PoHiHni plilam v goteiVi V Ljubljani, Četrtek 18. januarja 1940 samca V Vrnitev kneza namestnika in kneginje Olge «* Pri slovesu so hrvaški zastopniki zagotavljali zvestobo Myi«Oa Jugoslaviji in njeni vladarski hiši Belgrad, 18. jan. m. Snoči sta se s _po-sebnim vlakom vrnili v Belgrad Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga z vsem svojim spremstvom. S topčiderske postaje sta se takoj odpeljala v Beli dvor na Dedinje. Ob pol 9 zvečer pa so se vrnili v Belgrad vsi člani kraljevske vlade razen hrvaških ministrov. Od hrvaških ministrov se je že snoči vrnil v Belgrad samo finančni minister dr. šutej. Knežja dvojica se je predsnočnjim ude-ležila _J>lesa v hotelu »bsplanade«, kamor s? Pr'šli tudi vsi v Zagrebu bivajoči ministri, med njimi dr. Krek. Knezu namestniku in kneginji Olgi so udeleženci pri prihodu in pri odhodu priredili navdušene manifestacije. Knez namestnik in kneginja Olga sta ostala na zabavi čez polnoč. Včeraj ob 11.‘JO dopoldne je knežja dvojica r~- ' - 'mi manifestacijami zagrebst ■ odpotovala s hrva- ške prestolnice. Visoka gosta sta se ▼ slavnostnem sprevodu — kakor ob prihodu — peljala iz kraljevga dvorca po okrašenih ulicah na postajo. Med burnimi ovacijami zbranega ljudstva, ki je še enkrat hotelo izkazati svoje priznanje, vdanost in ljubezen do Jugoslavije ter njene vladarske hiše. Red na ulicah so vzdrževale organizacije Kmečke zaščite, na postaji pa je bila pred dvorno čakalnico postavljena častna četa vojske. Na peronu so se od kneza namestnika in kneginje Olge poslovili hrvaški voditelji z dr. Mačkom in nadškofom dr. Stepincem na čelu. Ban dr. šubašič je imel kratek nagovor, v katerem je dejal: »Vaši kr. Visočanstvi! Ko odhajote iz Zagreba s te triumfalne poti, ki dokumentira vidno Vaše največje delo, to je ureditev in utrditev kraljevine Jugoslavije, mo- ram omeniti besede, ki jih je včeraj tako toplo govoril hrvaški kmet v imenu vsega hrvatskega naroda: »Naj bodo Vaša pota posuta z božjim blagoslovom, ker ta pota sejejo ljubezen, mir in zadovoljnost! Gradijo pred silo in to je največje poroštvo za našo srečno bodočnost.« V teh besedah naj bo izražena tudi velika zahvala tako hrvatskega naroda in vse banovine in globoko sem prepričan, da to veselje danes deli vse ljudstvo kraljevine Jugoslavije, zahvalo ljubezni, zvestobe in vdanosti do groba. Živijo knez namestnik in kneginja Olga!« Visoka gosta sta se rokovala z vsemi navzočnimi odličniki. Ko se je knez namestnik poslovil od dr. Mačka, mu je Jejal: »Zal mi je, da zapuščam Zagreb.« Dr. Maček pa mu je odgovoril: »Toda ne za dolgo, Visočanstvo.« Anglija sklepa trgovske pogodbe s 14 nevtralnimi državami London, 18. jan. o. Minister za gospodarsko vojno, Ronald Cross, je izjavil včeraj v poslanski zbornici, da vodi Anglija zdaj tfgovska pogajanja s 14 nevtralnimi državami. S temi bo v kratkem sklenila pogodbe za ves čas vojne. Angleška gospodarska politika bo Nemčiji kmalu onemogočila nadaljevanje vojne. Anglija bo upoštevala vse upravičene zahteve nevtralnih držav in ne bo z ničemer pritiskala na nje, da bi ji morale kaj žrtvovati. Obrambni ukrepi na Madžarskem Budimpešta, 18. januarja. A A. Stefani: Ministrstvo za notranje zadeve je razglasilo zapoved, da se morajo vsi Madžari med 12 in 70 letom ter vse Madžarke med 16 in 50 letom priglasiti pristojnim oblastem, da dobi vlada potrebne podatlte za primer, če bi bilo treba vse Madžare zaposliti pri delu za narodno obrambo. Anglija in Francija naročata 8000 letal v Ameriki Washington, 18. januarja. A A. Reuter: Po poročilih iz obveščenih krogov sta Anglija in Francija predlagali Zedinjenim državam, da i' iv Ameriki trikrat toliko letal kakor loslej naročenih. Predsednik Roosevelt razpravljal o tem vprašanju s finanč-i istrom Morgenthaujem ter zastopnikom \ii, in mornarice. Nova naročila Anglije in Francije, ki bi se morala hitro izvršiti, bi znašala 8000 letal in še mnogo večje število motorjev. Yčeraj so romunske oblasti spustile 121 članov, ki so pripadali bivši Železni gardi in ki niso bili zapleteni v razne atentate. Odgovor na zbiranje nemške vo ske Holandija je pripravljena na obrambo proti vsakemu napadu Pismo predsednika Roosevelta belgijskemu kralju ne bi led na močvirjih in na poplavljenih predelih nič pomagal napadalcu, ker je poskrbljeno, da bo mogoče izpustiti vodo izpod ledu, ki se bo potem začel udirati. Tisoči topov in strojnic so pripravljeni, da vsak trenutek začno z obrambo, posadke so založene z orožjem in odločene, da se bodo borile do zadnjega po finskem vzgledu. Vsaka misel, da bi bilo holandsko ozemlje mogoče prekoračiti v nekaj dneh, je neumna. Ob holandsko-nemški meji divjajo strahoviti viharji. Veter prinaša ogromne količine snega ter onemogoča vsak promet. Na več krajih je promet popolnoma prekinjen. Reka Mas je zamrznila, tako da jo je lahko prekoračiti. Bruselj, 18. jan. o. Belgijski kralj je včeraj sprejel ameriškega poslanika. Poslanik mu je izročil posebno pismo predsednika Roosevelta. O vsebini pisma ni izšlo nobeno poročilo. Amsterdam, 17. jan. o. Snoči je bilo razglašeno vojno stanje v južnih holandskih pokrajinah. Po vesteh holandskih listov nemške priprave vzdolž meje še vedno trajajo. Zadnje dni so nemške čete postavile ob vsej meji dolge in široke žične ograje, na nekaterih mestih pa z visokimi