Časopis občine Kamnik, 18. oktobra 2019, leto4, številka 18 Šola na hribu s prenovljeno podobo Podružnična šola Osnovne šole Šmartno v Tuhinju v Zgornjem Tuhinju, ki ji krajani pravijo kar šola na hribu, je učence ob začetku letošnjega šolskega leta pričakala povečana in prenovljena. Prenova, zaradi katere so učenci pouk lansko leto obiskovali na matični šoli, je stala dobre pol milijona evrov. Jasna Paladin Zgornji Tuhinj - Kako pomembna je šola za Zgornji Tuhinj, so učenci, njihovi starši in številni drugi krajani pokazali v četrtek, 3. oktobra, ko so na šolskem igrišču pripravili prisrčno in dobro obiskano prireditev, s katero so ponosno predstavili novo pridobitev. Šola v Zgornjem Tuhinju je bila na tem mestu prvič postavljena leta 1902, med vojno je bila stavba požgana, nato pa znova sezidana in do leta 1964 je bila šola osemletka, v najboljših časih pa jo je obiskovalo tudi po sto osemdeset otrok. Danes je ta podružnica ena od sedmih podružničnih šol v občini in največja podružnica Osnovne šole Šmartno v Tuhinju. Danes jo obiskuje šestdeset otrok, s prostorsko stisko pa so se soočali že nekaj let. Leta 2013 je šola do- Trak so slavnostno prerezali vodja podružnice Ivica Bajde, župan Matej Slapar in ravnateljica mag. Darja Krašovec. bila lepšo zunanjo podobo, preteklo leto pa je bilo leto korenite prenove. »V preteklem šolskem letu skovali pouk v matični šoli in se pri tem naučili sobiva-nja in dejstva, da je včasih za dosego ciljev treba potrpe- smo učenci in učitelji obi- ti. Skozi leto smo se z vese- Podružnična šola v Zgornjem Tuhinju je srce kraja, kar se je pokazalo tudi na prireditvi ob uradnem odprtju prenovljene šolske stavbe. / Foto: Jasna Paladin ljem vključevali v načrtovanje in dajali predloge glede ureditve prostorov. Hvaležni smo, da nam je občina prisluhnila in zagotovila novo kritino ter omogočila veliko nepredvidenih popravil, ki so se za potrebna pokazala ob prenovi,« je ob odprtju povedala vodja Podružnične šole Zgornji Tuhinj Ivica Bajde. Kako kakovosten je pouk na podružnicah in da bo z obnovo v prihodnje še bolj, je potrdila tudi ravnateljica Osnovne šole Šmartno v Tuhinju mag. Darja Krašovec: »Prav majhnost šole daje občutek domačnosti, zaupanja, varnosti in prijateljstva med mlajšimi in starejšimi učenci. Vpetost v okolje in povezanost med učenci, učitelji, starši in krajani predstavljata ključni prednosti podružničnih šol v primerjavi z večjimi šolami. Včasih je veljalo prepričanje, da so podružnice 'za časom' in da ne delajo po konceptih sodobne šole, vendar tovrstna razmišljanja nikakor ne držijo.« Ravnateljica in vodja podružnice sta trak pred prenovljeno šolo slavnostno prerezali z županom Matejem Slaparjem. Šola v Zgornjem Tuhinju je zdaj bogatejša za novo strešno kritino, dve učilnici in dva kabineta v mansardi, povečano in preurejeno telovadnico, preurejeno kuhinjo, sanitarije v pritličju in nove garderobne omarice. V prvem nadstropju so zamenjani vratna krila in podi v učilnicah, obnovili so tudi zunanje in notranje stopnice ter zunanje športno igrišče. Celotna vrednost investicije je znašala dobrih 514 tisoč evrov, od tega je država prispevala 166.562 evrov. OBČINSKE NOVICE V družbi najbolj trajnostnih destinacij Mednarodna organizacija Green Destinations je Kamnik uvrstila med sto najbolj trajnostnih turističnih destinacij na svetu. stran 2 AKTUALNO Dolina si zasluži celostni razvoj Agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik je v naravi dobila vrnjen tudi planinski dom v Kamniški Bistrici. Table, s katerimi so označili meje svojega območja, pa bodo najverjetneje morali odstraniti. stran 5 KULTURA V hribih se dela dan Tako so v Planinskem društvu Kamnik naslovili likovni natečaj za kamniške osnovnošolce, ki so ga sklenili z razstavo del v prostorih Občine Kamnik. S tem so potrdili, da kljub športni usmeritvi sodijo med najbolj kulturno aktivna društva v občini. stran 7 ZANIMIVOSTI Preboja ne bi bilo brez domačinov V kinematografe je prišel težko pričakovani celovečerni igrani zgodovinski film Preboj, ki uprizarja epsko bitko partizanov na Menini planini marca leta 1945. stran 13 Cirius bogatejši za učno stanovanje V učnem stanovanju, ki so ga uredili v stavbi nekdanjega Alprema, bodo gibalno ovirani dijaki razvijali samostojnost v vsakdanjem življenju. ► 2. stran Učno stanovanje je za Cirius in njihove dijake izjemna pridobitev. / Foto: Gorazd Kavčič 21. 11. DOBRODELNI VEČER VRHUNSKIH VIN (Avla Mestne občine Kranj) 24. 11. SLADKI DAN DEGUSTACIJA SLADKIH VIN IN SLADIC www.visitkranj.com Vstopnice so na voljo na vseh Petrol servisih in prodajnih mestih Eventim. GROBNIH CENAH NAGROBNE SVEČE -50 % Popust velja na določene izdelke do odprodaje zalog. V tednu pred prazniki 21.-30. 10. 2019 odprto: pon-pet. 08:00-18:00 sob. 08:00-12:00 Praznik 31. 10. 2019 08:00-12:00 l0 petek, 20. septembra 2019 Kamničan y Občinske novice Cirius bogatejši za učno stanovanje V družbi najbolj trajnostnih destinacij Mednarodna organizacija Green Destinations je turistično destinacijo Kamnik uvrstila med sto najbolj trajnostnih turističnih destinacij na svetu. To in še mnogo drugega je bilo povod za pogovor z direktorjem Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomažem Simetingerjem, ki pa po dobrem letu dni vodenja zavoda odhaja. Dr. Tomaž Simetinger / Foto: Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik 3 1. stran Jasna Paladin Kamnik - Zavod Cirius Kamnik je učno stanovanje uredil v sklopu projekta Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, ki sta ga podprla Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad. Približno sto kvadratnih metrov velik prostor so najeli od Rudija Capudra, lastnika nekdanjega Alprema, ki je zdaj že skorajda povsem zapolnjen z različnimi vsebinami, in ga v zadnjem letu dni skrbno uredili v stanovanje. V četrtek, 10. oktobra, so novo pridobitev ponosno predstavili javnosti. »Naši dijaki so nad učnim stanovanjem navdušeni. Urejamo ga že skoraj eno leto in sode- Franc Pivk Kamnik - Letošnjo vseslovensko preventivno akcijo Agencije RS za varnost prometa Pešec smo 3. oktobra med 17. in 20. uro izvajali tudi člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik v sodelovanju s Svetom za preventivo Občine Kamnik, občinskimi redarji in Policijsko postajo Kamnik ter člani AMD Kamnik, in sicer na križiščih Ljubljanske ceste, Steletove ulice, Šutne in tako imenovane kamniške obvoznice, ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 lovali so pri vseh obrtniških delih, ki so bila potrebna. Stanovanje ima sicer le tri postelje, a v njem se lahko hkrati zadržuje tudi po deset naših dijakov. Eden od njih je že tako samostojen, da bo tu živel stalno, drugi pa se bodo na samostojnost navajali postopoma, saj je takšno življenje zanje nekaj povsem novega. Projekt je časovno omejen, a naši načrti s to dislocirano enoto so dolgoročnejši. Čez tri leta stanovanja zagotovo ne bomo zaprli, kvečjemu bomo kje odprli še kakšnega,« je dejal vodja projekta dr. Dušan Rutar, direktor zavoda Goran Pavlič pa je poudaril, da je bistvo takšnega projekta v pripravi gibalno oviranih na vstop na trg dela, saj je prav zaposlitev invalidov eden od ključnih dejavnikov za njihovo samostojnost. kjer je največja gostota prehodov za pešce. Temeljni cilj, h kateremu nenehno stremimo, je izboljšati varnost in vidnost pešcev na izpostavljenih prehodih za pešce in manj osvetljenih delih, še posebno najranljivejših skupin, kot so otroci in starejši. Ob tem smo pešce opozarjali na nujno uporabo odsevnikov za boljšo vidnost v prometu ter jim razdelili odsevna telesa - kresničke in odsevne trakove, ki jih je zagotovila Agencija za varnost prometa. ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 Jasna Paladin Začniva z Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki so sicer že krepko za nami, a ne moremo mimo dejstva, da je osrednja po-vorka že drugič v zadnjih treh letih odpadla zaradi dežja. Verjetno si česa takega prihodnje leto, ko bo prireditev že petdeseta, ne boste mogli privoščiti? Že ob odločitvi za odpoved nedeljskega programa smo razmišljali o planu B oz. načrtih, ki so možni in izvedljivi. Določen del programa v primeru slabega vremena sicer lahko preselimo pod streho, a največji logistični zalogaj je povorka, ki poteka po Kamniku, mesta pa žal v primeru dežja ne moremo preprosto pokriti s šotorom. Toliko ljudi ne moremo dati v nobeno dvorano. Tudi uvedba nadomestnega termina, kar se omenja kot možnost, je izredno zahtevna. V določeni meri razmišljamo o alternativnem prizorišču v primeru dežja, računamo pa, da - glede na to, da smo zdaj že dvakrat imeli smolo - prihodnje leto slabega vremena ne bo. Priprave za prihodnje leto so se najbrž začele takoj ob koncu letošnje prireditve? Da, res je. Naša želja je, da bi dogajanje podaljšali za kak dan, več si želimo povezovati z lokalnimi javnimi zavodi in drugimi deležniki, ki so lahko povezani s tem festivalom. S tem bi celotno mesto živelo s tem festivalom. S tem se že intenzivno ukvarjamo, ker pa bodo prihodnji Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine jubilejni petdeseti, si zaslužijo sladko presenečenje - v ta namen bomo namreč razvili kamniško torto, ki bo postala del Okusov Kamnika. Če pa ima kdo od občanov kakšno idejo, kako bi prihodnjo prireditev še nadgradili, naj nam sporoči, zelo bomo veseli vsake pobude. Podatki za letošnjo turistično sezono so zelo dobri, saj Kamnik znova uvrščajo med nadpovprečno uspešne de-stinacije. A ni vse v številu nočitev, številu obiskovalcev ... Kako si prizadevate, da bi Kamnik postal bolj butična destinacija s poudarkom na kakovosti in ne kvantiteti? Treba je poudariti, da številke na koncu so pomembne, saj nam potrjujejo, da dela- mo prav. A že nekaj časa ne gradimo na množičnosti, pač na trajnostnem turizmu, kar potrjujejo tudi odmevna mednarodna priznanja. Spomladi smo tako srebrni znak Green Destination uspeli nadgraditi v zlatega, povsem sveže pa je priznanje, ki smo ga prevzeli pretekli teden. Mednarodna organizacija Green Destinations je turistično destinacijo Kamnik namreč uvrstila med sto najbolj trajnostnih turističnih destinacij na svetu, kar pomeni, da smo dosegli res velik napredek in da gremo v smer, kamor bi šli radi in smo si jo zadali tudi v turistični strategiji. Pomembno pa se je zavedati, da v turizmu glavne vloge ne igra le promocija, ampak tudi razvijanje infrastrukture in povezovanje deležnikov in tu bo pomembno, kako se bodo stvari odvijale v prihodnje. Marsikje po občini bo treba začeti umirjati promet, več turistov bo treba zadržati v središču Kamnika, prizadevati si moramo, da bi turisti naredili čim manjši odtis na naravo ... To so zelo kompleksne ideje, o katerih pa ne more odločati naš zavod; smo lahko le pobudniki, večino teh odločitev bo morala sprejeti občina. Kako ste zadovoljni z vpisom abonmajev v Domu kulture Kamnik? Vpis abonmajev še poteka, a za zdaj kaže, da bo vsaj na nivoju lanskega leta. Še bolj kot to pa nas veseli, da beležimo dvig obiska vseh dogodkov, ki potekajo v Domu kulture Kamnik. V prvi polovici leta se je obisk dogodkov - teh je bilo okoli 130 -povečal za 25 odstotkov, v zadnjih treh letih pa kar za približno sto odstotkov. Večina obiskovalcev je občanov, a nekateri dogodki so postali tudi regionalni, predvsem Glasba z okusom privablja poslušalce iz različnih koncev Slovenije, saj gre za edinstven, naš avtorski projekt, ki je požel veliko pozornosti. Kakšno je vaše mnenje o tem, da je področje kulture v občini razdeljeno pod dva javna zavoda - vašega in Mekinjski samostan? Osebno mislim, da bi bilo smotrno, da se področje kulture iz Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik 'preseli' pod Mekinjski samostan. Naš zavod je zdaj že skorajda zavod za vse, zato se pojavljajo težave z operativno sposobnostjo. Če je področij preveč, je jasno, da se vsega ne da delati optimalno. Slediti je treba trem programskim področjem, trem zakonodajam ... V vsakem primeru za vse zmanjka energije, tudi zaposlenih. Zdi se mi, da bi bilo tehnično povsem preprosto izvesti to združitev, a to je seveda vprašanje za ustanovitelja obeh zavodov - torej občino. Če bi o tem odločal sam, bi kulturo združil pod enim zavodom, saj bi področje s tem edinole pridobilo. Na področju športa poleg vzdrževanja otroških igrišč in nekaterih drugih športnih površin pripravljate tudi različna občinska šolska tekmovanja in dva teka - Tek na Stari grad in Vero-nikin tek. Razmišljate še o kakšni prireditvi? Morda prevzemu organizacije Teka na Grintovec? Ne. Težava našega zavoda je v tem, da imamo že zdaj preveč prireditev. Priča smo velikemu nesporazumu, da se turizem dela s prireditvami, kar ne drži. Turizem se dela z jasnimi strategijami, medijskimi kampanjami in dolgoročnim delom. A to je nekaj, kar se ne vidi. Če bomo organizirali še en tek ali še eno veselico, ne bo več turistov. Koliko denarja sploh imate za promocijo destinacije? Okoli 150 tisoč evrov, kar je v primerjavi z drugimi desti-nacijami zelo malo. Vse drugo, kar dobimo iz proračuna (okoli šeststo tisoč evrov), gre za prireditve, stroške dela zavoda, upravljanje površin . A glede na to, da bomo ob koncu leta zabeležili sto tisoč nočitev, in če vsak turist dnevno zapravi okoli petdeset evrov, je to pet milijonov evrov, ki so jih turisti letos pustili v kamniški občini. Možnosti za razvoj vseh treh področij našega zavoda je še zelo veliko, pomembno je, da smo na pravi poti. Odločili ste se za vstop v politiko; imenovani ste bili za generalnega sekretarja LMŠ. Kaj za zavod zdaj pomeni vaše imenovanje in odhod? Gre za osebno odločitev. Ne odhajam pa čez noč, do izteka odpovednega roka še ostajam direktor s polnimi pooblastili. Potem pa bo moral svet zavoda po predpisanih postopkih imenovati novega direktorja. Smo pa v tem letu dni z ekipo v vseh treh oddelkih pripravili nastavke za dobro delo še naprej in zaupam ekipi, da bodo stvari tekle nemoteno dalje. KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2019 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 8. novembra 2019, prispevke lahko pošljete najkasneje do srede, 30. oktobra 2019. Akcija Pešec v Kamniku Zbor krajanov KS Kamniška Bistrica Zgornje Stranje - Svet Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica vabi na zbor krajanov, ki bo v soboto, 19. oktobra, ob 18. uri v avli Osnovne šole Stranje. Kot nam je povedal predsednik krajevne