A' / 0 1 % Št. 97 (15.824) teto LIH. /ŠBgr ■ PRIMORSKI DNEVNIK je ačel izhajati v Trsti ^^0 maja njegov predhodnik PARTIZA m^0 MO uBS JSh iHr^Bk ^BS dnevnik pa 26. novembra 1943 v vasi 2 ^UH Us >®7 ■# W ■ 43 ■ ■# ■ ■ Jnp ■ nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od! ■r ■r ■T ■ ■ ■r W # ■ septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'De ^0 H ■/ m dob' v Govcu prt Gorenji ^B ^0 H B H ^0 ^B m ■ M M M ■ ■ ■ njo' pod Vojskim prt KJig. do 7. maja ■ ■ m.m m M m mm mm 1 BBHHBBBBBBBDBBEBBBni r?iS%!^j^NxrY So^°&c?«A _______________ ___________________________________________________ 0' A Opr .A:' J£ i BRUSELJ / ITALIJA NE IZPOLNJUJE VSEH POGOJtv lilOPTUMV cosmetics italy 60 ARH) srl, I rsl - I vi. II4II - 232430 I ax 0411 - 232300 •TRTEK, 24. APRILA 1997 Evropska komisija je torej objavila svoja spričevala: vse Članice Evropske skupnosti so na izpitu za pristop k enotni evropski valuti izdelale, razen Grčije, ki je bila odklonjena, in Italije, ki bo morala na popravni izpit. Kot se pri vsakem razdeljevanju spričeval dogaja, je sedaj v teku polemika, ali so bile ocene pravične: zakaj sta na primer izdelali Francija in Nemčija, ki nista bili med letom nic kaj bolj pridni kot Italija? Mar niso evropski profesorji uporabljali dvojnega merila? Bolj ugodno za prijateljski -beri bolj konservativno usmerjeni - pariško in bonsko vlado, bolj strogo za rimske poredneže - postkomuniste in po-stdemokristjane. Mimo tovrstne neplodne polemike negativna ocena iz Bruslja ni prišla nepričakovano. Prodijeva vlada se je res močno približala najbolj kočljivemu parametru iz Maastrichta, namreč onemu o razmerju med državnim deficitom in bruto domačim proizvodom, kar ji je priznal tudi sam avtor evropskih spričeval de Silguy, vendar je to storila bolj z računovodskimi posegi ali pa z enkratnimi ukrepi, ki niso mogli jamčiti, da se bodo ti pozitivni rezultati ponovili tudi v prihodnjih letih. Opomin iz Bruslja, da je treba seCi po strukturnih ukrepih, dejansko samo potrjuje namen Prodijeve vlade, da se loti reforme socialne države, začenši s pokojninskim sistemom. In prav tu je kljuC problema: ali bo vlada znala reformirati ne samo welfare, ampak sploh ves državni ustroj, ki veliko stane in malo proizvaja? Ali bo znala levosredinska koalicija - od Dinija do Bertinottija - najti tisto strnjenost, ki je v drugih, tudi manj pomembnih problemih ni znala nqjti? To je pravi izziv, ne pa desetinka odstotka veC ali manj v maastrichtskih računih. In dokončno spričevalo bodo dali italijanski volilci, ki znajo biti še strožji kot bruseljski računovodje. JOTNI EVROPSKI VALUTI Opomin Evropske komisije Italiji: Potrebne so strukturne reforme Prodi: Nerazumljiva ocena - Scalfaro zavrača zgolj računovodske kriterije BRUSELJ - Italija na koncu letošnjega leta ne bo izpolnjevala pogojev za pristop k evropski enotni valuti že v prvi fazi njenega obstoja. Tako je razsodila Evropska komisija, ki pa je na pritisk italijanskih elanov komisije, Maria Montija in Emme Bonino, svojemu spomladanskemu poročilu o predvidevanjih glede gospodarskega stanja v državah članicah EU dodala še pojasnilo, da bi Italija lahko bila kos maastrichtskim kriterijem, če bodo napovedani gospodar- ski ukrepi učinkoviti in Ce bo, po potrebi, segla tudi po strukturnih posegih, se pravi po reformi socialne države. Poleg Italije ne izpolnjuje pogojev samo še Grčija, medtem ko jih izpolnjujejo vse ostale države, tudi Nemčija in Fran- Razmerje med državnim primanjkljajem in bruto domačim proizvodom (v odstotkih) DRŽAVA 1997 1998 DRŽAVA 1997 1998 LUKSEMBURG* +1,1 +1,0 ŠPANIJA 3,0 2,7 DANSKA* +0,3 +0,3 FRANCIJA 3,0 3,0 IRSKA 1,0 1,2 AVSTRIJA 3,0 2,9 FINSKA 1,9 0,6 PORTUGALSKA 3,0 2,8 NIZOZEMSKA 2,3 1,8 ITALIJA 3,2 3,9 SVEDSKA 2,6 1,7 GRČIJA 4,9 3,4 BELGIJA 2,7 2,3 POVPREČJE EU 2,9 2,5 VEL. BRITANIJA 2,9 1,4 ZDA 1,5 1,3 NEMČIJA 3,0 2,9 * Luksemburg in Danska nimata primanjkljaja JAPONSKA 3,2 3,0 cija, ki se prav tako kot Italija ukvarjajo s problemom nujnega omejevanja državnega primanjkljaja. Čeprav je komisar Monti opozoril, da vsebuje bruseljski dokument samo predvidevanja, ne pa dokončnih ocen, je negativna ocena komisije sprožila v Italiji val polemičnih reakcij. ZaCel je pravzaprav sam premier Romano Prodi, ki je bruseljsko stališče označil kot nerazumljivo, najbolj glasna rozi- koalicijo nesposobnosti, da bi državo pripeljala v Evropo. Predsednik republike Scalfaro pa je iz Bonna opozoril, da pri ocenjevanju neke politike ni mogoCe uporabljati zgolj računovodske kriterije. Na 2. strani ŠOLSTVO / ŠOLSKI SVET PROTI UKINJANJU AVTONOMIJE UČITELJIŠČA Skrbnik zamrznil »racionalizacijo« Slomška Skrbnikovemu sklepu botrovalo stališče Ljubljane in skorajšnje srečanje z Berlinguerjem TRST - Ukinjanje samostojnosti pedagoškega liceja A.M. Slomšek ni (do nadaljnega) na dnevnem redu: pokrajinski šolski svet je z veliko večino glasov (21 proti 7) zavrnil predlog tržaškega šolskega skrbnika za »racionalizacijo« slovenskega učiteljišča, ki naj bi ga združili z licejem Prešeren; na isti seji pa so odobrili ukinitev samostojnosti nekaterih večinskih šol in ravnateljstev. Na odklonilno stališče pokrajinskega šolskega sveta je prav gotovo vplivalo mnenje deželne šolske komisije, ki se je izrekla proti ukinjanju samostojnosti Slomška. Vendar je sam skrbnik dr. Vito Čampo sporočil, da je začasno »zamrznil« lastni predlog združevanja učiteljišča z licejem Prešeren, in to ob upoštevanju, da je slovensko zunanje ministrstvo poseglo pri Famesini, pa tudi v vidiku skorajšnjega sestanka z miništrom za šolstvo Luigijem Berlinguerjem, na katerem bi morali obravnavati vso problematiko slovenskih šol v Italiji, za kar je slovenski enotni šolski odbor pripravil celovito stališče. Na 5. strani VOLILNA KRONIKA Tržaška občina Volilna kampanja za nedeljske občinske volitve se počasi izteka. Včeraj je bil na obisku vsedržavni predsednik SKP Armando Cossut-ta, ki je izrazil veliko zaskrbljenost nad usodo socialne države in zgodovinskih pridobitev delavskega gibanja. DSL je v Križu opozorila na stvarno delo Uljeve občinske uprave, na Opčinah pa so se predstavili kandidati Oljke za vzhodnokraški rajonski svet. Na 6. strani PERU / NAPADA SPECIALCEV NI PREŽIVEL NOBEN GVERILEC Po krvavi osvoboditvi talcev Fujimori sedaj slavi zmago LIMA - Dan po uspešnem vdoru perujskih vojaških specialcev v japonsko veleposlaništvo v Limi perujski predsednik Alberto Fujimori slavi svojo zmago (na sliki AP), saj sta med nasilno osvoboditvijo talcev izgubila življenje le dva specialca in elan vrhovnega sodišča Carlos Giusti. V napadu je bilo ubitih vseh 14 pripadnikov Revolucionarnega gibanja Tupac Amaru (MRTA), ker so baje specialci dobili ukaz, naj likvidirajo vse ugrabitelje, tako da je nad celotno operacijo legel krvavi madež. Na 9. strani ~ 'K V . ~ II ,:2 .. / t| t| ! Igf rfteto* HFigp VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK DANES, V ČETRTEK, 24. aprila ob 20.30 V GABRJAH, ob 20.30 na sedežu KD Skala ob spominski svečanosti bo potekalo včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. JUTRI, V PETEK, 25. aprila ob 17. uri V ZGONIKU, pred jubilejnim koncertom TPPZ Pinko Tomažič bo v športno-kulturnem centru potekalo včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. V NEDELJO, 27. aprila ob 16. uri V TRSTU, V KULTURNEM DOMU ob 3. reviji kraških pihalnih godb včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. V PONEDELJEK IN V TOREK, 28. in 29.. aprila ob 20.30i V GORICI, V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ bo pred gledališkima predstavama včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. Danes v Primorskem dnevniku Nov priziv v Rim Kasacijsko sodišče se bo spet ukvarjalo s primerom gradeškega ribica, za Cigar smrt je bil obsojen poveljnik koprskega patruljnega Čolna. Stran 5 Varstvo okolja V okviru prizadevanj za varstvo okolja se poseben konzorcij posveča predvsem zbiranju izrabljenega olja. Stran 5 losseliani bo v kinu Vittoria Gruzijski režiser Otar losseliani bo v torek gost kina Vittoria v Gorici, kjer bodo predvajali njegov najnovejši film »Brigands, Chapitre VII«. Stran o Gorica: Miting za mir in sožitje Ob dnevu vstaje in osvoboditve je bilo v goriškem Kulturnem domu že tradicionalno srečanje pod geslom Za mir, sožitje in razvoj. ’ 1 Stran 10 Juventus v finalu S sinočnjo zmago v Turinu proti nizozemskemu Ajaxu s 4:1 se je Juventus uvrstil v finale nogometnega pokala prvakov. Stran 12 POROČILO EVROPSKE KOMISIJE O MOŽNOSTIH POSAMEZNIH DRŽAV, DA PRISTOPIJO K EMU Iz Bruslja opomin Italiji, naj seže po strukturnih reformah BRUSELJ - Evropska komisija ne izključuje možnosti, da bi bila tudi Italija sprejeta v Evropsko monetarno unijo že ob njenem nastanku leta 1999, ugotavlja pa, da je na osnovi ocene sedanjega stanja ta cilj dokaj vprašljiv. Po dolgih nočnih pogajanjih med italijanskima elanoma Evropske' komisije Mariom Mon-tijem in Emmo Bonino na eni strani ter odgovornim za valutama vprašanja v komisiji Yves-Thibaultom de Silguyem na drugi je bilo poročilo o predvidevanjih glede gospodarskega stanja držav Članic Evropske unije sad kompromisa. V njem je sicer rečeno, da bo zdaj že znamenito razmerje med javnim deficitom in Bruto domačim proizvodom (BDP) ob koncu letošnjega leta v Italiji znašalo 3, 2 odstotka, kar je za dve desetini odstotka veC kot doloCa Maastrichtska pogodba, v priloženi noti pa sledi pojasnilo, da bi to razmerje lahko spravili na 3 odstotke, Ce bo vlada izvedla do kraja in uspešno vse napovedane gospodarske manevre ter bo sprožila še nove, Ce bo to potrebno. Brez novih poseganj pa komisija predvideva, da bo razmerjem med deficitom in BDP v letu 1998 znašal kar 3, 9 odstotka, kar je seveda daleč nad maastrichtsko normo. Sam de Silguy je po objavi dokumenta izrekel priznanje Italiji, da je znala v enem samem letu razmerje med deficitom in BDP zmanjšati od 6, 7, kolikor je znašalo leta 1996, na 3, 2 odstotka. Dal pa je tudi razumeti, zakaj je kljub temu po- ročilo do Italije tako strogo, medtem ko je bolj naklonjeno Franciji in Nemčiji, ki sta trenutno v enakem položaju kot Italija, vsaj kar se tiče razmerja deficit-BDP. Dejstvo je, da je Italija začela ukrepati z zamudo, poleg tega pa se je maastrichtskim kriterijem približala s številnimi enkratnimi in neponovljivimi ukrepi. Vprašanje je zato ne samo, kakšno bo razmerje deficit-BDP ob koncu leta 1997, ampak predvsem, kakšno bo leta 1998. In na koncu je evropski komisar dodal še nasvet, ki je v poročilu neizrečen, a jasen: »Zaupamo v prehod k strukturnim ukrepom, ki bi na trajen naCin ohranjali dosežene cilje.« De Silguy je vsekakor zavrnil obtožbe, da naj bi bila komisija uporabila dvojno merilo: vse države imajo enak trat-ma, je z'agotovil, šte- vilke pa so osnovane na podatkih, ki so jih posredovale same vlade. Na vprašanje, ali je italijanska vlada izvajala pritisk za spremembo poročila, se je de Silguy diplomatsko izmazal, da »vlade lahko joCejo, prosijo in rotijo, komisija pa mora skrbeti za lastno verodostojnost.« Pritiski pa so bili, kot je potrdil sam italijanski elan Evropske komisije Mario Monti, ki se je tudi malce pohvalil, da je komisijo nekoliko »omehčal«. Monti pa je predvsem poudaril, da vCeraj objavljeno poročilo ne pomeni ocene o pripravljenosti na pristop k Evropski monetarni uniji, ker bo ta ocena podana prihodnje leto. Evropski komisar pa je mimo tehnične ocene poudaril pomen političnega dela dokumenta, se pravi priporočil, med katerimi seveda izstopa ono o strukturnih spre- membah, med katere je Monti brez dlak na jeziku uvrstil reformo pokojninskega sistema. Ne preveč laskavo oceno o evropskih perspektivah Italije pa je prav včeraj podal tudi Mednarodni monetarni sklad, ki je bolj ali manj soglasno z Evropsko komisijo mnenja, da bo razmerje fned deficitom in BDP znašal ob koncu letošnjega leta 3, 3 odstotka, pri Čemer pa je dodal, da isto velja tudi za Francijo in Nemčijo, ki bosta zato morali -prav tako kot Italija -sprejeti nadaljnje gospodarske ukrepe. Brez teh ukrepov bi razmerje deficit-BDP v Italiji utegnilo leta 1998 poskočiti celo na 4.1 odstotka. Mednarodni monetarni sklad postavlja poudarek tudi na zelo počasni rasti Bruto domačega proizvoda, ki se bo v letošnjem letu povečal za en sam odstotek, pa tudi v naslednjih letih bo najnižji med vsemi evropskimi državami. Scalfaro odločno zavrača zgolj računovodsko logiko BONN - »Gospodarsko vprašanje je nedvomno pomembno, toda politika ne sme sprejeti togega zgolj računovodskega pogleda.