pločevinastimi zasloni, ki preprečujejo vsak pogled na nemško ozemlje. S tem hočejo preprečiti, da bi angleški in francoski vohuni dobili kake podatke o vojaških delih tod. Holandski listi poudarjajo, da je država zdaj pripravljena na vse in da so izvedeni vsi uspešni obrambni koraki. Ovire proti tankom so na svojih mestih; celi predeli važnega ozemlja so pod-minirani, utrdbe na najvažnejših točkah pripravljene, poskrbljeno pa je tudi vse za uspešno in naglo poplavitev ozemlja. Tudi če bi mraz trajal, Divji boji med Finci in Rusi pri Salli pri 40 stopinjah mraza Helsinki, 18. jan. o. Že 35 let ne pomnijo na Finskem tako hudega mraza kakor te dni. Navzlic temu so finske čete odbilo nov napad sovjetskih fet na bojišču pri Salli. Sovjetske čete so napadle trikrat v smeri proti Botniškemu zalivu. Bitke še vedno trajajo. Finske čete so odbile prva dva napada ter so prešle nato r protinapad in precej na- Ipredovale. Jnžnovzhodno od Salle so finske čete ponovno zavzele mesto Kursu. Sovjetske čete niso dosegle nobenega uspeha. Edino pri Viktivari so Uradne napovedi o čiščenju v italijanski fašistovski stranki Boj zajedalcem, demokraciji in boljševizmu Rim, 18. jan. m. Včeraj je imel govor pred 24 PoKrajinskimi tajniki stranke glavni tajnik stranke Ettore Mutti. Govor je vzbudil precejšnjo pozornost v italijanski javnosti. Mutti j v svojem govoru potrdil zakon fašistične revolucije. Dobro poučeni rimski krogi so to akcijo pričakovali že dalj časa, ker jo je napovedal tudi Mussolini 6am v svojem znanem lanskem govoru, v katerem je napovedal odstranitev zajedalcev in oviralcev, ki so znova začeli dvigati glave in siliti na razna mesta. Fašistični krogi menijo, da je nastopil že čas, da se ta Mussolinijeva zamisel izvede. V svojem govoru, ki ga je imel Mutti pred pokrajinskimi strankinimi tajniki, je med drugim tudi dejal, da fašistična revolucija še nadalje ostane nepomirljiva v svojem boju proti demokraciji, boljševizmu in meščanstvu. Nosilci mlačnosti, zložnega življenja in miroljubnosti bodo uničeni z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Zadnje spremembe v vladi in ukrepi, ki bo prišli za temi spremembami, niso prinesli nič novega v dosedanjo smer fašizma. Ni se treba uspavati z mislijo, da bi v sedanjem položaju Italija ves čas sedanjih sporov stala ob strani. Italija ni nevtralna, temveč samo nevojskujoča se. država. Fašistična Italija se lahko vsk trenutek, kakor bo potreba in dolžnost, znajde in zgrabi za orožje. Zaradi tega mora biti pripravljena tvamo in duhovno. Nesmiselno in nevarno se je navduševati nad sedanjimi mednarodnimi simpatijami, ki so brez opravičila in utemeljitve. Italijanski narod se je dosti naučil in noče pozabiti zgodovine. Predlogi za spremembo novega volilnega zakona Belgrad, 18. jan, m. _ Današnja »Politika« objavlja predlog, ki ga je dobila verjetno iz opozicionalnih krogov o spremembi nekaterih določil pripravljenega volivnega zakona. Med drugim »Politika« v tem predlogu pravi, da je treba: *• Odpraviti državne strankarske liste. Teh list tudi ne določa volivni red za poslance v hrvaškem Saboru. 2. Na čelo vsake okrožne liste bi bilo treba postaviti nosilca liste, ki bi imel prednost pri izvolitvi, če bi kandidatna lista dosegla zahtevani volivni izid. 3. Okrožne kandidatne liste naj bi se ne vezale na nobeno stranko. Z uvedbo nosilcev na okrožnih listah bi bila možna izvolitev uglednejših ljudi za narodne poslance, in politične stranke bi bile po veljakih zastopane v poslanski zbornici. 4. V volivnem okrožju mora biti izvoljenih toliko poslancev, kolikor je okrajev, računajoč tudi nosilce list. 5. Razporeditev mandatov naj se izvede, kakor določa 5 51 pripravljene uredbe, da bi bile zastopane tudi manjšine. Tako bi imeli volivni okraji, katerih kandidatje ne bi bili izvoljeni, zastopnika v nosilcu liste. Tak način bi pomagal, da bi _ ljudstvo prišlo do svojih pravih zastopnikov in da bi se pravilno organizirale politične stranke. 6. Narodni _ poslanci, izvoljeni v svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, bi predstavljali ljudstvo in bi predstavljali tudi svojo stranko, ter bi v narodni_ skimščini lahko ustanavljali svoje klube, volili vodstvo in s popolno avtoriteto izvajali posle za končno avtoriteto svoje stranke. 8. Skupno število poslancev bi ustrezalo številu okrajev. Bilo bi za nekaj poslancev manjše od skupnega števila poslancev do dosedanjem zakonu. se finsko čete v najvefjem redu nekoliko umaknile ter zavzele nove položaje pri tein mestu. Mrzli val se še vedno ni pomaknil iz severnoevropskih držav. Mraz je tako hud, da je temperatura na švedsko-norveško-finski meji znašala včeraj 49 stopinj pod ničlo. Na Estonskem je padla temperatura na 46 stopinj pod ničlo. V nemčiji znaša povprečna temperatura 26 stopinj pod ničlo. V Berlinu divjajo hudi snežni viharji. V Moskvi je znašala temperatura včeraj popoldne 44 stopinj pod ničlo. Na finskem bojišču je dosegla temperatura 30 stopinj pod ničlo. Tudi v Newyorku je zavladal hud mraz. Ljudje zelo trpijo zaradi mraza, ker je 5000 trgovcev, ki prodajajo premog, stopilo v stavko. Vremensko poročilo Bted: — 5, sneži, 45 cn\ pršiča na 25 cm podlage. Pokljuka: —9, sneži, 60 cm pršiča na 65 cm podlage. Radovljica: — 7, sneži, 37 cm pršiča na 26 cm podlage. Komna: —6, sneži, 