skupnosti Damijan Krmavnar, bo na zboru krajanov priložnost za razpravo o različnih aktualnih in perečih temah, kot so ceste, kanalizacija, pitna voda, porast turizma ..., na srečanje pa so povabili tudi župana Mateja Slaparja, sodelavce občinske uprave, občinske svetnike in druge predstavnike krajevnih organizacij. Razpravi, na kateri si organizatorji želijo čim večjo udeležbo, bo sledila tudi skromnejša pogostitev. J. P. Kamničan Kamničan ^ petek, 18. oktobra 2019 !3 Občinske novice Medkulturna knjižna 1*1 • v v • zbirka je se večja Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je prevzela še okoli sto dvajset novih knjig v tujih jezikih priseljencev, ki bodo mesto našle v premični medkulturni knjižnični zbirki. Denar zanje je občina zagotovila iz projekta PlurAlps. Direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir je sprejela nove knjige za medkulturno knjižnično zbirko. / Foto: Jasna Paladin V tisku je zloženka za tujce, ki bo priseljencem olajšala prve korake v novem okolju. Natisnjena bo v angleškem, bosanskem, makedonskem in albanskem jeziku. Predstavitev zloženke bo potekala na zaključnem dogodku 25. oktobra v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik. Jasna Paladin Kamnik - V občini Kamnik, ki je bila poleg Postojne in Jesenic ena od treh pilotnih občin projekta PlurAlps, so se te dni zaključile različne aktivnosti, s katerimi so v ob- čini v okviru projekta spodbujali kulturno raznolikost in razvijali pomoč tujcev. Teh je namreč tudi v občini Kamnik iz leta v leto več. »Projekt se je sprva oblikoval zaradi trenutnega migracijskega vala, s katerimi se sooča Evropa in tudi alpski prostor. Kasneje so se vsebine projekta nekoliko razširile in se dotikajo vseh priseljencev, ki pridejo živet v alpske občine za stalno ali začasno. Projekt spodbuja alpske občine, da razvijemo kulturo dobrodošlice, priseljencem pomagamo, da se vključijo v našo družbo in vsakdanje življenje,« pravi Barbara Strajnar iz občinske uprave in dodaja, da so v projektu sodelovali tudi Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Vrtec Zarja, Mladinski center Kotlovnica, Center za socialno delo Kamnik in Javni zavod Cene Štupar. Izvedenih pilotnih aktivnosti je bilo kar nekaj, med drugim tudi izobraževanje za kulturne mediator-je, ki so ga izvedli sodelavci Društva Up Jesenice. Uspešno so ga zaključili štirje udeleženci, ki so pridobili certifikat. V tisku je tudi zloženka za tujce, ki bo priseljencem olajšala prve korake v novem okolju. Natisnjena bo v angleškem, bosanskem, makedonskem in albanskem jeziku. Ob zaključku projekta sta Knjižnica Franceta Balanti- ča Kamnik in Zasebni vrtec Zarja v Mekinjskem samostanu pripravila strokovni posvet o vključevanju raznolikosti, ob tem pa je župan Matej Slapar direktorici knjižnice Bredi Podbrežnik Vukmir in direktorici Vrtca Zarja Jelki Golob predal 120 knjig v tujih jezikih za medkulturno knjižnično zbirko, ki so jih kupili z denarjem iz omenjenega projekta. Zbir- ka zdaj obsega že okoli petsto različnih publikacij. Za pogostitev na srečanju je poskrbel v Kamniku živeči Sirec Ramee Murad, prvi arabski kuhar v Sloveniji, za kulturni program pa otroci in mladostniki iz azilnega doma v Ljubljani, ki so pripravili nekaj plesnih točk, in Vrtca Zarja, ki so zapeli pesmi v angleškem in znakovnem jeziku. Na prireditvi ob zaključku projekta PlurAlps so za kulturni program poskrbeli otroci in mladostniki iz azilnega doma v Ljubljani. / Foto: Jasna Paladin Spominska svečanost v Golicah V soboto, 5. oktobra, je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda pri spomeniku v Golicah organiziralo tradicionalno svečanost v spomin na delovanje manevrske strukture narodne zaščite v občini Kamnik v letu 1990 in tudi v spomin na delovanje narodne zaščite v letu 1991. Zvonko Cvek Golice - Zvonko Cvek, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda, je v nagovoru poudaril, da z organiziranjem slovesnosti, ki nas spominjajo na dogodke v letih 1990 in 1991, ljudi različnih pogledov združujemo in poudarjamo tiste vrednote, za katere so Slovenci v preteklosti dali tudi svoja življenja. Dodal je, da so pred desetimi leti postavili spominsko ploščo na domačijo družine Janka in Olge Šimenc v vasi Steblje-vek, kjer so leta 1990 hranili orožje, strelivo in minsko--eksplozivna sredstva, namenjena Teritorialni obrambi. Slavnostni govornik je bil Sandi Uršič, podžupan Občine Kamnik, ki je v svojem govoru najprej povzel ključne dogodke ob rojstvu naše države, se vprašal, zakaj se tega spominjamo, in poudaril, da zato, da ne pozabimo in nadaljeval: »Da ne pozabimo, da osamosvojitev ni bila odločitev izbranih posameznikov, ampak je bila to Podžupan Sandi Uršič z Zvonkom Cvekom in drugimi veterani vojne za Slovenijo odločitev naroda.« Podžupan se je v svojem govoru dotaknil tudi udeležbe na volitvah, ki kaže vse manjše zanimanje za demokratično odločanje. Svoj govor je zaključil z zanimivimi mislimi: »Verjamem, da so še dovoljene sanje, saj Slovenke in Slovenci vedno znova pokažemo, da še znamo stopiti skupaj. Naj gre za podporo športnikom ali dobrodelne akcije, vedno znova govorimo v presežkih. Ko stopimo skupaj, ko gre za skupne cilje, smo najmočnejši. Takrat očitno nimamo časa, da bi se ukvarjali drug z drugim. Spoštovane, spoštovani, hvala vsem, da skrbite, da tukaj vsako leto stopimo skupaj.« V kulturnem programu so poleg Mestne godbe Kamnik sodelovali tudi Ljudski pevci iz Tuhinjske doline in učenci podružnične šole Zgornji Tuhinj. Med številnimi udeleženci so bili tudi pohodniki iz vrst veteranov vojne za Slovenijo in veterani Policijskega veteranskega društva Sever, ki so že zgodaj zjutraj odšli na pohod po tuhinjskih vaseh. Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik - Komenda, in veteranske in domoljubne organizacije občine Kamnik vabijo na osrednjo komemorativno slovesnost ob 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, ki bo v sredo, 30. oktobra 2019, ob 16. uri na kamniških Žalah pri spomeniku padlim v NOB in padlim v prvi svetovni vojni. Ob prisotnosti veteranskih in domoljubnih organizacijah Občine Kamnik bo slavnostni govornik podžupan Aleksander Uršič. V kulturnem programu bosta nastopila Mestna godba Kamnik in Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik, povezovalec programa pa bo Tone Ftičar. Venec k spomeniku padlim v NOB bosta položila podžupan Aleksander Uršič in tov. Dušan Božičnik, predsednik ZZB NOB Kamnik. Ostale komemoracije ob 1. novembru v spomin na mrtve in padle v drugi svetovni vojni bodo naši predstavniki krajevnih odborov NOB izvedli skupaj s kamniškimi osnovnimi šolami v petek, 25. oktobra 2019, v terminih: • pri spomeniku ustreljenih talcev v Črni ob 11.30, • pri spomeniku padlim v NOB v Zgornjih Stranjah ob 10.30, • pri Podružnični šoli Sela ob 11.30, • v Motniku ob 11.30, • v Špitaliču ob 12. uri, • pri spomeniku ob Kulturnem domu na Duplici ob 9. uri, • v Šmarci ob 10. uri, • v Rudniku ob 10.30, • v Mostah ob 11. uri, • v Nevljah pri Osnovni šoli ob 11. uri, • v Tuhinjski dolini pri spomeniku 192 padlim borcem NOB na Prevojah se bomo s slovesnostjo poklonili v petek, 1. novembra 2019, ob 9. uri. Dušan Božičnik, predsednik ZZB NOB Kamnik V petek, 1. novembra 2019, se bo župan Matej Slapar ob 10. uri skupaj s predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik s položitvijo vencev pred osrednje kamniške spomenike poklonil žrtvam, padlim v vojnah. l0 petek, 20. septembra 2019 Kamničan y Občinske novice, mnenja Prejeli smo Prošnja lastnikom psov Popolnoma razumem ljubezen in skrb za domače ljubljenčke, pse in psičke ter njihovo potrebo po gibanju na svežem zraku in seveda opravljanju naravnih potreb. Vendar pričakujem, da bodo odgovorni za te ljubljenčke upoštevali tudi potrebe drugih, ki uporabljajo skupne zemeljske površi- ne - od ulic, cest do poti, travnikov in pašnikov. Zato upam, da nisem preveč zahteven, če vas vse lastnike in sprehajalce psov prav lepo prosim, da pobirate vse kakce, ki jih puščajo vaši ljubljenčki tako po mestnih ulicah kot tudi po pokopališču, gozdnih in drugih poteh in drugod, da ne bo treba vedno in povsod paziti, da ne bi naletel, pa ne samo jaz, na kakšno »pasjo mino«, kot je npr. ta na priloženi sliki. Bojan Pollak, Kamnik Notarji vabijo na pogovor in svetovanje Jasna Paladin Kamnik - Evropskemu tednu civilnega prava se letos ponovno pridružujejo tudi slovenski notarke in notarji, ki vabijo vse uporabnike notarskih storitev, da se v petek, 25. oktobra, od 9. do 14. ure oglasijo na pogovor in svetovanje. V svojih notarskih pisarnah bodo na voljo za predstavitev in pogovor o svojem delu in koristih, ki jih na vseh področjih pravne varnosti prinašajo svojim strankam. Glede na to, da je letos stopil v veljavo nov Družinski zakonik, vam bodo notarji lahko osebno podali odgovore tudi na vprašanja, ki se nanašajo na vrsto novosti na področju urejanja premoženjskopravnih razmerij med zakonci, zunajzakonskimi partnerji in partnerji sklenjene in nesklenjene partnerske zveze. Mnenje občinske svetnice Tuhinjska dolina Cvetka Slapnik, svetnica NSi Občina Kamnik ni samo mesto Kamnik - tega se zavedamo. In zato je bilo letos zaključenih nekaj projektov tudi po Tuhinjski dolini, tako da se lahko še bolj optimistično snujejo načrti za naprej. Zaključena je bila gradnja pločnika med Lazami in Zg. Tuhinjem ob magistralni cesti in s tem je poskrbljeno za boljšo varnost šolarjev in drugih prebivalcev. V zaključni fazi je gradnja sekundarne kanalizacije. V mesecu oktobru je potekalo odprtje prenovljene podružnične šole v Zg. Tuhinju. Poleg šole je bilo prenovljeno tudi športno igrišče ob šoli. Oboje je bilo nujno potrebno prenove, saj je že nekaj časa primanjkovalo prostora. Glede na naštete in druge zaključene projekte je treba še naprej slediti ciljem, ki bodo pozitivno vplivali za višjo kakovost življenja v Tuhinjski dolini. Treba je snovati tudi načrte za celosten razvoj doline. V prihodnje bo treba vzpostaviti kolesarsko pot do Motnika. Kolesarska steza bo tako ponudila eno izmed dodatnih možnosti za turizem v občini. S tem se bo povečala tudi varnost okoliških prebivalcev, ki uporabljajo kolesa. Hkrati bo to vzpodbuda, da se manj uporabljajo motorna vozila in se več ljudi vozi s kolesom. Ob tem je smotrno razmisliti o tem, da se razširi projekt trajne mobilnosti in se postavi dodatna postaja za izposojo električnih koles (Kam-kolo) v Snoviku in še kje. Tudi dodatna ponudba v Termah Snovik pomembno vplivala na razvoj celotne doline, saj to po- meni, da bo dolina postala turistično povezana in uspešna dolina. Stremeti je treba k temu, da se v prihodnje ne bodo zapirale poštne poslovalnice po občini. S to problematiko smo bili svetniki in svetnice seznanjeni na zadnji seji občinskega sveta. Problem je tudi v zelo kratkem odpiralnem času poštne poslovalnice na Lazah. Vendar pa žal Pošta Slovenije za zdaj ni pokazala dosti posluha za to. Saj pravijo, da s trenutnim odpiralnim časom zagotavljajo minimalne standarde, ki jih Na tem mestu ne smemo pozabiti na prenovo in redno vzdrževanje občinskih cest (tu bi poudarila cesto od Markovega proti Studencam, cesto od bencinskega servisa proti Češnjicam in naprej do Okroga, cesto proti pokopališču v Zg. Tuhinju ...). Enakomeren razvoj občine, optimizem in želja po spremembah na bolje lahko pripeljejo do dobrih in kvalitetnih rešitev oz. projektov. Tuhinjska dolina naj bo prostor, kjer njeni ljudje živijo kvalitetno življenje, in prostor za vse druge, ki bodo našo dolino obiskali in dodali, daje to pravi biser, kamor se še vrnejo. Vloga in pomen krajevnih skupnosti Dialog in operativnost Za zadovoljevanje skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot njeni ožji deli ustanovljene krajevne skupnosti (KS), ki občinskim organom dajejo predloge s in pobude glede investicij v jav-| no infrastrukturo, dodatne pro-3 metne ureditve, sanacije divjih J odlagališč odpadkov, razglasi- li tve naravnih in kulturnih vrednot ° lokalnega pomena. | KS pa sodelujejo tudi pri skrbi ° za urejen videz naselij, dajejo | predloge za ureditev kraja, so-| delujejo pri organizaciji kultur-gnih, športnih in drugih priredi-f tev, spodbujajo delovanje dru-§ štev in klubov ter dobre medse° bojne odnose. Nekatere KS iz- dajajo lokalna glasila, druge podpirajo športno-kulturna društva, organizirajo dogodke, ki ljudi povežejo. V KS Kamnik - center združujemo skrb za urejen videz in povezovanje krajanov. Tradicionalno poteka natečaj Uredimo in polepšajmo našo KS. Letos smo že drugič ob razpisu podelili kupone; občani so jih razgrabili. Poleti člani komisije prehodijo vsa naselja v KS in fotografirajo. To je tudi priložnost za pogovor s stanovalci, za opozarjanje na podirajoče se zgradbe, uničen asfalt, neurejene šolske poti, vprašanja o šoli in otroškem igrišču. Oktobra podelimo priznanja najbolj prizadevnim in inovativnim. Letos pa smo prvič imeli sprehod po mestnem središču, med katerim so domačini delili spomine na svoje otroštvo in mladost. Ivanka Učakar, članica svetniške skupine NSi Kamnik in predsednica Sveta KS Kamnik - center N.Si Na zadnji seji OS Kamnik smo potrdili rebalans proračuna za leto 2018. Po dolgem in napornem prizadevanju je bila pobuda, katere začetki segajo še v leto 2015, sprejeta. Pred štirimi leti je namreč takratna občinska svetnica Lara Jemec podala pisno pobudo za sema-forizacijo še zlasti za pešce in šolarje nevarnega križišča v Šmarci pri bivši trgovini TUŠ. Na tem mestu ne moremo mimo prizadevanj našega svetnika Marka Šarca, ki mu 5 je uspelo poenotiti vse akter-j je. Njegova neumornost in Jangažma sta tako privedla ; tudi do primera, da je lastnik = zemljišča prepoznal prednos-j ti ureditve križišča in celo ; brezplačno odstopil del zem-i ljišča. Kot smo na eni izmed letošnjih sej poudarili, mora-i mo vsi najprej poskrbeti za j varnost tistih najšibkejših, toi rej naših otrok. LMŠ bo kot ; vselej delovala lokalotvorno, i podajala predloge, ki bodo Marko Šarec, občinski svetnik LMŠ koristni za občino Kamnik. Seveda pa je na koncu odločitev na županu, ali bo omenjene spoznal tudi za svoje prioritete. Tokrat smo bili za razliko od dosedanje prakse spozani in uslišani tako s strani župana kot kasneje s strani svetnic in svetnikov. Svetniška skupina LMŠ I ms Lista Marjana Šarca svetniška skupina Gozdni vrtci in šole Konec septembra je v Lihtenštajnu potekala strokovna konferenca Povezanost v