Največji tlovenski dnevnik ▼ Združenih državah
n
Velja za v?« leto • • • $6.00 _ Za. pol leta . . . . . $3.00 Z« New York celo leto - $7.00
$7.00 W
GLAS
Za inozemitro celo leto
TELEFON: CHelsea 3—3878
Listislovenskih^delaycevy Ameriki.
NO. 14. — ŠTEV. 14.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under1'Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 17, 1934. — SREDA, 17. JANUARJA 1934
VOLUME XT.TT — LETNIK XLII.
BALKANSKE DRŽAVE PROTI AGRESIVNI POLITIKI
v —
Živahni odmevi Rooseveltove poslanice
ODBOR LIGE NARODOV JE POVABIL NEMČIJO NAJ POŠLJE SVOJE ZASTOPNIKE NA POSVETOVANJE
Ob koncu tekočega meseca bodo balkanske države med seboj podpisa1 e nenapadalne pogodbe. — Sedanje meje med balkanskimi državami naj o-stanejo. — Francoski delegat je predlagal, naj se povabi Nemčijo. — Ligin svet bo izdelal podroben načrt za ljudsko glasovanje v Posaarju.
HEVIA JE NOVI | AGITACIJA PREDSEDNIK j ZA PORODNO
REPUB. KUBE
Sprejel je po daljšem prigovarjanju. — Položaj se še vedno ni izboljša1. Združene države čakajo.
LONDON, Anglija, 16. januarja. — Koncem januarja je mogoče pričakovati podpis nenapadalne pogodbe med balkanskimi državami. To poročilo je prišlo od grškega zunanjega ministra Maximosa, ki je imel daljšo konferenco z angleškimi ministri in ki je nato odpotoval v Pariz.
Poučeni inozemski krogi so neprepričani, da so 1 urška, Romunska, Grška in Jugoslavija pripravljene podpisati pogodbo, po kateri bodo priznane in potrjene sedanje meje balkanskik držav.
Zastopniki teh držav so se v Londonu poslovili od zunanjega ministra Maximosa, ko je čakal na prihodnji parnik, ki vozi čez Angleški kanal v Francijo.
Diplomatični krogi tudi pričakujejo, da bo k tej pegodbi pristopila Ludi Bolgarska. Pogodba pa bo' ,ietlllisk.° 1,,(,-sto- ki .i«' i""'« prej
l	*	i*	J * J	1 • 1 odklonil. Ves zmeden vsled vedno
vedno pripravljena za podpis drugih držav, ki se kaj zanimajo za balkanske države.
Grški zunanji minister je imel daljši razgovor z angleškim zunanjim ministrom Sir John Simonom in je na pot vzel utis, da bo uspel s svojim prizadevanjem, da je sklenjena nenapadalna pogodba med balkanskimi državami. Ta pogodba bo najbrž pod-j pisana v Solunu.
ŽENEVA, Švica, I6. januarja. — Svet Lige na-j''aI^V	Ji -	0
1	j	j	&	.un*ii i*HAOin. ko je uran Nan
rodov, ki se je sestal v pondeljek, je povabil Nemci-1 Martin revlWueijonarni junti na-
jo, da zasede svoj sedež pri posvetovalni mizi tekom zna":i *voj °<lstoP iu k(> 1I, via
I i i i- ^ o	i . IQK c L naznanil, da
razprave glede plebiseta v baeru leta 1935. S tem
je Ligin svet nemškim narodnim socijalistom nasul
na glavo žerjavico, ker je Nemčija izstopila pred
tremi meseci iz Lige narodov samo zaradi tega, ker
je zahtevala vrnitev Saara brez plebiscita kot pogoj,
da ostane še v Ligi.
Francoski delegat Rene Massigli je stavil Ligine-mu svetu predlog, da povabi Nemčijo, da se udele-
Havana, Kuba, IG. januarja. — far J us llcvia. ki j«» stair .šele M-'J let in ki je izvršil vojaško šolo v West Point. X. V.. je v ponedeljek z vere r .sprejel me.sto pmLsed« uika Kuhe. Prejšni iljiii so bile razmere lia Kubi tako zmedene. | da nikdo ni vede' kdo vlada de-j Želi.
Medtem ko je vojaštvo pred
predsedniško palačo streljalo in usmrtilo tri pristaše odstopivšega predsednika Hamona <irau San Martin, je prejšnji poljedelski minister Carlos llevia sprejel pred-
menjajočih se dogodkov in truden vsled 4S-urnega čutja. je llevia odšel v .svoje stanovanje z izjavo. da bu .spal. dokler ga naslednje jutro njegov tast. vrhovni sodnik Juan Kriderieo Edel-maiiii ne va\.priseže k«»t predsednika. Xa razna vprailanja je novi predsednik .samo odgovoril: — Xe vem. kaj bom naredil. Po-
sprejme precUedni-štvo. 6o po celi deželi vladale velike zmešnjave. Razširjene so bile govorice o sporu v armadi, o j izbruhu nove revolucije, o spopadih in o vojaški pripravljenosti.
Poveljnik kubanske vojske polkovnik Fuleneio Uatista. ima: svo-1 je skrbi. Adjutant G ran San Martin. m/vjor Pablo? 'Rodriguez, ga je hotel v taboru Columbia areti-
KONTROLO
Otvorjen je bil prvi kongres za porodno kontrolo. — Japonska služi za svarilni zgled.
Washington, D. C., Iti. jan. — Pod velikapskiin plakatom, ki hum modrega XRiA orla in kaže. kak.s .se žarki strele, ki jih drži orel v kremplji h ene noge. borijo z miin-j goštevilnimi štorkljami, je pred-bojevniea Margaret Sa<*er otvori-la prvi kongres za porodno kontrolo in za izboljšanje naroda. Pri tem je rekla:
—	t'as ni več daiee. ko bo vlada stala nasproti vprašanju o jm>-rodni kontroli in sterilizaciji.
Pri tem zopet opozori navzoče na posamicane točke plakata:
—	Šest milijonov otrok v deželi potrebuje podpore. I)ve predlogi za porodno kontrolo se nahajata v kongresu.
—	Xasppotuikom tega gibanja moremo pripisati velik del današnje bede. .siromaštva in pomanjkanja. Kailar bo prišla vlada enkrat do t<*<ra. da s«* bo zavzela tudi za ]>ozahijeno ženo. kakor se je
zgodi'o pri pozabljenem možu. se bo šele obrnilo na boljše.
Drugi govornik Warren K. Thompson je imenoval .Japonsko s svojim prevelikim prebivalstvom kot svarilni zgled. Rekel je. da se bo Japonska v najkrajšem Času morala polastiti novih dežel, da bo mogla oddati svoje preštevilno prebivalstvo. Pri .Japonski se vidi. kako preveliko število kakegt prebivalstvo ogroža svetovni mir.
PROCES PROTI | LONDONSKI LISTI NAPOVEDUJEJO DR. WYNEKOPP] IZBRUH "VALUTNE VOJNE
Javni obtožitel j d o 1 ž i! zdravnico pohlepa po' denarju. — Hotela je dobiti zavarovalnino po , s i na hi.
RUSKI POSLANIK
V NEW Y0RKU
Včeraj je bil v Xew Yorkn novi ruski poslanik Aleksander Tro-janovski. (»gledal .si je razne zanimivosti ter obiskal tudi mestno
i i . . |	• • i i v ra*'- t0(*a bil	aretiram in
zi razprave o načrtu za plebiscit, kateri je določen Tiaiistovi vojaki so ga ve? ur dr-
v versaillskem miru. V tem plebiscitu bo narod v]žali kot ujetnika.
Saaru, ki ima najbogatejša premogarska polja,	.
ločil, ako se hoče zopet pridružiti k Nemčiji, ali k. »stopil in nova vlada ie bila/ takoj1 GuardiiTpri/azno sprejeiZl>Pd" Lil Franciji, ali pa če hoče ostati še dalje pod upravo J11? «H«*viova edina izjava je'
Lige narodov. Ligin svet je poslal povabilo nemške-
mu konzulu v Ženevi, nato pa še brzojavno povabilo v Berlin.
Massigli je priporočal seji, da naj izrazi Nemčiji voljo za nepristransko razpravo glede plebiscita in da se naj ta razprava odloži do konca zasedanja, tako da bo imela Nemčija dovolj časa, da pošlje svojega zastopnika.
Seda j sem j ar/, predsednik !
OSEM MAJNERJEV KAZNOVANJ
Princeton, Ind., 15. januarja. — Porota, ki je razpravljala 2-3 ur. je na:Ia osem obtožencev krivih
TEŽAK ZAMOREC
A' »Xew Yorku je 55-letni zamorec David -Light bourne nevarno j zbolel. Zdravnik je rekel, da ga j morajo takoj odvesti v bolnišnico. Toda povelje je lahko dati. izpolniti ga je pa težko. Treba je bilo poklicati ognjegasee. da so ga odvedli. Zamorec tehta nature?
Chicago, 111., 16. januarja. —
Dr Alice Wynekopp. ki je obdol-žena. tla je umorila svojo sinaho Rheto. je sedela pred sodiščem brezbrižno, medtem ko sla javni obtožitel j in njen zagovornik imela svoje otvoritvene govore.
•lavni obtožitel j trdi. da je «»2 let stana žena umorila ženo svojega najljubšega sina. da bi mogla dobiti po njej zavarovalnino, med tem ko jo je njen zagovornik slikal kot zelo dobro mater, ki sr je žrtvovala za svojo družino. Obto-ženka ni kazala nikakega zanimanja. ko je nastopil kot prič.-i oče umorjene Uhete. lturd i ne H. Oardner. Ko je govoril njen zagovornik. je obtoženka zaspal?*.
Gardner je bil prva priča za javnega obtožitelja. Reke' je. da je njegova žena. mati Khete. u-mrla v umobolnici. Nekaj ur z n
tem. ko je bilo najeduo truplo u-morjene iRhete. je tir. "Wynekopp rekla (»ardnerju. naj izpove pred policijo. da je njegova Sena umrla za jetiko.
("Slavni zagovornik W". \V. Smith pa je pokazal popoln oni* drugo sliko in je rekel, da je nek Simmons. ki je bil prijatelj John Van Pe'ta. ki je bil oskrbnik hiše. v kateri je stanovala dr. Wynekopp. opravljal v hiši nekatera opravila in da je dr. Wynekopp naročila van Pelt 11. da ne sme nikdar več Sinmiousa pustiti v hišo.
Zagovoomik zatrjuje. da je obtoženka izvedela o umoru sinaihe šele. ko jo je videla na operaeij-ski -mizi. Po zagovornikovem zatrdilu je dr. Wynekopp svojo sinaho ljubila kot syojo hčer in j e skozi vsa leta skrbela, da je bilo zakonsko življenje med njenim sinom in sinaho srečno.
LONDON, Anglija, 16. januarja. — Angleški kabinet se je danes po božičnih praznikih prvič sestal. Na svoji prvi seji se je bavil izključno z valutnim programom ameriškega predsednika Roose-velta. Pozneje je bilo objavljeno, da kabinet ni natančno proučil predsednikovega programa, pač se bo s to zadevo podrobno pečal angleški zakladniški urad.
I-iomlo-ii^ko časopisje na dolgo in široko komentira stališče. ki je zavzel predsednik lioo.se vel t. j
Londonski "Times" pt»e: — Njegovi predlogi bodo najbrž odobreni, ker bodo kolikor tt«'ik«» uotalili vrednost dolarja. Kakšen vtis bo imela njegova politika na inozemstvo, se zaenkrat še ne ve. Vse je odvisno od tega. če .s«' ho zlata vrednost še ziuauj:ala v razmerju s funtom šterlingom in denarjem onih dežel. ki so ohranile '/.lato valuto.
"Telegramm" pravi: — Drastično zmanjšanje vrednosti ameriškega dolarja, bo imelo ugoden vpliv na ameriško trgovino /. iim-zemsrt voin » ne pa tako mogočnega vpliva, kot si ga morda predstav-lja Itonse vel t.
