"rsar  Uto IX. ftro. ZH._P Uamianl. v teret 6. Heamtoo 1927. ____tena Din i—
Iahaja vsak dan popoldne, tevzemSi nedelje in praznike, — Inserati do 30 petit i 2_    Din, do 100 vrat 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
>SIovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inoiemstvo 420.— Din.
UpravnlitvO: Knaflova ulica St 5. pritličfe. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Naši rudarji zopet na cesti
Trboveljska družba je znatno omejila delo
Železniška uprava je vnovič na mah ustavila nabavo premoga. — Ker so zaloge prenapolnjene in privatnih odjemalcev ni, Je TPD še bolj omejila obratovanje. — Nevarnost popolne ukinitve dela.
Konferenca o komercijali-zaciji železnic
Oster nastop gospodarskih strokovnjakov proti strankarstvu v državni upravi. — Depolitizacija Je glavni pogoj za sanacijo. —
— Ljubljana, 5. decembra. Radi ustavitve dobav premoga za državne železnice je Trboveljska premogokop* na družba s 1. decembrom v vseh svo» jih rudnikih omejila obratovanje, tako da je dnevno okrog 2000 rudarjev brez zaslužka. Rudarjev se je razumljivo lotilo veliko razburjenje, ker so za zi* mo in pred prazniki brez zaslužka. Ce ostane družba delj časa brez naročil, grozi nevarnost, da obratovanje popol« noma ustavi, s čimer bi bilo okrog 6000 rudarjev sredi zime vrženih na cesto.
Po informacijah, ki smo jih prejeli na merodajnem mestu, leži krivda predvsem na državni upravi. Kakor znano, je prometno ministrstvo razpisalo novo licitacijo za dobavo premoga državnim železnicam in z istim dnem ustavilo vse dobave tako. da so rudniki ostali kar čez noč brez naročil. Ker so vsa skladišča polna premoga, je bila družba po zatrdilu informiranih krogov prisiljena omejiti obratovanje, dokier ne najde novih odjemalcev ali pa država ne obnovi svojih naročil.
TPD je uredila začasno obratovanje tako, da počiva delo po vrsti v posameznih rudnikih. Danes delajo v Trbovljah, Zagorju. Rajhenhurgu in Laškem, dočim je delo v Hrastniku in Kočevju popolnoma ustavljeno. Ker potrebujejo privatni odjemalci le minimalne količine in so vsa skladišča polna premoga, je obratovanje tudi v osta-
— Beograd, 5. decembra. Vest o atentatu bolgarskih komitov, ki je bil sinoči okrog pol 6.
izvršen v Strumici (poročal je o njem že »Ponedeljek«),  se  je  bliskovito  razširila  po Beocradu
in izzvala med prebivalstvom prestolice velikansko ogorčenje. Splošno se povdarja, da je tudi ta atentat dokaz, da hočejo bolgarski komi-taši kljub svečanim zagotovilom bolgarske vlade, da ne bo več trpela teroristične akcije ma-kedonstvujuščih, še nadalje vznemirjati prebivalstvo v Južni Srbiji in tako podpreti akcijo, ki so jo uvedli makendonstvujušči s pomočjo Italije pri Društvu narodov v dokaz, da so vsi ti atentati izraz nezadovoljnosti prebivalstva v Jugoslaviji. V političnih krogih pa naglašajo, da
se Bolgari preveč zanašajo na jugoslo vensko potrpežljivost in da bo naša vlada morala končno ukreniti odločne korake, bodisi v Sofiji, bodisi v Ženevi, da napravi konec neprestanim atentatom komitskih band.
Se večje pa je ogorčenje v Strumici in okolici. Prebivalstvo je še tekom noči organiziralo prostovoljne oddelke, ki so skupno z vojaštvom in orožništvom takoj začeli zasledovati napadalce. Radi goste megle in temne noči ie napadalcem uspelo. da so pobegnili. Bržkone se skrivajo v bližnjih gozdih. Oblasti upajo, da jih kmalu izslede, ker jim je povratek na bolgarsko ozemlje radi stroge zapore meje onemogočen.
Atentat sam je bil namenjen, kakor vse kaže. brigadirju in komandantu polka v Strumici. Oba sta namreč redno vsako nedeljo zahajala v družbi ostalih oficirjev v kavarno -Srpski kralj«. Napadalci pa ju očividno niso poznali ter so vrgli na slepo dve bombi. Bombi sta eksplodirali tik pred kavarniškim vhodom. Drobci so se razleteli na vse strani in so ranili mnogo ljudi.
— Newyork, 5. decembra. Včeraj je divjala pri Norfolku v Virginiji silna nevihta. Na severni obali Caroline sta se potopila norveški parnik «Cibao» in grški parnik «Paraguay». Od posadk je utonilo 48 mornarjev. Pri reševanju so se odigrali dramatični prizori. Ker je bilo morje zelo nemirno in niso mogle rešilne ladje v bližino, se je privezalo 80 mož posadke parnika <Cibao» drug k drugemu, na kar so jih poteenile rešilne ladje na preko 3 milje oddaljeno obrežje. Na tej strahoviti poti je pripla-
lih rudnikih omejeno le na faktično dnevno potrebo in ni noben rudn'k v polnem obratu. Ker so danes prispea nekatera manjša naročila od privatnikov, od železniške uprave pa le naročila premoga zz uradništvo. bo jutri začasno obnovljeno delo v Hrastniku, počivalo pa bo zato v Kočevju Zagorju m Rajhenhurgu.
Pogajanja, ki se vrše v B^oeralu med železniško upravo in zastopniki TPD potekajo zelo počasi, ker stavi železniška uprava nesprejemljive ^o^o-je. Bati se je. da bo to stanie trajalo še več dni v nenadomestljivo izgubo prizadetih rudarjev in rudarskih podjetnikov.
Med rudarji vlada radi postopanja vladnih krogov nepopisno ogorčen e. V vseh rudarskih revirjih se vršijo sestanki in zborovanja Vznemirjenje in razburjenje narašča od dne do dne tomboli, ker bo železniška uprava po zaključku pogajani z rudarskimi nod etji zahtevala dvojno dobavo, da nadomesti med tem izpraznjene zaloee tako da bodo morali potem rudan'i deati naJ-ure. dočim so sedaj brez kruha in zaslužka. Na enak način ie oostona'o prometno ministrstvo tudi 'ans^o le'o ko je končno zmanjkalo železniški upravi premoga in te bil ves promet radi birokratizma železniške uprave v nevarnosti.
ki so se nič hudega sluteč sprehajali pred kavarno Neko žensko, ki se le z otrokom v naročju vračala domov, je zadel večji drobec bombe tako nesrečno, da sta bila žena m otrok pri priči mrtva. V kavarni sami ni bil nihče ranjen
Ko so napadalci videli, da z bomami oi so dosegli za žel je nega uspeha, so potegnili samokrese in začeli streljati na oficirje, ki so prihiteli iz kavarne. Poručnik Mladen J e f t i ć je bil težko ranjen. Napadalci bo nato   v  splošni  zmedi  in   paniki pobegnili Vojaki  so,  alarmirani   po  strelih,  takoj f vseh  strani  prihiteli  na  pomoč, vendar p* so atentatorji med tem že izginili Ranjence je vojaški zdravnik, ki je bil slučajno navzoč v kavarni, takoj obvezal in odredil prevoz v bolnico.
—  Strumica.  5.  decembra   Vojaštvo in orožništvo je skupno s civilnim prebival stvom vso noč zasledovalo napadalce Na vse strani so bile takoj po atentatu razposlane močne patrulje, ki se do danes zjutraj še ni so vrnile Zasledovanje je ostalo doslej brez uspešno, ker je bila noč izredno temna, po vrh pa je še deževalo, tako da je zabrisan* vsaka sled.   Domneva se, da  so atentatorji zbežali v planine, ni pa tudi izključeno, da se skrivajo  pri  kakem zaupniku  v bližini Stru mire.
Svečan   pogreb  žrtev   zavratnega fcomit skega  napada  se bo vršil v sredo. Stanje poručnika Jeftića je kljub izvršeni operaciji še vedno brezupno.
valo na obrežje več mornarjev popolnoma nezavestnih in so šele po dolgem času prišli k sebi. Parnik «Para7uay» ni imel take sreče. Od cele posadke so se rešili komaj štirje mornarji.
— WaShington. 5. decembra. Mornariško ministrstvo poroča, da se nahaja parnik «Suzane», ki plove iz Manile proti Amoyu. v veliki nevarnosti. Tukaišnji krogi so radi usode panrka v velikih skrbeh. Na fcrovu lade je raz-ven posadke 621 potnikov. Na pomoč so bile odposlane vojne ladje.
— Beograd, 5. decembra. Danes je bila v dvorani Državne razredne loterije otvor-iena konferenca železniških strokovnjakov, zastopnikov prometnega, finančnega in trgovinskega ministrstva ter zastopnikov gospodarskih krogov, da razpravlja o pred-' »g h prometnega ministrstva glede ko-mercijallzacije železnic. Kakor znano je '■»snutek prometnega ministra naštel v Javnosti, zlasti pa v gospodarskih krogih na Trecejsen odpor
Zastopnik? gospodarskih krogov so imeli Včeraj predkonferenco. na kateri so pršli do za Jelinčiča, da ie uredba v sedanji se-stćv za gospodarske kroge nespreiemhi-va. Enako stališče zastopa'o tudi strokov-Tiaki trgovinskega ministrstva.
Današnjo konferenco ie otvori! z daljnim ekspozejem prometni nrnister general Mi'osavl'ević. ki je najrlasil potrebo reorganizacije železniške uprave v cilfu zboHša-nia prometa in pocenitve upravnega apa-
- Pariz. 5. decembra. Bivši delegat Fran i-ije  pri  Društvu Narodov Henri de Jouve-nel je za dunajsko «Neue Freie Presse« na pisal  članek  o  francosko-jugoslovenski pogodbi Jouvenpl naglasa uvodoma, da manjka pogodbi med  Francijo in Jugoslavijo najmanj en podpis, in sicer podpis Italije Dokler 1 ariz in Rim v svoji politiki ne bosta skupno nastopala, bo vprašanje Orjenta osta k>  odprto.  Italijanski   listi  dolžjo Francijo, da hoče doseči i egemc nijo nad balkanskimi državami   Te častihlepnosti pa  nikakor ni mamo   Naš vpliv  na  Balkanu je posledica naše   desinteresiranosti.    Balkanskim naro dom se ni bati Franctie  Kakor posamezn človek rako tud; narodi ne zaupajo sosedu Naj bo še tako paradoksno, vendar moremo oddaljenemu prljate^u najprej! zaupati. Od-<1al?e*?os¥ le ua»-s*r»c?"a ra rreše prijateljstvo
V ostalem se Francija, četudi ima kak vpliv na Balkanu, ni nikoli obrnila proti Italiji   Nasprotno, baš letos, ko je albanski problem povzročil diference med  Rimom in Beogradom in ko se je jugoslovenska vlada v tej zadevi hotela obrniti na Društvo naro lov. je  riiplomatirna   intervencija Francija pripnmog'a. da je jugoslovenska vlada opu--tila  to namero.  Francija je vedela, da bi Mussolim zavzel skrajno sovražno stališče napram takemu postopanju   S tem pa no čem reči. da je bil korak naših diplomato\ dober   Nedavno sem to postopanje naše diplomacije celo javno obžaloval in ga obža'n iem tudi danes, to tembolj ker skupna po gajanja med Italijo in Jugoslavijo niso do vedla   do   nikakega zmanjšanja napetosti.
rata. Za njim je povzel besedo predsednik beograjske industrijske zbornice Bajloni, ki je v svojem govoru ostro kritiziral postopanje vlade, ki v najvažnejših gospodarskih zadevah odklanja sodelovanje gospodarskih krogov. Opozarjal je na osnutek zakona o neposrednih davkih, naglašal, da je Narodna banka že nad lefo dni brez gu-vtrneria. in izrazil bo»azen. da se bo tudi nove uprave državnih železnic polastilo partizanstvo kakor ie to slučaj v monopolni upravi. Tudi naslednji govorniki so kr:t:z:ra!i zanemarjanje vitalnih gospodarskih intersov. vendar pa so v načelu pozdravili komercijalizaciio železnic kol prvi korak k sanaciji prometa in pričetek reoganizaciie državne uprave.
