Mesec maj mesec mladosti Celotni mesec maj se odvija v znamenju proslavljanja me-seea mladosti in rojstnega dne tovariša Tita. S proslavami in z drugimi oblikami se spominjamo prehojene revolucionarne Poti našega dragega tovariša Tita in vseh borcev naše revolucije. Vsi skupaj, še posebno pa mlada generacija, svečano pro-slavlja letošnji mesec mladosti, kajti obenem proslavljamo tudi dU-letnico zmage nad fašizmom in svobode v socialistični Jugoslaviji, zavedajoč se, da je narodnoosvobodilna borba in revolucija pomenila vsem našim narodom in narodnostim in še zlasti mladi generaciji izhod iz tedanjega družbenega sistema. Tedanja mlada generacija je bila zato polna idealizma, poguma in požrtvovalnosti. Naslanjajoč se samo na svoje sile je skupaj s starejšimi tovarišieami in tovariši pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita v boju ustvarjala nove medsebojne odnose, ki so ustvarili enotno prizorišče revolucionarne preobrazbe pri graditvi nove enakopravne socialistične skupnosti narodov in narodnosti. Pri celotni revolucionarni preobrazbi sta imeli veliko zaslug tudi Zveza komunistične mladine Jugo-s avije in Združena zveza antifašistične mladine Jugoslavije, ki f-išiItvVlh široko fronto boja proti razrednemu izkoriščanju in noH ,r mU zasu*njevanju in skupaj s KP in tovarišem Titom osn.Vv - <°S"ovo za graditev novih enakopravnih odnosov. Na ie v/n'H !Te aktivnosti mladih združehih v SKOJ in v USAOJ V1 današnja organizacija mladih - organizacija Zveze socialistične mladine. oblik^Tf- soc^al!stične mladine je zveza, ki zaobjema različne . ,e dejavnosti mladine. Z organizirano dejavnostjo povezuje UD? V struktur v boj za nadaljnjo graditev našega samo-a™®5a socializma. Angažiranje mladine v celotnem družbe-lopoliticnem življenju je torej sestavni del demokratizacije družbenih odnosov. Deveti kongres ZSMJ je sprejel usmeritev, na osnovi katere ml^ri i - ?rgani/ac»ja enotno in učinkovito razredno gibanje laciih, k, je sposobno na ustreznejših in učinkovitejših oblikah sofaipZ,-atl 111 uve,iavljati nove vsebine aktivnosti. Zveza stv !StlČnt- mla Petek 23. maja 1975 Ni naključje, da smo prav zdaj, na pomlad, priče novi eskalaciji, novim zaostritvam v odnosih Moskva — Peking. »Ideološki« konflikt med dvema azijskima gigantoma, ki polagoma prerašča v sovraštvo kronične narave, navadno za-dobi dramatično obeležje ravno v obdobju intenzivnih zunanjepolitičnih premikov, ki jih proži ena ali druga stran — ali pa obe hkrati. Tudi zdajšnjim zapletom na relaciji Sovjetska zveza — Kitajska botrujejo podobni razlogi: minula dva, trije meseci so namreč pretekli v znamenju intenzivnih diplomatskih naporov Kremlja, naporov, da bi se končno realizirale nekatere temeljne postavke rehabilitirane Brežnjevove doktrine. In ker te postavke v marsičem ne ustrezajo globalnim kitajskim interesom, je Peking kajpak začel delovati v nasprotni smeri. Ce preidemo h konkretnim primerom, bi veljalo najprej razčleniti sovjetsko-japonske stike. V udeležbi japonskega kapitala in tehnologije pri aktiviranju skritih potencialov Sibirije moskovski načrtovalci gospodarskega razvoja očitno vidijo ključ do hitrejšega napredka države. Projekti mili-jardnih vrednosti so že nared, vendar njihovo uresničenje ni mogoče brez tuje pomoči. Tokio je načeloma privolil, saj bi partnerstvo v izkoriščanju raznolikih rudnih bogastev neob-ljudene severne Azije deželo vzhajajočega sonca rešilo več- nih zagat okrog uvoza energije in surovin. Toda občutljiva vprašanja v zvezi z lastništvom Kurilskih otokov so v preteklosti parkrat zapored preprečila napredovanje pogajanj. Japonska desnica namreč hoče izkoristiti priložnost ter izsiliti ozemeljske koncesije — torej vrnitev spornega arhipelaga. In tu nekje stopijo v igro Kitajci. Ne naravnost, ne odkrito, ampak posredno, prek namigov in občasnih sugestij tokijskemu vodstvu, sugestij, ki dajejo slutiti, da Peking kani slej ko prej odškrtniti hermetično zaprta vrata Mandžurije, po kateri Japonci mečejo oči že celih sto let. Razen tega je kitajski premier pred nedavnim teden dni gostil prvega moža japonske socialistične stranke Tomomija Narita. Sovjeti so besni zaradi njegovega podpisa pod dokumentom, čigar besedilo je uper-jeno zoper hegemonijo dveh supersil in kjer avtorji nedvoumno nasprotujejo zamisli o sistemu kolektivne zaščite v Aziji. Podoben položaj zasledimo na »evropski fronti«. Moskvi, ki si krčevito prizadeva premakniti z mrtve točke dogovarjanje o uravnoteženem zmanjševanju vojaške moči ter sklicati tretjo fazo varnostne konference, kajpak ni pogodu pekinško »rovarjenje« v obratnem smislu. Osti v zadnjem referatu Andreja Gromika in hudi napadi sovjetskega tiska so bili uperjeni predvsem v podpred- Zbori tržiške občinske skupščine so na zadnjih zasedanjih imenov člane razpisne paritetne komisije, ki bodo sodelovali pri imenovanju in^V1' dualnih poslovodnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela-V takih primerih odloča razpisna komisija. Polovica članov je iz samouprav nih organov in sindikalne organizacije delovne skupnosti, drugo polovico p sestavljajo člani na zadnji skupščini imenovane paritetne komisije. Skup; ščinski zbori so v občinsko paritetno komisijo imenovali Ivanko Sulgaj* Borisa Janca, Jožeta Mokorela, Rudija Veršnika, Janeza Meglica, VladimtfJ Ličena, Jakoba Kepica, Darjo Pehare in Mimico Laitinger. Imenovani tovariši in tovarišice so predstavniki občinske konference SZDL, občinske k°nte' renče ZKS, konference ZSMS, občinskega sveta Zveze sindikatov in izvršnega sveta občinske skupščine. Skupščinski zbori so sprejeli na zadnjih zasedanji tudi ustrezen odlok o sestavi paritetne komisije, ki skrbi predvsem za demokratičen in zakonit postopek, pri imenovanju ter za uresničevanje nace dogovora o kadrovski politiki, zakona in statuta občine. V torek se je sestal v Tržiču pripravljalni odbor za pripravo tedna Komunista, ki bo v Tržiču med 16. in 22. junijem. Odbor je oblikoval končni prjj gram praznovanja 50. obletnice pisane partijske besede. V teh dneh boa osnovne šole obiskali predvojni komunisti in govorili o širjenju partijskeg tiska pred vojno in med njo, učenci pa bodo pisali o tem naloge. Načrtovan so tudi slavnostna zasedanja osnovnih organizacij, na katerih bodo iz volje ^ poverjeniki Komunista in politične literature. 17. junija bo obiskal tr.zlf^e občino predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Pogovarjal s^ bo s političnim aktivom občine, prisostvoval zasedanju občinske konferenc SZDL in sodeloval na tribuni v krajevni skupnosti Bistrica. Zvečer bo g°vk°,jV na osrednji proslavi v Tržiču. V tednu Komunista bo še ustanovljen aW poverjenikov, podeljene zlate značke ZK in sprejemi novih članov^ ^ " Tomšičeve nagrade desetih letih naše novinarstvo stransko obogatilo in da je komunikacijskih sredstev izre • e porasla. Ob proslavljanju 30-letnljj| osvoboditve pri nas pa se je novinarjem in urednikom -J radia in televizije za spremljanje j prispevek, ki so ga dali pri širok1" družbenopolitičnih akcijah. Letošnje Tomšičeve nagrade s dobili: Milan Filipčič (Večer) 'n Drago Košmrlj (TV) za življenjsK" delo, Jaka Štular (Delo) in VlajK« Krivokapič (slovenska izdaja Kom1^ nista) nagrado Toneta TomSjč* Sandi Sitar (Dnevnik), Peter Lik01 (TV) in Jože Plešnar (Radi0' . nagrade sklada Toneta Tomšiča. . | V letošnji žiriji za podeljevanj Tomšičevih nagrad slovenskim č3® nikarjem je bil tudi novinar in . uredništva časopisa Glas AndieJ Žalar. Ob 33-letnici smrti narodnega heroja Toneta Tomšiča, organizatorja partizanskega in partijskega tiska pri nas je bila v sredo popoldne v Narodni galeriji v Ljubljani spominska svečanost. Na slovesnosti, "ki so se je udeležili Sergej Kraigher, Vida Tomšič, Franc Šetinc, dr. Avguštin Lah, Marjan Lenarčič in Milan Kučan, je predsednik republiške konference socialistične zveze Slovenije Mitja Ribičič podelil Tomšičeve nagrade slovenskim časnikarjem. 61 časnikarjem so bila izročena odlikovanja predsednika republike Tita ob 30-letnici ustanovitve Društva novinarjev Slovenije, 24 časnikarjev pa je prejelo plakete za petindvajsetletno novinarsko delo. Na slovesnosti je govoril član predsedstva republiške konference socialistične zveze Jože Smole, ki je med drugim povedal, da se je v tri- sednika kitajske vlade Teng Hsiao Pinga. Slednji je v Parizu pel hvalnico francoski vojaški suverenosti in nezaupljivosti do popuščanja med NATO in Varšavskim paktom. Pozornost zbuja dejstvo, da se Pingove izjave ujemajo z dvajseto obletnico ustanovitve vzhodne vojaške zveze, ki ji Kremelj namenoma ni vtisnil pretirano slavnostnega pečata: izostali so manevri, izostal je pričakovani shod visokih armadnih funkcionarjev, izostala sta tradicionalno razkazovanje moči in že običajno presenečenje — predstavitev kakšnega novega orožja ... Poznavalci trdijo, da skuša Moskva dokazati dobro- Tihi dvoboj Peking — Moskva namernost svojih mirovnih pobud. V dogledni prihodnosti, pravijo, smemo pričakovati predloge o postopni ukinitvi paktov, kar nikakor ne bo po- godu Kitajcem. Slednjim je jasno, da bi otoplitev v Evropi omogočila Sovjetom sprostiti velikanski vojaški stroj, ki bi — premeščen na azijske meje — dokončno porušil majavo ravnotežje vzdolž tisoče kilometrov dolge »vroče« črte. Kajti izidi morebitnih širših konfliktov ob uporabi klasičnih, neatomskih borbenih sredstev so v znatni meri odvisni od človeškega faktorja, od števila, vežbanosti in opremljenosti razpoložljivih divizij. Peking ima v tem pogledu (človeški faktor!) določeno prednost, v bodoče — če bi SZ uspelo izpe" ljati opisano nakano — pa se položaj utegne bistveno sprer meniti. Namenoma smo doslej izpu" ščali vpliv tretjega velikana, ZDA, saj je problem, obravnavan »v trikotu«, še bistveno bolj zapleten kakor v poenostavljeni obliki. Ce bi Washing' ton opustil uravnovešeno, »n®* vtralno« kontaktiranje z mogočnima rivaloma, bi poruši' pravila nevarnega politično-strateškega pokra in morda sprožil popolnoma nepričak0' vane, nepredvidljive reakcija katerih posledice najbrž nihče ne želi okusiti. I. Guzelj zunanjepolitični komentar 1 ' i _ Jelovica M£mCA lesna industrija, Škofja Loka objavlja prosti delovni mesti 1. analitika trga v TOZD trgovina Pogoj: višja šolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih. Zaželeno znanje enega tujega jezika. 2. ekonoma obratne kuhinje v SDS skupne službe Pogoji: srednja šolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri oz. visoka kvalifikacija trgovske, stroke in 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih. Ponudbe za zaposlitev sprejema Kadrovsko socialni oddelek delovne organizacije 15 dni od dneva objave. Glasbena šola Kranj * Trubarjev trg 3 Vpis učencev v šolskem letu 1975/76 V sredo, 4. junija 1975, ob 9. in 15. uri bodo sprejemni izpiti 2a vse instrumentalne oddelke, predšolsko vzgojo, zborno Petje in solopetje. Ker so instrumentalni oddelki: klavir, harmonika in delo-kitara precej zasedeni,, predlagamo učencem, da se vpišejo za Pihala: flavtica' — frulica, flavta, oboa, klarinet, fagot trobila: rog, trobenta, posavna godala: violina, viola, violončelo, kontrabas Podrobnejše informacije dobite v tajništvu glasbene šole, telefon 21-159. Carinarnica Jesenice razpisuje javno licitacijo prodaje carinskega objekta na mejnem prehodu Rateče Stari carinski objeltt je po načrtu izgradnje predviden za rušenje in se zato daje v javno prodajo. Izklicna vrednost znaša 7000 din s pogojem, a ga kupec sam poruši 10 dni po sklenitvi kupoprodajne pogodbe in Pravic otistrani z "jesta, kjer stoji objekt. fizične'oseb na javni licitaciji imajo vse pravne in k raj udarne m' 0gledaj° obJekt 23- maJa 1975 od 8- do 10- ure na n!n!,tnC1Ja bo 28- maia 1975 ob 10. uri v upravi Carinarnice Jesenice C. maršala Tita 37. n eresenti položijo v blagajni Carinarnice Jesenice 10% varščino, od Kun Vrednosti d<> začetka licitacije. nqlfc m?ra vplačati ceno za objekt takoj po licitaciji, ali pa najkasneje v 24. urah. n-,'e ni P°S°ji za rušenje in odpremo uporabnega materiala se določijo Pismeno po opravljeni kupovini. Odbor združenega dela pri osnovni šoli heroja Bračiča v »istrici pri Tržiču razglaša prosto delovno mesto v upravi za blagajniška administrativna dela polovičnim delovnim časom za nedoločen čas v dopoldanskem času. °goj: nepopolna srednja izobrazba ustrezne smeri. 1Jave sprejemamo v 15 dneh po objavi razpisa. Izvršni svet skupščine občine Kranj Razpisuje na podlagi zakona o srednjem šolstvu delovno mesto: 1. ravnatelja srednje tehnične čevljarske šole v TOZD »Šolski center za tekstilno in obutveno stroko Kranj« v sestavi Tekstilnega centra Kranj 2. ravnatelja Mlekarskega šolskega centra Kranj pogoji pod 1. in 2.: ,teU srednje šole z dokončano visoko izobrazbo, najmanj 5 let jSojno-izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit. a ndida tiza navedeni delovni mesti morajo imeti ustrezne mo-no«nop0litične kvalitete ter organizacijske in vodstvene sposob- za prijavo je 15 dni po objavi. naj vložijo prošnjo, kolkovano z 2 din, življenje-ku« ° ° izobrazbi, strokovnem izpitu in delovnih iz- v- ' nJah ter potrdilo o nekaznovanju in da niso v preiska-rj,' naslov: Izvršni svet skupščine občine Kranj, Kranj, Evolucije št. 1, 64000 Kranj. SZDL resnična zveza delovnih ljudi »Današnja prva seja novoizvoljene občinske konference socialistične zveze v naši občini je zanesljivo svojevrstna prelomnica, katere bistvo je, da se bolj kot kdaj koli prej zavedamo, da je socialistična zveza resnično zveza vseh organiziranih socialističnih sil delovnih ljudi in občanov, ki na prostovoljni in demo- Tekmovanje oddelkov civilne zaščite Na letošnjih tečajih prve pomoči za pripadnike oddelka civilne zaščite v radovljiški občini, ki jih je organiziral občinski odbor rdečega križa, je bilo na izpopolnjevanju prek 200 udeležencev. Znanje pridobljeno na tečajih so pokazali na tekmovanju, ki ga je občinski odbor RK v sodelovanju z oddelkom za ljudsko obrambo pri občinski skupščini pripravil od 15. do 17. maja. Tokrat so na tekmovanju prvič preizkusili reševanje glede na težavnost poškodb. Reševalci so se morali namreč sami odločiti za vrstni red reševanja. V četrtek, 15. maja, so se na igrišču TVD Partizan na Bledu pomerile ekipe z blejskega področja, naslednji dan ekipe iz Bohinja, v soboto, 17. maja, pa so se na letnem kopališču v Radovljici srečale ekipe z radovljiškega področja. Najuspešnejše so bile ekipe Kemične tovarne Podnart, upravnega organa skupšči- . ne občine in osnovne šole Bled. JR Naložbe v šole in vrtce V zadnjih nekaj letih so v jeseniški občini obnovili osnovno šolo v Žirovnici, zgradili novi v Mojstrani in v Kranjski gori, adaptirali šolo na Koroški Beli, precej denarja pa so porabili tudi za razširitev in gradnjo vzgojno-varstvenih ustanov. Kljub izdatnim naložbam v šolstvo in varstvo pa so zmogljivosti šol in vrtcev še vedno premajhne, še posebno, ker se na Jesenicah resno pripravljajo na celodnevno osnovno šolo. V jeseniški občini ima največ možnosti za organizacijo celodnevnega pouka osnovna šola v Žirovnici, ki pa bi potrebovala za priprave za nemoten pouk v celodnevni šoli še dodatnih 700.000 dinarjev. Postopoma naj bi celodnevno šolo uvedli tudi na osnovni šoli v Kranjski gori, kjer pa bi za razne adaptacije in ureditve potrebovali 3 milijone dinarjev. Znatne naložbe bi v novih pogojih šolskega učenja in izobraževanja morali vložiti tudi v vse ostale osnovne šole v občini. Še najslabše je na samih Jesenicah, kjer poteka v obeh osnovnih šolah dvoizmenski pouk, demografski podatki pa nakazujejo še večjo utesnjenost. Obema osnovnima šolama preti celo troizmenski pouk. Na Jesenicah je 2244 šoloobveznih otrok in okoli 2(X)0 predšolskih otrok, nastajajo pa, predvsem na Plavžu, nove in nove stanovanjske soseske. V naselju Plavž bo zato treba zgradit i novo šolo. Temeljno izobraževalna skupnost nikakor ne bo zmogla financirati graden j in adaptacij v šolske objekte in varstvene ustanove. Tako kot so deloma do zdaj pomagale delovne skupnosti tako bodo najbrž morale tudi vnaprej. Vsekakor pa bo treba poiskati tudi druge vire financiranja za petletni program razvoja in naložb v jeseniško šolstvo in varstvo. Jeseniška občina kot ena izmed redkih slovenskih občin še ni razpisala referenduma za samoprispevek. Leta bi postal eden izmed virov za hitrejše reševanje problemov, za vsaj delno sanacijo sedanjega stanja, ki ni posebno razveseljivo, še posebno zato ne, ker postaja uvedba celodnevne osnovne šole imperativ sodobne vzgoje in izobraževanja. Vredno bi bilo tudi o tem razmišljati, čeprav predstavlja samoprispevek manjši del potrebnih sredstev. Z uvedbo samoprispevka — 1 odstotek — bi na primer v občini letno zbrali pol milijarde S dinarjev, po sedanjih predračunih pa bi samo gradnja šole na Plavžu veljala 5 milijard S dinarjev, kar pomeni, da bi šolo samo s samoprispevkom gradili celih deset let. Samoprispevek bi ob tolikšnih potrebah tako predstavljal le manjši vir zbiranja denarja, manjši, a vsekakor dobrodošli vir, s katerim bi se šolstvo hitreje rešilo sedanjih težav. D. Sedej kratičen način gradimo naš samoupravni socializem,« je na torkovi* ustanovni seji občinske konference socialistične zveze Radovljica poudaril predsednik konference Franc Jere. Ko je govoril o delu in nadaljnji vlogi socialistične zveze, je ocenil družbenopolitično in samoupravno dogajanje v občini v minulem obdobju. Poudaril je, da v nekaterih organizacijah združenega dela prepočasi uresničujejo ustavna določila in da predvsem nekateri obrati podjetij, ki imajo sedež zunaj občine, nimajo samoupravnih pravic, ki jih danes imajo temeljne organizacije združenega dela. Prav tako v občini še vedno ne morejo biti zadovoljni z dosedanjimi procesi združevanja in povezovanja. Bilo je sicer več pobud in sprejetih tudi nekaj ukrepov, vendar je še veliko nedo-^ končanega. Pri ocenjevanju dosedanjega novega skupščinskega oziroma delegatskega sistema je predlagal, da bi v socialistični zvezi moral biti organ, ki bo redno spremljal in ocenjeval delo skupščine. Socialistična zveza si bo tudi prizadevala, da uresničevanje ustavnih sprememb ne bo zgolj formalno in da bo v krajevni skupnosti spremljevalec, predlagatelj in organizator za reševanje problemov. Skratka, socialistična zveza v občini bo v prihodnje kot frontna organizacija skrbela za dogovarjanje, usklajevanje in odločanje o najpomembnejših skupnih vprašanjih. V razpravi so potem posamezniki še posebej opozorili na vlogo in pomembnost socialistične zveze pri organizaciji in razvijanju ljudske obrambe, pri razreševanju vprašanj s področja kmetijsko-zemljiške skupnosti, varstva okolja, sodelovanja z zamejskimi Slovenci, zdomci ter občani prijateljskih mest v naših republikah. Na seji so še posebej podprli stališča zveznega izvršnega sveta ob 20-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe ter ostro obsodili odgovor in stališča uradne Avstrije o tem. Resolucijo, s katero so podprli naše uradno stališče do teh vprašanj, so poslali republiški konferenci socialistične zveze. A. Zalar Ob 30. obletnici osvoboditve Iz kovaške delavnice v partizane Julij Nardoni, sedaj 52-letni invalidski upokojenec iz Škofje Loke, doma iz Podobena pod Javorjem, se je v odločilnem 1941. letu učil v Mojstra* ni za kovača in tam spoznal revolucionarje, ki so v zgornji savski dolini pripravljali vstajo. Nardoni se dobro spominja, da so nameravali Nemci 15. ali 16. decembra požgati bližnjo vasico Dovje. »Ker dolgo nisem imel dopusta,« pripoveduje prvo-borec Julij Nardoni, »mi gaje v teh dneh mojster odmeril kar 14 dni. V vlaku na poti domov sem zvedel, da so me vpoklicali v hitlerjugend. Ponoči, ko sem prestopil domači prag, mi je očetov prijatelj povedal, da gredo naslednji večer v partizane. 21. decembra 1941 se je pisalo in rojevala se je Poljanska vstaja ...« Potem srečamo partizana Nardonija v borbah na Bukovem vrhu, na Pasji ravni in kot neustrašnega cankarjevca v legendarnih Dražgošah. Bil je v skupini s Francem Bič-kom, Francetom Nartnikom-Crnivcem, Tončkom in Jože-tom Dežmanom in Silvom Štibljem iz Javorij, ki je v globokem snegu iskala pot v svobodo in bila Nemce. Spomladi 1942 postane prekaljeni fant iz Podobena borec Bičkovega Je-lovškega bataljona in kasneje Pokljuškega bataljona. Avgusta leta 1942 je padel Julij Nardoni v nemške roke. Izdal ga je komandir ene od čet Pokljuškega bataljona, doma iz Poljščice ... »Gnali so me v Begunje in trpinčili pet mesecev, nato odvlekli v Mauthausen in me priključili skupini 30 Jugoslovanov, na katerih organizmu so 9 mesecev in 10 dni preizkušali umetno hrano. Ostal sem živ. Slovenci smo imeli za bodečimi in naelektrenimi žicami močno organizacijo, ki je pomagala, ko nam je bilo najhujše in ko je življenje viselo na nitki.« Velikokrat je Nardoni Nemce ukanil. Januarja leta 1942 recimo, ko je nameraval obiskati rojstno hišo, znano partizansko javko. Odmaknil je vrata in — naletel na polno hišo Nemcev. Hipoma je vrata zaprl, vendar so Nemci že dvignili ušesa. V tistem hipu je vstopil sosed Albin Kokalj, hladnokrvno prestopil hišni prag in vrata zaprt. Nepovabljeni gostje Nardonijeve rojstne hiše so mislili, da razen soseda Koklja nihče drug ni hodil v bližini. Partizan se je tako pravočasno umaknil . .. Julij Nardoni je vtkal v revolucijo in njeno povojno nadaljevanje veliko svojih misli, dela, samoodpovedovan ja in junaštva. Nič čudnega zatorej ni, če pripoveduje: »Živeti nekdaj in živeti danes je kot primerjati noč in dan. Želim, da tega, kar smo dosegli, ne zgubimo, pa tudi, če bo treba sedanjost braniti z življenjem in krvjo .. .