"Express" piše: — To je silen udar-ee. za naš> elssportno trgovino. Anglija mora odgovoriti s tem. da da svojemu denarju novo vrednost. Predsednik 'lloosevelt je začel veliko svetovno valutno vojno. Ameriško trgovsko vojno ho, vodil s pomot"jo zlata, čigar vred j nost zna-a štiristo milijonov fun-1 tov šterliijgov.
van z globo $1.
SMRTNA KOSA.
^izgredov v Oakland City 22. sep-Massigli je dalje rekel, da je navzlic temu, da jejtembra. Tedaj je.."»(M) majnerjev
nemški sedež pri seji prazen, Nemčija dve leti še vdr,° v "^'nijskih majner-
, vl . | . • i • i -i	i	i-i	|Jev ,<>r'so J,n» naroetli. da odpotu-
vedno clanica Lige in ker je bilo poslano vabilo vsem J jejo iz mesta. Vsak je bil kazno-Liginim članicam, tudi Nemčija dobro ve, da bodo na tej seji razpravljali o plebiscitu. Navzlic temu pa je Massigli predlagal, da se pošlje Nemčiji še po-• sebno vabilo, da pošlje na sejo svojega delegata. Predsednik 78. zasedanja sveta Lige narodov, poljski zunanji minister Josip Beck, je takoj odložil razpravo o plebiscitu na konec zasedanja in je naročil Liginemu generalnemu tajniku Josephu A. Avenolu, da pošlje nemškemu konzulu zapisnike sej. Italijanski zastopnik baron Pompei Aloisi je predlagal, da se pošlje v Berlin brzojavko s prošnjo
za takojšnji odgovor. Oba predloga sta bila soglas- _ v|.	.	.,	,
\ J &	& posije svojega zastopnika v Ženevo k razpravi o
110 sprejeLa.	saarskem plebiscitu. Inozemski diplomati so mne-
BERLIN, Nemčija, 1 6. janaurja. — Nemško zu-jnja, da bo Nemčija ostala pri svojem sklepu, da o-
. nanje ministrstvo izjavlja, da se še ni odločilo, ako stane izven Lige narodov.
V Xew Yorku je umrl včeraj po mučni bolezni rojak J o h n S k u 1 j. ki je dalj časa bolehal. Rojen je bil v sv. Križu pri Kostanjevici. Star je bil 50 let. Sorodnikom il/rekamo svoje sožalje.
Pogreb bo jutri, v četrtek, ob 2. popoldne na Luteransko pokopališče.
TURŠKA NEMARA INSULLA
Istanbul, Turčija, IG. januarja. Turški notranji minister Sukru lvaja je je obvestil policijski' department. da ne dovoli vstop v deželo Samuelu Insulin. qn je bil v (Miieagu obdolžen gol julije in je pobegnil iz Združenih držav.
To povelje je bilo poslano vsem policijskim načelnikom po vseh turških mestih.
fIrSka vlada je odredila, da mora Instill do 31. januarja zapustiti deželo.
VODITELJA STAVKUJOČIH MAJNERJEV SO ZAPRLI
Wilkesbarre, Pa., Iti. januarja. Xovi organizaciji 1'nited Anthra-raeite Miners, ki je proglasila tštrajk kopačev trdega premoga, je bil zadan močan udarec s tem. da so oblasti aretirale njenega predsednika Kinalda Cappelinija.
VAN DER LDBBE POKOPAN VLIPSKEM
Berlin, Nemčija, iti. januarja. Zadnje dejanje Jlolandca Mari-nusa van der Lubbeja. ki je bil obglavljen zaradi požiga nemške državne zborniee. je bilo koiiea-no. ko je bil pokopan na južnem pokopališču v Lip-kem
Xa njegovi zadnji poti so ga spremili samo njegov polbrat, svak iu holaiuLski konzul v Lip-skem. Pri pogrebu ni bilo duhovnika i., naprosili so pogrebnika. da je odmolil očenaš. ko je bila krsta spuščena v jamo. C'as pogreba ni bil objavljen.
Van der Lubbejevi sorodniki so se odpeljali v tovornem a\~tomo-bilu. « katrim so prišli iz ILoland-ske. da bi z njim odpeljali s seboj njegovo truplo. Xemške oblasti pa so prevoz trupla prepovedale ter navedle kot V^srok. da bi to povzročilo v inozemstvu protinazij-ske demonstracije.
PRIPRAVE ZA __KRONANJE
Vladarja je navdahnila i višja moč, da bo sprejel krono. — Ljudstvo splošno zahteva, da postane cesar.
Mukden, Mandžurija, 1.'». jan. j Visok mančiikuanski uradnik, ki želi. da bi javnost spoznala, zakaj [ se je sedanji vladar v Main-iikno. Henry l*u-yi odločit-, da sprejme ' eesatsko krono, je rekel:
— .lavna zahteva je že davno i prišla do Ihvirvja Pu-yi. to»la dol-j go se je obotavljal, ker l>i moral J sprejeti neomejeno iu despotičuoi oblast. Čakal je. toda sedaj je preje! božje navdahuenje bm bo zase-del prestol. Po božji volji bo njegova oblast omejena na božja načela Wangtao. ali eesarsko pot.
Z veliko naglieo se pripravljajo za njegovo krunanje 1. mana. Pu-vi do s»>daj še ni javno sprejel krone, toda prihajajo tozadevne prošnje in tekom enega tedna bo sprejel ponudemi ]»rest< '
Med kita jskimi in japonskimi uradniki je prišlo do nesporazuma glede oblačil pri kronanju. Kitajci zahtevajo kitajske običaje, toda Pu-yi si bo najbrže izbral inozemsko vojaško uniformo.
Ob prihodu prejšnjega gover-nerja Mandžurije maršala ("ang Hsiao-lianga v Šrfnghaj je bivši governer province Kirin in jiobra-tiin llsiao-liangovega oč»*4a maršala Ca n g Tso-lina, Can g Tso-čamg poslal v llsigking ]>ose^bnega odposlanca. da se pogaja z zunanjim uradom.
TUJCI ZAŽGALI BOLJŠEVIŠKO LADJEDELNICO
Sovjeti dolže, da so tujci uničili dva submarina. Aretiranih je bilo 100 Rusov. — Požar v ladjedelnici-.
Moskva, Rusija, Ki. januarja. Sovjetska vlada dolži tuje zastopnike Control! družbe, ki so bili aretiral, da so poškodovali stroje. jK»ži};ali in votlili «;«*■,|>o,lar.-k< vohunstvo. Sovjetska, tajna p»!i-eija (MMT je zaprla devet tujcev — štiri Xenice. tri Avstrijec, enega JJelgijca iu enega Danca, lin sov pa je bilo aretiranih najmanj sto.
Vse prizadevanje avstrijskih, nemških in belgijskih oblasti, da bi dobile natančne obdolžbe proti njim. je bilo brezns]>ešno. Sovjetske oblasti jim tudi niso dovolile, da bi ujetnike obiskali.
Control! družba je podružnica Soeiete < i ene rale des SurveiHan-ees. ki je švicarska korporacija. ki jam«"i za kakovost in mnttžiuo ruskega blaga, ki se i/važa v tuje dežele.
Xekateri zatrjujejo, da bo obravnav:* proti sedanjim vohunom povzriM-ila tako veliko mednarodno razburjenj.', kot v aprilu lanskega leta obravnava proti inži-nirjem angleške družbe Metrojm-litan \"iekers. ki bili obdolženi vohuiUNtva. Drugi pa zopet trdijo, da bo o tej obravnavi prišlo le malo v javnoM. krr Združen«-države priznale Ku>ij«». Dasiravn«« je bil prvi vohun aretiran že v septembru, ruski časopisi tega niso objavili.
Sovjetska vlada b«> dovolila zastopnikom tujih držav, da se posvetujejo s svojimi aretiranim* podaniki, kadar bo sestavljena natančna obtožnica pr««t i njii...
Moskva, Rusija, 1<». januarja, (iletle obdolžite požiga proti are-ranini uslužbencem Control! «|ruž-be pravijo inozemski krogi. «la je bil zaraili požara v sovjetski ladjedelnici v Xikolajevsku. k.; " sta bila uničena dva submarina, ki sta bila v delu. aretiran Xemee lleinrich Karel, ki je bil zaposlen v ladjedelnici, in ki je bil spoznan k.»t prijatelj .Josipa AVeiirrettija. ki je Avstrijce iu ki je bil aretiran 5. novembra. Kot voditelja tega vohunstva d«vlži smjetska tajna policija Josipa Weinzvttija in nj.'govega brata Karla.
Zaipiranje vohunov se je pričelo 15. septembra, ko je tajna ]>oIicija aretirala večje število Rikov, ki so bili -zaposleni pri Controll dru^ žbi.
f
nt a« v a t nn a**
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 17, 1934
Glas Naroda"
Oimi
(A
PtoM at
m w.
«f tb« corporation and sddww* of above officers:
f liKHttw, New Ink City, N. I.
8LAB NAIOOA*
(Taiec el Ike QiplQ
■rory Day Bx'^epr Sundays and Holiday«
li atlo lata valja aa

^ pol Ma
11
fa.ua . asjoo . $1.50
ba Nan lor* la calo lato......$7.01
Sa pol leta ...........................|Uu
Za lanmiho m oalo lato ......	$7.00
Tu pol lata ....................$3.50
Hotecrlptioo Yearly HOC
It OA
"Qiao Wioda" ia»ti» wwmkl dm itneaH nedelj la praan&or
• me prioMofeJo. Densr naj aa bLaaoroil po Momj Order. Pri spremembi kraja naročnikov. prosimo, da se a— tadl prajiaja blTalHC* nameni, da hitreje najdemo aaaloTpika. -WJU* NAHODA", tU W. 18«h Sire«, New Itd W •
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
Iz Slovenije*
Prepreden nevaren požar.
Ptujska policij* je bila na j>Jve- i ti večer alarmirana k požaru na
.Vlomilska pustolovščine po begu iz kaznilnice.
Me dvocUki orožniki .so prijeli
Ljutomeraki eesti. Užjral so je le- na prazink sv. Štefana sumljivega sen Mtboj z žarečim pepelom. ! mlajšega človeka, ki je trdil, da
Ogenj so »pravočasno zadušili in h Lovro	Xa5Ii 30 Pri
steno razkopali, sicer bi bila lah>Jem ra?rne predmete prav *umlji~ ko natstata izredno huda katastro-
NOVI DOLAR
Povprečnemu državljanu je poslanica glede nove valutne politike, ki jo je poslal predsednik Roosevelt kongresu, precej nerazumljiva.
Finančni krogi jo pa prav dobro razumejo, kar se j<> takoj pokaza'o na b-trai.
fa, ker je bila .hiša ob času polnoč-niee skoro popolnoma prazna. v bližini pa tudi ni vodo. Stavba jo trinadstropna.
Obtožba lažnega ravnatelja.
V Ptuju se je v začetku novembra pojavil elegatno o-blečen bivši instalater in monter Ivan iz JMarenberjra ter obiskal več hiš-nih posestnikov. katerim se je predstavil kot ravnatelj tvrdke Bat'a z naročilom, da najame za podružnico primeren lokal. tevab-'je odsedel že par let. v iposlednjem ljal je denar, ker je- bil "trenut-j času pa so ga pošiljali z drugimi no*' bre-z njega in je baš čakal kaznenei vred tudi na prosto dejavnega ravnatelja, ki mu bo iz- j lo. Dne 31. avgusta'je delal v Vi-plačal večjo vsoto. Ta trik mu f norej.ski soli. kakor že nekajkrat pri hišnik gospodarjih ui uspel, ( prej. V istih dneh .se je ondi se-zato je mož izkoristil brezpot»el- j znani! z m-t-ko žensko, ki mu je po-nost in iskal za' trgovino blagaj- j magala. da j** omenjenega dne po-ničarko. Ofrnažil je predvsem ne-jbegnil. Smuknil je za Kalvarijo ko dekle 'za 60 Din za brzojavne i in dalje v gozd. kjer se je preoble-
vejja izvora, zato so se orožuiki
odločili, da ga odpravijo na- ljubljansko policijo. V Ljubljano .so »a privedli 27. decembra in tu se je predvsem ugotovilo, da mož predvse^n ni Tadič. Na podlagi prstnih odtisov in s primerjavo so »poznali, da. stoji pred njimi drzni in nevarni vlomilec '29-letni Jakob Lampreht. pristojen v Po-Jjcane nad Škofjo Loko.