Se;a ie bila opoldne preknjena in se bo šele na popoldanski seji pričela generalna debata o komer^tializ^clji državnih železnic Lhibljansko Zbornico za trgovino, obrt in industrPo zastopa tainik g. Ivan Mohorio.
ker je sovraštvo med obema narodoma vedno večje in ker vlada danes v Italiji napram Franciji prav tako sovražno razpoloženje, kakor če se Francija ne bi zavzela za Italijo.
Zgodovina francosko - jugoslovenske pogodbe dokazuje našo dobro voljo napram Ftaliji Pogodba bi se imela skleniti med Francijo in Jugoslavijo, in sicer na inicijativo Italije. Nenadoma pa je diktator Italije smatral za bolje skleniti z Jugoslavijo posebno pogodbo Francija, ki si je želela,
Ha H se likvidiralo dolgoletno sovraštvo med obema jadranskima državama, je dala Italiji prednost in je ureditev prijateljskeb odnošnjev do Jugoslavije preložila ua poznejši čas Tudi v tem primeru se lahko vprašamo, će smo pravilno po-topali. kajti pogodba med Italijo, Francijo in Jugoslavijo bi odpravila neso^lasnosti na Balkanu, dočim obstoja pri francosko-jugoslovenski in italijansko-jugoslovenski pogodbi Še vedno nevarnost nasprotstev.
Nedavno podpisana pogodba med Francijo in Jugoslnvijo ne predstavlja nič presenetljivega Ona ni naperjena proti Italiji m je le člen v vrsti pogodb, katere smo sklenili, da izravnamo nesigurnost, ki leži v pogodbah z Društvom narodov. Ta diploma-ti?na pomožna sredstva pa so nesposobna, ta bi odpravila nesoglasja, nasprotno ona večkrat povzročajo nasprotstva Podpis fran-cosko-ju2oslovenske pogodbe dobi napram napetosti med talijo in njenimi sosednimi državami značaj varnostnega ukrepa, ki je potreben, dokler Društvo narodov ni v stanju,  garantirati  sigurnost držav.
Tragična smrt zakoncev Kenda
V soboto popoldne so je raznesla po mestu vest o tragični smrti zakoncev Kenda. stanujočih v hiši, kjer ima svoje uradin* prostore mestna plinarna. Stanovanje zakon cev je ostalo zjutraj zaprto in ker ju tudi dopoldne nihče v hiši ni videl, so uslužbenci plinarne domnevali, da .->••• je zgodila nesreča. Pristavili so lestvo iu ko je delovodja F. Sluga splezal po nji do okna kopalnice, se mu je uudil grozen prizor. Ga. Kenda je sedela v kopalnici mrtva. Snu l jo je doletela očividno v trenutku, ko je hotela stopiti v kopel. Njen soprog je ležal na tJeh. Tudi on je bil že mrtev. Topla voda je še tekla iz peči, toda plinska pipa je bila zaprta.
L'sluibeuci mestne plinarne so takoj obvestili policijo in policijski zdravnik dr. Avramovie je ugotovil, da >ta >e zakoncu Kenda zadušila s plinom. Toda po plinu v kopalnici ni smrdelo. Tudi [*otem, ko *o stanovanje odprli, ni smrdelo v s>obah po plinu. Iz tega bi se dalo sklepati, tla ne gre za zastrupljenje s plinom, marveč. «la sla umrla zakonca Kenda nenadne »mrti. Oba sta trpela baje na srčni napaki. V petek zjutraj se je Kendova kopala in ker je dolgo ni bilo iz kopeli, je njen soprog pogledal v kopalnico, kjer je našel ženo mrtvo. Zadela jo je najbrž kap. Pogled na mrtvo ženo je moža tako presunil, da je zadela kap tudi njega. Vsekakor je smrtna nesreča vsled plina skoraj izključena, ker je bil pokojni Kenda kot bivši delovodja plinarne strokovnjak in ker v stanovanju u i smrdelo po plinu.
Kakor izvemo, je bil pokojni g. Kenda čuden mož. Poslali so ga v Monakovo, da hi se naučil manipulirati s stroji za su&enje novih stanovanjskih hiš, pa je v uradu opetovano jokal, Češ, da smatra to za novo preganjanje. V resnici so mu pa hoteli le dobro, ker bi imel kot strokovnjak za ta pos*d lepe dohodke. Baje v Monakovo sploh ni dospel, marveč se je vrnil že iz Maribora. Mož je bil pač nervozen in ni izključeno, da ga je zadela pri pogledu na mrtvo ženo kap zlasti še, ker je imel tudi on slabo srce.
Obdukcija trupel bo dognala pravi vzrok tragične smrti simpatičnih zakoncev, ki sta bila v Ljubljani splošno priljubljena. Pogreb se je vršil danes ob dveh popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu.
Državna razredna loterija
— Beograd, 8 decembra. Pri današnjem žrebanju Državne razredne loteriie so zadele: 50.000 Din št. 29.467, 40.000 Din It 8(3.556. 30.000 Din št. 67.060. 30.000 Din št 96.626., po 10.000 Din št. 7878, 76.153 in 119.243.
Nesreča Harry Pieia
— Berlin, 5. decembra. V Neu-Babel-bergu se je včeraj pri snemanju nekega filma ponesrečil filmski igralec Harry Piel. Stal je na neki 4 m visoki ograji naslonjen na orjaškega tigra. Žival je nenadoma pobesnela in pritisnila Piela tako močno na ograio, da se ie ograja porušila in je Piel padel več metrov globoko. Precej težko ranjenega so prepeljali v bolnico.
Katastrofe na Kaspiškem jezeru
— Moskva, 5. decembra. Na Kaspiškem jezeru, ki je v soboto nenadoma zamrznilo, jc našlo smrt več sto ljudi. Po dosedanjih ugotovitvah je samo iz Krasnojarska bilo na jezeru 230 čolnov s 630 ribiči, ki so brez sledu izginili. V Ceganu pogrešajo 52 oseb v Seleginskem pa 270 oseb.
Borzna poročita
LJUBLJANSKA BORZA: Devize: Budimpešta 9.965—9.995 (9.98). Berlin 13 565—13.595 (13.59), Curih 1094—1097 (1095-5). Dunaj 7.9975—80275 (8.0125). Newyork 56.63—56.83 (56.74. 56.72). London 276.8—277.6 (277.2). Milan 307.123—309.125 (308.125). Praza 168.05—168.85 (168.45), Pariz 223—225 (224).
Efekti : Strojne 80 blago, Celjska 164, Ljubljanska Kreditna 32, PraStediona 890, Kreditni zavod 160. Vevče 133. Ruše 275—290. Stavbna 56, SeSir 104.
Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeni 3 vagoni in sicer 1 vagon rudarskega poda. 30 mm. 10—16 širine, 4 m dolžine z zavezo interesov, L II. na desni strani skobljano. tre vag. nakl. postaja po 700; 2 vag. mešanih drv. bukev, hrast, gaber, frc. vag. meja po 20.5.
Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključeno štiri vagone pšenice.
Zagrebška boru.
London 276-8 — 277.6, Newyork 56.634— 56.834, Pariz 222.75 — 224.75, Milan 307.90 — 309.90, Curih 1094 — 1097. Amsterdam 2297 — 23.03, Berlin 1356.25 — 1359.23, Dunaj 799.75 — 802.75, Praga 168.05 — 16a85.
INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.3025; Newvorfc 518.32. Pariz 20.405; Milan 28.13. Berlin 123.915, Dunaj 73.10; Beograd 9.13; Fnga 15J7.
Pogubno besnenje morskih
neviht
Silni viharji v Severni Ameriki, — Potopljeni paraikL — Številne človeške žrtve. — Več sto potnikov še v smrtni nevarnosti.
Priprave za kongres gospodarskih zbornic
— Beograd, 5 dec. Včeraj se ]e vršila konferenca tajnikov zbornic za trgovino, industrijo in obrt iz cele države. Ljubljansko zbornico je zastopal tajnik g. Mohorič. Konferenca se Je obširno bavila z icospudarsko krizo, v slavnem pa Je bila posvečena kongresu trgovskih zbornic, ki se bo vršil v drugi polovici maja 1928 v Osijeka ter sklicanju konference zastopnikov gospodarskih krogov z narodnimi poslanci, da bi na ta način prišlo do tesnejših stikov med parlamentom in gospodarskimi krogi, ker je pomanjkanje teh stikov zlasti občutno pri zakonodajnem delu. Končno se }e konferenca bavila tudi z vprašanjem izdajanja skupnega letnega poročila vseh
zbornic
Po daljši debati, v kateri so govorniki oagla-šali, da je skrajni čas, da se najdejo sredstva in pota za odpravo gospodarske krize. Je bil določen za kongres v Osijeku, na katerem bodo podali referate zastopniki beograjske, ljubljanske, zagrebške m sarajevske zbornice, sledeči dnevni red: 1. Vzroki in posledice nazadovanja našega izvoza. 2. Reorganizacija gospodarske statistike. 3. Propaganda našega izvoza in ustanovitev informacijskega nrada.
Olede skupne konference gospodarskih krogov in narodnih poslancev pa je bilo sklenjeno, da se poveri organizacija te konference beograjski zbornici, ki bo takoj stopila v stik s šefi parlamentarnih skupin, da dol«>čijo svoje zastopnike. Dnevni red te konference !e sledeči: 1. Uvodno ooročifo o sodelovanju zbornic in parlamenta. 2. Znkon o neposrednih davkih. 3. samoupravne finance in 4. državna administracija.
Svet Društva narodov
— Ženeva 5. decembra. Danes ob 10. dopoldne se je sestal pod predsedstvom kitajskega delegata Cenga Lotaa k 48. zasedanju svet Društva narodov. Na predlog angleškega zunanjega ministra Chamberlaina je Svet sklenil, da se vprašanje madžarsko-rumunskega konflikta glede ekspropriacije madžarskih optanov v Sedmograški preloži na prihodnje zasedanje. S tem sklepom se bode omogočiti direktni sporazum med Madžarsko in Rumunijo.
Sestanki Litvinova z zunanjimi ministri velesil
— London. 5. decembra. Angleški zunanji minister Chamberlain je prispel včeraj v 2enevo. Danes popoldne se sestane z
Lirvinovom. Litvinov je po zakHučkn zasedanja pripravljalne razoroiitvene komisije odgodil svoj odhod in se je sestal včeraj s francoskim zunanjim ministrom Briandom in z nemškim ministrom dr Stresemanom.
POVIŠANJE RUDARSKIH MEZD V ČSR ODKLONJENO
— Moravska Ostrova. 5. dec. Konferenca ravnateljev ostrovsko-karvinskega premogokoo-nega revirja je danes odgovorila delavskim organizacijam, da mora odkloniti zahtevo delavstva po enotni draginjski dokladi. Ta odklonitev se utemeljuje z dejstvom, da so mezde v Ceiko-
1 slovaški večje Kakor v inozemstva,
Silno razburjenje radi
atentata v Strumici
Zahteva po energičnih ukrepih vlade. — Podrobnosti o atentatu« — Brezuspešno zasledovanje zločincev. — Prostovo jne
čete domačinov.
De fouvenel o francosko-jugoslovenski pogodbi
Ostra obsodba italijanske dvorezne oolitike na Balkanu. — Pogodba med Jugo^lav'jo ?n Francijo je bila iz varnostnih razlogov nujno potrebna.
UI
-
Stran. 2 »SLOVENSKI NAROD, dne 6. decembra 1927. Ste* /76
Odgovor dr. Dinka Puca klerikalnim obrekovalcem
Interpelacija Jugoslovanskega kluba proti potrditvi ljubljanskega župana dr. Dinka Puca. — Klerikalni obrekovalci ▼ luči
resnice.