70 cm pršiča na 110 cm podlage. Bohinj-Zlalorog: — 5, sneži, 60 cm pršiča na 35 cm podlage. Krvavec: — 3, sneži, 40 cm pršiča na 65 cm podlage. Rimski vrelec: —7, 24 cm pršiča na 10 cm podlage. Kranjska gora: — 9, sneži, 55 cm snega, pršič. Angleška vlada je včeraj odgovorila na protest Združenih držav, ki so se pritožile zaradi zaplembe ameriške pošte, namenjene v Nemčijo. Angleški odgovor pravi, da ameriški pritožbi ni moči ugoditi, ker se je {»kazalo, da prihajajo z ameriško pošto v Nemčija tuje devize, ki omogočajo nadaljevanje vojne. Italijanski vrhovni obrambni svet se bo sestal 8. februarja. Italijanski tisk že zdaj veliko piše o pomenu tega sestanka. V Angliji bodo s 5. februarjem omejili uživanje mesa, a konec marca uživanje masla in masti. Za voditelja nemškega gospodarskega zastopstva v Moskvi je bil imenovan dr. Wohtat, zaupnik maršala GSringa; dosedanji voditelj dr. Riter, zaupnik zunanjega ministran v. Ribbentropa, pa je odpoklican. Mehikanska vlada je poostrila ukrepe proti Nemcem, ki žive v državi, ker je ameriška policija ugotovila, da je sedež nemške vohunske centrale za Združene države v Mehiki. Turška zbornica j® odobrila novih 23,000.000 turških funtov za državno obrambo. Izredni turški obrambni izdatki znašajo s tem 58 milijonov. Vse to kaže, da se Turčija res pripravlja na vojno ob strani Anglije in Francije. Belgijska vlada je izdala sklep, 8 katerim je pre- Vesti 18. januarja Posadka velikega holandskega petrolejskega parnika »Arendskerk« je dopotovala v Lizbono. Kapitan je portugalskim listom povedal, ka ko je bil parnik torpediran. Holandski listi obsojajo to potopitev in pravijo, da zmanjšuje slavo nemške vojne mornarice in dokazuje, da so napadi nemških podmornic uspešni samo proti nezavarovanim nevtralnim ladjem. Fašizem je ostal in bo ostal vedno isti in niliče naj si ne domišlja, da se je stališče Italije glede sedanje vojne kaj spremenilo, pišejo nemški listi ob govoru tajnika fašistovske stranke Muttija. Gospodarski ataše nemškega poslaništva v Hel-sinkiju je pustil svoje službeno mesto in se priglasil za prostovoljca v finsko vojsko. 40.000 bolgarskih delavcev bo dobilo posla s pre-delavanjem sovjetskega bombaža, ki bo po novi trgovski pogodbi poslan kmalu Bolgariji. Dosedanji voditelj stranke madžarskih malih posestnikov Tibor Eckhardt, je izjavil da bo podal ostavko na predsedniški položaj v tej stranki. Ta svoj korak utemeljuje s tem, da se hoče posvetiti zunanjepolitičnim vprašanjem, predsedniški položaj v stranki pa ga pri tem samo ovira. V romunskem ministrstvu za narodno gospodarstvo se je ustanovil poseben generalni komisariat za petrolej. Ta komisariat bo izdajal vse ukrepe za izkoriščanje petrolejskih polj v državi. Tako bo ta nova ustanova nadzorovala pridobivanje, prevoz, prodajo in razdeljevanje 1 petroleja. i Nemške gospodarske oblasti so blizu Dunaja uredile posebno »Svinjsko mesto«, veliko gospodarstvo, na katerem bodo gojili 4000 prašičev ter jih krmili po znanstvenih določilih, tako, da se bodo zredili vsak dan za 500 gr. To bo največje svinjerejstvo v Nemčiji. Nemška podmornica je včeraj v Biskajskem zalivu torpedirala norveški parnik »Fagerstein (2300 ton. 14 mornarjev je pri tem utonilo. Ob potopitvi treh angleških podmornic pri Helgo-landu je zgubilo življenje 109 angleških mornarjev in častnikov. Angleško vrhovno poveljstvo spet dovoljuje dopuste angleškim vojakom na francoskem bojišču. Dopusti so bili ustavljeni zaradi nemških vojaških priprav ob holandski in belgijski meji. Francoske radijske postaje so včeraj začele z rednimi oddajami v ruščini, namenjenimi prebivalstvu v Sovjetski Rusiji. Oddajale bodo zlasti propagandna poročila proti komunizmu. Nemško gospodarsko življenje se je več lei razvijalo pod pravcatimi vojnimi pogoji, zato ne bo moglo v vojni svoje proizvodnji' povečati, kaj šele, da bi moglo tekmovati z gospodarskim sodelovanjem med Anglijo in Francijo, je govoril včeraj v angleški poslanski zbornici minister za gospodarsko vojno Cross. Švedski tisk hudo napada sedanjo vlado in pu prejšnje social-demokratske vlade, češ du so zanemarile obrambo države zaradi svojega marksističnega programa, kar bo Švedski ni... >rž v kratkem zelo škodilo. Estonski listi poročajo iz Moskve, da so novi politični komisarji za armado na finskem bojišču dali v sovjetskih bataljonih izglasovati dnevno povelje, v katerem vojaki obljubljajo, da se bodo odločneje in pogumneje borili proti Fincem. Uspešnejše sredstvo za to bi bil kruh in obleka... Nevtralno časopisje poroča, da sta Anglija in Francija naročili večje število bombnih letal v italijanskih tovarnah. Do vojnega nastopa Anglije in Francije proti Sovjetom bi utegnilo, po sodbi dela angleških političnih krogov priti že prihodnji mesec. Francija in Anglija bi udarili nu Rusijo iz Črnega morja in iz Azije, da si osvojita petrolejske vrelce na Kavkazu. S tem hočeta preprečiti tesnejše sodelovanje med Nemčijo in Rusijo, in onemogočiti Rusiji, da bi nadaljevala z osvajanjem skandinavskih držav. Vsi francoski komunistični poslanci bodo po sklepu zbornice prišli pred vojno sodišče. S tem je tudi v Franciji odpravljena razlika med zakonitim — javnim, kulturnim in salonskim — ter med nezakonitim — proletarskim, revolucionarnim itd. — boljševizmom, katero n. pr. pri nas še