« J. Košnjek Na Gorenjskem sedem dobitnikov zlatega znaka sindikata Predsednik Zveze slovenskih sindikatov inž. Janez Barborič je v ponedeljek v klubu poslancev v Ljubljani podelil zlate znake sindikata Slovenije. Svečano podelitev najvišjih sindikalnih priznanj so povezali s kratkim kulturnim programom. Na podlagi določil statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov v Sloveniji ter na podlagi določil pravilnika o podeljevanju zlatega znaka je letos dobilo najvišje sindikalno priznanje šest sindikalnih organizacij in 65 sindikalnih delavcev, med njimi tri tovarniške sindikalne organizacije in štirje sindikalni delavci z Gorenjske. Zlate znake sindikata so sindikalnim organizacijam podelili za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva. Na Gorenjskem so bile odliko- vane naslednje sindikalne organizacije: osnovne organizacije sindikata SGP Sava Jesenice, osnovne organizacije tovarne Sava Kranj in osnovna organizacija sindikata Šešii Škofja Loka. Posameznikom pa so najvišja priznanja podelili za uresničevanje delavskih interesov z dolgoletnim delom v sindikalni organizaciji in za pomembne uspehe pri njenem uveljavljanju in razvoju. Na Gorenjskem so zlati znak prejeli: Franc Istenič in Pepca Jež iz Kranja, Roman Potočnik iz Gozd-Martuljka in Ludvik Rekelj z Bleda. -lb lL# IH1I o Petek - 23. maja 1975 Lotili so se gradnje ceste Prebivalci krajevne skupnosti Lancovo v radovljiški občini so letos organizirali že več prostovoljnih delovnih akcij — Zdaj gradijo cesto na Brda in'Vošče Prebivalci vasi Brda in Vošče ter deloma Spodnje Lipnice so bili minulo nedeljo dopoldne vsi na delu. V začetku leta so se namreč na zboru občanov krajevne skupnosti Lancovo odločili, da bodo uredili cesto v ti dve naselji v krajevni skupnosti. Stara cesta je bila namreč nemogoča. Če je pozimi zapadlo le 20 centimetrov snega, so bili že odrezani od doline. Zadnje deževje v začetku aprila pa je cesto tako poškodovalo, da domala ni bila več prevozna. V nedeljo je na tri kilometre dolgem odseku delalo prek 60 prebivalcev. Prav iz vsake hiše iz obeh vasi so prišli. Obvezali so se namreč, da bo 20 hiš (v glavnem se ljudje ukvarjajo s kmetijstvom) prispevalo deset starih milijonov dinarjev in da bo vsak za delo sposoben vaščan opravil 60 prostovoljnih delovnih ur. Razen tega so se lastniki gozdov obvezali, da bodo prispevali dva do tri kubične metre lesa. Nekaj bo primaknila krajevna skupnost in 14 milijonov starih dinarjev občina. »Po prvotnem načrtu bi urejanje tri kilometre dolgega odseka veljalo 43 starih milijonov. Po takšnem predračunu Ce%tnega podjetja Kranj bi lahko uredili makadam in položili 800 metrov asfalta,« pravi tajnik krajevne skupnosti, 52-letni Anton Šantel. »Po zadnjem deževju pa smo ugotovili, da z uresničitvijo takšnega programa ne bomo odpravili vseh težav. Kaj lahko se po- Nekaj dražje zasebne sobe Po dokaj obširnih razpravah o letošnjih cenah v zasebnih turističnih sobah, je turistično društvo na Bledu končno sklenilo, da se cene povečajo za okrog 12 odstotkov. Pri določanju cen so upoštevali želje, da bi bile sobe čimbolj zasedene, po drugi strani pa, da bi pokrili tudi povečane materialne stroške, ki jih imajo tisti, ki sobe oddajajo. Na Bledu bodo cene v glavni sezoni za apartmaje 50 dinarjev, v predsezoni 42 dinarjev. Za prvo kategorijo sob bodo cene. v glavni sezoni 40, v predsezoni pa 32, za drugo kategorijo 32 in 26 in za tretjo kategorijo 26 in 22 dinarjev. Posebni dodatki pa bodo veljali za enoposteljne sobe in za bivan je man j kot tri dni. V primerjavi z nekaterimi drugimi turističnimi kraji te cene niso visoke. Vendar pa so se na Bledu zavedali, da gost, ki biva v zasebni turistični sobi, po drugi strani dokaj drago plačuje prehrano v različnih lokalih. Oddajanje zasebnih turističnih sob na Bledu bo tudi letos posredovalo turistično društvo. novi še eno takšno deževje in takrat bi nam odneslo precej ceste in povzročilo še drugo škodo. Zato smo prvotni program povečali; nekako za 30 odstotkov. Odločili smo se za gradnjo 4 metre široke ceste in izravnavo vseh večjih ovinkov. Položili pa smo tudi 25 metrov odvodne kanalizacije. Doslej smo prekopali že okrog 5000 kubičnih metrov materiala, očistili robove cestišča in v spodnjem delu tudi že začeli utrjevati makadamsko cestišče. Dela je še precej, vendar sem prepričan, da bo vse gotovo najkasneje do letošnjega občinskega praznika.« Anton Šantel je še povedal, da so se prebivalci krajevne skupnosti takoj po vojni z veliko vnemo lotili različnih gradenj in obnove kraja. Zgradili so na primer kulturni dom, dom na Zgoški ravni in še bi lahko naštevali. V zadnjem času so bili nezadovoljni in malodušni, ker za te objekte upravljavci niso v redu skrbeli. Zdaj, ko jim to omogoča nova ustava, pa so se ponovno lotili različnih del. Seveda zato, da bodo poslej tudi sami upravljali in uporabljali, kar bodo naredili. »Ni res, da so se ljudje odvadili delati, priskočiti na pomoč, da vse gledajo le skoz dinar in čakajo, kdaj jim bo kdo drug oziroma širša skupnost kaj zgradila in uredila. Nekaj akcij smo imeli, ki potrjujejo, da v naši krajevni skupnosti ni tako.« V zadnjih letih so asfaltirali Spodnjo Lipnico in Lancovo. Marca letos so se lotili čiščenja obrežja potoka Lipnice. Aprila so odstranjevali zemeljske nanose, ki so jih sprožili plazovi. Konec tega meseca pa nameravajo utrditi nasipe in peš pot od Spodnje do Zgornje Lipnice. 'Lotili pa se bodo tudi obnove kulturnega doma. Skratka, prizadevnost in volja občanov krajevne skupnosti Lancovo je res zgledna "in vredna vse pohvale. A. Žalar Prek 60 prebivalcev vasi Brda in Vošče v krajevni skupnosti Lancovo je v nedeljo sodelovalo v akciji pri gradnji ceste — Foto: A. Žalar Namembnost stare Bračičeve šole v Tržiču določena V njej bodo našle streho družbene dejavnosti — Občinska skupščina bo poskrbela za zunanjo ureditev, uporabniki pa za notranjo O uporabnosti stare osnovne šole heroja Bračiča v mestu so v Tržiču že večkrat razpravljali. Ob razpisih referendumov za gradnjo in popravilo osnovnih šol in vrtcev v občini leta 1968 in 1973 so predvidevali popravilo poslopja in ureditev štirih razredov za potrebe osnovne šole heroja Grajzerja, dveh učilnic s pripadajočimi prostori za posebno osnovno šolo in prostorov za glasbeno šolo. Takšna namera je bila omenjena tudi leta 1973, ko so v -. Tržiču razpisovali drugi referendum, vendar je bila takrat že nakazana možnost opustitve stavbe za šolske prostore in zgraditVe prostorov pri Grajzerjevi šoli, če bodo utemeljenost pokazale ekonomske in pedagoške analize. Po otvoritvi nove Bračičeve šole v Bistrici so bile razprave intenzivnejše. Občinska skupščina je na osnovi razprav marca lani vendarle sklenila, naj ostane Bračičeva šola še naprej šola, streho pa naj bi ponudila tudi nekaterim družbenim dejavnostim. Kasnejša analiza gradbenih strokovnjakov je pokazala drugače. Ce Razvoj novatorstva V jeseniški Železarni je več kot 400 iznajditeljev, novatorjev, racio-nalizatorjev in avtorjev malih, toda nadvse koristnih in potrebnih obratnih izboljšav. V tridesetih letih po osvoboditvi so jeseniški železarji izvedli in uvedli v proizvodni proces in predložili v oceno in nagraditev več kot 22(X) zelo koristnih tehničnih izboljšav. Zvezna skupščina je'letošnje leto proglasila za leto-TIIL 75, za leto tehničnih inovacij in zaščite industrijske lastnine in jeseniški železarji so še bolj povečali svojo aktivnost. 4 ' |.............. Petek - 23. maja 1975 Uf tw A JBI V prvem četrtletju letošnjega leta so avtorjf izboljševaloih predlogov iz obratov jeseniške Železarne predložili v oceno 25 zelo koristnih tehničnih izboljšav, katerih prihranki presegajo 10 milijonov N dinarjev, kar je vsekakor lep in velik prispevek k rentabilnosti in poslovnosti kolektiva v boju proti inflaciji. Najvišje priznanje, odškodnine in rente so prejeli avtorji tehničnih izboljšav, ki so povečale proizvodnjo kvalitetne patentirane žice. Razen tega so vst> pohvale vredni avtorji, ki so z novo tehnologijo izboljšali in povečali aglomerat za potrebe visokih peči. V kratkem bodo v Železarni razpisali še dve dodatni nagradi za novat orje, in sicer Lambert Pant-zovo in nagrado novator leta. U. Ž. bi ostala v poslopju še šola, bi bilo nujno zamenjati lesene strope, kar v v isti sapi pomeni rušenje stavbe do prvega nadstropja. Tudi temelje bi bilo treba ojačati, vendar poslopje kljub temu ne bi bilo protipotresno varno. Izvršni svet občinske skupščine je zato predlagal tri možnosti: v šolo naj se vselijo družbene dejavnosti (ob minimalnem popravilu stavbe), v šoli naj ostane šola, čeprav stavba ni protipotresno zavarovana, in, šola naj se poruši in zgradi stanovanjski objekt. Obenem so začeli v Tržiču ponovno tehtati, da bi stavbo za šolske namene opustili ter zgradili manjkajoče prostore pri Grajzerjevi osnovni šoli. Takšna rešitev je našla družbeno podporo, uresničljiva pa je tudi po finančni plati, saj bi bila adaptacija Bračičeve šole dražja. Na zadnjih sejah zborov občinske skupščine Tržič je bilo o usodi stare Bračičeve osnovne šole dokončno odločeno. Vanjo se bo vselila izobraževalna dejavnost Avto-moto društva, folklorna skupina Karavanke, občinska knjižnica, ki deluje pri Zavodu za kulturo in izobraževanje, lokalna radijska postaja, izobraževalna skupnost, telesnokulturna skupnost, Smučarski klub, ZKPO, Šahovsko društvo, Filmski klub, taborniška organizacija in mestna krajevna skupnost. Upravljalec zgradbe bo Zavod za kulturo in izobraževanje. Občinska skupščina je v letošnjem proračunu že namenila del sredstev za zunanjo ureditev, notranja pa bo skrb uporabnikov. Pri osnovni šoli heroja Grajzerja bodo zrasli novi šolski prostori. Ker novi uporabniki Bračičeve šole letos denarja r.a notranje ureje-•vanje poslopja nimajo, občinska konferenca SZDL predlaga, da bi jim prihodnje leto primaknili namensko zato nekaj sredstev. Obenem pa naj se občinski svet Zveze sindikatov dogovarja z organizacijami združenega dela za pomoč pri preseljevanju radijske postaje v nove prostore. J KoSnjek Transport Radovljica v stečaju razpisuje javno dražbo za prodajo nepremičnin po naslednji neto izklicni ceni: k 1. enodružinski stanovanjski objekt v Zapužah, pare. št. 8, k.o. Nova vas 78.585 din Stanovanje je vseljeno. 2. stavbno zemljišče na podlagi predhodne odmere k v. m 40 din Interesenti si lahko ogledajo stanovanjski objekt eno uro pred dražbo. Javna dražba bo v soboto, 21. junija 1975, v Zapužah št. 15 ob 11. uri za družbeni sektor, ob 12. uri za zasebni sektor. Nosilec stanovanjske pravice ima predkupno pravico. Udeleženci dražbe morajo uro pred pričetkom javne dražbe vplačati 10 odstotno varščino od izklicne cene, in to z akceptnim nalogom oziroma v gotovini. Varščino povrnemo oziroma poračunamo po končani dražbi. Kupec plača zlasti prometni davek na nepremičnine ter vse stroške odmere zemljišča in zemljiško knjižnega prenosa. Rok in način plačila bo določen s pogodbo. Poleg tega obveščamo vse interesente, da imamo na zalogi še prevozna sredstva, orodje in razni avtomaterial, katerega smo ponovno znižali za 50 %. Razprodaja je v Zapužah vsak torek, popoldan in vsako soboto razen prve v mesecu dopoldan. V kratkem bo v prodaji tudi pisarniška oprema in inventar, ki je v pisarni v Radovljici. OZP Elektro Kranj Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu skupnih služb objavlja naslednja prosta delovna mesta: V PROJEKTIVNEM BIROJU: 1. 2 projektantov I Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji: dipl. elektroinženir — jaki tok s 4-letno prakso in pooblastilom za projektiranje elektroenergetskih naprav. Eno delovno mesto je s sedežem v Kranju, eno pa v Žirovnici. 2. projektanta III Za to delovno mesto se poleg splošnih pogojev še zahteva: da je elektrotehnik — jaki tok s 5-let-no prakso. Za zgoraj objavljena delovna mesta se sprejemajo delavci za nedoločen čas. V FINANČNI SLUŽBI: 3. knjigovodje osnovnih sredstev Poleg splošnih pogojev se še zahteva: da je ekonomski tehnik s 4-letno prakso. Na to delovno mesto se sprejme delavca za določen čas. Nastop dela možen takoj. Prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 15 dneh od objave v časopisu na naslov: OZP Elektro Kranj, Skupne službe, Kranj, Cesta JLA 6/III. Vse potrebne informacije lahko dobite v splošni službi istotam. V času III. sejma opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju od 26. do 30. maja 1975 bo vsak večer od 19.30 do 22.30 na Gorenjskem sejmu zabavni program s plesom Igrajo: 26. 5. — Ansambel GORENJCI iz Radovljice 27. 5. - Ansambel METODA PRAPROTNIKA s pevcem Renatom Rpsnik 28. 5. — Vojaški ansambel SMB-220 iz garnizije Staneta Žagarja, Kranj 29. 5. - Ansambel METODA PRAPROTNIKA s pevcem Renatom Resnik 30. 5. — Vojaški ansambel SMB-220 iz garnizije Staneta Žagarja, Kranj. Vabljeni! Odbor za medsebojna razmerja v združenem delu Dom upokojencev Kranj razglaša naslednja prosto delov Inja prosto delovna mesta: 1. sobarice za pospravljanje sob — delo v dopoldanskem času Pogoj: dokončana osnovna šola, smisel in veselje do dela s starostniki, praksa zaželena 2. servirke hrane delo v izmenah Pogoj: KV ali PK servirka oziroma natakarica, sposobnost kontaktiranja a starostniki, praksa zaželena 3. kuhinjske pomočnice delo v izmenah Pogoj: nekvalificirana delavka, vesel je do dela v kuhin ji 4. negovalke delo v izmenah za določen čas od 1. julija 1975 &0 29. februarja 1976. Možnost stalne zaposlitve. Za vsa delovna mesta t ra ja poskusna doba 3 mesece. Nastop d1'''1 si. julijem 1975 ali po dogovoru. Na delovnih mestih pod za P0' "elavci svoje delo za nedoločen redno št. 1. do 3. združujejo de..........,_______ _____ Na delovnem mestu pod zaporedno št. 1 se združuje tlelo določen čas za nadomeščanje v času porodniškega dopusta. Prošnje z opisom dosedanje zaposlitve sprejema tajni$tv° zavoda do 10. junija 1975. sistem Industrija pohištva „ALPLES" 64228 ŽELEZNIKI sistem Slikarska Škofja Loka V Škofji Loki danes pričakujejo prihod okoli 300 pionirjev in 100 mentorjev iz vse Jugoslavije, udeležencev letošnje Male Groharjeve slikarske kolonije, ki bo tokrat potekala v znamenju gesla »Naša domovina pod svobodnim soncem«. Program kulturnih dogajanj je izjemno bogat, saj so ga organizatorji raztegnili čez vse tri dni bivanja mladih mojstrov barvic v starodavnem mestu. Kar poglejmo. Drevi ob 17. uri naj bi v dvorani TVD Partizan odprli razstavo risb in slik,"nastalih med lansko kolonijo v pobrateni Smederevski Palanki, za 19. uro pa je na Mestnem trgu napovedan mimohod in nastop gojencev glasbene šole iz Logatca. Gostom v pozdrav nameravajo vrh Stena in Kranclja zvečer zakuriti taborne ognje. Sobota (24. maj) bo seveda mi minila v pretežno delovnem vzdušju: ošem ur imajo na voljo fantiči in dekleta, da prečešejo Loko in njeno okolico, si izberejo najprimernejši motiv ter ga vtisnejo v papir. Zeleč čim bolj popestriti začetek, so prireditelji pritegnili k sodelovanju člane domačega kluba rejcev golobov, ki mislijo ob osmih zjutraj izpred poslopja osemletke spustiti 500 golobov-pismonoš. Popoldan bo sledil izlet pionirjev in- mentorjev v Selško dolino. Nedelja naj bi bila najbolj svečana. Poleg dopoldanske slavnostne parade ob prazniku mladosti je pri občanih že po tradiciji zelo priljubljena razstava prejšnji dan ustvarjenih likovnih del gostujočih pionirjev. Kot zmeraj doslej jo bodo odprli ob 10. uri, in sicer v galeriji Loškega muzeja na gradu, (-ig) poslovalnica Domoprema do 31. maja lahko kupite v naši poslovalnici pohištvo ceneje. Izkoristite enkratno priložnost in obiščite nas v poslovalnici. Ko nas boste obiskali, si oglejte * ** ■! tudi razstavni prostor z gradbe- "■ " B ™ ' ■ » nim materialom. gradbeni material, instalacije, pohištvo in oprema, gospodinjski stroji, dekorativa, akustika senice « CentL bralce pn Osrednji knjižnici Kranj je v sodelovanju v počn j? Zon es!fsko vz8°j° in vrtcem Vide Šinkovec-Janine pripravil slovom 'Sr i!let.rilce osvoboditve in dneva mladosti razstavo pod na-dvoranih H krUigah za mladino«. Razstavo, kije odprta v stebriščni h'OB n *-ranjs*f mestne hiše smiselno dopolnjujejo ilustracije otrok na temo niče Da iri \ Pa S°Jlh otrocLiz vr-tca Janina. V čitalnici študijske knjiž-razJn,Je ^ - va »Ustvarjalna misel v revoluciji« in pa tematska Priložnn f V^0V in POJ- Rmtave bodo odprte do konca meseca. Ob tej MencJn, l S° Z P°deljene tudi knjižne nagrade Pionirske knjižnice Kranj »mlnr Z^luna,I J?e spise s tematiko o NOB, ki so bila letos objavljena vadinskih glasilih. - L. M.- Foto: Perdan i Gorenjski muzej v Kranju zeodov^ebtni hiŠi na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturno-Da ip j in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi MAROml8 razstava slikarskih del akademskega slikarja HENRIKA etnnlnsi 12 Kranja- V 2. nadstropju Mestne hiše pa je na ogled etnološka razstava KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI. V JPHreŠernOV1 hiši Je odPrt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. LAVRICa\'krantaaVbl ^ ^ °dprta razstava slikarskih del BORISA HODVNnnctnn^bi v Tavčarjevi 43 je odprta stalna zbirka na-stalna ?j°^voct°^dilna b0rba n a gorenjskem, republiška iste ctavk sl0venka v revoluciji, v galerijskih prostorih stavbe pa razstava gorenjska industrija 1945-1975. KrJ tovarni ISKRA-TELEKOMUNIKACIJE - na Laborah pri v DELOVNEM1OKOLJStaVa ^ gorenjskih likovnikov UMETNOST oH z!)irke oz" razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka °a 10. do 12. in od 17. do 19. ure Razstava UMETNOST V DELOVNEM OKOLJU na Laborah pa 18. ure VSa raZen sobote in »edelje od 9. do 12. in od 16. do Loški muzej in odMd'lj6 V^škega muzeja na gradu so odprte vsak dan od 9. do 12. ure otvorit!vlerrL4ntLgJa^U,b°v nedelj°> 25- maJa 1975- ob 10- uri dopoldan Razstava z v v w > članov male Groharjeve slikarske kolonije. vsak dan tako Lt zbirke °tr0Škimi slikami bo odprta do 23" junija 1975 18. ure.nka V ZeIeznikih je odprta vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do Srečanje oktetov lesne industrije nico^ob°t ?raTJe Lesna industrija »Jelovica« iz Škofje Loke 20-let-družuip^ 1 r°slavi tega pomembnega delovnega uspeha, se pri-organizacfe ^ >>Jelovica<<' ki*je zrastel prav v okvirih te delovne uve^tlf Se S sv°j'm Poustvarjanjem bogatega narodnega izročila prostori nni'Sarn,° X slovenskem, temveč tudi v širšem jugoslovanskem indusH-r i? -,elovSkem prazniku je pripravil srečanje oktetov lesne ne ŠoIp P f °^Cert b° V soboto> 24. maja, ob 20. uri v prostorih osnov-Sloveni' a avčiča v Škofji Loki. Sodelovalo bo šest oktetov iz vse T k Doslei° ltlI'et'e tovrstno srečanje, ki postaja tako že tradicionalno. Pivkp a gostitelja »TRO« iz Prevalj na Koroškem in »Javor« iz ^____-_""_V. M. SLOVE,VIJALES ALPLES BEOGRAD 74 TUGLA/ Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj Do 31. maja 1975 vam pri nakupu stavbnega pohištva (okna, vrata) •Inles • nudimo 5 % popusta Izkoristite ugoden nakup! Informacije dobite na tel. 21-6^' X ugodno ugodno X ugodno Izdelovanje orodij za izsekovanje embalažnih škatlic z uporabo laserja. Trenutno najmodernejša naprava te vrste na svetu. Na svetu jih je trenutno man j kot deset, v Evropi pa štiri. Kranj — Primskovo -KUPON izrežite in kupili boste 5 % ceneje največja izbira pohištva na Gorenjskem 25 različnih spalnic 30 različnih regalov za dnevno sobo 40 različnih sedežnih garnitur 12 različnih kuhinj jedilnice, samske sobe, predsobe, preproge, hladilnik1, televizorji, štedilniki — dostava brezplačna — posojilo brez porokov do 20.000 din — za nekatere artikle tudi preko 20.000 din za nakup se priporoča Lesnina Kranj Kranj, 23. maja 1 975 kupon velja Od majhne tiskarne do priznane grafične hiše Običajno se takšni zapisi pojavijo V stolpcih časopisov ob kakšnem delovnem jubileju ali obletnici obstoja podjetja. Pri Grafičnem podjetju Gorenjski tisk Kranj ne gre za noben takšen jubilej. Temu zapisu so pravzaprav botrovali nekateri dogodki, ki so šli nekako^ tiho in mirno mimo javnosti. Letos je okrog 340-članski kolektiv Grafičnega podjetja Gorenjski tisk Kranj z nekakšno delovno simboliko in s svojevrstnim priznanjem proslavil 30-letnico osvoboditve. Podjetje se je v zadnjem desetletju razvilo iz dokaj skromne in majhne tiskarne in se uvrstilo med najbolj priznane grafične hiše pri nas. Res je, da je-bilo v razvoju več mejnikov, vendar sta najpomembnejša dva: modernizacija in vrhunska kvaliteta. Prikličimo si torej iz anonimnosti nekatere dogodke. Sredi februarja letos je v tako imenovani komunalni coni na Primskovem začela teči v novi obratni stavbi najmodernejša proizvodnja tega podjetja. Drug takšen dogodek, za katerega lahko upravičeno rečemo, da je priznanje za kvalitetno delo, je bil lepak ob 30-letnici osvoboditve Jugoslavije. Tiskalo ga je v veliki nakladi prav to podjetje. V sam vrh modernizacije tega podjetja pa sodi pred dnevi montirana najmodernejša naprava na svetu. Gre za laser za izdelavo orodij za izsekovanje zloženk oziroma embalažnih škatlic. NA RAZPOTJU Pogovor z direktorjem Grafičnega podjetja Gorenjski tisk Kranj 56-let-. nim .Jožetom Koncem, ki zdaj živi na Poljšici pri Podnartu, sicer pa je bil rojen v Goričah, od časa do časa zmoti telefon. Da sva se dobila, sem se moral napotiti le nadstropje niže v upravni stavbi, kajti v tretjem nadstropju ima prostore tudi naše uredništvo. Odkar ga poznam, vleče pipo. In namesto škatle ali dveh cigaret ima v predalu vedno zavitek vžigalic. Jože Konc, direktor Grafičnega podjetja Gorenjski tisk Kranj »Marca 1965 sem prišel v takratno Časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj, ki je imelo enoti tiskarno in Glas. Proizvodni in upravni prostori so bili takrat tam, kjer je danes ekspozitura kranjske podružnice Ljubljanske banke in začetek trgovske hiše Globus. Saj veste, kako je bilo? Dve leti pred tem je Gorenjski tisk začel graditi novo obratno stavbo na današnji lokaciji. Toda zaradi pomanjkanja denarja je bila gradnja 1966. leta ustavljena. Znašli smo se na razpotju.« Spominjam se takratnih kritičnih trenutkov. Pogoji za delo in razvoj v stari stavbi so bili nemogoči, denarja za dograditev nove pa ni bilo. Okrog 160-članski kolektiv je bil nekako razočaran. Zategoval je pas in si pritrgoval od ust, da bi se čimprej vselil v novo prostore. »S takratno strokovno ekipo smo ocenili položaj in sklenili, da gremo najprej v modernizacijo zastarele opreme. Drug za drugim smo podirali stare stroje in vgrajevali nove. Tako smo že v nekaj letih ustvarili toliko dohodka, da smo 1969. leta začeli z dograjevanjem stavbe in še isto leto smo se tudi preselili. Takrat seveda le proizvodnjo. Gradnjo poslovne zgradbe smo predvidevali pet let kasneje. V novi stavbi pa je začela teči nova moderna offset tehnika. Začeli smo z dvema agregatoma (enobarvnima strojema). Ze leta 6 €w 1 < A Petek - 23. maja 1975 1970 smo kupili 4-barvrii stroj in nato še dvobarvni. Tako smo jeseni tega leta že imeli osem agregatov. Hkrati pa smo se takrat lotili izdelave zahtevnih zloženk (embalažnih škatlic).« Prav offset tehnika bi lahko rekli je v podjetju naredila svojevrstno revolucijo. Predvidena gradnja poslovne stavbe za 1975. leto se je premaknila na leto 1972, ko se je tudi Glas vselil v nove prostore. Na novi lokaciji se je modernizacija nadaljevala. In čeprav je bilo prvotno predvideno, da bodo te prostorske zmogljivosti ustrezale vrsto let, so v podjetju lani začeli razmišljati o gradnji nove obratne stavbe. »Prav gotovo se še spominjate nekega pogovora pred leti, ko ste prav vi ugotavljali, kako revna je tehnična izvedba Glasa v primerjavi z izdelki, ki smo jih v tiskarni takrat že delali. Ves čas sem se strinjal, da je tudi Glas treba posodobiti. Tako smo pred nekako dvema letoma iz klasičnega časopisnega stavka v svincu prešli na fotostavek in Glas je začel izhajati v pr^v tako moderni offset tehniki. Vsa ta tehnična opremljenost pa je iz dneva v dan krepija tudi gospodarsko moč. Na novi lokaciji smo postali utesnjeni. Zato smo se konec julija lani lotili gradnje v komunalni coni na Primskovem. Sredi februarja letos (mesec dni pred rokom) je v novem obratu že stekla proizvodnja. Hkrati smo nabavili štiribarvni stroj večjega formata, na katerem lahko tiskamo lepake in podobno v izmeri 70 krat 100 oziroma 100 krat 140 centimetrov. Na tem stroju smo na primer tiskali tudi lepak ob 30-letnici osvoboditve.