Lampreht. ki je odsedel že d •-vet let kazni, je bil zadnjikrat obsojen na ."> let ječe ter je bil poslan v kazniluieo v Mariboru. Tam
"GLAS NAR0DA1
zopet pošiljamo v do« i movino* Kdor sa hoče
naročitti za svoje sorodnike ali prijatelje, to: lahko stori. Naročnina , za stari kraj stane $7.!! V Italijo lista
ail jamo.
ne po-ji
ti
Peter Zgaga
FOREST CITY.
Program/a obnovo ameriškega gospodarstva je držal I *>tl,06ke. njenega očeta pa za 20|ke> v civilno ob1 ko. ki mu jo j"
\r«L-; trM Jo^i.. .. ,,	4. ^• o. i • •	»Din. Na tak način se je mož pre- tam bita pripravila neznana žen-
vski s\et aezvl^ v precejšnji negotovosti. Sedai ie na - - , - ,	. . r,, . . ,
1	J b	J J*- F'1 zivljal skoraj mesee dni. Zdaj je ska. katere imena Lampreht noče
je bil že 17-krat kaznovan.
Brezsrčna gospodinja je zakrivila pastirčkovo smrt.
Pri poeicstniei K. Z. v JuTšiuieih je bil zaposLen kot pastirček 8-let-ni posestnikov »sin Matja^ič Jožef. Pred dobrimi 14 d
trgovski
te negotovosti k one
Po dolgotrajnem obotavljanju administracija opustila vse valutno eksperimente, in dežela se slednjič vrača k zlatemu standardu.
S svetovno gospodarskega stališča je pa ta korak velike važnosti. Ce bo predsednikov načrt uresničen, bo s tem zelo pomagano ameriškemu izvozu; kajti ameriški-dolar bo dobil '.ioloče 11 temelj, ki £a v zadnjem času ni imel. Pa tudi drugim narodom bo pokazal pot k stabilizaciji valute.
Od raznih strani so silili predsednika, naj bi se Združene države pogodile z Anglijo in Francijo glede trajne vrednosti dolarja."
Predsednik Roosevelt pa ui čakal tega trenutka.
Za zlato vrednost dolarja je določil svoje lastne pogoje, vse zlato kritje je poveril vladi, ki bo osnovala stabilizacijski fond dveh tisoč milijonov dolarjev.
Toliko bo namreč znašal dobiček, ki ga bo imela vlada od te koncentracije zlata.
Predsednik je dobil nad valuto popolno kontrolo.
Zlato vrednost dolarja je zmanjšal za štirideset od- 1 i)0ved^l v bolnišnici vpričo očeta.
a • • -i » i	• i * •	...	, I da . mu brezsrčna delodajalka
btotkov ter si je pridrzal pravico, da jo zmanjša se za de- j kljub pro-uji ni hotela (hui 5ev_ set odstotkov. Te pravice bi se poslužil le za slučaj med-; ljev. da bi se obul. Vsekakor se narodne valutne vojne.
Istočasno je ojačil finance, s tem pa tudi kredit državne zakladnice.
Kova vrednost dolarja ne bo povzročila nobenih posebnih izprememb.
Dolar je v zadnjem času že itak kakih šestdeset procentov manj vreden, in predsednikova odredba je le potrdila obstoječe dejstvo.
Dolarji, ki jih imajo ljudje v bankah, so blagovni dolarji, ki imajo isto nakupno silo kakor poprej.
To se bo šele tedaj izpremenilo, ko bo gospodarstvo izboljšano, kar bo imelo za posledco višje cene.
Oni pa, ki kupujejo tujezemske vrednostne papirje ali ki nnprimer hočejo potovati v domovino, smejo računati k zlatim dolarjem, ki je vreden le (50 centov. To se pravi, da bodo dobili za dolar manj dinarjev kot so jih dobil; prej.
bi! obsojen na 2 meseca zapora, j izdati. Ker je bilo tedaj prav to-p^ kadili pa bo oddan v prisilno | plo poletje, je lahko spal v gozdu delaVnk*o. ker je nepoboljšljiv in ali pod kozolci in se spretno skri-
val orožnikom. Pot je nadaljeval ponoči in se je po daljšem času priklatil v Logarsko dolino. Tam j<- S. septembra ponoči vlomil v Planinski dom in nabral na škodo Slavka Štar.pri.T. Fausta Križma-i niča. Fort imata Ilerleta in drugih
:Taznoličen plen : kolo. srebrno (lo-
„ .	<llievl	' ZO. loto aparat, razne drug« pred-
spodinja poslala pastirčka v naj-[lnet^ in pa nekatere dokumente hujšem mrazu bose-a pred hišo okrad(.necv, vs0 skllpa.j Tredno 3
sneg kida't. Ubogemu fantku so takrat noge zmrznile, a delodajalka ni poklicala zdravnika, nego je ubogega dečka zaprla v hišo ter ni nikogar pustila blizu.
Šele od> praznikih je prišel sina obiskat oče in ga je nalet jmpol-nomat premraženega. Oče je takoj spravil siromaka v »ptujsko bolnišnico, vendar ubogemu fantku aii bilo ve"* ]>omo<"i in je 27. decembra zvečer v hudih bolečinah izdihnil. Fant je še pred smrtjo iz-
tisne dinarjev. Orožniki so ga seveda zasledovali zaman. Precej časa na to je bi! v Črni aretiran i neki moški, ki se je izdal za Stnn-gla. Xeznaneu p;» se je posrečilo pobegniti, dočim so orožniki na-•šil v aktovki, ki jo je pustil na mestu, sliko ubežnika s podpisom Šta^gi. Bi! je to seveda Lampreht. ki je zlorabil otanglovo ime rn se dal slikati pri nekem fotografu v Ljublja ni.
'Lampreht se je po begu v Črni znova pripeljal v Ljubljano, kjer je kajpak ime! svoje prijatelje. Izmed teh so bili nekateri 1. njim v kaznilnici v Mariboru in so ime-
bodo za zadevo morala pobrigati !i zatorej drug v drugega popolno zaoipanje. Pričeli so vlamljati po Ljubljani in okolici, večkrat pa so se vrniii tudi na Hrvatsko, j Zlasti radi so se zadrževali v Ivar-lz Kamnika poročajo: Zima j<\ i0V(.u in v Zagrebu. Tndi tamkaj
tudi oblastva.
Cesta v Kamniško Bistrico.
poj
1 ga kolesarja, ki je vozil po pešpo-ti. Kolesar se mu je legitimiral
Važno za potovanje.
Kdor js namen j in potovati v »tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvardt. V sled nase dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udčbno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ta vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje tn sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške.
Nedrtavljani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ker prodno se dobi ub Waskingtona povratno dovoljenje, BE-EN-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
PiŠits torej takoj ta brezplačna navodila 1» zaaotavljamo Tam, da botti pdteni in udobno potoval.
■

SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 .West 16th Street New York, N. ,Y.
CO.
ustavila lepo napredujočo	drzilih t lom o v
njo ceste v Kamniško Bistrico. I*®- 4 I^ampreh-tovi-m vodstvom, mladi so dogradili dve tretjini te i
vožne planinske eeste. to je od Sta- ^ l>tl,k	novembra je itstavil
luovice preko Konjske do klanca Stražnik na Tržaški cesti iie*r. me-pod Me>cesuovcein in od Kopiš do izvira Bistrice. Nedograjen je o-stal še najtežji del ct^te od .Me- Franc iMagrie in sledil straž-oesnovca do Kopti v dolžini kakih lliku 11Jl njegov j>ozhr na stražni-3 kilometrov. Cesta od Meeesnov- <H)- :>falf> r>rod stražni-eo pa je na-e<« je zdaj projektirana pretesno; ^kra«t odvi-gel kolo irn pobegnil, po stari-tiirlstovski pešpoti do zna-j1Ji- J"° to spet Lampreht. ki ga je nega lesenega znamenja ob brvi j aretiral še tisti dan neki drugi pod Poči valom. Tu nekje bo kre- stražnik, a mu je .spretni falot zo-11H a cesta preko temnega smreko- Pet pobegnil. In sj)et .sc je klatil vega gftzda naravnost na Kopiže,' dalje časa po deželi, dokler ga zda i kjer se bo tedružila s staro cesto. 11 iso prijeli orožniki v Medvodah. Že v septembru so pričeli gradnjo,1" -so zaplenili pri njem tudi ko-
tega najtežavnejšega dela ceste. \____________
ki bo zaradi mehkega ilovnatega \ terena moral biti zelo trdno zgra-J jen. da pozneje ne bo treba vednih poipravil. Pri delu je bilo zaposle- J nih povprečno po 50 delavcev. Do-, «lej to razkrili teren, razstrelili skale in napravili skadne škarpe in nasipe, -pomladi pa bodo položili trden temelj iz skal in gramoza, kaiterega bodo dobro avaljali. Delo -bo še dolgotrajno in zamudno. vendar pa 'bo -cesta do srede poletja laliko dograjena, če bodo začeli s -polno paro v zgodnji po-j mladi. Za dograditev ceste bo »potrebnih najmauj 300.000 Din. j
lo. katerega 'lastnik je posestnik Filip Jančar iz občine dobruuj-ske.
Pri Jakobu Lantprehtu sc» našli najrazličnejše predmete. Imel je pištolo na bobenček. kaliber 9 111111. z mnogimi naboji. Pravi, da ga je kupil od neznanca v Ljubljani. Dalje je imel veliko listnico, d v > usnja t i denarnici. pet velikih ! ključev, najbrž od hišnih vrat in ! osem manjših ključev, očividno od ! raznih omar: srebmo uro > srehr-'mo verižico, n i kateri je obesek v j podobi Kristove glave. Dalje j««
I! posedoval tutli več cigar in cigaret. vitrih. diamant za rezanje šip. dve prijemalki -za patentne j ključavnice, električno sveti'jko. ■ žepni nož. škatlo gramofonskih j Iglic in še nekaj drugih predmetov. X.r s: bi je imel skoro novo rjavo sunk njo. ki je najbrž tudi ni kupil. Drznega vlomilca še za-Uližujejo. vendar je I^ampreht zi-krknjen in noče izpovedati vseh I svojih grehov, a tudi ne mara navesti svojih pajdašev.
Matevž je kradel krave.
Pred malim senatom v Mariboru se je zagovarjal L^-ietni Ma-1 evž Dobnik iz Podioža. obtožen
tla ukratl«1! dve kravi. -Se'e nedavno je bil izpuščen iz mariborske kaiznilni ^e. takoj je pa zopet segel po tuji lastnini. V noči 11a 10. novembra je ukradel posestniku Jakobu Beraniču vi zaprtega hleva v Dobronerh lfKM> Din vredno kravo, jo odgna! v Maribor in tam prodal na sejmu. Drugo kravo je odpeljal ponoči 13. julija v va>i Grajenšaku. Bila je vredna 1500 Din. Skural jo je prodati na prav drzen način v -Slovenski Bistrici. kjer so ga pa: spoznali in izročili sodišču. Lepega dne je ušel iz sodnih zaporov in v Košni-ei ukradel nek-mu posetnikn .srebrno uro 7. verižico in nov jvovr-šnik. Seveda vse taji. ali 11a sodišču je znan kot nepoboljšiv »tat. ki je bil že petkrat kaznovan. Obsojen je bi Ina leto dni in štiri mesece ječe ter na triletno i'gubo častnih državljanskih pravic, po prestatui ka<?ni pa bo najbrž oddan v prisilno delavnico.