vedno vzdržujemo. Madžarska potrebuje močno Jugoslavijo, piše uradno glasilo madžarske vlade »Pester Lloyd«. Nemški prosvetni minister je izdal odlok, s katerim uvaja v vse nemške šole letalstvo kot obvezni predmet. Namen tega odloka je izbrati in izuriti za Nemčijo čim več dobrih pilotov. I* Amerike poročajo uradno, da sta angleška in francoska vlada spet naročili v ameriških tovarnah za 300 milij. dolarjev orožja, streliva in vojnega materiala. Ameriško vojno ministrstvo je dobilo v ponudbo vzorec novega protiletalskega topa, ki oddu lahko 200 strelov na minuto in nese 9000 m visoko. povedano izhajanje vsem komunističnim, nem škim emigrantskim in drugim tiskovinam, ki ogrožajo belgijsko nevtralnost. Štirje veliki požari so bili 14. januarja v Berlinu Med drugim eta pogoreli dve tovarni. Ogen je bil podtaknjen. Naročajte in širite Slovenski dom: Posvet naših gospodarskih zbornic Včeraj dopoldne je pričela v Ljubljani konferenca vseh trgovinskih, industrijskih in skupnih zbornic iz države. Konferenca je bila v prostorih ljubljanske zbornice. Prisotni so bili tudi zastopniki hrvaških gospodarskih zbornic, čeprav so ti še nedavno izjavili, da ne bodo sodelovali z drugimi zbornicami v držuvi. Ob devetih zjutraj so na posebni konferenci pripravili in pregledali gradivo tajniki zbornic, popoldne ob treh pa je bila seja zborniških predsednikov. Ob štirih popoldne je potem pri-c cla plenarna konferenca. Navzoč je bil tudi pomočnik finančnega ministra dr. Anton Filipančič. Prisotnih je bilo 57 delegatov od zbornic, prav tako pa tudi 16 zastopnikov raznih centralnih trgovskih ter industrijskih korporacij. Namen konference je, rešiti razna davčna vprašanja, ki so postala pereča zuradi davčnih reform, ki so prišle v zadnjem času. Popoldansko konferenco je pričel g. Ivan Jelačin, predsednik ljubljanske zbornice, ki je pozdravil zastopnika finančnega ministrstva, dr. F ilipančiča. V predsedništvo konference so bili izvoljeni vsi navzoči predsedniki zbornic, v tajništvo pa prisotni tajniki. Pomočnik finančnega ministra, dr. Filipančič se je najprej zahvalil za pozdrave, nato pa je podčrtal trud finančnega ministra, ki si prizadeva, da bi zadovoljil nujne državne potrbe. Brzajavno se je opra-' icil zastopnik trgovinskega ministra, dr. Obrali o vič. Najprej je bil prebran referat ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Referat obravnava obseg sedanje davčne refome ter njen vpliv na gospodarsko delo. O izpretnembi predpisov o pridobnini je poročal tajnik bel-grajske trgovinske zbornice, dr. Marodič. Glav- ni tajnik industrijske zbornice v Zagrebu Marko Bauer, je govoril o izpremembah in dopolnilih zakona o neposrednih davkih z ozirom na družbeni, dividendni in uslužbenski davek. O povečanju rentnega davka je nato poročal tajnik Združenja denarnih zavodov v Zagrebu, Zvonko šipoš. O izpremembi predpisov o socialnem prispevku za sklad narodne obrambe je govoril tajnik industrijske zobrnice v Bel- fradu, dr. Stevan Popovič. Nato je svetnik Ijub-janske zliornice za trgovino, obrt in industrijo. Stane Vidmar, referiral o davku na poslovni promet ter podal tudi več konkretnih predlogov. O odpisu zaostankov je poročal glavni tajnik zagrebške trgovinske zbornice, dr. V. Fleischer, ki je govoril tudi še o kazenskih predpisali za davčno kazniva dejanja, ter o skladu za podeljevanje nagrad organom finančne uprave za uspešno delo. Zavzel se je za to, naj se ta sklad ukine, pač pa naj se sorazmerno in pravično iz dohodkov od kazni povišajo plače davčnim uradnikom, ki delajo vestno in pridno. Sledila sta še referata glavnega tajnika osiješke zbornice, dr. Beljana, ki je govoril o taksah, ter dr. Staniča, glavnega tajnika novosadske zbornice, ki je poročal o novih tro-šjrinskih predpisih na vino in žganje. Z dr. Staničem je konferiral glavni tajnik splitske zbornice, S. Boškovič. Danes se konnferenca nadaljuje. Na sporedu je najprej interna konferenca s pomočnikom finančnega ministra, nato pa plenarna seja. Na tej seji bodo sprejete tudi resolucije, ki jih bodo izdali zastopniki jugoslovanskih gospsodarskih zbornic. Za ljubljansko konferenco vlada v gospodarskih krogih do vsej državi izredno zanimanje. Majhne zgodbe izored sodišča Slovenija v objemu novega snežnega vala S« nikjer ni prometnih motenj - Snega do davi padio 20 do 75 cm '/ubljana, 18. jan. Mimo in neprestano sneži že dobrih 20 ur. Prve snežinke so začele naletavati že v torej o polnoči. Proti jutru je sneg še močneje naletaval. Barometer je padel prav nizko, temperatura pa se je dvigala. V nižjih zračnih plasteh vlada skoraj vetrovno zatišje. Višje pa valove mrzli in topli vetrovi, ki »e med seboj kosajo za prevlado. Snežni val je k nam pridrvel iz eevemih krajev. Ljubljana je že odeta v debelo, do 25 cm visoko snežno odejo Cestno nadzorstvo ima polne roke dela l odikidavanjem enega po glavnih prometnih žilah, po širokih cestah in ulicah. Davi so morali nastopiti tudi orači snega s snežnim plugom, da so omogočili ljudem lažji dohod s periferija v mesto. Naglo eo začeli mestni delavci enažiti Vodnikov živilski trg, da so napravili prostor za branjevke in kmetice. Včerajšnji tedenski tržni dan je bil zaradi snega zelo slab. Javni cestni promet v mestu je nekoliko oviran zaradi višine snega. Avtobusi, prihajajoči davi v Ljubljano, 