« PRIZNANA GRAFIČNA HIŠA Proizvodni program Grafičnega podjetja Gorenjski, tisk Kranj je danes zelo širok. Delajo vse vrste obrazcev, knjige, brošure, koledarje, kataloge, prospekte, zloženke in podobno. Približno polovica proizvodnega programa so grafične storitve, polovica pa zloženke oziroma embalažne škatlice. Slednje danes delajo za LEK Ljubljana, Krko in še nekatere druge proizvajalce. Leta 1965 je podjetje ustvarilo za 6,5 milijona dinarjev celotnega dohodka. Letošnji plan znaša 120 milijonov dinarjev. Iz majhne tiskarne je tako nastala priznana grafična hiša, ki opravlja najrazličnejše storitve za odjemalce po vsej državi. V prihodnjem obdobju pa se nameravajo s proizvodnjo usmeriti tudi na zunanji trg. »Danes imamo dvajset tako imenovanih offset agregatov. V prihodnje nameravamo stroje z manjšimi formati zamenjati z večjimi. Sporedno s tem pa bomo na Primskovem nadaljevali z gradnjo. Prihodnje leto in v letu 1977 nameravamo opremiti drugi del sedanje proizvodne hale. Če bo potekalo vse po programu, naj bi v letih 1981/1982 zraven sedanje zrasla še ena takšna proizvodna hala s skladiščem in kasneje bi s tretjo fazo projekt na Primskovem dokončali. Takrat bi tamkaj imeli dobršen del poslovnih prostorov, družabni prostor in podobno.« Ko takole razmišlja, pravi .Jože Konc, da bo zdaj poleg modernizacije glavna skrb raziskava trga. Že leta 1973 je podjetje ustanovilo svoje predstavništvo v Beogradu in -odkar so razvili tako imenovani repro-oddelek za izdelavo fotolitov za barvne reprodukcije, se je uvoz dragih barvnih - reprodukcij, ki so jih naročala naša podjetja v tujini, tudi po zaslugi Gorenjskega tiska močno zmanjšal. Posebno se to danes kaže v Srbiji in nekaterih drugih republikah, ker so nekateri pomembni naročniki. > ^ »Trenutno lahko rečem, da smo tako opremljeni, da lahko sprejmemo še tako veliko naročilo za zloženke. Zmogljivosti so tolikšne, da bi zdaj lahko sprejeli naročilo za še sto milijonov kosov embalažnih škatlic. Malo neverjetno se sliši mar ne, vendar nam to omogoča nova naprava, ki smo jo dobili pred dnevi. To je laser za izdelavo orodij za izdelovanje embalažnih škatlic. Naprava te vrste je danes četrta v Evropi (tri takšne so v Zvezni republiki Nemčiji, v svetu pa jih je manj kot deset). Zanjo smo se odločili zaradi izredne natančnosti, ki je potrebna pri proizvodnji zloženk. Naročniki namreč zahtevajo, da normativi za izdelavo in sestavo zloženk lahko odstopajo le za dve stotinki milimetra. Takšno natančnost pa ni tako lahko doseči, če vemo, da so zloženke, iz kartona, le-ta pa je pravzaprav iz starega papirja. Skratka, doseči moramo takšno natančnost, kot je danes predpisana recimo za najbolj natančne kovinske stroje. Z laserjem bomo to uspeli, saj ta naprava deluje do stotinke milimetra natančno. Razen tega pa je postopek še hitrejši.« MODERNA ORGANIZACLJA VODENJA Tako hitremu razvoju podjetja v zadnjem desetletju pa ni botrovala le moderna tehnologija in programska usmeritev na offset tehniko ter izdelovanje zloženk. Sporedno z vedno večjo tehnično in materialno usposobljenostjo je bilo treba razvijati tudi kadrovsko in organizacijsko plat. »Ko smo se 1966. leta odločali za ta program, sem bil sicer optimist, vendar nisem upal misliti, da bomo vse to dosegli v sorazmerno kratkem času. Morda smo imeli tudi nekaj sreče. Osnova pa je bil vsekakor složen kolektiv. Čeprav smo bili takrat kadrovsko šibki, je ožja strokovna skupina zavzeto in odgovorno sodelovala pri oblikovanju poslovne politike. Vedeli smo, da moramo vse moči usmeriti v usposabljanje kadrov in v organizacijo podjetja. Tako smo s sodelovanjem Inštituta visoke komercialne šole v Mariboru uvedli moderen sistem vodenja proizvodnje. Danes imamo najmodernejšo organizacijo vodenja med grafičnimi podjetji in edini smo, ki uvajamo tako imenovani work faktor.« Pred tremi leti je bil v podjetju en visoko kvalificirani delavec, danes 'jih je 33. Čez .pet let naj hi po programu imeli v podjetju 20 grafičnih inženirjev in 30 tehnikov. Poslovno politiko in usmeritev so nenehno skrbno spremljali in ocenjevali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije. Slednje so posebno v zadnjih letih, ko je bila ustanovljena organizacija zveze komunistov, prevzele aktivno vlogo na vseh področjih. Ob velikih notranjih organizacijskih spremembah in razvoju pa velja omenitj tudi zunanje povezovanje in organizacijo. Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj je danes sestavni del Združenega podjetja LEK Ljubljana, pravkar pa potekajo razgovori o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela LEK-Krka. »Mislim, da smo lahko zadovoljni z dosedanjimi rezultati. Dosegli smo več kot smo si UP pričakovati. Zato v teh slavimo 30-letnico osvobodit in 25-letnico samoupravljal širom po domovini, lahko z ® v kim optimizmom zremo tud prihodnje petletno obdboje rečem, da v zadnjih letih n* imeli težav, da ni bilo tren«4* , ko se je bilo treba hitro in P^ vilno odločiti. Prepričan senj^ bo tako tudi v prihodnje. 1 0. kot sem že rekel, zaradi j°eg|i sti, kakršna je bila, smo d o j vse to. In takšna bo pot tu uresničevanju bodočega " nega programa.«- A Slike: F. Perdan M Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj ITOZD Komercialni servis z n. sol. o. obvešča vse graditelje, da prodajamo v -skladišču gradbenega materiala Hrastje po konkurenčnih cenah: — stavbno pohištvo — okna, vrata — parket — hidrirano apno — cement — betonsko železo — betonske mešalce — 100 1 . Lani konec junija so v komunalni coni na Primskovem začeli graditi | proizvodne prostore. Sredi februarja letos je v njih že stekla proizvodnj (Vse slike F. Perdan) Cesta JLA l/l nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJI K R A N J Izdeluje načrte za *se vrste visokih in nfnlkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Zbor udeležencev kavkaške odprave V ponedeljek, 19. maja, je sekretariat Planinskega društva Kranj sklical sestanek članov letoš-nj» alpinistične odprave na Centralni Kavkaz v Sovjetski zvezi. Alpinisti bodo ostali v Sovjetski zttoti It dni, na pot pa bodo krenili v začetku juliju. Avgusta pa bo v zameno prišlo k nam za 20 dni lft Alpinistov iz Sovjetske zveze. Organizator odprave na Kavkaz je Planinsko dtrtUtTo Kranj, zato bo v njej največ kranjskih al-piftistov, in sicer dr. Matija Horvat, ki bo vodja in *4r«vnik odprave obenem, Marjan Ručigaj (teh-attMi vodja). Tone Perčič, Drago Šegregur, Marko Andrej Stremfelj, Franc Gselman in Franci 9Mf. Razen njih bodo v alpinistični druščini še Ttttftana Borut Bergant in Filip Berce, Janez Ka-iW it Medvod in Janez Dornik ter Drago Bregar iz Aljane. ■MCen tega je bil v torek v Kranju razgovor med sMretariatom PD Kranj in predsednikom Planinska zveze Slovenije dr. Mihom Potočnikom, na katerem so razpravljali o pripravah na bližajočo se skup6čino Planinske zveze Slovenije. V razgovoru so opozorili na pomembnost zastopstva društev v organih PZS in vzgojo, ki jo lahko nudi mladini planinska organizacija. Seznanili so se tudi z novimi načrti inž. Janeza Fiirsta za novo planinsko postojanko na Ledinah. -jk V Park baru na Bledu, ki je odprt vsak dan od 21. do 2. ure ponoči (razen ob torkih), so tudi ta mesec pripravili zanimiv artistični program. Naj vam predstavimo nekatere točke in izvajalce. Marina se vam bo predstavila v ritmu sambe. Čeprav Ve-ruška nastopa kot žalostno cigansko dekle, točka ni tako žalostna in vas bo prijetno razvedrila. Za presenečenje v majskem programu skrbi ansambel F in pevka Zorica, ki prav tako nastopa v programu. Nasmejali in prijetno zabavali se boste tudi ob nastopu duo Lascu iz Romunije. Ljubitelji pikantnih trenutkov pa bodo prišli na svoj račun pri nastopu Marine in Vere Bleck. Če si torej ta mesec še niste ogledali artističnega programa v Park baru, vas prijazna ekipa vabi na obisk. Program se začne vedno ob 23. uri. Kavarna Park hotela pa vam priporoča, da med obiskom ali izletom na Bledu poskusite tudi njihove kremne rezine. Fantovsko slavje v Šenčurju V četrtek, 29. maja, opoldne bo v Šenčurju del prireditev letošnje Kmečke ithćeU — Odgovorna naloga Šenčurjanov in mladega vaškega Turističnega društva Prireditve letošnje Kmečke oheeti, največje turistične in folklorne JfrtflMtitVfc pri nas, se 4etos spet selijo na Gorenjska. Tokrat bodo vesele svate prvič pozdravili v Šenčurju, kjer jim vaščani s Turističnim društvom na čelu pripravljajo prisrčen sprejem. Organizatorji letošnje največje oheeti pri nas. so zaupali Šenčurjanom del organizacije tradicionalne fantovščine. To je . za mlado, osem mesecev stare šenčursko Turistično društvo odgUVorna in zahtevna naloga, ki ji bo kos le S JMjmočlb vaščanov, predvsem pa članov dH£tVe* M jih je sedaj že 200. Naselje bo ptttrtttHk okrašeno, tako da se bo 14 žertlftOV It raznih krajev sveta in Jugoslavije V Šenčurju resnično dobro počutilo in m svojimi zakonskimi družicami še kdaj vrnilo v ta kraj! Senčurjani bodo ženine sprejeli v če-tflttk, 29. maja, opoldne na križišču cest pfOti Šenčurju, Voklu, Kranju in Brniku in jih povabili v slavnostno okrašene kočije, s katerimi se bodo popeljali po vasi in se utavili pred kulturnim domom. Tam jih bo čakala napitnica s kmečkim kruhom in soljo. Folklorna skupina bo dragim gostom zaplesala par plesov, med katerimi bodo i«nine in njihove spremljevalce seznanili z t zgodovino Šenčurja. Šenčurjani bodo litem ženine letošnje oheeti povabili v 'HNttUrni dom na kosilo združeno z •jlNlvnim programom, na katerega so toplo VCfcljeni tudi domačini. Ob 13,45 se bodo Itnini od Šenčurja poslovili, se odpeljali v Kranj, odtod* pa do Dragočajne in Zbilj, kjer bo zaključek letošnje fantovščine. J. Košnjek Odsek za izletništvo PD Kranj in odbor za športno rekreacijo TKS Kranj sta organizirala preteklo soboto uspešen izlet v DražgoŠe, na Mohorja in v Čepulje, ki se ga je udeležilo 48 udeležencev. Udeleženci jutrišnjega izleta bodo odšli v Poljansko dolino. Z avtobusom bodo potovali do Delnic, odtod pa bodo krenili na Malenski vrh, Javorje, Mladi vrh in Stari vrh. Popoldne bo izletnike v Zgornji Luši (spodnja postaja žičnice na Stari vrh) spet čakal avtobus. Izlet je primeren za manj izkušene planince. Kraji, ki jih bodo obiskali, so tudi del gorenjske planinske partizanske poti. A. Vidmar od 9. do 19. ure (Intral 175 kilometrov. Vozniki so morali razen tega opraviti še točnostno in spretnostno vožnjo, tekmovali pa so tudi v kegljanju in streljanju. Ekipno je zmagala Elektromehanika pred Avtomatiko, Tovarno gospodinjski aparatov, Commercem itd. V posameznih kategorijah vozil pa so bili najboljši Košir, Kelih, Cegnar in Tomat. (jk) - Foto: F. Perdan Jutri v Poljansko dolino ISKRA-ELEKTROMEHANIKA NAJBOLJŠA - V nedeljo je komisija za šport združenega podjetja Iskra s pomočjo Avto-moto društva Kranj in Smučarskega kluba Triglav Kranj organizirala V. tradicionalni avtomobilski rally Iskre, ki se ga je udeležilo 125 voznikov. Proga Kranj —Golnik - Tržič - Otoče - Radovljica-Žirovnica—Bled—Bohinj—Soriška planina —Železniki— Škofja Loka-Kranj je bila dolga nagradna nrižank(i ocl usepousod zet smeh ' V ■ .j< 1 2 3 4 5 6 7 3 9 10 11 , 12 13 14 ■ 1;5 ' 16 ■ 1 18 19 ■ 20. 21 ■ 22. 23 . 24 ■ 26 27 28 29 30 31 32 33 ■34 35 36 37 38 39 ■40. 41 42 43 ■ 44 ■ 46 47 H 48 ■ 49 50 51 52 53 54 55 Rešitev nagradne križanke z dne 17. maja: 1. apetit, 7. mramor, 13. kapitan, 15. noetika, 16. AP, 17. Karavanke, 19. TN, 20. Niš, 22. časopis. 23. mat. 24. trava. 26. Adis, 27. reva, 28. rana, 30. estrada, 32. Kalinin. 34. lasi. 35. Lado, 36. Arij, 38. pacek, 41. ara, 42. Atacama, 44. Aro, 45. ut, 46. Kredarica, 48. Ž L. 49. reklama, 51. iskalec, 53. Altona, 54. sirena Izžrebani reševalci. Prejeli smo 80 rešitev. 1. nagrado (50 din) bo dobil BOŠTJAN TRILAR, 64000 Kranj, C. 1. maja 61; 2. nagrado (40 din) FRANČIŠKA GOGALA, 64000 Kranj, C. talcev 71; 3. nagrado (30 din) MATJAŽ LEBER, 64000 Kranj, Cankarjeva 19. Nagrade bomo poslali po pošti. ŠAHOVSKI KROŽEK Klasični matni napad Šahovska igra je doživela v zadnjih 100 letih velik napredek. To pa je v določenem smislu zmanjšalo nekdanjo izvirnost igre; številne pozicije lahko ocenimo na podlagi izkušenj iz preteklosti, to pa omogoča tudi manj domiselnim igralcem učinkovito igranje. Seveda pa se mora igralcu v pravem trenutku utrniti prava misel, t. j. v določeni poziciji mora najti motiv igre in ga preveriti v danih okoliščinah. . .. Kg7 — h8 1 fi 2? i Wmm m ■n i W & i Jj^ 1 t f ' i Hi mmm • A ž gj ■ mM Wffl A mam A u m A Kmm ž '.S HS9 O "Si |q| 3. Ddl — d4 I)c7-d8 4. Lh6-g5 Kh8 — g7 5. Tel — e3 Lb4-e7 Pozicija na sliki 7 je iz partije Jauregui - S. Mendes (Santiago 1959), po 12. potezi črnega. V podobnih pozicijah vedno pomislimo, kako razgaliti nasprotnikovega kralja in ga zaplesti v matno mrežo. Pri tem je predvsem pomembno sodelovanje dame in lovca pri napadu na h7-polje, zato je potrebno iz igre odstraniti — eliminirati skakača na ffi-polju. Beli je igral: 1. Sf5xg7 Kg8xg7 2. Lcl — h6 + ! Pomembna pot eza v načrtu belega: Kral j mora na mest o. ki omogoči beli dami prehod Vodoravno: 1. centralno nebesno telo sončnega sistema, (i. izvidnik, član tabornikom podobne organizacije. 11. gledališki sedeži v pritličju, 12. rimska boginja jutranje zarje, tudi /.namenita križarka oktobrske revolucije, 14. hokeju podobna igra z leseno kroglo in tolkači, igrajo jo na konjih, 15. dan v tednu, 17. jutranja zarja, 19. tovarna v Celju, 20. ostanki v talilnicah, 22. glavni števnik, 23. mednarodna avtomobilska oznaka za republiko Libanon, 24. kdor se poklicno ukvarja s statistiko, 26. Tine Orel, 27. ime pisatelja in gramatika Pohlina. 29. nemški meščanski filozof, George. 30. vrsta risalnega peresa za okroglo pisavo. 32. gledališka igra resnega značaja. 34. hotelski uslužbenec, ki skrbi za sobe, 35. oziralni zaimek, kateri. 36. zelo živahen južnoitalijanski ljudski ples, po mestu Tara nt o, 40. začetek a|>esede, 42. ime^evca Pestnerja, 44. pred nedavnim časom, 45. glavni števnik. 46. seveda, 48. špansko moško ime, Tadej, 49. ime družbenopolitičnega delavca-Beblerja, 50. nemško mesto blizu izliva reke Aller v VVeser, jugovzhodno od Bremena, 52. zvoniina naprava, 54. ime pevke Gabrščkove, 55. velika telesna 'žila odvodnica. Navpično: 1. tolšča. ki se nabira pod kožo, loj, 2. makedonski narodni ples. kolo, 3. Nikola Tesla, 4. širša, načrtno speljana pot za vozila, 5. napake, spisek napak, navadno na koncu knjige, 6. kdor je nagnjen k sadizmu, kdor se naslaja ob tujem trpljenju ali mučenju, 7. v jedrski liziki enota, delec energije; kvantum. 8. ploskovna mena, 9. vozilo za prevoz oseb ali tovora, 10. krdelo, čreda, II. pomlajenje, 13. kdor je prijet, aretiran, 14. najmlajša doba in plast paleo/.oika v geološki zgodovini Zemlje, 16. grška pokrajina Klidi}. 18. grška Sveta gora na polotoku Halkidiki. 20. Turek, 21. turistično središče v jugovzhodni Švici, kjer je Suvorov leta 1799 premagal Francoze. 24. »električna« morska riba. 25. kokoš brez repa. 28. Komah Rolland. 31. pritrdilnica. 33. grški zdravnik iz Kapadokije; to ime ima znana drama M. Krleža, 34. rudarsko naselje v vzhodnem Posavju, severno od Brestanice, 35. ptič pevec, črn z rumenim kljunom, 37. industrijsko mesto v jugovzhodni Turčiji, 38. zgoraj, iznad. 39. viseča vrv, 41. starorimski izraz za prav. ravno. 43. vrsta žita, ki je zlasti hrana za konje, 45. kraj v južni Italiji, k jer so bili eleati. privrženci grške filozofske šole, 47. ljudsko ime za Hercegovca. 49. pripadnik veje starih Slovanov, 51. kratica"za Društvo narodov. 53. oranje. * Rešitve pošljite do torka, 27. maja na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din v neposredni napad. Na 2. . . . Kg7xh6 3. Ddl —d2 + Kh6 — g7 4. Dd2 — g5 + Kg7 — h8 5. Dg5xf6 + Kh8-g8 6. Lc2xh7 + Kg8xh7 7. Tel —e3 s hitrim matiranjem. Beli je sedaj dosegel pozici jo, ki jo lahko razplete v skladu s svojim načrtom. 6. Te3 — g3 Kg7 — h8 ( 7. Lg5xfli + ! Le7xfB 8. Ddl —e,4 in črr.i kralj je v mreži; ni več pomoči pred matom na h7. Če kratko povzamemo, je bila naloga belega najprej razgaliti črnega kralja in nato s kombiniranimi napadi uvesti v igro svoje figure. Poleg dame in lovcev v podobnih pozicijah praviloma sodeluje tudi trdnjava. dr. Srdjan Bavdek Če ni zelenic Ker je v japonskem glavnem mestu zelo malo zelenja, je ministrstvo za poljedelstvo predlagalo, naj bi na strehah stavb v središču mesta zasadili drevje. V študiji omenjenega ministrstva je rečeno, da so v japonskih mestih tako skrčili zelenice, da je ogroženo človeško zdravje. Zlasti v Tokiju so zelenice že prava redkost. Nov rekord Jacquez Szatkoivski, Francoz po poreklu, je postavil nov svetovni rekord v neprekinjenem igranju namiznega tenisa. Za žogico je skakal nič manj kot 51 ur in 56 minut. Igro je smel prekiniti le vsaki dve uri, toliko da si je obrisal pot. Prejšnji rekord je presegel za dobrih pet minut. Vroč kirurški nož Ameriški kirurgi bodo prvi, ki bodo lahko operirali brez krvavitev. Na kongresu v Miami Beachu so pred kratkim pokazali skalpel, ki omogoča takšne operacije. Iz konice instrumenta, ki je po zunanjem videzu še najbolj podoben nalivnemu peresu, prihaja fin žarek plina argona ali helija, ki ima temperaturo okrog 3000 stopinj. Vročina takoj zakrkne robove rane. Naporen Disneyland Milijoni obiskovalcev zabavnega parka Disneviand v Kaliforniji izpostavljajo ■ svoje živce vrsti hudih psiholoških obremenitev, so izjavili na neki konferenci ameriški psihologi. Zlasti so vznemirljive razne grozo zbujajoče zgodbe, kot na primer tista o volku, ki hoče požreti prašičke. Posebno je gledanje takšnih stvari neprimerno za-otroke. Tako so govorili na konferenci. Po konferenci pa so znanstveniki skupaj z družinami — skupno več tisoč oseb — odšli v Disneviand in tam prebili zelo prijeten dan — brez psihičnih obremenitev. .M'rtiv »V dežju bolje prijemajo!« - Kakšna sreča! Že dva dni iščem te grabije! s šolskih klopi Kdo je to napisal? Pred vami je tokrat odlomek iz filmskega scenarija. Povejte, kakšen je naslov filma in kdo je pisec scenarija! Ura je odbila. Boris obstane, nekaj časa napeto gleda v časnik, nato začne tiho in skoraj zlogovaje brati: • »Sa-mo mi-li-jon nas je, milijon u-mi-ra-jo-čih med mr-li-či. ..« Nančika in Obrekarica se zdramita ter se zamakneta vanj. Očka Orel počasi odloži pero in potegne očala z nosa ter Zamaknjeno posluša. Boris bere nekoliko hitreje in glasneje: ».. . en sam milijon, ki pijejo mu kri bi-ri-či, en sam milijon, ki ga tr-pljenje kro-toviči in vendar ga nikoli ne uniči!. . . « Očka Orel si za hip pokrije obraz z rokami. Nato hitro zapogne pismo in ga vtakne v ovitek, stopi izza mize ter si sredi izbe začne oblačiti suknjič. Boris nestrpno plane predenj ter ga motri z vprašujočimi očmi. Očka Orel ga premeri, nato prikima, si neha zapenjati suknjič in tiho vpraša: »Je Dragičev nahrbtnik težak?« »Ni!« naglo odvrne Boris. Skoči k vratom in potežka nahrbtnik. »Samo papir je v njem. Prav lahko ga nesem.« »Prav,« prikima očka Orel. »Obuj se!« Borisu zažari obraz. Takoj se zasuče in naglo izgine skozi vrata. Očka Orel obesi suknjič na kljuko za vrati. Obrekarica vstane, počasi stopi k njemu in ga vprašujoče gleda. S kretnjo glave pokaže vrata, skozi katera je izginil Boris, in očitajoče vpraša: »Sam?« Očka Orel jo globoko pogleda ter ljubeznivo, a odločno reče: »Ana! Pošta mora naprej!« Pravilne odgovore pošljite do 2. junija na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1, Kdo je to napisal. Rešitev zadnje uganke pa jef avtor Lovro K,uhar-Prežihov Voranc, naslov črtice Prvi maj. Knjižno nagrado — Ivana Jana Dražgoško bitko — bo dobila Cveta Bložek, učenka 6. c razreda OŠ Simona Jenka v Kranju. Knjiga je darilo TRGOVSKEGA PODJETJA MURKA LESCE. Ko je svoboda zasijala Minilo je že 30 let od tiste grozne vojne, vendar še mnogim pozvanja v ušesih krik nedolžnega človeka, ki so mu vzeli najdražje. Se vidi kolone nedolžnih ljudi, ki so jih fašisti peljali na streljanje ali pa v taborišča — Dachau, Ravensbrtick, Rab, Go-nars ... V teh hišah smrti je pomrlo od trpljehja in grozot na tisoče in tisoče ljudi. Tega človek ne more in ne sme pozabiti! Vendar naši zavedni ljudje niso držali križem rok. Upirali so se v upanju, da jim zašije jutri nov, lepši dan. Proti tujcu so se bojevali z ramo ob rami starci, žene, možje in otroci. Vsi za eno samo reč, za eno samo misel — svobodo. Verovali so, upali so, trpeli so in se bojevali z mislijo na jutrišnji lepši dan. In ta dan je prišel. Moral je priti! Po štirih letih boja na življenje in smrt, po štirih letih obupa in upa, po štirih letih, ki so terjala na tisoče in tisoče nedolžnih žrtev. Ta štiri leta naj bodo opomin prihodnjim rodovom. Naša dežela je lćpa, zato se še zdaj marsikomu ustavijo oči na njej in.še pride do raznih fašističnih izgredov. Zato jo moramo čuvati in paziti, da se je zopet ne polasti tujec, da bomo čez deset let praznovali 40-letnico osvoboditve, ne pa doživljali nove strahote vo jne. Mojca Ječnik, 8. a r, osn. šole Staneta Žagarja, Kranj 30. svobodna pomlad išče svoj prostor Enaindvajsetega marca je nastopila trideseta svobodna pomlad. Sprehajala sem se ob robu gozda in prisluhnila pogovoru rastlinic in gozdnih prebivalcev. Med nesnago je pokukal bel zvonček in pogledal okrog sebe ter otožno rekel: »Joj, ti nesramni ljudje! Koliko mojih prijateljčkov so že pokrile aluminijaste škatle, posoda, pokvarjeni štedilniki, avtomobilske gume in druga nesnaga.« Zvončka je slišala avtomobilska guma in rekla: »Tako rada bi se umaknila tako rada bi se umaknila tro-benticam, ki me dvigujejo. Kako lepo bi bilo, če bi tukaj cvetele trobentice in zvončki, jaz pa bi bila samo še pepel, ki bi bil v košu za smeti. Kako nesramen je bil tisti, ki me je vrgel sem! Če bi imela noge, bi kar sama odšla v koš za smeti.« Tako sta Nakupovanje Ko sem bil sredi sobotnega dopoldneva zatopljen v zanimivo knjigo, me je naenkrat vzdramil mamin glas. Odložil sem knjigo in prišel pogledat v kuhinjo, kaj je narobe. Pa je bilo vse v najlepšem redu, le olja je zmanjkalo, pošel je ves kruh, nobenih piškotov, nič pijače. Takoj sem vedel, da bo knjiga morala za kako uro počakati.. »Napiši si na listek, ko je toliko stvari!« se je glasil mamin nasvet. »Oh .. . kaj misliš resno? Saj dobro veš, kako si z lahkoto zapomnim te stvari,« sem odgovoril in se napotil proti izhodu, vendar je prišel še oče in ko sem v njegovih rokah ugledal denarnico, sem le še vprašal: »Koliko škatlic?« Ko sem zvedel še to, sem se končno z dvema vrečkama v žepih odpravil proti Nami. »Mhmm,« sem govoril sam pri sebi, »jajca so, olje tudi... čakaj, čakaj, kje pa so konzerve?« Vse mogoče vrst rib so imeli, le tiste, katere sem iskal, pa ne. Potem je sledil še obisk v trafiki, pri mesarju in v knjigarni, kjer sem dejal: »Prosim en velik, črtast, šestdesetlisten zvezek, en mali, karo, stodvajsetlisten in še en majhen, brezčrten, štirideset listov!« »Prosim?