Alpah, s temo Zgledi za prihodnost - skupaj oblikujemo življenjski prostor za mlade. Natalija Gyorek Kamnik - Namen konference je bil odgovoriti na vprašanja in pričakovanja mladih do svoje občine in oblikovanje perspektiv s strani občin, da bi povečale kakovost življenja svojih prebivalcev s ciljem ustvariti identiteto, ki je tesno povezana z lastno regijo. Inštitut za gozdno pedagogiko je bil na konferenco povabljen z namenom predstavitve Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije, ki se je pred sedmimi leti razvila prav na osnovi pobude alpskih občin in prerasla v nacionalni del gozda, ki je postal njihova tedenska učilnica. Poleg poučevanja različnih vsebin jih zanima vpliv narave na razvoj otrok in njihovih vrednot. Pedagogi opažajo, da so otroci v gozdu bolj umirjeni in bolj motivirani za učenje. V zadnjih letih smo namreč iz otrokovega razvoja skorajda popolnoma črtali naravna okolja, kar se že odraža na področju razvojnih in učnih težav. Zanimanje za delovanje Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije narašča tudi v širšem evropskem prostoru, pri tem učitelji in vzgojitelji, ki so vključeni v mrežo, ak- V občini Kamnik je med najbolj dejavnimi v Mreži gozdnih vrtcev in šol Slovenije Vrtec Antona Medveda Kamnik, ki je odličen primer dobre praske, prav tako delujejo na področju gozdnih vrtcev tudi razvojno. projekt, ki trenutno v Sloveniji združuje 92 vrtcev in štirideset osnovnih šol, vključno s šolami za otroke s posebnimi potrebami. Mrežo vodi in koordinira Inštitut za gozdno pedagogiko iz Kamnika, idejna ustanoviteljica je mag. Natalija Gyorek. V gozdovih in drugih naravnih okoljih, slovenske javne šole in vrtci, ki so vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev in šol Slovenije, vsaj enkrat tedensko izvajajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti oziroma pouk. Šole in vrtci v gozdni pouk ne vključujejo samo naravoslovnih vsebin, ampak je gozd osnovni vir idej in učilnica za vse predmete učnih načrtov. Preprosto povedano: v gozdu se učijo matematiko, materni jezik, tuje jezike, telovadijo, rišejo in ustvarjajo umetnine iz naravnih materialov. Pri tem s sabo ne nosijo tradicionalnih učnih pripomočkov, ampak razvijajo metode dela s pomočjo naravnih materialov, ki jih najdemo v gozdu. Kar nekaj šol in vrtcev je v sodelovanju z lastniki gozdov »posvojilo« tivno prenašajo številna znanja in izkušnje svojim kolegom ter motivirajo tudi kolege, ki imajo do takega načina pouka še določene zadržke. Ocenjujejo, da več kot pet tisoč slovenskih otrok tedensko enkrat ali večkrat izvede pouk v gozdu. Najbolj pomembno področje, ki ga razvijajo in s katerim so dosegli tudi zanimanje številnih domačih in tujih strokovnjakov, je vpliv narave na razvoj otrok. Pri tem uspešno sodelujejo s strokovnjaki s področja nevroznanosti in kineziolo-gije. V občini Kamnik je med najbolj dejavnimi Vrtec Antona Medveda Kamnik, ki je odličen primer dobre praske, prav tako delujejo na področju gozdnih vrtcev tudi razvojno. Tovrsten način izobraževanja je na konferenci med različnimi deležniki iz Nemčije, Švice, Lihtenštaj-na, Francije, Italije in Avstrije pritegnil veliko pozornost in prejeli so številne pohvale in čestitke za delo. Konference se je udeležila tudi predstavnica Občine Kamnik Barbara Strajnar. Javna razgrnitev predloga modelov vrednotenja Kamnik - Občina Kamnik obvešča, da javna razgrnitev predloga modelov vrednotenja, ki ga ureja Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, poteka od 1. pa vse do 31. oktobra. Gradivo je objavljeno na uradni spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si/obcinski-prostorski-nacrt). Vsi zainteresirani občani lahko svoje pripombe in mnenja v zvezi z aktualnim predlogom modela vrednotenja nepremičnin oddajo vse do 15. novembra, in sicer na naslov Geodetske uprave Republike Slovenije - Vrednotenje, p. p. 35, 1001 Ljubljana, ali po elektronski pošti na naslov vrednote-nje@gov.si. Vse dodatne informacije o javni razgrnitvi, projektu, pogosta vprašanja in odgovore nanje ter ključne povezave na potrebne obrazce in evidence so dostopne na Portalu množičnega vrednotenja nepremičnin www.mvn.e--prostor.gov.si. J. P. Kamničan Jfl petek, 20. septembra 2019 5 Aktualno Dolina si zasluži celostni razvoj Agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik je v naravi dobila vrnjen tudi planinski dom v Kamniški Bistrici, v zaključnem postopku reševanja pa naj bi bila tudi zadeva z vrnitvijo Plečnikovega dvorca. Table, s katerimi so označili meje svojega območja, bodo najverjetneje morali nekoliko prestaviti. Jasna Paladin Kamnik - Konec septembra je Agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik (MKK) prejela še eno odločbo v zvezi z denacionalizacijo nepremičnin v dolini Kamniške Bistrice. Pravnomočna je postala tudi vrnitev planinskega doma in pripadajoče depandanse ter zemljišč, ki so ga - tako kot vse nepremičnine - zahtevali nazaj v naravi, a v MKK zagotavljajo, da bistvenih sprememb ne bo, saj najemnik še naprej ostaja Planinsko društvo Ljubljana--Matica. »Z najemnikom se dogovarjamo povsem sporazumno in dolgoročno,« zatrjuje predsednik MKK Dušan Mesner, ki z optimizmom pričakuje tudi rešitev primera Plečnikovega dvorca, ki ga prav tako zahtevajo nazaj v naravi. Odločbo v zvezi s tem pričakujejo še v letošnjem letu. Sodelovanje z občino je dobro Potem ko so nepremičnine v Kamniški Bistrici zdaj praktično že v celoti v njihovi lasti, ko so za Žale sklenili poravnavo z občino in ko so se Malemu gradu odpovedali in ga tako predali v last občini, v zvezi z denacionalizacijo ostaja nerešena le še občinska stavba. »Postopek bo pokazal, ali je to nepremičnino možno dobiti nazaj v naravi, zakon je glede tega namreč jasen, a ta primer verjetno še ne bo rešen tako zelo kmalu,« še pravi Mesner in poudarja, da bodo primer reševali soglasno z občinsko upravo, saj je tudi v njihovem interesu, da se stvari rešijo v prid mesta in občanov. Z občinsko upravo tudi sicer zelo dobro sodelujejo, prav tako z Zavodom za gozdove, saj z gozdom v Kamniški Bistrici gospodarijo izključno po njihovih strokovnih smernicah. »Nikakor ne velja splošno prepričanje javnosti, da v Bistrici zdaj podiramo kar vse povprek. Resnica je, da smo do sedaj ve- Demeter Sadnikar, Bojan Pollak in Dušan Mesner činoma opravljali zgolj sanitarno sečnjo, rezultat tega pa je, da so naši gozdovi zdravi in da podlubnikov skorajda nimamo. Delamo z roko v roki v prid gozdov,« Mesnerju pritrdita tudi člana upravnega odbora MKK Demeter Sadnikar in Bojan Pollak. Dolina potrebuje prostorski akt Z razvojem Kamniške Bistrice imajo veliko načrtov, predvsem s prometno ureditvijo. Urediti si želijo kroži-šče, s čimer bodo olajšali obračanje avtobusov, pri čemer bodo morali sodelovati tudi z državo (ta ima v lasti cesto do mosta in na mostu) ter občino. Pripraviti pa bo treba tudi občinski podrobni prostorski načrt, ki bo osnova za celostni razvoj doline. A poudarjajo, da od mostu oz. izvira Kamniške Bistrice sprememb ne bo, vse bo ostalo tako, kot je, saj gradnje niso predvidene. So table postavljene na črno? Je pa MKK pred dnevi številne obiskovalce doline Kamniške Bistrice razburila s postavitvijo tabel z napisom Območje Agrarne skupnosti Meščanske korporacije Kamnik. Postavili so jih sedem, in sicer ob glavni cesti ter drugod ob meji svojega zemljišča. »Že dolgo smo razmišljali, kaj storiti glede na situacijo v Kamniški Bistrici, kjer smo priča uničevanju gozda. Želeli smo opozoriti, kje so meje zemljišča, ki je zdaj v naši lasti, da ga tudi na tak način obvarujemo. Da povemo obiskovalcem doline, da je to področje v naši lasti. Tudi druge agrarne skupnosti imajo na tak način označena svoja ozemlja,« pojasnjuje Dušan Mesner. Bojan Pollak pa dodaja: »Kamniška Bistrica je bila vrsto let področje anarhije, kjer je vsakdo počel, kar je želel. Mi smo s tablami želeli opozoriti, da se ve, kdo je lastnik zemljišča, vsaj zato, da se ve, na koga se ljudje lahko obrnejo. Te table ne pomenijo, da kakorkoli omejujemo dostop do reke, nabiranje gob in druge dejavnosti, ki so opredeljene v zakonu o gozdovih. Prav tako prometnega znaka, ki prepoveduje promet proti Jerman-ci, nismo postavili mi, pač pa občina, čeprav stoji zraven naše table in marsikdo misli, da je prepoved povezana z nami.« Pa so za postavitev tabel pridobili kakšno soglasje? Zatrjujejo, da ga ne potrebujejo, saj so table postavili na svojem zemljišču oz. pet metrov od ceste, kot določajo pravilniki. To trditev smo preverili na Direkciji za infrastrukturo RS. Kot so nam pojasnili, vse predloge za po- Tablo ob cesti v Kamniško Bistrico bodo najverjetneje odstranili oz. premaknili, da bo v skladu s pravilniki. stavitev turistične in druge obvestilne signalizacije obravnava skladno s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah ter Navodili za pripravo vlog in cenik za postavitev, prestavitev in odstranitev turistično obvestilne signalizacije, ki so objavljena na spletni strani Direkcije RS za infrastrukturo. Table MKK naj bi bile postavljene neutemeljeno in na lastno pest, zato jih bo - tako pravijo na Direkciji - pogodbeni koncesionar za državne ceste odstranil. Zaprosili smo jih še za nekaj dodatnih pojasnil, a odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Planinski dom v Kamniški Bistrici je s pravnomočno odločbo prešel v last Meščanske korporacije Kamnik. Zakaj je mobilna denarnica še bolj uporabna od kartic? Ko plačilne kartice namestimo še v mobilno denarnico na pametnem telefonu, postanejo več kot le sredstvo za plačevanje. Omogočijo nam namreč funkcionalnosti, ki jih kartice v fizični obliki ne morejo. Lahko, denimo, sami upravljamo varnostne nastavitve kartic, kar kot prva v Sloveniji omogoča mobilna denarnica NLB Pay, imajo pa še druge prednosti pred karticami v fizični obliki. Možnost preklica kartice je močan varnostni element, s katerim lahko kadar koli, začasno ali trajno, preprečimo nadaljnjo uporabo kartice. »V mobilni denarnici NLB Pay lahko to upravljamo sami, za vsa plačila ali za posamezen način uporabe, in sicer za: plačila v tujini, plačila na spletu in/ali za dvig gotovine na bankomatih. Če želimo, lahko začasno zaklenemo uporabo tudi za vsa plačila,« pojasni Irenka Štri-tof, vodja NLB Poslovalnice Kamnik. To je uporabno zlasti v primeru, če bi kartico založili ali če smo kupovali v sumljivi spletni trgovini in nas skrbi, da bi jo kdo lahko zlorabil. Ko kartico najdemo, lahko v aplikaciji uporabo kartice preprosto odklenemo in z odklenjeno kartico že takoj plačujemo. »Omejitve, ki jih za posamezno kartico nastavite v mobilni denarnici NLB Pay, pa veljajo tudi za kartico v fizični obliki. Če torej zaklenete kartico za vsako uporabo in jo pred nakupom pozabite ponovno omogočiti, bo plačilo (tudi če ga opravite s fizično kartico) zavrnjeno,« še opozori Štritofova. Z mobilno denarnico vedno vemo, koliko limita imamo na karticah Velika prednost mobilne denarnice NLB Pay pred fizično kartico pa je tudi ta, da imamo v vsakem trenutku dober pregled stanja in prometa na kartici. V fizično kartico namreč ne moremo »pogledati«, da nam razkrije podatke o tem. »V mobilni denarnici NLB Pay pa lahko v vsakem trenutku preverimo, a koliko razpoložljivih sredstev je na izbrani kartici,« doda vodja NLB Poslovalnice Kamnik ter nadaljuje, da je dobrodošla predvsem informacija o limitu na kartici z odloženim plačilom. Irenka Štritof, vodja NLB Poslovalnice Kamnik Mobilna denarnica še močnejša v kombinaciji z mobilno banko Klikin Mobilni telefon tako vse bolj postaja naprava, ki združuje vse, kar potrebujemo za sodoben življenjski stil. Za plačevanje in druge vsakodnevne opravke, za katere smo včasih morali obiskovati banko, lahko uporabimo kar mobilni telefon. Le izbrati moramo pravo aplikacijo - »za plačevanje s karticami na brezstičnih plačilnih mestih in za dvig gotovine na brezstičnih NLB Bankomatih uporabimo mobilno denarnico NLB Pay. Če želimo preprosto plačati položnice (s funkcijo »Slikaj in plačaj«) ali plačati prijateljem (s funkcijo »In--plačila«), pa uporabimo mobilno banko Klikin,« še zaključi sogovornica. l0 petek, 20. septembra 2019 Kamničan y Iz naših krajev Priznanja za cvetoče hiše Krajevna skupnost Kamnik Center že tradicionalno organizira natečaj Polepšajmo in uredimo našo krajevno skupnost. Potep po Tuhinju Letošnja tretja Literarno-zgodovinska transverzala se je minulo soboto odvijala v Zgornjem Tuhinju. Bojana Klemenc Kamnik - Kot vsako leto so tudi letos v spomladanskem času gospodinjstva v KS Kamnik Center prejela kupon za cvetje, poleti so balkoni in okna bujno zacvetela, v četrtek, 3. oktobra, pa so najlepšim cvetočim hišam podelili priznanja. Zanimiv dogodek s sprehodom skozi mesto se je začel pred šutensko cerkvijo, kjer je Marinka Aparnik s poslušalci delila spomine o fotografskem studiu njenega deda Franca Aparnika, ki je stanoval nasproti cerkve, v pogovoru pa so starejši Kamničani obujali zgodbe marsikatere hiše na Šutni. Pri Kavarni Veronika je Mija Majcenovič spregovorila o življenju v mestnem jedru nekoč, Dušan Mesner pa je na tržnici predstavil nekdanje športno udejstvovanje Kamničanov in življenje v Velki gasi - Maistrovi ulici (na sliki). Preden se je sprehod zaključil v Domu kulture Kamnik, je na Grabnu o svoji mladosti v tem koncu Kamnika spregovoril še Slavko Ložar. Na koncu sta Ivanka Uča-kar, predsednica KS Kamnik Center, in Matej Slapar za trud pri urejanju cvetličnih korit pohvalila več kot sto petdeset krajanov, 15 pa jih je prejelo priznanje: Apartma Kotnik, Damjana Pleš-nar Cvirn, Darja Pirc, družina Černjavič, Erika Kle-menc, Gostišče Pri Cesarju, Jana Sirc, Karmen in Milena Skubic, Marija Korošec, Marinka Mali, Okrepčevalnica Orient, Penzion Špenko, Slaščičarna in kava bar Šu-tna, Valerija Sadnikar in Vera Osolnik. Bojana Klemenc Zgornji Tuhinj - Po literar-no-zgodovinskem potepu na Selah in v Tunjicah se je transverzala v soboto, 12. oktobra, ustavila v Zgornjem Tuhinju. Na dogodku, ki letos v okviru praznovanja sedemdesetletnice Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik potuje po petih vaseh naše občine, udeleženci spoznavajo kraj, ljudi, zgodovino, posebnosti in znamenitosti, po njem pa jih vodijo domačini, ki poznajo svoj kraj kot lasten žep. Ob pripravah na transverza- lo smo spoznali veliko zanimivosti, ki so premalo znane, je poudarila Breda Podbrežnik Vukmir in dodala, da je velika prednost tran-sverzale v tem, da na njej pohodniki spoznavajo zna- menitosti kar tam, kjer so, in z ljudmi, ki jih poznajo. »Združujemo hojo, spoznavanje posebnosti, ljudi in kulturne dediščine ter druženje v eno samo, lepo doživetje. Pomembno je tudi to, da so vse poti pripravljene v sodelovanju s krajani,« je prepričana direktorica kamniške knjižnice. Pred cerkvijo Marije Vne-bovzete sredi vasi je številne zbrane pozdravila Milena Glušič, ki je pripravila to transverzalo, zbrala in uredila pa je tudi kratek vodnik Zgornji Tuhinj z okolico, ki ga je prejel vsak pohodnik. V cerkvi je o zgodovini in umetnosti spregovoril rezbar Janez Ahčin, ki je iz prve roke razložil doživete rokodelske prigode ob prenovi cerkve. Obiskovalci so se nato sprehodili do starega 'farovža', kjer je Vojko Tonin predstavil zanimivosti in obnovo nekdanjega lovskega dvorca Celjskih grofov. Nekdanja učiteljica na Podružnični šoli Zgornji Tuhinj Tanja Drovenik Ča-lič je predstavila dolgo zgodovino šole, ki jo je na začetku obiskovalo tudi 180 učencev, ki so imeli le enega učitelja. Po sprehodu do osnovne šole je prenovo šole v zadnjih dvajsetih letih orisala vodja podružnične šole Ivi Bajde. Pot se je zaključila na hribčku nad šolo in vasjo, kjer je Marjan Poljanšek v tuhinjskem narečju spregovoril o življenju nekdanje gospode, Breda Podbrežnik Vukmir pa je v zgodbah, ki jih je izvedela od domačinov, povedala tudi legendo, kako je sv. Vid prestavil cerkev iz vasi na hrib. SPREMEMBA URNIKA ODVOZA RJAVE POSODE V ZIMSKIH MESECIH S 1. 