2ft. decembra je zagovarja! ; pred senatom trojice tudi Elizabeta Kujčeva. ki je šele nedavno prišla iz prisilne delavnice Svojci su je spodili z doma. nato se je 0:1 zritekla k posestniku Fr::ucu Sa-
Ko stojim v nedeljo zvečer kolikor mogoče moško pred baro v kleli na t>sini, mi prid ta ljubki Verbičevi luT-erki povedat, da moram takoj k njim. ker bi me ljudje iz Forest City. Pa., radi videli. XtkoHko nerad .vem se ločil ud prijetnega opravka in sel.
Za mizo sem opazil krepkegi možaka in njegovo ženo. Tudi <»-
iamunu v CirkoveLh. kjer je bila zaposlena kot dekla. Pošteno življenje ji pa ni ugajalo in nekega i dne je vlomila v gospodarjevo spalnico, kjr je odnesla precej o-bleke. d hi jo je prodala v Mariboru nekemu >tarina-rju. Senat j«- Eli zabetc* obsodi: ua 4 mesece stroge ga zapora in dveletno i7«ubo čast-1 nih državljanskih pravic, i/. Ma-1 ribora in t>kolice bo izgnana ?. 1 j dobo 3 let.
KOLIKO STANE ŽENSKA LEPOTA
Neki -trokovnjak sodi v "Daily E.\pressu'\ tla izdado angleške ženske i 11 dekleta letno 100.000 funtov šterliugov ali 4 pence minuto za svojo lepoto, t. j. za črta Inike, trajne kodre. 1 Kar feme ma-mkiranjc. masažo obraza, obrazne kreme, izdirauje dlačic, pudre. k >-peli itd. Samo biruiinerhamsko /enstvo. ki ga je pol milijona. ]>o-r.ibi na leto 28 milijonov ertalni-l:ov za ustnice. O-l 10.500 poročenih ž«-u v londonski četet.i Chelseji si i111 daje 7500 zkrat na let«* trajno kotirati lase. Frizer računa za to - funta, kar da samo /.a to četrt m leto 30.244 funtov šterliugov. Seveda moški nimajo nobenega raz. loga. da I»i »e pritoževali nad taksnimi izdatki. dokler jim alkohol in nikotin požrrta še dosti več. ne da bi jih pri tem napravila niti "lep-š»- *
IŠČE S £
izurjene šivaike 11a box malino. Plača je 70 in HO centov oil ducata.
Brooklyn Straw Hat Co., 318 Boerum St., Brooklyn, N. Y-(Blizu Morgan Ave. Station).
f2x 17&18)
NOVE VRSTE VŽIGALICA
Kakor poroča " Pforzlieiiner An-zeiger'". sta dva meščana v Pforz-heimu na Nemškem iznašla novo vžigalico. prižgeš, j-' ne A*ržes proč kakor doslej, ampak jo spraviš za drugič. Dolga in debela ni bolj kakor navadna vžigalica. Narejena pa je iz neke snovi, ki gori skoro brez pe.peia. brez duha in brez dima. S tako paleieo lahko liti krat prižgeš. Okroj* palčice 11a-1 '.ejtni ozki kr!o4>arji. ki so mesto! \žigalne kapice. Teli kolobarekov, I ki so vsaksebi j>o vsej vžigidici. j«* 20. Ko prvič prižgeš, prižgeš prvi koiobareek. ki gori toliko časa ka-kor lesena vžigalica. Palčiča pa je spravljena v kovinskem tnlku. \/. katerega moli le en kolobarček. Ko to pogori, palčka ugasne. Ta palčka je mnogo cenejša kot 20 lesenih vžigalic.
in
ADVERTISE 'GLAS NAROl )A
' Zoper kr£e v mišicah
Ohromljenr, utrujene, izdelane mišice ae vrnejo k oormalui jakosti in njočt, če le nmraažete * ANCHOR Pein-ExpeQer.
Ce u vaie mišice ohromi j ene, *e ste polni krčev in bolečin Tiled preaa-rpra, se dobro namarite in pojdite lec.
Nftjttri boste spocoali, da eno pum-
zanje zadostuje, da vam popolnoma po-
in 70e
vteh lekarnarjih — 35c
EO«ti.
Samo pristni inw Sidro varstveno znamko.
PAIN-EXFELLER
Poziv!
Izdajanje lista je ▼ zvezi 1 velikimi stroiki. Mno go jih je, k! so radi eia* bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili« da jib počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne.
Uprava "O. H."
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.70 ....................Din. 100
" $ 4.95....................Din. 200
" $ 7.20....................Din. 300
" $11.85 .................Din. 500
" $22.75 ....................Din. 1000
V ITALIJO
Za $ 9.00.................... Lir 100
" $ 17.50 .................... Ur 200
" $ 42.75 ....................Ur 500
" $ 85.25 .................... Ur 1000
" $170.00 ....................Lir 2000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinar]iti aH lirah dovoljujemo še bolje pogoje: IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za Izplačilo $5.00 morat* poslati_____t 5.75
" " $10.00 " " ______.$10.8»
" $15.00 »	»• _____$18,—
" »I $20.00 '» " ______$21.—
" $40.00 " " ........$4155
$50.00 ^	- _______$51^0
Prejemnik dobi v aiazem kraju izplačilo v dolarjih. Nujna nakazila izrrtujemo po Cable Letter za pristojbino 91.—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
"CU.» Naroda" JU WM8T 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
troke »ta imela s seboj in e>ta mi povedala, da .sta tri za "seni|>eljc" pripeljala v Xew York, vseh skupaj jih imata pa- najmanj trikrat toliko. Xato mi je možak razodel: — Jaz tsem Frank Ži^on iz Koreast Crty. Verbiea in žlahto I»iiš«»l pogledat. Po žestineh-aj^et ili let ih .se menda enkrat spodobi.
—	I. menda ja — mu pravim, in ker ^a je govorica razodevala* da sva ožja rojaka, je takoj na-Tic-.sla beseda na Logatec, ki naj-tlajii va.-.. kar J ill premore .Slovenija. Skoro poldrugo uro pešlioje je od štaejona do Kale. Iz Lojrat-ea .>va pa padla v Forest City "ni Žifron me je na vse pretegre \abil. ii:i-j >e vendar enkrat odtrgam i ti naj obišeem tamkajšnje rojake.
—	L\*o. ni dru?a«*e in h<» imel Lojze Kovie kaj prostora v kari, .se bom pa jm dvajsetih lr-tili zopet enkral znii>l .-redi napredna na.se! bim*.
—	Zopt*t enkrat * — sta za-rudila Žipron in njepova žena — kaj bil že kdaj tam '
Že vnaprej sem wdei. da .>e l»«»-sta «"-\idila. kar jima bom povedal :
—	;l)a. pred dvajsetimi leti j«* bilo. ko .sem bil .sklenil z New Y or kom raemie in odpravil bre/. <*ilja. -sam ne vem kam. Deževnega novemberske«ra veeera sem ilo-spe! v Scrranton: odtain v Carbon da'.e. k.yer sem prenoeil. Naslednjega jutra sem se s Št rit karo od-peljal v eno najveeib slovenskih naselbin na Vzhodu — Forest City. Xikoj»ar nisem pozna! f»seb-110. razen ene«»a po jmentt: rojaka iluliiea. Sretli naselbine je imel velik saion in resta%-raeijo.
Vstopim in vprašam zanj Dobrohotno me premeri od vrha d<» tal in me vpraša, kaj bi rad. Povem mu. da sem iz New Yorka. da se šribaii ne izp.aea in da sem prišel 7-a delom. V majni bi delal
i kj«'rkoli.
—	Hm — se zamisli — kar di. pa pij in jej. sea-soma .se bo kaj dobilo.
Sedel sem k oknu in se ".ami-
i . Zunaj je "pr^ii jesenski dež Gostu mejrla je pokrivala vso dkoli-eo. Proti veeern so za«"-e!i prihajati majnerji. I*o ;ier vr.-t jih je .stalo i>red biro. Ko je bila prva vrsta odpravljena 7. ojrrmnnimi p«i-.'sodaani piva. je drupra vrsta pristopila in /a dru«ro tretja - kakor pri obhajilu. Pozneje sem zve-.Iel. da .so tako velike posode samo za resnično žejo. Ko se vrnejo zvečer preoblečeni, .so -š-< znatno manjše. Tedaj ni več žejo. j>a * pa za zabavo.
Zdelo se 1111 je. da bom že prihodnje jutro začel delati. Vprašam iMuhiča. kam bi .se odpravi', ]x-t mi reče, da voda ne «rori hi da •se bom >v laihko izdelal, če .^e bom hotel. Priznam, da sni ni bilo še nikdar tako strašno dolgčas, kakor takrat, ko sem ti.ste žalostne novembemke dni taval v d 'žju ]>f» blatnih mestnih eestah.
<-'-etrte«ra ali "{»ete^a. jutra 111 i pa pravi Mnhie. ki je bil medtem dobil pismo t/. N-ew Yorka: — Maj-no si pa kar iz »-lave izbij! Ti nisi y..ai tako delo. Škodo bi delal sebi in kompaniji. »Najbolj*' je. tla jrreš nstzaj v Netv York.
Tako očetovsko mi je sr«»voril. da srmi ^ra moral ul>o»ati.
Za -slovo mi je dal bogato j>o-jiotnico: kvari vina. dva para klobas ter tri črne. krive. /. rdečim trakom pre vezane penusvl vansk« eijrare in čisto nov bankovec za pet dolarjev, na katerem se je blestel njegov podpis. (Takrat je bil naonreč blagajnik banke! ki je imela prarieo izdajati svoj<* bau-kovi*e po pet in deset dolarjev).
Tedaj sem sklenil, da bom rso skui}>aj ohranil za spomin na dobrega in prevdamegra rojaka.
Toda nič bolj minljivega! ni kot so sktepi mladega fanta. Predno sem .se pripeljal v Seranton. že ni bilo sledu o vinu in klobasah. Kmalu po mojem po vrat ku v New York je pa pritisnila taka siKr, da sem moral amen jat i Mnhičev pe-tak. In ko mi je natakar odštel drobiž, sem "ponosno prižgal penn-sy'vansko ei«*aro. Tako je bila močim, da me je vrjria. predno sem jo do poloviee pokadil. Ostali dve imam )>a še vedno za spomin.
Tako je bilo pred dvajsetimi leti. I11 bi menda tudi danes ne bilo drujrače. če bi me zanesla pot v Forest City.
Ce .se je Frank Žigom »rečno vrnil, — u(»am, da se je — n«ag prav leipo pi>zdra\i ^Itthiva. Kamina. tio&tiao m vse tamkajšnje rojake.

"O L A 8 NARODA
KBW YOM, WEDNESDAY, JANUARY 17,1084
THE LARGEST SLOVENE DAILY ill U. 8. A.
SAMOMOR-MEDNARODNI KULTURNI PROBLEM
JASNA NO C
Kanjen je bil na roki. — Rekli ;da lojeni m« ^»io obvarovati propa- j strašno hrepenenje po ljubezni. — so mu. <la naj gre domov, pa je'da. Nasprotno, snjeh jo je silil k : Kako lep je bil lljen I110Ž. ko Sta Se sklenil počakati za fronto tolik » imdaljnemu neumornemu delil, časa. iVa bo ozdravel. Kana ni bila' Nehole pogleda kvišku in se za velika. Oni, ki legli, in ni-j« udi: — Moj	kakšna n«*"- je ji
v-tali. so imeli -trašnej ^to
kilar v«
A" Zetiu ima doma io sinčka. Ve. j Trije o<roei so umrli v eii«im Tv-ka.j je ločitev'in ločitev bi morala dnu. .Vili ta nesreča ju ni zbliaala. priti, zato pa mjše ne are.	! prevoiik prepad je že zijal med
Z:i fronto! No, za fronto je bil.» ejhna. Natančno >e spominja, kn-v • precej prijazno. Mala prijazna ko je bil izračunal, da lK»sta zami-]»oljska vasica. l,«*-.«<lnn» xcwri -<1 t-rt-j lažje izhajala. Pomiril se pa bili lepi. I taleč nekje i>fra nekdo vseeno ui. 1 >eček je rastel in se raz-
na harmoniko. Prijetno je. kakor
da bi \ laiki ! mir — — mir sredi Vojne.