« Prodajalka me je še dvakrat vprašala in jaz sem ji moral še dvakrat povedati, kaj želim. Ko mi je le prinesla vse zvezke, sem se globoko oddahnil, kajti mislil sem že, da bom celo dopoldne zabil v knjigarni. Prišel sem ven in prvo; kar sem zagledal, je bil prijatelj, ki ga je mama enako zaposlila kot mene. Skupaj sva se napotila po poteh loških prodajaln. Imela sva dovolj časa, da sva premlela vse šolske in športne dogodke zadnjega časa. Čez debelo uro sem težko natovorjen prišel domov. Želel sem Si le to, da se vržem na kavč in knjigo čimprej preberem. Polne vreče sem položil na mizo, vrnil preostali denar in že sem bral. Toda ni minilo pet minut, ko sem bil zopet poklican v kuhinjo. »To je pa že od sile,« sem dejal in poslušal, kaj bom izvedel. »Pozabil si na mleko, na kemični svinčnik, premalo jajc, pa . . .!« Zagledal sem vse rožnate barve. Očitno mi tistega dopoldneva ni bilo dosojeno branje. Jezen sem pograbil košaro in od-hitel po pozabljene stvari. Igor Marinšek, 8. b r. osn. šole Petra ^avčiča, Škofja Loka se pogovarjala zvonček in avtomobilska guma. Gozdni prebivalci so to slišali in se še oni pogovarjali. Veverico je zaskrbelo: »Kaj bo čez deset let, ko bo že vse tako moderno, da sploh ne bo gozdov ali pa bodo polni nesnage, da nam ne bo mogoče živeti?« Drozg je rekel: »S kom se bom pa jaz hranil, ko ne bo nobene zelene iglice več? To bo zares hudo.« . Razmislimo: »Kaj bo že čez deset let?« Andreja Čebašek, 6. b r osn šole Staneta Žagarja, Kranj Prvi dan svobode Po dolgih letih vojne in trpljenja se je končno približal dan svobode. Naši borci so izgnali okupatorja iz naše dežele. 9. maja leta 1945 je vkorakala naša vojska v glavno mesto naše republike Ljubljano. Že pred prihodom partizanov so izobesili zastave s peterokrako zvezdo, slike Tita in narodnih herojev. Ulice so bile okrašene s cvetjem. Vsi prebivalci mesta so se zbrali po ulicah in trgih. Ko je prikorakala naša vojska, so vsi vzklikali in jo pozdravljali. Pozdravljali so jo s cvetjem in z zastavicami. Nekateri partizani so prišli s konji, nekateri s težkim orožjem, nekateri pa peš. Vsa vozila so bila okrašena s cvetjem. Ljudje so prepevali partizanske pesmi in se veselili svobode. Veseli pa niso bili domači izdajalci. Vsi so se poskušali skriti, toda naša vojska jih je izsledila in doletela jih je zaslužena kazen. Mi učenci vemo za dan svobode le iz pripovedovanja starejših, iz knjig in časopisov. Želja vseh nas je, da se vojna več ne ponovi in da živimo v miru in prijateljstvu. Marko Oražem, 5. c r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj POČITEK, linorez - Andreja Čebašek, 6. b r. osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju radio gledališče gibanje prebivalstva tržni pregled sobota 24. MAJA torek 27. maja 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga. 18.20 Dobimo se ob isti uri, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Pri vik a, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Naši amaterji pred mikrofonom, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden , Drugi program 9.et pravljic in zgodb, 9.20 Izberite pesmico, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar- nekaj, 11.20 Z vami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost. 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka, 19.50 Lahko noč, otroci, 2().(X) Ce bi globus zaigral, 20.30 Slovenski operni hiši od osvoboditve do danes: Ljubljanska opera - 2. oddaja, 21.30 V svetu zabavnih melodij, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za l jubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Nenavadni pogovori, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Kokie Freeman, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.(X) Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Tuja zborovska literatura, 19.30 Saša Šantel: Concertino za violino in klavir, op. 44, 19.50 Literarni večer, 20.35 Max Bruch: Koncert za violino in orkester št. 1 v g-molu. op. 26, 21.(X) Kkonomska politika, 21.20' Več eri pri slovenskih skladateljih: Aleksander Lajovic in Samo Vremšak, 23.(X) Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo, 9.30 Majhni vokalni ansambli, 10.15 Promenadni koncert, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Družba in čas, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 2().(X) Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Od premiere do premiere, 21.30 Zvočne kaskade, 22.20 Simfonične variacije, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Weekend, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.(X) Pet minut humorja, 16.05 Moj Spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Barryjem Whiteom, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Munchenski glasbeni večeri, 22.20 Peter Iljič Čajkovski: Klavirski trio v a-molu, op. 50, 23.05 Zvok in barva in čas, 23.55 Iz slovenske poezije sreda 28. maja 4.30 Dobro jutro, 8.11) Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Glasba vam pripoveduje, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z rtami doma in na poti, Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra David Rose, 17.20 Samo en cvet, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka, 19.50 Lahko noč, otroci, 2().vk, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra - Milan Uhde: Priče, 19.33 Klavirske miniature, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov, 21.40 Primož Ramovš: Simfonija med klavirjem in orkestrom, 22.(X) V nočnih urah, 23.30 Iz jugoslovanske operne literature, 23.55 Iz slovenske poezije (t im pregled JESENICE Solata 8,50 din, špinača 12 din, cvetača 20 din, korenček 8,50 din, česen 24 din, čebula 4 din, fižol 15,50 do 18 din, pesa 3,80 din, kumare 21 din, paradižnik 40 din, paprika 43 din, slive 23 din, jabolka 10 din, por 6 din, pomaranče 7.80 do 8,30 din, limone 9,60 do 12,60 din, ajdova moka 18,62 din, koruzna moka 5,35 do 5,86 din, kaša 11,45 din, surovo maslo 55,75 do 56,90 din, smetana 29,70 din, skuta 14,90 din, sladko zelje 7 din, kislo zelje 7 din, klobase 45,90 din, jajčka 1,05 din do 1,20 din, krompir 2 din KRANJ Solata 10 din, špinača 12 din, cvetača 14 din, korenček 7 din, česen 30 din, čebula 8 din, fižol 14 din, pesa 6 din, slive 20 din, jabolka 4 din, med 35 dir>, pomaranče 8,;§0 din, limone 12 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 4,50 din, kaša 15 din, surovo maslo 32 din, smetana 22 din, skut a 18 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 8 din, kisla repa 6 din, klobase 14 din, orehi 80 din, jajčka 1,20 din, krompir 2 din, češnje 20 din TRŽIČ Solata 8 do 10 din, špinača 10 din, korenček 8 din, česen 22 din. fižol 5 do 10 din, pesa 5 din, kumare 25 din, paradižnik 35 din, paprika 40 din, slive 18 din, jabolka 5 dO 10 din, češnje 20 din, pomaranče 9 din, limone 12 do 13 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 6 din, surovo maslo 6 din, smetana 5 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 7 do 8 din, kisla repa 7 din, orehi 10 do 12 din liter, jajčka 1,10 din, krompir 2 din, novi 13 din, med 40 din ili so se V KRANJU Bonin Romano in Matič Ljiljana, Sučić Božidar in Bobin Ani, Benegalija Ivan in Deskovski Persa, Mene-galija Ciril in Benegalija Magda. Grozdek Darko in Mu-rovec Vlastja, Kokafj Viljem in Tomšič Magda, Pirnat Danilo in Simič Bosiljka, Sajovic Stanislav in Maček Jožica, Živalic" Josko in Trebar Ivana, Gogič Gordan in Ajdovec Marija, Potočnik Janez in Močnik Rozalija, Dovrtel Blaž in Zlogar Jožefa, Gortnar Jožef in Jordan Marica, Žižmond Marjan in Buh Andrejka V TRŽIČU Fister Miroslav in Zadnikar Franc ka 'tur/1 so V KRANJU Oblak Anton, roj. 1901, Lanišek Janez, roj. 1913, Gašpirc Franc, roj. 1907, Gregorc Frančiška, roj. 1908, Bertoncelj Jože, roj. 1913, Štular Terezija, roj. 19(X) VTRŽlCU Dijak Antonija, roj. 1900, Stritih Ferdinand, roj. 1921 kino televizija Kranj CENTER 23. maja amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA KALA HA NA ob 18. in 20. uri 24. maja domači barv. vojni SUTJESKA ob 10. uri, amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA KALA-HANA ob 16„ 18. in 20. uri, premiera angl. barv. GUSTAV MAHLERob22. uri 25. maja šved. barv. otroški PIKA NOGAVIČKA ob 10. uri, amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA KALA HA NA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. fant. DAN DELFINOVob21. uri 26. maja amer. barv. GUSTAV MAHLER ob 16., 18. in 20. uri sobota 24. MAJA --->. Te dni so pri vojnem filmskem centru Zastava film dokončali 60-minutni film o življenjski poti tovariša Tita. Filmu so dali preprost naslov NAŠ TITO. Na osnovi ohranjenega filmskega in ostalega materiala je oživljena njegova pot od rojstva pa do 10. kongresa ZK-J. V filmu govori tudi maršal Tito na vprašanja o svojem življenju. -V Isakovičeva TV drama USODNOST RDEČIH KRVNIH TELESC je nastala po resničnem dogodku. Pred kakšnimi desetimi leti je prišel v •Jajce Nemec Wili Kirchner, da bi se maščeval za smrt svojega očeta,- stotnika Wehrmachta, ki je padel v Jajcu leta 1943. Možak pride v hotel in si na slepo izbere žrtev. Drama, narejena po tem tragičnem dogodku, opisuje psihološko vojno dveh neznancev z nasprotnimi življenjskimi izkušnjami in nasprotnimi moralnimi izhodišči. -N Na ekran je prišla nova barvna serija VRAN-CEVE DOGODIVŠČINE. Glavno vlogo v vseh filmih iz te serije imata prikupna zdravnikova hči Vickv in njen čudoviti vranec. V prvem filmu z naslovom Rudniški poni bosta Vickv in vranec pomagala dečku Billvju rešiti ponija iz rok suroveža ki hoče zgaranega konjička odpeljati v klavnico. 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli (Sa), 13.55 Nogomet Radnički : Vojvodina - prenos iz Niša (Bg), 17.25 625 - ponovitev, 18.00 Obzornik, 18.20 Izgubljeni svinčnik — mladinski film, 19.10 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.00 Iz del Branka Čopiča (Zg), 20.30 Festival mladih '75 - prenos iz Subotice (Bg), 21.40 Moda za vas, B. 21.55 TV dnevnik, 22.15 Saša - film (Lj) r Kranj STORŽIC 23. maja frane. barv. ljub. VLAK ob 16., 18. in 20. uri 24. maja franc.-ital. barv. komed. PRIMI HUDIČA ZA REP ob 16. in 18. uri . 25. maja ital.-angl. barv. pust. GUSARJI Z ZELENEGA TOKA ob 14. in 18. uri, premiera domačega barv. voj. ODPISANI ob 16. uri, premiera ital. barv. krim POKVARJENCI ob20. uri 26. maja ital. barv. krim. POKVARJENCI ob 16. in 18. uri, amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA KALA HA NA ob 20. uri Tržič 24. maja angl. barv. krim. MORILEC Z tflLLING-TONSKEGA TRGA ob 16., 18. in 20. uri 25. maja ital.-amer. barv. vvestern KOLT V VRAŽJIH ROKAH ob 15., 17. in 19. uri 26. maja ital.-amer. barv. vvestern KOLT V VRAŽJIH ROKAH ob 18. uri Kamnik DOM 23. maja slov. barv. STRAH ob 18. uri (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 18. uri 24. maja ital. barv. komed. TUDI ANGELI JEDO FIŽOL ob 18. in 20. uri 25. maja ital. barv. komed. TUDI ANGELI JEDO FIŽOL ob 15., 17. in 19. uri 26. maja amer. barv. komed. DVA BREZ ŽENE o 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 25. maja amer. barv. pust. AVANTURISTI ob 16. Škofja LokaSORA 23. maja ital. barv. drama NOČNI VRATAR ob 18. in 20. uri 24. maja amer. barv. akcij. SLAUGHTE RJEVA VELIKA BITKA ob 18. in 20. uri 25. maja amer. barv. akcij. SLAUGHTERJEVA VELIKA BITKA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 23. maja amer. harv. akcij. SLAUGHTERJEVA VE LIKA BITKA ob20. uri 24. maja ital. barv. drama NOČNI VRATAR ob 20. uri 25. maja amer. barv. komed. TOM SA WYER ob 18. in 20. uri Radovljica 23. maja angl. barv. vojni CHURCHILOVI LEOPARDI ob 20. uri 24. maja ital. barv. zabavni HOČEMO POLKOVNIKE ob 18. uri, ital. barv. LOV ZA ZAKLADOM ob 20. uri 25. maja ital. barv. LOV ZA ZAKLADOM ob 10. in 16. uri, amer. barv. NI DIMA BREZ OGNJA ob 18. uri, ital. barv. zabavni HOČEMO POLKOVNIKE ob 20. uri Film IZGUBLJENI SVINČNIK svojim letom navkljub ne izgublja na aktualnosti. Dogajanje je postavljeno v šolski razred na deželi, kjer je tudi svinčnik včasih pravo bogastvo. In nekega dne nekomu izmed otrok izgine svinčnik. Učiteljica nastopi zelo nepedagoško in brez dokazov obtoži nedolžnega učenca Toda resnica le pride na dan, učiteljica in otroci pa so bogatejši za izkušnjo. SAŠA - jugoslovanski film, 1962; režiser Radenko Ostojič, v gl. vlogah: Rade Marković, Dušica Žegarac, Bekim Fehmiu, Predrag Cere-milac; Zgodba govori o treh fantih, ki radi kvartajo in se ukvarjajo s črno borzo. Ne ustrašijo se vloma in v eni takih akcij naletijo na ranjenca očitno ilegalca, likvidatorja zloglasnih izdajalcev in kolaboracionistom-. Skrijejo ga na podstrešje in skrbijo zanj. Eden od fantov je zaljubljen v sošolko skojevko. Zanjo se zanima tudi eden najhujših ovaduhov. Fantje slutijo, da jim je na sledi, zato ga ubijejo, ilegalec-ranjenec pa na listek, ki ga pustijo na truplu, napiše ime Saša Skrivnostni Saša se namreč vedno podpiše na svojo žrtev. Ko se morajo ločiti, okupatorji Saša ujamejo in ubijejo. Trije fantje, zdaj dozoreli, nadaljujejo njegovo delo kot zavedni skojevci, dokler ne gredo v partizane. V. .UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Zgodbe o športu (Bg), 19.30 TV dnevnik (SaCZg II), 20.00 Vohuni, agenti, vojaki, 21.00 Športna sobota, 21.15 Zabavno glasbena oddaja, 21.45 Sedem dni (Bg II), 22.05 Nogomet Anglija : Škotska (Zgll) nedelja 25. MAJA 8.45 Poročila, 8.50 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi — TV nadaljevanka 10.05 Otroška matineja: Ribič in. lovec, Viking Viki, Egipt za časa Tutankamona (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 14.55 Pisani svet, 15.35 Tekmovanja v speedvvavu — prenos iz Maribora, B, 16.45 Kratek film, 17.00 Mi smo maj, B, 17.30 Slovenija v letu 1941 — konec, 17.55 Moda za vas, B, 18.05 Poročila, 18.10 Naš Tito - dok. film, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik (Lj), 19.50 Dan mladosti -prenos, B (Bg) 21.40 Zdravo mladi (Zg), 22.10 TV dnevnik (Lj), 22.30 Športni pregled (Bg) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Pred evropskim prvenstvom v košarki, 18.00 Pogled na stadion JLA (Bg), 18.30 V 80 dneh okrog sveta. 19.00 Mladina vprašuje (Bg II), 19.30 TV dnevnik, 19.50 Dan mladosti - prenos (Bg), 21.40 24"ur, 21.55 Imela je 15 let — film, 22.10 Desant na Drvar — film (Bg II), 23.50 V. Nazor: Podzemeljska Bosna (Zg II) ponedeljek 26. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg). 10.00 TV v šoli, ponovitev ob 15.30, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.30 Grdi raček - japonske lutke, B, 17.50 Obzornik. 18.05 Na sedmi stezi. 18.40 Teritorialna obramba in civilna zaščita - 2. del, 19.00 Odločamo, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Sodobna oprema, B, 20.10 A. Isako-vič: Usodnost rdečih krvnih telesc — drama TV Sarajevo, 20.55 Kulturne diagonale, 21.25 Mozaik kratkega filmar Imela je 15 let, Več kot bratstvo, 21.50 TV dnevnik (Lj) UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Otroški spored. (Sa), 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba. 18.45 Branje (Bg), 19.30 ,TV dnevnik (SaCZg II), 20.00 Športna oddaja, 20.35 V krogu prijateljev glasbe. 21.05 24 ur, 21.20 San Francisco - film (Bg II) torek 27. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli (Sa), 10.00 TV v šoli, ponovitev oh 15.35 (Bg), 11.05 T V v Soli, ponovitev ob 16.05 (Sa), 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.35 V. Albreht: Mala lupinica - 3. del, 17.55 Risanka, B, 18.00 Obzornik, 18.15 Egipt za časa Tutankamona B, 18.45 Ne prezrite: Povezuje jih pesem, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Diagonale: Izbor iz sporeda drugih jugoslovanskih študijev, 21.05 R M. du Gart: Thibaultovi - TV nadaljevđnka, B, 21.50 T V dnevnik, 22.05 Človek in okolje — film, 22.25 Glasbena oddaja, 22.55 TV festival Portorož 75 (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 Poročila, 17.:«) Morski biseri, 18.00 Kronika Zagreba (Zg). 18.15 Tekmovanje glasbene mladine (Bg), 45 Sodobna znanost (Sa), 19.30 TV dnevni', (BgCZg II), 20.00 Humoristična oddaja, 21.00 24 ur, 21.15 Obzorje, 22.00 Dokumentarni film (Bg II), 22.35 Glasbeni bienale (Zg II) sreda 28. MAJA 8.10 T V v šoli (Zg), 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.25 Vrančeve dogodivščine, B. 17.50 Obzornik, 18.05 Ročk koncert, B, 18.40 Polkmetje - reportaža TV Beograd. 19.10 Risanka. B, 19.30 T V dnevnik. 20.05 Pariz: nogomet Bavern : Leeds — prenos, B (EVR-Lj), 22.00 T V dnevnik, 22/20 TV festival Portorož 75 (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 Poročila (Zg). 17.30 Daljnogled (Bg), 18.00 Kronika Osijeka (Zg). 18.15 Narodna glasba (Sa). 18.35 Znanstveni studio (Bg), 19.30 TV dnevnik (SaC'Zg II). 20.00 Stari dobri časi — zabavna oddaja. 20.45 24 ur (Bg II), 21.00 Narodni heroji v pesmi: Marko Orešković (Zg II), 21.40 Mladi Garibaldi - serijski film. 22.40 Glasbena oddaja (Bg II) četrtek 29. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli. 15.35 Francoščina 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.30 Na črko, na črko, B. 18.00 Obzornik, 18.20 Vzpon človeka B, 19.10 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 20.05 A. Ingolič: Žrtve — dramska trilogija Žive vezi, B. 21.10 Kam in kako na oddih, 21.20 Četrtkovi razgledi: 30 let slovenske kulture, 21.50 Iz koncertnih dvoran: J. Brahms: Koncert za violino in orkester, 22.40 TV dnevnik, 22.55 Miniature: Trio Barney Kessel, B, 23.20 TV festival Portorož 75 (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 Poročila, 17.30 Otroški spored. 18.00 Kronika Splita (Zg), 18.15 Zabavno glasbena oddaja (Bg), 18.35 Turizem, 19.05 Kulturni pregled, 19.30 T V dnevnik (Zg). 20.00 Svet okrog na«, 20.45 Profesor Baltazar — risanka 20.55 24 ur, 21.10 Odpisani - TV nadaljevanka (Bg II) petek 30. MAJA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 in 16.05 (Zg). 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.30, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.15 Morda vas zanima: Slikanice. 17.50 Obzornik. 18.05 Slovenski ročk 75: Bumerang, B, 18.40 Spoznavajmo otrokov svet: Ptečkanje ceste, 19.10 Risanka B, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.10 VVaterloo - film. B/22.10 625. 22.35 TV dnevnik, 22.45 TV festival Portorož 75 (Lj) WATERLOO - sovjetsko-italijansko-ame-riSki film; režiser Sergej Bondarčuk, v gl. vlogah: Rod Steiger, Christopher Plummer, Orson Welles, Virginia Mc Kenna, Jack Haw-kins, Ivo Garrani; 18. junija 1815. leta je bila slavna bitka pri VVaterlooju. v kateri so se dokončno razblinile vse Napoleonove iluzije o moči in nadvladi v Evropi. Film Sergeja Bondarčuka je izrazit velespektakel, pa vendar lx>lj prepričljiv kot številni italijanski ali " ameriški psevdozgodovinski filmi. Zasluga za to gre režiserju, ki je temeljito preštudiral zgodovinske podatke in ni potvarjal dejstev za bolj dramatičen potek dogodkov. Drugi pomemben element filma pa je lik Napoleona v interpretaciji Roda Steigerja Bilo je že nič koliko filmanih Napoleonov, bolj ali manj veličastnih ali pozerskih; Steigerjev je tudi takšen, saj je Napoleon sam bil tak. vendar je znal vdihniti tej zunanji manifestaciji psihološko utemeljene. preštudirane značajske poteze, ki so opravičevale t akšno obnašanje. UHF — oddajnika Krvavec iti Pohorje 17.15 Poročila (Zg), 17.30 Na črko, na črko (Bg), 18.00 Kronika Reke (Zg). 18.15 Narodna glasba (Sa), 18.45 Reportaža, 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Vse ali nič (Sa). 21.05 Serijski film (Bg), 21.55 TV dnevnik (Zg), 22.15 Album 75 (Sa), 22.45 TV festiva' Portorož 75 (Lj) družinski pomen ki marta odgovarja Dobro očiščeno evetačo skuhamo le na pol. Ohladimo jo in jo nato razdelimo na cvetke. Potresenu) jih z malo soli, popra, sesekljanim peteršiljem, pokapamo z mešanico olja in kisa in nekaj časa pustimo tako začinjene. Nato jih pomahamo v testo in na olju cvremo. Testo pripravimo: rumenjake razžvrkljamo z mlekom in oljem ter mešanico vlivamo k presejani moki. Ko je testo gladko, primešamo še sneg iz treh beljakov. Ocvrta cvetača Kopanje In kaj potrebujemo, da bomo dan začeli v zavesti, da smo čisti in se zaradi tega dobro počutimo? Zelo malo: vodo, milo, rokavico ali krtačo za umivanje. Nič zato če nimamo kopalnice: kot rosa čisti bomo tudi po umivanju v lesenem škafu. Ko smo v kopeli, naj voda ne bo prevroča: po prevroči kopeli, ki je ne zaključimo s hladnim tušem alj pljuskanjem z mrzlo vodo, se bomo slabo počutili. Res je pravi užitek, če je vode za kopanje dovolj. Tudi z milom ni treba ravno varčevati. Dobro se zdrgnemo in krepko namilimo. Milo ni vedno krivo, če pravimo, da naša koža ne prenese mila. Verjetno kožo le preslabo oplaknemo s čisto vodo, tako da se na koži še obdrže ostanki mila, pa imamo pri občutljivi koži takoj neprijetno srbenje in še kaj. Torej se je treba po kopeli dobro oplak-niti, najbolje pod tušem mlačne vode. Če nimate kake izredno občutljive kože, potem se normalno na koži telesa obnovi zaščitna maščobna plast že dve uri po kopanju. Kopanje ima poleg tega, da odstranjuje s kože umazanijo in odmrle celice, še drug namen. S krepkim drgnjenjem po koži pospešujemo obtok krvi, bolje se prekrvavijo vsi deli telesa, tudi notranji organi: če se torej pravilno kopamo, se po kopeli počutimo prijetno, kot prerojeni, ne pa utrujeni. Izogibati se je treba le skrajnosti: prevroče vode in premrzlega tuširanja. Medtem ko prevroča voda pri občutljivih osebah povzroča motnje v krvnem obtoku in vrtoglavico ter slabo počutje sploh, pa pod mrzlim tušem seveda lahko staknemo, če drugega ne, vsaj nahod. Ze prej si vedno pripravimo sveže perilo, da ga po kopanju oblečemo. Ni namreč bolj neprijetnega kot po kopeli vlačiti nase že nošeno perilo in obleko, posebno tisto, ki prihaja neposredno v stik s kožo, na njem pa so ostanki znoja, maščob in prahu. Vitamini v zelenjavi Na trgu se nam po dolgi zimi, ki nam je postregla proti koncu le še z uvelimi zeljnimi glavami, že ponujajo rdeče redkvice, zeleni se špinača, šolata, kumare in tudi mlad krompirček je že videti. Prva zelenjava je sicer vedno draga, vendar se je takšni hrani po mastnejši in obilnejši zimski prehrani kar težko upirati. Kmalu bo na trgu dovolj novega krompirja. Predroben bo, da bi ga lupili, lupinica pa je tudi tako tenka, da jo brez škode lahko pojemo, kar seveda pri poznejšem krompirju skoraj ni mogoče..Novega krompirja torej ne lupimo. Dobro ga le zdrgnemo s krtačo ali z novo krpo za močnejše čiščenje posode. Krompir skuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali čajno žličko kumine. Če pa lupine res ne prenesemo, jo še vedno lahko odstranimo, ko je krompir kuhan. Mlad krompir pa seveda lahko tudi pečemo s kumino ali peteršiljem, jemo kuhanega z maslom ali pa ga prepražimo na mladi čebuli. Ponudimo ga k zeleni solati. Le s cmoki in pirejem bomo še počakali, saj je nov krompir za te jedi preveč voden. Prvo leto Leto dni star otrok tehta približno deset kilogramov, za premikanje pa uporablja malo roke, malo noge, le redki znajo že pošteno hoditi. Ostali pa so neznansko vztrajni pri obvladovanju te