11. 2019 začenjamo s spremenjenim urnikom odvoza rjavih posod za ločeno zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov. Po novem bomo rjave posode v zimskih mesecih, se pravi novembra, decembra, januarja, februarja in marca, praznili na 14 dni. V skladu z našim predlogom in potrditvijo Občinske Uprave Občine Kamnik s 1. 11. 2019 začenjamo novi režim praznjenja rjavih posod za ločeno zbiranje biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov. Po novem bomo praznjenje rjavih posod izvajali na 14 dni, in ne več tedensko, kot je to veljalo do sedaj. Praznjenje na 14 dni bomo izvajali v zimskih mesecih, v obdobju od novembra do marca. Praznjenje bo potekalo v sodih tednih oziroma v tednih, ko praznimo tudi posode za ločeno zbiranje mešane odpadne embalaže (črna posoda z rumenim pokrovom). Dan praznjenja za posamezno naselje oziroma ulico ostaja nespremenjen. Za spremembo smo se odločili, ker v navedenem obdobju beležimo manjše količine zbranih biološko razgradljivih odpadkov in ni dejanske potrebe po pogostosti praznjenja na tedenski ravni. Nižje stroške iz naslova manjše pogostosti praznjenja rjave posode bomo upoštevali v naslednjem enoletnem obračunskem obdobju, po potrditvi elaborata v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17). KOLEDAR PRAZNJENJA PO TEDNIH (2019-20) ©Pips NOVEMBER DECEMBER JANUAR FEBRUAR MAREC P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 28 29 30 31 1 2 3 1 1 2 3 4 5 1 2 1 4 5 6 7 8 9 10 2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 9 10 11 12 3 4 5 6 7 8 9 2 3 4 5 6 7 8 11 12 13 14 15 16 17 9 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19 10 11 12 13 14 15 16 9 10 11 12 13 L4 15 18 19 20 21 22 23 24 16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 17 18 19 20 21 22 23 16 17 18 19 20 21 22 25 26 27 28 29 30 23 24 25 26 27 28 29 27 28 29 30 31 24 25 26 27 28 29 23 24 25 26 27 28 29 30 31 30 31 1 2 3 4 5 ■ - Teden praznjenja rjave posode Kamničan Jfl petek, 20. septembra 2019 7 Kultura Zbrana sredstva je donirala hospicu Breda Capuder s častnim občanom dr. Aleksandrom Dopliharjem / Foto: Breda Capuder Kamnik - Kamniška umetnica Breda Capuder - Frida, ki je lansko leto v kavarni Rotovž Caffe pripravila svojo peto samostojno razstavo, takrat z naslovom O njih se čuje glas tja v deseto vas, sporoča, da je dobrodelni projekt uspešno zaključen. Že lani je namreč sporočila, da bodo razstavljeni portreti častnih občanov naprodaj, zbrani denar pa bo podarila zavodu Hospic Ljubljana. »Da je vse skupaj trajalo skoraj leto dni, je žal kriv precej slab odziv. Hotela sem zbrati čim več denarja, zato sem k nakupu pozvala tudi svojce por-tretirancev. Odzvala sta se dr. Aleksander Doplihar in hči pokojnega Franceta Tomšiča, tako da smo na koncu zbrali 210 evrov, ki sem jih že nakazala v dobrodelne namene,« nam je sporočila Breda Capuder. J. P. Kjuti na Loškem umetniškem festivalu Škofja Loka - Škofja Loka je nedavno gostila že štirideseti Loški umetniški festival LUFt. Jesensko vreme je bilo tisto soboto naklonjeno tako prodajalcem z unikatne tržnice kot obiskovalcem, predvsem družinam z majhnimi otroki, saj je festival s svojimi prigodami obiskal Maček Muri. Na eni od stojnic smo srečali tudi Kamničanko Ireno Udovič (na fotografiji), ki se je predstavljala s svojimi izdelki Kjuti. Kvačkane kapice, šali, trakovi, torbice in posebna kolekcija škratkov so vabili v njeno družbo. A. B. Avtorica nazorno predstavi pripravo najrazličnejših vrst testa za testenine (jajčno testo, kamutovo testo, zeliščno testo, ajdovo testo, olepotičeno testo,...). Prav tako nas nauči tudi oblikovanja različnih testenin (od rezancev do mošnjičkov, špeclev...). 160 strani, 17x 23 cm, trda vezava Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 19 1 EUR * Poštnin» Gorenjski Glas V hribih se dela dan Tako so v Planinskem društvu Kamnik naslovili likovni natečaj za kamniške osnovnošolce, ki so ga sklenili z razstavo del v prostorih Občine Kamnik. S tem so potrdili, da kljub športni usmeritvi sodijo med najbolj kulturno aktivna društva v občini. Jasna Paladin Kamnik - Kamniške planine so navdih številnim umetnikom že od nekdaj in s pogledom iz doline jih občudujejo tudi tisti, ki vanje ne zahajajo. A še toliko bolj navdušujejo planince, med njimi tudi mlade. Dokaz za to je likovni natečaj Planinskega društva Kamnik, ki je k sodelovanju privabil 46 učencev štirih kamniških šol -Osnovne šole Marije Vere, Osnovne šole Stranje, Osnovne šole Šmartno v Tuhinju in zavoda Cirius Kamnik. »Slike, ki smo jih razstavili, so bile na ogled že na Dnevu kamniških planin v Kamniški Bistrici, ker pa je bilo šolsko leto takrat že pri kraju in so se učenci že podali na zaslužene počitnice, smo se odločili, da razstavo ponovimo še v preddverju občinske stavbe,« je številne zbrane nagovorila Vladka Vremšak iz Planinskega društva Kamnik, ki je povezovala prireditev, kot gostitelj pa se je za popestritev občinskega stopnišča pobudnikom likovnega natečaja in učencem zahvalil župan Matej Slapar. »Hvala vam, da ste v našo občinsko stavbo pripeljali gore. Seveda ste glavno vlogo odigrali otroci, ki ste nam na nazoren način prikazali čustva, ki jih gojite do teh čudovitih stvaritev naše narave. Izjemno pomembno je, da se otroci zavedajo, kako jih ohranjati, in tega jih s takšnimi aktivnostmi učite člani Planinskega društva Kamnik. Ljubezen do gora, hoja v hribe, Udeleženci likovnega natečaja V hribih se dela dan na odprtju razstave v prostorih občinske stavbe / Foto: Jasna Paladin zdrav način življenja in še in še bi lahko našteval - vse to vam je skupno ne glede na to, kateri generaciji pripadate. Ponosni smo, da imamo v Kamniku tako aktivno planinsko društvo, ki s številnimi dogodki bogati življenje v naši lokalni skupnosti. Hvala za to, da širite misel, da pohodništvo ni zgolj hoja, pač pa je to življenjski slog in prostor, kjer smo si vsi enaki. Želim vam mnogo nasmehov in pristnih občutkov sreče, ko boste gledali tam z vrha v našo dolino.« Med planinci so tudi slikarji, pisatelji in glasbeniki Kot je na odprtju razstave poudaril predsednik Planin- skega društva Kamnik Marko Petek, je bil likovni natečaj le ena od aktivnosti, s katerimi v svoje vrste želijo privabiti mlade. »Dragi mladi umetniki, v Planinskem društvu Kamnik smo presenečeni, kako lepo ste se odzvali na naše povabilo. Še bolj pa smo bili presenečeni, ko smo začeli slike pregledovati. Težko je bilo izbrati tiste najboljše, saj je vsaka resnično nekaj posebnega. V društvu si prizadevamo tudi mlade vključiti v svoje delovanje. Člani nismo le planinci in pohodniki, temveč je med nami veliko vrhunskih plezalcev, športnih plezalcev, kolesarjev, markacistov, oskrbnikov koč in tudi umetnikov. Vsekakor se lahko pohvalimo, da smo športno društvo, ki ima največ kulture v svojem programu, saj so med nami slikarji, pisatelji in seveda glasbeniki,« je dejal. Čeprav je bilo med vsemi težko izbrati najboljše, so praktične nagrade podelili trem - Maši Tratar, Aljažu Bajcu in Žanu Uršiču. Mladih likovnikov pa zagotovo ne bi bilo brez prizadevnih mentoric, ki spodbujajo in razvijajo njihovo ustvarjalnost, zato so posebne zahvale izrekli tudi Simoni Jane-žič in Loti Kahne (osnovna šola Ciriusa Kamnik), Ireni Zagožen in Manci Griljc (Osnovna šola Marije Vere), Emi Nežmah (Osnovna šola Šmartno v Tuhinju), Kseniji Turkalj (Podružnična šola Zgornji Tuhinj) in Brigiti Ozimek Kumek (Osnovna šola Stranje). Gostovanje zbora iz Avstrije Zadnji konec tedna v septembru je Mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi pod vodstvom Primoža Leskovca gostil zbor Village voices iz Rauchenwartha blizu Dunaja. Fani Zore Srednja vas - Bilo je maja leta 2013, ko so se začele tkati vezi med obema zboroma. Gasilski društvi iz Srednje vasi pri Kamniku in Rauchenwartha sta pobrateni že vrsto let. Na podlagi tega pa je nastala pobuda, da bi začeli sodelovati še na kulturni ravni. MePZ Mavrica se je junija 2014 prvič odpravil na gostovanje v avstrijski Rauchenwarth. Prvič so bili avstrijski pevci pri nas junija 2015, eno leto po našem obisku. Navdušeni so bili nad našo zeleno pokrajino, nad prelepim Kamnikom, obdanim z gorami, termami Snovik in tudi nad Sv. Miklavžem na Gori, kjer smo preživeli nekaj res lepih trenutkov. V petek zvečer smo jih sprejeli in se družili pozno v noč v gostilni in piceriji Izba v Snoviku. Odmevala je avstrijska in slovenska pesem, lahko smo se zavrteli ob zvokih harmonike in kitare. V soboto dopoldan so si gostje ogledali staro Ljubljano in se popeljali z ladjico. Zelo so bili navdušeni zlasti nad lepotami glavnega mesta in kulinarično ponudbo. Popoldan smo imeli skupne vaje v dvorani na Lazah, kjer je bil zvečer čudovit koncert z naslovom Pesem nas združuje. Na koncertu na Lazah so segle nam in poslušalcem do srca zlasti skupaj zapete pesmi npr. Ljubljančanka, Dajte mi zlatih strun, Weit weit weg, Syahamba, Ti si moja ljubezen, Angelček varuh moj. Izrekli smo zahvalo predsednici zbora Mavrica Pavli Šuštar, ki je skrbno in natančno organizirala celoten obisk in vse predhodne priprave in povezave z Avstrijci. Hvaležni smo tudi naši korepetitorki profesorici Martini Golob Bohte, ki se vedno z veseljem odzove našemu povabilu. Druženje z obiskovalci koncerta in na- šimi gosti se je nadaljevalo ob domačih dobrotah naših pevcev in pevk, tudi lepih narodnih pesmi ni manjkalo. Zadnji dan, v nedeljo, so člani zbora Village voices pod vodstvom Andree Wiesinger prepevali in s svojimi nežnimi glasovi polepšali bogoslužje pri maši na Selih pri Kamniku. Na orglah jih je spremljal Rok Juhant. V svoji noši so nato skupaj z nami nastopili še na prireditvi Cvetoča jesen v Termah Snovik. Druženje in prijateljevanje je ponovno okrepilo naše povezave in že načrtujemo tudi nadaljnje sodelovanje. l0 petek, 20. septembra 2019 Kamničan y Podjetništvo, šola Kako sem postal menedžer v Applu Tak je bil naslov prvega predavanja v oktobru, ki smo ga pripravili v KIKštarterju. Ana Zupan Kamnik - V sredo, 2. oktobra, smo gostili podjetnika, nekdanjega menedžerja podjetja Apple, filantropa in predavatelja iz Gea Collega in Univerze v Coloradu, Ge-orga Derisa. George vsako niso sprejeli takoj, prej jim je večkrat neuspešno poslal svoj življenjepis), kjer je začel kot povezava med uporabniki in podjetjem. Svojo pot je uspešno nadaljeval navzgor in danes je ustanovitelj devetih uspešnih star-tupov, predavatelj in mentor Svoje podjetniške izkušnje je v KIKštarterju delil tudi George Deris. leto približno tri mesece preživi v Sloveniji in z veseljem se je odzval našemu vabilu, da z nami deli svojo karierno zgodbo in podjetniške izkušnje. Svojo zgodbo je začel na začetku, z otroštvom, ki ga je preživel na kmetiji svojih staršev in kjer je po ločitvi staršev ostal z mamo. Ob obiskovanju šole je delal in ravno ko je razmišljal, da bo šolo opustil, se je po več letih preselil k očetu in nadaljeval študij. Najprej je delal v velikih korporacijah, nato pa je svojo podjetniško pot začel s t. i. startupi, zagonskimi podjetji, a mu je najprej dvakrat spodletelo. Zato se je pridružil Applu (v službo ga mladim podjetnikom. Obiskovalci smo iz njegove pripovedi zagotovo dobili neprecenljiv nasvet: ne obupaj! Neuspeh je del življenja, del poslovne poti, a vztrajnim se njihov trud poplača. George Deris je odličen predavatelj, ki nas je navdušil z deljenjem izkušenj in anekdot, nas pa že čakajo nove dogodivščine. Desetega oktobra smo začeli s Start up šolo podjetništva, tridesetega oktobra pa k nam pride etični heker in višji svetovalec na področju informacijske varnosti Boštjan Špeho-nja. Veste, kako zaščititi svoj računalnik pred vdori in spletnimi prevarami? Pridružite se nam! Izzivov se ne ustrašimo V soboto, 5. oktobra, na mednarodni dan učiteljev, je bil na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik prvi mednarodni posvet z naslovom Izzivi v šoli. Tadeja Česen Šink Kamnik - Delovna skupina, ki je štela več kot dvajset učiteljev, ga je skrbno načrtovala več kot leto dni. Povod za organizacijo je bila pozitivna izkušnja učiteljice Lidije Vidmar, ki se je pred dvema letoma udeležila mednarodnega srečanja na eni od osnovnih šol v okolici, na katerem je predstavila svoj primer dobre prakse. Predstavitev strokovnega dela v obliki mednarodnega posveta pomeni, da si upamo narediti korak več na svoji poti. Hkrati je to priložnost za osebnostno in strokovno rast. Osebnostno v smislu poguma, da stopimo iz svoje sredine, iz svojega razreda, strokovno pa je to velika priložnost za izmenjavo izkušenj in pridobivanje novih idej v obliki druženja s kolegi iz stroke. Vse to smo želeli omogočiti vsem udeležencem. Ponosni smo, da smo na posvetu lahko gostili goste iz Velike Britanije, Grčije, Hrvaške in Slovenije. Program posveta je bil sestavljen iz uvodnega dela, Prizadevnim članicam delovne skupine, ki je pripravila mednarodni posvet, se