Kra*nn poletna ihm'- je. skoraj tak < je svetlo kakor po tlnevi. Ne.
\ijal. Žena se je nekoliko pomiri-ij;. Ker je imela časa. je skoraj vsak dan sedela po par ur v oaftloitjaču. In v tej jasni noči m 11 zdi. kakor da bi sedela pred
na
poročila. — No, .svoje mnlie je res
vedno imel. Nekoč, tedaj še nista j bila poročena, se je nekaj razjezil in brez slovesa odšel. Toliko, da ni vtonila v solzah. — Naslednji dan ji je pa prinese! pi&monoša brzojavko. Ilesede. ki so bile v njej, -o se ji zdele, kot klic veselja. Glasile so se: — Vrnil se .bom k tebi.
O. če bi se še enkrat poiiyvii ta vzklik. Posluša v noč, v bajno, ta-jinstveno noč, toitei vzklika ni od nikoder.
ka j časa hodi ob potoku, potem pa !\,nn- Natančno razloči brazde
njenem čelu in udrte oči. Iz njenih <ri se ln*re rahlo očitanje: — Po-
in se zajrleda v fajinstveno noč. Nje^rogve misli blodijo daleč. Pred selw>j vidi soljo, pri oknu v naslonjaču pa mlado žensko. Ali ji ni rekel nekoč: - (V sediš v tem naslonjaču, si kakor stara mali. Kar raenkpit se pobaraš, š. sedaj niti zvenijo te njegove besede po ušesih. Zasmebljive m» bile iu prav dobro se spominja, da s-je s t re»la po vsem životu, ko jih je ; bil izpregnvoril. Spominja se. da j<> ' /nten . le pored koma sedla v na- ( slonjnč. Ni imela časa. šele pozne- ! je.... kako se je že zgodilo?
Krose« je izračunal, da se je v 19. stoletju v evropskih državah izvršilo okrog 2 milijona samomorov. Samo v Nemčiji je pred vojno v treh letih umrlo po la^tmi roki 40.000 ljudi — toliko, kolikor je zahtevala vsa nemško-franco-
ska vojna leta 1874)—71. V prvem eetrletju našega s-toletja je izgubilo življenje tako 300.000 oe»eb. Danes računajo,, da izgube kulturne države na zemlji letno do»<ti več nego 100.000 prebivalcev zaradi .samomora. To bi dalo do konca .stoletja najmanj 10 milijonov samomorilcev, če -bi število zemljamov ostalo ksto. Zdi se pa, da b«> v našem stoletju samomorilcev še dosti več nego 10 milijonov. kajti v d oglednem času ni u-pati lia kakšno bistveno isboljša-nje .splošnegra svetovnega polo-
gb*j. kaj sem sedaj. — Kakšna sem! i — Kaj si napravil iz mene? — Strmi v noč. pa ne vitli noči. vidi samo ubogo ženo. njene trpetajoče ustniee in povešena ramena. Čimbolj si prizadeva i »neb it i se te slike. postaja -lika vedno l>olj jasna
prednikov*. Zaupljiv«) je |>oložil Pieardu roko na ramo. rekoč:
—	Xe, ne. še ne. .saj sem ti dejal, da boš moral Se nekaj časa ostati pri njem.
—	Saj tudi ostanem, grourska strela! — je odgovoril hitro sluga, ki ni mogel več zadrževati svoje radosti.
Prepričan, da je s slugo vse v najlepšem redu. se je grof pomiril in pripomnil smeje:
—	Po iz vedi, kje jo skriva, svojo ljubico. Tebi prepuščam to skrb!
To bomo zvedeli, gospod direktor, to potem pa poštni sel, in se vstavi Švica 2.61. Francija 1.89. Finska j bomo zvedeli, kar zanesite se name, — je od-
govoril sluga... Zdi se mi, da jo vidim pred seboj... lepo in mlado... njen obraz je ne-
Stopi k omari in vzame iz skat-Ijiee listek papirja. To je tista br-lžaja.
zojavka. — Hranila jo je, kakor j Ivar .se tiče samomorov največje premoženje. Gleda v njo 11 7tli se ji. tla jo je dobila prešli ji dan. Toda Bnjr, kakšna prevara! Daleč, daleč je tisti čas. Tv-duj je šel in se je vrnil, sedaj je šel. pa se najbržo ne Ih>. —
v {Hvsa-
meznih deželah, je na prvem mestu že utnogo let država -Saška, ki
je imetal 222f> samomorilcev v letu lf>29 in kot povprečje 4.39 samomor na 10.000 prebivalcev. Sledi Avstrija. Cehoslovaška (v letu Dtvek spi poleg nje hi globoko ] 1IW 404*8 samomorov oziroma šope. Njemu ni znan l>oj, ki divja ' 3.01 na 10.000 prebivalcev), Ma-v materinem srcu. Začne se dani- ' d žarek a z 2.90 samomorov na 10 li. Po cest-i pride najprej mlekar, tisoč prebivalcev. Nemčija 2.78.
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNEBY
M
i i
jii
i!
K sreči se je v zadnjem hipu ugriznil v jezik, da ni bleknil neumnosti. Grof ga je presenečeno gledal.
—	Ima ljubico! — je nadaljeval... Ali. glej no, glej, kdo bi bil mislil!. .. Ponovimo vse to.
In zamrmral je:
—	Dvoboj, ljubica, skrivna hišica nekje, seveda. A jaz sem ga hotel zapustiti!
mi ira iz-
/1: >
eek. čim sem prejel pismo, ki ste volili pisati. . iu evo me.
—	Z grofico sva vam pripravi!« novico. — je nadaljeval grof.
—	Torej sem prišel kot nalašč. — je odgovoril z rahlo ironijo v glasu, ki jo je pa slišala samo grofica.
—	Dragi Roger, včeraj sem bil v Ver-saillesu. da izrazim Njegovemu Veličanstvu
Zadnje Pieardove besede so prišle 11a uho	najino udanost... udanost naju obeh. .. Mar
globoko zamišljenemu grofu. Mislil je. da	nisva bila oba deležna kraljevske naklonje-
bo sluga zda j šele prav odklanjal službo pri	nosti... čeprav vsak na svoj način? Krni.
gospodu, ki je tako oskrunil ime svojih	j** izvolil govoriti z menoj o vas.
dobri Pic^rd..
in bolj določna. In oči žene razodevajo. da je ljubezen do njega še'pri vrtnih vratih.	1-S6. Danska 1.76. Belgija 1.68, 1 a vnotako velika kakor je bila v za-1 Moj brzojavka! — Kolena , Švedska 1.50. Anglija z Wales oni letku. mogoče celo. da je večja. 'ji klecnejo. j 1-27- Škotka 1.00. Italija 0.96.
Sklone glavo, pokrije obraz / Prepričana je. da vsebuje brzo-j Poljska 0.21. v Evropi na zadnjem rokami in zajoka.	javka poročilo o ^mrti njenega 1110- j mestu Urška 0.20. Združene drža-
, Tom daleč, daleč, v tuji deželi ž«- Opotekla se je po stopnica L in | ve so imele leta 1930 baje samo-Zaljubil se je bil vanjo, zasnu- lia MH|j tudi ona v naslonjaču, po- ;>ri tem popolnoma ]>ozabi. da iiua j morov 1.56 11a 10.000 prebivalcev hil jo j;*, in postala je njegova že- leg nje pa spi deček. CJleda v vrt vedno v rokah staro brzojavko, j (kar bo<pa prenizko eenjeiio). Jnž-
pod M'boj in glolKiko diha. Tako koi katero ji je bil poslal pred "davnimi j ™ Afrika 1.07. Novi Zeland 1.35. nocoj ji ni bilo še nikdar pri srcu. \ h-ta. — Ko ji izr.W-i sel brzojavko, j Avstralija 1.46. .Japonska pa leta Ali je to hrepenenje, ali je kaj jo zapeče dlan. kakor da bi kanila!1® 12.845 .samomorov ali 2.16. drii^resra .' Nebeški mir .se širi pred »a roko kaplja vro<"-e krvi. — Moj j l^ipomnrti je pa tn
ie' Nič veelv^e	«arašči
na. Pozneje. k<» mif je rodila štiri otroke drugeca za <lrugim. ko j^ začela iti trda z t vsakdanji kruh. si je mislil včasih. ,da je bil neumen. ker >e je oženil. Število j>o-Ijubov se je manjšalo, zabela živ. Ijenja je postala bridkost. Sedaj v tej jasni noči vidi pred seboj tr-1)1« njo polna Ma. ko je ljubezen do otroka silila k delu. ko se lun je v -reu jioroililo sovraštvo do lepe /eije. kater«' oči so jra kakor Sirene zvabile v dno morja. Oči-t:'l ji j", da jo preveč ljubil. Spominja s.*, da mu ni nikdar odgovarjala na take b«*sede. Ob takih prilikah so >e ji ramena povesila in ustnice so ji zadrjjetale.
'itroci ji bili naj več j«' breme. Delala j»» veliko \ei* kak<<r on.
Z reko si je poiuel o^i. Čudno, da se vrnte slike pml njiui. kakor
kinematografu. — Ti^ta leta. k«y s<» ji {»rizadevali otroei trpljenja, ni nikdar	\- naslonjaču. Ni-
koli.' Da samo enkrat! Ko je nekoč opolnoči odprl vrata, je nedela \ naslanjaču, hre* zavesti, kakor mrtva. Poleg nje na tl«-h je ležalo v-zenje. Vrnil je bil iz gostilne. Sr. '■edo. po napornem delu je potre-
njo. Sklene roke in moli za vojn-jlteg- «toj l''(,g- t'mrl je ke. ki romajo po potih, ob katerih ' -a boni videla. Kakšna razlika ni rož. Vojna je pred njimi, za uji-|je »U'<1	dvema brzojavkama!
mi in okoli njih. Tudi njen mož je--Prva je pomenila zanjo neiz-
V ri njih. In pred njo.se začnejo vr- jmerno ves^ilje. druga neskončno žalost. kater«* ne }><► mogla preboleti. S t«'/«'i\ii se privleče do klopiee na vrtu. — Nekoliko se pomiri in od-pečati druiro brzoyavko. — Za božjo voljo, kaj j<» to I — Gleda in gleda, nazulnje pa ne inore vrje-ti sA'ojiin lastnim očem.
"O. življenje, življenje, o Ijube-izeu. «► sreča! — Ne. njene oči ne ne \-ai'ajo: na ol*ph brzojavkah je zapisano, da m- bo vrnil. —
Razširi roke. kskor da bi hotela v jet i v svoj objem vso prekrasno spomlad, srce ji prične hitreje litri pa t i. letnice se ji komaj vidno zganejo in zašepetajo: — Vrnil .se bo k meni.
-t iti slike življenja. V duhu \ idi <Vi-je tri ljubljence, ki so umrli, tri male krste, vse obsutc z rožami. Iz-bruhnlla jc vojna in ž njo je prišla ločitev. Mogoče za vedno." — < »d sina >»■ j.- bil prisrčno poslovil, od nje hladno, kakor od tujea. ^Lli j«* umrla ljubezen '
Nj<*gf%a poročila bžla kratka in površna. Svetoval ji je. kako naj skrbi za otroka, pisal, kako mora biti pri hiši. če se vrne. — Vsa njegova pisma so bila podobna oporoki.
Tudi njene prijateljice so imcJe svoje mož/' pri vojakih. Toda pri njih je polet* strahu ra.sla tudi ljubezen. jačila se je in blažila.