60 še k sreči brez hujših zaprek prevozili razne razdalje. Pečnikarjev avtobus je srečno prispel iz Loža v Ljubljano. Ker je sneg suh in lahek, se ne nabira na raznih telefonskih in brzo-,avnib žicah in na električnih napeljavah. Vse je v najlepšem redu. Nikjer ni nikakih poškodb. Zadnji mraz je tu in tam napravil kako škodo na žicah. Močno je bil pokvarjen zaradi mraza telefon proti Gorenjski v bližini Smlednika. Danes vse telefonske proge brezhibno delujejo. Terenska tehnična sekcija na glavni pošti še ni prejela ofkakega poročila ali obvestila o poškodbah telefona po snegu. Glavne reke in potoki v Sloveniji še vedno zaznamujejo prav nizko vodno stanje pod normalo. Sava pri Tacnu zaznamuje 35 cm pod normalo. Ljubljanica pri Fužinah 55 cm pod normalo. Napeljava z« električno razsvetljavo Kranjskih deželnih elektraren so povsod v redu. Razne i-anaformatonske postaje javljajo kratko vremen* ko »tanje. Pri transformatorski postaji Črnuče je bila jutranja temperatura —10° C. Razne postaje ta Štajerskem so javljale, da je tam zapadlo 6nega Jo 30 cm. Vrhnika javlja, da je po Notranjskem padlo snega že do 0.50 m. Najnižja jutranja temperatura se je danes gibala med —4° in —9° C. Največ snega je padlo po Gorenjskem, od koder javljajo, da ga je že ponekod padlo do 75 cm na novo. Kraji iz Dolenjske o davi javili, da je tam oblačno vreme. Snežni val e zajel po drugih poročilih del Štajerske, Gorenjko in Notranjsko. Poročila iz Dolenjske navajajo: Novo em6io —4°, oblačno, snega 5 cm. St. Janž na Dolenjskem —6°, oblačno, enega 10 cm. Kočevje —4°, sneži, snega 15 cm. Oblačno vreme je bilo ponekod na Štajerskem: Maribor —4°, oblačno, 6nega 8 cm. Dravograd —9®, snaga 10 cm, Ljutomer —9°, 6nega 10 cm, oblačno. V Boh. Bistrici je do davi padlo 75 cm novega snega, na Bledu 50 cm, na Je-senicah 50 cm, v Kranjski gori 55 cm in v Tržiču 45 cm. Na Rakeku je 15 cm snega in —6° C. Vsi vlaki, kar se tiče mednarodnih in domačih brzo-vlakov, prihajajo v Ljubljano z zamudami do ene ure in več Maribor, 17. januarja. Danes je bil na okrožnem sodišču zopet dan malih razprav. Številni osumljenci so prišli pred stroge sodnike, pred katerimi so se razgrinjale zanimive življenjske zgodbe. Najbolj tragičen primer je bil pač prvi, pri katerem se je zagovarjala nezakonska mati Zaradi usmrtitve otroka pred porodom Bila je to 38-letna služkinja Marija Skratek iz Ojstrice nad Dravogradom. Ima že šest nezakonskih otrok, katerih oče se je pred leti smrtno ponesrečil v gozdu. Lansko leto pa je pričakovala rojstvo sedmega nezakonskega nebogljenčka. V noči na 15. sept. je porodila. Obtožnica ji očita, da je šia namenoma rodit na stranišče ter ji je otrok padel v greznico. Obtoženka je krivdo zanikala ter se je izgovarjala, da ji je omenjeno noč postalo slabo. Da je porodila otroka, se je zavedla na stranišču šele takrat, ko je dete zaradi padca v greznico zajokalo. Potem je šla ter potegnila otroka iz gnojnice ter ga umila v koritu mrzle vode. Tam pri koritu pa ji je spet postalo slabo ter je padla v nezavest. Ležala je brez zavesti kake poldrugo uro. Ko se je prebudila, je bil otrok že mrtev. Zdravnik je pri pregledu ugotovil, da je bilo dete normalno rojeno in dobro razvito ter hi bilo sposobno za življenje. Nezakonska mati je bila obsojena na 8 mesece zapora pogojno na 3 leta. Sleparski bosanski trgovec V naše kraje se je nateplo zadnja leta vse polno bosanskih prekupčevalcev, ki trgujejo z vsem mogočim, pri tem pa kaj radi sleparijo naše ljudi. Pa tudi med seboj si ne prizanašajo, kar dokazuje današnji slučaj. 80-letni Osman Agič iz Bos. Broda je trgoval s preprogami, katere je dobival v komisijo od Mehmeda Ibrahimoviča. Agič ni imel dovolj denarja, da bi na svojo roko vršil te kupčije, pa je dobival od svojega rojaka od vsake preproge le provizijo. Meseca aprila lanskega leta mu je Mehmed izročil v Mariboru v komisijsko prodajo preproge v vrednosti 5680 dinarjev. Osman je s preprogami odšel, potem pa ni dal od 6ehe več glasu. Mehmed ga je dolgo iskal, nazadnje pa je izvedel, da se nahaja v Va- Ljubljana od včeraj do danes Včeraj je še v lemi začelo prav narahlo mrliti izpod neba in kmalu se je na tleh že pokazala drobna plast novega snega. Snežilo je potem ves dan in pomalem tudi še vso noč. Davi je sprva kazalo, da bo ponehalo mesti, pozneje pa se je sneg spet opogumil, kakor bi bil z rastoč in dnevom sproti dobival tudi korajžo. Zima, zima bela ... Ljubljana danes resnično zasluži naziv bela«. Vse je belo, kamor pogledaš. Strehe nosijo belo odejo, tla so pokrita ž njo, drevje je v belem. Stebrički, kipi, nastavki, vse si je nadelo belo kučmo. Zdaj smo zajadrali v pravo, sneženo zimo kakor je že dolgo ni bilo. Včeraj in danes je padlo toliko snega kakor ne zlepa kakšno leto. Zlasti zunaj mesta se to pozna, v mestu ga po hodnikih pešci sproti razhodijo, po ulicah pa ga zmandrajo vozila. Zdaj je snega že toliko, da bodo prišli na svoj račun tudi tisti smučarji, ki med tednom ne morejo ven, na deželo. Zlasti otroci bodo veseli. Davi so snežni plugi že pridno orali in tudi mestni delavci ter brezposelni so se pridno udejstvovali. Nov list za delavce V Ljubljano so nam iz Zagreba poslali nov list, ki je namenjen delavcem in poslodajalcem. Naslov mu je »Radničko osiguranje«. Ta list se deli brezplačno delavcem in