je zahvalil tudi ravnatelj šole Rafko Lah. ki je postregel z nastopom otroške folklorne skupine pod mentorstvom Marjete Kregar, ter nagovori ravnatelja šole Rafka Laha, župana Mateja Slaparja, direktorice založbe Rokus Klett Maruše Dejak in koordinatorice posveta učiteljice Lidije Vidmar. V nadaljevanju so se med seboj preplet-la tri plenarna predavanja vabljenih gostov - Marka Juhanta, dr. Emme Kell in dr. Tomaža Curka -, med- Jesenske počitniške vragolije Kamnik - Društvo Počitniško varstvo Kamnik bo letos s pomočjo Občine Kamnik organiziralo jesensko počitniško varstvo, ki bo potekalo od 28. do 30. oktobra. Varstvo bo na OŠ 27. julij vsak dan med ponedeljkom in sredo od 7. do 16. ure. Vabljeni učenci kamniških osnovnih šol od prvega do petega razreda. Počitniško varstvo bodo zaznamovale ustvarjalne, športne in glasbene delavnice, izlet na Budnar-jevo domačijo, kostanjev piknik, obisk Pravljičnega Šumber-ka ... Prijave sprejemajo do 23. oktobra, število mest je omejeno. Cena tridnevnega varovanja z vključenim kosilom, popoldansko malico in programom znaša 24 evrov. J. P. Hausmart! (((«0808774) 1 vrhmeita dfpjft. vhatjl rtneul ftrotivicmna m aiu wwk4 vrata Izkoristite jesensko akcijo! BREZPLAČNA IZMERA Velika teWraJ VWnowww.l">"S',,,irt!1iit! Izberite kvaliteto po akcijskih cenah! Hausmart d.0.0., Škofja Loka Sveti Duh 139,4220 Škofja Loka, Tel.: 04 231 59 95, Gsm: 030 390 942, E: ¡nfo@hausmart.si PE Nova Gorica, Razstavni salon Cesta 25. Junija 2C, 5000 Nova Gorica, Tel.: 05 994 15 86, Gsm: 030 645 300, E: novagonca@hausmart.si narodna delavnica, okrogla miza ter 160 predstavitev samostojnih referatov v kar dvaindvajsetih skupinah. V sklepnem delu, ki se je odvijal v športni dvorani, pa smo prisluhnili programu učencev krožka Drug z drugim ter športnemu spektak-lu, ki so ga pripravili učenci krožka Skoki z male prožne ponjave z mentoricama Ivanko Svetec in Tamaro Bračič. Zadnja točka je poskrbela za stoječe ovacije udeležencev in tako posvet na najboljši možen način tudi zaključila. Da smo lahko uresničili tako vsebinsko bogat program, se na tem mestu za podporo zahvaljujemo našim donatorjem. Naj zaključim z mislijo koordinatorice Lidije Vidmar, ki je v uvodnem nagovoru med drugim rekla, da »ko stopimo skupaj, smo res močni in zato noben izziv za nas ni pretežak«. Tudi kombuča na Štartaj Slovenija Aleš Senožetnik Kamnik - Na POP TV smo v začetku oktobra lahko spremljali prvo oddajo Štartaj Slovenija. Gre za četrto sezono projekta, skozi katerega Spar svežim podjetniškim idejam daje možnost za prodajo produktov v svojih trgovinah. Prav v prvi oddaji se je s svojo BeLife kombučo, o kateri smo pred časom v Kamničan-ki že pisali, predstavil tudi Kamničan Mirza Ljubijankič, ki svoj produkt razvija ob pomoči brata Zlatana (oba na sliki). Kombuča je stoodstotno naravna gazirana pijača, ki nastane s fermentacijo pravega čaja. Idejo za projekt je Mir-za dobil, ko se je soočal z očetovo boleznijo in mu poskušal pomagati k boljšemu po- čutju. Kombuča, ki ji pravijo tudi živa pijača, namreč blagodejno vpliva na počutje. Poleg klasičnega okusa zelenega čaja jo Mirza ponuja tudi v okusih ingver - li-monska trava in gozdni sadeži. Kombuča je že na voljo na Intersparovih policah, kot tudi v nekaterih gostinskih lokalih, tudi v kamniškem Korobaču, kjer je potekalo spremljanje oddaje v živo. Mirza, ki se je v projekt Štar-taj Slovenija sicer uvrstil že v prejšnji, tretji sezoni, a se je zaradi težav s proizvodnjo odpovedal sodelovanju, se bo tokrat soočil še z osmimi produkti drugih udeležencev, ki bi se s svojimi izdelki radi prebili na trg. Kdo se bo okitil z nazivom hit produkt, pa bo znano ob koncu sezo- Kamničan Jfl petek, 20. septembra 2019 9 Šola Angleščina z rokami Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik so zaključili projekt Erasmus+ LETS (Learn English Through Signs - Učenje angleščine v znakovnem jeziku). Bojana Klemenc Kamnik - V torek, 8. oktobra, so na GSŠRM pripravili zaključek zanimivega mednarodnega projekta, pri katerem so se kamniške dijakinje in dijaki spoznavali z angleškim znakovnim jezikom. S to predstavitvijo se je projekt uradno zaključil, a naj bi se po besedah sodelujočih v prihodnje še nadaljeval. Pri tem projektu so, skupaj s partnerji iz Velike Britanije in Poljske, razvijali inovativne pristope in didaktične pripomočke k seznanjanju z angleščino z znakovnim sporazumevanjem za otroke v zgodnjem obdobju. Pri otrocih, starih med dve in šest let, so razvijali in testirali različna gradiva in organizirali tečaj za vzgojitelje in učitelje prve triade. Za vzgojitelje, učitelje in starše so pripravili spletno platformo, ki vsebuje učna orodja in avdio-video materiale, z uporabo učnih materialov ter glasbe pa so dijakinjam in dijakom približali angleščino in uporabo angleškega znakovnega jezika. V sklopu projekta so ugotovili, da znakovni jezik pripomore pri socialnih stikih, podpira zgodnje opismenjevanje, je inkluziven in primeren za vse otroke, obenem podpira nacionalne ku-rikulume, bogati besedni zak- Dijaki predšolske vzgoje so uprizorili igro Mala muca, ki jo je napisala prof. Andreja Sabati Šuster. / Foto: Bojana Klemenc lad, omogoča izražanje, pospeši razvoj govora ter ustreza otrokom, ki imajo težave z razvojem govora. V sklopu projekta je nastalo avtorsko delo Andreje Sabati Šuster Mala muca, ki so ga dijaki predšolske vzgoje z besedami in kretnjami uprizorili udeležencem prireditve ob zaključku projekta, knjigo pa je ilustrirala dijakinja šole Kristina Grujic. Dogodka se je udeležil tudi župan Matej Slapar skupaj z državno sekretarko Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Martino Vuk, ravnateljico GSŠRM Bernardo Trstenjak, vodjo projekta Erasmus+ LETS Tatjano Cvrtila Ložar ter ostalimi sodelujočimi profesoricami in profesorji omenjenega projekta: Marjeto Kralj, Katarino Juhart, Mojco Krevs, Gabrijelo Gregorič, Klavdijo Pikelj Grobelnik, Janezom Klemenčičem, Markom Streharjem, Andrejo Sabati Šuster in Maticem Smolnikarjem. Častni gostji sta bili Anica Justinek in Mojca Polak Williams, začetnici projekta, ki je na kamniški gimnaziji zaživel leta 2011. Dogodek in potek projekta je predstavila vodja projekta Erasmus+ LETS na GSŠRM Tatjana Cvrtila Ložar, ki na šoli poučuje angleški jezik. O izkušnjah s projektom so zbranim spregovorile tudi vzgojiteljice kamniških vrtcev, saj so se projektu pridružili tudi otroci enote Tinkara Vrtca Antona Medveda Kamnik, Zasebnega vrtca Zarja, Zasebnega vrtca Sonček, Zasebnega vrtca Peter Pan in Vrtca Trzin. Za glasbeno popestritev dogodka so s petjem, glasbeno spremljavo kot tudi znakovnim sporazumevanjem - kre-tanjem poskrbeli dijakinje in dijaki GSŠRM pod mentorstvom Matica Smolnikarja. Verine zvezdice plesale na Hrvaškem Otroška folklorna skupina Verine zvezdice, ki deluje v okviru Osnovne šole Marije Vere, se je v soboto, 28. septembra, udeležila Mednarodnega otroškega festivala v Koprivnici na Hrvaškem. Vanja Hočevar Duplica - Na folklorni festival je mlade folklorne plesalce povabila dr. Nada Šešič, predsednica Folklorne skupine Koprivnica, ki tovrstni festival organizira že enajsto leto zapored. Kamničani edini predstavniki iz Slovenije V Koprivnici je skupina preživela lepo popoldne in spoznavala lokalne znamenitosti, ob 18.30 pa se je začela prireditev, ki je potekala v tamkajšnjem Domu mladih. Poleg Kamničanov kot edinih predstavnikov Slovenije je nastopila še Folklorna skupina Furjecske iz mesta Nagyatad na Madžarskem ter tri hrvaške skupine - poleg domačinov še Folklorna skupina Ivan Goran Kova-čic iz Siska in KUD Bistra Mlajša folklorna skupina Verine zvezdice j Foto: Gašper Kozjan (otroška skupina Tičeki) iz Poljanice Bistranske. Otroška folklorna skupina Verine zvezdice se je predstavila z dvema odrskima postavitvama, in sicer mlajša skupina s plesno točko Ovčke so nam ušle, kjer gre za splet pastirskih plesov, starejša pa je zaplesala splet plesov Igre na mestnem trgu. Verine zvezdice so se predstavile z mlajšo in starejšo skupino ter otroškim glasbenim orkestrom. Mladi folkloristi so z obema nastopoma navdušili tako občinstvo kot organizatorje, še posebej pa jim je bilo všeč, da plesalce spremlja otroški glasbeni orkester. Dobrodelni tek osnovnošolcev Na Osnovni šoli Marije Vere so organizirali tretji tek in pohod z dobrodelno noto. Aleš Senožetnik Duplica - Nedavno so na OŠ Marije Vere pripravili tretji dobrodelni tek in pohod za učence, starše in ostale udeležence. Kot nam je povedal profesor športne vzgoje na šoli Tadej Trobevšek, so zbrane prostovoljne prispevke (nekaj manj kot sedemsto evrov) namenili v šolski sklad za nakup nadstandardnih učnih pripomočkov ter pomoči socialno šibkim učencem. Kakšnih dvesto učencev, staršev in drugih udeležencev se je zbralo v bližini nogometnega igrišča na Duplici in se podalo po sprehajalni poti ob Kamniški Bistrici do Kinološkega društva Duplica, kjer so jih pričakali kamniški godbeniki ter bober Kopko, maskota Komunalnega podjetja Kamnik. Udeležence so nagovorili ravnateljica Violeta Vodlan, podžupan Sandi Uršič in Franci Kramar z Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik. Kasneje so se predstavile še učenke šole, ki se ukvarjajo z ritmično gimnastiko pod vodstvom Tjaše Šeme. Za varnost na in ob progi pa so poskrbeli gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Duplica. Najbolj zagnani so pretekli celo progo, drugi pa so si v lepem jesenskem vremenu privoščili sproščen sprehod. GG naročnine e-pošta: narocnine@g-glas.si, telefon: 04 201 4241 www.gorenjskiglas.s'^ Rovi pod starim Kranjem KRANJ G CAro« l0 petek, 20. septembra 2019 Kamničan y Šport Veronika z rekordom Letošnji Veronikin tek je prinesel nov rekord v ženski konkurenci. Teka na najdaljši razdalji se je sicer udeležilo več kot dvesto tekačev. Aleš Senožetnik Kamnik - Več kot dvesto udeležencev Veronikinega teka je v začetku oktobra, ob toplem jesenskem vremenu, pripravilo pravi tekaški praznik v središču Kamnika. Enajsto izvedbo teka je še dodatno začinila Barbara Černič (Gibit), ki je v cilj pritekla s časom 39:18 in s tem postavila nov najboljši čas desetkilometrske proge v ženski konkurenci. »Nisem prav dobro vedela, v kaj se podajam, saj sem bila letos na teku prvič, proge pa si prej nisem ogledala, saj se po navadi s traso ne obremenjujem preveč. Šla sem, kolikor hitro so mi noge dopuščale, in izšlo se je zelo dobro. Trasa je izjemno lepa, panoramska, tudi vreme je odlično, čeprav je zame že kar pretoplo,« je bila v cilju zadovoljna letošnja zmagovalka, ki sta ji z drugim in tretjim mestom sledili Nives Ksube (AD Olimpik) in Anja Lončarek (Pulse Performance). Več kot dvesto tekačev in tekačic se je udeležilo Veronikinega teka. Senožetnik V moški konkurenci tekačev je zmagal Tobi Gaberšček s časom 34:28, drugi je bil Dejan Zorman, tretji pa domačin Franci Volkar (ŠKD Mekinje). Že pred najdaljšo preizkušnjo pa so se na krajših razda- Nova rekorderka med dekleti je Barbara Černič. ljah pomerili mlajši tekmovalci, saj je tekmovanje štelo tudi za občinsko prvenstvo v uličnih tekih v treh starostnih kategorijah. Zmagovalka med otroki letnika 2008 in mlajši je postala Jonna Deisinger (KGT Papež Kamnik), druga je bila Tia Re-har Zupan (AK Velenje), tretja pa Kaja Krapež (Calcit Bike Team). Med dečki v isti starostni skupini je zmagal Aljaž Bajec (KGT Papež Kamnik) pred Matevžem Kuharjem (OŠ Toma Brejca) in Žigom Korošcem (TK Tris-port Exoterm). Zmagovalka kategorije letnik 2006 in 2007 je postala Viktorija Do-linšek (KGT Papež Kamnik), druga je bila Zarja Pančur (OŠ Šmartno v Tuhinju), tretja pa Ula Plankar (OŠ Toma Brejca). Zmagovalec iste ka- tegorije je postal Urban Sle-menšek (OŠ Blanca), drugo mesto je osvojil Lun Ilar (OŠ Oskarja Kovačiča), tretje pa Nejc Petek (KGT Papež Kamnik). V kategoriji letnik 2004 in 2005 je zmagala Zoja Kranjec (KGT Papež Kamnik), med fanti pa Nal Ilar (OŠ Oskarja Kovačiča). Drugo mesto je osvojil Domen Bojanc (TK Trisport Kamnik), tretje pa Matic Me-žnar. Sklepno dejanje letošnje izvedbe teka pa je pripadlo predšolskim otrokom, ki so se skupaj s starši pomerili na teku Ciciban teče. Pozdravila jih je vrhunska slovenska atletinja Maruša Mišmaš, ki je na nedavnem svetovnem prvenstvu v Dohi osvojila 12. mesto v teku na 3000 metrov z zaprekami. Obe ekipi v polfinalu Tako moška kot ženska ekipa Kegljaškega kluba Calcit Kamnik sta se uvrstili v polfinale pokala NBC v Slavonskem Brodu. Leon Pirman Kamnik - Kegljači in keglja-čice kamniškega kluba stalno popravljamo klubske dosežke. Tokrat s tem, da sta se v polfinale uvrstili obe naši ekipi in obe sta končali na tretjem mestu kvalifikacij. Poleg tega smo nastopili z najmlajšimi igralkami in igralci in bili edini klub iz Slovenije, ki je nastopal na mednarodnih tekmovanjih z obema ekipama. Tokrat je v pokalu NBC v moški konkurenci nastopalo 26 ekip iz vse Evrope in 16 ekip v ženski konkurenci. Za vse ekipe, ki so se uvrstile pred naši ekipi, igrajo igralci in igralke iz tujine. Tekmovanje je potekalo od 30. septembra pa do 5. oktobra, to pa je bil za naš klub velik finančni zalogaj. Prvi dan tekmovanja sta šli na stezo Tea Repnik s 558 in Klara Koprivec s 559 podrtimi keglji in tako so bila dekleta na dobri poti v polfinale. Kako uspešni sta bili, je pokazal tudi rezultat prvega izmed naših Kristjana Mija-toviča s 542 podrtimi keglji. O vrednosti rezultatov in težavnosti kegljišča govori podatek, da je bilo v vseh 26 ekipah v moški konkurenci doseženih samo šest rezultatov z nad šeststo podrtimi keglji, med dekleti pa samo eden. Drugi dan je bil peklenski, saj so nastopili trije igralci in dve igralki Calcita. Začeli smo že zjutraj z Igorjem Zamljenom in zelo dobrimi 574 podrtimi keglji. Druga je šla na stezo Urška Prelog Košir in dosegla četrti najboljši rezultat (579), nadaljeval je Gašper Bur-keljca s 551 podrtimi keglji. Popoldne je šla na stezo še naša četrta igralka Tadeja Kokalj in podrla 549 kegljev. Na koncu pa zvečer še naš najboljši igralec Jure Star- man, ki je podrl 609 kegljev, kar je bil četrti rezultat med posameznimi dosežki. Tako sta bili po štirih igralkah in igralcih obe ekipi v igri za polfinale. Naslednji dan so začela dekleta in mednarodni krst je doživela Tamara Pevec, ki je s 512 podrtimi keglji obdržala upanje na napredovanje. Peti med moškimi je šel na stezo Marko Oman, ki je podrl 576 kegljev, nadaljevala je Noemi Živkovič, ki je s 577 podrtimi