umetnije: nič jih ne moti, če od časa do časa tlesknejo po tleh na s plenico oblazinjeno zadnjo plat. Nekateri starši si delajo sive lase, če njihov otrok ob letu še ne shodi, vendar je vsaka skrb odveč. Večina jih zakoraka samostojno okoli štirinajstega meseca. S hojo se enoletnemu otroku svet popolnoma spremeni. Zdaj je lahko vse njegovo. Prej je le nemočno stegoval roke po pisani cvetici, barvasti posodi ali zanimivem predmetu na mizi: zdaj si vse to le z nekaj koraki približa in zagrabi. Mimogrede je na stopnicah, kjer ne sme biti brez nadzorstva, mimogrede zaloputne vrata na balkon prav takrat, ko mati tam obeša perilo in če je zapiranje varnostno, se bo čudil, zakaj mati noče z balkona v sobo. Zdaj že zna lepo pobrati kamenček in ga poskusiti, če je užiten, z veseljem razmaže po mizi špinačo in veselo počofota v luži mleka, ki je pljusknilo iz lončka. Če le more, zavrta radovedne prstke punčkam v oči in medvedkom v njihove žagovinaste trebuhe. Čas od enega leta do drugega leta starosti je za otroka obdobje razvijanja intelekta. Ko otrok spozna, da bo prišel do kolača, če bo splezal na stol, je prišel do pomembnega odkritja. Vendar pa otrokovih sposobnosti dojemanja ne smemo precenjevati. Otrok, ki trga slikanico, ne bo razumel, zakaj se mati jezi, bo pa prestrašen, ker ni mati vedra in prijazna. Otrok tudi ne bo razumel jeze staršev, če bo potrgal na vrstu vse popke še nescvetelih rož,. pa jih bo zato dobil po prstih. Če bi mogel, bi povedal materi svoje, a kaj ko okoli enega leta otrok govori le nekaj besed; čez devet mesecev pa se njegov besedni zaklad poveča na kakih dvajset besed. ammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Radi bi na vrtu brali knjigo, pa varil nagajivi veter neprestano dviguje liste v knjigi. Ne obupajte in ne zaprite knjige: poiščite raje daljši gumijasti trak, nataknite ga čez strani, kjer je knjiga odprta in čez hrbet knjige, pa bo stvar urejena. On bo poleti, kadar se bo sonce vztrajno skrivalo za oblaki, rad oblekel čez srajco svetel, morda kar bel brezrokavnik, ki smo ga poudarili s temno črto na primer modre ali črne barve ali pa rdeče in modre, da bo bolj »teniški«. Sonja — Kupila sem blago za kostim, ki bi ga nosila za vsak dan. Stara sem 25 let, visoka 167 cm, tehtam pa 60 kg. Vzorec blaga prilagam in upam, da boste izbrali zame kaj modernega, a kljub temu še sprejemljivega. Marta — Vaš kostim je enostaven, športno krojen. Jopica ima ovratnik, dva žepa, enoredno zapenja nje in sega čez boke. Zadnji del je na hrbtu naguban v isti višini kot prednji. Krilo je zvon a s to in sega čez kolena. Kostim lahko nosite s pasom ali brez njega. Potrebujemo: eno veliko evetačo, sol, poper, zelen peteršilj, malo kisa, žlico olja in olje za cvrenje: za testo pa potrebujemo 12 dkg moke, 3 rumenjake, 1 do 2 kozarčka mleka, malo soli, žličko olja, 3 beljake. zbrali smo m>nnjsKi ttrtljl POMENKI 0 GORICAH. GOLNIKU. TRSTENIKU Nazoren primer skladne arhitekture: oblike streh so podobne oblikam gora v ozadju! -Na sliki je vidna tudi nova stavba duhovniškega okrevališča (»hiša bolnikov«). Na piknik je treba nesti dobro malico in slastna kuhana šunka v pločevinki je kot nalašč za take prilike. V Centralovi DELIKATESI v Kranju lahko izbirate kar med petimi vrstami. Cena: od 15,25 do 31.25 din in o drugih krajih pod gorami (Babni vrt, Čadovlje, Letenice, Pangršica, Povije, Srednja vas, Te ne tiše, Zalog in Zabije) (6. zapis) Ob trsteniškem patronu sv. Martinu se kar ponuja priložnost za nekaj stavkov našega »jezikoslovja«. Ne bi silil te reči v zapis, toda prav često doživim, kako rad se tudi naš preprost človek spušča v pogovore o izvoru krajevnih imen. Morda je to celo neka bridka lastnost malega naroda: ne gre mu za bogastva, ne gre mu za tuja ozemlja, ne gre mu za dvomljivo slavo — zagrizeno pa se bori za pravice svojega jezika, ki se ga krčevito oprijema kot rešilnega obroča. .. Kar poglejmo naše Korošce: vse moči posvečajo boju za uveljavitev in spoštovanje slovenskega jezika.^ In pri Beneških Slovencih ni nič drugače: tudi tam bijejo boj za pravice svoje materinščine .. . Sicer pa je tudi naša renesansa, naš preporod sredi preteklega stoletja, stala ves čas v znamenju jezikovnih in črkarskih pravd. Na vse drugo (socialno osvoboditev, dvig gospodarske rasti in družbene uveljavitve) smo pa rahlo pozabljali . . . No, to sem moral povedati že zato, da opravičim svoje občasne izlete na jezikovno področje. Zdajle, ko sem že omenil svetega Martina, bo prav, če povem, da so vsa naša Šmartna, kraji poimenovani po farnem ali podružničnem varuhu Martinu. Teh krajev pa je na Slovenskem že kar blizu sto. Kaže, da vinoljubivi Slovenci radi časte svetnika, ki iz mošta naredi vino. — Potem je tu Šenturska gora — ime seveda ne kaže na Urško ali Uršulo, pač pa na sv. Urha. Tako je tudi s sv. Štefanom. Kajti na Koroškem je tak kraj slejkoprej le Štebenj. In potem naš kraški Štanjel: to je seveda sv. Dariiel. Tamkaj je tudi Štivan, kar je sv. Ivan; kot je Škocjan ime po sv. Kancianu. In tako bi se daio še naštevati krajevna imena, ki jih je ljudski jezik poenostavil iz težko izgovorljivih svetniških imen. STARA IN NOVA CERKEV Kar na hitro (spričo obširnejše pripovedi v prejšnjem zapisu): stara trste-niška cerkev je bila večkrat obnavljana. Tako preberemo na stolpu naslikani letnici 1703 in 1704. Prvotna cerkev pa je stala že 11631. Ali še prej. Le to ni gotovo, če je ona prva stala prav tu kot nova stoji zdaj. Najbrž pa starost trsteniškega Martina nekako določimo na čas oglejskih očakov, vsekakor na 1. 1507, ko je pripadal ljubljanski škofiji. Seveda je moralo biti naj- starejše svetišče kaj skromno, morda le večja kapela. Menda del današnjega stolpa še skriva v sebi del starega, prvotnega. To in pa legenda o zidanju cerkve — je še ostalo iz teme preteklosti. Legenda - le v knjigah se je še zadržala — pravi, da so Trsteničani hoteli svojo cerkev sezidati na bližnjem Orlu — a kar so sezidali podnevi, so našli drugi dan sredi vasi, na kupu. Prav tu. kjer stoji sedanja cerkev . .. Načrt za cerkev, kakršna stoji od 1. 1869 v Trsteniku, je napravil Kranjčan Karol Souvan. Graditelj pa je bil Škofjeločan J. B. Molinaro. Očitno sta bila moža češkega oziroma laškega rodu. Strokovnjak bo povedal: stavba je zgrajena v lombardijskem (romanskem) slogu. Spominja pa nekoliko na trnovsko cerkev v Ljubljani. Po šegi mnogih cerkva imajo tudi v Trsteniku v glavnem oltarju svetnikovo soho, zagrnjeno s podobo na platnu. Le ob posebnih prilikah dvignejo sliko navzgor kot zastor. Tedaj gleda z oltarja na farane lesen kip sv. Martina, delo Jurija Tavčarja, podobarja iz Idrije. Ni RUDARSKA SV. BARBARA ■e morem dalje, preden ne povem še svoje slutnje: kaj če ni rudarska za-ščitnica sv. Barbara zašla v te kraje pod gorami zaradi rudarjev, ki so tu kopali — po tradiciji — celo zlato! Kar brž se spomnimo tudi na rod »očeta slovenskega naroda« dr. Janeza Bleivveisa. Stari Plaj-besi, gotovo naseljeni Nemci, prvotno poimenovani kar Plajbesi (svinčeva beloba). Sicer pa bolj drži ljudsko sporočilo, da je bil na vzpetini Štruc (ali Štruci?) med Pan-gršico in Trstenikom nekakšen rudokop. Vsaj 1. 1390 je bila prodana — kot izpričuje fctara listina — rudarska pravica na Trsteniku nekemu Henriku Auerju. Po tradiciji so tu kopali Italijani zlato rudo — pa kma: hi obupali in šli. Te rudarje utegne misel povezati z njihovo zaščitnico sv. Barbaro. Tembol j, ker je v Trsteniku vrsto let (od 1. 1713) obstajala pobožna bratovščina sv. Barbare. Menda je imela ta združba še 1. 1807 več tisoč udov i/, raznih podgorskih krajev. Na dan sv. Barbare pa so imeli v Trsteniku tudi vsakoletne shode. — Pripomnim, da je bilo čaščenje sv. Barbare nakdaj pravznačilno za vse naše rudarske kraje (Trbovlje, Zagorje, Idrija idr.). (Se bo nadaljevalo) C. Z. Iz bombaža in umetne svile je spletena ta moderna ženska jopa, izdelek ALMIRE, in je prijetno hladna. V modri, beli, drap, rjasti in svetlo zeleni barvi jih prodajajo v njihovi prodajalni v Radovljici. Velikosti: 38 do 42. Izredno prijetne, Madne bluze iz čistega bombaža so dobili na Kokrinem mladinskem oddelku v GLOBUSU. Vprašajte za artikel GANGES. Cena: 193 din Odlične spalne vreče, izdelek škofjeloške ODEJE imajo naprodaj v Murkinem EIXJU v Lescah. Izbirate lahko med umirjenim modrim in rožastim vzorcem. Cena: 392,40 din Cena: 327,60 din 23 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izSlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. »Res,« odgovori Truflot vljudno. »Po tistem, ko se je obtožila za vse!« — Truflotovo oko se zasveti. — »Nujno zahtevajte komisarja Theveneta.« »Takoj, gospod.« Truflot se obrne k Belotu. »Inšpektor Blondel vas želi videti, takoj ko bo mogoče. Kaže, da gre za senzacionalno odkritje.« »Kje?« vpraša Belot. »Tukaj.« »Odkritje?« »Ne, on.« Picard se je zavalil v naslanjač in pokazal Belotu in Simonu, na j sedeta. Belot ne sede. »Dovoliš, da grem za hip pogledat?« Picard zgrabi ravnilo in skuša ravnati z njim kot z zložljivim metrom. »Najprej to: ali je ona ali ni ona?« Simon ga nerazumevajoče pogleda. »Kaj ,ona\ gospod?« »Ona! ,Oprosti za vse': ni to, da sprejmeš vse nase?« Belot pogleda Simona, ki nadaljuje enako osuplo: »Hočete reči: umor gospodične Sarrazinove?« Picard besno odvrne: »Rad bi vedel, kaj drugega naj bi hotel reči!« Četudi Simon globoko spoštuje oba, Picarda in Belota, nespoštljivo odvrne: »Toda to je nemogoče! Nemogočel« »Prav,« pritrdi Belot, »prepuščam Simonu, naj pojasni svoje prepričanje, ki se mu zdi verjetno. Takoj se vrnem.« Ko odhaja, sliši, kako Truflot pravi Picardu: »Kliče komisar Thevenet, gospod.« CLAUDE AVELINE MAČJE OKO V pisarni Brigade se Blondel sklanja nad mizo in nekaj vneto piše. Urno poskoči s stola. »Ah, načelnik, začel sem s poročilom. So morda dvignili katerega izmed zajcev? ...« »Sediva, pa pripoveduj.« »Pred kakšno uro je iz Neuillvja telefoniral Toussaint — z brigadirjem Malicornom si delita stražo. Vprašal me je, ali lahko pridem. Sel sem tja in ga našel na cesti pred vogalom hiše, od koder je videti desno pročelje, na levi pa zid hiše, ki gleda na vrt. Pokazal mi je streho s te strani in rekel: ,Podstrešno okno/ Ogledal sem si ga, nisem videl nič posebnega, potem mi je pojasnil: .Ko si si ogledoval podstrešje, si videl tri podstrešna okna, tista, ki jih vidiva na desni, na pročelni strani. Čemu je četrto okno? Kaj osvetljuje? Kje je podstrešje, ki mu pripada? Takoj boš videl!' Splezala sva dve nadstropji više. Spet sem videl kovčke, skrinje in tri podstrešnja okna. Toda tam je bil tudi kup zabojev, ki jih je Tousaint odmaknil od zida - brez vsake težave, bili so prazni - in našel je vrata. Zaklenjena. Brez ključa.« 1 »Se jih je dalo zlahka odpreti?« »Nemogoče! Varnostna ključavnica.« Blondel pogleda Belota tako ponosno, da mu je kri zalila obraz kakor dekletu, ki je prvič s svojim izvoljencem. »In?« Belot ga zadovoljno pogleda. »Sam ne vem, kako, nobenega vzroka ni bilo, da bi pomislil na šop ključev gospodične Sarrazinove, ker je Riviere našel štiri ključe: za zamrežena vrata, vhod, garažo in avto. Kljub temu sem poskusil. Bil je ključ za avto!« »Čudovito!« vzklikne Belot. Blondel, še zmeraj ves rdeč, si znova nadene obraz prizadevnega dečka. v »Toda vstopili nismo.« »Kako?« »Samo odprli smo, vstopili pa nismo. Saj vi vodite preiskavo, načelnik. In Identiteta in drugi.« »Mi lahko poveš vsaj to, kar si videl?« »Zato sem se tudi vrnil; menil sem, da morda ne boste utegnili priti takoj ... Čedno je, zelo čedno ...« »Da res?« »Bili smo prav tako presenečeni kakor vi. Urediti na podstrešju takšno sobo in skriti vrata — to pomeni, da si zelo želiš nekaj ali nekoga skriti. Pravcati majhen salon s stoli, divanom, oblečenim pohištvom, celo tapiserije ne manjka, vse starinsko, z nizkimi knjižnimi omarami.. . Zelo čedno.« »Kakor v pritličju in prvem nadstropju.« Blondel omahuje, skuša se zbrati. »Je in ni podobno. Vi boste lahko takoj ocenili, zakaj! Vsekakor pa mi je zelo ugajala dnevna svetloba, ki je padala skozi podstrešno okno in skozi majhno svileno zaveso ...« »Prav,« odvrne Belot. »Zahtevaj avto in me počakaj spodaj. Obvesti tudi Identiteto, toda če pride pred nami, naj se ničesar ne dotaknejo. Grem k načelniku.« Vstopi, ko je v pisarni vse tiho. Simon je še zmeraj na svojem mestu in Truflot nad svojimi papirji. Picard samo za spoznanje dvigne oči, a takoj spregovori. Mirno: ne čuti in ne kaže tiste svoje neznosne trme. »Mene nikoli ne prepričajo čustveni argumenti kot tebe ali njega« — pomigne proti Simonu — »vendar nisem več trden. Thevenet meni enako. Chenelonge pozna, poznal je Augusto, niti muhe ne bi bila sposobna ubiti. Nesreče je sposoben vsakdo. Zadnje besede tega dekleta — Simon si prizna, spomnil se jih je, preden sem mu jih moral priklicati v spomin — so bile: ,In torej ...' Kaj se je zgodilo med obiskom pri Sarrazinovi v začetku leta in zadnjo nedeljo? Nekdo mi mora pojasniti tisti ,In torej . ..'« To je ukaz. Simon vstane, Belot se obrne k njemu: »Seveda. In ker si jo med nami poznal samo ti, boš vodil preiskavo v tej smeri. Začni z vratarico. Skušaj najti Frangoisa, ki ga je dekle pričakovalo, ko si se oglasil pri njej. Morda je prišel za teboj.« »Mislil sem že na to,« odvrne Simon. »Vso srečo!« mu zaželi Picard. »Še trenutek, preden odide,« de Belot Picardu. »Želim, da bi slišal, kaj sem pravkar izvedel od Blondela. Zato se mi tudi mudi v Neuilly.« Toussaintovo odkritje pretrese poslušalce. Picard, ki se ta večer očitno jezi na Simona, med pripovedovanjem pripomni: »S finim glavnikom bi lahko malce prej prečesali podstrešna okna!« Simon to prizna, Belot konča pripoved in Picard sklene: »Nameraval sem nadaljevati z zasliševanjem Jeana Marca glede samomora, toda če želiš prej tja, imaš prav. Začeli bomo, ko se vrneš.« »Nazaj grede nameravam zaviti na Lyonsko postajo in si sam ogledati nosača. Tako bomo dobili kup podatkov in nam pogovor ne bo kmalu usahnil!« 4 Na dvorišču voznik požene avto takoj ko Blondel, ki stoji pri vratih, dvigne roko in pomaha. Belot se stlači noter, Blondel za njim. V ulici de la Ferme jih na pragu čaka Toussaint. »Čestitam, mali!« spregovori Belot. »Identitete še ni?« »Ne še, načelnik.« »In G isele?« »Še zmeraj tu. Pravi, da je dobila plačo vnaprej.« Gisele posluša za vrati; ko Belot zavpije: »Gospodična Gisele?« ... si ne vzame niti toliko časa, da bi bilo videti, kako prihaja iz kuhinje ali iz svoje sobe. »Dober dan, gospod inšpektor.« Še zmeraj enak obraz in enako vedenje. »Dober dan, Gisele. Že o*d ponedeljka nisem imel sreče, da bi vas videl.« »Tudi jaz ne, gospod.« »Se ne dolgočasite prehudo?« »V sobi imam radio. In rada berem.« »Vam ti gospodje ne delajo sitnosti?« Zelo resno odvrne: »Oh, ne. Nimamo kaj posebnega gledati skupaj.« »Naši kolegi z Identitete bodo vsak hip tu. Rekli jim boste, naj potrpijo, dokler jih ne pokličem. Mi trije bomo zgoraj.« »Kje zgoraj?« vpraša Gisele s senco vznemirjenosti v glasu. »V drugem.« »Oh, prav!« si oddahne. Po stopnicah se vzpenjajo molče, zelo hitro, Belot spredaj, mlada dva za njim, kakor da jih premika isti mehanizem. Na hodniku drugega nadstropja Toussaint prehiti Belota; vrnjena mu je čast vodnika. Medtem ko hodijo prek podstrešja, pojasni, zakaj je zdaj bolj natrpano kot prej. V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. Drevo je v Perziji skrbno varovana dragocenost, pri nas pa . . Gozd — neznani človekov prijatelj Ljudje smo čudna bitja. Tistega, kar imamo v izobilju, tistega, na kar bi morali biti ponosni, po navadi ne znamo dovolj ceniti, rri Slovencih bi nekaj podobnega lahko dejali, kadar govorimo o gozdovih. Čeprav živimo praktično sredi njih, saj pokrivajo dobro polovico naše republike, čeprav ob odsotnosti dragocenih rud in nafte predstavljajo največje bogastvo republike, so za Pretežni del občanov popolna neznanka. Drevje, »gmajno«, morje zelenih krošenj pojmujemo kot samo po sebi umevno reč, kot vodo in zrak, ki ju vdi-nujemo in pijemo avtomatično, ne da bi jima posvečali kakršnokoli zavestno pozornost. VANDALIZEM POD KROŠNJAMI Dejansko pa je gozd zaklad, o katerem se splača razmišljati. Nismo ga zaman uvrstili v krog splošnih dobrin posebnega družbenega pomena. In če je splošna dobrina, morajo zanj skrbeti ne zgolj poklicni varuhi in gojitelji, ampak vsi državljani brez izjeme. Morali bi obiskati dežele, kjer. zelenja skoraj ni, da bi spoznali, kaj pravzaprav imamo. Morali bi iti, recimo, v daljno Perzijo, golo in pusto, izsušeno, nego-stoljubno, ponekod grozljivo mrtvo. Znaten delež zaslužka od prodanega petroleja Iranci vlagajo v kultivacijo peščenih in kamnitih prostranstev. Mukoma skušajo oživiti praš-nate, izžgane stepe, zato so zakonsko zaščitili sleherni grmiček, sleherno sadiko, ki požene iz revnih tal. Kdor v šahovem kraljestvu poškoduje ali poseka, denimo, mogočen hrast, tvega enako strogo kazen kot če bi zagrešil naklepni uboj. Gozdu ne pravimo zaman »tovarna kisika«. Prečiščuje onesnaženo atmosfero, regulira vreme, zadržuje vlago, ustvarja rodovitno prst, brzda erozijo in nudi zavetje divjim živalim, mikro in makro favni. Vanj zahajamo preganjat utrujenost, sproščat prenapete živce, utrjevat zdravje. Daje nam les, regulira vodni režim in blaži hrup. Med NOB je bil drugi dom partizanov: v goščavah Kočevskega Roga in sredi poraščene Jelovice so uspešno tolkli sovražnike, katerih premoč v oborožitvi in številu vojakov je zbledela v nič. In kako mu vračamo izkazane usluge? Slabo. Četrtino požarov povzroči človeška malomarnost in neodgovornost. V hoste brez- sLillS"31,^ BOŠTARJEVIH Z VISOKEGA - Po petih desetletjih bosta mtrZW nja' kateremu sta se predala 25. maja leta 1925 v Šenčurju, med m a tir V spr£mstvu Prič Pavle Sekne in Franca Štefeta ponovno stopila bodo n":lcar,a.trančiška in Janez Boštar z Visokega. K zlatemu jubileju ju Franc V I fUdl številni otroci Vl»ko, Mara, Ana, Leon, Urška, Ivan, Štefe L /7 — ° 2 družinami. Frančiška Boštar z dekliškim priimkom 1901 ! ? rojena 14- septembra 1905 na Miljah, mož Janez pa 6. februarja Basaii/lfanjl VOSl P>1 Tržlču- NJuni življenjski poti sta se srečali na Suhi pri sok,'m' / fa služila na kmetiji. Frančiškin stric jima je prepustil na Vi-in Šte,>S;aro,kovačnico- Urejevala sta jo in ustvarila topel dom. Skrb za dom temu ' /' i ,uzlno ic' bila posebno pred vojno mamina naloga. Pa je kljub dolfj0Se h i j ČaS Za del° l'1 dodatni zaslužek na kmetijah. Očeta večkrat Hrvr t T domov. Sezonska gradbena dela je opravljal v Sloveniji in na Luka T- se/)riklJučil štrajku v Ljubljani, ki sta ga vodila Franc Les kose k-druž l)1 )mo B' ejc, sodeloval s partizani (eden od sinov se jim je tudi pri-! m teta 1952 dočakal pokoj pri sedanjem Komunalnem, obrtnem in fad bene m podjetju. 2 Ja/pravita Boštarjeva z Visokega o sedanjosti* Toj' f]lHamo zdravja, ki ga prerada nadi p; felfl se Pridružujejo tudi uredništvo si samo zdravja, ki ga prerada nadomesti in prežene bolezen! in bralci Glasa, (jk) — Foto: F. Bm ■ iiiilPPHI »MIMffl ARNE2U V KOKRI BODO SLA VILI -Marija Arnež z dekliškim pri-I9n\>m tros> r°jena 31. avgusta 1903 v Kokri, in Peter Arnež, rojen 1. julija 4 f)rav tako v Kokri sta se poročila 4. februarja leta 1925 in bi morali pri t)' l' Kokri slaviti zlato poroko že pred tremi meseci. Vendar so uslišali osrijo sorodnikov in prijateljev, naj vendar počakajo, da bo udeležba na AftL,U /"'t'ioštevilna. Zlata poroka bo tako jutri v Kranju, čeprav mama t( ar'/(i zanjo ni bila preveč navdušena, vendar so jo drugi pregovorili. Sva-l^ dnje pa fn) popoldne doma v Kokri, v domači Ameževi gostilni. Marija in eter se poznata že od mladih nog. Skuphj sta hodila v šolo in skupajpreživ-l a n>ladost, nato pa se odločila za skupno pot. Trije sinovi so se jima rodili, Ti0*' ,c s'n Befer, ki je poročen in ima sina Boža, dijaka Iskrine e/jnične šole'. Mladost zlatoporočencev iz Kokre ni bila lahka. Mama je ' ulno hodi/a delat, vendar je njena delovna kn jižica leta 1942, ko so Nemci Us,) zažgali, pogorela! V plamčnih je za vedno ugasnilo tudi življenje njene-'jeeta. Oče je bil z dušo in telesom gozdar. Upokoji! seje letet 1961, vendar e se tri leta ni mogel odreči gozdovom in delu. Še sedaj, če mu le zdravje ^'Pušča, pomaga pri kmetih in raznih zidarskih opravilih. Izjema so bila if!'!'0 fl'la' k'> je odšel v partizane. Mama dolgo ni vedela, kje je. Negotovosti 'njo konec, ko se je oglasil leta 1945 iz osvobojenega Trsta. Na domačiji in dušni meščani odlagajo najrazličnejšo navlako in odpadke — od starih štedilnikov in avtomobilskih karoserij, do kuhinjskih smeti, zavržene embalaže in »škart« livarskih odlitkov. Strupeni plini iz industrijskih obratov uničujejo liste in poganjke ter počasi, a zanesljivo dušijo kilometre in kilometre nekoč bujne vegetacije ... ODPRETI LJUDEM OČI! ,Šibka točka je predvsem neosveščenost. Treba bo odločno ukrepati, treba bo posnemati prakso sosednjih držav, kjer pod različnimi gesli organizirane akcije prosvetljevanja množic že kažejo rezultate,' so spomladi 1973 sklenili člani Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SRS, pobudniki letošnjega »Tedna gozdov« (18. —25. maj). Zveza si je zagotovila intenzivno podporo Republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo ter SZDL, pokrovitelja manifestacije. Slednja pravzaprav ni nikakršna novost, saj pomeni le popestritev, dopolnitev in logično nadaljevanje tradicionalnih pogozdovalnih pohodov, izpeljanih v tesni povezavi s šolsko mladino. Samo Jani šo nosilci »operacij«, področna DIT, uspeli pritegniti k sodelovanju okrog 10.000 dijakov in učencev. Učinek kajpak ni izostal: posajenih je bilo skoraj 800.000 sadik raznih sort drevja, razporejenih na približno 100 hektarih površin. No, sedanja prizadevanja v okviru tedna gozdov naj bi ne trajala le par dni, marveč celo leto. Spodbudila naj bi realizacijo obsežnega programa izletov, ekskurzij, predavanj, pouka v prirodi, obiskov muzejev in filmskih predstav, tekmovanj iz poznavanj biologije itd. Čeprav so glavno pozornost posvetili predvsem mladini, bodo prek lovskih, planinskih, turističnih, taborniških, ornitoloških in podobnih inštitucij v boj za očuvanje gozdov skušali vključiti tudi čim več odraslih. V ta okvir sodijo — poleg zgoraj naštetega — še svečana proslava ob stoti obletnici ustanovitve prvega gozdarskega društva v Sloveniji, 23. in 24. maja (jutri in v nedeljo) v Postojni, nadalje vrsta strokovnih srečanj, otvoritev jugoslovanskega dela Evropske pešpoti 6 »Od Drave do Jadrana« ter izdaja knjige »Gozdovi na Slovenskem«. SLAVOSPEV ZELENEMU DARU NARAVE Zlasti zadnji dve novosti, pešpot 6 in »Gozdovi na Slovenskem« sta pridobitvi, vredni, da ju malce natančneje opišemo. , Trasa slovensko-hrvaške »gozdne transverzale« vodi od Radeljskega prelaza proti jugu, mimo Slovenjega Gradca in Velenja, čez Mozirje, Trojane, Moravče in Grosuplje, prečka Bloško planoto in Snežnik ter se konča v Kvarnerskem zalivu. Prehoditi jo je mogoče v desetih dneh. V bistvu pomeni podaljšek razvejane, tisoče kilometrov dolge mreže sorodnih stez, ki preprezajo Skandinavijo, Zahodno Nemčijo, Češkoslovaško, Avstrijo, Madžarsko in Italijo. Spodbudila naj bi množično rekreativno pešačenje, odprla »homo avtomobilikusu« možnost originalnega, pestrega, krepilnega in cenenega oddiha v naravi ter pomagala Slovencem bolje spoznati ožjo domovino, saj nalašč pelje skozi odročne, vendar prelepe predele, kjer trčita skupaj alpski svet in kras, strmina in ravnica, razgibanost gora in umirjeni čar dolin. Izbor in raznolikost flore vzdolž nje sta navdušujoča. Svojevrstna privlačnost bo tudi »odkrivanje«' idiličnih vaških naselij, kamor spričo pomanjkanja komunikacij klasični potrošniški turizem doslej še rri segel. Gozdarji in planinci so pot solidno označili, v posebni brošurici pa nameravajo podrobno opisati važnejše zanimivosti, vključno z informacijami o prenočiščih, gostiščih, domovih, okrepčevalnicah itd. Publikacija »Gozdovi na Slovenskem« je nedvomno enkraten, poglobljen in nenavadno skrbno zasnovan prikaz koristnosti zelenega daru narave. Med nas prihaja pozno, a ne prepozno. Kot smo slišali na nedavni novinarski konferenci v Ljubljani, so avtorji in izdajatelj, založba Borec, vložili vanjo sedem let intenzivnih priprav. 