« Tako je včeraj odgovoril predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro novinarjem, ki so ga vpraševali za mnenje o oceni evropske komisije. Scalfaro, ki je med "svojim uradnim obiskom v Nemčiji zelo odkrito spregovoril z nemškimi voditelji o italijanskem pristopu k skupni evropski devizi, je vCeraj s svojim izvajanjem spet podprl Prodijevo vlado. Med novinarsko konferenco ob koncu pogovora z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom je Scalfaro poudaril, da so gospodarski aspekti pomembni, vendar so samo ena od postavk bilance, ne pa celovita bilanca. »Kot politik ne bom nikoli sprejel, da bi bile ocene samo ekonomske in da bi o vstopu v Evropo odločale samo nekatere decimalke«.(Pri tem ga je zunanji minister Di-ni takoj dopolnil, da nihče ne misli o spremembi maastrichskih meril). Scalfaro, ki je povedal, da nobeden od nemških sogovornikov ni načel vprašanja o italijanskem pristopu k evru, je dodal, da je italijanska vlada upoštevala merila maastrichtskega sporazuma in se je zato odločila za težko breme finančne- ga zakona in za dodatne korektivne ukrepe. »KonCna celovita ocena o pristopu k evropski devizi pa bo politična, povsem politična,« je podčrtal italijanski predsednik, ki je že dopoldne poudaril, da »skupna deviza ni Evropa, ampak samo eno od poglavij v evropski integraciji, ker Evropa potrebuje tudi dušo«. Scalfaro je na izrecno vprašanje tudi dodal, da s pozivom za reformo socialne države, ni prevzel vloge garanta novih političnih ravnovesij, ker naj bi sedanja popustila. Skratka poziv ni bil nezaupnica vladi, ama-pak spodbuda, naj nadaljuje po zastavljeni sanacijski poti. 15. maja začetek soočanja o socialni državi med vlado in sindikati RIM - Vlada in sindikati bodo začeli s soočanjem o socialni državi 15. maja. Tako so povedali tajniki sindikalnih konfederacij, ki so se v torek zveCer srečali s predsednikom vlade Romanom Prodijem. Cofferati, D’Antoni in La-rizza so dodali, da se bo soočanje zaCelo, preden bo pripravljen dokument o gospodarskem načrtovanju, ki nakazuje smernice finančnega zakona. D’Antoni je povedal, da se med sredinim srečanjem niso poglobili v probleme reforme socialne države, Cofferati pa je dodal, da bo sindikat do tedaj izdelal svoje predloge. Bolj napadalen je bil Larizza, ki je že podčrtal, da sindikati ne bodo pristali na klestenje odpravninskega sistema. Predlogi, ki jih bo izoblikovala vlada, pa bodo pokazali, ali Prodi želi dialog ali vojno z družbenimi silami. Poročilo iz Bruslja za sedaj ni ošibilo vrednosti lire Kaj pa v prihodnjih dneh? RIM - Vesti iz Bruslja za sedaj niso ošibile vrednosti italijanske lire, ki je včeraj izgubila nekaj točk v primerjavi z ameriškim dolarjem, rahlo pa se je okrepila v primerjavi z nemško marko. Dolar so kotirali 1.707 lir (vCeraj 1.701), marko pa 996 (včeraj 997). Tudi borzna tržišča so dobro prestala včerajšnjo grenko izkušnjo. Strokovnjaki pa se bojijo, kaj se bo pravzaprav zgodilo v prihodnjih dneh. Po eni strani namreč tržišča pričakujejo stvarne ukrepe na področju pokojnin, zdravstva in skrbstva, po drugi pa se bojijo, da bodo ti ukrepi zamajali stabilnost vlade in večinske koalicije Romana Prodija. Prava neznanka so predvsem reakcije" sindikatov na morebitno klestenje izdatkov za socialo, katerim bo gotovo nasprotovala Stranka komunistične prenove. RIM / ODMEVI NA ODLOČITEV EVROPSKE KOMISIJE Prodi: »Ocena Bruslja je povsem nerazumljiva« Kartel za novo večino, SKR pa zavrača pritisk RIM -Ocena evropske komisije ni bila nepredvidena, kljub temu pa je močno odjeknila v Italiji. Vladna koalicija ni prikrila svojega razočaranja, ker je Bruselj poslal Italijo na popravni izpit, opozicija pa je v oceni evropske komisije videla predvsem potrditev svojih kritik vladni gospodarski politiki. Pri Stranki komunistične prenove pa so napovedi Bruslja brali predvsem kot oster in nesprejemljiv politični pritisk na Italijo, da oklesti postavke socialne države. Uradno razočaranje italijanske vlade je z uradnim sporočilom izrazil premier Romano Prodi, ki je ocenil »odločitev komisije kot nerazumljivo« in ji očital, da »ni v celoti upoštevala italijanskih podatkov«. »Italijanska vlada ocenjuje kot nerazumljivo dejstvo, da je komisija v tem času napovedala, da Italija ne bo dosegla zastavljenega cilja, kljub temu da je vlada ukrenila vse, kar je po njenem mnenju potrebno, da primanjkljaj ne bi presegel 3 odstotkov državnega bruto proizvoda,« je zapisano v uradnem sporočilu palače Chigi. Obenem je premier poudaril, da »vlada, ki je že dosegla pomembne sanacijske rezultate, med katerimi je korenito znižanje inflacijske stopnje, nadaljevala z naporom za pristop k skupni evropski devizi«. Od Prodijeve ocene se je delno oddaljil zunanji minister Lamberto Dini, po katerem je bila ocena Bruslja »uravnovešena«, predvsem pa naj bi priznavala že dosežene rezultate. Dini je dodal, da mora sedaj vlada s trajnimi ukrepi utrditi sanacijo in zajamčiti, da bo sorazmerje med primanjkljajem in bruto proizvodom pod 3%. Dini je bil v okviru vladnega zavezništva precej osamljen v tej oceni. V glavnem so vsi soglašali s predsednikom Prodijem, da je je evropska komisija pokazala precej predsodkov do Italije in ni ocenjevala vseh Članic z istimi merili. »Drugim vladam so verjeli na besedo, medtem ko so italijanskim ukrepom pripisali manjši učinek od tistega, ki ga pričakuje vlada,« je menil Lan-fraco Turci, ki v DSL vodi gospodarski resor. »V oceni je veliko političnega zlorabljanja,« je dodal glasnik Zelenih Luigi Manconi, medtem ko se je predsednik gospodarske komisije v poslanski zbornici Sergio Ghiamparino vprašal, ali si evropska komisija ni prevzela nalogo, da naredi to (izključi Italijo namreč), kar bi Nemčija hotela narediti, a si ne upa. Povsem različno pa so sklep evropske komisije brali v SKP. Tajnik Fausto Bertinotti je dejal, da gre za nesprejemljiv politični pritisk na Italijo, da bi oklestila socialno državo. Po oceni SKP ni naključje, da je Bruselj s pozitivno oceno podprl sklep francoskega predsednika Jacquesa Chiraca o predčasnem razpustu parlamenta, da bi »imel proste roke pri socialni državi«, Italijo pa skušal prisiliti h klestenju socialne države z neugodnimi statističnimi podatki. Zato se SKP zavzema za oster odgovor Bruslju. Kartel svoboščin pa je evropsko oceno bral kot potrditev svojih kritik vladni ekonomski politiki. Predstavniki desnosredinskega zavezništva so v en glas ocenili, da s sedanjo večino Italija ne bo uspela pristopiti k skupni evropski devizi, nekateri pa so menih, da Evropska komisija noCe levičarske vlade. Se najbolj jasen je bil v predsednik senatorjev Forza Italia Enrico La Loggia, po katerem bi moral, po tej oceni Prodi odstopiti, sedanjo večino pa bi morala nadomestiti druga, širša, ki naj bi kot »vlada za izredne razmere imela nalogo, da omogoči vstop Italije v Evropo in uresniči ustavno reformo«. Oljka pa je drugačnega mnenja. Iz vseh včerajšnjih izjav je bilo mogoče razbrati namen, da se pospeši preverjanje s SKP, obenem pa soočanje s sindikati in delodajalci o reformi socialne države. Ustrezno zasnovan dokument o gospodarskem načrtovanju, ki je uvod v finančni zakon, naj bi bil po mnenju Oljke dokaz, da Italija namerava vztrajati na poti sanacije in pristopiti s prvimi k evropski denarni uniji. Zato sta tako premier Prodi kot podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Micheli poudarila nujnost reforme o socialni državi. »Vlada bo nujnost reforme preverila z večino, če ta ne bo na to pristala, bomo povlekli ustrezne zaključke,« je dejal Micheli. TRST / 19. REDNI OBČNI ZBOR Sori nadaljuje svoje dragoceno delo v težkih gmotnih razmerah Na občnem zboru tudi predstavitev publikacije o Slovencih v FJK TRST - V torek zvečer se je v prostorih Gregoričeve dvorane v Trstu odvijal 19. redni občni zbor Slovenskega raziskovalnega instituta. Prehodna doba za našo manjšino, kateri smo sedaj priča, seveda terja svoj delež tudi od te ustanove, ki je sicer s svojim delom v teku let dokazala svojo bistveno vlogo v okrivu manjšine. Ne bomo tu specifično razpredali o posameznih postavkah finančnega proračuna za minulo leto ’96, številke pa jasno kažejo na zaskrbljujoče dejstvo, da so razni faktorji zadali Sloriju izjemno hud udarec. Inštitut je bil nameč okrnjen prav v svojem jedru in sicer pri raziskovalnem delu, to je bistvu njegovega obstoja, pri katerem je bilo močno občutiti klestenje finančnih podpor, tudi s strani naših krovnih organizacij, ki so inštitut prikrajšale za podporo, ki naj bi bila namenjena izključno novim raziskovalnim projektom in ne le vzdrževanju strukture kot take. Posnetek s torkovega občnega zbora Slorija (foto KROMA) Jasne reštive si sam Slori še ne more predstavljati, bistveno pa je vprašanje, kako manjšina gleda na to osrednjo ustanovo, ki bi v današnjem svetu (kjer je informacija postala bistvena dobrina) lahko v mnogočem pripomogla k globljemu razumevanju naše stvarnosti. Pri Vrhpolju srečanje slovenskih študentov z obeh strani meje LJUBLJANA - V soboto, 26. aprila, organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani v okviru svoje redne dejavnosti »Slovenski študentje po svetu« srečanje primorskih študentov z obeh strani ita-lijansko-slovenske meje. Srečanje bo potekalo v nekdanji karavli v bližini Vrhpolja pri Kozini, ki je zdaj preurejena v »Zeleni center«, s katerim upravlja tržaški slovenski dijaški dom Srečko Koso-vel.Udeležili se ga bodo slovenski študentje v Trstu (Klub slovenskih študentov - Trst), zamejci, ki študirajo v Ljubljani (Društvo izseljeniških in zamejskih študentov - IZZA) ter primorski študentje iz Slovenije (Klub goriških študentov in klubi študentov občin Sežana, Koper in Pirana). Pretežni del srečanja bodo športne in družabne dejavnosti, prisotne pa bodo tudi resnejše teme s poudarkom na izmenjavi izkušenj in na možnostih sodelovanja študentskih klubov. Slovenski raziskovalni inštitut pesti več praktičnih problemov: prostorska stiska tržaškega sedeža, občutena potreba po okrepitvi raziskovalnega kadra z novimi stalnimi raziskovalci in zunanjimi sodelavci, ne nazadnje pa tudi vprašljiva prihodnost sedeža v Kanalski dolini, ki je danes obsojen na življenje iz dneva v dan. Potreben je seveda dolgoročni načrt, zanj so se izrekli Sami člani Slorija. Ta dolgoročni načrt naj bi vseboval smernice za prihodnje delovanje inštituta, izoblikoval pa naj bi se po vsej verjetnosti v kratkem roku v okviru seminarja samih članov Slorija. Samo delovanje inštituta se je, kljub strogemu finančnemu okviru in hudi izgubi dveh neprecenljivih raziskovalcev, kot sta bila Pavel Stranj in Salvatore Venosi, neprekinjeno nadaljevalo, kot je poudaril ravnatelj Emigij Susič. V teku prejšnjega leta se je razi- skovalno delo osredotočilo na nadaljevanje že začrtanih projektov na različnih področjih, od socio-lingvistične slike pa do geografskih in zgodovinskih raziskav; posamezne raziskave so zarisale jasno sliko določenih aspektov slovenske manjšine tako v Italiji kot na Koroškem. Pomembna vloga, ki jo v okviru manjšine odigrava osrednji raziskovalni inštitut, je razvidna tudi v metodološki pomoči, ki jo je Slori nudil tudi zunanjim raziskavam, obenem pa tudi praktično sodelovanje pri izo- Iz novoustanovljenega Sklada za štipendiranje priprave diplomskih nalog je Slori že dodelil prve štipendije. Prejeli so jih Mitja Cebulec -politične vede, Mitja Ozbič - pravo, Martina Ozbič - logopedija, Nastja Colja - jeziki, Vida