>SIovenec< je včeraj objavil besedilo Interpelacije, ki jo je vložil ▼ Narodni skupščini Jugoslovanski klub na notranjega ministra in ki zahteva, naj se izvolitev dr. Dinka Puca za ljubljanskega župana ne potrdi, češ, da je dr. Fuc svoje-časno izrabil svoj položaj pri prodaji Filipovega dvorca. Da so kle-kalni očitki proti dr. Dinko Pucu povsem neutemeljeni in da imajo samo namen zavleči vzpostavitev občinske avtonomije v LJubljani, dokazuje najbolje naslednji odgovor dr. Dinka Puca na klerikalne intrige, ki popolnoma pojasnjuje >aleror s Filipovim dvorcem In kaže klerikalno laž in skrite namene v pravi luči.
Moja „afera"
^slovenski klub zahteva cd notranjega ministra, da ne potrdi moje izvolitve za župana in to radi »korupcijskih afer«. Jaz sem sicer v veri, da bi SLS ovirala delovanje občinskega sveta v vsakem slučaju, pa naj bi bil izoljen Peter ali Pavel, kajti njej, kadar ima moč v rokah, pretvez »e nlanfka. Da sf je pa izbrala sedanji način osebnega boja proti meni in tovarišu Turku, samo zato, da prikrije svoje nečedne namene, je zanjo tembolj značilno.
Kar se tiče očitkov na moj naslov, pa nimam ničesar prikrivati. Javnost naj sodi, la kake »kornptnostia gre.
Slovenska banka se je nahajala že več let v tež'kočah, v katere .je prišla po mojem mišljentu v glavnem radi Slavenske banke, ki je bila svojčas nakupila večino njenih delnic Jaz sicer v Slovenski banki nisem imel nobene dominantne pozicije, kakor bi se sedaj rado naslikalo. N sem bil ne upravni svetnik, še manj član eksekutive, marveč samo skromen član nadzorstva in v resnici ne vem, kdaj naj bi bil postal predsednik nadzorstva. Danes pa je vsakemu, tudi lajiku že znano, da upravo delniških družb vodi upravni svet, ne pa nadzorstvo, ki ima po zakonu čisto natančno določen delokrog. Bil pa sem pravni zastopnik Slovenske banke vsa leta sem ter sem vodil zanjo številne in velike procese.
Pošteno sem se truJil, da bi se sanirala Slovenska banka. Jeseni 1024 sem. ker Slavenska banka ni hotela pomagali Slovenski, v znak protesta odstopil kot član nadzorstva. Sprejel se to mesto nazai šele leta 1926, ko je Slavenska banka s pre-vzetjem nekaterih kontov razbremenila Slovensko za okoli 16 miiijonov ter obljubila, da bo storila še več. Le vsled tozadevnega izrecnega zagotovila sem na prošnjo zopet sprejel mesto v nadzorstvu. Žal Slavenska banka ni držala svoje ob-bnfce, marveč je kakor znano sama propadla. Vsled tega je prišla Slovenska banka jeseni 1936 v najtežii položaj, ker je bila popolnoma imobilizirana, upniki pa so terjali plačila.
Med upniki je bila tudi Mestna hranilnica ljubljanska, ki je imela terjati skoro Din 3,000.000, za katere ni imela nobenega kritja ali vrednosti. Ako bi bila Slovenska banka napovedala konkurz. je jasno, da bi bila Mestna hranilnica izgubila velik del svoje terjatve. Saj nas ravno konkurz Slavenske banke uči, kako zre upnikom v konkurzu.
Zato se je iskal drugačen izhod. Ta se je
nr.sel v prodaji hiše, ki se je ponudila Mestni hranilnici v naku-p. Ta hiša je bila cenjena pred nekaj leti nad 7 milijonov dinarjev. Mestna hranilnica je dala hiSo znova oceniti. Zvedenec jo le ocenil, če se prav spomirrjam, na Din 5,600.000. Nato je Mestna hranilnica ponudila Din 5,100.000. kar je Slovenska banka sprejela. Od kupnine si *e seveda Mestna hranilnica odtegnila svojo terjatev v celem obsesu. ostanek pa izplačala Slovenski banki.
Da le bila ta kupčija za Mestno hranilnico nad vse ugodna, leži na dlani. Rešila je celo svojo terjatev In dobila ie v svoje roke za povsem primerno ceno hi*o, ki ima nrisilajnejŠo trgovsko pozicijo v celem mestu. Takrat se ie mislilo, da se bo Mestna hranilnica preselila v Filipov dvorec, ker njeni sedanii prostori niso več prikladni.
Jean de la Hyre: 77
500
Glede na to je bila Jouvelova naloga izredno težka. Toda Jouvel ie bil trmast in vztrajen. Raie bi bil umrl kakor pa opustil započeto delo.
Ko se je prepričal, da ca nihče ne vidi je stopil v ledenico. Lidiia je mirno spala. Gledal jo ic nekaj časa in razmišljal, kaj na.i počne.
Največja ovira ie bila v tem, da Lidije ni mogel zbuditi. A to ie bilo neobhodno, sicer bi se mu načrt izjalovil
_ Nič ne pomaga, to je edini izhod. — ie zamrmral.
Pod vplivom protistrupa. ki ji ga jc dal Jouvel. je Lidija mirno spala. Moderna znanost ie seveda poznala sredstva, s katerimi ie bilo mogoče vposta-viti fizične moči in pregnati slabost, toda Jouvel teh sredstev ni imel pri rokah.
— V lekarni bi jih mogel dobiti, — je razmišljal. — Toda te sobe ne smem zapustiti. Poslati no lekarstva kopa drugega, ip pa nevarno. A drugega izhoda ni. Ah. da je tu kak pristaš tajne organizacije! Toda danes ni nobenega
Vsak poznavalec razmer bo pritrdil, da bi se za tak namen splačalo dati tudi mnogo višjo vsoto.
Kupci'o je sklenil upravni odbor Mestne hranilnice, v katerem so bIH zastopniki vseh strank, soglasno. Pritrdil jc tudi vladni odposlanec in je kupčijo odobrila tudi vlada. Ne a vidim vsled tega. kaj bi bil zagrešil jaz, ki sem pritrdil tej kupčiji, ki je na eni strani obvarovala Mestno hranilnico milijonske škode, na drugi pa Slovenski banki vsaj trenotno pomagala.
Jasno pa ie tudi, da ne briga nikogar, kako je uporabila* Slovenska banka ostanek kupnine, ki ga ie prejela, razen prizadetih. Da je uporabila denar v delno kritje svojih upnikov, je samo ob sebi umljivo. Ako sem bil med njimi tudi i2z, ni prav nič posebnega kajti kot upnik imam natanko vse tiste pravice, kakor drugi upniki.
Upjrk banke m sem bil v dveh pogledih. Ime' sem naloženo v banki vlogo, razen tega pa sem imel velike ekspenzarne teriatve, ki so se nabrale tekom treh let. Vodil sem takrat in še danes vodim velike procese, v katerih sem moral vlagat! tudi mnogo gotovega denarla. Naravno je. da sem zahtev?! v tem pogledu kritje bodisi v obliki plač;::j. bodisi v obliki nrp^irmov.
Naj navedem samo nekaj pravd, v ka* terih sem zastopal Slovensko banko, oziro* ma jo Se zastopam, da se vsaj malo raz* vidi obseg mojega dela: pravda proti Hr* vatslci centralni banki, ki gre ža olcroglo 1 milijon dinarjev: ca Regali radi Din 50 tisoč: ca Sket radi Din 102.000.—: ca De* čko in dr. rad; Din 150.000.—: ca Kmetska delavska hranilnica radi Din 64.000.—: ca Jane rad1 Din 300.000.—; ca Storža radi Din 3,700.000 —; ca. Kreditni zavod radi Din 2.000 000—: ca Kreditna banka radi Din 2.000.000.—; proti Pokojninskemu vta* vodu radi Din 300.000—; ca Vokač radi Dm 1S0.0OO.—: ca Tevfilia radi Din 3 mili* ione 300.000 itd., itd. NekcteTe teh pravd poteče jo že po 3—4 letih Poleg tega pa je bilo ogromno dela z ureditvami, podajanji, k- so pri zavodu, ki se nahaia v f-ežkočah nekaj običajnega. V takih razmerah se te» kom časa nabere že nekaj ekspenzarja, pa tudi gotovih izdatkov.
Slovenska banka mi ie izplačala S. okto* bra 1926 na račun moje vloge Din 6G 000—, za rjčun zadev Interhotelske družbe 35 ti* soč d'narjev, za račun zadev Križevske 10 tisoč d:narjev ter za račun svojih zadev Din 249 000. Še tisto uro pa sem založil v $lo\>enski benki od tepa zneska znova 100 tisoč dinzrfev. ravno radi tepa. da bi se mi ne mnplo očitati, da sem bil isiorizis ran na škodo dru&ih unnikov Prejet sem tedaj v lastnih zadevah Slovenske dejana sko samo Din 149.000. med katerimi ie pa velik del tudi gotovih izdatkov, dočim onih 100 000 D:n in ostanek moje vlo£e le« ži Se vedno v banki.
Vem. da ni okusno razpravljati v iav* nosti o računih in dispanzerjih 2al da sem primoran k temu fn da Te moram dotakniti vsaj v par besedah tudi višine ekspanzarja. Sicer je za vsakega pametneg-i človeka raz* umlfivo, kar je v zakonu tud1 i/rrečno pove? dano. da imata stranka in advokat povsem svobodne roke pri določitvi naorade. Toda če se »pojeva, da gTe vrhutegi za delo skoro štirih let. za velike zadeve, tri so tekle ^kozi leta. nride se do z^kliueka. da ie zaslužek porazdeljen na odgovarjajoči čas še prav skromen, ter da absolutno ne dosega dohodkov onih pravnih zastopni* kov, ki so *meli ori bankah poleg honoraT* jev za pravdo tud* fik«ne nreiemke na me* sec, katerih iaz nikdar nisem imel Kakor mi le neprijetno, bom primoran ako se me prisil: navesti par shrčal^v. da se bo videlo, ali ic račun primeren ali ne.
Ni resnica, da sem dobil 31. avgusta Din 50.000.—. Odklanjam očitek, da sem oškodovat Mestno hranilnico ali kakega upnika Smešna ie trditev, da bi bil moral banko  braniti,  oziroma  zastopati za,stonj.
V moli ptsa *'i je našel vsak revež, ki nI moče? plačati, brez drupe&a brezplačno pravno nnrnoč. dn bi pa denarne zavode za* stopal brezplačno, je malo preveč zahte* vano Tudi jaz moram živeti le od dela svoiih rek!
To je tedaj ta strašna korupcii^ka afera!
V tem obstoji, da smo Mestno hranilnico
v službi. Sam si moram kai izmisliti.
Jouvel ie namršif obrvi. Treba je bilo ravnati tako. kakor ie prvotno nameraval. Edina nada ie bila v tem. da bo general Vales zadržan in ra ne pride k voenelitvi.
— Montagne! — je poklical.
V ledenico je stopil četrti na smrt obsojeni redar.
— Sleci se! Le urno!
Redar je zagledal na mizi ležeče truplo. Niti na misel mu ni orišlo. da ima pred seboj živo bitie. S'cer pa Jo-uvela tudi ni zanimalo, kakšne misli roje redarju po slavi. Mar Montagne ni bil obsojen na smrt? Megovo trunio bi moglo nadomestiti Lidliino telo. Ker pa Lidiia ni mogla hoditi, ie bila ta zamenjava nevarna in težavna. Jouvel je napeto onazoval redarieve kretnje.
Montažne se je hitro slekel.
— Da bi m** le general ne presenetil? — je pomislil Jouvel — Sedai mi ne bo preostaialo drugega nego biti ga. To bi pa nerad storil, kajti Vales ie dober človek.
Ko se ie Montagne slekel. ie Častnik zapovedal: (
— Pomagaj mi obleči to žensko v tvojo obleko. Nato pa obleci njeno haljo.
obvarovali Škode in da je ena privatna stranka plačala svojega odvetnika! Mislim, da lahko na te očitke mino spim.
Kar se pa tiče drugega očitka: preko« račenje proračunov pri klavnici in pri sta« novanjski hiši, odgovorim Jutri.
Dr. Dinko Puc.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama.
Pondeljek, 5. decembra. Zaprto.
Torek, 6. decembra. Zaprto.
Si eda, 7. decembra. Dva bregova. Red A.