poslodajalcem ter ga je moči dobiti pri vsakem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ter pri bolniški blagajni. List ima v kratkih odstavkih razna pojasnila, ki zanimajo delavce in poslodajalce. Podoben je znanemu slovenskemu informativnemu listu »Delavsko zavarovanje«. Prehlad in druge nadloge Ob temle čudnem vremenu zadnjih dni, preden je začelo snežiti, se je marsikdo prav pošteno prehladil, pa tako, da še sam prav za prav dobro ni vedel kdaj in kako. Nekatere so začeli boleti zobje, druge je trgalo po ušesih, večina pa je tožila nad nahodom, glavobolom in vročino. Prav mnogo jih tudi kašlja. Zdravi pa se vsak, kakor ve in zna. Neki imajo posebne, svoje domače recepte, drugi pa se bolj zanašajo na zdravnika. Večina pa je mnenja, da bolezen rajši in prej mine, če človek ne leže, ampak ostane pokoncu in se na ta način postavi bolezni po robu. Nekateri pridno pijejo vroč čaj, drugi sl pomagajo z »ginom«, neki pa kar lepo z navadnim, prav nič »prerihtanim« žganjem. Ni jih malo, ki se vedo pohvaliti, da so se že ničkolikokrat v svojem življenju na ta način izmazali iz bolezni, tudi ko se prehlada na noben način niso mogli iznebiti in ko celo zdravniški recepti niso mogli pomagati. Kdor tem mojstrom za zdravljenje potoži o prehladu, dobi prav gotovo nasvet, naj se pošteno napije »šnopsa«, brinovca, slivovke ali h ruševca — v nobenem primeru pa ne vina, kajti vino bolezen le pohujša. Kaže, da si marsikakšen prehlajeni Ljubljančan ne da dvakrat svetovati, kajti zvečer je to dni po lokalih navadno več ljudi kakor druge čase. Marsikdo preganja svoj resnični ali pa »izgovorni« prehlad v gostilni. — Nemara da »se bo zdaj bolezen nekoliko polegla, ko sen dobili drugačno, zdravo zimsko vreme. Carinjeni« blaga v celjski carinarnici se |e že pričelo Združenje trgovcev za mesto Celje obvešča vse trgovske in industrijske kroge, aa so dela na predpripravah za sprejem carinskega blaga v carinsko skladišče na celjskem kolodvoru že toliko napredovala, da je že mogoče carinjenje blaga. Obenem obvešča Združenje vse svoje člane, da je treba do 31. januarja vložiti pri davčni upravi v Celju splošne pridobnlnske prijave ter prijave za poslovni promet na predpisani tiskovini. Tisli, ki so obvezni, da vodijo knjige, odnosno so jih dejansko že tudi vodili, morajo prijave vložiti do 31, marca. Prav tako je treba vložiti prijave za rentnino do 31. marca. Prav tako je treba vložiti prijave za rentnino do 31. raždinu. Tam ga je našel, pa je dobil le nekaj blaga nazaj, vse drugo je Osman že razprodal. Dasi sta se potem nekam pobotala, je vendar Osman prišel zaradi sleparstva pred sodnike ter je dobil 1 mesec in 7 dni strogega zapora ter izgubo častnih pravic za 2 leti. Ne pritožu j se po nepotrebnem 42-lelni Karl Kukovič iz Šmartnega na, Pohorju ima piko na občinskega tajnika, katerega obdolžuje kot povzročitelja raznih nevšečnosti. Zaradi tega je naredil na okrajno načelstvo ovadbo z nekaterimi neresničnimi podatki v cilju, da bi načelstvo zaradi tega pozvalo Pečovnika na odgovornost. V ovadbi je Pečovnika dolžil, da ga je nalašč in iz hudobije naznanil, da je imel psa za časa kontumaca prostega, da mu ni hotel izdati živinskega potnega lista, češ da mu je krava zarubljena, in da je na neko drugo ime naslovljeno priporočeno pismo odprl. Kukovič je bil zaradi teh obdolžitev obsojen na 1 mesecev zapora. Skrivnost najdenčka pojasnjena Maribor, 15. januarja. Pred nekaj dnevi smo poročali o skrivnosti najdenčka, ki so ga našli v listnjaku posestnika Fiderška v Hotinji vasi. Omenjeni posestnik je našel otroka na pol živega v listju, poleg njega pa listek, na katerem sporoča mati, da je otrok zakonski, da je krščen in star 6 mesecev, oče njegov pa je pri vojakih, ona pa da je tako bolna, da ne more za dete skrbeti. Oblasti so nato izvedle preiskavo. Prvi so se oglasili orožniki iz Loč s poročilom, da je ta najdenček otrok zakoncev Vinka in Marije Gorinšek, ki sta neznanega bivališča. Sedaj se je pojasnilo še ostalo in je prišlo na dan, da ni vse tako, kakor je mati ob izpostavitvi otroka napisala na listek. Oblasti so izsledile Marijo in Vinka Gorinšek. Mož jo sedaj za hlapca nekje v konjiški okolici. Njegova žena je izjavila, da je bil njen mož 18 mesecev zaprt, med tem časom pa je ona dobila otroka z nekim železničarjem. Ko je mož prišel iz zapora, ji je rekeL, da se lahko vrne k njemu, toda le brez otroka. Potem da je izročila otroka v Poljčanah neki nepoznani ženski, da ji ga zanese v Rogatec omenjenemu železničarju, ki da je njegov oče. Ta ženska pa otroka ni nesla v Rogatec, temveč ga je izpostavila v Hotinji vasi. Tudi Vinko Gorinšek je potrdil, da otrok ni njegov. Je pa malo verjetno, da bi bila Marija Gorinšek najela nepoznano žensko, da ji otroka spravi proč. Verjetno je, da je ona sama zanesla otroka v Hotinjo vas. Zaradi tega so jo orožniki aretirali in izročili sodišču. Nov, napet in zanimiv detektivski roman „Smrt vznemirja Craigley College" bo začel jutri objavljati naš list. Roman je delo priznanega ameriškega pisatrlja detektivskih romanov, Patricka Quentina. Dejanje se začenja v Ameriki z zaroto obsojenčevih sorodnikov, ki so se zakleli proti sodniku, ker je bil zaradi političnega umora poslal na električni stol nemškega izseljenca. Da bi odtegnil preganjanju svoja sinova, ju pošlje sodnik v angleški vzgojni zavod. Toda zarotniki ne odje-njajo. Tudi v Angliji zasledujejo svoje žrtve. Dejanje se zapleta, vrste se razburljivi dogodki in vse poskuša razkrinkati zločince, ki so se vtihotapili v sicer mirni angleški vzgojni zavod. Skrivnostno uganko, kdo je morilec, pa reši nazadnje deček, gojenec zavoda. Delo je napisano zanimivo, lahko in sem ?