Pred kratkim je bil prišel 1110/. neke njen.- prijateljice na dopust. Kako stii >•• objemala in kako ski
• |H»ljuhrvala. — kljnb temit. d;. Iioval raz\'drila. Sedaj v tej jasni |>la bila i" pm-oj ]>ostarna. da sta iioči .s.e v prvič vpraša, kakšno ra» ; imeli že odrasle otroke in skoraj \»*dril«> je iiu«*fn <ma. Njeno razve, že s i ve bj.se.
ŽENSKE POZOR!
Imejte krasno polt. BETTY NICOLLS
"CLAY and BLEACH bosta odstranila
OQrce in guoe ter napravita kožo ljubko
j in mehko. Pošljite en dolar na: BETTY
! NICOLLS. HOLLYWOOD. CAL.. BOX
j 267. ta veliko posodo. Začno s tem do-
i.ilo je bil -sm.h njenih Otmk. To-i Vojna ju je pomladila. — O. to I	pT^^^' ^^J^ _____'_ — Adv.
Koledar L 1934
Botri back piše o "BOULDER D AMU"; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter o "KRIŽIH IN TEŽAVAH"; Rupnik pa klasično opisuje DOBO BLA2ENE PROHIBI-CUE, — vse to poleg kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, najdete v letošnjem koledarju.
Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjimkoledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga pa naročite se danes.
TEH 160 STRANI ~ * * »Ml VEG A ČTIVA, SLIK, POUK A IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA
50 CENTOV
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.
eba. da te šte-narašeajc^ iti da morajo biti letos znatno večje.
Kar se ti'-e samomorilnih številk za velemesta, se kažejo tu velike razlike, ki imajo .svoj vzrok deloma že v klimatskih rawmerah. Naravno je. da izkazujejo mest-a na jugu. kjer je življenje že zaradi podnebja lažje, v .splošnem manjše .samomorilne 'številke uejro mesta na severu. Po zadnjih statistikah ima najvišjo samomorilno število Budimpešta — 4.91 na 10.<XK> prebivalcev. .sledi Reval s 4.5<>. Hamburg 4.15. Dunaj 4.05. Vee nego 3 samomore in manj nego 4 na 30 tisrn* prebivah,*er izkatzujejo po vrsti (proti nižji številki) Li peško. Berlin. Bremen. I>raiždane. Bruselj. Kannmieas (Chemnitz), Magdeburg. Hannover, llark od v. (.'tirih. jiiga, Fraaikfurt ob Menu. Vroelav. iPraga. Vee nego 2. manj nego Gdansk. Bern. Leningrad, Kijev. San Francisco, Barileja. Stntlgart. Mou»kovo. Kraljevee. Xorimberk. Helsinki. Varšava. Ko-dauj. .(ieuovn. iLok Angeles. Samomorilno število 1 do 2 izkazujejo na ]>r: FireUBe, An versa. St.oek-liolni, l*ariz. Moskva. Milan. Rim, Odeiw.. Kelmorajn. Chicago. Clew>-Innd, I^ondon, Neapel, Bukarešta.
Sidney.
Liga narodom: se že dolgo bavi z problemom samomora in -študira možnosti, ki bi to svetovno zlo o-mejile.
TIROLSKO OGROŽAJO PLAZOVI
Vsa. ^Tirolska je pa zadnjem ne na dnem vremenskem preobratu pod vtisom nevarnosti, ki tudi za naše gorske kraje ne bo majhna. Trgati so^se začeli namreč snežni plazovi. Doslej še ni bilo večjih katastrof, samo nekega orožnika je plaz pri Triftnu potegnil 500 m gJoboico in ga težko poškodoval. Pričakujejo pa. de bo prišlo v naslednjih dneh do hujših nesreč.
LESNA PLOČEVINA
Na Svedskenn so izumili nov material ki si je pričal že osvaja či Kvet. Gre za tako zvano *' lesno pločevino", t. j. les, ki je zrezan na tenko list« in prepojen z določenimi kemikalijami, da postane nepropusten za votlo in odporen zoper vročino, kisline, -bencin in druge srnwi, obnem pa izvrsten izolacijski material za električne napeljave. V toploti se da takšna lesna plocwinaT zvaJjati v poljubne oblike, kakor papir v kartonažni industriji. uporabna je pa tudi kot furnir in kot preproga, ki se z vročim Hkabukom = prHapi. na »leno.
kam... nekam prestrašen...
Potem si je pa pogladjl bravbo. rekoč*:
—	Za take .]»osle sem zelo navdušen.
XXXV.
V trenutku, ko je Pieard tako navdušeno i2i*ažal svoje veselje. ^e tiho cdpr?a vrata, vodeča na hodnik.
—	Grofica, — je zašepetal policijski direktor in stopil tik mimo Picarda svoji ženi naproti; — pojdi ,111 ne pozabi, kaj sem ri naročil.
—	Gospodova želja mi je ukaz, — je odgovoril Picard in se globoko priklonil, kot da je kar prevzel nalogo, ki mu dela veliko čast.
Pri tem je spoštljivo pozdravil tudi grofico in že je hotel oditi, ko je grofica komaj zamahnila z roko, kot bi ga hotela zadržati.
Toda grof jo je hitro prijel za roko in ji jo poljubil.
Picard u je pa namignil, naj odide.
Ali je grofica videla ta migljaj in razumela namero svojega* moža ? Naj bo že kakorkoli. gotovo je, da se je <lala odvesti k naslanjaču, kamor je sedla, grof je na ostal pred njo i 11 bil je nekam v zadregi.
Po kratkem obotavljanju je grof spregovoril:
—	Srečen sem. da ste me prišli v veliko moje veselje presenetit tu nml kupom spisov. Bas sem bil namenjen k vam, grofica. Rad bi se pomenil z vami o...
—	"Rogerju? — ga je prebila grofica.
—	Dii grofica; hotel sem vas prositi, da bi ga z menoj pripravili na tisto zvezo, ki jo hoče kralj. ..
—	Vsiliti 11111 jo hoče! — je za šepetala grofiea otožno
—	ATsiliti... pravite, tako imeniten za-konv.. v katerem je višek naklonjenosti Njegovega Veličanstva.
—	Da, zelo visoka naklonjenost, zares! — je vzdihnila grofica... Saj dobro veste, gos]Xwl grof. da so Rogerjevi poseti vedno redkejši.
—	Saj sem mu pisal...
—	Pride! — je vzkliknila grofica in njena bleda lica so nekoliko zardela.
—r Da, grofica, kmalu boste lahko sprejeli svojega nečaka... seveda če se bo vitez de Vaudrev izvolil odzvati mojemu vabilu.
—	Ali more o tem dvomiti ?
—	Roger mi je doprinesel zadnje čase toliko dokazov vihravosti in trme, d«...
Ni imel kdaj izgovoriti stavka, ki ga je bil začel s hladnim in strogim glasom. Sluga je odprl vrata, rekoč:
—	Gospod vitez!
Grofica je pozdravila prišleca s pogledom, polnih nežnih očitkov. Roger je stopil k nji in ji poljubil roko. Potem se je pa nekam ceremonijelno priklonil grofu in čakal, da on prvi spregovori.
Grof je pa storil še več; izrazil je svoje zadovoljstvo.
—	Navdušen sem, da vas vidim, — dragi vite«, — je dpjal.
—	Vnžiiril Kgra SP ittpnlqifj vafo željo, stri-
—	O meni ? — je vprašal vitez presenečeno.
—	Kljub vsemu... se zelo zanima za vas.
—	Zelo sem hvaležen za to.
—	Reči bi morati osramočen, vitez moj.
Ln zadovoljen s tem očitkom je grof <ie
Linieres nadaljeval:
v— Njegovo Veličanstvo vas hoče imenovati na važno mesto, obenem je pa sklenilo oženiti vas.
—	Oženiti me!
Grofica de Linieres je vstala 111 prijela mladega viteza za roko, rekoč:
—	Razumem, prijatelj, da jt* va sta vest presenetila, da ste se je ustrašili.. .
In tiho jt1 pripomnila:
—	Pri takih zvezah cesto žal ne vprašajo srca. Todii vašemu hvala bogu m- bo treba doprinesti nobene žrtve.
—	O, draga teta!.. . jo hotel prehiti R<»-ger.
Toda grofica dt- Linieres je na migljaj svojega moža nadaljevala:
—	Mladost, lepota, bogastvo, ničesar ne pogreša žena. ki j<> j<* vam mlademu plemiču določajo.
—	In da vam to dokažem, mi je treba samo imenovati gospodično. ..
—	Tedaj je pa vzkliknila grofiea:
—	I "smilite se ga. i^rof. ne zveži:«' ga >>.i-vzlie krikom njegove vesti iu odporu njeo<>-
veua srea
. Ne posnemajte tistih očetov, ki obsojajo v nezlomljivem ponosu svje o-troke v laž in obup!. ..
Grof de Linieres je nepremično oh>tal. b!l je presenečen nad odločnostjo, ki je pri grofici ni bil vajen. Koger je pa naglo stopil k svoji teti. Neopaženo jo je prijel za roko iu ji zašepetal:
—	Pazite, kaj govorite!
Te besede so vrnile grofici vso oprezno.>i.
<Jrof je stopil k nji. rekoč:
—	O kal." nem ponosu, o kakšni laži. o kakšnem obupu pa govorite i
—	Jaz.. . jaz... dejala sem. ..
Orof. ki je takoj opazil to zadrego, je nu-mršil obrvi.
—	Govorite!... Pravico imam zahteva-i od vas odgovor na vprašanje, ki ste ga prav kar slišali. .. Govorite, gospa, govorite!. ..
Vitez de Vaudrev je mogel svoji teti pomagati samo še toliko, da je poskusil odvrniti misli njenega moža od usodnega vprašanja.
—	Gospa grofica je ponovila pred vami vse, kar je prav kar slišala i-z mojih ust, — je dejal. — Govorila je o odporu mojega srca proti zakonu, ki me vanj sili. proti težkemu bremenu, ki mi ga hoče naprtiti.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna Glas Naroda"
M
"O LAS NARODA"
NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 17, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
m SMEM TE LJUBITI
1 i Zanimiv roman iz življenja • —•
Z A
GLAS NARODA" PRIREDIL I. Č
DOM ZA SLEPE OTROKE V SUMMIT, N. J.,
4!»
Kajii no. Uilv. Totla to v a* naj n»» zadržuje. Med tem časom .-i b m | rt'}* ifjal > trm. da boui bral družinsko kroniko.
In j»ri teiu vam Im»hi ilrlal« družno. j(<»»|hk1 Litr>en. — ]»ra- j
VI UM^Io <rii«lil
<ir.»f lL<ral«l _«• t<iuu<> pojfVdn. Li v nj»-«r«»vei»i ix^ltilu je bil«* ! «4>>»ka I*«]«-*! Ve le! j*. da -m- je »>iu<» hot«*!* ogniti ujgort* dru- f
NV.	Uilda.	an- ««q»i>*juieui S* j i ako ra»li vo-
zite (*• un»rju. t«» il»br» <riu. — fimvi Wrrafr
T«U <Lati*-» m*- b«»lj rl»ve kronika. — «*|\rn»* <;iM* in
i MlJ«-j j ti.
Oliv fm j** r»sl»-!*. da je (jil*U li«t«-la <»»tati .varno zato. «la \Y«-r-tier n«- bi bil Kini in bila ji j* hvaležna
«•1 v n; mri* uikakesa miru. da. bi kaj brijrala za brata. Njen
t.emir j«* jr ]>rrjra«ija! f*» jna<iu /-eni in tja. Xajboljie <»** oočutila ti* ni'«rjiu kadar razburkan«* iirm-.!«.
\«*mir itn»rja, je bil Mtf>*den z ivtuiroui njenega jtrva. CVtudi si i i želeli bili *jiua -z možem, vendar jo je vlek o iz <rrada.
<;r«»f Marali nr mo^el druya<"-«\ kot rapolinti ji željo, in tako K m«*, i <>did<*t a «ter jrrvMa nut jadrnico.