Valenčič - politične vede, Tanja Vesel - ekonomija in Niko Gole-mac - politične vede blikovanju posamičnih publikacij naših krožkov in društev. Kot najbolj svežo novost v sklopu publikacij Slorija je na občnem zboru novinar Bojan Brezigar, med drugim ustanovni član Slori-ja in član današnjega upravnega odbora, predstavil malo lično informativno publikacijo o slovenski manjšini v Italiji in na Koroškem. Bogato ilustrirana poljudna knjižica je predvsem namenjena širši ne-manjšinski publiki, ki želi imeti nekaj osnovnih informacij, da bi razumela našo stvarnost, ne da bi zato segla po strokovnih "študijah. Publikacija se uvršča v seznam malih priročnikov, ki jih vsako leto izda Evropski Urad za manj razširjene jezike s sedežem v Dublinu, sami zveščki pa naj bi na mikaven način predstavili, kaj sploh pomeni biti manjšinec in predvsem, katere so prednosti na različnih področjih: od šole do gospodarstva. Občni zbor je letos predstavljal še dodatno novost in sicer vključitev mladih raziskovalnih sil pri svojem delu. V ta namen je inštitut ustanovil Sklad za štipendiranje priprave diplomskih nalog slovenskih zamejskih absolventov. Tokrat se je inštitut osre-dodočil le na družbene, humanistične, pravne in gospodarske vede, namen pa je, da bi ta spektrom še razširili in tako spodbudili razikovalno delovanje slovenske študirajoče mladine na vseh področjih, v skladu s temeljno nalogo inštituta, kot je spodbujanja raziskovalne moči slovenskega življa v zamejstvu. Vida Valenčič n ČEDAD / RAZSTAVO »FIORI - ROZE - FLORS« Sl JE OGLEDALO VEC KOT TISOČ OBISKOVALCEVh Izjemen uspeh trijezičnih rož V lepi zaključni prireditvi je prišlo do izraza veliko kulturno bogastvo Beneške Slovenije ČEDAD - S prijetnim in dobro obiskanim večerom se je konec prejšnjega tedna v Čedadu sklenila razstava »Fiori - Rože -Flors«, ki je doživela izreden uspeh, saj si jo je ogledalo približno 1.000 obiskovalcev, kar je tudi za kulturno mesto, kot je Čedad, prej izjema kot pravilo. Prireditelja, društvo Dopolavoro ferro-viario iz Vidma in kulturno društvo Ivan Trinko, sta nam ponudila kar pester program. Najprej je nastopil pevski zbor Pod lipo, ki je pod vodstvom dirigenta Nina Speco- gne zapel tri slovenske in eno furlansko pesem, ki jih je številno občinstvo sprejelo z večkratnimi aplavzi. Prav toplo so vsi sprejeli tudi drugi del programa »En glas za tri jezike« ali »Une vos par tre lenghis«, protagonist katere je bil Luciano Chiabudi-ni, kulturni ustvarjalec in raziskovalec kulturnega bogastva Benečije, ki se je znal dobro vključiti tudi v furlanski ambient in se še zlasti v poeziji rad izraža v obeh jezikih in seveda tudi v italijanščini. Predstavil je zbor njegovih pe- smi in pri tem mu je pomagal prijatelj Luigi Fabbro. Povedati velja, da ni Chiabudini zamudil priložnosti, da bi poudaril bogastvo beneške kulture in torej potrebo, da se jo ohrani in vrednoti. Kulturno prireditev so zaključili mladi gojenci Glasbene šole iz Spetra, ki so zaigrali pod vodstvom prof. Fabia Devetaka. Nastopili so Isabella Zorzi, Thomas Pirrioni, Stefane Fornasaro s flavto, Daria Costantini in Giorgio Zufferli z violino ter Alessio Marzo-lini na klavirju. Razstava Fiori - Fože - Flors je doživela uspeh tudi, ker je približala otroke in odrasle k zanimivemu hobbyju in preko njega k boljšemu poznavanju in podrobnejšemu opazovanju narave, ki nas obdaja. Pri tem seveda imajo posebno zaslugo same avtorice, Enrica De Paoli, Elsa Biasizzo, Paola Della Vecchia in Rosemarie Scheidig. Sprejele so namreč kar nekaj razredov otrok in jim obrazložile skrivnosti sušenja rož ter oblikovanja kompozicij. Na koncu lahko rečemo, da je pobuda dosegla svoj namen tudi, ker je ponudila pri- ložnost predstavitvi čedajski in širši okolici pomemben izsek delovanja slovenskih kulturnih društev in ustanov pa tudi posameznih ustvarjalcev, ki jih je odlično zastopal Luciano Chiabudini. V prvi vrsti je bil poudarek na Glasbeni šoli iz Spetra, ki je z nastopom najmlajših odprla in zaključila prireditev . In tako pozornost si tudi zasluži, saj se je prav preko nje ustvarilo med Slovenci in Furlani, oz. med dvema društvoma, ki pokrivata širok spekter delovanja, novo prijateljstvo. LJUBLJANA / ENOURNI POGOVOR Minister Školč in nadškof Rode odkrito o odnosih država - Cerkev LJUBLJANA - Minister za kulturo Jožef Školč ter ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode sta se danes debelo uro pogovarjala o več vprašanjih, ki zadevajo Cerkev in državo, med drugim o sporazumu o arhivskem gradivu in cerkvenih arhivih, o ohranitvi slovenske sakralne dediščine ter o vprašanju vračanja nekaterih nacionaliziranih objektov Cerkvi. Nadškof Rode je po srečanju na ministrstvu za kulturo povedal, da sta se s Školčem med drugim dotaknila obnovitve sporazuma med Cerkvijo in državo o arhivskem gradivu in cerkvenih arhivih, ki je potrebna zaradi novega zakona o arhivih. Strinjala sta se, da je potrebno sporazum čimprej obnoviti. Minister Školč je izrazil zadovoljstvo, da sta se s sogovornikom že takoj na začetku mandatov dogovorila za nadaljevanje pozitivnih izkušenj iz preteklih let pri sodelovanju na področju skupnega varovanja kulturne dediščine. Priprava sporazuma o uporabi arhivov, ki zdaj potrebuje posodobitev, po Skolčevih besedah priča o dobrem sodelovanju na tem področju. Nadškof Rode je priložnost izkoristil tudi za prošnjo kulturnemu ministrstvu za pomoč pri obnovi zlatih baročnih oltarjev. Teh je v Sloveniji po njegovih besedah okoli 300. Obnova baročnih oltarjev zahteva visoko strokovnost in je zelo draga. Ce želimo ohraniti to bogato kulturno dediščino, je opozoril nadškof Rode, ne smemo dopustiti, da bo obnova oltarjev "na lokalni ali celo obrtniški ravni". Školč se je strinjal, da je potreb- no poskrbeti za ohranitev sakralne dediščine. Po njegovem mnenju je bilo na tem področju sodelovanje s Cerkvijo, v katero so vključeni zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine, zgledno. Školč je menil, da je problemov pri varovanju sakralne dediščine, glede na to, da je ta izjemno bogata, veliko. Pozdravil je dejstvo, da se "zavest o tem, da je potrebno čuvati dokaze o svoji preteklosti vse bolj vrašča med Slovence", a pri tem opozoril, da "marsikdaj marsikdo skuša to narediti hitreje, kot je mogoče". V zvezi z vprašanjem vračanja nekaterih nacionaliziranih cerkvenih objektov Cerkvi, ki ga je načel nadškof Rode, je nadškof povedal, da je minister Školč izrazil pripravljenost Za sodelovanje pri pospešitvi procesa. Njegov sogovornik pa je dodal, da na ministrstvu za kulturo sicer s tem v zvezi trenutno "ni stvari, ki bi potrebovale mnenje ministrstva, morda pa se bo ta potreba pojavila glede na postopke, ki tečejo pred razsodišči". Izrazil je željo, da bi čimprej prišlo do rešitve teh vprašanj. Školč je dodal, da sta se z nadškofom Rodetom pogovarjala tudi o izkušnjah, ki jih je sogovornik imel kot človek, ki se je v prejšnji službi veliko ukvarjal s kulturo ter o možnosti, "da bi se za posamezne projekte odprla katera od vrat različnih evropskih fundacij, ki jih gospod nadškof pozna". Nadškof Rode je ocenil, da je bil pogovor z ministrom Školčem zelo prijateljski in da je potekal v ozračju medsebojnega razumevanja ter pripravljenosti na sodelovanje. (STA) ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ *** AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA JULIJSKA-KRAJINA DEŽELNA DIREKCIJA ZA POKLICNO USPOSABLJANJE OBVESTILO Obveščamo vse zainteresirane, da je mogoče vložiti prošnje v zvezi s pobudami Evropske skupnosti ADAPT in ZAPOSLOVANJE (UV št. 66 z dne 20.3.1997) Projekti in deželna tipologija (vsebovati morajo prošnjo in vse z razpisom zahtevane elemente) morajo biti vloženi na Deželni direkciji za poklicno usposabljanje (Ulica S. Francesco 37, 34133 TRST) najkasneje do 5. maja 1997. Dokumentacijo lahko dobite na: - Ministrstvu za delo in socialno skrbstvo, Osrednji urad za usmerjanje in poklicno usposabljanje delavcev, IV. oddelek, Vicolo d’Aste 12, 00159 RIM - tel. 06/4683-4137; - I.S.F.O.L. (Inštitut za razvoj in poklicno usposabljanje delavcev), Ul. G. B. Morgagni 33, 00161 RIM - tel. 06/445901; - AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA - Deželna direkcija za poklicno usposabljanje, Ulica S. Francesca 37, 34133 TRST - tel. 040/3775287. Dodatne informacije in potrebno dokumentacijo za razpise lahko dobite tudi na strani Ministrstva za delo in socialno skrbstvo na INTERNET-u http://www.europala-voro.it in na strani 654 TELEVIDEA RAI. Deželni direktor (dr. Maria Emina Ramponi) GL OSA Lekcija tudi za Farnesino V zadnji številki britanskega tednika Eco-nomist je najti pod naslovom »Grdi drobec novega nacionalizma« kratek pregled italijanske zunanje politike v zadnjih petdesetih letih. Do osemdesetih let je po pisanju londonskega lista Italija v svoji zunanji politiki poslušno sledila ameriškim navodilom. Istočasno sta določeni katoliški pacifizem in moCna komunsitiCna partija pogojevala Italijo, da se ni odločneje uveljavljala v svetu. Maloštevilni, ki so plavali proti toku, so bili neizbežno ožigosani kot desniCaski nacionalisti. Toda s propadom sovjetskega imperija -še vedno citiram prosto po Economistu - je postal sprejemljiv rahel navdih tiste zastrašujoče stvari, ki se mu pravi nacionalizem. Gianni de Mic-helis, ki je bil dokaj Čudaški kot zunanji minister in ga je pozneje odplavil protikorupcijski val v začetku devetdesetih let, je italijanske zaveznike bombardiral z načrti, povezanimi tako s Sredozemljem kot s srednjo Evropo. Nato je leta 1994 vlada Silvija Berlusconija zastavila probleme, ki so bili tabu, kot so tisti, povezani z italijanskimi severno-vzhodni-mi mejami in s pravicami Italijanov, ki so jih izgnali iz severne Jože Pirjevec Istre (danes Slovenije) po drugi svetovni vojni. »Obnovili smo občutek za nacionalne koristi«, pravi Berlusconijev zunanji minister Antonio Martino. Naslednji vladi, ki sta jima načelovala Lam-berto Dini in gospod Prodi, sta tej politiki ostali zvesti. Z vsem spoštovanjem do sicer solidnih sodelavcev Economi-sta se mi zdi, da so v tem Članku streljali mimo in da niso razumeli razlike med nacionalizmom in nacionalno koristjo (kar se v anglosaksonskem svetu pogosto dogaja). Nacionalna korist je legitimno iskanje najboljših priložnosti za uveljavitev neke državne skupnosti s svetu, izhajajoč iz trezne ocene njenih gospodarskih in kulturnih zmožnosti ter iz razmisleka o dolgoročnih posledicah določene zunanje politike. Nacionalizem je agresivna in petelinja gesta, ki kratkoročno lahko tudi uspe, a dolgo ne more vzdržati, kot je zgodovinska izkušnja našega stoletja še kako nazorno dokazala. De Michelis in Prodi sta, Ce sledimo tej razpredelnici, delala v smislu italijanskih nacionalnih koristi, De Martino pa proti njim. Kakšen je bil namreC rezultat njegove napadalne politike, ki je naivno mislila, da bo mogoče v zvezi s Srbi spodkopati Slovenijo in Hrvaško, ter v jadranskem prostoru vzpostaviti odnose, kakršni so veljali po prvi svetovni vojni? Mimo vseh napetosti z Zagrebom in Ljubljano je Italijo nevarno izolirala v mednarodnem kontekstu in jo odtujila celo njenemu sicer naklonjenemu patronu: Združenim državam Amerike. Tistim, ki se hočejo o tem natančneje podučiti, svetujem, da vzamejo v roke knjigo »Politični ciklon nad Istro«, ki jo je pri koprski Lipi pravkar izdal Milan Gregorič. Dejstvo je, da si tudi v novih razmerah, kakršne so se oblikovale po propadu sovjetskega imeprija, Italija ne more dovoliti povsem avtonomne zunanje politike, posebno ne take, ki bi bila v nasprotju z bistvenimi interesi njenih partnerjev tostran in onstran Atlantika. Zanje je ureditev razmer v državah srednje Evrope, ki so v stadiju prehoda iz komunističnega v demokratični režim, paC bistvenega pomena. Italija si v tem kontekstu ne sme privoščiti, da bi ta proces kalila, izhajajoč iz svojih bolj ali manj iredentističnih skomin. Zato je De Martinova politika tudi propadla. Upati je, da so v Farnesini to