Četrtek, 8. decembra ob 16.  ari pop. Vrt
Eden. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven
Petek, 9. decembra. Zaprto.
Sobota, 10. decembra. Polnoč. Red B.
Opera-
Pondeljek, 5. decembra. Zaprto.
Torek, (>- decembra. Ženitba Miloševa, premijera.  Premierski abonma.
Sreda, 7. decembra. Bajadera. opereta. Red C.
Četrtek, 3. decembra. Faust. Gostovanje komornega pevca bas i si a g. Nikola Zeca. Izven.
Peteii, 9. decembra. Cavalleria rusticana — ulmnači. Gostovanje ge. Hermsdorf-Bili-nove. Izven.
Sobota. 10. novembia. Poljska krL Ljudska
predstava pri znil cenah. Izven.
Šentjakobski gledališki oder
V sredo. 7. decembra: »Igra v anradu«. Abonma.
V četrtek, 8. decembra: ».Igra v sradu*. Izvon.
Koncert muzike kraljeve garde
V soboto zvečer se ]c vrSil v Unionu sinfoničr-ni koncert orkestra kraHeve garde pod vodstvom višjega kapelnika podpolkovnika Dragutina Fr Pokornega.
Priznati moram, da sem prišel na koncert z ne bas prav dobro vero v dobroto orkestra, saj je reklama poudarjala v prvi vrsti ogromno število izvajajočib. Mnogobrojnost pa ni vsi-kdar tudi porok 2a izvrsmo kakovost orkestra; nasprotno, mnogokrat je celo ovira. Dalje
tudi program ni kazal v splošnem naprednost izbirateija. vrh tega pa sem slišal &« manj ugodne kritike Iz Zagreba.. Tembolj sem bil prijetno preseneden takoj pri prvem vstopu im-poniHijoče&a orkestra in mirno samozavestnega njegovega dirigenta. G. podpolkovnik Pokorna je neumoreu glasbeni delavec, ki je srbski muziki storil v teku svoje nad 35letne službene •dobe ogromne usluge. Dosegel je vse, kar je v njegovi službi doseči mogoče: najvišji čin, odlikovanja, hvalo in slavo, in ob sklepu svojega plodouosnega dela seveda tudi podcenjevanje m zabavljanje. To mora doživeti vsakdo, če je količkaj vreacn. G. Pokorny pa se ne briga mnogo za to, ampak se slej kot prej z mlade-niško vnemo posvečuje svojemu delu; upravlja šolo godbcLiškega naraščaja s štirimi dirigenti, okoli 50. nastavniškimi močmi in okoli 600 gojenci, vodi vrhovno nadzorstvo nad vsemi vojaškim orkestri države te? ima 3e čas, da studira s svojim okoli 120 ljudi broječim orkestrom (75 godbenikov ie zakoniti stalež gardne-ga orkestra« ostali tvorijo gardno fanfaro) koncertne programe ter kakor ravno sedaj, prireja vzorne koncerte po večjih mestih države. Dirigent >e mirnega, hladnokrvnega značaja, ki s svojim samozavestnim nastopom kaže, da ima orkester v popolni oblasti, a pozna tudi vsako partituro do zadnje note. Orkester sledi njegovim migljajem z veliko disciplino, dosega mestoma kvaliteto češke iilharmonije. Njegova zvočno-št je sijajna, dinamično nijanse, zlasti prehodi iz il v pp ali obratno, občudovanja vredni, pohvalno moram omeniti izvrstnega oboista, basovsko klarineto, rogove itd. Da tokove poteze n. pr pri prvi vijolini niso vedno absolutno enotne, vidimo pri najslavnejših orkestrih. Dostikrat so temu krivi uezadostno revidirani glasovi- V splošnem je bil 100 članpv brojeći orkester imenitno zaseden v godalih, po 18 lokov v prvi in drugi vijolini, okoli 10 vijol, 9 čelov, 6 kontrabasov, po štiri, dostikrat dvojne zasedbe v pibalib in trobilih, pet mož na tolkala.     dve   harfi,   v   Cajkovskega uverturi
»1812« pa so pomagala v predpisani »bandi« vsa dr. Cerinova pihala in trobila
Koncert Je otvorila za nas nova sinionija v g-molu. št. 1 ruskega, prerano umrlega sodobnika Borodina Vazilija Scrgiejeviča Kalinnikova. Delo po svoii invenciji ,d duhovitosti motivič-nega dela ne dosega svojih slavnih sodobnikov, vendar f€ v Andante commodamente formeno lepo zaokroženo in z ostinatuimt vijolinskimi po-stopi za svojo dobo zelo pogumno. Impozanten Je pa zlasti Finale. MUoje Mllojevič v svojih vašl'ib scenah it 1 ni podal svoje najboljše. Ta muzika nosi bolj zabavni kot koncertni karakter. Nacijonalna jc, kaže pa hlastnost instrumentacije in medlost zgradbe. Višek umetniško neoporečnega ptedavanja Je pokazal dirigent z orkestrom v Dvofakovi ©Opoldanski Čarovnici«. Tu smo slišali Dvofaka kot sijajnega mstru-mentatorja. Nepoznana ie brneča basova klarineta v svoji najnižji legi Najzanimivejša točka sporeda pa )t bil ta večer brezdvomno Jakac Botovac 9 »Sinfonijsklra kolom«. S tem delom
Montagne je spoznal, kaj sja čaka. Namršil je obrvi in se ni ganil.
— No! — jc ponovil častnik. — Kaj pa čakaš?
Cez pet minut je ležara Lidija v re-darjevi uniformi v kotu ledenice za kupom zabojev, v katerih so navadno prenali trupla.
Tu je gotovo ne bo nihče iskal.
Jouvel je porinil Montažna k prazni mizi. rekoč:
— Ministrski svet ie obsodil na smrt tebe in tvoie tovariše, ki sem jih poklical iz stražnice. Trupla tvojih tovarišev že leže na dnu vodniaka S t. 12. Tvoia smrt ne bo tako strašna. S pomočjo tvoieza tnioTa rešim tole žensko. Obžalujem, da ne morem rešiti tudi tebe. Toda tvoj sin — vem namreč, da imaš sina. — dobi za to nenro-stovoljno usHijjo bogata npsrrado. Tvoj s?n bo preskrbljen. Zamisli se v to. Zdai pa ...
Jouvei ie dvienil roko. v kateri je držal revolver-strelo.
Montažne fe bil bled ko zid. Drhtel ie fn komai se ie držal na nojnh. Sledn??x se le ,rzravna' in z^Seoetal
— Dobro. Zdai mi ie vse iasno. Hvata, da ste j^brn'i mene. B^je je umretf takoj v zavesti, da bo truplo sežzano...
se ie uveljavil Gotovac tako v Pragi kot povsod, kjer M 1% izvajalo« kot mojster duhovita muikalne zgradbe, moderne, na Straviaskega spominjajo če instrumentacije, izborne orkestrske tehnike in kot izvrsten poznavalec dona čega glasbenega folklora, cegar plesne naklade Je znal izrabiti tako spretno, kot le velik1 glasbeniki enake svetovne literature.
Slavnostna predigra Cajkovskega »1912« nam Je pokazala tega ruskega velikana v učinkovitem izravljanju vsega orkestralnega aparata, po svoji idejni vsebini pa ne dosega drugih det tega mojstra. V dobi priznanega sovjetskega režima In našega francosko-jugoslovenskega pak* ta pa je anakronistično in deplasirano. Izzvalo pa Je vsled svojega ogromnega dinamskega naraščanja in triumialne sile brezkončen aplavz.
Koncert, ki je torej v vsakem ozirn uspel nad pričakovanje sijajno. Je obiskalo publike toliko, da bi ne Šla kmalu v dvorano. Orkester kraljeve garde in njegov dirigent sta krepko utrdila svoj umetniški sloves  iznova pri nas.
Premijera iženitbe Miloševe* se vrši v torek, dne 6. L m. v ljubljanski operi. Delo srbskega komponista, eedanjega u-pravnika oiiijftŠkeiga gledališča g. Petra Ko-njoviča je bilo že izvajano v zagrebški operi in to z veiiHim uspeaoni. Fesebuo opozarjamo na lepe in mogočne zbore, ki so v tej operi. Posamezne vloge imajo v rokah naši najboljši člani. Nastopajo: ga. Tbierry Kaveni kova, ga. Poličeva, pa. Medvedova in gdč. Španova, dalje gg. Betetto, Gospodinov, Kumpel. Jančar in S>ubf*lj. Premijera se vrši za ?iretniprs\-i abonma.
Premijera »Miloševe ženitbe« v ljub* ljanski operi. V torek je v operi premijera romantične opero >2enitba MiloSevac, ki jo je napisal Peter Konjović. Vsebino te tri-dejanske opere smo že priobčili, danes navajamo ponovno njeno zasedbo: carja Lazarja poje g. Betetto carico Milico pa predstavlja gna Jančarjeva, Miloš Obilic je g. Gospodinov, kraljevič* Marko pa g. Rum-pei. V operi nastopajo tri vile, kalere predstavljajo ge. Thierry-Kav?niko\u, Poličeva in gna. Španova, čarovnico Marto pa ga. Medvedova. Grabanc-ijaža poje g. Subelj. Prvo dejanje opere se vrši na Miroč-planini, drugo v pečinah čarovnice Marte, tretje pa na carjevem dvoru, vse v XIV. stoletju. Poleg označenih oseb nastopajo vile, vilenjakL, vitezi in vojaki, dvorjaniki in paši ter narod. Predstava se vrši na premierski abonma. Cene navadne operne.
Opozarjamo na gostovanje pevca g. Nikola Zeca, člana dunajske dvorne opere, ki nastopi v četrtek, dne 8. t. m. v ljubljanski operi kot gost v vlogi Mefista v Gouno-do\i operi »Faust«. Za gostovanje tega odličnega basista vlada v našem mestu veliko zanimanje. Zadetek predstave ob po) osmi zvečer. Cene običajne operne.
Ga.  Fanetta  Herm?dorf-Biliuova, ki
gostuje v petek, dne 9. t. m. v ljubljanski operi v Cavaleriji rustieani je dosedaj gostovala in nastopala po večini v Nemčiji in v Švici. Posebno laskave oeeDe prinašajo listi iz Baden-Badena Aachna, dalje iz Rasstadt, Karl5ruhe, Speier in iz Lucerna v Švici. Kritike hvalijo moč in lepoto njenega glasu ter tudi lepe igralske sposobnosti. Petkov nastop je njen prvi nastop v ljubljanski operi Predstava se vrši kot izven in sicer i-Ca-valleria rusticana« in sGlumacw.
Mofnarjevo tri de lansko komedijo ^Igra v gradu i y prizori v sredo 7. dec. in v četrtek 8. dec. Šentjakobski gledališki oder. Igra je izvrstno uspela na vseh velikih odrih, kjer ie ravno na repertoirju. Komedija Je krasno zgrajena in humor, ki je vpleten, naraven, tako, da se občinstvo izvrstno zabava. Vsiopnice za obe predstavi so v predprodajj v trgovini gosp. Peter Sterk nasL Miloš Karničnik na Starem trgn. Posetite predstavo.
šBetežnica
KOLEDAR Danes: Pondeljek, 5 decembra 1927; ka toliiani: Stbas; pravoslavni: 2?. roveroU-. Filimon.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matira:  »Sab carn-K. Kino Dvor: »Pat in Pate« hon kot lovca<.
DE2UENE LEKARNE. Danes: Ramor, Miklošičeva c; Trnkoccv. Mestni trg.
Nujna potreba po vodovodu v Rožni dolini
Menda ni treba omenjati, da imajo vši moderna mesta in njihove bližnje okolice vodovode ne glede ua U>, ali je lamocinja talna voda dobra ali slaba. Da so vodovodi tem bolj potrebni tam, kjer to u± ;t. vaj zdravstveni oziri, se samo po sebi razume. 2alostno je dejstvo, da se t današnji dobi vsesplošnega napredka &e dobi v nafti vilki občini mož, ki sploh odklanja voduvod, češ. da ima vsa viška občina dobro vodo, ter to svojo neresnično trditev iznaša v časopisju kot objektivno informiranje javnosti.