K<i odv«veta la^lj<» in	nah«ja>ta na mirni vodi. pravi grof
IlaraM naglo it Krojih nemirnih mi Ji:
—.Ye veiu. Oily, ako t«* naj na nekaj o«j»ozorim. kar ni&lim. da >*m op »i!. Ker ti ;e to »Ho Wutu. 1k*di povedal.
<»Hv ga ra»lovc-,lno -pogleda.
—	Kaj inva * ij*ov«*dali. Ilarald ?
Svoj irn^jati klobuk potUije s eela. Krsten izgled« v u.>njjti Mornariški obli ki. Toda njegove oei nemirno g»>dajo na «*rad Hoch-be-rg. \nA bi njegov «pogle<d hote' pred ret i zidove.
—	Ali nir»i opazila. Oily, da tvoj brat kaže zelo veliko zanimanje /a <ji do? Ne vem, ee je dc-bro. da jo tolrko puhtimo v njegovi družbi. Ni fik'juefCio, da bo nekega dne ]>ozabil na svojo bolezen in l>" Gil do prosi! <7a roko. Cailda bo veveda takoj zgrabila z obema rokama.
<Mly m* nadirje.
—	Ni«* u o ve ga mi n«» pove*, llarakl. Vnu. da mo: '»»-at ljubi
Gil d«.
llurj' J se ivagl<o vzraraa.
—	To praviš tako mirno in jo lako 'br«->krbno puhtiš v njegovi
družbi
—	I)ii — brez vsake skrbi. Zelo se motiš v Gildi. ako misliš, da bi Zgrabila z obema rokama, ako ji mvj brat pomudi svoio roko.
Haraiid /a-inahne z roko.
—	Seveda bi pograbila. Ako more n-boga družabniea postati /t na milijonarja, ne bo pomi&ljala niti trenutek. tudi tedaj ne. ee
je mož bu'an.
Oliv vjn :je z glavo.
- š<. enkrat ponavljam, da Uildo napačno .sotliš. To ti bom do-'■*a^a'a. I*r<>*im te pa. da to. kar ti bom povedala. obdrži^ <*a sebe. Moj bnrt je Gildi že v Wie.vbadenu. ko gi je tunrla rcdiiiica in je :*.tala popolnoma revna. ponudit svojo roko. da bi jo otel revščine in .skrbi. Werner tega ni stori' zaradi samega .sebe. Ničesar drujre-•jtu ni liot« !. k<it (Jildi zagotoviti Lruzskrbno bodwnast in ji je to tudi povedal. Totb zavrnila ga je. eeš, da mu ne more vračati ljubezni. k i. t era edina bi jo mogna nagniti, da bi dala svojo roko v zakonsko zv«*'o. To je storila tedaj, ko je bi'a v mnogo slabših rai^ane«-1 ah. kot pa j«* oedaj. Gilda je zelo idea'no nadarjeno bitje. ^Mogla bi biti glavna dedinja svoje redil ie?. pa je bila prepc*nosna, da bi jo bila prosila, da napravi o»;H)roko. Tedaj tega nisem mogla razumeti. kakor tudi .sedaj ne morem še razmne-ti, zakaj je zavrnila Werenirja. Jaz .-eni nagovarjala AVernerja. da jo naj vpraša, ker nisem sina t: «'a za ikljueeno. da ga je »nav*i!ie njegovi bolezni imela aada. In da bi svojemu'bratu odvzela skrb iza njeno bodočnost, sem ponudila mesto drnžabniee. Tr«la tutii mesto je prevzela šele potem. ko sem ji :'.ajroto'vi'a. da jo neobhodno potrebujemo hi bolj kot ena nas in da sem vedela za' Wernerje.vo snubitev. Gilila je taka. da ne more vzeti ničesar, ako 'x.a to ne more ničesar dati. In tako je prišlo. IlaraM. da j?- Cii'dn. pri nas dobila tevanredno mesto. N^ana (.bema j«* b«. irori jat<l jiea kot pa rpodlož.n Proti njej bi se še boli Kazal i priiateljieo. ako se ne-bi T>ala. da. bi mislila, da ji hočem dati kaj /a.stnnt Na vsak načini .si hoi'e .svoje življenje sama zas'nziti, in t.aradi svojih 1 nih lastrosti se mi je <zelo ]>rikiKPila. ^"iipam ji brezmejno in moj brat tudi. ako mu v njegovo življenje s svojo pri-«otn<»st 'o pričara nekaj so'nea. Gi'da je bitje, do katerega mora ini .ti človek \>e vpf.j"tov ti je.
We to ] i o v ^ Oily na ze'o prijazen način.
Tla raid prebledi. Njegovo čelo se skrči kot v bolesti. Kar je ravnokar sli:'.ai. ga je ; revzelo.
To slabotno, plaho dekle, je junaško sprejelo borbo za ob.sta-nek. tla -se ji ui bilo treba prodati. Njeno srce ni bilo na prodaj za milijone. itajV je o.sta'a revna in bila «v slitzbi, kakor da bi dala roko možu. ki ga ni ljubi'a.
Oily opazi, da je njun mož 'zelo nemiren. In naenkrat -misli, da ga je razumela.
—	Kaj ti je. HaraldAli te je kaj v mojrh besedah žalilo.' — j:a vpraša odkrito.
IlaraLd se dvigne.
—.Sram lr.e je. Oliv. sram preti tem dekletom m tolrko bolj. ker jr nisem poznal.
Oliv se sk'juči. Njene oei z 'bolestnim pogledom poleti jo v daljavo.
Vedela je. da se Harald sramuje, ker se je prodal. Orenka sramota se dvigne tudi v njej. Ali se ni tudi sama prodala za stan. ime in druge zunanjosti .*
Njemu je bilo mogoče odpustiti; k temu sra je tirala potreba in neprespano prigovarjanje njegove matere. Toda Oliv? Kaj je uganja a v tem zakonu! Nič drujrega kot nesmiselnost in površi os*. In zato se je morala .sedaj pokoriti — bridko in trpko pokoriti.
—	Sedaj ji boš mogel popraviti krivico in jo boš pravično sodil. Ifarald.
'Harald prikima. Nair'o poskoči. Veter nepričakovano najrne iadjo. Z močno roko jo Harald zopet vravna. Ni paw.il. da prihaja močan veter. Z ve ikhn naporom se mu (posreči obrniti l-adio v pravo smer.
—	Ali obra-ea«. IlaraM, že sedaj * — vpraša Oily, ki «e je malo snozuala na vreme.
—	Da. 0''y; veter se je pre vrgel ; prišel bo vihar. — ji odvrne.
(Dalje prihodnjič.)
^.^».HHHumiiHimimiynuMHHTOtn
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 21S WEST 18th STREET NEW YORK, N. f. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
^iirnmir»iwi»wii»i»M{infiiinn!ifiMmiinit
■tiHimiHH
OB SEVERNEM TEČAJU JE ZDRAVJE DOMA
* katerem »o strežniki tako jrrdo ravnali z ubogimi .slepimi r»tr«»ei. ila s»o 4»blasti uved e stn»go
preiskavo.
LOV NA SUŽNJE
Kakor porx;aj» ansl«*šk: li^ti. »" dex*tl«<ij napornega prizadevs-Afriki in tudi v Abesiniji še vt*«liio rja. preden bodo sužnje in sužt-nj-\!a»la suženjstvo. Tudi »-mnji s >ke -.-ninje otlpravdi v Abesiniji. st.žnji se še vrš»\ Listi ponn'-ajo. da V abesinski vlad: -o ustanovili ni mogoče te sramotne trgovinpL»sel>en cildelek. ki se peča s su-"od danes do jutri" zatreti. Treba /enjstvom. Ta oddelek vedi bi\>i
JttSJUJSJSJtgJLS.it
Note...
PESMI Z NOT AMI
NOTK ZA KLAVIR
Slovenska korarnira
t Pavčiej tO zvezkov.
V«ik 'zvi-z<-k jki ...........:u>
8 mladinskih pesmi < A*iaiui»"i.. .30
NOVE PESMI S SI'HK.M 1JKVA-NJEM KLAVIRJA
Šest naroilnili iK*snii <Prelovi*v> .so
MEŠANI IN MOŠKI ZBOK Slovenski akordi (Adamič > :
'IV pepelnirni nori. iSattueri. kautauij /.a seli. /.ln»r in or-keslt»r. 1/caUi <>ias. Matica .73 Dve pesmi. < Preiovee.» Za moški zbor in bariton solo.....-0
PESMARICA GLASBENE
MATICE 1'esmariea. uredil Ilubad ..'2.7A) Koroške slovenske narodne
pesmi. (Svikaršič». zv. .. ..""-O
I.	zvezt-k ................. .
II.	■svraek ...............• .
Pomladanski odmevi. II. z v. .. Ameriška slovenska lira
(Holiuari ...............i
Orlovske himne (Vo<loi»ivee» ..1 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) ................
MOŠKI ZBOR
Trije meški zbori (Pavei<"» — I»lala ClaslMiia Matica .. Narodna nagrobnlra (1'avčiči. Gorski odmevi t Labarnar)
2 zvezka ..................
I)VOGL\SNO Naši h!mni ..................
MEŠANI ZBORI:
Planinske. (Lahamar)
II. zvezek ................
Trije me&uii zbori. Izdala Olas-bentl Mat lea ..............
RAZNE PESMI S SPREM LJEV
NJEM: Domovini (Foerster)
Izdala ClssiHMia Matica .. Gorske cvetlice. (Laharaar.) (V
tvero in ]x t;.|o ruzidli ^lasov Jaz bi rad rudeeih rož. Moški zbor z bar'ton solum in pri-reftbo za drosj>ev..........
-0
.11
.40
lo 4 ."i
A-
.40
.n •jo
MALE PESMARICE
št. l. Srbske narodne himne ...1"» št. la. Što čutiš, Srbine tužni .t.;
St. to. Na p'anine ...........1.3
Št 11. Zvečer .................15
št. li Vasovalec .............13
št. i::. Podoknira .............13
Slaveek, zbira šolskih pesmi —
(Medved i .................
Ura. sriHhijcšolska. 1. in J. zv. j»u .-"i0 Trofflasni mladinski zbor. Primerni za trojrlas»»n ženski ali mužki zbor. 13 |H*siuie. (Prešel) ...................
Mešani in moški zbori. (Aljaži .'J. zvezek: Psa lin 11K: Ti veselo |K»j: Na dan; I»ivna 11 oe ...40 G. zvezek: OiM»ujin k vcset_"u: Sveta line: Ktružuikf; Hvalite (iospoda; oiM'utki; Ciesio ...10
7.	zvezek: SiavCek: Zaostali plie; DomoKMlna iskri en; Pri
; svaril.i; i»ri mrtvaškem sprevo-du : Geslo ...................40
8.	zvezek: Ti osrečiti j0 hot i < mešan zbt.r) ; Prijatelji in
I senca (mešan zbor) ; Stoj, solučiee stoj; Kuietski glas ...40
^'Trsnnrairii- . S'; :;;•' . ■ • ■■■■ ... .,
; Mij-TOarUBK :n	.;;; T !!i"'. :..:v:;;i -j
■ ,■ ...,.,..., .
: wwaiiiWMi'cawi'tm,.^' • -n rtr-*if;r»:ryB WP: :::' atrPiranw j ........ ,
, 'T—rn•• T?.....rsrnrn "raTiumr 'iBimriiinsiiEiai
CERKVENE PESMI.
Domači Rbisi. Cerkvene iM>smi za mešan ;:bor..............j _
12. Tantum Ergo (Premrl)
Maš ne pesmi ni mešan zbor_
(Sattner) ......;...........
12 Pange Lingua Tantum Ergo
GenHori. (Foerster) ........
12 Pange Lingua Tantum Ergo
Genitori (GerbiO ...........
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 1*0 pesmi na ftist svetnikom (Premrl)
.30
.30
. 30
30
. .40
10 obhajilnih in 2 v čast presv.