keglji popeljala našo ekipo na tretje mesto in v polfinale. Pri moških je to storil tudi Peter Jantol, ki je z odličnimi 597 podrtimi keglji popeljal igralce Calcita v polfinale. V petek so bili na vrsti polfi-nali. Naša dekleta so se udarila z nemško ekipo KC Schrezheim in izgubila z 2 : 6. Fantje so odlično začeli dvoboj in povedli s točkama Kristjana Mijatoviča in Jureta Starmana, potem pa so bili igralci iz Nemčije premočni in izgubili so z 2 : 6. Sledila je najtežja tekma, dvoboj za tretje mesto. Naše mlade igralke v dvoboju z veliko izkušenejšimi igralkami iz Splita niso imele veliko možnosti za zmago in so bile poražene ter zasedle na koncu odlično četrto mesto. In kot bi se usoda poigrala z nami, smo obe polfinalni tekmi za tretje mesto odigrali istočasno. Tako si lahko predstavljate, kako smo z maloštevilno delegacijo navijali proti polni tribuni obeh ekip iz Nemčije. V tekmi za tretje mesto so se naši fantje udarili s srbsko ekipo KK Metalac ter po zelo napeti tekmi izgubili s 3 : 5 in zasedli odlično četrto mesto. V tednu mednarodnih klubskih tekmovanj sta se samo naši ekipi od vseh slovenskih ekip uvrstili v polfinale. Za zaključek sezone tri zmage Mladi gorski kolesarji kamniškega Calcit Bike Teama so v Kočevju končali sezono SloXcup. Kristijan Erjavec Kočevje - Na dirki v krosu, ki jo je domžalska Energija iz Mengša preselila v Kočevje, je bilo na startu 133 tekmovalcev in tekmovalk, naši na-dobudneži pa so devetkrat stali na zmagovalnem odru, od tega trikrat zmagali. Žan Šekoranja je bil najboljši med dečki do devet let, med deklicami v isti starostni kategoriji je bila Ana-marija Kosec tretja. Maks Majnik je slavil v kategoriji do 11 let, Jakob Krapež mu je delal družbo na zmagovalnih stopničkah na tretjem mestu. Tajda Šoštarko je bila prva med deklicami do 11 let. V kategoriji do 13 let smo zabeležili dvojno zmago, Gašper Štajnar je končal pred Matejem Osolinom. Maruša Tereza Šerkezi je bila tretja med deklicami do 13 let. Ambrož Vovk je dirko v kategoriji U15 končal na tretjem mestu. Kamničan Jfl petek, 20. septembra 2019 11 Svetovni plesni prvaki Šport Začeli z zmago proti državnim prvakom Na novinarski konferenci, ki so jo v Calcitu Volleyju pripravili pred začetkom sezone, je predsednik kluba Gregor Hribar napovedal, da se bosta obe članski ekipi potegovali za naslov državnega prvaka. Tako ženska kot moška ekipa Odbojkarskega kluba Calcit Volley sta napovedali boj za naslov državnih prvakov. Miha Štamcar Kamnik - Sodeč po njihovih dveh uvodnih tekmah, ko so premagali aktualna državna prvaka ACH Volley in Novo KBM Branik, je optimizem na mestu, toda sezona bo še dolga, česar se v klubu dobro zavedajo. Prvi so v novo sezono vstopili varovanci Marka Brum-na, ki se je še tretjič vrnil na kamniško klop. V Hali Tivo- li so v prvem krogu srednjeevropske lige, tekma je veljala tudi za t. i. Modro skupino v prvi DOL za moške, prikazali zelo dobro igro in serijskim državnim prvakom niso prepustili niti niza. »Čeprav smo igrali brez svojih prvih dveh korektorjev Bojana Jordanova in Maxsona Pereire, se to v naši igri ni poznalo. Zelo dobro ju je nadomestil Andrej Štembergar Zupan. Res je, da tudi Ljubljančani niso bili v polni zasedbi, vendar smo pokazali več želje po uspehu od njih. O naslovu državnega prvaka je še veliko prezgodaj govoriti, dejstvo pa je, da smo v sezono dobro vstopili - in to je tisto, kar me navdaja z zado- voljstvom,« je po zmagi na uvodni tekmi dejal Brumen. Še prepričljivejše so do prve zmage v sezoni prišle kamniške odbojkarice. Mariborčanke so zapretile le v prvem nizu, v drugem in tretjem so bile precej boljše odbojkari-ce Calcita Volleyja. »Začeli smo nekoliko nervozno, nato pa je bila naša igra veliko boljša. Ali to že pomeni, da smo v vlogi favorita? Ne vem, mislim, da je o tem še veliko prezgodaj govoriti, ne skrivamo pa, da smo si v sla-čilnici postavili najvišje mo- žne cilje,« napoveduje Gregor Rozman, ki bo še tretjo zaporedno sezono vodil prvo žensko ekipo. S svojim trenerjem se strinja tudi Olivera Kostič, ki je, kot njen življenjski spremljevalec Jan Brulec, kape-tanka ekipe. »Zavedamo se, da smo že v nekaterih prejšnjih sezonah veljale za prve favoritinje, pa se nam ni vedno izšlo. Toda, če bi se ozirale na zgodovino, ne bi nikoli ničesar dosegle. Zmaga proti Mariborčankam je vsekakor spodbudna, to pa je tudi vse, kajti najbolj pomembne tekme v sezoni bodo aprila.« Ker se v kamniškem klubu zavedajo, da so za uspehe pomembni tudi gledalci, so se posebej potrudili tudi zanje. Anton Meso Kamnik bo za vse navijače s plačano vstopnico poskrbel z mesnimi prigrizki, za žejne bodo skrbela pivovarna Maister, med samo tekmo pa bodo za še boljše vzdušje skrbele plesalke Leaders United. »Želimo izkoristiti odbojkarsko evforijo ob moškem evropskem prvenstvu in upamo, da se bo delček te preselil tudi v Kamnik. Obljubljamo, da se bomo borili za vsako žogo. Potrudili smo se, da smo sestavili konkurenčni ekipi, prav tako nismo pozabili na svoji drugi članski ekipi in na najmlajše. Temu primeren je tudi proračun kluba, ki je najvišji do zdaj,« pa pravi Gregor Hribar, predsednik OK Kamnik, ki ima ob Matevžu Kirnu, generalnem direktorju Calcita, glavnemu pokrovitelju kluba, največ zaslug, da ima Kamnik dve vrhunski odbojkarski ekipi. Edini v Sloveniji. Anton Trobevšek Zgornje Jarše - Na Češkem je od 19. do 22. septembra potekalo svetovno prvenstvo v street dance showu, ki se ga je udeležilo več kot dva tisoč plesalcev iz 16 držav. Udeležijo se ga lahko le najboljši, ki svoj uspeh dosežejo na državnem prvenstvu. To je uspelo tudi 67 plesalcem iz Plesnega kluba Miki iz Jarš, kjer plešejo tudi otroci iz kamniške občine. Pod vodstvom trenerjev in koreografov Anje Jurič, Andraža Mraka in Nastje Hor- Boštjan Veinhandl Kamnik - V Boksarskem klubu Hayat se že pripravljajo na bližajoče se državno prvenstvo v boksu ter pokalna tekmovanja v novi sezoni. Od petka, 27., do nedelje, 29. septembra, so se mudili na vseslovenskem boksarskem kampu v Termah Olimia, kjer so nastopili tudi kot so-organizatorji. Uspešna iz- vat so dosegli vrhunske rezultate. V kategoriji street dance show - mladinci je s točko Mr. Chaplin (koreo-grafa Anja Jurič in Andraž Mrak) že drugo leto zapored dosegel naslov svetovnega prvaka Kamničan Valentin Trobevšek. Prav tako je naziv svetovnega prvaka dosegla mladinska street formacija, tretje mesto pa mala skupina. Z zlatom se lahko pohvali tudi otroška street formacija. Rezultati so sad trdega dela plesalcev, odrekanja in strokovnega dela trenerjev. vedba priprav bo vsekakor postala tradicija. Zbralo se je okrog devetdeset športnikov in športnic vseh generacij. V ringu so vsak dan potekali 'sparingi', tako da se je vsak dan odvil pravi boksarski spektakel borb. Poleg 'sparing' treninga so izboljšali tudi tehniko in se kondicij-sko pripravili. Vsekakor nista manjkala zaslužena sprostitev v vodi in druženje. Obiskali prizorišče olimpijskih iger v Sarajevu Kamnik - Nekdanji olimpijec biatlonec Andrej Lanišek je ob 35. obletnici zimskih olimpijskih iger v Sarajevu s kolegi obiskal tedanja prizorišča olimpijskega dogajanja. Sprejela sta jih nekdanja reprezentanta v biatlonu Tomo Lopatic in Zoran Cosic. Tekme v biatlonu, tekih in smučarskih skokih so se dogajale na Igmanu, ki pa je danes zapuščeno prizorišče. Sedanji biatlonski center je na Palah pod Jahorino. Letos je bila tam olimpijada mladih, na katerih je kamniški biatlonec Lovro Planko zasedel drugo mesto. J. A. Boksarji na pripravah »LEON« ZA TADEJA Avto Cerar Kamnik je kolesarju Tadeju Pogačarju v enoletno uporabo predal vozilo Seat Leon. S Tadejem Pogačarjem, našim mladim kolesarskim upom iz Komende, smo poleg Primoža Rogliča dobili še enega čudežnega dečka. Letos je prvič nastopil na tritedenski dirki po Španiji Vuelti, tam zmagal na treh težkih etapah, osvojil skupno tretje mesto in oblekel belo majico za najboljšega mladega kolesarja. Vse se je začelo avgusta, ko se je Tadej pri Avtu Cerar začel zanimati za vozilo, s katerim se bo vozil na tekme in treninge. Ni trajalo dolgo, da so v avtohiši staknili glave in se odločili Tadeju pomagati ter tako že pred Vuelto podpisali pogodbo za uporabo vozila Seat Leon. Zaradi dirkanja Tadeja na Vuelti in še dober teden za tem na svetovnem prvenstvu, kjer je Tadej na izredno težki tekmi edini od sedmih Slovencev prispel do cilja (16. mesto ), je vozilo čakalo nanj v salonu Avto Cerar Kamnik. Tretjega oktobra 2019 so mu uradno s krajšo slovesnostjo v brezplačno uporabo za eno leto poklonili vozilo Seat Leon. »Šport je postal biznis in brez tega ni vrhunskega športa. To ni naša prva donacija, Avto Cerar je že podpornik lokostrelcu Gašperju Štrajharju, Nogometnemu klubu Radomlje in Odbojkarskemu klubu Kamnik. Na ta način dokazujemo, da smo odgovorni del lokalne skupnost,« je predajo komentiral direktor Igor Jeretina. Slavnostne predaje so se poleg Tadeja in njegovih staršev udeležili prijatelji in številni mladi klubski kolesarji. (gntinentali The Future in Motion NEPREMAGLJIVEM Pnevmatike Continental so pometle s konkurenco v več kot 20 neodvisnih testih zimskih pnevmatik - zgolj v letu 2018! V GERMAN TECHNOLOGY ' Zimske pnevmatike po akcijskih cenah in pregled podvozja za samo 1 €. praktično darilo Avto Cerar Kamnik^ AVTO CERAR telefon: 01/839-50-40 e naslov: info@avtocerar.si • mehanična popravila za vsa vozila • kleparska in ličarska popravila • cenitev vozil za zavarovalnice Triglav in Zavarovalnico Maribor • vulkanizerstvo • avtovleka osebnih vozil • izposoja vozil l0 petek, 20. septembra 2019 Kamničan y Zanimivosti v spomin Jože Semprimožnik (1936-2019) S hvaležnostjo se spominjamo ljudi, ki so bili predani svojemu domačemu kraju in ki so svoj čas posvečali skupnemu dobremu. Med njimi bo tudi Jože Semprimožnik, ki je svojo bogato in ustvarjalno življenjsko pot sklenil 14. 9. 2019. Sledi njegove življenjske poti ne bodo ostale le v spominu domačih, saj je deloval na mnogih področjih. Njegova otroška leta je zaznamovala vojna. Ko je bil star šest let, so Nemci požgali njegovo domačijo, očeta pa izgnali v koncentracijsko taborišče Dachau. Po očetovi vrnitvi in koncu vojne so domačijo obnovili. Z ženo Marijo sta si uredila družinsko gnezdo v Motniku. Temu kraju je ostal zapisan do konca svojega življenja. Bil je aktiven sodelavec in tudi predsednik krajevne skupnosti, v tej funkciji si je prizadeval za urejenost kraja in izboljšanje življenja, sodeloval je tudi v Skupščini občine Kamnik. Bil je tudi predsednik krajevnega turističnega društva, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Mot-nik - Špitalič, predan gasilec in dejaven član Društva upokojencev Motnik - Špitalič. Za svoje delovanje je prejel številna priznanja: Zlati znak Turistične zveze Slovenije, priznanje OF, značko za štirideset let gasilstva, plaketo gasilskega veterana, zlato priznanje Občine Kamnik. Z njim sem se srečala, ko je kot predsednik kulturnega društva pripravljal mednarodni simpozij in zbornik Gašperja Križnika z naslovom Gašper Križnik in njegov čas. V majhno vas, nekoč trg, je pripeljal znanstvenike in strokovnjake, ki so ovrednotili Križnikovo delo zbiratelja slovstvene folklore in tako spodbudil ohranjanje spomina nanj, tudi s postavitvijo doprsnega spomenika temu zdaj znanemu Motničanu. S tem je postavil Motnik na zemljevid majhnih, a po svojih posebnostih znanih krajev, kjer skrbijo za svojo dediščino in identiteto. Eden od dokazov za to je tudi slovenska prangeriada, v kateri sodelujejo kraji, kjer so še ohranjeni prangerji, na katere so nekoč privezovali razne prestopnike in jih tako kaznovali. Jože je zaslužen, da se je ohranil spomin na dediščino Gašperja Križnika. Bil je poln znanja, bil je tudi spreten pripovedovalec, predvsem pa človek dejanj. Prav zato je lahko delo motniškega pravljičarja zdaj oživljeno in obujeno, njegove pravljice pa niso pozabljene, pač pa so del ne samo motniške, pač pa tudi kamniške identitete. V tem se kaže moč Jožetovega duha - vizionarsko je ocenil pomen Križnikovega dela. Vzbudil je zanimanje za obsežen korpus Križnikovih zapisov, ki je ohranjen v Štrekljevi zbirki na Narodopisnem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prav zaradi njegovega truda zapisi pravljic in povedk iz Motnika in okolice niso ostali le v arhivu ali predmet zgolj znanstvenega zanimanja, pač pa so pravljice zaživele v kraju, kjer so bile najdene in zapisane. Tudi sam je pred pozabo rešil povedke o rokovnjačih, mot-niški preteklosti, krajevnih posebnostih, saj so njegove zgodbe po njegovem pripovedovanju zapisane v knjigi kamniških pravljic in povedk Čuden prečudež. Kot sodelavka Križnikovega pravljičnega festivala lahko v spomine na Jožeta zapišem predvsem besede hvaležnosti za ta del njegovega delovanja, čeprav so njegove sledi tudi na drugih področjih. Ni veliko osebnosti, ki imajo občutek za skupno dobro in se predajajo reševanju krajevnih problemov ali razvoju svojega domačega kraja. Poleg hvaležnega spomina na njegovo kulturno vlogo, ki je presegla meje motniške okolice, ostaja tudi hvaležen spomin na vse ostalo nesebično razdajanje, vizionarstvo, povezovanje in sodelovanje. Naj bo spomin nanj tudi spomin in zgled vsem nam, ko se bomo odločali za aktivno vključevanje v življenje naših skupnosti in delo za skupnost, za skupne ideale in splošno dobro. Breda Podbrežnik Vukmir Ekološki kmetje združeni že dvajset let Kamnik, Lukovica - Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje (ZEKZŽ), ki združuje kmete iz sedmih občin, tudi Kamnika, deluje že dvajset let. V želji, da se bolje spoznajo in pregledajo dosežke minulih let, se bodo v četrtek, 24. oktobra, srečali na Dnevu ekoloških kmetij ZEKZŽ, in sicer na ekološki kmetiji Plahutnik v vasi Koreno pri Lukovici. Druženje bo s predstavitvijo primerov dobrih praks potekalo od 11. ure dalje. J. P. Kmetije odprtih vrat LAS Srce Slovenije sodeluje v projektu Odprta vrata kmetij, ki povezuje več kmetij, ki se ukvarjajo z ekološkim načinom pridelave in predelave kmetijskih pridelkov, tudi tri iz občine Kamnik. Sabina Romšak Kamnik - V seneni verigi sodeluje Kmetija pri Ropet iz Volčjega Potoka, ki hkrati sodeluje tudi v sadni verigi, skupaj s Sadjarskim društvom Tunjice in Ekološko kmetijo Matevžuc iz Hru- ševke. Na kmetijah so razvili izobraževalne, mentorske in izkustvene programe za različne ciljne skupine. Na Kmetiji pri Ropet se boste lahko preko izkustvenih