>a tja hudomušno, obenem pa je zasnovano ako, da postavlja pred bralca zmerom nove zaplete. Uganka se razvozlja tedaj, ko se tega ninče ne nadeja. Prav zato sc roman »Smrt vznemirja Craigley Cellege« razlikuje od običajnih detektivskih povesti. januarja. S 1. Januarjem 1940 so prišle družbe z. o z. pod družbeni davek in bodo morale predložiti prijave do konca maja 1940, najkasneje pa 15 dni po občnem zboru. Izpolnitev teh prijav mora niti natančna, ker so sicer predvidene drakonske kazni. V splošnem se vsi člani Združenja opozarjajo na novo uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih in davku na poslovni promet. Davčna uprava v Celju ponovno opozarja delodajalce, ki zaposlujejo hišno služinčad, da »i brezpogojno nabavijo davčne karte do 31. januarja, ker jih bo sicer zadela kazen v smislu čl. 95. zakona o neposrednih davkih. R. Cantsli Torpedi na petrolejsko ladje Resnični prikaz a ■ ■ Poveljnik podmornice j« bliskom* ra-umsl, kaj namerava kapitan francoskega forsčšga parnika. Kar je bilo zdaj jasno, J« je petrolejska ladja izgubljena, je skušal njen poveljnik umreti tako, da bo njegove amrt in pogin ladje še v zadnjem renutku kaj koristila. Skozi daljnogled je poveljnik podmor-iice Se utegnil videti, kako 6e rešilni čol-ii e posadko »Emilieta« oddaljujejo od :oreče Udje. Na ladji pa je na poveljni-kem mostu ostal en sam človek, miren, 15 I Ife Š<* Veter (smer, inkost) Pada- vine . " a> n , Mb "■I o « e f 3 OD t Ljubljana 756-7 -2-b -5*0 95 10 SE, 111 sneg Mariboi 759-3 -4-0 -13-0 90 10 U 5-0 sneg Zagreb 749-3 -4-0 -8-0 90 10 NE, frii sneg Belgrad 749-7 3-0 -60 90 10 E, — Sarajevo 751-2 30 •70 90 10 0 4^) sneg Vit 747-2 7-0 4-0 90 10 SE, — mm Spin 746*8 11-0 5-0 80 10 E, — Kumboi 7484 13-0 8-0 70 6 SSE, 60 dež Rab 748-t 9-0 4-0 80 10 NE, OUDPOVnili 748-3 130 110 80 6 SE, 14*0 dež Vremenska napoved: Oblačno, spremenljivo, zmerno mrzlo vreme. Tu in tam bo še snežilo. Najmanjša toplota zraka na letališču — 7.*48C. Koledar Danes, četrtek, 18. januarja: 1’riska. Petek, 19. januarja: Marij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 81. XIV. koncert ljubljaaske filharmonij« bo dirigiral g. Krešimir Baranovič, znani skladatelj in ravnatelj zagrebške opere. Spored občega Čajkovskega V. simfonijo, Smetanovo Vltavo, Baranovi-čevo Licitarsko srce, suito iz istoimenskega baleta in izvirno slovensko skladbo. Koncert bo v petek, 26. t. m. v unionski dvorani. Filozofsko društvo v Ljubljani bo imelo v so-l>oto, dne 20. januarja ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje redno predavanje. Predaval bo g. ravnatelj dr. Simon Dolar o temi: Filozofija v srednji šoli. K predavanju so vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. Najbrž bo možno namestiti nekaj absolvtranih filozofov ne glede na stroko za učitelje ljudskih šol in jih dodeliti meščanskim šolam za toliko ča-sa, dokler ne bodo nameščeni na meščanskih ali srednjih šolah. Kandidatje, ki bi hoteli sprejeti to začasno sluibo, naj se priglasijo prosvetnemu oddelku. Občinski odbor društva »Rdečega križa« v Medvodah sporoča, da bo v nedeljo, 21. t. m. ob 10.30 po službi božji v prosvetnem domu predavanje dr. Mateja Justina, sanit polkovnika v p., o snmarijanskih tečajih s posebnim ozirom na to, da bo priredil ta odbor svoj prvi samarijanski tečaj še tekoči mesec. Začetek tečaja bo 24. januarja. Vsi oni, ki se za ta tečaj zanimajo, naj se predavanja gotovo udeležijo in se takoj po predavanju prijavijo za ol>i^k tečaja. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20. Četrtek, 18. januarja: »Profesor Klepec«. Red Četrtek. Petek, 19. januarja ob 15: »Kozarec vode«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 20. januarja: »Hudičev učenec«. Izven. — Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Nedelja, 21. januarja ob 15: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: »Profesor Klepec«. Izven. Znižane cene o>l 20 din navzdol. Opera. Začetek ob 20. Četrtek, 18. januarja: »Nižava«. Red A. Petek, 19. januarja: Zaprto. Sobota, 20. januarja: »Nižava«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Žalostna smrt otroka Maribor, 17. fanuarja. Pred nekaj dnevi smo pisali o dveh tragičnih primerih, ki sta se pripetila v Mariboru in na Pobrežju. Dva majhna otroka, prvi en mesec, drugi štiri mesece star, sta umrla pod tako sumljivimi okoliščinami, da je državno tožilstvo pri obeh primerih odredilo obdukcijo. Posebno je značilen primer, ki se je pripetil v družini zakoncev Vauhnik na Pobrežju. Mož in žena sta odšla v soboto popoldne z doma na obisk v Počehovo k sorodnikom, doma pa sta pustila v praznem stanovanju svoje enomesečno dete. Poleg otroka sta pustila lonček z mlekom, stanovanje zaklenila, ključ pa izročila hišni gospodinji s prošnjo, da od časa do časa pogleda k otroku. Roditelja sta potem izostala do nedelje zvečer od doma. Hišna gospodinja je v nedeljo zjutraj pogledala k otroku, pa ga jo našla