Srcu Jezusovemu. (Grum) Missa in honorem St. Josephi —
(PoKaebuik)................
Kjrie ........................
K svetemu Rešnjemu telesu_
(Foerster l .................
Sv. Nikolaj ..................
.40
.CO
.40
.00
wriiir	•[;■*!:'■" '"'T.......
■wnins
TJ
NOTE ZA CITRE:
Ko2elj«kl: Poduk v igranju na Buri pridejo, koračnica.........20
eitrah. 4 zvezki............—r: smci:!i:!'!T^tlfOBttsttwi,s:.s.at,.i
'	s
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodne pesmi za tam- Na Gorenjskem je fletno......i._
btiraški zbor in petje. MBBklM^ (liajuk > ...................1.— UKiMRIKI-Hiffl.^iailBi^ltUlitia^ttK®
Naročilo z Money ordrom pošljite na:
KNJIGARNO GLAS NARODA
216 West 18th Street
NEW YORK, N. Y.
a'>esin*Ju ;»«.>!an;k v I^uidouu. Pri-deljen pa mu j»* Anirle/ Mr. de llal|»ert. Naj prvo btlo | m okušali « težk«H-iti tnr««viii!» s sužnji in ^em-♦ •jc »»mejiti. l*ole«r teira |»a s<- 1m> ta otMe't'k brigal t tuli za to. da bi sužnjem olaj.šai njihovo stanji*.
Poklicni tnr^vei s sužnji hodijo jrezat*.
Zauiuii\a dognanja j»* jirine>Ia •lomov ruska polarna ekspedieija. ki je prez mila ob .severnem teča-
j'«: . i \ ni leta. kar je rtiswa ek^j»edicija ( delovala ob severnem t**eaju. n"s»>! •.nieli nolnMie Utežni, kakršne si» navadne v severnih krajih. Če je! kdaj k»li» ztv.U-l. j.- bila l*»lezen >11-?:o lahka.
K rarjr K«-jran. ki je preži mi* n:i ' Sp;tzb»*n;ib. [»ovdarja. da .>•«* vse j p«išk. < 1'im*. ]»roionii k««^ti it i., zebi j Idliko zdravih*. Vts-krat se «►-zdravile eelo p< šk»»db*\ zaradi katerih bi v navadnih razmerah naj brž b 1«» trelia p< škml«>vani ud <>d
p»» nje iido v Sudan in drti^e si>-J Vsi. ki s., prezimili v po'arniii : »sinji* amrle^ke koI«»nije. i >dtod jr >. i; i jo -stiznje skozi Abes:nijo ili» Kde-»"•♦'4a nr rja in potem v Arabijo. V Abesiniji imajo sužnje vse premožnejše hiš\ eelo državni uradniki 'V jdemstvo. Zanimivo je. da noben <ros|Kdar tio«-e povedati, odkod je sužnja dobil, da se zabriše sled. Vendar pa je ugotovljeno, da tr-•■iO'ei s sužnji prirejaj»j globoko v <'rni Afriki prave love na zamorce, katere ugrabijo in odvedejo seboj, (.'a jili potem prodado na sejmu.
Take love iki sužnje podpirajo
krajih. s»»glasn»» prip«»vtsluj»*j»>. »ki ie a«-s eas bilo mm go manj pre-hlajenj kakor pa v toplejših kra j h. Poveljnik in s*arej^i ladijski zdravnik ru k»*ira led»>'.omea **Kr;.-sina" inlloeno izjavljata, da od pre. hla»la na ladji ves »"a^ ni bilo ne nahoda, ne brenhit'sii. ne pljučni ».♦ ne kake tlrusre take bolezni.
l"e so pri .K)stopinj t* mraza pre poeevali v snegu in p*»»l milim nebom. t«» navadno nikomur ni sko-.lovalo. Celo takim ni škodovalo. '<' so prvie bivali v teeajskih krajih
telo abesinski guvernerji, ce jih 'To Ukazuje, da teeajski mraz et lo sami ne organizirajo.	jr-eprav je silno htul in dolgotrajen,
Angleški Hsti poudarjajo potre- l^loveskemu ztlrnvju ne škoduje, bo. da >e najprvo omili usoda su-^ Vsekakor je vzrok temu ta. da žnjev. potem pa. dase z vsemi sred- 'ma	svetloba onstran iM>!aiv
stvi .za.tre trgovina s sužnji. Zveza	kroga več ultravioletnih žar-
narodov ima tu hvaležno polje.
Pa se mi iz 20. stoletja bahamo. da smo s svojo civilizacijo in kulturo odpravili suženjstvo!
Zaročite se na "GLAS NARODA"
kov kakor pa v širinah, ki so bolj gorke. Zaradi tega razm ajajo sedaj ruski znanstveniki, ali bi ne bilo dobro, ko bi onstran polarnega kroga napravili kako zdravil šf-e. Že jun>ja meseca poj de zaradi tega v polarno okrožje zdravstvena eks-
največji slovenski dnevnik «>>dieiia. da poišče mesto za novo Združen,h državah	'jolariio zdravilišče svota.
SIN ESKIMSKE MATERE - EVROPSKI ZNANSTVENIK
Iz Kodanja (Kopenhagen) j»t>-reeajo, d;i je 21. dee. umrl Knud Kasni u sen. star še le 54 let. Ras-mussen je bil slaven polarni raziskovalci*. ki je bil za svoja dela i-menovan za člana danske akademije in častnega doktorja kodanj-oke univerze.
Z RasniH.ssenoni je umrl neutrud. ljiv raziskovalec severnotečaj-nih krajev, ki je njegovo ime za vedno '.vezano z ledeniki Groenlandije in ledenim morjem. liil je med naj bolj učenimi polarnimi znanstven-ki. zraven pa mož neustrašenega poguma. \* tem oziru mu je bil med polarnimi junaki enak le eden. tra-g eno |>ogrešani Norvežan AmiHid-sen.
Že od rojstva mu je bilo takore-ks»č usojeno, da bo blodil po led"-tiili poljih okreg severnega tečaja, »^aj je bil rojen v Jafcabshavnu v te verni Groenlandiji. Njegov oče je l.il Danec, ki pa je dobro znal groenlandski jezik in tudi spisal slovnico groenlandskega jezika. \* Groenlandiji se je Rasmussenov o"e poročil z domačinko, mlado eskimsko deklico, ki je postala mati slavnega danskega moža. Po svoji materi je mladi Rasniussen podedoval veliko ljubezen do Eskimov ter je vse življenje nekako po strani gledal takozvano evropsko kulturo.
Ko je bil Rasmussen komaj 2U let star. se je že udeležil prve po lerne ekspedieije na sever. Dve le ti ka:meje se je udeležil nove ekspe-u'cije v severno Groenlandijo, od koder je prinesel mnogo znanstvenega gradiva. Tretjo eksjjedicijo pa je vodil že sam ter jo čisto po svoje orjraniziral.-
T'stanovi 1 je najprvo 'stalno posla jo. s katere je lahko potoval po >everu. To postajo, ki je bila zelo dobro oskrbljena, je imenoval "Tule". kakor so stari narodi imenovali severno mejo sveta. T<a postaja je pozneje postala važna trgovska
j postojanka za Eskime. Odtod je 1912 Ra-mussen popeljal svojo prve "ksjvedicijo v severni led. Pozneje .je pr"redil še več ekspedierji. a še le peta je Rasmussenu pridobila svetovno slavo. To je pa zasluži! tako-le:
Ivin:j je minilo nekaj tednov, kar je Rasmussen zapiv-til svojo postajo ''Tule", je izginil, kakor bi ga požrli severni ledeniki. Minevali so meseei. minilo je leto. a o njem ni bil<» več glasu. Vsi so bili že prepričani, da je Rasmusscna ■•ca del a usoda Andreja in drucrih po larnih junakov, ki so izginili na ledenih poljih tečaja. Petnajst mesecev je že m:niio. ko se je Ra^-mussen zopet jiokazal. Xa saneh je prepotoval tako dolgo pot. kakršne pred njim in ne za njim do-še ni nihče prepotoval. y seboj je prinesel bogati'ga znanstvenega !fradi\w. Njegova j>ot s pasjo vpre-go po ttvajnih pokrajinah je največja v zgodovini.
Kakor rečeno, je bila Rasmusse-neva mati Eskinrka. Njen sin je hotel znajti pradomovino tega zanimivega severnega naroda. Domnevil je. da vsi eskimski narodi izvirajo od prastarega plemena, ki se je i/ skrajne severne Azije razširilo najbrž v severno Ameriko. Ciroen-landijo in tečajsko otočje. Jezikovna 'arheološka in na rod no pisna dognanja so dognala, da je Rasmus sen prav domneval.
Ijeta 19*27 je Uasmus^en pripravil novo ekspedicijo. Ko se je pole-i ti leta 1932 vrnil na -Dansko, je j prinesel seboj dragoceno ugotovitev. da se vsa (Jroenlamlska celina pomika proti zahodu. To yremika nje je natančno zmeril in ugotovil, da se vsa dežela vsako ieto za 20 metrov premakne. Svojo dognanja W popihal v danskem in angleškem jeziku ter »tudi v jeziku, ki ga je govorila njegova mati Eskinika — \ eskimščini.
19. Januarja:
o.)nii'ii' v Cli«tbuurf
23 januarja:
dumtt'xin v ilavr« Cuiile -li	ta v Or.oa ^
V..!-r-..tarri v tWu!- 'jne
i:i«rinvn v llrrfnen 2i. Januarja:
U.»iikbuiK v Ilantl.urg
27. januarja:
Kuroj a v Urcnien
31. januarja:
iUnhjrtjn k lta\r»
New York v Hamburg
3 februarja:
II.- d- Kr.»m e v ll-»\re Kt*x \ Uriiua
3 ebruarja:
i	nii-ii \ ''licrbour;
, 10 februarja:
[ OliampLiiii v Havre lirrrani v Ui>iii> a
14.	februarja:
IU r»-: ga; ia v Cli«-rlj«.uris
15.	februarja:
Wasluiigtod \ tlavie
17. februarja:
I'm is v lla\ r^
Kur«-! a v Ureniiii
23.	februarja:
Jliijrftu- \ CberUiurg
24.	februarja:
VUniUam v Uuu.t.S"«
27.	februarja:
S;>turtna v Ti>t
25.	februarja:
Manh;>llau v Havre liatuLur^ w llaiubut^
2.	marca:
» »l\>ni>it- v Cli<-rl«>ur^
3.	marca:
r.nnien v 15rem.-n 1'halnpiain v IIjuc Ke\ v Ucii'-u 7. marca:
iJt*r^iiKari;i v ClH-rl»«iU!g Nr«' Yoi k v Hamburg 11. marca:
I.al"avcttf v llavre 14- marca:
Washington v Mavre IG. marca:
Europa v Itri-nu-n Majcstu- v Clirrbuurg
17. marca:
• 'aris v llavre l.'t»iit«- tli Savoia v Olii.a 21. marca:
Perengaria. v Cherbourg l>euts«-hlund v Hamburg 24. marca:
lie d'_* France v Havre
28.	marca: Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg
29.	marca:
Olympic v Cherbourg 31. marca:
Kremen v Kremen Vo'endam v lUjulosiie Ilex v Genoa
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU
ILE DE FRANCE
V. FEBRUARJA L>/. Marca
PARIS
17. Februarju — 17. Marca
CHAMPLAIN
20 Januarja — JO. Februarja
NiZKE CENE OO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščen« agent«
Slovenic Publishing Co.
TRAVEL BUREAU 216 West 18th St.. New York City. N. Y.
FRENCH LINE
»IlllNllllWHWIIIIHniHllllllW^llllllllllllllllWlPW
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
KXGLIS1I SLOVENE READEK ST ASE SAMO
$2 I|
Naročite ga pri —
KNJIGARNI GLAS NARODA'
216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY
S® ALI STE ŽE NAROČILI SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA 1934? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA SE DANES