programov seznanili s posebnostmi sušenja sena za pridelavo senenega kozjega Izobraževalni programi vseh kmetij odprtih vrat v omenjenem projektu so za obiskovalce različnih ciljnih skupin (otroci, dijaki, kmečke žene ...) brezplačni. Znanje in izkušnje na obiskovalce Ekološke kmetije Matevžuc prenaša Jože Korošec. Valentin Zabavnik v sadovnjaku v Tunjicah gosti tudi najmlajše učence. mleka in polizdelkov, v mentorskih in izkustvenih programih pa boste izvedeli, na kakšen način poteka pridelava jagod, kako se skrbi za jagodičevje, in spoznali, katere so prednosti in izzivi pridelave jagod. Sadjarsko društvo Tunjice je pripravilo programe vzpostavitve sadovnjakov avtohtonih sort in mentorske programe, v sklopu katerih se boste obiskovalci na praktičen način seznanili s cepljenjem in vzgojo drevesnih vrst. Ekološka kmetija Matevžuc pa je razvila programe prenosa znanj in izkušenj predelave sadja. Obiskovalci boste na kmetiji spoznali pomen ekološkega sadjarstva, za katere produkte lahko uporabljamo sadje in kako se izdelujeta sadni kis in vino. Če ste obstoječi in potencialni kmetovalec, morda podeželsko društvo, dijak ali študent ali pa vas ta tematika preprosto zanima, vam bodo kmetije, vključene v projekt, z veseljem odprle svoja vrata. Prijave in informacije na: sabina.romsak@siol.net. Nogomet na najvišji ravni Ekipi Kranjcev in Štajercev na Korošici že štirideset let igrata nogometno tekmo »na najvišji ravni«. Zadnjih petnajst let jo pripravimo prvo nedeljo v oktobru in tako je bilo tudi letos. Bojan Pollak Kamniška Bistrica - Ideja za njo se je porodila na odpravi Everest 79 kot parodija na »visoko raven« takrat še jugoslovanskega nogometa. Predvidena je bila tudi kot nekakšen zaključek kopne alpinistične sezone. Najprej malo plezanja, nato pa nekaj druženja kamniških in celjskih alpinistov in zabave ob »nogometu«. Sprva so jo igrali predvsem alpinisti iz kranjske in štajerske dežele. Če so zmagali Štajerci, je bila nato »fešta«, če pa Kranjci, pa nič ... Zaradi slabega vremena je kakšno leto tudi ni bilo. Da ji rečemo še vedno tekma med Kranjci in Štajerci, je bolj posledica začetnih iger, a se je to ohranilo vse do danes, čeprav se na Štajerskem živeči Štajerci (planinci, alpinisti) te prireditve bolj malo udeležujejo in jih v glavnem zastopajo Štajerci, ki so se bolj ali manj izselili s Štajerskega na Kranjsko ali pa njihovi potomci . Tekme v jubilejnem letu se je udeležilo kar lepo število tako igralcev kot tudi gledal- Skupinska slika »nogometašev«, ki so tudi letos na Korošici odigrali tekmo na najvišji ravni. / Foto: Bojan Pollak cev, čeprav se seveda njihovega števila niti najmanj ne da primerjati s številom navijačev na športnih stadionih. Do Korošice je pač treba priti peš, najmanj dve uri normalne hoje gor in enako tudi dol. Letos je bilo vreme zelo lepo - meteorologi so ga zelo točno napovedali in tudi zemljepis jim tokrat ni delal težav. Sama tekma je potekala v sončnem, vendar pa tudi v relativno hladnem vremenu, po prav za te tekme prirejenih pravilih: avta ni, vratarjev ni, zadetek velja samo, če pride žoga v gol s prave strani, in podobno. Žogo in piščalko so prinesli Kamničani, gole so pa prijazno posodili celjski planinci. Zagnanost obeh ekip je bila zelo velika, čeprav se je malo že poznala nadmorska višina in zato pri nekaterih malo slabša aklimatizacija. Kljub nekaterim smelim in inovativnim poskusom no- benemu ni uspelo doseči zmagovitega dosežka in se je tako tekma končala z »uravnoteženim« rezultatom 0 : 0. Po končani tekmi je bila še manjša zakuska, vsi udeleženci, ki so zdržali do konca tekme, pa so prejeli tudi pisna priznanja. Naslednja »nogometna tekma na najvišji ravni med Kranjci in Štajerci« je predvidena za 4. oktober leta Kamničan ^ petek, 18. oktobra 2019 !3 Zanimivosti Preboja ne bi bilo brez domačinov V kinematografe je prišel težko pričakovani celovečerni igrani zgodovinski film Preboj, ki uprizarja epsko bitko partizanov na Menini planini marca leta 1945. Filma ne bi bilo brez pomoči Kamničanov, priznava režiser, prav tako naj bi bil za preboj partizanov skozi nemški obroč zaslužen eden od domačinov, kar pa naj bi bilo premalo znano. Jasna Paladin Golice - Marca leta 1945 je Menino planino še vedno zajemala huda zima z visokim snegom, a na planoto se je morala umakniti skupina petstotih partizanov, saj jih je v dolini obkolila SS-divizija s kar 12 tisoč vojaki. Četo je vodil takrat komaj 22-letni komandant Franc Sever - Franta, ki se je znašel pred nemogočo nalogo - iz tesnega obroča rešiti svoje borce. Po celodnevni krvavi bitki se jim je v težkih razmerah uspelo prebiti skozi obroč na svobodo. Takšna je resnična zgodba iz druge svetovne vojne, ki je te dni prišla na filmska platna. Pod film se je podpisal režiser in scenarist Dejan Babosek, glavno vlogo komandanta Frante pa je odigral Domen Valič. Prikazati obdobje iz zgodovine in hudo zimo s snegom in mrazom, pomanjkanje hrane, vode, opreme, orožja in vse druge stiske, ki so partizane gnale v borbo za življenje, je bil za režiserja zelo velik izziv, tudi zaradi majhnega proračuna. »V obdelavi resnične zgodbe nosiš posebno odgovornost, da bo interpretacija te dobra. Zgodovinski film, ki se dogaja v času druge svetovne vojne, potegne s sabo velik zalogaj v segmentu scenog- Ivanka Mileševič s fotografijo Franceta Bajdeta rafije in kostumografije. Tudi same vremenske razmere so bile izziv, ampak z izjemno predano ekipo in igralci nam je uspelo iti čez vse. Snemali smo v okolici Kamnika, na Veliki planini in njeni okolici. Zimske razmere so postale težak pro-dukcijsko-logistični zalogaj, saj smo morali zaradi mile zime in pomanjkanja snega na osnovnih lokacijah tik pred snemanjem iskati nadomestne lokacije, in to precej višje v hribih. Tako smo prišli snemat na 1500 me- trov nadmorske višine, vse prevoze ekipe, igralcev in opreme opravili s teptalci in bivali v lesenih hiškah v bolj gverilskih razmerah.« Precejšen zalogaj je bilo zagotoviti tudi zadostno količino partizanskih oblačil, rekvizitov in orožja, pri čemer pa jim je bilo v veliko oporo Kulturno-zgodovinsko društvo Triglav na čelu s Kamničanom Jernejem Bra-jerjem. »Društvo Triglav se ukvarja z uprizarjanjem zgodovinskih bitk, v Kamniku imajo svoj muzej in tako so nas oskrbeli s kostumi za igralce, rekviziti, orožjem, člani društva so povsem prostovoljno prihajali za statiste. Jernej Brajer je poskrbel za vse filmske efekte eksplozij, streljanja in nam izjemno pomagal pri organizaciji in lokacijah. Brez njih bi bilo nemogoče izpeljati ta projekt, za kar smo jim neizmerno hvaležni,« nam je še povedal Babosek. Film je že z napovedjo naletel na zelo veliko zanimanja, tudi med domačini. Obiskali smo Ivanko Mileševič, rojeno Podbevšek, ki že vrsto let sicer živi v Podbrezjah, a svojo mladost je preživela v Golicah, kjer je bila rojena in kjer je preživela tudi drugo svetovno vojno. Kljub temu da bo kmalu dopolnila že 88 let, se dogodkov iz bitke, po kateri je bil posnet film, še vedno spominja. »Vsi omenjajo samo Franto in njegove zasluge, resda je bil komandant, a terena ni poznal. Borci so se iz obroča lahko rešili le zaradi Franceta Bajdeta, Žamarjevega iz Golic, ki je tam poznal vse grape in drče, po katerih so vlekli dol les, bil je namreč gozdar. Vsi domačini so vedeli, da je bil za uspešen razplet zaslužen on,« nam je povedala. V času bitke je bil star 29 let, kasneje pa se je poročil z Ivankino sestro Rezko. GG I IZLET// od petka, 25. oktobra, do nedelje, 27. oktobra 2019 VSAKOLETNO TEŽKO PRIČAKOVANO OBIRANJE MANDARIN Prvi dan bo odhod avtobusa z avtobusne postaje v Kranju ob 5. uri, z avtobusne postaje v Škofji Loki pa ob 5.20. Peljali se bomo proti Makarski rivieri, kjer se bomo lahko pozno popoldne kopali v morju, večerjali in prenočili. Drugi dan se bomo odpeljali v dolino Neretve. Na plantažah nas bodo pričakali z aperitivom in suhimi figami, nato bomo uživali ob obiranju mandarin v čudovitem okolju neretvanske delte. Med vožnjo s trupicami po jezeru Kuti bomo opazovali čudovito naravo. Domačini nam bodo v restavraciji Pri Jozotu pripravili odlično kosilo z neretvanskimi specialitetami, pijačo in zabavo. Pozno popoldne se bomo zapeljali nazaj proti hotelu, kjer se bomo po večerji pogovorili o doživetjih pri obiranju mandarin v dolini Neretve. Tretji dan bo po zajtrku nekaj prostega časa. V dopoldanskih urah se bomo odpeljali v Makarsko, eno najlepših letovišč v Dalmaciji. Sledila bo vožnja proti mestu Omiš. Ogledali si bomo mesto in kanjon reke Cetine. Popoldne se bomo vračali proti domu. V Kranj bomo prispeli okoli polnoči. Cena izleta je samo 174 EUR na osebo. Dolina Neretve in Makarska riviera sta oktobra najlepši, zato pohitite s prijavo! Organizator izleta je Kompas, d. d. Prijave in rezervacije zbirajo: v Kompasu Kranj, Slovenski trg 6, tel.: 04/201 42 61, in v Kompasu Škofja Loka, Kapucinski trg 8, tel.: 04/511 17 70. Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, 2 polpenziona v dvoposteljnih sobah v hotelu z 4 zvezdicami, obiranje mandarin, 3 kg mandarin na osebo, vožnjo s trupicami po delti Neretve, odlično kosilo z neretvan-skimi specialitetami in zabavo in pijačo Pri Jozotu, oglede po programu ter stroške vodenja in organizacije potovanja. Doplačilo (ob prijavi): enoposteljna soba - 34 EUR za dve nočitvi Razstava starih ur še na ogled Kamnik - Urarstvo Cerar, ki ga na Maistrovi ulici še vedno vodi Marta Cerar Leskošek, najstarejša urarka pri nas in ena redkih za ta poklic izučenih žensk, je v Galeriji Dika ob stoletnici svoje obrti pripravilo razstavo, ki bo na ogled še do 5. novembra. Ogledate si jo lahko ob ponedeljkih med 15. in 18. uro, ob sredah med 10. in 16. uro, v četrtkih in petkih med 15. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 14. uro ter ob nedeljah med 9. in 13. uro. Galerija bo odprta tudi na praznična dneva 31. oktobra in 1. novembra. J. P. Bela, strip o kamniški volkulji BELINI BRATRANCI IN SESTRICNE m i. ai- Tli Kamniški sudoku lažji sudoku 2 9 7 3 6 3 4 2 1 8 1 6 7 9 2 5 4 9 4 5 7 5 8 3 6 3 5 9 2 5 4 3 7 9 1 8 6 7 9 3 8 5 7 6 8 9 5 8 4 2 1 1 8 4 3 5 8 9 5 1 5 6 3 5 4 3 1 8 Ne zamudite tega nepozabnega doživetja! Gorenjski Glas Navodiloza reševanj e: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 t ako, d a se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. Rešitev l0 petek, 20. septembra 2019 Kamničan y Prireditve Prireditve v oktobru in novembru Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v oktobru? ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Torek, 22. oktobra, ob 19.30, Velika dvorana DKK SiTi Teater: Predstava za vsako priložnost Abonma Kam'na'smeh, izven. Cena vstopnice: 15 evrov/12 evrov. Sreda, 23. oktobra, ob 18. uri, Galerija DKK Odprtje razstave podarjenih likovnih del - donacije likovnih del za pomoč gorski reševalni službi Vstop prost! Četrtek, 24. oktobra, ob 17.00 in 18.30, Velika dvorana DKK Lutkovno gledališče Maribor: Čarovnik barv Abonma Kam'nček, izven. Cena vstopnice: 5 evrov. Petek, 25. oktobra, ob 20. uri, Velika dvorana DKK MePZ Cantemus: Iz Češke po Sloveniji z zborovsko glasbo Vstop prost! Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic. Četrtek, 31. oktobra, ob 20. uri, Velika dvorana DKK in Klub Kino dom Ritualke - Labirint Plesna predstava in zabava Cena vstopnice: 15 evrov/na dan dogodka 20 evrov ARBORETUM VOLČJI POTOK Sobota, 19. oktobra, ob 10. uri, pristava Izrezovanje buč Na delavnico lahko prinesete svojo bučo ali pa jo kupite pri blagajni ob vstopu v park. Prinesite tudi nož za izrezovanje buč. Plača se vstopnina v park. Delavnica je brezplačna. Obvezna prijava na prire-ditve@arboretum.si. Sobota, 19. oktobra ob 11. uri, indonezijski paviljon Recital južnoindijske klasične glasbe Izvajalci: Emilija Kercan (vokal), Carlos Yoder (mrdangam) Dogodek se izvaja v okviru zavoda Gopuram, Inštitut za vedsko kulturo. Nedelja, 20. oktobra, od 8.30 do 9.30, vhod v park Ornitološki sprehod Plača se vstopnina v park. Vodenje sprehoda je brezplačno. Obvezna prijava na prireditve@arboretum.si. Od ponedeljka, 28. oktobra, do petka, 1. novembra, od 10. do 11. ure, park Naravoslovne počitnice Varstvo otrok z animacijo je plačljivo. Obvezna prijava na info@sad-mavrica.si. Četrtek, 31. oktobra, ob 17. uri, vhod v park Začarani park Večerni sprehod po drevoredu Arboretuma je prav posebno doživetje. V njem bodo zasijale drobne svečke iz razsvetlile izrezljane buče. Med 17. in 18. uro so otroci vabljeni, da prinesejo izrezane buče in sodelujejo v tekmovanju za najlepšo. Ob 18.30 bomo razglasili zmagovalce in jih nagradili. Dogodek je brezplačen. Odvija se pred vhodom v park. VELIKA PLANINA Sobota, 26. oktobra, od 9.30 do 14.30 Čiščenje smučišča na Veliki planini Četrtek, 31. oktobra, od 9.30 do 13.30 Brezplačno z lokalnim vodnikom po učni poti Po stopinjah pastirjev TERME SNOVIK Sobota, 26. oktobra, od 11.30 do 21. ure Pozdrav jeseni Nedelja, 27. oktobra, ob 12.30 Kuharska delavnica Peka čarovniških piškotov Sobota, 2. novembra, od 13.30 do 17. ure Družinski pohod na Svetega Miklavža z obiskom kmetije KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Ponedeljek, 21. oktobra, od 17.30 do 18.30, Krajevna knjižnica Šmarca Pravljične urice Pravljične urice bodo vsak ponedeljek ob istem času in so namenjene otrokom od dopolnjenega četrtega leta dalje. Vodi pravljičarka Maša Sitar. Sreda, 23. oktobra, ob 18. uri, Krajevna knjižnica Komenda Potopisno predavanje: Malta in Gozo Predava Katja Jarc. Sreda, 23. oktobra, od 17.30 do 18.30, v pravljični sobi Pravljične urice Pravljične urice bodo vsako sredo ob istem času in so namenjene otrokom od dopolnjenega četrtega leta dalje. Vodi pravljičarka Helena Sterle. Sreda, 23. oktobra, od 17.30 do 18.30, Krajevna knjižnica Komenda Pravljične urice Pravljične urice bodo vsako sredo ob istem času in so namenjene otrokom od dopolnjenega četrtega leta dalje. Vodi pravljičarka Tjaša Zaletel. Sreda, 23. oktobra, od 17.30 do 18.30, Krajevna knjižnica Motnik Pravljične urice Pravljične urice bodo vsako sredo ob istem času in so namenjene otrokom od četrtega leta dalje. Vodijo pravljičarke iz skupine Me4. JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN Sreda, 23. oktobra, od 17. uri Kulinarična delavnica: Divja hrana Prijave sprejemamo na info@samostanmekinje.si ali na 031 392 158 do zapolnitve mest. V skupini bomo sprejeli do 20 udeležencev. Prispevek za udeležbo