lekcijo bolje razumeli kot pri Economistu. SKLEP UPRAVNEGA SVETA ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK Seznam članov, ki so sprejeti v zadrugo ® Nadaljujemo z objavo seznama elanov, ki so bili vpisani v dansko knjigo. Imena so objavljena po zaporedju, s katerim jih je sprejel upravni svet zadruge. Nadlišek Boris Trst, 100.000 Gasperi Silva Trst, 50.000 Margon Ugo Trst, 50.000 Polojaz Vlasta Trst, 1.000.000 Colja Alenka Trst, 50.000 Tomažič Ivana Trst, 50.000 Mihe Jožko Dobrila por. Milic Zgonik, 100.000 Alenka Trst, 100.000 Circolo Pensionati Sloveni del Goriziano Gorica, 2.000.000 BertalaniC Breda Gorica, 50.000 Pahor Igor Gorica, 50.000 Bregant Wilma Gorica, 300.000 Sossi Lidia OpCine, 50.000 OpCine, Opčine, OpCine, Cepelnik Anna Maria Renko Morelj Ladislava Calzi Elvira Stoka Peter Valič Milena Sonja Jerina por. Blasevich Carolina (Dragica) Trst, Blasevich Ramiro Trst, Blasevich Anna Trst, Zlobec Zora OpCine, Saini vd. Lakovič Maria OpCine, Lakovič Branko Opčine, Sossi por. Lakovič Rada OpCine, Okorn por. Kuret Maria Trst, Kuret Metka Trst, Sossi Maria OpCine, OpCine, 50.000 50.000 100.000 100.000 Prosek 5O.OO0 600.000 300.000 100.000 100.000 100.000 100.000 50.000 200.000 100.000 50.000 Bolčina Daša OpCine, 50.000 Komar Rosanna Trst, 200.000 Corbatti Dorina Ricmanje 50.000 Covacio Cristina Trst, 100.000 Furlan Pietro Trst, 50.000 Nadlišek Giuseppe Trst, 50.000 Turk Aleš Trst, 100.000 Turk Katja Trst, 100.000 Kalin Debelli Maria Trst, 50.000 Debeljak Turk Uda Trst, 500.000 Posar vd. Nadlišek Elvira Trst, 50.000 POPRAVEK Čeme Emiho (Miladin) iz Gorice je vpisal delež za 500.000 lir in ne 50.000 kot je bilo pomotoma objavljeno. Prizadetemu in bralcem se oproščamo. Kje se zainteresirani lahko včlanijo Kdor se želi včlaniti v Zadrugo Primorski dnevnik se lahko prijavi: -na sedežu Zadruge v Ul. Montecchi 6 v Trstu s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 13. ure; -v sledečih bančnih zavodih (osrednjih sedežih in podružnicah): Zadružna kraška banka, Nova Tržaška kreditna banka, Kmečka banka, Zadružna kreditna banka - Doberdob, Zadružna kreditna banka -Sovodnje. Poleg tega zbirajo prijavnice za Zadrugo Primorski dnevnik v sledečih organizacija in ustanovah: TRŽAŠKA POKRAJINA -osrednji sedež Zadruge v Ul. Montecchi 6 -Tržaška knjigama -Slovensko deželno gospodarsko združenje -Kmečka zveza -Knjižnica Finko Tomažič in tovariši : Opčine (ob torkih in petkih od 16. do 19. ure) -SDGZ podružnica Nabrežina -SDGZ podružnica Dolina -Stadion 1. maj pri Sv. Ivanu -Dijaški dom Srečka Kosovela -Slovenska prosveta, Ul. Donizetti 3 GORIŠKA POKRAJINA -uredništvo PD v Drevoredu 24. maja 1 -Katoliška knjigama -Kulturni dom -Slovensko gospodarsko združenje -ZSKD - Gorica, UL Malta 2 -KSD Kremenjak iz Jamelj VIDEMSKA POKRAJINA -uredništvo Novega Matajurja v Čedadu -uredništvo Doma v Čedadu -SDGZ v Čedadu -Dvojezični šolski center v Spetru -KD Ivana Trinka v Čedadu Včlani se lahko vsak polnoletni italijanski" državljan ali pa tuj državljan s stalnim bivališčem v Furlaniji - Julijski krajini. Izpolniti mora prijavnico z osebnimi podatki, izjaviti, da soglaša s statutom in pravilnikom Zadruge, s seboj mora imeti veljavni osebni dokument in davčno številko. OBISK PRI ANTONIONEJU SSk za potrditev smernic reforme volilnih pravil TRST - Slovenska skupnost se zavzema, da bi parlament sprejel smernice za reformo deželnega volilnega zakona tako, kot jih je odobril deželni svet. To so včeraj poudarili deželni tajnik SSk Martin Brecelj, pokrajinski tajnik Peter MoCnik in pokrajinski podpredsednik Josip PeCenko predsedniku deželnega sveta Robertu Antonioneju. Po sporočilu deželnega tiskovnega urada je delegacija SSk izrazila Antonioneju zaskrblje- nost stranke, da bi parlament ne potrdil volilnih smernic, kakor jih je junija lani sprejel deželni svet. Ta predlog, ki bi dal deželi pristojnost za sprejemanje volilnih pravil, vsebuje tudi določilo, ki bi zajamčilo izvolitev vsaj enega svetovalca, ki bi bil izraz slovenske narodnostne skupnosti. Antonione se je obvezal, da bo o zaskrbljenosti SSk obvestil predsednika senata Nicolo Mancina in načelnike svetovalskih skupin. Film: Eurovvestern v Vidmu VIDEM - S filmom »Vrnitev Ringa« se bo danes v Vidmu začel Eurovestern, se pravi kavbojskih filmov, ki so bili snemani v Evropi. Med filmi, ki jih bodo vrteli v furlanskem glavnem mestu bodo tudi kratkometražni filmi na to temo, ki jih je ob koncu prejšnjega stoletja posnel sodelavec bratov Lumie-re Gabriel Veyre. Projekcijo bo pri klavirju spremljal Luis Enringue Bacalov. Videmske prireditve se bodo udeležili znani italijanski režiserji med katerimi Franco Giraldi in Tinto Brass. Predvajanje filmov bodo spremljale tudi okrogle mize o filmih na kavbojsko temo. -ŠOLSTVO / SOLSKl SVET PROTI »RACIONALIZACIJI« UČITELJIŠČA Slobnik »zamrznil« predlog glede Slomška Odločilni poseg slovenske diplomacije Pokrajinski Šolski svet je z veliko večino glasov zavrnil predlog tržaškega Šolskega skrbnika za racionalizacijo oz. združitev pedagoškega liceja A.M. Slomšeka z licejem Fr. Prešerna, mimo tega pa je sam skrbnik Vito Čampo »zamrznil« svoj začetni predlog ob upoštevanju stikov med italijanskim in slovenskim zunanjim ministrstvom glede kočljivega vprašanja šol slovenske manjšine, pa tudi napovedanega sestanka o slovenskem šolstvu, ki bo prihodnji teden v Rimu z ministrom Luigijem Berlinguerjem. Svet je odobril vrsto skrbnikovih predlogov, ki zadevajo racionalizacijo nekaterih italijanskih šol, med katerimi je ukinitev 7. didaktičnega ravnateljstva in združitev profesionalnega zavoda Sandrinelli s trgovskim zavodom Da Vincijem (odpadla je torej prvotna hipoteza združevanja zavoda za geometre Fabiani z industrijskim zavodom Volto, pa tudi trgovskega zavoda Carlija s San-drinellijem). Kot rečeno pa je svet zavrnil predlog o združevanju Slomška s Prešernom, kot so zahtevali slovenski predstavniki, ki so se jim pridružili številni večinski zastopniki, tako da se je glasovanje zaključilo z izidom 21 glasov proti »racionalizaciji« Slomška, 7 pa za ukinitev samostojnosti slovenskega učiteljišča, za kar je med drugim glasovalo nekaj zastopnikov pokrajinske uprave. Nedvomno je na odklonilno stališče pokrajinskega šolskega sveta vplivalo mnenje deželne šolske komisije, ki se je izrekla proti ukinjanju samostojnosti Slomška. Vendar se je sam skrbnik Čampo izognil vsakršnemu zaostrovanju in sporočil, da je do nadaljnjega zamrznjeno vprašanje racionalizacije Sol slovenske manjšine glede na stike med zunanjima ministrstvoma. Slovensko zunanje ministrstvo je nam- reč naslovilo na Famesino noto v zvezi s tem vprašanjem in v Rimu so zagotovili Ljubljani, da v tej fazi ne bodo posegali v dosedanjo ureditev slovenskih Sol. Skrbniku sicer niso s šolskega ministrstva posredovali nobenih točnejših navodil, glede na nejasnost v mednarodnih odnosih pa si je pridržal vsakršno nadaljno odločitev, tudi v pričakovanju skorajšnjega srečanja pri ministru Berlinguerju, ko bo na dnevnem redu širše vprašanje slovenskega šolstva. Danes dopoldne bo na skrbništvu tiskovna konferenca o racionalizaciji Sol na Tržaškem. Za podpredsednika pokrajinskega šolskega sveta prof. Davorja Pečenka je začasna zamrznitev samo kratkoročna rešitev, na razvoj vprašanj slovenskega šolstva bodo vplivali tukajšnji dejavniki, pomembni pa bodo tudi mednarodni odnosi s Slovenijo. SODIŠČE / OBSODBA BORISA GRGIČA Kar 13 razlogov za priziv v Rim Priziv sta vložila Andrej in Bogdan Berdon »Patruljni čoln M44... je prekršil tudi slovanska pravila.« To je ena od cvetk, kakršnih ne manjka v utemeljitvi razsodbe, ki so jo sestavili sodniki tržaškega prizivnega sodišča Na take in podobne nedoslednosti, pretiravanja in prave absurde opozarja priziv, ki je bil naslovljen na Kasacijsko sodišče v Rimu. Juridično na take absurde ni mogoče odgovoriti, ostane le ironija, saj bi »slovanska pravila« lahko kršili samo v »slovanskih« teritorialnih vodah, a te segajo do Kamčatke, je zapisano v omenjenem prizivu, ki sta ga v Rim poslala odvetnika Bogdan in Andrej Berdon. Novembra bo minilo enajst (!) let, odkar je prišlo do incidenta v Tržaš- ZANIMIVA POBUDA POŠTNA PALAČA / VČERAJ ODPRTJE Razstava o Napoleonu Med razstavljenimi dokumenti tudi nekaj »ilirskih« zapisov V hali Poštne palače na trgu Vittorio Veneto so včeraj popoldne odprli razstavo o Napoleonu Bo-naparteju ob dvestoletnici prihoda njegove armade v naše kraje. Vse je potekalo v res zelo neformalnem vzdušju, saj so ob 17.30, ob tej uri je bila namreč napovedana Otvoritev, prireditelji še mrzlično pripenjali dokumentarni material na panoje, prvi gledalci pa so že prodajali zijala in motili delo, tako da razstava ni bila postavljena niti ob pol sedmih. Kakorkoli že, razstavo, ki nosi naslov Zgodovina Francije v svetovnem kontekstu, je pripravil priložnostni odbor, ki deluje pri Francoskem in frankofonskem krožku v sodelovanju z italijanskim poštnim podjetjem. Med raznovrstnim ikonografskim materialom o velikem Korizičanu in dogodkih in osebnostih, ki so povezane z njegovo življenjsko dogodivščino, kakršne so, denimo, znamke, razglednice, plakati, celo igralne karte, so zanimive francoske razglednice iz začetka stoletja z znamko in žigom spredaj. Med raznimi izvirnimi akti bomo Slovenci verjetno z zanimanjem prebrali sporočilo »directara Zesarske Illyrske Lotte-rie« o izžrebanih številkah 19 kimavca 1812 v Trstu, ali naredbo guvernerja ilirskih provinc »Marecjala od Zesarstva« iz leta 1811. Razstavljeni material so dali na razpolago filatelist Ermelito Morter-ra, ki je za svoje znamke pripravil tudi obširen informativni okvir, starinarniška knjigarna U. Saba, družina Pillon in mestna knjižnica. (bov) NA DRAŽBI / ZA 430 MILIJONOV LIRh Hausbrandt je prevzel kavarno San Marco Kmalu bodo spet odprli kavarno San Marco, tradicionalno zbirališče tržaških intelektualcev in enega najlepših, vsekakor pa najlepše ohranjenih in restavriranih tržaških javnih lokalov. Kavarno v Ul. Battisti na vogalu z Ul. Zanetti so odprli 3. januarja 1914, popolnoma so jo obnovili na začetku 90-ih let, in to pod skrbnim nadzorstvom spomeniškega varstva, tako da je ohranila svoj originalni videz in s tem svojo arhitektonsko in zgodovinsko pomembnost. Kavarno, ki je last zavarovalnice Assicurazioni generali, so zaprli pred nekaj meseci zaradi stečaja upravitelja, na dražbi pa je upravljanje lokala sedaj prevzelo podjetje Hausbrandt, ki se ukvarja s komercializacijo kave in je nastalo v Trstu, pred leti pa se preselilo v bližino Trevisa. Kavarno so prevzeli za 430 milijonov lir na dražbi, kjer je bila osnovna cena 400 milijov lir, Hausbrandt pa je bil edini ponudnik. Lastnik kavarne bo seveda še vedno zavarovalnica Generali. Prizadevanja za varstvo okolja Poseben konzorcij skrbi za zbiranje iztrošenega olja Obvezni konzorcij dotrajanih olj se je svojo pobudo »CircOLIamo ’97 - sto dni za okolje« predstavil tudi v Trstu, kjer je tako kot drugje po Italiji skušal javno mnenje opozoriti na vprašanja onesnaževanja okolja, pri katerem ima prav iztrošeno olje lahko velik delež. V Italiji je na primer lani šlo v promet 619 tisoč ton mazivnega olja, Konzorcij je zatem spet zbral 175.000 ton. V naši deželi so skupaj zbrali 5.173 ton, kar je nekaj več kot leto prej (v Pordenonu 1258 ton, v Vidmu 2318, v Gorici 956 in v Trstu, kjer za zbiranje skrbi družba »Car- bocoke FVG«, 643 ton). Konzorcij je bil ustanovljen z zakonskim odlokom in sodi pod nadzor raznih ministrstev (za okolje, industrijo, zdravstvo in finance), za podrobnejše informacije je dal na razpolago tudi posebno zeleno številko (167-863048). kem zalivu, v katerem je izgubil življenje gradeški ribič Bruno Zerbin, vendar sodišče še ni izreklo zadnje besede in kaže, da je prav v kratkem tudi ne bo izreklo. O primeru smo pisali že neštetokrat, morda pa ne bo odveč, če nekoliko osvežimo spomin. Skupina gradeških ribičev je lovila v tedaj jugoslovanskih ozemeljskih vodah. Ko so opazili, da proti njim pluje