že mrtvega. Raztelesenje je potem dognalo, da je malček enostavno zmrznil. V sobi, v kateri sta ga oče in mati pustila, je bil tak mraz, da je celo zmrznilo mleko v lončku. Ker je bilo dete le slabo pokrito, ni čuda, da ga je mraz umoril. Od mraza je malemu revčku celo zmrznilo srce. Štafeta 4X50 m je pokazala, da ima Belgrad nekaj prav talentiranih plavačev. * Glavna nedeljska smučarska prireditev v ne del je, je državno prvenstvo v klasični kombinacij' v zibelki našega smučarstva, v Bohinju. Tekme se začno s tekom na 18 km že jutri ob 14 in 6e nadaljujejo s skoki v nedeljo ob 13 na Hannsenovi skakalnici v Bohinju. Naši tekmovalci za tek, ki so bili povečini v tekmovalnem tečaju, ki ga je priredilo ministrstvo za telesno vzgojo v Bohinju, bodo startali vsi. Poleg teh naših tekmovalcev pa nastopi še 7 inozemskih tekmovalcev, in sicer Gregor Holl, Helmuth Lantochner, Gustl* Maicr. Gustl Krenn, Ando Krallinger, Josip Doujak in Ivan Gferer. Druga važna zimska športna prireditev je dr žavno drsalno prvenstvo v umetnem drsanju. Tudi to prvenstvo se začne že jutri ob 14.30 z nastopom tekmovalcev v obeznih likih. V nedeljo dopoldne pa se tekme nadaljujejo s prostim drsanjem. Poleg tega pa bo jutri zvečer ob 20 še propagandni nastop v prostem drsanju, ki se ga bodo udeležili vsi najboljši drsalci. Smučarski klub' Ljubljana priredi v Škofji Loki v nedeljo tekmo v slalomu. Tekma je bolj propagandnega zuačaja in bodo tekmovalci razdeljeni v verificirane tekmovalce, starostni razred, dame in mladino. 343 Italijanov iz okolice Sarajeva se je vrnilo v Italijo Odločili so se, da se za sfalno naselijo na novih posestvih v Pomeziji Pred kratkim se je odločilo 343 Italijanov, katerih predniki so se pred 60 leti naselili v bližini Sarajeva, vrniti se nazaj v Italijo. Tam jih bodo naselili v Pomeziji, kjer bodo opravljali na novih posestvih kmetska dela in tako pomagali dvigniti italijansko kmetijstvo. O odhodu teh Italijanov iz .Jugoslavije smo že brali, pa naj povemo še to, kako so jih v Italiji sprejeli. Sprejem je bil navdušen, kakor piše »Piccolo di Trieste«. Številni med njimi se najbrž niso mogli popolnoma uživeti v ta sijajen sprejem, kajti rodili so se v Jugoslaviji in italijanščine sploh ne razumejo. Morali se je bodo šele navaditi. Vendar pa niso hoteli zamolčati svoje italijanske krvi in italijanske zavednosti, zaradi katere so se bili tudi odločili iti nazaj v domovino svojih prednikov. Seveda je med njimi tudi precej takšnih, ki so že nekoč živeli v Italiji in znajo kljub temu, da so bili toliko časa v Jugoslaviji, še vedno italijansko. Sprejem v Italiji so doživljali torej ti Italijani z razlifnjmi občutki. Prvi sprejem so jim priredili v Postojni. Zbrani so bili na kolodvoru zastopniki vseh tamkajšnjih organizacij, ki so izrekli tople dobrodošlice svojim vračajočim se rojakom. Prispeli so jih pozdravit vsi zastopniki civilnih ;n vojaških krajevnih oblasti, razen teh pa tudi zastopniki zunanjega ministrstva. Ko je vlak pripeljal na postajo, so za-orili navdušeni vzkliki Mussoliniju »duce, ducek Navzoč je bil tudi tajnik krajevne fašistične orga- nizacije v družbi italijanskega konzula iz Sarajeva. Članice fašistične ženske organizacije so rojakom razdelile v okrepčilo toplo mleko, sladkarije in sadje. Iz Postojne je tajnik tamkajšnje fašistične organizacije poslal zunanjemu ministru v Rim brzojavko, prav tako pa tudi glavnemu tajniku fašistične stranke. V teh brzojavkah je izrazil navdušenje 343 družin, ki so se vrnile, za Mussolinija. Enako toplo so bili ti italijanski rojaki sprejeti tudi v Trstu. Tu so jih med drugimi pričakovali tudi v imenu pokrajinskega poglavarja tržaški podprefekt, poveljnik tamkajšnje divizije, poveljnik armadnega zbora, tržaški župan, zastopniki tamkašnjih fašističnih organizacij, funkcionarji zunanjega ministrstva in izseljenskega komisariata. Vojaška godba jim je zaigrala »Giovinezzo«. Po pozdravnih govorih so se jugoslovanski Italijani odpeljali z avtomobili v znano restavracijo pivovarne »Dreher«, kjer so se pokrepčali, od tam pa so odšli po skupinah v razne tržaške hotele prenočevat. Drugi dan zvečer so nadaljevali svojo pot proti Pomeziji, kjer se bodo za stalno naselili kot kmetovalci. Ker bo šele pozneje urejen prenos njihovega dosedanjega premoženja iz Jugoslavije v Italijo, ob njihovi vrnitvi v Italijo niso imeli bogven bogatih otokih. Vedel pa je, da se je poveljnik »Pinte« le nerad uklanjal njegovi volji, zato se mu je zdelo zelo verjetno, da je hotel sam odkriti nove otoke, ali pa se je celo hotel vrniti pred njim v Evropo. Ker je »Santa Maria« bila bolj počasna, je moral Kolumb opustiti vsako misel, da bi zasledoval pobeglo ladjo. Prestal je že toliko hudega, zato je tudi to nepriliko prenesel molče in nadaljeval z iskanjem otoka Babeque. Ko sta »Santa Maria« in »Nina« dospeli do najbolj vzhodne točke Kube, je admiral zagledal v neposredni bližini drug otok. Po visokih hribih je bilo ©oditi, da mora biti zelo velik. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Jože Kramarič. — Izdajatelj: inž Jož« Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« iibaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, sa Inozemstvo 25 din Uredništvo: Kopitarjeva uliea 8/111 Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva nllea t