znaša devet evrov. Sreda, 30. oktobra, ob 10. uri Otroška kulinarična delavnica: Preste in sladke dobrote iz buč Prijave sprejemamo na info@samostanmekinje.si ali na 031 392 158 do zapolnitve mest. V skupini bomo sprejeli do 20 udeležencev. Prispevek za udeležbo znaša pet evrov. Sreda, 6. novembra, ob 17. uri Kulinarična delavnica: Prigrizki iz kvašenega testa Prijave sprejemamo na info@samostanmekinje.si ali na 031 392 158 do zapolnitve mest. V skupini bomo sprejeli do 20 udeležencev. Prispevek za udeležbo znaša devet evrov. ATELJE NAROBE SVET Ponedeljek, 28. oktobra od 10. do 12. ure Delavnica z glino za otroke Gnetli, barvali, oblikovali bomo uporabne izdelke. Delavnica bo tudi v torek in sredo (29. in 30. oktobra). Več informacij in prijave 041 540 342 ali atelje.narobe svet@gmail.com. MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA Petek, 18. oktobra, ob 20. uri Kotlovniški impro spektakel Vstop je prost. Sobota, 19. oktobra, od 10. do 12. ure Izmenjevalnica oblačil Vstop je prost. Sobota, 19. oktobra, ob 14. uri Avdicija za novo edicijo Varieteja Rad nastopaš? Pridi na avdicijo in izpilili bomo tvojo točko. Vzamemo vse glasbenike, igralce, poete ... Torek, 22. oktobra, ob 18. uri Predavanja za starše: Komunikacija z otrokom in mladostnikom Predavanje organizira LAS Občine Kamnik in izvaja Zavod MIND. Vstop je prost. Četrtek, 24. oktobra, ob 18. uri Ping pong četrtek Zabijali, rezali in spinali, a ne tudi servirali iz roke, bomo v četrtek na kotlovniškem ekshibicijskem turnirju. Vstop je prost. KIKŠTARTER Petek, 18. oktobra, ob 16. uri, do 21. oktobra, ob 17. uri Startup vikend izziv za 5 €€€€€ (brezplačna udeležba) Več informacij in prijave na: https://kikstarter.si/events/ Sreda, 30. oktobra, od 17. ure do 18.30 KIK ON: Boštjan Špehonja; etično hekanje in informacijska varnost Več informacij in prijave na: https://kikstarter.si/events/ Ponedeljek, 4. novembra, od 16. do 17. ure Podjetniško svetovanje 1:1 Brezplačna udeležba. Obvezne prijave na: info@kikstarter.si. Sreda, 6. novembra, od 17. ure do 18.30 Žiga Vavpotič: Moja karierna pot Udeležba brezplačna! Prijave na: https://kikstarter.si/events/. DRUŠTVO PODGORA Sobota, 19. oktobra, od 20.30 do 24. ure Odprtje 9. koncertne sezone Pod skalo: Kontrabant Pod Skalo se vračajo prijetni glasbeni večeri v sproščenem pubovskem vzdušju. Vstopnine ni! DRUŠTVO SVETEGA JAKOBA, SOCIALNA AKADEMIJA, DEMOS NA KAMNIŠKEM Petek, 18. oktobra, ob 19.30, dvorana Frančiškanskega samostana S poti po Kitajski Svoje vtise s potovanja od Šanghaja, Pekinga, kitajskega zidu do Lase v Tibetu bodo s slikami in besedo predstavili Jani Limbek, p. Peter Lavrih, Majda Šef, Marjeta Humar in drugi. Čas, v katerem novorojenček postane živahen otrok, je poln presenečenj, prvih preizkušenj in navdušenja. Vse te trenutke lahko ohranimo tako, da jih zapišemo v album, ki bo trajen spomin na začetek življenja. 14'991 Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. EUR * Poštnin» Gorenjski Glas Prej, ko se otrok spozna z zemljevidi in dobi občutek za zemeljsko oblo, razporeditev celin in držav, njihovih glavnih mest, zastav ter značilnosti, bolje se bo znašel v šoli in v vsakdanjem življenju. V Otroškem atlasu sveta s posodobljenimi podatki boste skupaj z otrokom svet odkrivali na preprost in zanimiv način. Redna cena knjige je 19,99 eur, nova cena knjige je le 11,99 eur+poštnina. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. * Poštnin» Gorenjski Glas KAMNIK DOM KULTURE KAMNIK Kamničan Jfl petek, 20. septembra 2019 15 Zahvale GRAJSKA TERASA NA STAREM GRADU Sobota, 19. oktobra, ob 19. uri Akustični večer: Soulution Cena: 6 evrov. Prodaja vstopnic na Grajski terasi. Info: 040 870 255. PUB POD SKALO Četrtek, 31. oktobra, od 20.30 do 24. ure Tradicionalna zabava za noč čarovnic ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO MEKINJE Sobota, 19. oktobra, ob 11. uri Zamzi Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo. Za rezervacijo abonmaja komedij, ki vsebuje šest predstav, in ostale informacije pokličite °3i 561 791 Sobota, 19. oktobra, ob 19. uri To imamo v družini Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo DRUŠTVO KLJUČ ŽIVLJENJA Torek, 22. oktobra, ob 17. uri, dvorana Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Kolo ustvarjalnosti: ustvarjalne delavnice za otroke Vodi: Rosana Kleidneindienst. Prijave in dodatne informacije: rosa-naart@yahoo.com ali 040 838 570. Ustvarjalne delavnice bodo tudi v sredo, 23. in 29. oktobra, ter v torek, 5. novembra. KS ŠMARTNO V TUHINJU Nedelji, 27. oktobra in 3. novembra, ob 14. uri, dom Krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju Dokumentarni film: Fenomen Bruno Groning Vstop je prost, prosimo za prostovoljne prispevke. TD KAMNK Nedelja, 20. oktobra, ob 14. uri, Budnarjeva domačija Peka pic v krušni peči Skupaj bomo naredili pico in jo spekli v pravi krušni peči. ZAHVALA 'Nova stvarnost je posušila Tvoje solze, odnesla bolečino in vrnila radost... Hvala za vse sončne žarke, ki sijih delila z nami... V razdajanju za druge si prevečkrat pozabljala na lastno sonce ... Naj Ti sije v večnosti...' Silva Smolnikar Potočnik 1952-2019 Hvala vsem, ki ste jo spremljali v življenju in jo imeli radi ... Hvala vsem, ki ste ji v težkih trenutkih pomagali in ji lajšali trpljenje ... In hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ... Vsi njeni ZAHVALA Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) 5. oktobra 2019 se je v starosti 89 let od nas poslovila Amalija Serša roj. Mohar, iz Kamnika, Ul. Toma Brejca 8 Ob izgubi naše Malke se zahvaljujemo vsem, ki ste bili del njenega življenja, jo imeli radi, se z njo veselili vsakdanjega dne, ji krajšali dneve v starosti in ob slovesu izkazali čast z navzočnostjo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Hvala tudi za vse denarne prispevke, ki so bili zbrani namesto cvetja in sveč in bodo porabljeni v humanitarne namene. Vsi njeni GG osmrtnice, zahvale e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s^ ZAHVALA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 85. letu nas je za vedno zapustila naša draga mami, babica in tašča Ana Potočnik 1934-2019 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pevkam in gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni September 2019 ZAHVALA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno, močno boli. (Tone Pavček) V 67. letu nas je zapustil dragi mož, ata, oče, brat, svak, stric Miro Gorjup iz Godiča Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, stiske rok, objeme, poklonjeno cvetje, sveče ter ponujeno pomoč. Zahvala govornikoma Tonetu Ftičarju in Marji Konjar za občutene besede slovesa, pevcem kvarteta Grm za ganljivo odpete pesmi, trobentaču. Hvala za številno slovo na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Oktober 2019 Podjetje KEMIKAL, d. o. o., Kamnik išče kandidata za zasedbo delovnega mesta POMOČNIK VODJE PROIZVODNJE (m/ž) Od kandidata pričakujemo - minimalno srednjo izobrazbo, - komunikativnost, skrbnost, natančnost, pozitiven odnos do strank in dela. Delovne izkušnje zaželene. Nudimo: - delo za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev, - delo od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure. Telefon : 01 83 10 900 (pon.-pet. 7.00-15.00) www.pogrebnik.si ^KPK Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik 24 UR NA DAN JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK ZAHVALA Ko smrt zatisne oči, življenje ne konča se, kot seme rase, tvoj duh za še nerojene čase zori. (I. Minatti) Ana Zeilhofer 9. 10. 1926-26. 9. 2019 Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, profesorjem, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala ge. Silvi za nesebično pomoč, osebju Doma starejših občanov Kamnik za vso nego ob bolezni in tolažbo, g. župniku Luki Demšarju za sočutno opravljen pogrebni obred, kvartetu Grm za čutno zapete pesmi, f lavtistki in pogrebni službi Komunalnega podjetja Kamnik za lepo slovo ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ste jo imeli radi. Žalujoči: hči Ksenija z družino, vnuka Jan in Nina z družino, sin Boris in ostali sorodniki September 2019 ZAHVALA Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (J. Medvešek) V 90. letu je mirno zaspal naš dragi ata Srečko Vogrin Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala duhovnemu pomočniku g. Francu Urbaniji in p. Franciju Seničarju za sočutno opravljen pogrebni obred ter pevcem kvarteta Grm za občuteno zapete pesmi slovesa, trobentaču in pogrebni službi KPK Kamnik. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov Kamnik, kjer je ata v miru in hvaležnosti preživel zadnja leta svojega dolgega življenja. Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi ZAHVALA Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. V 92. letu nas je tiho zapustila mami, mama, stara mama, teta in tašča Venčeslava Zorc z Duplice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darove za svete maše, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se zaposlenim v DSO Kamnik za nego in pomoč. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Komunalnega podjetja Kamnik, pevcem moškega pevskega zbora Barje in trobentaču za izvedeno skladbo ter vsem, ki ste našo mami v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Oktober 2019 l0 petek, 20. septembra 2019 Kamničan y Kamničan Kmečka opravila na Gori že petnajst let Minuli krasen jesenski konec tedna je še kako šel na roko zagnanim članom Turističnega društva Gora sv. Miklavž, ki so na Gori pripravili svojo tradicionalno etnološko-zabavno prireditev s prikazom kmečkih opravil. Bojana Klemenc Gora sv. Miklavž - Že petnajsto leto zapored so drugi oktobrski konec tedna prireditelji pripravili zanimivo etnološko-zabavno prireditev, na kateri so številnim obiskovalcem v dveh dneh prikazali delo tuhinjskih kmetov v jesenskem času še ne tako dolgo nazaj. Jože Korošec, predsednik Turističnega društva Gora sv. Miklavž, vsako leto znova ugotavlja, da se je v vseh teh letih prireditev med domačini že dobro 'prijela', navdušeno pa jo vedno sprejemajo tudi gostje, ki dopustujejo v bližnjih Termah Snovik. Ne nazadnje vsa prikazana stara kmečka opravila - veliko se jih na kmetih opravlja še dandanes - niso zanimiva le za otroke, temveč tudi za odrasle. Obiskovalci so lahko pri opravilih tudi pomagali, nekateri pa so se celo spomnili, da so to nekdaj tudi sami znali in delali. Vsem, ki so se sprehodili do cerkve »Naša prireditev je namenjena v prvi vrsti vsem, ki so včasih živeli na kmetiji, da se ponovno spomnijo, kaj so nekdaj že počeli, ter mladim generacijam, ki starih kmečkih opravil skorajda več ne poznajo.« Obiskovalcem je teknil tudi pečen kostanj. sv. Miklavža, je bila najboljša osvežitev sveže stisnjen jabolčni mošt, teknile so palačinke, pečene na 'golcar-skem šporhetu', pa tudi pečenemu kostanju, domačemu siru, kruhu, pecivu in drugim domačim dobrotam pridnih gospodinj iz okolice se ni bilo moč upreti. Na Gori so nekdaj vse opravljali ročno Pohodniki na Goro so si tako v soboto in nedeljo, 12. in 13. oktobra, lahko ogledali stiskanje jabolčnika, žganjeku-ho, žaganje drv, striženje ovac, ličkanje koruze, peko kruha v krušni peči, ribanje zelja, izdelavo košev in metel ... , možno pa je bilo kupiti še pridelke okoliških kmetij. Jože Korošec zaključuje: »Prikazana kmečka opravila so se na tem mestu izvajala še pred dobrimi desetimi leti, ko so tu še živeli t. i. me-žnarji za potrebe cerkve. Vsa dela so opravljali ročno - kosili travo, nosili koše, strigli ovce, orali s konji ... Naša Med kmečkimi opravili so prikazali tudi stiskanje jabolk. Sveže stisnjen jabolčni mošt se je izkazal za odlično osvežitev. / Foto: Bojana Klemenc prireditev je namenjena v prvi vrsti vsem, ki so včasih živeli na kmetiji, da se ponovno spomnijo, kaj so nek- daj že počeli, ter mladim generacijam, ki starih kmečkih opravil skorajda več ne poznajo.« S V I L A N I T S I N C E 1 9 3 8 od do SNI SEJEM 50% 70% od 15. do 22. oktobra 2019 Trgovina Svilanit Outlet Kamnik www.svilanit.si Kovinarska cesta 4 Nakup in hitra dostava 24/7 Bajtarji prevzeli skrb za Veliko planino Prvo soboto v oktobru je v Velikem Stanu na Veliki planini pred bajto, ki so ji nadeli ime Parlament, potekala že 89. prireditev Bajtarski golaž. Maša Likosar Velika planina - Naslednje leto bo minilo devetdeset let, odkar se je prvi turist Rajko Gregorc iz Kamnika dogovoril s kmetom in po končani pašni sezoni najel Havte-žovo pastirsko bajto za čas zimske sezone. Začetniku so kmalu sledili še drugi najemniki in tako se je začelo razvijati bajtarstvo na Veliki planini. "V naslednjih letih se je bajtarstvo okrepilo ter utrdilo, in čeprav je v zadnjih letih žal med nami vedno manj najemnikov pastirskih 'bajt', še naprej ohranjamo običaje, velikoplanin-sko življenje in planinski turizem," je na prireditvi dejala predsednica Planinskega društva Bajtar Velika planina Darja Hribar. Zbrane je nagovoril tudi kamniški župan Matej Slapar. Planinsko društvo Bajtar Velika planina, ki letos obeležuje tridesetletnico delovanja, po tradiciji prvo soboto v oktobru s prevzemom ključa prevzame skrb za bajte in planino ter s tem uradno napove bajtarsko sezono. Ključ jim je letos zaupala pašna skupnost Gojška planina in bo v njihovi posesti celo zimo, vse do začet- Kuharja Grega Mokorel in Matija Makše sta skuhala in postregla bajtarski golaž. ka čiščenja planine oziroma tlake v mesecu maju. Ob tej priložnosti se je društvo s priznanji, zahvalami in značkami zahvalilo vsem, ki pomagajo pri njihovi baj-tarski dejavnosti. Zahvale so prejeli PD Domžale, Calcit d. o. o., Anton Miklavc, Si-max, Leskovački žar Kordun, Gostinstvo Ovijač, družina Štritof, družina Kosirnik. Podeljene so bila ene redna značka in dve srebrni. K začetku bajtarske sezone po tradiciji sodi tudi golaž, ki ga je t. i. bajtarski farovž oziroma župnik najprej blagos- lovil, potem pa je bil v slast vsem obiskovalcem. Za glasbeno doživetje in dobro počutje je tokrat poskrbel ansambel Domačini. Letos je društvo - poleg tradicionalnih prireditev - v počastitev tridesete obletnice organiziralo tudi Rožni dan v mesecu juniju, avgusta so odprli razstavo v spodnjih prostorih Domžalskega doma z naslovom Planino so nosili v srcu. Z razstavo so se zahvalili ljudem, ki so pustili neizbrisen pečat na Veliki planini, na ogled pa bo še celo prihodnje leto.