80 barvnih in 114 črno-belih fotografij, okrog 150 strani besedila ter prispevki najuglednejših znanstvenikov in piscev, denimo prof. dr. Franceta Avčina, inž. Franja Sevnika, inž. Milana Ciglarja, biologa Staneta Peterlina, književnika Toneta Svetine, inž. Lojzeta Funkla, inž. Marka ]£mecla in drugih, najprepričljiveje potrjujejo ugotovitve recenzistov, da je knjiga navzlic poljudnim, zlahka razumljivim tekstom aktualna umetnina, ki odpira niz perečih vprašanj ter v polemičnem slogu pripoveduje, kakšne obveznosti nalaga civilizirancem pravilen, human, smotrn in gospodaren odnos do gozda. Kljub razmeroma visoki ceni (v redni prodaji 500 din) in omejeni nakladi (7000 izvodov) bi morala priti v roke slehernemu prebivalcu SRS. Nemara bi potem začeli bolj spoštovati šelest košatega drevja onkraj sajastih dimnikov in betonskimi parkirišč, simbolov moderne dobe. I. Guzelj Poučna razstava za potrošnike Kdaj in kako rabiti elektriko? Elektrika je dokaj draga energija, ki pa jo često trošimo lahkomiselno. Z racionalno porabo električne energije bi lahko prihranili marsikatero drago kilovatno uro, kar bi se vsekakor poznalo na našem mesečnem obračunu porabljene elektrike, razen tega pa bi prispevali tudi svoj delež k štednji z električno energijo. Slovenska gospodinjstva porabijo približno milijardo kilovatnih ur na leto, podatek je iz leta 1973, kar je približno petina vse potrošnje električne energije v Sloveniji. Poraba pa seveda narašča iz dneva v dan. V preteklem obdobju so morala gospodinjstva — kadar je bil elektroenergetski položaj v republiki še posebno kritičen — zmanjšati porabo električne energije za okoli 20 odstotkov dnevno. Ce do tega ni prišlo, so bila potrebna neprijetna večurna odklapljanja večjih območij. S tem so bile seveda pri delu motene gospodarske organizacije pa tudi delo in življenje vseh občanov. Omejitve električne energije pa se lahko izvajajo tudi drugače: z varč- no rabo. Tega seveda ne gre jemati kratkoročno, kampanjsko. Tudi v drugih državah so že prišli do spoznanja, da prav usmerjena poraba električne energije in njega gospodarna raba lahko pomenita velike prihranke. Razstava Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva Ljubljana, ki je bila odprta včeraj, v četrtek, 22. maja, v dvorani skupščine občine Kranj pod naslovom »Racionalna poraba električne energije v gospodinjstvu« in bo trajala do konca tega meseca, ima seveda določen namen: vzgojo potrošnikov k racionalnejši porabi električne energije. S Ceritralnim zavodom za napredek gospodinjstva sodelujejo še Združeno podjetje za distribucijo električne energije SRS, Iskra — Združeno podjetje Kranj, Eta Cerkno in revija Naš dom. Med razstavo bo več seminarjev za prodajalce gospodinjskih aparatov in predmetne uči telje gospodinjstva, 29. maja, ob 17. uri pa bo predavanje z demonstracijo za potrošnike. L. M. ''gostiln i, če je treba, pa je mamina pomoč še vedno dobrodošla. } tolikšni men trpljenja in tegob je težko verjeti, da sta dočakala 50 let Oh «hi . "Pnega Življenja, pravita Ameževa. K zlatemu jubileju jima čestitamo tudi '■ (jk) - Foto: F. Perdan STOL Industrijo pohištvo STOL' Kanmik Organizira v času od 15.'V do 15. VI. 1975 prodajo lesenih stolov in miz po TOVARNIŠKIH CENAH v prodajnih salonih: Stol - Intener Ljubljano Celovška 163 -Stol - Intener Duplica pri Kamniku Brezplačno dostavo no dom Gasilska slovesnost na Lužah Čl ani Gasilskega društva Luže bodo v nedeljo, 25. maja, skupaj s krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami proslavili 55. obletnico delovanja društva, 30. obletnico osvoboditve in 25. maj, dan mladosti. Obenem bodo v nedeljo slovesno predali namenu novo motorno črpalko rosenbauer, za katero so zbra- vaščani kaj' (i starih milijonov dinarjev samoprispevka! Na nedeljski slovesnosti bo razen prazničnega govora tudi kulturni program, v katerem bodo sodelovali recitatorji in pihalni orkester iz Kranja. Po proslavi bo družabno srečanje. 01) tem kaže omeniti, da so gasilci iz Luž zgradili v vasi protipožarni bazen in kupili nekaj gasilske opreme ter se vključili v družbenopolitično življenje vasi. -jk Najboljši gasilci z Godešiča V nedeljo je bilo v tovarni EGP Skofja Loka sektorsko tekmovanje gasilskih društev. Nastopilo je pet ekip. Prvo mesto so osvojili člani prostovoljnega gasilskega društva z Godešiča. Drugi pa so bili gasilci iz tovarne Jelovica Škofja Loka. J. S. Na Trsteniku zidajo Krajevna skupnost Trst en ik je med tistimi, kjer družbenopolitično življenje, nikdar ne zamre. Zadnje čase sta še posebno aktivna Kultur- • neumetniško društvo Straža in krajevna organizacija Rdečega križa. Kulturnoumetniško društvo je pripravilo v sodelovanju s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami proslavo v počastitev JO. obletnice osvoboditve pri spominskem obeležju. V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor iz Britofa, učenci osnovne šole Simona Jenka iz Kranja in ansambel Rudija Jevška, ki deluje pod okriljem Straže. Ansambel je letos že razveseljeval oskrbovance v Domu na Smar-jetni goii. v kratkem pa bo nastopil tudi v Domu upokojencev na Planini. Za praznik osvoboditve so Trsteničani na Poljani zakurili kres in obnovili ter uredili vsa spominska obeležja in spomenike v krajevni skupnosti. Proslavo načrtujejo tudi za 25. maj. V krajevni organizaciji Rdečega križa so zastopane skoraj vse hiše v krajevni skupnosti. Predstavniki Rdečega križa obiščejo in obdare vsako leto vse nad 80 let stare krajane in bolne. Dobro je uspela tudi krvodajalska akcija, fluorografira-nje in akcija zbiranja odpadnega papirja. Organizacija namerava v kratkem pripraviti slovesnost, na kateri bodo izročili občanom, ki so darovali kri petkrat ali desetkrat, priznan j a. Za sedanjim kulturnim domom pa so že pogledali iz tal temelji novega doma družbenopolitičnih organizacij v izmeri 20 krat 10 metrov. Kar se je dalo, so Trsteničani opravili s prostovoljnim delom. Na enako pomoč računajo tudi pri nadaljevanju gradnje. Lastniki gozdov so se že obvezali. da bodo prispevali ves, za gradnjo in ureditev doma potreben les. -jk Tekmovanje v streljanju s polavtomatsko puško Odbor za l judsko obrambo v podjetju IBI Kranj je tudi letos priredil tekmovan je ekip iz kranjskih delovnih organizacij v streljanju s polavtomatsko puško. Letošnje tekmovanje so organizirali v počastitev 83. rojstnega dne predsednika Tita in 30-let niče osvoboditve. Na strelišču v Struževem se je minuli teden v petek pomerilo 13 tričlanskih ekip iz kranjskih delovnih organizacij. Prvo mesto je osvojila ekipa Iskre Kranj, druga je bila ekipa UJV Kranj, tretja pa ekipa IBI Kranj. Tekmovanje so si ogledali številni * biskovalci. Po tekmovanju pa so lika/.ali tudi streljanje z mino na romhlonu. A. Z. 12 Petek - 23. maja 1975 Gozdno gospodarstvo Kranj TOZD Gozdarstvo Škofja Loka • v v isce honorarno snažilko za čiščenje poslovnih prostorov v Železnikih, Trnje 7. Pismene prijave pošljite na TOZD Gozdarstvo "Škofja Loka, Partizanska 22. Kmetijska zadruga Tržič * razpisuje prosto delovno mesto pospeševalca Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: visoka ali višja izobrazba kmetijske smeri. Stanovanja ni. Prednost imajo kandidati z območja občine Tržič. Nastop dela možen takoj. Razpis velja do zasedbe derbvnega mesta. KK Simon Jenko Podreča razpisuje prosto delovno mesto točaja-ke na kegljišču Podreča. Nastop dela možen takoj. Pismene prijave sprejemamo 15 dni po objavi na K K Simon Jenko Podreča 64000'Kranj. Razpisna komisija pri Knjižnici Antona Tomaža Linharta razpisuje delovno mesto upravnika Pogoj: višja izobrazba'(dokončana PA) in najmanj 5 let prakse v knjižničarski stroki. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. industrija kovinske opreme in strojev Kranj Savska cesta 22 razpisuje prosto delovno mesto administratorke Pogoj: dvoletna administrativna šola Ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja v 15 dneh od dneva objave razpisa. Slovenijales vam od 5. do 31. maja daje sezonski popust od 5 do 20 odst. pri nakupu pohištva, ki ga proizvajajo delovne organizacije Slovenijales. Prodajna mesta: stalna razstava in prodaja pohištva, Kranj, Savski log — sejemska hala Gospodarsko razstavišče Ljubljana«Prodajni salon Vižmarje DRUŠTVO UPOKOJENCEV S RS OBČINSKA PODRUŽNICA KRANJ Tomšičeva 4 takoj sprejmemo več točajk — mlajših upokojenk za honorarno delo v bifeju, klubskem prostoru občinske podružnice Kranj, Tomšičeva 4. Prijava na razpis naj bo pismena, vse ostale informacije' se dobijo v pisarni društva. . Obvestilo Gorenjski sejem Kranj obvešča prebivalstvo mesta Kranja in okolice, da se bodo v okviru III. sejma opreme in sredstev civilne zaščite, ki bo od 26. do 30. maja 1975 oglašale alarmne sirene v Kranju, ki bodo označile otvoritev sejma v ponedeljek, 26. maja,-ob 10. uri in zaključek sejma v petek, 30. maja ob 19. uri. Sirene se bodo oglasile tudi v sredo, 28. maja, ob 17. uri, ko bo pričetek velike vojaške vaje gašenja požara na Gorenjskem sejmu in po končani vaji ob približno 17. uri 45 minut. Na Goren jskem sejmu v Savskem logu pa se bodo oglašale sirene dnevno od 26. do 30. maja ob 10., 11., 15. iji 17. uri, ko bodo razne manjše demonstracije gašenja požarov in preizkusj razstavljenih siren. Prosimo prebivalstvo, da to obvestijo upošteva, da ne bi prišlo do nezaželenega preplaha. OBVESTILO Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju Skupščine občine Kranj, da bodo priglasitve sodelovanja v gozdni proizvodnji (prijava sečnje, gozdnogojitvenih del itd.) za leto 1976 po naslednjem razporedu: JEZERSKO — v pisarni proizvodnega okoliša 12. junija 1975 od (>. do 12. ure KOKRA - pri Arnežu 29. maja 1975 od 8. do 11. ure PREDDVOR - v pisarni Gozdarstva Preddvor 2. in 9. junija 1975 od 7. do 12. ure GORIČE — v gasilskem domu 3. in 10. junija 1975 od 7. do 12. ure DUPLJE — pri Klemenčku 5. in 12. junija 1975 od 8. do 12. ure NAKLO — v pisarni skladišča 3. in 10. junija 1975 od 7. do 12. ure KRANJ — v pisarni GG Kranj za gozdne okoliše Nemilje, Resnica, Zabnica in Kranj 2., (i.. 9. in 1(>. junija 1975 od 7. do 12. tire. Gozdno gospodarstvo Kranj Obrat za kooperacijo gozdarstva Organizacijska enota Preddvor A RTI K K I, 9162 Barva: temno rjava, modra, rdeea alpina ŽIRI poletje '75 AKTI K K L 9163 Barva: lomno rjav; AKTI K K I, 9161 Barva: temno rjav a, /člena Cena: 269 din mwm mali oglasi • mali oglasi Prodam Prodam TELICO, ki bo junija teleti a. Bodešče 20, Bled 2895 Ugodno prodam črno-beli TELEVIZOR GORENJE elektronik 920. "ozman, Planina 1, Kranj 2896 - KrwP?0DAJAM 9 mesecev stare KOKOSI — dobre nesnice, vsako sredo^ soboto in nedeljo od 9. do 19. ure. Bistrica 27, Tržič 2905 Prodam dobro ohranjeno kuhinj- sk« kredenco, štedilnik JjURENJE in komplet sobna VRA-- nerabljena. Zg. Bitnje 165 D 2908 \nv?xceni Pr°dam brezhiben TELEVIZOR EI NIŠ. Pagon, Šempetrska Kranj 2910 Novo stensko omaro ARTUR in sedežno garnituro ARIZONA ugod-Prodam. Informacije na telefon ^-596 od 8. do 10. ure 2912 Prodam desni vzidljiv ŠTEDILNIK. Tepina, Gasilska 13, Kranj 2928 Prodamo več jahalnih KONJ pas-RppLIPICANEC in ANGLOARA-g^V: Ogled konj pri Šport hotelu na jokljuki 26. in 27. maja 1975, od 8. ao 10. ure. Licitacija 27.5. ob 10. uri ja družbeni sektor in ob 11. uri za se ostale fizične osebe. Informacije: ^Port hotel Pokljuka, tel. 77-493 P j ' 2929 prodam vprežni OBRAČALNIK, ročno SLAMOREZNICO, žetveno "apravo za kosilnico ALPINA. Vse v n 7 dobrem stanju. Jan, Višelnica Gorje 2930 prodam 2 PUJSKA, 9 tednov TT^r,a' zaradi pomanjkanja prostora. nnbar, Šobčeva 14, Lesce 2931 Žin 15 PANJEV Čebeljih dru- j\.n »znidaršičev« po ugodni ceni. p ac> Alpska 19, Lesce 2932 » Prodam KRAVO. Praprotna po-uca 5, Cerklje 2933 , ^°dam OBRAČALNIK za seno yajk) ter SLAMOREZNICO s putnikom in verigo. Nasovče 25, Ko-menda 2934 Prodam 6 let staro KRAVO frizij-7J 2 meseca pred telitvijo. Zima travko, Mošnje 14, Radovljica 2935 prodam globok otroški VOZI-^K. Šenčur, Rožna 42 2936 Ugodno in nujno prodam BE-^NSKO ŽELEZO 6 mm, bebi £°JCO, STAJICO, KOŠEK. Pla-n"la 17, II. nad. stan. 10, Kranj 2937 * "rodam 15-colske GUME za voz. Gasilska 7 2938 „/rodam 6 tednov stare PUJSKE, atrahinj 18 2939 ^ Prodam dobro ohranjen SOD za 8?®?°™ litrov ~ in motorno ČRPALKO. Breg ob Kokri 16, Pred- r 2940 PRAŠIČA za zakol, OKNA JELOVICA in DESKE za »tabjon«. Zalog 48, Cerklje 2941 prodam KRAVO v devetem mese-cu brejosti. Cadovlje 3, Golnik 2942 PTT\m?Sm hrastove PLOHE in "UNTE. Tenetiše 23 2943 dri^r°dam 5 PANJEV AZ čebeljih P j Babni vrt 6< Golnik 2944 ^Jfrodam športni OTROŠKI VOZI-h^K. Lavtat, G na Klanec 34, PraH 2945 prodam trodelno OKNO, zastek- z roleto in teras POLIČKO - 'a!° rabljeno. Mrak Jože, Jezerska Cespta 98, Kranj 2946 knrnk- PREPROGE za spalnico, ^nibinn-ano OMARO, VITRINO Val?3 goni' dobro ohranjeno in ši-2q Vr Str°j LADA. Šorlijeva 19, stan. L11 nad. Kranj 2947 tričn° am namizni STROJ - elek-J)r„ ' Za rezanje navojev. Porenta Kranjska 12, Radovljica NT 2948 iNov PLASTIČNI ČOLN prodam. c> Šorlijeva 31, Kranj 2949- Prodam vprežni OBRAČALNIK Lahovče 47, Cerklje 2950 prodam VINAS PLOŠČICE, 12 voro" Z3x 900 din in K0ŠEK za no" 34 T^J^a z vso opremo. Senično • * ržič 2951 nat(fTUNIJE ~ SLOVENKE, rož-yjdeče, enojni cvetovi, široko damaS( ene' °dp°rne proti dežju, pro-JijoL, Maloprodajna cena 5 din. Št ~~ RABIC,' Šenčur, Kranjska "tj 2952 VrvJ?Žam kombiniran OTROŠKI iaH ,9EK Dujovič Ana, Moša Pi 13/11, Kranj 2951 t, »i, iviauj i^o no Prodam ŠOTOR (trojček) star, e znamke stromayer k6n-Gni Anton Sušnik, Tenetiše 4, 2954 p^nja CP Glas, Kranj, Ulica Mofte tlat GP Gorenjski Lj * Kranj, tisk: Združeno podjetje Uar Prav"Ctt, Ljubljana, Kopi- UnJeVa — Naslov uredništva in j Prava li8tn: Krivnj, Mofte Pijadeja n'tll~~ TekoCi račun pri SI)K v Kra-lef„ ■ Vilka »1600-601-12584 — Tc-Klavni urednik, odgovorni Stv o in »Prava 21-190, uredni-o„i° 21-»35, novinarji 21-800, malo-21.T0"1 »n naročniški oddelek Poli » — Naročnina: letna 90 din, 1 jjj na 45 din, cena za 1 fttevjlko a »»r. — Oproftčeno prometnega tt po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam zastekleno sobno OMARO in kopalno BANJO. Oman Ivan, Planina 64, Kranj 2955 GRADITELJI! Prodam OPEKO modelar, punte, gradbeni les, nova okna jelovica 120 X 180 in 120 X 120. Informacije na tel. Kranj 23-155 2956 Prodam SLAMOREZNICO TEMPO z verigo in puhalnikom, v račun vzamem tudi KRAVO. Zg. Duplje 26 2957 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 61, Cerklje 2958 Poceni prodam TELEVIZOR. Mlakar Francka, C. na Klanec 61, Kranj 2986 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 34, Cerklje 2987 Prodam delovnega VOLA, 350 kg težkega. Poženik 25, Cerklje 2988 Ugodno prodam 1000 kg krmilne PESE. Zg. Brnik 32, Cerklje 2989 Prodam OBRAČALNIK (pajk) za seno. Cerkljanska Dobrava 7, Cerklje 2990 Prodam KRAVO frizijko. Zg. Brnik 35, Cerklje 2991 Prodam stoječo TRAVO in krmilni KROMPIR. Velesovska 27, Šenčur 2992 Prodam dobro KRAVO tik pred telitvijo. Škofjeloška 30, Kranj 2993 Zelo ugodno prodam STREŠNIK bobrovec. Ogled vsakodnevno popoldan. Bobnar, Godešič 33, Škofja Loka 2994 Prodam plemensko KRAVO po izbiri. Pegam, Zabrekve 5, Selca nad Škof j o Loko 2995 Prodam PRAŠIČA do 100 kg in ŽGANJE. Zgoša 4 a, Begunje 2996 Prodam en album STAREGA DE NARJA — kovance. Cena po katalogu. Naslov oglasnem oddelku 2997 Prodam BCS, dobro ohranjeno. Selo 18, Bled 2998 Prodam KOLOVRAT. Naslov v oglasnem oddelku 2999 Prodam BOBROVEC,»FOLC« OPEKO »RAJGEL«, nov in rabljen LES za ostrešje ter za betoniranje: deske, punte in bankine. Suha 15, Kranj 3000. Poceni prodam SPALNICO z žim-nicami. Zvirče 5 a, Tržič 3001 Prodam TV ANTENO za Avstrijo I. program. Zlogar Jože, C. 1. maja 65, Kranj 3002 Prodam malo nad 100 kg težkega PRAŠIČA. Rodine 9, Žirovnica 3003 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK in mrežasto STAJICO. Knez, Gosposvetska 13, Kranj 3004 Prodam rabljeno ~ STREŠNO OPEKO »folc«, 1000 kosov in suhe jelševe PLOHE. Tenetiše 44, Golnik 3005 Prodam KRAVO ali TELICO tik pred telitvijo (simentalki). Benedi-čič, Pševo 6 3006 Poceni prodam nov dvobrazdni traktorski PLUG BATUJE BTP-2. Šušteršič Rado, Mlakarjeva 75, Šenčur (Planjava) ' 3007 Prodam malo rabljeni KOSILNICI agria in alpino. Ogled v nedeljo dopoldne pri Kolman Stanetu, Finžgarjeva 10 c, Bled 3008 Prodam tri pokrajinske SLIKE (v okviru — fotografije). Cena za vse tri 150,00 dinarjev. Naslov v oglasnem oddelku 3029 vozila Prodam ZASTAVO 750. Trstenik 25, Golnik 2915 Prodam ZASTAVO 750, karambo-lirano, po delih. Mošnje 51, Radovljica, od 15. do 19. ure. 2917 yi oVO- Demonštracija tapet Vevče sobota, 24. maja 1975 od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1969. Voklo 70, Šenčur 2918 Prodam TRAKTOR PASQUALI, 16-colski GUMI VOZ, avto ŠKODO, PRIKOLICO, ograjo, cerado, čoln plastika za 4 osebe, posteljo, krila — okna, 2 kolesi za primo, peč gašper, ročno koreto, komat 16 col — vse rabljeno. Zapuže 2, Begunje 2959 Ugodno prodam FIAT 600, starejši letnik, z novejšim motorjem. Tiringer Janez, Škofjeloška 43 b 2960 Prodam SPAČKA, letnik 1968. Pižmoht, Kranj, Stritarjeva 8, telefon 22-578 2961 TRAKTOR PASQUALI prodam, 18 KM »Tomo Vinkovič« s plugom in kultivatorjem ter zgrabljalnik za seno znamke miniblitz. Kaštrun Jože, Nova vas 8, Preddvor 2962 Prodam JAWO, 90 kub. in dele za zastavo 750. Bašelj 21, Preddvor 2963 ZASTAVO 750, prevoženih 28000 km, prodam. Luznarjeva 13, Kranj 2964 Prodam FORD, letnik 1970. Ilov-ka 7, Kranj 2965 Prodam NSU 110 po delih. Predo-slje 1 a . 2966 Prodam MOTOR LAMO. Telefon 23-451 2967 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967 pa delih. Zupane -Alojz, Staretova 26, Kranj 2969 Ugodno prodam dobro ohranjen AMI 8, break, letnik 1970. Eržen, Huje 12 2970 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1968. Grašič, Križe 78 2971 Prodam VW 1200, letnik 1968. Zupan, Zaloše 8, Podnart 2972 Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj p.o. sprejme v delovno razmerje za določen čas administrativno moč z znanjem strojepisja (lahko tudi upokojenka) Ponudbe oddajte v tajništvo podjetja GP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja 1 do 27. maja 1975. Kupim rabljeno ZASTAVO 750 po možnosti s čekom. Naslov v oglasnem oddelku 3009 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1969. Zg. Brnik 73, Cerklje 3010 Prodam ŠKODO, letnik 1967, dobro ohranjeno, tudi po delih, otroški športni voziček in razne dele za ZASTAVO 750. GrabiČ, Suha 3, Škofja Loka < 3011 Ugodno prodam CITROEN DIANA 6, letnik 1968, dobro ohranjeno. Trampuš, Škofja Loka, Suška 30, telefon 60-455 3012 Prodam ZASTAVO 750, 4000 km po generalni. Otoki 6, Železniki 3013 Ugodno prodam RENAULT 4 z rezervnimi deli. Sovine, Kranj, Me-detova 14 ' 3014 Prodam VOLKSWAGEN 1200, letnik 1963 z novim motorjem. Dolenc, Hafnarjevo naselje 14, Škofja Loka 3015 Prodam MOPED T12. Kajzer Francka, St. Rozmana 9, Kranj 3016 Prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1968. Lesce, Savska c. 40 3017 od 2 3 m a j a do 10. junija 1975 razstava in prodaja pohištva preprog •zaves • gospodinjskih strojev 9 BLED '75 Prodam CZ 175 SPORT, letnik 1969, prevoženih 6000 km, registri-' ran za eno leto, cena 5000 din. Krvi-na, Kropa 58 3018 AMI-6, letnik 1967, prodam, delno tudi na kredit. Informacije v soboto in nedeljo na telefon 26-023 ' 3019 kupim Kupim mizarsko TRAČNO ŽAGO. Naslov v oglasnem oddelku. 2973 Kupim rabljen tračni OBRAČALNIK - zgrabljalnik sena za traktor, PASQUALI. Koprivec Rihard, Ješe-' tova 11, Kranj, Stražišče 2974 Kupim puhalnik za seno. Ravnikar Alojz, Mlaka 27, Komenda 3020 stanovanja Povratnik iz tujine išče dvo- ali trosobno STANOVANJE na Gorenjskem. Plačam do 200 mark mesečno. Soklič Miroslav, 6450 Ha-nau/M, Brtider Grimm str. 15, BRD 3021 Zamenjam dvosobno STANOVANJE za trosobno v Kranju. Strniša, Ul. 1. avgusta 3, Kranj Iščem enosobno STANOVANJE, mlad miren intelektualec. Dam lepo nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 2921 Iščem SOBO v Kranju s posebnim vhodom. Radvajn Maks, Planipa 3, Kranj 2975 Sprejmem na stanovanje žensko. Smledniška 35, Kranj 2976 Nujno potrebujem zračno SOBO za prenočišče za dalj časa. Ponudbe pod »Zelo nujno« 2977 posesti Prodam stanovanjsko HIŠO, takoj vseljivo, z vrtom. Ogled vsako popoldne. Demšar, Bukovščica 6, Selca nad Škofjo Loko 3022 Zamenjam manjšo družinsko HIŠO za večjo. Naslov v oglasnem oddelku. 2978 lokali GOSTILNO na Gorenjskem z vrtom, dobro vpeljano, oddam v najem. Pogoj: odkup inventarja. Ponudbe pod »Resen interesent« 3023 zaposlitve PASTIRJA za čas od 1. 6. do 30. 9. sprejmemo. Prijavite se osebno na naslov Pašna skupnost Repečnikov rovt - Klek v Sp. Gorjah 11 3024 Sprejmem VAJENCA avtoličar-ske stroke. Draksler Izidor,- Zasavska 36 b, Orehek 2834 Honorarno zaposlim starejšo žensko za pomoč v gospodinjstvu. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v oglasnem oddelku. 2979 Veletrgovina Špecerija Bled razglaša prosto delovno mesto skladiščnega delavca Pogoj: končana osemletka in izpit B kategorije Delo je za nedoločen čas s poskusnim rokom tri mesece. Prijave pošljite na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Kajuhova 3 do 31. maja. razstava bo odprta vsak dan od 10. do 19.ure murha izgubljeno Med Globusom in Creino sem v petek popoldan izgubil ROČAJ ZA KAMERO BOLEX - kovinski. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na naslov Hočevar Dušan, Na Jami 11, Ljubljana 2980 20.5. 75 je bila izgubljena rjava ženska JOPICA od Planine do Crei-ne na Primskovem. Poštenega najditelja prosim, da jo odda na naslov: C. 1. maja 65, Kranj 3025 obvestila PAŠNA SKUPNOST REPEČNIKOV ROVT - KLEK obvešča ko-njerejce, da letos ne sprejema na pašo kon j na ti dve planini 3026 ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom. 4733 IZREDNA PRILOŽNOST - izdelke iz lastne proizvodnje lahko kupite s 5 % popustom v prodajalni pohištva LESNI NA, Kranj, Titov trg 5 in Primskovo. Če pošljete ta oglas na naslov: LESNINA, SJEP, 61000 LJUBLJANA, Parmova 53 (L M), vam bomo poslali dodatne informacije. 