Razumljivo je, .da ie mnogi hišni po*^-stoiki boje »troškov, ki so zvezani z napeljavo vodovoda, vendar ni v vs«j viski občini z izjemo omenjenega gospoda nikogar, ki bi ne priznaval, da je vodovod naprava, ki služi udobnosti, zdravstvu in j** potreben zlnsti ob požarih. Vsa viška občina tudi dobro ve, da je vodovod iz zdravstvenih ozirov predvsem nujno potreben v Rožni dolini in deloma tudi na Glincab. V vodnjakih Rožne doline ni voda nikdar po polnoma čista in pu?čfl, ako delj časa stoji, na dnu nekako svetlorumeno znie* Ob suSi vode v teh vodnjakih sploh zmanjka, a ob večjih povodnji' se steka v vodnjake iazn;i nesnaga. Celo greznice oddajajo pogostokrat svojo vsebino vodnjakom: iz sLabib greznic skozi zemljo, ob povodnjih, ko greznice kaj rade prestopijo bregove, pa kar po vrhu zemlje. Voda v naJih vodu jak Ui ima torej dovolj napak, ki naravnost kriče po vodovodu. Razen tega je la voda skrajno slaba za pranje.
Akcija za vodovod v viški občini je fce t-tara in nikdar še nismo slišali, da bi kd<» ugovarjal uujui potrebi napeljave vodovi*-da v našo vas. SiromalnejŠi hišni posestniki, kakršnih je pri nas mnogo, se gotovo boje prevelikih stroškov. Mnenja pa smo, da bi morala Ljubljana podpirati napeljavo vodovoda k nam, ker ni v njenem interesu, de ima v neposredni bližini naselbino, kjer obstoja zaradi vživanja slabe vode stalna nevarne*! razširjenja kužnih bolezni. Siver pa je sploh vsa občina v tako te.-uih stikih z Ljubljano, da jo lahko imenujemo ljubljansko kasarno, zaradi česar tem bolj upamo na ljubljansko pomoč. Viški občani, zlasti v Rožni dolini, so pretežno zaposleni v Ljubljani in se tako rekoč Uejejo med Ljubljančane. Stalen odtok ljubljanskega prebivalstva v našo občino je znana stvar.
Kako se naj izvede napeljava vodovoda, naj se čimprej reži med interesenti. Računati pač smemo na podporo od strani Ljubljane, ljubljanske oblasti in države. Pc>-trebna pomoč bi zmanjšala stroške, ki odpadejo na občane, na znosno svoto, ki jo občani pač laHko Žrtvujejo za svoje zdravje in udobnost.
je zadela srečka štev. 11.530
tudi ta je bila kupljena v Zadružni hranilnici r.z zo z
Ljubliana Sv. Petra ce.ta št. 19, nadalje so bile dne 30. nov izžrebane
sledeče pri nas kupljene srečke:
Din 2000.— sta zadeli srečki 48.555 in 73.634.
	Po Din		500 pa	so zadele naslednje številke:					
14.101.	76.735,	5.767.	5.727.	5.719.	15.445,	15.441,	15.447.	30.963.	30.910,
40.559,	40.509.	53.409,	53.442,	53.427,	66.648.	66.631.	91.747,	115.602.	115.694.
8.015.	9.769,	11.501,	11-543,	11-553.	20.872,	23.418,	23.456,	23.500,	34.17b.
47.727,	46'-503,	60.899,	60,878,	60.900,	70.282,	71.862,	83.275,	83.214,	86.3 >v
86.345,	96.923.	96.968,	110.180,	111.178.	111.173,	39.119,	123 360,	123.361,	9.32S,
9336,	20.212,	20.218.	24.216,	24.256.	58.021.	58.030,	61.278,	61.293.	61.25*,
70.2S2,	71.862,	73.654,	82.531,	82.517,	87.107,	87.182,	99.575,	110 713.	110.773,
110.787.	122.745.	122.701,	83.205.						
— Res ie___
... Kakor pa zaslužiti podganam za
hrano, — je nadaljeval redar. — Prepričan sem. da mojega sina ne boste zapustili.
— Junak si, — je dejal Jouvel. — Zbogom!
Montažne se ie zgrudil mrtev na tla. Na čelu se mu je Dojavila črna lisa.
— Zdaj pa le urno! — ie zacepetal Jouvel. — Vsaka sekunda ie dragocena.
Vtaknil je revolver-strelo za pas, potegnil za ročaj, stopil k telefonografu in poklical sežigalce.
Kma1u so stopili v ledenico Štirje mož5e. Eden je potegnil za ročaj z napisom »toplo«, dva sta dvigmila truplo, četrti je odprl vrata. Mrtvaški sprevod je krenij v dvorano, kier so sežijrali trupla.
Na stropu štiriojdate prazne dvo-tane so gorele velike obločnice. Sredi dvorane le stal pokrit železen zaboj, iz katerega so bile napeljane na vse strani Žice.
Seži^alci so položili truplo v zaboj in pokrili.
Jouvel je potegnil za dva ročaja In pritisnil na več gumbov. Temperatura v dvoran! ie rapldno narasla. Jouvel in njegovi pomočniki so st umaknili k
steni in molče opazovali kazalec toplomera.
Minilo Je četrt ure. Jouvel ie stepi! k zaboju in potegnil za ročaia. Temperatura ie naglo padla.
— Stopite sem! — je zapovedal i»e-žiKalcem.
Sežigalci so pristopili in Jouvel je dvignil pokrov. Zaboj ie bil prazen. Truplo ie brez sledu izginilo.
— Pojdimo. Treba ie sestaviti protokol.
Cez eno uro sta Jouvel in Lidija Brentan zapustila poslopje glavne policije. Službujočemu redarju sta se legitimirala kot častnik št. 23 in redar Montagne. Na legitimacijah ie b!l datum preišniesra dne. Pri tem ie Jouvel napel vse sile. da odvrne redarjevo pokornost od 1 gitimacij. V agenturi je Lidiia takoj legla v rostelio in trdno zaspala.
IV.
Smehljaj generala Enons.
D* Albaniac ni bil srečen, ko se je dvigal z aeropanom pod nočno nebo. I Posrečilo se mu ie sicer ugrihiti generala Cnona. toda to ga ni veselila Misel o Letictfi Brentan mu ni šla iz glave.
4     — Izgubljena je. Ubijejo jo.
Stev. ^76.
-SLOVENSKI NAR OD» dne 6. decembra 1927.
Stran 3
OSETITB PRVI ZAGREBŠKI BOŽIČNI ZBOR
kjer boste kupovali dobro in ceno po posebno ugodnih cenah na malo in veliko. — 50% popusta »a vseh železnicah SHS. počenši od 12. decembra do vštevši 24. decembra 1s)27 opolnoči
Legitimacije
se dobijo na g avnem koIo _dvora v  Zagrebu,   ter v poslovalnici Putnika, Jelačičev trg štev. 6
za ceno Din 10*—
Onevne vesti.
K Ljubljani, dne 5. decembra 1927.
— Proslava jugoslovanskega narodnega praznika v Olomucu. V sredo 30. noverrrbra je priredila Češkoslovaška - jugoslovenska Liga pod pokroviteljstvom mestne občine in poveljnistva gamizlie t Olomucu slavnostno akademijo, katere so se udeležili številni zastopniki civilnih in vojaških oblasti V Narodnem domu se je vršil po akademij banket, na katerem so govorniki naglašall pomen obletnice osvobojenia in ujedinjenja <ugos'ovenskega naroda Kralju Aleksandru ie bila poslana pozdravna brzojavka.
— Novi kraljevi ad ju tam i. Za kraljeve
adjutante so imenovan? artiljerijska polkovnika Antonije Peklč, doslej komandant 17. artilerijskega po&a. in Vojislav Savič, doslej komandant 5. artilerijskega polka, ter pehotni polkovnik Dragomir Sarlč, doslej komandant 45. pešpolka, In general-štabni polkovnik LIlan Zelenika, doslej v službi pri glavnem general štabu. Dosedanja kraljeva adjutanta viceadmira! Dragutin Priča in artiljerijski polkovnik Petar Ljirbičič sta razrešena dolžnosti.
— Carinske službe. Premeščeni so stalni pripravnik dr. Martin Pavlic iz Ljubljane b generalni direkciji carin v Beograd, stElni pripravnik Anton Berlot iz Murske Sobote b glavni carinarnici v Beograd, carinik Julij Jelene iz Sombora h glavni carinarnici v Beograd, carinik Derviš Kah-vedžič iz Murske Sobote h glavni carinarnici v Beograd, carinika ukinjene carinarnice v Boh. Bistrici Miha Čop in Vinko RiMč h glavni carinarnici na Jesenice, carinik Ferdinand Crcigoj iz Čakovca v Ljubljano, carinik Gvozden Pantelič iz Tr->iČa v Ljubljano, carinik Daragoliub Pav-!o»ič iz Boh Bistrice v Ljubljano, carinik Mihajlo Papič iz Slavonskega Broda v Ljubljano, carinik Ljudevit Mišmaš, Jovica Petrovič in Dušan Krstič od carinarnice Beograd - Sava h glavni carinarnici v Maribor, carinik Viktor liaber iz Beograda v Maribor, carinika Ivan Weber in Ferdo Zabavnik od ukinjene carinarnice na Can-kovi v Maribor, carinik Jarko Kamenšek iz D'akovice v Prizren, carinik Fran Novak iz Slavonskega Broda v Sarajevo; za ca-nrika v Splitu ie imenovan Ivan Pečar, za carinika pri glavni carinarnici v Beograd pa Fran Šhbar.
— Iz sodne službe. V visio skupino je pomaknjen deželnosod. svetnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu Jakob Luzuar.
— Razpisane shižbe. Mestni magistrat mariborski razpisuje poduradniško mesto pri mestnem gradbenem uradu. Prošnje ie treba vložiti najkasneje do 15 t. m. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za izpraznjeno mesto uradnika knjigovodstvene stroke in natečaj za dve mesti pogodbenih zdravnikov praktfkantov v svojem zdravilišču za pljučne boTeznf na Klenovniku pri fvancu odnosno v Brestovcu pri Zagrebu.
— Nov kazenski zagovornfc Višje dež. sodišče v Ljub.jani ie spreielo odvetniškega kandidata dr. Ervina Mejaka v Celju na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zagovornik n- svojega okoliša.
— Razpisani zdravniški službi. Oblastni <^čbor mariborske oblasti razpisuje asistentko mesto na kirurškem in asistentsko mesto na internem oddelku splošne bolnice v Mariboru. Prošnje je treba vložiti do 10. trn.
— Nova lekarna v Žalcu. Ministrstvo za narodno zdravje *e dovolilo mag. phar. Bonu Karčiču v Mariboru otvoritev in obratovanje nove javne lekarne v Žalcu.
— Izpit učiteljev obrtnih šol. Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se državni serokovni izpiti učiteljev moških obrtnih, strokovno - obrtnih, splošnih obrtnih in obrtno trgovskih šol kakor tudi izpiti učiteljic ženskih obrtnih strokovnih šol lahko polagajo tudi v Zagrebu pred posebno iz-vrševalno komisijo. Doslej so se ti izpiti polagali santo v Ljubljani, Beogradu, Sarajevu in Splitu.
— xNa!ezl;ive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. V Ljubljanski oblasti je Mlo od 15. do 21- novembra 23 slučajev .ifnznih bolezni, 3 ^krlatinke. 4 griže, 20 •anvice. 6 oš'vc. 5 dnšliivega kašlja, 7 šeua, 2 krčevi odrevenelosti in 2 vnetja hrbteničnega mozga. V mariborski oblasti je bilo v istem Času 17 slučajev tiftiznih bolezni, 63 škrlatinke, 13 davice, 13 ošpic, 2 rriže, 5 sena, 2 krčevite odrevenelosti in 1 vnetje hrbteničnega mozga.
— Živalske kužne bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. Od 21. do 27. novembra ie bilo v ljubljanski oblasti 27 slučajev svinjske kuge, 10 svinjske rdečice :n 1 vraničnega prisada. V mariborski obla--fi je bilo 28. novembra 24 slučs'ev svinjake kr^<?. 8 svinjske rdečice in 3 konjskih ?arij.