patruljni Col, ki mu je poveljeval Boris Grgič, so zbežali na italijansko stran. Zerbina, ki je poveljeval ladji Aurora, so policaji dohiteli, vendar ni upošteval znaka, naj se ustavi. Zatem so streljali pred premec, a tudi to ni pomagalo, nakar so streljali na krov, kjer tedaj ni bilo nikogar, dva ribiča sta bila namreč na krmi. Krogle so prodrle v kabino in drobci so ubili Zerbina. Decembra 1990 so Grgiča obsodili na 15 let zapora. Tedaj smo zapisali, da so odločitev tržaških sodnikov tedaj pogojevali politični pritiski, primer je izkoriščala posebno tržaška desnica. Grgičev odvetnik Bogdan Berdon je proti razsodbi vložil priziv, ki je bil zavrnjen. Kazen je postala pravnomočna. Zatem sta se Bogdan in Andrej Berdon obrnila do Rima z zahtevo po reviziji procesa, ki je slonela na novih dokazih, in sicer, da se je dogodek pripetil v jugoslovanskih teritorialnih vodah, iz česar sledi, da Grgiču v Italiji sploh ne bi mogli soditi. V petek, 24. januarja letos, se je naposled le pričela revizijska obravnava pred tržaškim kazenskim prizivnim so- diščem, kjer pa je javni tožilec naredil vse, da bi jo zavrl. Zaslišali so tudi priče, po posegih javnega tožilca, odvetnika civilne stranke in Berdona pa je sodišče... zavrnilo zahtevo po reviziji in tako dejansko Gregiču potrdilo kazen. Odvetnika Bogdan in Andrej Berdon sta se tako spet obrnila do Kasacij-skega sodišča z dobrih 50 strani obširnim prizivom, v katerem izredno razčlenjeno utemeljujeta svojo zahtevo. Najprej zavračata tezo, da je do streljanja s tragičnim koncem prišlo v italijanskih teritorialnih vodah, nakar spodbijata pričevanja nekaterih gradeških ribičev. Glede zadnje, januarske obravnave pravita, da je protislovensko zadržanje dobilo »neslutene razsežnosti«, kar je prišlo do izraza v zadržanju javnega tožilca. Tudi razsodba sama naj bi bila nelogična, dačeč od tega, kar je prinesel na dan proces (ena od prič je izjavila, da jo je brat opozoril na preluknjan ovratnik: je mogoče, da sama ni opazila, kako ji je naboj prebil ovratnik, neglede na vprašanje, kako bi lahko sploh ostala pri življenju?). Odvetnika tudi opozarjata na nesprejemljivo pisanje, saj so sodniki kar 12-krat uporabili izraz »slovanske vode«, kot da Republika Slovenija sploh ne bi obstajala. Sledi podrobna utemeljitev vseh razlogov, zaradi katerih je bil vložen priziv, teh razlogov pa je kar trinajst, od kršenja raznih zakonov do odkritega pomanjkanja potrebne logike v utemeljevanju razsodbe. Predstavili . knjigo o nastopih dr. Besednjaka V Vilfanovi dvorani v Ul. Gallina 5 so včeraj popoldne, na pobudo Krožka za družbene in politične vede Virgil Sček, predstavili obsežno delo mag. Egona Pelikana o poslanskih nastopih dr. Engelberta Besednjaka v italijanskem parlamentu v letih od 1924 do 1928. Knjigo »Engelbert Besednjak v parlamentu« je predstavil občinstvu sam avtor, za njim pa je dr. Drago Legiša spregovoril o izrednem liku slovenskega poslanca v hudih časih uveljavljanja fašistične diktature in zatiranja slovenskega človeka in naroda. Se pred tem je prisotne uvodoma pozdravil dr. Rafko Dolhar, predsednik krožka za družbena vprašanja Virgil Sček, ki je priredil javno predstavitev, ter Ivo Jevnikar, ki je vodil srečanje, o katerem bomo obširneje poročali jutri. NOVICE Počastitev padlih pri Sv. Ivanu Odbor za počastitev padlih v osvobodilnem boju Sv. Ivana in Kolonje obvešča, da bo spominska svečanost danes ob 18.30 na Vrdelski cesti 25 pred spominsko ploščo pred Narodnim domom. Sledila bo udeležba na osrednji proslavi v Rižarni. Kot vsako leto bo delegacija polagala cvetje v Ulici Pindemonte v spomin Almi Vivoda, nato v Podlonjerju in Lonjerju. Proslava bo tudi v slučaju slabega vremena. Trije kosi muzejskega orožja na Trgu Unita Na Trgu Unita bodo nekaj tednov razstavljeni trije dragoceni primerki muzejskega orožja, ki pripada zbirki de Henriqueza in so bili doslej spravljeni pri Padričah. Gre za lahkega goseničarja francoske izdelave (renault 1936-37), za 120-milimetrski top model 91 (Armstrong Poz-zuoli leta 1894) in havbico 149/12 model 14 (Vickers Terni Spezia 1918). S Trga Unita bodo muzejsko orožje po nekaj tednih odpeljali v novi sedež »Mestnega vojnega muzeja za mir Diego de Henriquez« v Ul. Cumano. Pomoč SPI-CGIL ukrajinskim mornarjem Člani pokrajinskega tajništva sindikata upokojencev SPI-CGIL iz Trsta so bili včeraj v pristanišču, kjer so ponudili pomoč mornarjem dveh ukrajinskih ladij, ki sta tamkaj zasidrani: poleg hrane so jim nesli tudi predmete za osebno higieno, kot milo, žiletke. Pri zbiranju pomoči so se angažirali v vseh 6 okrajih sindikata, še posebno v Rojanu. VOLITVE / OBISK VSEDR2AVNEA PREDSEDNIKA SKR KRIŽ / SREČANJE DSL Cossutta: Bojim se za socialno državo Venier: ////, kot Donaggio, išče glasove na desnici »llly je naredil veliko za razvoj zahodnega Krasa« Obisk ministra Ronchija Armando Cossutta, vsedržavni predsednik SKP, je zelo zaskrbljen nad usodo socialne države, ki jo nekateri hoCejo uničiti. Med svojim včerajšnjim obiskom v Trstu je poudaril, da se komunisti zavzemajo za posodobitev pokojninskega in skrbstvenega sektorja, ne morejo pa sprejeti teženj po uničenju zgodovinskih pridobitev delavcev in upokojencev. Namesto krčenja socialne države - je poudaril Cossutta - naj raje Prodijeva vlada udari po davčnih utajevalcih, ki jih je vse več, ter naj sprejme konkretne ukrepe za zajezitev brezposelnosti. Voditelj Komunistične prenove je rekel, da smo skoraj po vsej državi priča nevarnemu drsenju na desno, zato morajo volilci tudi v Trstu v prvem krogu omogočiti izvolitev čim večjega števila svetovalcev SKP. To bo edino jamstvo, da bodo komunisti in levica imeli besedo in vpliv v novoizvoljenih skupščinah. Mnogi prikazujejo Fausta Bertinottija kot "gospoda ne“ - je še pristavil Cossutta - pri čemer pa pozabljajo, da so se potem mnogi ne spre-vergli v številna da. Županski kandidat SKP Jacopo Venier je precej zaskrbljen nad potekom volilne kampanje, »med katero so se trije glavni županski kandidati Illy, Dressi in Donaggio vsi več ali manj obračali na desno ali desnosredinsko usmerjene volilce«. Edini, ki zagovarjajo levičarsko usmeritev so komunisti, ki ne zaničujejo svoje zgodovi- ne in svojih vrednot. SKP zanima predvsem prvi volilni krog, saj bo na osnovi volilnega sistema vsak svetovalec SKP svetovalec manj za desnico. Med glavne točke volilnega programa je SKP uvrstila sožitje in pravice slovenske manjšine. Stranka ne misli glede tega popuščati in bo napela vse sile, da bo bodoča občinska uprava spoštovala pravico občanov slovenske narodnosti do javne rabe materinega jezika. Na volilnem shodu v Križu je Demokratična stranka levice predstavila delo svojih občinskih svetovalcev in zahodnok-raškega rajonskega sveta, ki mu je predsedoval Zdravko Bisin. O sklepih mestne skupščine je poročal dosedanji svetovalec Igor Dolenc, ki se"spet poteguje za mesto občinskega svetovalca. Dolenc je izpostavil tudi svoja osebna prizadevanja za reševanje konkretnih upravnih problemov Križa, Proseka in Kontovela. Omenil je sklepe za preureditev in zlasti posodobitev javne razsvetljave, ukrepe na kanalizaciji in popravila šolskih stavb, začenši s prostori kriške odnovne šole Alberta Sirka. Včeraj se je medtem mudil v Trstu minister za okolje Edo Ronchi, ki je na Pomorski postaji sodeloval na predvolilnem shodu Zelene liste. Glede napovedane reforme socialne države je član Prodijeve vlade poudaril, da bo treba spremembe začeti izvajati prihodnje leto in to ne glede, če bo Italija pred tem sprejeta v družbo najbolj razvitih evropskih držav. Reforme morajo stremeti k večji učinkovitosti, a tudi k pravičnosti socialnega sistema. Ronchi, ki je pozval volilce, naj podprejo Riccarda Illyja in Zeleno listo (Oljka), je seveda zagovarjal delo Prodijeve vlade, ki je po njegovem dosegla dobre rezultate tudi pri zaščiti okolja. VOLILNA KRONIKA Venier (SKP) v Skednju Stranka komunistične prenove napoveduje za danes naslednje volilne shode: ob 6.30 pred vhodom v obrat Grandi Motori (Boljunec) bosta spregovorila županski kandidat Jacopo Venier in kandidat za občinski svet Franc Tence; ob 9.30 do 11. ure bo Venier sodeloval na shodu v Skednju; ob 16. do 19. ure bodo ženske Komunistične prenove delile letake na Trgu Sv. Jakoba, kjer bo navzoča tudi nosilka liste Fulvia Supanci-ch. Ob 14.50 bo Supanchicheva sodelovala na neposredni televizijski oddaji RAJ 3, ob 19.50 pa bo na TV oddaji na isti mreži deželne RAI gost Venier. Z lllyjem v Mieii V gledališču Miela bo drevi od 18. ure dalje predvolilno srečanje liste ”Z Hlyjem za bodočnost Trsta", ki so ga organizatorji poimenovah "Praznik neodvisnosti". Obiskovalcem bodo na voljo glasba, pevski nastopi in seveda predvolilni govori. Sodeloval bo Riccardo IHy. Predvajali bodo tudi film "Indipendence day“. Debenjakova na Krasu Slovenska kandidatka DSL-Oljka za občinski svet Nadja Debenjak bo danes ob 16.30 govorila v Bazovici, uro kasneje pri Banih, ob 19.30 pa pri Sv.Jakobu (Trg Gioberti). DSL napoveduje za danes naslednje shode: ob 17. uri bo Giorgio De Rosa srečal prebivalce Carbole v Ul. Pitano; ob isti uri se bo Stefania Japoce v spremstvu nekaterih kandidatov za rajonski svet srečala s prebivalci Sv. Jakoba (na trgu). Shod SSk na Proseku Slovenska skupnost ( sekcija za Zahodni Kras) prireja danes z začetkom ob 20. uri v Soščevi hiši na Proseku javno razpravo na temo »Problemi razvoja in upravljanja tržaškega občinskega teritorija«. Na srečanju bodo govorili kandidata SSk na listi Oljke za občinski svet Peter Močnik in Andrej Berdon, kandidata na listi Oljke za zahodnokraški rajonski svet Henrik Lisjak in Peter Starc, načelnik komisije SSk za urbanistiko arh. Danilo Antoni in deželni tajnik SSk Martin Brecelj. Danes pride Berlusconi Danes bo gost »Forza Italia« njen vsedržavni voditelj in bivši predsednik vlade Silvio Berlusconi. Vodja Kartela svoboščin bo govoril ob 17.30 na Pomorski postaji. Berlusconi podpira županskega kandidata zmerne desnice Adalberta Donaggia. Shodi Severne lige Severna liga bo danes imela dva volilna shoda na Trgu Sv. Jakoba. Županski kandidat Federica Seganti se bo z volilci srečala ob 10.30 in ob 20. uri. Ob 12.15 bo Segantijeva sodelovala na novinarski konferenci pred sedežem kasarne prometne policije v Rojanu. Informacije o volitvah Mestna uprava sporoča, da je na voljo občanom "volilna" telefonska številka 675-7000. Na njej nudijo 24 ur na 24 vse potrebne informacije in navodila v zvezi z nedeljskimi upravnimi volitvami. OBČINSKE VOLITVE Godina(LS) na listi leve sredine Kandidat je tudi član upravnega odbora gorske skupnosti Na listi Oljke se za ponovno izvolitev v občinski svet poteguje tudi slovenski predstavnik Ljudske stranke VValter Godina, ki je sedel v dosedanjem občinskem svetu. Godina, ki je po poklicu zavarovalniški agent, je tudi član upravnega odbora Kraške gorske skupnosti. Godina je v pretekli mandatni dobi aktivno sodeloval z ostalimi slovenskimi svetovalci, ki so enotno podpirali II-lyjevo občinsko upravo. Skupno s slovenskimi kolegi je npr. od blizu spremljal zapleteni po- stopek za prodajo pro-seSkih jusarskih zemljišč Občini Zgonik za potrebe nove obrtne cone. Ljudska stranka je, kot znano, skoraj do zadnjega vztrajala pri stališču, naj levosredinske komponente ločeno podprejo II-lyjevo župansko kandidaturo. Pogajanja v Oljki so bila dolgotrajna in mestoma tudi zelo napeta, potem pa je tudi pri nekdanjih demokristjanih dozorelo prepričanje, da je enotna in skupna lista najbolj učinkovita. Ljudska stranka je pristala na skupno Oljko tudi v vseh rajonskih sosvetih. VValter Godina (LS) Vzhodni Kras: Oljka napoveduje skrb za krajevna vprašanja Kandidati Oljke za vzhodnokraški rajonski svet (na sliki) so na volilnem srečanju pozitivno ocenili delo, ki ga je rajonski sosvet opravil v pretekli mandatni dobi. Skupščina, ki ji je predsedovala Silvana Moro (Ljudska stranka), je po njihovem mnenju izpolnila večino obvez iz upravnega programa. Med izpolnjene obveze zastopniki Oljke (DSL, SSk, zeleni in Prodijevi odbori) uvrščajo sedež sosveta na Opčinah, posodobitev razsvetljave, telovadnico v openski osnovni Soli ter izboljšanje zdravstvenih servisov. Levosredinska koalicija je tudi mnenja, da je uprava Riccarda Illyja v primerjavi s prejšnjimi občinskimi odbori pokazala veliko več pozornosti do Krasa in do Kraševcev. Kandidati leve sredine so v tiskovni noti napisali, da vsi prebivajo na vzhodnem Krasu in da torej zelo dobro poznajo vsakdanjo stvarnost Opčin, Banov, Trebč, Padrič, Gropade in Bazovice. Svetovalci, ki ne živijo na Krasu - piše Se v sporočilu - so v preteklosti pokazali veliko dobre volje za reševanje problemov, ki pa jih večkrat niso dovolj dobro in poglobljeno poznali. POGOVORI S SLOVENSKIMI KANDIDATI Jutri bomo objavili pogovore z glavnimi slovenskimi kandidati za občinski svet Andrejem Berdonom, Igorjem Gancianijem, Nadjo Debenjak, Igorjem Dolencem in Petrom Močnikom. J PRIREDITVE V KRAŠKI HIŠI v Re-pnu bo danes, 23. t. m., ob 20. uri Mario Magajna odprl razstavo »S fotografskim aparatom po re-pentaborski občini«. SKD PRIMOREC Trebče vabi na predstavitev knjige Neve Lukeš »DELČKI NAŠEGA VSAKDANA« in vpisovanje v zadrugo Primorski Dnevnik (prinesti s seboj osebni dokument in davčni kodeks), ki bo danes, 23. aprila ob 20.30 v Ljudskem domu. Knjigo bo predstavila Damiana Ota. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR «P. Tomažič« prireja v petek, 25. aprila ob 17. uri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku KONCERT ob 25-letnici ustanovitve zbora in ob DNEVU VSTAJE. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, GLASBENA MATICA TRST, GLASBENA SOLA SEŽANA in KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA SEŽANA prirejajo 3. REVIJO KRAŠKIH PIHALNIH GODB, ki bo v nedeljo, 27. aprila 1997, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Nastopajo Vaška godba Komen, Godba na pihala Kras iz Doberdoba, Pihalni orkester Breg iz Doline, Godbeno društvo Nabrežina, Kraška mladinska pihalna godba iz Sežane, Godba na pihala iz Ricmanj, Godbeno društvo Prosek, Pihalni orkester Divača in godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. Zaključna skladba z izrednim sodelovanjem TPPZ Pinko Tomažič in MoPZ Fran Venturini od Domja pod vodstvom častnega dirigenta Oskarja Kjudra. Vljudno vabljeni! PRO SENECTUTE priredi v torek, 27 aprila ob 20.30 v hali Pirmo Rovis, ul. Ginnastica 47, III. zborovsko revijo »Don Clau-dio Valle«. Nastopajo zbori: Ivan Grbec, Silvu-lae Cantores, ZPZ Glasbene Matice in MoPZ Lucio Gagliafdi. GLASBENA MATICA TRST - KULTURNI DOM - Koncertna sezona 96/97 - V torek, 29. aprila ob 20.30: SLOVENSKI KVINTET TROBIL (A. Grčar, S. Arnold - trobenta, V. Trampuš - rog, S. Vauh -trombon, D. Rošker - tuba). Na sporedu: Purcell, Clarke, Fursyth, Barber, Bizet, Bach, Merku, Ger-shvvin, Crespo. Prodaja vstopnic eno uro pred koncertom. KD FRAN VENTURINI - GLAS HARMONIKE v četrtek, 1. maja ob 15. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. KINO ARISTON - Samo danes: 16.00, 19.00, 22.00 »II paziente inglese«, i. Juliette Binoche, Willem Dafoe; v originalni verziji v angleškem jeziku. EKCELSIOR - 17.15, 19.45, 22.15 »II ritorno dello Jedi«, r. George Lucas. EKCELSIOR AZZUR- RA - 17.10, 19.35, 22.00 »Lhmpero colpisce anco-ra«, r. George Lucas. AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Bugiardo, bugiardo«, i. Jim Carrey. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Spa-ce Truckers - Spazio profondo anno 2196«, i. Dennis Hopper. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Dan-te’s peak, la furia della montagna«, i. Linda Hamilton. NAZIONALE 3 - 16.00, 17.45 »La carica dei 101«, i. Glenn Glose; 20.00, 22.15 »Conflitti del cuo-re«, i. Shirley McLane, Jack Nicholson. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’ombra del diavolo«, i. Harrison Ford. MIGNON - 16.00 -22.00 »Pianeta infuocato di sesso«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »Jerry Ma-guire«, i. Tom Cruise. ALCIONE - 17.15, 18.45, 20.15, 22.00 »L’amore e altre catastro-fi«, r. Emma-Kate Cro-ghan. Samo še danes. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.10 »Emma«, po romanu Jane Austen. E3 ČESTITKE Danes slavi svoj rojstni dan nas sosed SASA SMOTLAK. Obilo življenjskega uspeha mu želijo vsi iz podjetja Breg iz obrtne cone. Odsek za zgodovino pri Narodni in studijski knjižnici čestita sodelavcu STANKU FLEGU, za priznanje, ki mu ga je podelilo Slovensko arheološko društvo. !3 SPISKE VESTI DRŽAVNI TRGOVSKI ZAVOD IN ODDELEK ZA GEOMTRE ŽIGA ZOIS obvešča, da bo roditeljski sestanek danes, 24. aprila 1997, na podružnici ob 17. uri za vse razrede obeh smeri. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301. redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. SGMM® mM® ®18E)tž\SJ]§®3 Matjaž Kmecl POLNOČNO KRIČANJE (Levstikovo zmerjanje slovenskih veljakov) v izvedbi TONETA GOGALE in režiji MILETA KORUNA Danes, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Colu SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE VVilliam Shakespear KRALJ RIHARD TRETJI Režija MILE KORUN danes, 24. t.m., ob 16.00 Red G SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predavanje PODMORSKI SVET OTOČJA MALOIV Z videofilmom in diapozitivi bo MARKO CIVARDI prikazal čudovito podmorsko naravno življenje v tropskem morju Danes, 24. aprila, v Gregorčičevi dvorani ob 20.30 VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 24. aprila 1997 JURKA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 19.57 - Dolžina dneva 13.50 - Luna vzide ob 20.05 in zatone ob 5.31. Jutri, PETEK, 25. aprila 1997 DAN VSTAJE VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,7 stopinje, zračni tlak 1062,2 mb naraSCa, veter 17km na uro vzhodnik, vlaga 59-odstotna, nebo rahlo pooblaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Matej Bencina, Riccardo Ballan, Marzio Mastrorilli, Luca Draisci, Paolo Palcich, Sofia Fontana. UMRLI SO: 57-letna Emma Ritossa, 81-letni Stanislao Furlan, 77-letna Albina Steffe, 76-letni Francesco Zonta, 91-letna Carmela Moravi, 78-letna Francesca Marrara, 73-let-ni Giovanni Basiaco. : : LEKARNE Od PONEDELJKA, 21. do SOBOTE, 26. aprila 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661), Largo S. Varda-basso 1 (prej Ul. Zorutti 19) (tel. 766643), Zavije -Ul. Flavia 89 (tel. 232253). ZGONIK - (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Largo S. Vardabasso 1 (prej Ul. Zorutti 19), Ul. Giulia 1, Zavije - Ul. Flavia 89. ZGONIK - (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 535368). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. B_____________ELETI SD ZARJA organizira ob priliki nogometne tek- A L DO STRAIN odpre___________________ p ivi\i i ca V prenovljenih prostorih nudi veliko izbiro točenih piv__________ Vabljeni vsi prijatelji, znanci in ljubitelji piva Danes, 24. aprila od 18. ure dalje v Dolini. ■ BARI 84 68 4 3 26 CAGLIARI 36 80 41 71 49 FIRENCE 2 56 27 88 24 GENOVA 64 60 35 84 74 MILANO 12 22 54 84 27 NEAPELJ 6 44 52 36 11 PALERMO 20 40 25 29 21 RIM 64 35 42 33 22 TURIN 13 31 85 86 3 BENETKE 79 42 45 64 20 ENALOnO 2 X 1 2 1 1 i : 2 1 2 X X KVOTE 12 58.439.900,- 11 2.683.500,- 10 194.800,- TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR »P. Tomažič« prireja jutri, 25. aprila ob 17. uri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku koncert ob 25-letnici ustanovitve zbora in ob DNEVU VSTAJE. SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi danes, 24. t. m., ob 21. uri v Kulturni dom v Ricmanje na predstavitev knjige NEVE LUKES DELČKI NAŠEGA VSAKDANA Knjigo bo predstavila Damiana Ota sodeloval bo združeni MePZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Daniela Grbca ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB Skedenj, Kolonkovec, Sv. Ana vabi vse demokratične organizacije k polaganju vencev danes, 24. t. m., ob 15. uri pri obeležju pri Sv. Ani. me Trivignano - Zarja v nedeljo, 27. t. m., avtobusni izlet. Cena 40.000 lir, na razpolago je Se nekaj prostih mest. Prijave sprejema krožek SD Zarja. KD PRIMORSKO priredi v nedeljo, 4. maja letos, izlet v bolnico Franjo in Idrijo. Odhod iz MaCkolj ob 7. uri. Člani društva, ki se izleta želijo udeležiti so naprošeni, da se najkasneje do 30. aprila oglasijo pri Danici. SK BRDINA organizira v nedeljo, 4. maja t. L, izlet v Gardaland. Prostih je Se nekaj mest na enem od dveh avtobusov. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, ProseSka 133 - Opčine, do ponedeljka, 28. t. m., ob 20. uri. KD SLOVAN PadriCe, priredi tradicionalni izlet na Gorenjsko, v nedeljo, 25. maja. Program: ogled Prešernove hiše, ogled Čebelarskega muzeja, muzeja talcev, bazikije na Brezjah in blejskega jezera. Kosilo v restavraciji Avsenik. Za informacije telefonirati na St. 226271 v večernih urah. Vpis na sedežu GZ v torkih in Četrtkih od 20. do 20.30. ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH iz Trsta organizira, v dneh od 26. junija do 1. julija tl., potovanje v bivše zloglasno taborišče Ravensbruck. Potovanje bo obsegalo ogled Berlina - Potsdam in Niirnberga. Natančne informacije dobite na sedežu, ul. Crispi St. 3 II. nad. - Tel. 661088. Uradni urnik: ponedeljek, sreda in petek od 10. do 12. ure. 3 OBVESTILA DANES, 24. aprila 1997, ob 17. uri bo na Visoki Soli modernih jezikov za tolmače in prevajalce v Trstu, ulica Filzi 14 (Aula Magna), predavala prof. dr. ADA VIDO-VIC-MUHA, s Filozofske fakultete v Ljubljani, o dinamiki lektoratov slovenščine po svetu. Vljudno vabljeni! SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi svoje člane na II. sklicanje rednega Občnega zbora, ki bo danes, 24. aprila ob 18. uri, na sedežu društva, v Trstu, Ul. Mazzini 46,1. nadstropje. GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTO-VELU sklicuje 97. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 24. aprila ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Odbor. 65-LETNIKI IZ KRIZA so vabljeni, da se danes, 24. t. m., udeležijo sestanka, ki bo ob 20.30 v Ljudskem domu. SKD VIGRED vabi vse elane in prijatelje danes, 24. aprila ob 21. uri v društvene prostore v Sempolaj na družabni večer z včlanjevanjem. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njeni uradi Se danes, 24. aprila 1997 na razpolago vsem upokojencem in odvisnim delavcem za sprejemanje in izpolnjevanje davčnih prijav 730. Za morebitna pojasnila se lahko javite na sedežu Kmečke zveze v Trstu - ul. Cicerone 8 -mednadstropje - vsak dan od 8. do 14. ure razen ob Četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure, na podružnici v Nabrežini vsak torek od 8. do 13. ure, na podružnici na Opčinah vsak Četrtek od 8. do 12. ure. ODBOR za postavitev spomenika padlim v NOB Skedenj, Kolonkovec, Sv. Ana vabi vse demokratične organizacije k polaganju vencev danes, 24. t. m., ob 15. uri pri obeležju pri Sv. Ani. ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH v osvobo- dilnem boju Sv. Ivana in Kolonje obveSCa, da se bo vršilo polaganje cvetja danes, četrtek 24. aprila ob 18.30 pred spominsko ploščo pred Narodnim domom na Vrdelski cesti 25. Sledilo bo polaganje cvetja v ul. Piedimonte v spomin Almi Vivoda, v Podlonerju in Lonjerju. OB OBLETNICI osvoboditve bodo KD Slavko Škamperle, Svetoivančani in Podlonjerci položili venec na spominsko obeležje na Narodni dom pri sv. Ivanu, danes, Četrtek 24. t. m., ob 18.30 in ne jutri, kot je bilo prvotno napovedano. Svojih padlih pa se bodo spomnili Se na osrednji proslavi v Rižarni v petek, 25. aprila ob 10.30. KD VALENTIN VOD- NIK vabi vaščane in prijatelje na 6. tradicionalni POHOD OB 25. APRILU - odkrivanje naravnih znamenitosti naše okolice. Zberemo se v petek, 25. t. m., v Dolini v Sanci, odhod je predviden ob 9. uri. Dobro počutje zagotovljeno! SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina-Mackolje-Prebe-neg in KD VALENTIN VODNIK vabita na svečanost ob 52. obletnici osvoboditve, ki bo v petek, 25. aprila 1997, ob 17.30 ob spomeniku padlim v NOB v Dolini. Govor bo podal Boris Pangerc, pod vodstvom Igna- cija Ote bo zapel MoPZ Valentin Vodnik. KRIŠKA SEKCIJA VZ-PI-ANPI prireja jutri, 25. t. m., polaganje vencev na vaška obeležja NOB. Zbirališče ob 10. uri v Ljudskem domu. V SOBOTO 26. t. m., ob 18. uri bo v društvenih prostorih KD Škamperle 1. letošnji zaključni nastop in tekmovanje tečajnikov latinsko-ameriskih plesov. Vabljeni so vsi, ki si želijo tople in privlačne karaibske glasbe, prijetne družbe in prigrizka. Vabljeni! SKD Vigred prireja v ponedeljek 28. aprila ob 20.30 v društvenih prostorih v Sempolaju pred-stavietev knjige »Je več dnevou ku klobas«. Vabljeni. ZA VSE LJUBITEJE latinsko ameriških plesov. KD S. Škamperle in učitelja Sandrin in Maura vas vabijo, da se udeležite novega začetnega tečaja cha cha hca, mambo trie-stino in boogy-woogy. Prva lekcija bo v ponedeljek 28. aprila ob 19. v društvenih prostorih. Vabljeni, vabljeni, vabljeni! Za informacijo in vpisovanja tel. 53420 (Sabrina). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRACENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 28. aprila, na kulturni večer s pisateljem MILANOM LIPOVCEM ob njegovem 85. rojstnem dnevu. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v Trstu, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. KD LONJER-KATINA- RA sklicuje v torek, 29. aprila OBČNI ZBOR v Lonjerskih društvenih prostorih ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v dragem sklicanju. Vabljeni vsi, ki želite sodelovati in začrtati nadaljno pot društvu! STRANKA KOMUNI-STICNBE PRENOVE - krožek Kras prireja 30. aprila in 1. maja prvomajsko slavje na Opčinah. Porgram: 30. aprila ob 18. uri odprtje kioskov, ob 19. uri v dvorani prosvetnega doma koncert TPPZ Finko Tomažič, nato ples z ansamblom Status Sym-bol; 1. maja ob 13. uri odprtje kioskov, ob 17. uri pozdravni govor Fausta Monfalcona in Igorja Can-cianija, ples z ansamblom Zamejski kvintet. ZADRUGA NAS KRAS vabi elane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v prvem sklicanju 30. aprila in v drugem sklicanju 7. maja letos, ob 20. uri v Kraški hiši v Repnu. Dnevni red obsega poročilo upravnega odbora, predstavitev bilance za leto 96, poročilo nadzornega odbora, spremembo statuta v smislu zakona 59/92. IVO PETKOVŠEK raz- stavlja svoje slike v Peterlinovi dvorani na ul. Do-nizetti 3, I. nadstropje vsak dan, razen nedelje od 9.30 do 16. ure. Razstava bo odprta do 5. maja. Vabljeni! KD RDEČA ZVEZDA vabi na obisk razstave priznane slikarke Vesne Benedetic. Razstava bo na ogled do nedelje, 27. aprila, na sedežu društva v Saležu s sledečim urnikom: vsak dan od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 15. do 20. ure. SLOVENSKI KLUB sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR v Gregorčičevi dvorani v torek, 29. aprila 1997, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vljudno vabljeni bivši in bodoči elani! SKD BARKOVLJE prireja na sedežu Sirene v sredo, 30. t. m., POKUŠNJO KRUHA IN VINA. Vzorce vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila sprejema društvo v sredo, 23. in v Četrtek, 24. t. m., od 19. do 21. ure na domu Marjancita na Mandriji, Ul. Bo veto 32. 1. MAJ V KRIŽU, ob 16. uri na nogometnem igrišču tekma GURNCI-DULNCI. Vabljeni vsi prijatelji ter navdušeni nogometaši. OSHO MEDITATION CENTER »ANANDITA« v Briscikih St. 2, organizira od petka, 2. maja popoldne do nedelje 4. maja zvečer, vveekend za boljše počutje v svojem telesu in duhu. Bivanje v Šotorih in ribiških hišah v samotni laguni blizu Bibione-ja. Informacije na tel. St. 040/327488. KD LONJER-KATINA-RA obveSCa, da bo prihodnji Otroški pomladni popoldan v soboto, 3. maja od 16. ure do 17.30, in NE 26. aprila kot je bilo najavljeno KD VALENTIN VODNIK vabi vse likovne ustvarjalce v Bregu, da se prijavijo na tradicionalno razstavo v okviru letošnje majence: predhodno se oglasite telefonsko Davidu (227037) ali Damiani (635626)! Običajno srečanje bo v sredo, 7. maja, ob 20. uri v cerkvici sv. Martina v Dolini. Vabimo vse, da ob tej priložnosti prinesejo s seboj tudi predlagana dela za letošnjo razstavo. Že vnaprej hvala za dobrodošlo sodelovanje! KRUT prireja 10-dnev-no zdravljenje v zdraviliščih Šmarješke toplice od 4. do 14. maja in v termah ZreCe od 25. maja do 4. junija. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka. Tel. 360072 v uradnih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst sporoča, da se je zaključilo vpisovanje za letovanje na Medvedjem Brdu. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) sporoča, da je v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 28. 7. do 6. 8. 1997 za mlade od 6. do 17. leta. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL - Trst, organizira poletno srediSCe, ki bo od 16. 6. do 1. 8. 1997 za otroke od 3. do 14. leta. Vpisovanje je že v teku. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Maria Magajne je odprta v Baragovem domu v Ricmanjih vsak delavnik od 9. do 12. ure. Vabljeni! MALI OGLASI tel. 040-7796333 V SEŽANI oddam v najem stanovanje, 74 kv.m. Tel. 0038667/72086. NA PADRICAH 37 bo ponovno odprta trgovina jestvin. Otvoritev v soboto, 26. t. m., ob 16. uri. Vabljeni! POHIŠTVO KORŠIČ - Ul. S. Cilino 38, Trst - nudi raznorazno pohištvo po zelo ugodni ceni. MAMICA, izvežbana pri vzgoji in varstvu otrok raznih starosti nudi pomoč družini kot otroška varuška. Urnik po dogovora. Tel 828251. PIVNICO v Dolini, odpre Aldo Strain. Danes, 24. t. m., od 18. ure dalje vabi v prenovljene prostore vse prijatelje, znance in ljubitelje piva. PRODAJAMO starejšo stanov, hišo v vasi Pliskovica na Krasu, kompletno s pripadajočim zemljiščem - cena po dogovoru. Objetkte si lahko ogledate po dogovoru. Pokličite nas na telefon St. 0038665/640012 od 8. do 15. ure. 15-LETNEGA vajenca iSCe mehanična delavnica. Tel. 370250. KUPIM gozdno površino z dostopno cesto v okolici Gorice. Tel. 0481/33559 v večernih urah. PRODAM po ugodni ceni Vespo Piaggio, let-nik’90 z elektricžnim vžigom v zelo dobrem stanju. Tel 0481/78080 po 20. uri. GOSPA srednjih let iSCe kakršnokoli službo v dnevnih urah - varstvo otrok, gospodinjska dela, nego ostarelih oseb... Tel. 003866725202. PRODAM razne stare in nove knjige in revije. Telefonirati na St. 415779 po 20. uri. SAMOJEDO, mladica samca z rodovnikom po ugodni ceni prodam. Zainteresirani lahko kličejo na tel. St. 229213. PRODAJAM bambusovo trstje za vrtnarstvo. Tel. 231984. PRODAM dnevno sobo in kompletno kuhinjo (pohištvo, štedilnik, hladilnik itd.). Tel. 211498. IŠČEMO natakarja/ico od maja dalje. Tel. na st. 200848. OSMICO odpre jutri, 25. t. m., Berto Škrk v Trnovci St. 4. D REJCE FERFOLJA je odprl osmico v Vrtni ulici št. 6 v Doberdobu. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek vsak dan od 15.30 dalje, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 22. ure; ob torkih je osmi-ca zaprta. V KRIŽU na St. 109 je odprl osmico Severine Sedmak - JaSC. OSMICO je v Ricmanjih odprl Zdenko Cor-batti. Toči belo in črno vi- no. OSMICO je odprl Alojz Milic. Toplo vabljeni! KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO sta odprla Milko in Nevenka v Saležu - Bajta 73. Vabljeni! OSMICO ima Frandoli v Slivnem. Točijo odlično belo in Cmo vino. OSMICO je v Zgoniku odprl Miro Žigon. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. ToCi belo in Cmo vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Max Pipan v Samatorci. OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot 20. Nudi točena in sortirana vina. PRISPEVKI V spomin na pokojne starše Slavec darujeta hčeri Vida in Vera ter neCak Giorgio Bevk 150.000 lir za dolinsko cerkev. Ob smrti drage Irene Kralj vd. Metlikovec darujejo svojci 300.000 lir za slivensko cerkev, 200.000 lir za sempolajski cerkveni pevski zbor, 500.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade, 200.000 lir za DPZ Devin, 200.000 lir za zbor Ladjica, 200.000 lir za zbor Igo Gruden in 200.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Obveščamo, da sprejema prispevke za kriški spomenik samo raznašalka Primorskega dnevnika. Ob smrti dolgoletnega tovariša Alojza Škerlja izreka iskreno sožalje družini in svojcem sekcija DSL Just Pegan Zgonik Ob smrti Viktorja Ferluge izreka sožalje odborniku Ladiju in družini SKD Primorec GORICA / V TOREK, 29. APRILA SREČANJE Z GOJENCI IN PROFESORJI GM Režiser Otar losseliani bo gosi kina Vittoria Predvajali bodo tudi njegov film »Brigands Chapitre Vil« Gruzijski režiser Otar losseliani bo v torek, 29. aprila, gost kina Vittoria v Gorici, kjer bodo predvajali njegov najnovejsi film »Brigands, Chapitre VII« (v italijanski distribuciji: »Briganti, brigan-ti«). Režiser je na filmskem festivalu v Benetkah prejel za ta film posebno nagrado žirije. Predvajanje in srečanje z avtorjem bosta v torek ob 21. uri v okviru filmskega sporeda »Vittoria off«, ki ga prireja uprava kina na goriškem Travniku. Dogodek prirejajo v sodelovanju s Kinoateljejem in filmskim združenjem Sergio Amidei. Prav združenju Amidei se gre zahvaliti za stik z mednarodno priznanim filmskim mojstrom. Otar losseliani je namreč že bil v Gorici leta 1993, ko je s filmom Lov na metulje (»Caccia alle farfalle«) prejel nagrado za najboljši scenarij na poletnem filmskem natečaju Sergio Amidei na goriškem gradu. Takrat je obljubil, da se bo še kdaj vrnil v sicer majhno a filmsko živahno Gorico. Pred nekaj meseci obnovljeni kino Vittoria, ki ob rednem komercialnem programu ponuja v sporedu »Vittoria off« tudi zanimiv pregled avtorskih filmov, mu danes ponuja priložnost za izpolnitev obljube, go-riškim in deželnim filmskim ljubiteljem pa priložnost za neposreden stik z enim med najveCji-mi sodobnimi evropskimi režiserji. losselianijeva filmografija količinsko ni posebno bogata, saj šteje sedem celovečercev, je pa kakovostna in stilno dosledna, kot pričajo števil- Otar losseliani na mednarodna priznanja. Film »Briganti, briganti« je namreC los-selianiju že tretjič prinesel posebno nagrado žirije Beneškega bienala: pred tem je isto priznanje prejel za filma, ki sta v Italiji poznana z na- slovoma »I favoriti della luna« (1985) in »Un in-cendio visto da lontano« (1990). losselianijevi filmi so podobni prefinjenim freskam, so lahkotni, ironični, inteligentni. Nikoli ne zapadejo v ceneno in solzavo tragiko, paC pa skušajo v gledalcu izzvati globlje razmišljanje, ne da bi bili zaradi tega težki ali dolgočasni: avtorjeva ironija in cinizem v predstavitvi temeljnih življenjskih načel kot tudi nadrealnih dogodkov so med značilnostmi losselianijevih filmov, ki jih cenijo tako gledalci kot najstrožji filmski kritiki. Film »Briganti, briganti«, ki ga bodo predvajali v torek v Gorici, obravnava različna zgodovinska obdobja - srednji vek, vzpon komunizma in današnji Cas -, v katerih nastopajo gruzijski junaki z enakimi imeni (poosebljajo jih isti igralci) in doživljajo v različnih zgodovinskih okoljih podobne zgodbe. Značilni za film so nenehni Časovni preskoki in seciranje posameznih epizod. Ton pripovedi je običajni los-selianijev: nikoli preresen paC pa zabaven, kar daje komični prizvok tudi najbolj dramatičnim trenutkom, ne da bi se s tem zmanjšal njihov pomen. Umori, mučenja, eksplozije postanejo tako operetni dogodki, v skladu s tematskim in stilnim vzrocem, ki ga poznamo že iz prejšnjih losselianijevih del. Marko Marinčič Prizor iz losselianijevega filma »Brigands, Chapitre VII« Damjana Bratuž o metodi Alexander Teoretična razlaga in praktični prikaz Na šoli »M. Kogoj« je dr. Damjana Bratuž vsem poznana in zelo cenjena tako z človeškega kot profesionalnega vidika. Ze nekaj let posveča nekaj svjega Časa tržaški glasbeni šoli med svojo »turnejo« konferenc po Evropi. Tudi tokrat se je po nekaterih etapah na Finskem in v Italiji vrnila v Trst, kjer je v petek, 18. aprila imela t.i. »master class« z gojenci višjih letnikov, še prej pa je v Četrtek privabila gojence in profesorje na pogovore o metodi