2554 VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD KRANJ Cesta Staneta Žagarja 19 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: ZA VRTEC V NAKLEM: PK kuharice čistilke hišnika — KV delavca varuhinje za polni delovni čas — deljeno varuhinje za nepolni delovni čas ZA VRTEC NA KLANCU: čistilke ZA OSTALE VRTCE V KRANJU: več varuhinj za polni delovni čas — deljeno Pogoj za varuhinje: — dokončana osemletka — starost 18 let — vpis v šolo za varuhinje, ko bo le-ta ustanovljena. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Vzgojno varstveni zavod Kranj, Cesta Staneta Žagarja 19. prireditve KONJENIŠKI KLUB KOMENDA prireja* v nedeljo, 25. maja, ob 14. uri na hipodromu v Komendi KONJSKE DIRKE. Po dirkah vrtna veselica. Za ples in razvedrilo igra ansambel MIHA DOVŽANA v novi izvedbi. Vabljeni 3027 GASILSKO DRUŠTVO POD-BREZJE priredi v nedeljo, 25. maja 1975, VELIKO VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in s kegljanjem za PONY KOLO. Čisti dobiček je za novo motorko »ROSEN: BAUER«. Zabaval vas bo priznani ansambel TRGOVCI. Za jestvine in dobro kapljico preskrbljeno. Vabijo gasilci! ' 3028 MLADINSKI AKTIV POLJANE priredi v nedeljo, 25. maja, PLES v počastitev DNEVA MLADOSTI. Igrajo »Jevški« 2981 GASILSKO DRUŠTVO LUŽE priredi 25. maja ob 14. uri pred gasilskim domom PROSLAVO in prevzem nove motorne črpalke. Nastop godbe na pihala. Po proslavi velika vrtna veselica. Igra ansambel MODRINA. Srečelov, kegljanje za ko-štruna. Vabljeni! 2982 GASILSKI VOD RAČEVA pri ŽIREH priredi v nedeljo, 25. maja, ob 14. uri pri gasilskem domu v Ra-čevi PROSLAVO ob 15-letnici ustanovitve voda, prevzemu kombija in električne sirene. Po končani paradi in slavnostnem delu bo VELIKA VRTNA VESELICA Z BOGATIM SREČELpVOM. Za ples igra priznani ansambel TRČEK. V primeru slabega vremena bo prireditev preložena na prihodnjo nedeljo. Lepo vabljeni! 2983 PLES vsako soboto ob 20.30 v UTIKU pri VODICAH. Igra ansambel EROS. 2984 Vsako soboto in nedeljo ob 15. uri v gaju na LETALIŠČU BRNIK PLES za staro in mlado. Igra ansambel EROS 2985 loterija z<> * 5 h o 40 10 4490 47830 7.')080 080190 360850 1 22 12 02 7032 42522 59492 393642 3 47703 60143 26583 037463 074 20534 43944 52124 16444 9i(W4 272494 535154 251354 35 ' 45 23775 B •3 D Z u jc •a v a .H «"a 20 40 300 800 1.000 5.000 5.(XX) 10 20 30 50 500 600 8() IM^OI C/V/^ Obležal v nezavesti V nedeljo, 18. maja, popoldne je na cesti tretjega reda v Dragi pri Škofji Loki padel s kolesom s pomožnim motorjem Franc Kalan (roj. 1920) iz Škofje Loke. Na izbočenem delu ceste ga je zaradi neprimerne hitrosti vrglo, izgubil je oblast nad vozilom, padel in obležal nezavesten. Hudo ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Neprimerna hitrost V ponedeljek, 19. maja, nekaj pred 13. uro je na Cesti 1. maja v Kranju v križišču pred mostom čez Kokro zaradi neprimerne hitrosti v .ovinku padel voznik kolesa z motorjem Martin Zver (roj. 1938) iz Kranja. V ovinku je namreč zapeljal v desno in trčil v rob pločnika. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Nezgoda na prehodu V ponedeljek, 19. maja, popoldne se je pripetila prometna nezgoda na Prešernovi ulici v Kranju. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Jože Janžič (roj. 1949) iz Prebačevega je peljal proti mestu in pred knjigarno ni upošteval prednosti pešcev na prehodu za pešce. Z leve proti desni je namreč prečkala cesto Marica Rehtaršič (roj. 1933) iz Selc. Pred prehodom je Janžič tako močno zavrl, da ga je zaneslo in je z zadnjim kolesom Rehtaršičevo zadel. Lažje ranjeno so prepeljali v ZD Kranj. Huda nezgoda v križišču V semaforskem križišču Ceste JLA, Oldhamske in Kidričeve v Kranju se je v ponedeljek, 19. maja, nekaj po 12. uri pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Karel Koželj (roj. 1932) iz Tržič-f je pripeljal po Časti JLA in v križišču ob zeleni luči zavijal levo na Kidričevo, pri tem pa se je postavil z vozilom nekoliko preveč levo. Po Kidričevi je tedaj pripeljal voznik avtobusa Milan Miklavčič (roj. 1941) iz Sp. Besnice, kije zavijal desno proti avtobusni postaji. Ko je bil avtobus za kako tretjino že v križišču, je s smeri Kokrice proti Kranju po Cesti JLA skozi zeleno luč pripeljal voznik kolesa z motorjem Viktor Jenkole (roj. 1947) iz Trboj. Ker sta mu vozili — osebni avtomobil in avtobus — prestregli pot, je Jenkole treščil v osebni avtomobil. V hudem trčenju ga je vrglo na pločnik, kjer je hudo ranjen po glavi obležal. V kritičnem stanju so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Neprimerna hitrost V torek, 20. maja, dopoldne se je na regionalni cesti med Škofjo Loko i« Žirmi v Podgori pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Milan Zalar (roj. 1940) iz Ljubljane je v desnem nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti trčil v zadnje levo kolo tovornjaka, ki ga je vozil Stane Pfajfar (roj. 1928) iz Lajš. Voznik Zalar je bil v nesreči lažje ranjen. L.M. Nepravilno prehitevanje V torek, 20. maja, nekaj pred 14. uro se je na Gorenjesavski cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa Svetislav Mikič (roj. 1948) iz Zg. Besnice je peljal od križišča pri obvoznici v smeri proti Besnici. Pri tovarni Tekstilindus ga je začel prehitevati voznik tovornega avtomobila Stanko Beč (roj. 1943) iz Bistrice pri Tržiču. Zaradi tesnega prehitevanja je tovornjak kolesarja zadel s kesonom v ramo, da je izgubil ravnotežje in padel. Hudo ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Voznik-tovornjaka je po nesreči odpeljal naprej. v Steber se je zrušil V ponedeljek, 19. maja, dopoldne je prišel Ludvik Egart (roj. 1919) iz Sp. Danj skupaj z drugimi k Mariji Gasel v Zg. Danje, da bi tam porušili ostrešje stare stavbe. Pri delu pa se je na Eger-ta zrušil kamenit steber in ga pokopal pod seboj. Poškodbe so bile tako hude, da je Egart umrl na kraju nezgode. Avtomobil gorel V torek, 20. maja, okoli 20. ure je na makadamski cesti v gozdu ob cesti Podkoren— Korensko sedlo začel goreti osebni avtomobil. Delavca OM Kranjska gora sta ugotovila, da je avtomobil uro pred tem neki moški zapustil, še prej pa je snel registrske tablice, nato pa je po vsej verjetnosti vozilo polil z bencinom in zažgal. Kaže, da je bilo vozilo italijanske registracije. Zahvala Tiho in mirno, kakor je živela, smo v nedeljo, 18. maja, položili k počitku našo drago, dobro sestro in teto f Marijo Vidic vdovo po Tinčku Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, pomoč, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi dr. Bene-diku za dolgoletno zdravljenje in č. g. župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat naša iskrena zahvala. Žalujoči: brat, sestri in nečaki z družinami. Bled, Dovje, Hrušica, 21. maja 1975 Zahvala Ob prerani smrti dragega moža,-očeta, brata in strica Jožeta Bertonclja p.d. Pirčovega ata iz Podblice borca Prešernove brigade se iskreno zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za večletno zdravljenje, dr. Mihaelu Sajevcu za obiske in lajšanje v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala sosedom Hodža za pomoč ob smrti. Hvala tudi vsem sosedom in vaščanom iz Podblice za vso pomoč, krajevni organizaciji ZB, I D Jošt, duhovniku za pogrebni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena, hči, sestre z družinami iti ostalo sorodst vo. Podblica, Jesenice, Kranj, Podnart, Dobrova, 20. maja 1975 TRGOVSKO ^^ ■ | ■ | PROIZVODNO 'Si n^ntonni KO IN SERVISNO Cll Ll| vlvl IIIIIVCI PODJETJE LJUBLJANA n. sol. o./ Kmetovalci Za letošnjo sezono košnje si še pravočasno nabavite kvalitetne traktorske kosilnice priznane nemške tovarne MORTL. Iz njihovega konsignacijskega skladišča si lahko izberete kosilnico za katerikoli tip traktorja. Njene odlike so: KVALITETNA IZDELAVA, TRPEŽNOST, VELIKA STORILNOST Vsa pojasnila in informacije dobite pri: Agrotehnika - Ljubljana, Titova 38 (tel. 061 323-751) - Celje, Aškerčeva 19 (tel. 063 25-500) - Maribor, Meljska 5 (tel. 062 23-081) - Murska Sobota, Titova 25 (069 21-508) - Ljutomer, Slavka Osterca 2 (069 81-083) ' ** O naslov:......................................................................... ^ informacija za tip: ......................-..................................................................x......... Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Antona Škofa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko cvetja in vencev in nam izrazili sožalje. Topla hvala duhovščini za opravljeni pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebno se zahvaljujemo dr. Bračkovi in ostalemu zdravstvenemu osebju, kolektivu Gorenjske predilnice, Vzgojno-varst veni ustanovi Trata, SGP J'ehnik in društvu upokojencev Škofja Loka- Žalujoči: žena Antonija, hčerki Anica, Marica z družinama in sinova Tone in Janez Škofja Loka, 16. maja 1975 Zahvala V trenutk.u je v 80. letu za vedno prenehalo biti srce našemu dragemu nepozabnemu možu, atu, staremu atu, pradediju, bratu in stricu * Matevžu Debeljaku Prav vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih tako nesebično pomagali, darovali cvetje in vence, nam izrazili sožalje in ga v tolikem številu spremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi organizaciji ZB za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem in vsakemu posebej za poklon v njegov spomin še enkrat lepa hvala. Žalujoči: žena Micka, hčerki Marica in Ivanka z družinama, sin Francelj z družino, brat Lovrenc z družino ter ostalo sorodstvo. Smlednik, Tržič, Ljubljana, Golnik, Škofja Loka, 19. maja 1975 Zahvala Ob mnogo prerani smrti ljubljenega moža, atka, sina, vnuka, brata, zeta in svaka Pepija Žnidaršiča se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga zasuli s cvetjem in ga pospremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste nam v najtežjem času stali ob strani, spregovorili tolažilne besede in izrekli ustno ali pismeno sožalje. Najlepše se zahvaljujem zdravstvenim delavcem, posebno dr. Martin-čiču in dr. Kiklu za dolgotrajno zdravljenje ter sestri Rezki za njeno nesebično požrtvovalnost. Iskreno se zahvaljujem kolektivu ekonomsko administrativnega šolskega centra Kranj za razumevanje, sočustvovanje in veliko pomoč. Za sočustvovanje in pomoč se najlepše Zahvaljujem tudi njegovim sodelavcem in vsem prebivalcem Ročevnice. Iskrena hvala vsem, ki ste tako odkrito pokazali, kako radi ste imeli mojega moža in vsem, ki ga boste še dolgo ohranili v lepem spominu. Žalujoča: žena Vera s sinkom v imenu vsega sorodstva i . ' * Ročevnica, 20. maja 1975 Velika strelska talenta Na Ekonomsko administrativnem šolskem centru Kranj so šele pred dobrimi štirimi meseci ustanovili ŠŠD, vendar pa so v tem kratkem času že dosegli nekaj uspehov. Največji je bil vsekakor uspeh strelske sekcije na gorenjskem prvenstvu srednjih in poklicnih šol v streljanju z zračno puško. Osvojili so prva mesta pri moških ekipno, pn posameznikih in posameznicah, ženska ekipa pa je bila tretja. Največ zaslug za ta uspeh imata vsekakor Rozalija Sabo in Jure žrelih. Skupaj z Jožetom Hribarjem so zmagali pri moških ekipno, Posamezno pa sta Rozi in Jure zmagala vsak v svoji konkurenci. ROZALIJA SABO bo letos maturirala na upravno administrativni šoli. Je zelo dobra učenka. Med dijaki in profesorji je pribljub-Ijena predvsem zaradi svoje mirnosti in skromnosti. Pri njej vsekakor velja znano športno načelo »Zdrav duh v zdravem telesu!« Trenirati je začela februarja 1973 pri strelski družini »Tone Nadižar« v Kranju. Njeni največji uspehi doslej so: občinska prvakinja 'v letih 1973 in 1974, leta 1973 tretja in 1974 druga na republiškem prvenstvu za mladinke ter seveda dvakratna prvakinja gorenjskih srednjih in poklicnih šol v letošnjem letu. — Mi lahko poveš nekaj o svojih treningih in pripravah na tekmovanje? »Zaradi skorajšnje mature^ nimam veliko časa za treninge. Vadim le enkrat ali dvakratna i mesec. Poleg tega nimamo najboljših pogojev za treninge pa tudi orožje ni dovolj kvalitetno.« Na vprašanje o željah in načrtih pa je odgovorila: »Upam na osvojitev letošnjega republiškega naslova med mladinkami. Za naprej še nimam načrtov.« Na republiškem srednješolskem prvenstvu, kjer bo zastopala LASC Kranj, je prav tako ena glavnih favoritk. JURE FRELIH, dijak 2. letnika ekonomske srednje šole, prav tako trenira pri SD »Tone Nadižar«. Za strelstvo ga je navdušil njegov oce Vinko Frelih, ki je tudi odličen strelec in je že nekajkrat zmagal na tekmovanju ze »Zlato puščico«. Oče je tudi sinov trener in prav nJegova zasluga je, da Jure dosega velike uspehe v tej športni panogi. . Jure je začel trenirati pred tremi leti. Največji uspeh je dosegel leta 1973, ko je bil republiški mladinski prvak. Večkrat je bil že občinski Prvak, na nedavnem troboju Furlanija-Koroška-Gorenjska v Vidmu je posegel drugo mesto, na gorenjskem srednješolskem prvenstvu pa je bil dvakrat prvi. Njegov najboljši rezultat dosežen s precizno zračno Puško je 374 krogov od 400 možnih. »Treniram enkrat na teden po eno uro,« je povedal in dodal še, da res nimajo najboljših pogojev za vadbo in zaradi tega ne morejo Poseči po državnih naslovih. — Kakšne so tvoje želje in upi za letošnje leto? »Upam na čimboljšo uvrstitev na letošnjem mladinskem rePubliškem prvenstvu.« v — Kaj pa slovensko srednješolsko prvenstvo? »Želim si, da bi bil med boljšimi,« je skromno povedal, čeprav je Jasno, da je favorit za prvo mesto. . Jure že dve leti obiskuje ekonomsko šolo, vendar so sošolci zaradi nJegove skromnosti šele sedaj spoznali, da je med njimi športnik, ki v republiškem pa tudi državnem merilu veliko pomeni. Želimo in privoščimo mu, da bi se mu izpolnile vse želje, ki jih je povedal, pa tudi tiste, ki jih nosi globoko v sebi in jih v svoji skromnosti °e zaupa nikomur. Vsi, ki ga poznamo, vemo, da je sposoben doseči še več in upamo, da ga ne bo nič ustavilo na njegovi poti k uspehu. J. Končan Strelsko tekmovanje za pokal dneva mladosti koi 1 Pred koncem v prvi gorenjski ro- v z116/"' ni n«vega. Prvak je znan, saj je seim em ko'u Pomagal moštvo Gorenjskega ral o v medtem ko je zadnji na lestvici remizi-,'s Krvavcem. Pa Mnri!SCSli,Vski*<>dnik 1'o'de Jemo je ukre-•SciDlilsktl °'ka .^rvavec) bo po 46. členu di-Hiplmskega pravila zaradi fizičnega napada kaznovan s prepovedjo nastopa na dve leti GORENJSKI SEJEM : ALPLES 23 -30 (14:13) (KraniV' rTSČ6 Sava- -dnika Pičulin skeejTe • ec (Duplje). - Igralci Gorenj-ega sejma so se v obeh delih igre dobro upirali Kamnik : Krka L 13:12 ce Ka^k'iCOnski r°kometni ligi so rokometaši-lato na " Pomagale najprej Olimpijo B, ekipo K t* ^P^rednega tekmeca za 1. mesto, zagot«v i , alke Kamn>ka so si praktično že '^'-reUhSg0, ,n b0d° Prih°dnJe, let° ja BeZUiftatl: „Rad^e : Črnomelj 14:16, Olimpi-Zaeori»oM 12:2()' KrSk<> : Iskra 18:4, Šešir : rf„9:6'Aiples B : Storžič 10:0 b.b. meli 91 D, Kamn'k 2!) točk, Krka 26, Crno-Korje jq Olimpija B 17. Šešir 16. Za-točke P es B 7- Iskra 7 in Storžič brez ________J. Kuhar Remi v Križah boljšim gostom. Več kot častnega poraza pa niso mogli izvleči. KRIŽE B : KRVAVEC 26:26 (12:11) Križe, igrišče TVD Partizan, sodnik Konjar (Duplje). — V derbiju z dna lestvice sta si moštvi proti pričakovanju razdelili točki. Domačini so bili boljši v prvem, gostje pa v drugem delu. KRANJSKA GORA : PREDDVOR 25:22 (9:10) Kranjska gora, igrišče OŠ, sodnik Rakovec (Duplje), Kramar (Kranj). - Čeprav so Pred-dvorčani na tekmo prišli samo s šestimi igralci, so se dobro upirali domačinom. Le-tem je to druga zmaga v spomladanskem delu prvenstva. SAVA : 2ABNICA 29:18 (14:9) -s Kranj, igrišče ŠD Sava, sodnika Vidovic (Tržič), Kramar (Kranj). - Stražišani so v 15. kolu dosegli najvišjo zmago. Žabničani so bili le v prvem delu igre enakovreden nasprotnik. RADOVLJICA : STORŽlC 23:19 (4:8) Radovljica, igrišče ŠD, sodnika Kužel (Šk. Loka), Zupan (Kranj). - Težka, a zaslužena zmaga gostitelja. Radovljičani so šele v nadaljevanju ugnali borbene goste. Jutri in v nedeljo _ finale Jutri in v nedeljo bo v ^lovadnici OŠ S. Jenko -8Pet živahno. Osnovna šola Simona ^enka bo pod pokroviteljstvom ljubljanskega Slovi-stl namre^ organizatorica Repnega tekmovanja pionirjev košarkarjev. V fina-u našega največjega kockarskega tekmovanja v »loveniji »Pionirski festi-ai 75« 8e za najb0ijšega Potegovalo šest moštev: OŠ ane Šumenj ak Murska »obota, OŠ Prule, OŠ Dra-KOtina Ketteja Ilirska Bistrica, OŠ Oskarja Kovačija Ljubljana ter OŠ Lucijama Seljaka in OŠ Simona Jenka Kranj. V soboto ob 9.45 bo svetna otvoritev, ob 10. uri Pa se bodo ekipe v dveh 'lupinah pomerile v pred-tekmovanju. V nedeljo ob '.JO bo finalni del tekmovanja za uvrstitev od 1. do mesta. Obenem s tekmovanjem Pa bo v soboto ob 18. uri na ^ S. Jenka tudi seminar jj.^se trenerje košarkar-Pionirskih ekip ŠŠD ],0venije. Predavala bosta inoez Orvarič (Ljubljana) n B»*anko Dežman (Kranj). _ -dh Lestvica: Alples 15 13 2 0 381:258 28 Sava 15 12 1 2 346:288 25 Gor. sejem 15 11 1 3 355:300 23 Storžič 15 9 0 6 297:275 18 Preddvor 15 8 1 6 336:299 17 Radovljica 15 7 1 7 336:347 15 Zabnica 15 4 1 10 282:310 9 Krvavec 15 4 1 10 317:354 9 Kr. gora 15 2 1 12 150:353 5 Križe B 15 1 1 13 314:365 2 Pari prihodnjega kola: Križe B : Gorenjski sejem (sobota ob 17..'«)), Krvavec : Kranjska gora (sobota ob 19. uri), Preddvor : Radovljica (nedelja ob 10. uri), Storžič : Sava (sobota ob 16. uri), Zabnica : Alples (nedelja ob 10. uri). HUJE : VETERANI 18:27 (9:11) V predzadnjem kolu v ORL je Besnica v Kranju odpravila Stadion, Veterani so bili uspešni v igri s Hujami, Zabnica B pa je premagala Duplje B. Izidi: Huje : Veterani 18:27 (9:11), Stadion : Besnica 18:26 (7:12), Zabnica B : Duplje B 26:21 (15:7). Pari zadnjega kola: Sava B : Zabnica B (nedelja ob 10. uri), Duplje B : Stadion (nedelja ob 8.30), Besnica : Huje (nedelja ob 10. uri). D. Humer Za vaterpolski pokal Kranja Komisija za vaterpolo in zbor sodnikov VZ Slovenije Kranj bosta v nedeljo v počastitev dneva mladosti in 30. obletnice osvoboditve v zimskem bazenu organizatorja vaterpolskega turnirja za pokal Kranja. Nastopile bodo občinske reprezentance Kamnika, Domžal, Radovljice in Kranja. Krarfjska reprezentanca je že določena, saj je selektor Bogdan Ankerst izbral naslednje igralce: Chvatal, Rebolj, Finžgar, Sorli, Puhar, Stariha, Leskovar, Strgar, Krašovec. VVagner, Naglič, Štroma-ier, Vukanac, Hlebec, Veličkovič in Zun. Vsekakor se obetajo zanimiva srečanja, začetek tekmovanja pa je ob 7. uri. -dh V počastitev dneva mladosti in 30. obletnice osvoboditve sta občinska strelska zveza in občinska pionirska komisija Škofja Loka v nedeljo, 18. maja, organizirali streljanje z zračno puško za pokal dneva mla- Pušnik in Verini zmagovalca Italijan Verini je zmagovalec »YU RALLYJA«, ki je veljal za evropsko prvenstvo, Aleš Pušnik (AMD Šk. Loka) pa je zmagovalec prvega dela rallyja, ki je veljal za državno prvenstvo. Ta del rallvja je bil dolg 701 km in je imel štiri gor-sko-hitrostne preizkušnje. Pušnik, ki je tokrat prvič tekmoval z novim renault 17 gordini, po odstopu Pali-koviča in Alihodžiča ni imel več pravega tekmeca. Rezultati: do785ccm: I. Dikič (Akademac, zastava 750), ... 11. Prusnik (ŠOLT, zastava 750); do 1150 ccm (skupina I.) 1. Podboj (Akademik), 2. Hajmer (Slovenija avto), ... 4. Milavec (Šk. Loka, vsi zastava 101); do 1150 ccm (skupina II.) 1. Komnenovič (Crveza zvezda), ... 5. Šuster (Slovenija avto, oba zastava 101); do '1300 "ccm: 1. Nadj (Crvena zastava), 2. Poberaj (Slovenija avto, oba zastava 101); nad 1300 ccm: 1. Pušnik (Šk. Loka, renault 17 gordini), ... 4. Kajtna (Ribnica, renault 12 gordini); Skupna uvrstitev: 1. Pušnik 2036, 2. Nadj 2181, 3. Komnenovič 2220, 5. Poberaj 2297, 8. Kajtna 2345. 12. Haimer 2388, 14. Milavec 2424, ... Ekipno: 1. Crvena zvezda 41, 2. Akademac 36, 3. Slovenija-avto 14, 4. AMD Šk. Loka 12.. . Od 104 posadk, ki so startale v Beogradu, je drugi del rallyja nadaljevalo le 29 posadk. Po 1. delu je vodil Finec Alen pred Verinijem, Pušnik pa je bil na petem mestu. Izmed sedmih jugoslovanskih voznikov, ki so startali na II. delu, je rally uspešno dokončal le Komnenovič na dvanajstem mestu. Izredno smolo pa je imel Pušnik, kateremu je na hitrostni preizkušnji odpovedala sklopka in je moral odstopiti. Končni vrstni red 2500 km dolgega rallyja je naslednji: 1. Verini (Italija) 5935, 2. Alen (Finska, oba fiat abarth 124) 5951, 3. Russling (Avstrija, porsche carrera RS) 6190, ... t 12. Komnenovič (Jugoslavija, zastava 101) 7248 ... V tekmovanju za evropsko prvenstvo še vedno vodi Verini z 240 točkami. F. P. Spet dve zmagi gostov V II. SKL — gorenjsko področje tudi po 3. kolu ni nič novega. Vodilni par Plamen in Sava zmagujeta brez težav, medtem ko je bilo srečanje Kamnik : Kroj preloženo. ŠENČUR : SAVA 60:63 (30:30) Šenčur, igrišče OŠ, sodnika Cadež, Palovuš-nik (oba Kranj)..