— Smrt odličnega Sokola. V Bohinjski Bistrici je preminul včerai po težki in mučni bolezni g Franc Ravhekar soustanovitelj in starosta tamošnjega Soko-!s odbornik krajevne organizacije SDS. ubčinski odbornik ter odbornik krajevnega šolskega sveta. Bil ie značajen in delaven mož katerega bo Bohfniska Bistrica težko pogrešala. — Sokolsko društvo poziva brate in sestre domačega, kakor sosednih bratskih društev, da S2 v čim večjem številu udeleže pogreba vflega staroste, ki bo v torek   6. t. m. ob 11.   Zbirališče pred
domom. _       Pokoiniku, zvestenta našemu
somišljeniku, bodi ohranjen blag spomin!
— Gabrijel Jclovšek. t Na Vrhniki je v nedeljo nenadoma preminul g. Gabrijel J e-1 o v š e k, neumorni narodni borec in vzoren gospodar. Pokojnik je bil dolgoletni župan na Vrhniki ter si ie stekel za napredek in razvoj domačega kraja neven-liive zasluge. Bil je tudi aktiven politični delavec. Bi! je tudi poslanec v deželnem zboru. Tudi na gospodarskem polju je vneto sodeloval pri utrjevanju slovenskega narodnega gospodarstva ter bil tudi soustanovitelj Narodne tiskarne in Liubljanske kreditne banke. Vodnikova družba ie izgubila ž njim enega svojih najboljših in najbolj marljivih poverienikov. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 15. iz hiše Žalosti na Vrhniki. Bodi vzornemu možu ohranjen časten spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje!
— Razld društev. ^Društvo državnih nameščencev, njih vdov in vpokojencev za Radeče - Zidani most« ter »Pomožno društvo na Pragerskcm sta se prostovoljni razšli.
_ Konkurz   Internacionalno kopallšne
In hotelske dd. v kraljevini SHS s sedežem na Bledu. Razglašen je konkurz o imovini Internacionalne kopallšne in hotelske delniške družlie v kraljevini SHS s sedeZem na Bledu. Konkurzni komisar ic sodnik okrainega sodišča v Radoviilci dr. Jakob Prešeren, upravnik mase pa odvetnik v Radovljici dr. Mirko Triller. Prvi zbor upnikov bo pri okralnem sodišču v Radovljici 1? tm. oh 10 Priglasitve«! rok trata do 31. ianuarja 1928.
— V ljubljanskih župi J. P. Z. včlanjena društva obveščamo, da Se vrši v Zagrebu od 8.—10. tm. letni občni zbor. kamor naj društva pošljejo v smislu zveznih pravil po dva zastopnika. Ako bi katero društvo iz kakršnikoli vzrokov Tte moglo poslati zastopnikov v Zagreb, naj pošlje nermido-doma odboru HubHanske župe pismeno izjavo, da je zamore na občnem zboru zastopati kako drugo včlanjeno društvo.
— Tščejčo se dediči. V novembru je umri v Brooklvnu neki Avgust Leonart, ki je zapustil okrog ŽO.000 dolarjev premoženja Pokojnik ie zapustil vdovo Veroniko ter brata in sestro, ki bivaio po informacijah ameriških oblast! v kraju Schlosslng ali Schlesing. Dediči, odnosno vsi oni, ki jim je znano njihovo bivališče, se pozivajo, naj sporoče svoje naslove fzsc'ieniškermi komfsnrljatu v Zagrebu.
— Brezplačno pošiljanje glasila »Jadranske Straže«. Po sklepu kngresa Jadranske Straže, ki se je vrš:l 1 novembra v Splitu, bodo dobivali vsi člani — pomagači, ki plsčajo mesečno 10 Din, ilustrirano glasilo »Jadranske Stražec brezplačno. Zato apelira »Jadranska Straža« na vse prijatelje naše sinje Adriie, naj se JI pridružijo kot člarrl, ker bodo dobivali brezplačno zelo lepo revijo, poleg tega bodo pa imeli še dtuge ugodnosti.
— Gospodarski koledar Jugosiovenske Matice za leto l°23 obsega poleg običajnih koledarskih podatkov sledeče zanimive razprave in poučne članke: O kuhi, naša hrana, konserviranje jajc. kakao in Čokolada, priprav jedil za serviranje, kuhinjski recept;- a) sladice, b) mesna Jedila, c) zakuski in priloge, skušnja uči (praktični nasveti), kurrnia, vsakodnevno pospravljanje, kako sprejemamo goste, pogrnjena miza, o izgubljenih predmetih, gospodinjske počitnice, počitniški dom, otroška soba In igrače, dete in pravljični svet, pomen Materinskega dne. gospodinjsko šolstvo v Ljubljani. Drugi del koledarja tvori praktično urejen troškovnik z razpredelnicami za vse dni v letu ter z mesečnimi in letnimi cb- in proračuni. Koledar ie naprodaj pri vseh kniigarnah in pri JugoslovenskI Matici v Liubljani, Šelenbnrgova ul. 7-1!. Cena Din 20, za člane Din 16, s poštnino Din 1.30 več.
Iz Ljubljane
—tj   Trgovce   točllce alkoholnih pifač
opozarja Gremij trgovcev v Ljubljani, da se vrši danes v pondeljek ob 8. uri zvečer v zborovalnici Zbornice sestanek glede ukinitve pravic o točenju alkoholnih pijač. — Načelsrvo.
—1; Tatvine. Železniškemu uslužbencu Josipu Samarimi je bila v gostilni Lasan na Dunajski cesti iz žepa suknjiča ukrade-ra listnica s 370 Din gotovine. — V časn od 23. septembra do 15. novembra je bilo iz skladišča na glavnem kolodvoru ukradenih pet kožuhov v vrednosti  1500 Din.
—11 Težka nesreča. V soboto dopoldne se Je na glavnem kolodvoru pripetila težka nesreča. Delavec Janez Kladnik je pri popravljanju padel s strehe kurilnice in nezavesten obležal *na tleh. S težkimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali z rešilnim avtom v bolnico.
—Ij Drobiž policijske kronike. Včeraj-nja nedelja je bila mirna, brez vsakih Izgredov, običajnih prepirov in pobojev med pijanimi In vinskimi bratci, izostale so celo običajne tatvine. Pač pa je policija aretirala nekega Huga A., ki je osumljen homoseksualnosti. Policija je prejela tri ovadbe radi kalenia nočnega miru, I radi tatvine. 1 radi nezgode. 1 radi veselice brez dovoljenja. 2 radi kršitve zglaševalnih in železniških predpisov in 3 radi prestopka cestnopoljcii&kega reda.
Iz Celja
—c Volitev  župana hi svetovalcev v
občini Celje - Okolica se je vršila včeraj v občinski pisarni na Bregu- Za župana je bil izvoljen g. Tr. MIhelciČ, posestnik in trgovec na Bregu. Izvoljen župan je pristaš SL,S. Za njega so glasovali: 13 ocbbor-nikov SLS. 5 SOS. 2 NRS In 4 Nemci, skupaj 24 glasov. Socijalisti so oddali 8 glasov za Val. Hrastnika, Bernotovec je oddal prazno glasovnico. Za svetovalce so bili izvoljeni: Vinko Kukovec SOS, (obenem podžupan), Strenčan Jurij SLS, Ivan Glin-šek SLS. Karo! Golob SLS, Rudolf Novak Nemec Prane Vltavskv NRS. Socijalisti niso hoteli sprejeti mesta v starešinstvu. Podžupan g. V. Kukovec je izjavil, da bodo odborniki SOS sodelovali v obč. sveta pod pogojem, da se bo tudi v drugih občinah uspešno delalo na ta način.
—c Mestno gledališče. V sredo 7. dec ob 20. uri se vrši premijera Alojzija Remca tragedija »Magda«, v 12 slikah. V nedeljo 11. decembra se igra ponavlja ob 16. url pri znižanih cenah.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Krvava bitka med seijaki. — Aretacija nevarnega sleparja v Zagreba. — Rekord sarajevskega pijančka. — Obup okrade-
nega trafikanta.
Iz Maribora
— Miklavževa nedelja je bila v Mariboru kljub neugodnemu vremenu dokaj živahna. Trgovine so bile ves dopoldne odprte, tako da je imel Miklavž dovolj prilike, da nakupi za staro in mlado. Trgovci pa se letos pritožujejo, da vlada tudi v nebesih gospodarska kriza, ker Je bil Miklavž letos zelo štedljiv, kar gotovo ni pripisovati temu, da bt bili postal! zemljani bolj poredni kakor so bili druga leta Sokol je priredil v Narodnem domu včeraj Miklavžev večer, ki je prav dobro uspel. Če*ka deca le Imela svojega Miklavža v hotelu sPri zamorcuc, vsi drugi pa čakajo, saj tih obišče nocoj.
—m Lopa zmaga soctjallstov v Lajter-sporgu pri Mariboru. V Lajterspergu pri Mariboru so se vršile včeraj občinske volitve. Občina je bila dolga leta v klerikalnih rokah in klerikalci so napeli vse sile, da bi izpodrinili nasprotnike. Prebivalstvo pa je s klerikalnim gospodarstvom nezadovoljno in tako so dobili kljub vsem mogočim klerikalnim metodam socijalisti večino v novem občinskem svetu. Na klerikalno listo je prišlo 109 glasov, socijalisti pa so dobili 121, tako da imajo prvi 8, drugi pa 9 odbornikov ln s tem tudi Žrcpana. Klerikalce Je nepričakovana zmaga socijalistov silno poparila in baje nameravajo vložiti priziv Klerikalni pismarji so baje že pridno na delu. da poiščejo kak primeren paragraf.
— Borba za mestno občino stopa v odločilno fazo. Klerikalci pripravljajo za zadnje dni najhujše »bombe«. Da bi čim bolj zalegle bodo Izdali poseben listič, ki se bo baje imenoval »Mariborčan«. Mariborčani pa na to volilno glasilo niso prav nič radovedni, kar lahko že danes vsakdo vnapre.- pove, kaj In kako bo pisal. Klerikalne metode so namreč v Mariboru popularne še izza časa ranjke »Straže«. Da klerikalcev tudi natolcevanje in blatenje ne bo rešilo zasluženega poraza pri volitvah, je danes že več ko jasno. Ker s stvarnimi argumenti ne morejo operirati, so začeli zadnje dni znova vlačiti v politično borbo Mestno hranilnico.
Novice iz Splita
Split, 2. decembra. Praznik ujedinjenja: Državni praznik 1. decembra je proslavil Split na svečan način. Mesto in pristanišče je bilo okrašeno z zastavami. Na spominski plošči junakov padlih sa domovino so polotili Jugosl. Sokol, CetniŠko udruženje in Orjuaa po en lovorjev venec. Delo je počivalo, v katedrali, pravoslavni cerkvi irs v židovski sinagogi se Je vršila ob navzočnosti zastopnikov vojske in civilnih oblasti služba božja. Proslava s svojim so-siljenim iztazom narodne zavesti in domovinske ljubezni je najboljši dokaz, kako zna SpHt ceniti pomen obletnice osvobojenja in ujedinjenja.
Prihod g. Stjepana Radića v Split. V soboto prispe g. Radić v Split, kar je sam sporočil osebno po splitskem narodnem poslancu Matije vicu. Rekel je, da si je zaželel našega zdravega in svete na morskega zraka in da ostane nekaj dni v Splitu. Po teta takem je prihod g. Radića v Dalmacijo zgolj privatnega značaja.
Peazijoalstl brez penzije. Danes to ostali splitski penzijonisti brez pokojnine in baje tudi nekateri država! uradniki niso prejeli plače. 1300 družin je s tem ostalo brez pare. Prizadeti so zelo ogorčeni
Prvi dan avtobusnega prometa. Na narodni praznik so prisii prvi avtobusi v promet. V ranih urah so odpeljali s Kralja Aleksandra poljane v smer Bačvice in Solin. Ves dan so prevažali veliko število meščanov, ki so se poslužili tega modernega prometnega sredstva is potrebe in pa tsdi Iz radovednosti.. Avtobusi imajo lepo, gracijosno karoserijo ln prostora za 20 ljudi. Otvoritev avtobusne zveze mesta s periferijo to ostalo okolico je važnega pomena za tujski promet, ker bo tujcem omogočen cenen oMsk lepe. zgodovinsko važne okolice mesta Splita.