Alexander. F. M. Alexander, avstrijski igralec, je dokazal, da težave pri asimilaciji in nadzoru izvedbe izvirajo iz podzavestnih navad. Cilj njegove metode je doseči globljo za-vestnost in nadzore nad lastnimi dejanji, kar je za umetnika bistveni pogoj za uspeh. Ta cilj je dosežen z odpravo vseh ovir pri spontanem delovanju našega telesa, kar si mi samo pozdavestno postavljamo. Najbolj pravilne gibe imajo otroci; medtem ko se odrasli navzamejo slabih navad, kar je razlog za problem, ki ga Alexander skuša odpraviti. Bistvo njegove tehnike je v tem, da izvajalec sledi prirojenemu nagonu, ki ga je prej skušal zatreti. Metoda se zdi enostavna, vendar jo je ravno zaradi njene preprostosti presenetljivo težko osvojiti. D. Bratuž te tehnike sicer ne poučuje, vendar se je o njeni veljavi lahko sama prepričala v tujini, ker jo pogostoma uporabljajo. Vsekakor pa je udeležencem svojega predavanja predstavila uvod v snov in bila deležna precejšnjega zanimanja in pozornosti. Nudila je bodisi teoretične razlage kot praktične prikaze. Marsikdo'je izkoristil prisotnost priznane pedagoginje in jo prosil za nasvet o klavirski praksi, ne samo na podlagi Alexandrove tematike, ampak tudi njenih desetletnih izkušenj na področju pedagogike. Razlago je dopolnila s klavirsko izvedbo nekaterih skladb. Predavanja dr. Bra-tuževe se odlikujejo po celi vrsti anekdot in primerjav, ki dokazujejo njeno vsestransko raz- gledanost in znajo pritegniti poslušalce. Njena spoznanja so jo pripeljala do prepričanja v povezanost umetniških zvrsti, kar stalno poudarja in dokazuje, da se glasbenik lahko marsikaj nauCi tudi od igralcev, plesalcev, dirigentov in pevcev. Pru-sluhniti dr. Damjani Bratuž je vendo prijetno, saj s svojo priljubljenostjo in pripravljenostjo na dialog spodbuja k razmišljanju in s tem kulturno obogati vsakega poslušalca. Njen značaj odlikujeta neskončna radovednost in navdušenje, zaradi katerih se pri njej vsaka dobro izvedena nota spremeni v pravi Čudež. GM UMETNIKOVIH 90 LET Realizem in fantastika slikarja Franceta Miheliča V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je bilo vCeraj srečanje z akademikom slikarjem Francetom Miheličem ob umetnikovi 90-letni-ci in predstavitev monografije o njegovem delu Na poti k Mrtvemu kurentu. Na slovesnosti je spregovoril tudi predsednik SAZU France Bernik in med drugim poudaril občudovanja vredno dejstvo, da je slavljenec dočakal visoko obletnico telesno zdrav in duhovno bister ter poln svojega specifičnega, neredko ostrega humorja. Miheličeva umetnost se je zaCela v znamenju realizma. Njegovo otroštvo in mladost, študij na zagrebški Akademiji za likovno umetnost, skupina hrvaških umetnikov, ki je na Čelu s Krstom HegedušiCem leta 1929 ustanovila skupino Zemlja, vse to je Miheliča kot ustvarjalca zaznamovalo z estetsko smerjo, uveljavljeno tedaj v vseh umetnostih, v Evropi in pri nas, s socialnim realizmom. Vendar je od začetka opazno, kako je Mihelič to umetniško usmeritev sicer sprejemal, a se ji je tudi upiral in jo izražal na svoj poseben naCin. Pri sliki Ptujska gora ali motiv kurenta iz obdobja pred letom 1941, nam umetnik sporoča še nekaj drugega, manj konkretnega, manj Čutno zaznavnega. Te mitične in iracionalne podvsebine ostajajo navzoče tudi v Miheličevi vojni grafiki, vendar se spričo silnejše in krute zgodovine ne morejo razviti. Kmalu po koncu druge svetovne vojne pa postane očitno, da bo Miheličev realizem kot ustvarjalna stalnica bogatila in mu dajala globjo razsežnost fantastika. Tudi poznejši Miheličev grafični in slikarski opus dokazuje, kako močno zavezan je bil umetnik realističnemu modelu ustvarjanja in obenem, kako vztrajno si je prizadeval, da bi ta model poglobil z mitologijo, folkloro ali temnimi, za tradicionalni lepotni okus manj prijaznimi prvinami iz življenja človeka in narave. (STA) DRUGI FESTIVAL SODOBNE ITALIJANSKE DRAMATIKE Dober začetek festivala V soboto se je s predstavo Boati di silenzio (Gromenje tišine) z novim italijanskim komikom Giorgiom Pana-riellom začel drugi festival sodobne italijanske dramatike, za katerega je lani dal pobudo novi vodja Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine Antonio Calen-da. Lanski odmevni uspeh je prireditelje seveda spodbudil k ponovitvi pobude, tako da bodo tržaški ljubitelji gledališča spet imeli priložnost, da si ogledajo vrsto zelo različnih in gotovo zanimivih predstav, vrh vsega po zelo dostopni ceni. Otvoritvena predstava je slonela na pisani galeriji različnih likov, s katerimi je Giorgio Pa-nariello zaslovel na televizijskih ekranih. Za ljubitelje Čistih gledaliških dram je bil-*/ zia (vodita Gene Gnocchi 10.00 11 faro incantato in Tullio Solenghi) Variete: Stettamente per- Aktualno: Verissimo sonale - Strogo osebno TV film: Sopravvissuti Film: In viaggio con la (dram., ZDA ’95, i. P. Ke- zia (kom., ZDA 72) lember, C. Atkins) um Varieteja: Tappeto volan- Dnevnik te, 17.55 Zap Zap ggtj Variete: Maurizio Costgn- Nogomet: Fiorentina - zo Show, vmes (0.00) Barcelloba, 23.15 Liver- noCni dnevnik TG 5 ppj pool - Pariš St. Germain Euronevvs Piranski glasbeni večeri Ameriški avtorji: Mark Tvvain Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu Nedeljska reportaža, 18.45 Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Nočni sodnik Renato Zero Četrtkova športna oddaja Košarka: Final Four (finale) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Euronevvs Program v slovenskem jeziku - Zabavno glasbena oddaja: Karaoke - Dobra volja je najbolja r 'X Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22,00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.30 Stergo ergo; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Jazz; 20.30 Sence adolescence; 21.0,0 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Zgodnja dela; 12.05 Igramo in pojemo; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Ban-chetto musicale; 18.05 Nemiri v Hebronu; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Kratka igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo slovenske skladatelje; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30, 17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Modri val svetuje; 10.40 Power play; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Poslovne informacije; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni pr.. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9 00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 9,15 Odprta knjiga: Ana Korenina (prevod G. Jakopin); 9.45 Telovadba za vse; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Radio-Kamera-Ekran; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: MePZ Oroith Abe-sbatza; 18.00 Zastrta krila (M. Rebula), nato Evergreen; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški pptpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG X A. „ SREČ ZMERNO JASNO OBIAČNO OBUVČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 6^6 VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZIJA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SUKA Nad zahodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad severnim Atiantikom, Skandina- č.„3 vijo in vzhodno Evropo pa so cikloni s frontami. Ob severnih vetrovih se bo nad našimi kraji Se zadrževal hladen in Cez dan tudi že bolj suh zrak. 1020 X LIZBONA /SA 13/19 .e Temperature zraka so bite Izmerjene včeraj ob 7 In 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 19.57. Dolžina dneva 13.50. PLIMOVANJE Danes: ob 5.10 najnižje -57 cm, ob 11.26 najvisje 33 cm, ob 15.57 najnižje -27 cm, ob 23.00 najvisje 51 cm. Tutri: ob 5.43 najnižje -56 cm, ob 12.04 najvisje 30 cm, ob 17.30 najnižje -22 cm, ob 0.04 najvišje 39 cm. [Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ Posadka Mira predčasno na Zemljo? KOROLJOV - Namestnik vodje ruskega vesoljskega središča za nadzor poleta (CUP), v Koroljovu blizu Moskve Viktor Blagov je povedal, da Rusija ne izključuje možnosti predčasnega povratka tričlanske rusko ameriške posadke z orbitalne znanstvene postaje Mir na Zemljo. Blagov je povedal, da se bo morala posadka vrniti v primem, da ne bo uspela odpraviti napake na hladilnem sistemu postaje. Vesoljci so doslej uspešno zamašili dve od treh špranj skozi katere uhaja sredstvo, ki preprečuje zmrzovanje. Blagov je v torek povedal novinarjem, da so v CUP zaskrbljeni zaradi visoke vsebnosti etil-glikola v ozračju glavnega baznega modula postaje in v astrofi-zikalnem modulu Kvant 1. Po ocenah strokovnjakov vsebuje ozračje obeh modulov skrajno zgornjo dopustno mero omenjene snovi.Posadka se lahko vrne na Zemljo s pomočjo vesoljske ladje Sojuz TM 25, ki je združena z Mirom. Odločitev o povratku sprejme CUP ah pa samostojno poveljnik posadke Mira Vasilij Ci-blijev. V postaji delujeta Se Aleksander La-zutkin in dr. Jerry Li-nenger, ki je slovenskega rodu. Težave imajo tudi na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu. Tam so odpovedati izstrelitev umetnega satelita iz serije Kozmos. Francoski ribiči so iz protesta proti EU blokirali sevemofrancoska pristanišča PARIZ, LONDON -Francoski ribiči so včeraj iz protesta zaradi novega normativa Evropske unije, ki omejuje dolžino in jasno določa značilnosti mrež, blokirali vsa se-vernofrancoska pristanišča, tako da je popolnoma ohromel ves potniški in blagovni promet. Na avtocesti M-20 pred Do-verjem so nastale večkilo-metrske kolone tovornjakov, ki čakajo, da se lahko vkrcajo na trajekte za Francijo (na zgornji sliki AP). Podoben položaj je bil tudi v Franciji, kjer so se morati trajekti iz Velike Britanije in Belgije zaradi ribiške blokade vrniti v izhodna pristanišča. (Spodnja stika AP) Za Nemce je ljubosumje najbolj običajno na svetu MUNCF1EN - Ljubosumje je za Nemce očitno hoja po vrvi. 78 odstotkov meni, da je to čustvo najbolj običajno na svetu, ob tem pa vsak tretji priznava, da je vsaj enkrat že zapustil svojega partnerja, ker je ta bil preveč ljubosumen, je rezultat javnomnenjske raziskave, ki jo je v zadnji številki objavila nemška revija Freundin (Prijateljica). V raziskavi je vsaka druga vprašana Nemka tudi dejala, da se počuti počaščeno, če je njen partner ljubosumen. Kar 36 odstotkov od 700 vprašanih je priznalo, da so vsaj enkrat namerno povzročili ljubosumnost partnerja. Glavni razlog za ljubosumje tako pri moških kot ženskah pa je spogledovanje partnerja s tretjo osebo. (STA/dpa) Američani ljubijo kegljanje WASHINGTON - Po anketi Ameriškega društva za športne podatke je kegljanje športna oz. rekreativna dejavnost, ki je pri Američanih najbolj priljubljena, sledita pa ribarjenje in košarka. Po rezultatih omenjene ankete se v ZDA s kegljanjem ukvarja 52 milijonov prebivalcev, ribarjenjem 46 milijonov, s košarko pa 45, 5 milijona. Na četrto mesto priljubljenosti se je uvrstil biljard (44, 5 milijona), nato pa body building in taborjenje (38 milijonov) ter hišno kolo (35 milijona). Sele na deseto mesto se je uvrstil jogging, ki ima 31, 5 milijona pristašev. Anketa je zajela prebivalce ZDA, starejše od šestih let. (STA/Tanjug) Nemške univeize imajo najmanj študentk BONN - Nemške univerze imajo najmanjši delež žensk med državami članicami Evropske unije. Na 100 moških obiskuje v Nemčiji univerzo samo 73 žensk. Povprečje v EU znaša 99 žensk na 100 moških (pred desetimi leti 85:100). Pred Nemčijo se je uvrstila Nizozemska, med tem ko na Danskem, Finskem, Švedskem, v Španiji, Franciji, Italiji in Portugalski študira več žensk kot moških. (STA/dpa) Nizozemski policisti na rolerjih AMSTERDAM - Policija v nizozemski prestolnici se bo odslej*bolje znašla tudi na območjih, kamor z avtomobilom ne more. Neki predstavnik nizozemske policije je povedal, da imajo policisti večkrat težave pri zasledovanju kriminalcev, ki jim pobegnejo v cone za pešče, zato bodo v prihodnje nekaj policistov usposobiti za "upravljanje" z rolerji. Tako bodo hitrejši in gibčnejši, za začetek pa bodo za "življenje na koleščkih" v Amsterdamu usposobiti štiri do šest policistov. (STA/dpa)