Oblak SO |e strgal. SnoCi med 9. in 10. nro Je nastala nad mestom strašna nevihta. Med gromo in bliskom se je utrgal oblak in sledil |e strahovit naliv. Vsled silnega dežja so se zaprli na mnogih krajih odvodni kanali in nastali po ulicah celi potoki, na periferijah mesta pa globoke luže. Voda Je stala ponekod do kolen. Od poplave so največ trpela stanovanja v pritličjih. V mestnem okrožju Dobri je voda udrla v kleti in gostilne v toliki meri. da »o plavali sodčki polni vina. V I.ffIJevI gostimi so stat! gosti do koleo v vodi. Veda le predrta tsdi is severne strani v gledališče med predstavo ter zajela parket do tretje vrsta, fiektrlftat tok Je bil dvakrat prekinjen hi mesto je bilo v temi Večje škode naliv hi povzročil.
Seljaki iz vasi Mičevci, Obrezina in Novaki so ves teden delali pri regulaciji Save. V soboto po prejemu plače so odšli v gostilno Margarete Pleše v Žitnjaku. Bilo jih je kakih 40 in popili so okoli 60 1 vina. Vsi so bili pijani in razumljivo je, da je nastal prepir in pretep. Delavec Kuiek je prevrnil v go-stini železno peč, Ivan Berek je na prostem potegnil nož in z njim tolkel po leseni ograji ter se pri tem porezal. IC je zagledal svojo kri, je kriknil: Poglejte kri, danes mora biti eden mrtev. Nato se je razvil pred gostilno strahovit pretep. Seljaki so se razdelili v dva tabora in se spoprijeli s kolci, revolverji, noži, kamenjem itd. V tem metežu se je znašel tudi logar Mota Mihi-nica iz Novaka. Potegnil je iz žepa re-petirko in streljal na kmete ter pogodil 171etnega seljaka Ivana Bereka v trebuh. Logarju je pištola odpovedala in kmetje so navalili nanj ter ga tako pretepli, da je obležal nezavesten. Seljaki so po tem junaštvu bitko končali. Težko poškodovanega Bereka so odpeljali v zagrebško bolnico, kjer je un»rl. Več seljakov je ranjenih, lotcar Mihlnič pa leži težko ranjen doma. Kmetje ne zahtevajo preiskave in trdijo, da so bili vsi pijani in ne vedo. kdo je koga udaril. Kljub temu so oblasti vl-žile pri državnem pravdništvu ovadbo proti logarju in dvema drugl-m , ki sta tudi streljala.
Nedavno smo poročali, da je zagrebška policija aretirala lažnega trgovskega potnika Danila Kovača, ki je v družbi s svojim prijateljem, nekim Lukom Nerlovićem sleparil trgovce in delavce v raznih krajin. Kovača so te dni izročili sodišču, za Nerlovičem je pa bila izdana itralica ter so ga aretirali v Petrinju. Pri zaslišanju je zanikal vsako krivdo. Odredili so pri njem hišno preiskavo in našli večje število različnih gumijevih črk, s katerimi jc sestavljal štampiljke raznih tvrdk. Nekoč je policija aretirala Nerloviča v Metkoviću, kjer je sleparil delavce s tem, da jim je obljubljal potne liste za Ameriko in od njih izvabljal večje vsote. V Metkoviću se je tudi izdal za agenta hamburško-ameriške parobrod-ne družbe. Poneveril je tudi vse listine družbe, s katerimi mu je bilo dano pol-nomočje. Nerlovič je te prevare v Metkoviću v celoti priznal. Dve največji slepariji je pa izvršil v Zagrebu. Svojc-časno ga je namreč prijavila neka Ana Pokorac, da je bil pri nji na stanovanju in se izdal za trgovca. Nekega dne je izvabil od nje 20 tisoč Din, Češ, da mora hitro plačati kupljene prašiče in da ji bo vrnil denar v dveh dneh. Na isti način je osleparil njenega brata za 100 tisoč Din in nato izginil. Glede te
j prijave je Nerlovič izjavil, da jc re* zi-I vel pri Pokorčevi in bil z njo v intimnih odnošajih. vendar pa taji, da bi prejel od nje ali njenega brata kakšen denar. Proti Nerloviću je vložil ovadbo tudi upravitelj zavarovalne družbe »Triglav«. Nerloviča je namreč sprejel v službo kot akviziterja. Tedaj je ta sprejel od strank večje vsote in jih pri-držal zase. Aretiranega Nerloviča pozna policija kot starega sleparja in ga je že dolgo iskala.
★
Pred dnevi je Ahmet Buljubašič iz Sarajeva proslavil redek jubilej. Sod* nik ga je ie osenidesetič vtaknil v za* por radi pijančevanja. Ahmet je zad* nja leta skoraj stalno v luknji. Z zad* njo kaznijo je presedel 4230 dni v zaporu in vedno je bil obsojen radi pi-I ianstva. Ahmet nima ne hiše ne dru* zine. Njego dom je zapor. Sodniki so Sa vedno obsodili na kazni od 20 do 50 dni. Iz zapora pride samo. da na* pravi majhen izlet po mestu in v oko* lico. Nikoli pa ne ostane na izletu nad dva dni. Tretji dan je že gotovo pi« ian ter prepeva, se dere in preklinja. Pride zopet pred čičo Ili jo in nato v zapor. Sodnikovih besed si očividno ne jemlje k srcu. Tako je do sedai prebil 4250 dni v zaporu in napravi! RO dva-do tridnevnih izletov. Bogve. koliko jih do še napravil? In kakšne jubileje bo še proslavfial?
Predvčerajšnjim jc zmanjkalo pro* dajalcu Muratu Cemcrnici v Sarajevu tobaka in moral bi oditi v glavno tra= fiko, da si ga nabavi. Ker je popolno* ma sam, ni mogel zapustiti prodajalne in ker nI bilo drugega, je prosil 18; letnega Milana Pavloviča, naj mu pri; nese tobaka. — Evo ti 4.036 Din, — mu je dejal — prinest mi tobaka in glej. da šc eim prej vrneš, čas je hitel, zvo? nilo je že poldne, toda Pavlovič se še ni vrnil. Okoli 1. ure je čemernica že močno skrbelo, kaj je s Pavlovičem. Bal se je, da mu je Pavlovič poneveril denar, katerega si je sam izposodil. — Kaj si bo mislil moj upnik, ie ves obu* pan vzkliknil Aiurat, mislil bo. da sem denar zaigral. V teh obupnih mislil je potegnil handzar in ga začel brusiti. V obupu se jc odločil za samomor. Ko je nabrusil nož, je sedel za mizo tn nanisal poslovilno pismo ženi. Nave* del je vzrok samomora. Posojeni mu denar je zapravil Milan Pavlovič in ker mu upnik tega ne bo verjel, je bo* Ije, da gre prostovoljno v smrt. Med; tem si je Pavlovič pomerjal v modni trgovini novo obleko in nato je odšel v gostilno. Naročil si jc piščanca in vina. Tedaj ie vstopil stražnik in ga aretiral. Obupanemu Muratu so javili, da je Pavlovič na varnem. To ca je ta* ko razveselilo, da ni mislil več na sa* momor in odšel je na stražnico. Pri aretiranem so našli še nekaj denarjn in so ga vtaknili v zapor, Muratov na= brušeni handžar je pa policija konfiscirala.
NAJUGODNEJŠI NAKUP
ollaill lastnega izdetka nudi tvrtka: JOS. ROJINA. LJUBLJANA.
Mednarodni kongres za tujski promet
Koinnnike generalnega sekretarijata.
Na letošnjem mednarodnem kongresu za tujski promet, ki se je vršil v naši državi, »o bile zastopane Avstrija, Belgija, Bolgarija, Grčija, Anglija, Italija, Nemčija, Nizozemska, Norveška (Švedska). Madžarska, Poljska, Rumunija, Švica in Turška. Večinoma po delegatih, ki so za t u jaki promet dotične države najmerodajnejii. Francija in Španija st3 opravičili svojo odsotnost. Rusija in Finska se pa nista udeležili kongresa, ker se nimata oficijelnih organizacij za propagando turizma.
Kongres je otvoril v Beogradu trgovinski minister, na kar so se vrtita zborovanja v raznih mestih Jugoslavije, večinoma pa na paraiku Jadranske plovidbe >Ka-ragjorgje*:, ki je vozil udeležence ob dalmatinski obali. Pri tem so se udeleženci seznanili z vsemi večjimi kop:tH.-H in letovišči naše države. Kongres je m javljal o vseh za turizem važnih problemih. Na dnevnem reda je bilo med drugim vprašanje žepnega mednarodnega voznega reda, ki bi bil zlasti dobrodošel ameriškim turistom na potovanju po Evropi. Da se doseže čim večji uspeh v propagandi tujskega prometa, jo bilo sklenjeno, da bodo oficijelni uradi za propagando tudi v bodoče brezplačno zalagali turisi-office s propagandnim materijalom.
Splošno Je vladalo tuširanj«, da ovirajo razvoj turizma močne procedure t potnimi
Ust! fn vizumi. Olede propagande v A me* riki je bilo sklenjeno popularizirati tujski
piomet potom skupnih oglasov v ameriškem tisku in izdati posebno brošuro, v kateri bo imela \ ••.•!■.a na kongresu zastopana država na razpolago dve strani. Brošura se bo tiskala v en milijon izvodih Vse d rt« ve so obljubile podpirati mednarodne turistične razstave, novinarsko propagando in posel novinarjev. Bodoči kongresi bodo dostopni vsesa novinarjem, da se seznanijo s dolom turistovskih organizacij v poedinih državah. Na vseh Hejab se je jx>kazala resna volja za skupno delo, ki pa ne sme ovirati propagande poedinih držav za svoj tujski promet.
Generalno tajništvo v Haagu se je zahvalilo pa kongresu s posebnim dopisom našemu trgovinskemu ministru dr. Snahi za gostoljubnost in brezhitnn organizacijo kon-giesa, kakor tudi ekskurzijo po našem Primorju. Udeleženci so bili z ogledom naših mest. kopališč in letovišč zelo zadovoljni. Vrnili so se kot najboljši propagatorji m našo državo in bodo storili vse, da se zanimanje za jugoslovenska letovišča v inozemstvu čimbolj poveča.
ŽICOM
ji
c
ZF
so oafbolpto, naftrafncfie ln salo najcenejše
Stran 4
•SCOVRNSKI  NAROD* dne 6. decembra 1927.
-tev 2/6
To in ono
Preiskava o umoru Cena bega
Umor albanskega poslanika Cen« bega je še vedno predmet stroge preiskave. Deželno sodišče v Pragi je razposlalo več vprašalnih pol, da pojasni umor in ugotovi, da-li je bil atentator Aligiviad Bebi res poslan v Prago z naročilom, naj poslanika umori, ali pa so neznani elementi samo omogočili albanskemu študentu potovanje v Prago. Na podlagi mednarodnih pogodb o pravni pomoči so bile zaslišane priče na Dunaju. Dunajska sodišča so edina, ki so doslej odgovorila na zadevna vprašanja praškega sodišča. Iz Rima in Beograda doslej še ni bilo odgovora. Ker Češkoslovaška z Albanijo nima pogodbe o pravni pomoči, je praško sodišče naprosilo češkoslovaškega konzula v Tirani Kadleca, naj se obrne v svrho preiskave na albansko sodišče. Tudi v tem pogledu sodišče ni doseglo svojega cilja.
V petek je prispel v Prago generalni tajnik prezidenta albanske republike dr. Terence Titchi in brat umorjenega poslanika Bani Criesiu. Oba sta se prijavila preiskovalnemu sodniku kot priči. Atentator Bebi je svoj zločin priznal, taji pa odločno, da bi imel kakega pomočnika, ali da bi bil poslan v Prago z naročilom, naj poslanika umori. V preiskovalnem zaporu je popolnoma miren. Rodbina umorjenega poslanika se je pridružila kazenskemu postopanju kot zasebni udeleženec; zastopa jo dr. Vaclav Josifek. Atentator zastopnika še ni določil.
Žrtve steklega psa
V vasi Horny Kereškyn in Pusta Maly Chosen na Slovaškem sta postali te dni pozorišče strašne nesreče. Ze pred enim mesecem je ugriznil nekega kmeta stekel pes, ki se je te dni zopet pojavil v Malem Chosnu in ugriznil dečka Frančiška Vargo v roko in stegno. Nesrečno žrtev so odpeljali takoj v nitransko bolnico, kjer je v strašnih mukah umrla.
Na steklega psa so priredili vašča-ni takoj lov, ki je pa končal zelo tragično. Poleg omenjenega dečka je s tekli pes ogrizel Se 25 kmetov, pre-■en so ga ubili. Ogrizene kmete so poslali takoj v praški Pasteurjev zavod. Oblasti so odredile strogi pasji kontu-mac in naroČile konjačem, naj pokončajo vse sumljive pse in mačke v okolici, ker se je bati, da se pasja steklina razširi. V vsej okolic! je bilo odrejeno cepljenje proti pasji steklini, da se prepreči grozna epidemija, ki bi utegnila zahtevati nove človeške žrtve.
Aljehin se vrne v Moskvo
Iz Moskve poročajo, da se namerava novi svetovni šahovski prvak Aleksander Aleksandrovič Aljehin vrniti domovino. Kakor znano, je Aljehin pred dvema letoma izgubil domovinsko pravico, ker se je brez dovoljenja sovjetske vlade udeležil turnirja na Sem-meringu.
Toda Aljehin se za ta ukrep sovjetske vlade ni mnogo zmenil. Pokazal je boljševikom hrbet in se naselil v
Franciji, kjer je našel drugo domovino. Sedaj po krasnem uspehu je našel milost tudi v očeh boljševikov, ki ga vabijo nazaj v Rusijo. Seveda je še vprašanje, če se bo Aljehin vabilu odzval, dasi ruski listi zatrjujejo, da o njegovem povratku ni dvoma.
Po drugi verziji se pa Aljehin v prihodnjih mesecih sestane s starim levom, šahovskim matadorjem dr. La-skerjem, ki ga namerava' izzvati na nov spopad za svetovno prvenstvo.
Nov Fordov avto
Kakor smo že poročali, se bije v Ameriki hud konkurenčni boj med dvema avtomobilskima trustoma, For-d<v n koncernom na eni in General M s Company na drugi strani. Gene. Motors Companv je lani uspelo, da je s svojim ličnim avtomobilom tipa »Chevrolet« izpodrinila Forda na svetovnem trgu. Dočim je njena produkcija narasla v enem letu od 249.034 na 360.686, je nasprotno Ford nazadoval od 640.119 v prvi polovici leta 1926 na 332.348 v prvi polovici leta 1927. Ko je Ford uvidel, da produkcija, odnosno prodaja njegovih avtomobilov pada, je sklenil opustiti izdelovanje avtomobilov starega tipa in prilagoditi svojo industrijo duhu časa. Koliko je Ford investiral v reorganizacijo ln modernizacije svojih tovarn, smo že poročali Stroški za razne adaptacije, restavri-ranje in renoviranja so znašali nad 20 milijonov dolarjev.
Že davno napovedani in težko pričakovanj Fordov voz novega tipa, ki pomeni po mnenju ameriških gospodarskih krogov začetek ostre konkurence med vsemi predstavniki avtomobilske industrije, se je že pojavil na
svetovnem trgu. To je najcenejši avto in sicer kljub temu, da ne gre za izpopolnitev modela, marveč za popolnoma nov voz. Novi izdelek Fordovih tvor-nic se imenuje Roaster in stane samo 385 dolarjev. Zaenkrat je poslal Ford na trg samo šest osebnil ivtomobilov, med katerimi je najdražj. Forddor, ki stane 570 dolarjev. Fordove tvornice so dobile že 100.000 naročil in nameravajo izdelati v januarju 1.000, v februarju 2.C00. v marcu pa 3.000 novih avtomobilov. Osebni avtomobili novega izdelka so razdeljeni v šest vrst in sicer Roadster, Coupe, Phaeton, Tudor in Forddor. Športni Coupe je v štirih barvah.
Na newyorški borzi je bil zabeležen v zvezi z novim uspehom Fordove podjetnosti znaten porast tečajev Fordovih delnic Pričakovati je, da bo ameriška avtomobilska industrija v najbližj bodočnosti zelo oživela.
Žrtev justice
Da je tudi v Evropi in ne samo v Ameriki justica često na krivih potih, dokazuje zanimivo odkritje v Sza-badku, malem mestecu na Madžarskem. Pred 14 leti, t. j. leta 1913. je bil tam na smrt obsojen posestnik Štefan Tomba, obdolžen umora lastne hčerke Eve. Ker je obsodbo potrdila tudi vrhovna instanca, je bil Tomba dne 13. marca L 1913 usmrčeni.
Obtoženica sicer ni navajala nobenih konkretnih dokazov o Tomkovi krivdi — hčerko so našli obešeno — pač pa se je sodišče opiralo zgolj na posamezne indicije in številne priče, ki so slikale Tomka kot brutalnega človeka in ki so izpovedale, da je hčerko večkrat pretepel.
Od usmrtitve je minilo že štirinajst let Zapuščena hiša justificirn ?a posestnika je pričela razpadti e dni so jo podrli. Pri podiranju elavci našli napol preperelo pismo, je bilo datirano z 31. decembrom 19iJ. V pismu se Tomkova hčerka poslavlja od svojega očeta in svojega moža in pravi da se je naveličala življenja in da se na Slivestrovo obesi.
Sorodniki pokojnega Tomka so na podlagi tega pisma zahtevali revizijo procesa, da vsaj po smrti pokojnega operejo njegovo omadeževano čast.
O B L A C i L A
tvrdKe 3. Maček
LJl'MI JANA   Aleksandrov« 12
so najboljša In naicenefsa.
* Tragedija glavnega dobitka. V Udinah te Je odigrala te dni traeedija. čije ozadje Je zel -zanimivo Sivolasemu kočarju Prancescu Toma-niniju je nedavno podaril neki posestnik is bližnje okolice srečko italijanske razredne loterije. Srečka Je pred dnevi zadela slavni iobite!.
v znesku 200. ir (okoli 600.000 Din> in na-kHabi ]i 7 Tomaninija v loterijo, kjer je
zvedel za sesa J o srečo. Za siromašnega kočarja, ki se ic dosedaj preživlja! zgolj s podporami in beračenjem je bila ta vest katastrofalna. Revež je od veselja zblaznel ln morali aq g-i oddati v blaznico Glavni dobitek pa je zakrivil Se eno tragedijo: Ko Je prvotni lastnik srečke zvedel, da je ta zadela 200.000 tir. se je iz obupa, ker jo je daroval kočarju, obesil.
* Nov klic na pomoč. V VVasbingtonn se Je vršilo te dni mednarodno zborovanje radioamaterjev In radiotelegrafistov. Na konferenci so razpravljali o raznih aktualnih problemih. Med drugim je bilo sktenjeno, da se bo odslej mest) znanega klica na pomoč SOS (save our souls« — resite naše duše) predlagal klic »May day«. ki je
fonetično popolnoma podoben francoski besedi »m'aider« (Pomagaj mi). »Mayday« Jc namreč angleška beseda in se izgovarja približno tak-> kakor »m'aider«. če se bo novi klic na pomoč nveljavil. je drugo vprašanje.
NARODNA KNJIGARNA, d. z o. z.
knjigarna in trgovina s papirjem ter pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, Ljubljana, štltarfeva ulica Štev. 2.
Oblastno dovoljeni
razprodaja
vsled opnstltve trgovine. Razprodaja bo traiala samo do srede februarja 1928.
Znatno znižane cene. — Ugodna prilika za
knffŽnice in drnsre interesente
.101111
44
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega moškega perila
Ljubljana, Kolodvorska ulica it 8
V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest da nas je naš dobri, ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat gospod
j •
•v'. '
posestnik in bivši dolgoletni vrhniški župan
danes v nedeljo ob 10. dop. zadet od srčne kapi, nenadoma v 70. letu svoje starosti za večno zapustil.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v torek. 6. t m. ob pol 3. pop. iz hiše žalosti na farno pokopališče pri Sv. Pavlu na Vrhniki
Na Vrhniki, 4. decembra 1927.
Žalujoči ostali.
Trajno in koristno
darilo za ..Miklavža'* ta Božič ' je od
Josipa Petelinca
ta,ue.i im* .t»j »»k. G RIT' N E P in fld<f r
v raznih opremah. — Do Božiča znatno znižane cene.
Tudi na obroke.
ZdlllCia* LJUBLJANA, S« Patra nasip it«v 7 asOIvSfO« b uu P esernc vegd s.iom n ka.
Oglejte si razstavo   brez obveznost do nakupa.
X Najboljši koks!
CEBIN, WOLFOVA 12.
2770
javna dražba
Več modernih spalnic
novih, is različnega trdega le« sa, v najfinejši izdelavi — pro» da Ic Rep še, Ljubljana, Po« ljaaska cesta 21. 2946
Snežne čevlje
in galoSe oddajte v popravilo samo strokovnjaku A v g. Škofu, čevljarju. Borštnikov trg 1 (za dramskim gledališčem). 2908
Kontoristinja
vajena vseh pisarniških del, s triletno prakso, dobra stroje«
Ciska — išče službo. Nastopi thko s 1. januarjem. — Po« nudbe pod Kontonstinja/2955 na upravo «Slov. Naroda*.
Stanovanje
dveh sob in kuhinje išče m h** na uradniška družina v novi ali stari hiši Plače event. za pol leta vnaprej. — Ponudbe pod «Stanovanje/2913» na upr. •Slov. Naroda*.
Poleg letnega žrebanja
zavarovanje, provizija prvih sedem mesecev pri razpecava« nju državnih papirjev  — Osi«
Sjraciono odelenje Beograd, osanska 99. 2957
raznih premičnin (sodi, svetilke, obleka, zlata ura i. t. d.) iz zapuščine Josipa Seidla iz Spod. Šiške se vrši 6. decembra 1927 ob 3. uri popoldne v Seidlovi hiši v Ljubljani VII, Celovška cesta št. 2. Vsi pred-meti se prodajo daleč pod pravo vrednostjo.
t
Globoko potrti naznanjamo, da nam Je neizprosna usoda dne 4. t. m. zjutraj ugrabila it našega rodbinskega kroga Iskreno ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, strica in svaka
Franceta Ravhekar
posestnika In obe. odbornika
Kratko ie bilo njegovo življenje, a trndapolno. Pogreb ljubljenega bi nepozabnega pokojnika bo v torek 6, decembra ob 11. uri dopoldne iz hiše žalosti  na domaČe pokopališče.
Bohinjska  Bistrica,  4. dec. 1977.
RODBINA RAVHEKAR.
gon
ek prot kapa v c ftrfperju gnoieniu tei zastarelemu kroničnemu gnojenju tri pena in vnetja sečnega me burja Za popotno ozd>av tienie je treba ^ lo.ičkov Cena z navodilom za lonče' 15 Dm Proizvaja In ra? oošilja no po3ti lekarna PENIĆ Zapre* c
M* fcAHOVlC
PLANINKA
Ca>,
jrenavija osti .. otvežui« krt, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje črev t in vzpodbuja apetit 1 pakc lODln. — Priporoča
Lekarna Bahovec,
Ljubljana, KorgTes'i In
Sindikat lokalnih železnic v Sloveniji in Upravni svet lokalne železnice  Ljuoljana - Vrhnika na
znanjata tužno vest, da je umrl njihov Član in soustanovitelj železnice Ljubljana-Vrhnika, gospod
Pokojnemu bodi ohranjen časten spomin.
Sindikat lok. žel v Slov. — Upravni svet lok. žel. Ljubljana-Vrhnika
Urejuje; Josip Zupančič. — Za «Nsfudfto Omkarooa; Pran
— Za upravo m m*eratnj del ii»ta. Otoo Chnatot - Vas t Ljubljani.
6
35
03