— Težka in zaslužena zmaga Stražišanov. Moštvi sta se ves čas menjavali v vodstvu, na koncu pa so srečnejši konec potegnili gostje. GORENJA VAS : KRVAVEC 77:50 (36:22) Gorenja vas. telovadnica OŠ, sodnika Bogataj, Kocjančič (oba Kranj). Prva zmaga domače ekipe. V obeh delih so bili boljši nasprotnik od gostov, ki jim ni uspevalo nič. Zato tudi visoka razlika. TRŽIČ : PLAMEN 58:74 (24:36) Tržič, telovadnica OŠ, sodnika Prosen, Vukanac (oba Kranj). — Kroparji nadaljujejo z dobro igro. Tokrat so v Tržiču presenetili domačine in jim odvzeli obe točki. V vodstvu sta Plamen in Sava pred Krojem ter Kamnikom. -dh Reteče v vodstvu V 16. kolu gorenjske nogometne lige I. razred so se tekme končale takole: Kokrica : Trboje 3:2, Reteče : Filmarji 2:2, Sava B : Kondor 2:1, Grintavec : Podbrezje 0:0, Alpina : Plamen 1:1. V vodstvu je ekipa Reteč pred Filmarji in Kondorjem. V 13. kolu mladinske lige A skupina so bili doseženi naslednji rezultati: Naklo : Jesenice 0:2, Triglav : Alples 3:1, Bohinj : Bled 5:3, Lesce : Tržič 2:2. Na lestvici vodijo Jesenice. B skupina: Primskovo : Medvode 1:1, Sava : Korotan 2:2, Britof : Šenčur 2:1, LTH : Preddvor 4:0. V vodstvu je LTH, ki ima kar 5 točk prednosti. Pionirska liga, A skupina: Britof : Medvode A 3:1, Bohinj : Bled 2:1, Alples : "Lesce 7:0, Jesenice : LTH 1:0; na lestvici vodi Alples pred Jesenicami. B skupina: Naklo r Medvode B 12:1, Sava : Tržič 0:2, Preddvor : Primskovo 2:2, Korotan : Triglav 1:4; v vodstvu je Primskovo. Ker je tekmovanje v gorenjski članski nogometni ligi zaradi zmage Korotana nad Bledom postalo" izredno zanimivo, objavljamo 4 kola pred koncem lestvico gorenjske članske nogometne lige: dosti. Tekmovanje je bilo na strelišču v Vincarjih, udeležilo pa se ga je 11 pionirskih in 4 mladinske ekipe. Rezultati: ekipno so bili prvi pionirji iz strelske družine Kopačevina Trata, ki so dosegli 517 krogov od 600 možnih. Drugi so bili pionirji osnovne šole Cvetka Golarja s Trate z doseženimi 450 krogi in tretji pionirji strelske družine Tabor Žiri s 444 krogi. Med posamezniki pa so najboljše rezultate dosegli: Iztok Fojkar s 182 krogi od 200 možnih, Pavle Jereb s 171 krogi in Dušan Krajnik s 166 krogi. Pri mladincih je bila prva ekipa Kopačevine Trata z doseženimi 996 krogi od 1200 možnih, druga je bila ekipa Tabor Ziri z 942 krogi in tretja ekipa strelske družine Tabor Gorenja vas — strelska sekcija Malenski vrh z 872 krogi. Med posamezniki pa sta se najbolje, odrezala mladinca Jure Štan-car in Boris Fojkar, ki sta dosegla po 340 krogov od 400 možnih. Na tretje mesto pa se je uvrstil Lado Mrak s 334 krogi. -lb Nov uspeh Du-pelj in Kamnika V 18. kolu ljubljanske conske rokometne lige so se gorenjski predstavniki pomerili med seboj. V lokalnem derbiju v Dupljah so domači roko-metaši gladko premagali ekipo Križ. Zmagali pa so tudi rokometaši Kamnika, ki so brez večjih težav odpravili ekipo Jesenic. Rezultati: Duplje : Križe 20:12 (10:6), Kamnik : Jesenice 31:21 (18:10), Slovan B : Radeče 33:27 (16:24), Krško : Mokerc 25:33 (10:15), Dobova : Krka 29:26 (16:12), Brežice : Olimpija 35:27(22:9). Vrstni red: Dobova 33, Brežice 23, Krško 22, Krka 21, Slovan B 20, Mokerc 20, Kamnik 18, Križe 16, Olimpija 14, Duplje 13, Radeče 12,» Jesenice 4. V soboto igrajo rokometaši Jesenic doma s Slovanom B, Križe s Kamnikom, medtem ko bo tekma v Dupljah v nedeljo ob 10. uri med domačo vrsto in ekipo Krškega J. Kuhar Same zmage vodilnih Značilnosti moške gorenjske košarkarske lige v 4. kolu so, da so vsa gostujoča moštva zmagala. Gorenja vas B je premagala Center, Triglav B je bil uspešen v Naklem, savski Gumar pa v Lescah. Radovljica je premagala Kokrico, medtem ko je Kranj 75 ukanil Gotik. Izidi: Center : Gorenja vas B 80:81 (33:28, 68:68), Naklo : Triglav B 40:50 (23:25), Veriga : Gumar 45:61 (20:22), Kokrica : Radovljica 48:57 (23:31), Kranj 75 : Gotik 51:42 (24:23). Lestvica: Triglav B 4 4 0 219:153 8 Kranj 75 4 4 0 229:182 8 Radovljica 4 3 1 203:172 6 Gotik 4 3 1 208:187 6 Naklo 4 2 2 196:188 4 Gumar v 4 2 2 200:201 4 Center 4 1 3 238:251 2 Gorenjavas B (-1) 4 1 3 190:238 1 Kokrica 4 0 4 187:233 0 Veriga 4 0 4 189:248 0 Korotan 18 13 3 2 50:22 29 Bled 18 13 2 3 50:24 28 Šenčur 18 10 5 3 46:32 25 Jesenice 18 9 5 4 42:37 23 Medvode 18 9 4 5 46:23 22 Alples 18 9 3 6 38:36 21 Naklo 18 5 5 8 33:40 15 Britof ' 18 4 5 9 38:45 13 Bohinj 18 3 5 10 28:45 11 Primskovo 18 3 5 10 34:52 11 Preddvor 18 5 1 12 24:52 11 Lesce 18 2 4 12 27:52 8 P. Novak -dh Triglav : Rudar 1:0 (0:0) Kranj, 22. maja — Igrišče na stadionu Stanka Mlakarja, četrtfi-nale republiškega pokala za pokal maršala Tita, gledalcev 100, sodnik Golež (Celje), strelec 1:0 Grkovič (77.). Triglav: Eljon, Kos, (Šemrl), Valant, Dulič, Stanišljevič, Korao-vec, Jekovac, Jančič, Grkovič, Rado-savljevič, Golič. Rudar: Repar, Koleša, Ocvirek, Ilijaševič, Petrušič, Gorišek, Rak, Forte (Cop), Drnovšek, M. Sivko, E. Sivko. Kranjski nogometaši so zasluženo premagali ekipo, ki tekmuje v II.. zvetni ligi. Zaigrali so borbeno. Gostje so zaigrali brez prave volje za uspeh. J. J. Jutri Dežmanov kolesarski memorial Športno društvo Kokrica bo pod pokroviteljstvom krajevne organizacije Zveze borcev Kokrica organizirala jutri kolesarsko tekmovanje za Dežmanov memorial. Start in cilj 17 kilometrov dolge proge bo pred kulturnim domom na Kokrici. Tekmovanje se bo pričelo ob pol devetih dopoldne. Mlajši mladinci-turisti, starejši mladinci-turisti, člani-tu-risti in veterani bodo vozili na progi Kokrica — Bela — Preddvor — Tu-paliče — Visoko — Britof — Brdo in Kokrica. Pionirji in pionirke, šolski ali predšolski, pa bodo tekmovali na progi, ki bo speljana po ulicah Ko-krice. Organizator je povabil na tekmovanje vse slovenske kolesarske kelektive, še posebno dobrodošli pa bodo veterani, ki jih po zadnjih kolesarskih trim akcijah v kranjski občini sodeč ni malo. Najboljši posamezniki v kategorijah bodo prejeli medalje in diplome, najboljša ekipa pa pokal pokrovitelja, krajevne organizacije ZB Kokrica. —jk Dan mladosti Mladost, zrelost in prilet-nost so obdobja našega bivanja. Mladost je kakor pripravljalno obdobje letnega ali večletnega treniranja in še več, mladost je priprava na plodotvorno življenje, priprava na boj s številnimi preizkušnjami, spopadi in težavami. Že v mladosti je dobro zasnovati načrt o zdravem življenju, pridobiti znanja in izoblikovati trajne delovne, športne in kulturne navade. Dan mladosti, rojstni dan maršala Tita simbolizira dan športa in pomladi, je praznik, ki združuje na tekmovanjih vso mladino naših republik. To je dan, ko se mladi pomerijo v znanju, v preizkusu športnih vrlin, ko doživljajo radost in slast mladega življenja. Radi sodelujejo na tekmovanjih, se udeleže pohodov in tečejo v štafetah, posebno če pomislijo, da je ta dan hkrati rojstni dan našega največjega človeka, ki ga cenijo in spoštujejo. Ko gledajo sklepni nastop po televiziji, bi mnogi radi sodelovali na takem nastopu, čeprav vedo, koliko truda in napora je za to potrebno. Ta dan se pri mladini poraja težnja po boljšem, po lepšem svetu kot so ga imeli njihovi predniki. Dobro bi bilo, da bi bili na ta dan vsi mladi srečni, zdravi in siti. Prijetno bi bilo, da bi mladi po vsem svetu v takšnem razpoloženju preživljali ta dan, kakor ga preživlja naša mladina. Lepo je, ko ta dan vsi praznujemo skupaj s človekom, ki veruje v nas, v naše delo in je mnogim vzor. Ta dan vsa naša mladina lahko prikaže sadove dela in pove našemu voditelju, da je enotna, polna delovne moči in mladostnega ustvarjalnega zagona. Praznik mladosti je dan, ki vsem zbuja življenjsko vero in moč. Življenje pa tem bolj cenimo, čim bolj se nam odmika. Prav mladi bi morali slediti idejam in delu našega maršala in se izogibati kvarnim vplivom in vsemu, kar razjeda in golta njihovo mlado življenje. Kaj bi ob dnevu mladosti želeli mladini vsi, ki vodimo z njo nenehni vzgojni boj, a smo po srcu še vedno mladi? Želeli bi vsem mladim: da bi bili krepki, zdravi in neumorni, da bi bili delavni, pošteni in iskreni, da bi se izogibali kvarnim vplivom vsakdanjosti, da bi neugnano mladostno energijo sproščali v delu, učenju in športu, da bi sledili svetlim idealom osvobodilnega boja, naše revolucije in ideji miroljubnega sodelovanja med narodi. Jože Ažman Planinski posvet Danes, v petek, 23. maja, popoldan se bo v planinskem domu na Javorniškem rovtu začel že 47. redni posvet predstavnikov planinskih društev Gorenjske v organizaciji planinskega društva Javornik-Koro-ška Bela, sklicuje pa ga Gorenjski meddru-štveni odbor, ki ga vodi Franjo Klojčnik. Posvet bo dokaj zanimiv, saj bodo na njem razpravljali in sklepali o pripravah za skupščino Planinske zveze Slovenije in o spremembi njenega statuta, o varstvu narave, kjer se bodo pogovarjali tudi o Triglavskih žičnicah, o Radovni in drugih vprašanjih varstva narave, nadalje o delu mladinskih odsekov pri planinskih društvih, o kreditnih sredstvih Temeljne kulturne skupnosti Slovenije in drugem. -an Trije v vodstvu Favoriti v gorenjski članski košarkarski ligi ter po 3. kolu ne poznajo poraza. Kranj 75 je odpravi! mestnega tekmeca Center, Gotik Kokrico, Triglav B pa Gorenjo vas B. V preostalih dveh srečanjih je Radovljica premagala leško Verigo, medtem ko je savski Gumar moral priznati premoč Naklu. Izidi: Kranj 75 : Center 58:54 (36:32), Gotik : Kokrica 55:43 (30:23), Radovljica : Veriga 71:53 (36:21), Gumar : Naklo42:44 (20:19), Triglav B : Gorenja vas B65:38 (26:15). Lestvica: Triglav B 3 3 0 Kranj 75 3 3 0 Gotik 3 3 0 Radovljica 3 2 1 Naklo 3 2 1 Gumar 3 12 Center 3 12 Kokrica 3 0 3 Veriga 3 0 3 Gorenja vas B 3 0 3 169:113 178:140 166:136 146:124 156:138 149:156 158:170 139:176 144:197 109:158 -d h C^ A r- 15 J^m Petek - 23. maja 1975 Povsod svečano in veselo 1 Protipožarna zaščita v civilni zaščiti Letošnji dan mladosti in 83. rojstni dan predsednika Tita bodo najbolj množično in veselo proslavili mladi v kranjski občini. Jutri, 24. maja, ob 10. uri bo na Trgu revolucije v Kranju svečana zaobljuba vojakov kranjske garnizije in mladincev — prostovoljcev v partizanskih enotah. Slavnostni govor bo imel podpolkovnik Momčilo Mar-janac, kulturni program pa bodo pripravili recitatorji kranjske gimnazije in folklorna skupina Sava. Po svečanosti na Trgu revolucije bodo vojaki in mladinci odšli v kino Center in kino Storžič, kjer si bodo ogledali film Sutjeska oziroma film Odpisani. Popoldne pa se bo -začelo dvodnevno srečanje kranjske mladine v Cerkljah. Najprej se bodo zbrali taborniki, ki bodo za vasjo postavili velik tabor. Zvečer bodo po vseh vaseh zagoreli kresovi, ob 20. uri pa bodo taborniki za kulturnim domom v Cerkljah pripravili velik partizanski miting. Slavje se bo v soboto sklenilo s predstavo filma Sutjeska. Predstava bo na prostem za osnovno šolo. V nedeljo, 25. maja, se bo ob 9. uri dopoldan začela gasilska vaja, v kateri bodo sodelovali cerkljanski gasilci. Prikazali bodo evakuacijo otrok iz goreče šole. Prav tako ob 9. uri bo stekla akcija tabornikov Ilegalec. V njej bodo sodelovali tudi radioamaterji in poleg kranjskih tabornikov tudi taborniki iz Mengša. Ob 10. uri se bodo začele finalne tekme v košarki za pokal dneva mladosti. Mladi se bodo pomerili tudi v malem nogometu. Ob 11. uri pa bodo mladi tehniki pri osnovni šoli v Cerkljah pokazali radijsko vodenje letalskih modelov. Tekmovanja bodo trajala približno do 13. ure. Osrednji dogodek dvodnevnega srečanja bo ob 15. uri pri šoli. Več kot 1000 pionirjev iz vse kranjske občine bo sprejetih v ZSMS. Ob tej priložnosti bo tudi daljši kulturni program, ki ga bodo pripravili pevski zbori iz Cerkelj, recitatorji, folklorna skupina osnovne šole Preddvor, godba na pihala in glasbeni ansambel kranjske garnizije. Drevi bo po jeseniških ulicah potekala tradicionalna baklada mladosti. Sodelovali bodo člani športnih društev in organizacij, pripadniki teritorialnih enot, člani osnovnih organizacij ZSMS in vojaki. Pričakujejo, da bo udeležba najmanj takšna kot lani, ko je v bakladi sodelovalo več kot tisoč udeležencev. Baklada se bo začela ob 20. uri. Jutri bodo športna tekmovanja med osnovnimi organizacijami ZSMS. Nekaj jih organizira komisija za šport in prireditve pri OK, druge pa osnovne organizacije. V nedeljo, 25. maja, bo najbolj slavnostno. Že zgodaj zjutraj se bodo začeli množični pohodi mladih po partizanskih poteh, zatem pa bo ob 12. uri na Pristavi zbor vseh udeležencev pohoda. Osrednja prireditev ob dnevu mladosti je bila v radovljiški občini včeraj v vojašnici na Bohinjski Beli. Imenovali so jo obrambni in športni dan srednješolske mladine, potekala pa je pod geslom: 30 let v svobodi. Vojaki so gostili približno 200 dijakov ekonomske, gostinske in poklicne šole. Seznanili so jih z življenjem in delom v vojašnici, jim razkazali opremo in orožje in planinske prepreke, kjer se urijo. Sledila je velika kulturna prireditev v počastitev 30. obletnice osvoboditve, v kateri so nastopile kulturne skupine iz občine in 110-članski mladinski ženski zbor pod vodstvom Albina Završnika. Po skupnem vojaškem kosilu so se mladinci iz srednjih šol in vojaki pomerili v športu. Jutri, 24. maja, zvečer bo v kino dvorani na Bledu slavnostna akademija. V kulturnem programu bodo nastopili domači pevski zbori, harmonikarski orkester iz Radovljice ter znani dramski in operni umetniki iz osrednjih slovenskih gledaliških hiš: Na akademiji bodo podelili tudi diplome in pokale ekipam in posameznikom, ki so se najbolje odrezali v športnih tekmovanjih, ki so v počastitev meseca mladosti tekla ves mesec. V Škofji Loki bo osrednja prireditev v nedeljo, 25. maja. To bo slavnostna parada, ki se bo začela ob 9. uri pred vojašnico. V paradi bodo sodelovali člani šolskih športnih društev v občini, specializiranih mladinskih organizacij in osnovnih mladinskih organizacij. Od vojašnice bodo udeleženci parade krenili čez Spodnji trg, mimo občinske skupščine na Mestni trg, kjer bo proslava. Slavnostni govornik bo predsednik skupščine telesno kulturne skupnosti Janez Šter. Kulturni program bodo pripravila mladinska kulturno-umetniška društva. Po proslavi bo otvoritev razstave del Male Groharjeve kolonije, ki se bo začela danes. V Tržiču bo jutri, 24. maja slavnostna seja občinske konference, na kateri bo spregovoril o dnevu mladosti predsednik Ludvik Perko. Za krajši kulturni program pa bodo poskrbeli učenci vseh treh tržiških osnovnih šol. Na konferenci bodo podelili tudi priznanja sedmim mladim družbenopolitičnim delavcem in trem mentorjem. Po končani slavnostni seji se bodo mladinci zbrali na nogometnem igrišču, od koder bo krenila po Trgu svobode ob ognjemetu povorka z baklatrti do spomenika NOB, kjer bo krajši kulturni program. L. Bogataj Kranju od 26. do 30. maja KDO J K KRIVi - ( ire za nekaj več kot pol kilometra dolg odsek bohinjske ceste v Soteski. Ze precej Save Bohinjke je steklo mimo, odkar so se začela ta gradbena dela. Prvotno je bilo predvideno, da bodo končana v nekaj mesecih. Lansko sezono je bil ta odsek prav takšen kot je tudi še zdaj. Na eni od sej radovljiške občinske skupščine v začetku tega leta se je predsednik skupščine opraviči/ delegatom iz Bohinja za napačen odgovor na postavljeno vprašanje. Rekel je, da je odgovor, da bo cesta gotova do začetka minule zime, dalo Cestno podjetje Kranj in da skupščina'za to ni nič kriva. Povedal je tudi, da je Cestno podjetje zagotovilo, da bo ta odsek urejen takoj sponila-' di, ko bodo to dovoljevale vremenske razmere. Zdaj nas le še slab mesec loči do začetka koledarskega poletja in začetka glavne turistične sezone. Kakšen odgovor imajo sedaj pripravljen na Cestnem podjetju v Kranju, ne vemo. Morda bodo cesto asfaltirali takoj v začetku poletja, ko bodo to dovoljevale vremenske razmereV. Ali pa v začetku jeseni. . . Morda je vprašanje pikro; morda celo preveč pikro. Vendar je res, da takšno neodgovorno igračkanje z odgovori in občani, ko se ne pove pravega vzroka in krivca, pač pa se sklicuje na vremenske razmere in podobno, še zdaleč ni v prid razvijanju sedanjega delegatskega sistema. Morda bi mirno in razumevajoče vse skupaj spregledali in tudi znali razumeti, ko bi vedeli za pravi vzrok. Tako pa je bilo na zadnji seji zbora krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine 29. aprila ponovno načeto to vprašanje. Predsednik zbora se je javno obrnil na , predstavnika tiska in rekel, daje takšno zavlačevanje in zavajanje več kot neodgovorno in vredno javne graje. »Vemo, da je denar za ureditev tega odseka in nerazumljivo je, da Cestno podjetje asfaltira raje razna dvorišča in podobno, namesto da bi uredilo ta odsek.« Ce je takšna ugotovitev upravičena, ne vemo. Sliši se namreč, da še vedno ni gradbenega dovoljenja, ker je treba izdelati še projekte za večja vodogradbena dela. Kakorkoli že. Menimo, da Cestno podjetje Kranj, kije doslej dajalo odgovore na vprašanja delegatov iz Bohinja, da vsaj zdaj pravi odgovor in pove, kdo je kriv ter do kdaj bo ta odsek bohinjske ceste zanesljivo urejen. — A. Za/ar III. sejem opreme in sredstev civilne zaščite v. S™^ pa organizatorji pričakujejo velik obisk iz cele države; obisk so namreč najavili predstavniki občinskih skupščin iz cele države, predstavniki večjih delovnih organizacij, gasilskih enot in drugi. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. urč. Vstopnina pa bo 10 dinarjev. A. Žalar V ponedeljek ob 10. uri dopoldne se bodo v Kranju oglasile sirene in najavile otvoritev tretjega sejma opreme in sredstev civilne zaščite, ki ga bo odprl generalpolkovnik avi-acije in pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Ivan Dolničar. To bo že tretji tovrstni sejem, ki bo letos namenjen predvsem protipožarni zaščiti v civilni zaščiti in bo odprt od 26. do 30. maja. Prireja ga Gorenjski sejem skupaj z organizacijskim odborom, v katerem so predstavniki zveznega, republiških in pokrajinskih sekretariatov za ljudsko obrambo, predstavniki gasilske zveze Jugoslavije in Slovenije, rdečega križa, zveznega komiteja za zdravstvo in socialno politiko in center za civilno zaščito iz Zemuna. Predsednik organizacijskega odbora in predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič je na ponedeljkovem pogovoru z novinarji povedal, da je ta sejem edina tovrstna specializirana prireditev v Jugoslaviji, ki bo poslej vsako leto konec maja v Kranju. Namenjena je tako občanom kot tistim, ki se poklicno bavijo z vprašanji opreme in sredstev civilne zaščite. Prireditev je toliko pomembnejša, ker si obiskovalci lahko na enem mestu ogledajo vso opremo in sredstva za potrebe civilne zaščite, ki jo proizvajajo različna podjetja v državi. Poleg domačih pa bo letos razstavljalo opremo tudi nekaj tujih razstavljavcev iz Italije, Švice, Zvezne republike Nemčije in Avstrije. Vseh razstavl javcev pa bo prek 60. Sejem opreme in sredstev civilne zaščite ima dvojen pomen: komercialni in vzgojno-izobraževalni. Slednjemu so letos organizatorji namenili še posebno pozornost. Tako bo na sejmu razstava o trenutnem položaju protipožarne zaščite v državi. To razstavo prireja gasilska zveza Jugoslavije skupaj z republiškimi in pokrajinskimi gasilskimi zvezami. Drugi del razstave pa bo prikazoval akcije civilne zaščite v minulem letu. V tem delu razstave sodelujejo republiški in pokrajinski sekretariati za ljudsko obrambo. Prikazane bodo akcije na poplavljenih področjih v Hrvatski, Bosni in Hercegovini. Novost letošnjega sejma je tudi poseben seminar o protipožarni zaščiti, ki bo v sredo, 28. maja, v kinu Center v Kranju. Zanimanje zanj je veliko, saj se je prijavilo že okrog 540 udeležencev iz vse države. Nič manj zanimiva pa ne bo velika vaja vojaških in civilnih gasilskih enot, ki bo prav tako v sredo ob 17. uri na sejemskem prostoru. Na tej vaji bodo prikazali gašenje enega najbolj vnetljivih kemičnih sredstev z najsodobnejšimi sredstvi za gašenje požarov. Prikazane bodo naloge, ki jih je treba opraviti ob letalskem napadu na skladišče, kjer je s požarom ogrožena imovina in so ranjeni ljudje. V vaji bodo sodelovale tudi enote civilne zaščite in rdečega križa. Sodelovalo bo prek 100 pripadnikov JLA, civilnih gasilcev, članov enot civilne zaščite in rdečega križa. Da bi si vajo lahko ogledalo čimveč ljudi, bo ta dan od 15. do 19. ure kranjska obvoznica zaprta za ves promet z vozili. Prvič bo letos na sejmu delovala tudi informacijska pisarna, kjer bodo posamezniki in skupine lahko dobili informacije, odgovore na vprašanja, nasvete in podobno o vseh organizacijskih in tehničnih vprašanjih s področja civilne zaščite. V pisarni bodo strokovnjaki iz centra za civilno zaščito zveznega sekretariata za ljudsko obrambo iz Zemuna. Le-ti so doslej dobili že prek 90 vprašanj od posameznikov ia skupin iz cele države, ki si nameravajo ogledati sejem v Kranju. Razen tega bodo v hali B vsak dan predvajali tudi filme in organizirali razna predavanja. Vrsto prikazov pa bodo organizirali tudi različni proizvajalci sredstev in opreme. Iskra spet odprta za občane Tako kot že nekaj let so se v Iskri Elektromehaniki Kranj tudi letos odločili, da omogočijo občanom ogled tovarne. Tovarne oziroma temeljne organizacije združenega dela: matična tovarna v Savski loki, Stikala in Telekomunikacije na Laborah, Vega v Ljubljani ter TOZD v Lipnici, Horjulu in na Blejski Dobravi bodo odprte jutri, 24. maja, od 9. do 12. ure. Obiskovalci si bodo v spremstvu vodičev lahko ogledali proizvodnjo v posameznih obratih. A. Boc Glede na tako začrtani program letošnje tovrstne sejemske prireditve v Kranju velja ugotoviti, da je prav, da si jo ogledajo tako občani kot enote civilne zaščite iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, Med nevihto je v ponedeljek, 19. maja, popoldne strela udarila v gospodarsko poslopje Janeza Križnarja na Škofjeloški cesti v Kranju. Pogorelo je ostrešje hleva in senika s krmo in sušilno ter puhalno napravo, poškodovana pa je tudi stanovanjska hiša. Škode je za okoli 250.000 din. Pri gašenju so pomagali sosedje, gasilci iz Kranja in Stražišča. V kranjski občini še danes poteka akcija zbiranja starega papirja m krp-ki jo je organiziral skupaj s podjetjem Dinos občinski odbor Rdečega križa Kranj. Nekatere krajevne skupnosti v občini so se v dneh zbiranja kar dobro odrezale, saj je bilo prvi dan zbrano prek 11 ton'papirja, drugi dan pr^ 27 ton, za zadnje dneve pa še ni točnih podatkov. Največ papirja so zbrah v krajevni skupnosti Vodovodni stolp, saj so nabrali kar 13,5 tone. - L. M■ " Foto: F. Perdan Z zlatim C na državno prvenstvo tudi drugi pogoj: od višine odklof>a se je povzpela z letalom 3000 metrov visoko. S tem zlatim C (trenutno Je menda tretja ali četrta ženska, jj! ga je osvo jila) si je prislužila • tud vstopnico za letošnje državno prven-stvo. . »Za ta šport me je navdus» oče, ki se je med zadnjo vojn0 šolal za pilota v Afriki. Vedno J« rad govoril o letalih in o lepota«1 tega športa. Ko so 1970. l®ta sprostili vpis v šolo za jadralnp letenje (pred tem je bil pogoj' da si padalec ali modelar), sem prijavila. Še v kranjsko gimna/i' jo sem hodila, ko sem začela sp°" znavati teorijo letenja. Mam*1 sprva ni bila nič kaj navdušen^ nad mojo odločitvijo. Zdaj P« ®e je nekako spoprijaznila, tako « tudi leto dni mlajša sestra obiskuje začetniški tečaj.« »Je bila pot do zlatega C težka?« »Pravzaprav ne. Mislim, sem imela tudi nekaj sretf-Sploh so bili tisti dan za letenj zares odlični pogoji. Sicer P sem od prvega starta do dan^ letela okrog 200 ur in prelet^ morda vsega skupaj okrog D"! kilometrov. Malo, mar ne? Ve v dar imam rada ta šport in čcp^a nimam kaj dosti časa za re treninge, če tako rečem, ,u doslej letenje ni delalo posebn težav.« »Kako pa bo na prvenstvu?« i »Nobenih izkušenj nimam, se ga prvič udeležujem. In & pričakujem ne veliko, Saj veg tako kot v vsakem športu, tudi tu geslo: treba je sodeloV'1 Mislim pa, da bo, tako kot J, pri jadralnem letenju, odvisno od vremenskih in drug.1 posebnih pogojev za leten) Želim le, da bi s solidno uvrst^. vijo potrdila nedavno osvoj® ^ zlati C. Sicer pa je moja želja^ prihodnje (kajti še naprej naI1\, ravam leteti) osvojitev diam» nega C.« »Verjamem. Pa srečno.« _ , A. Žalar V nedeljo, tri dni pred dnevom jugoslovanskega vojnega letalstva, se je v Celju začelo državno prvenstvo v jadralnem letenju. Tako kot vselej se je tudi tokrat prvenstva, ki bo trajalo do konca meseca, udeležila ekipa jadralnih letalcev Alpskega letalskega centra iz Lesc. Prvič letos pa je iz leškega kluba odšla na prvenstvo tudi ženska predstavnica, ki se bo potegovala za čimboljšo uvrstitev v tej športni panogi. To je 21-letna Vesna Žnideršič iz Tržiča, študentka drugega letnika Visoke šole za organizacijo dela v Kranju. V soboto, sredi priprav in tako rekoč tik pred odhodom sem ji »ukradel« nekaj časa za kratek pogovor. Vesna je sicer po rodu iz. Trbovelj, vendar že d'eset let s starši živi v Tržiču. A to niti ni pomembno. Boljv pomembno je, da je letos 3. maja na tradicionalni republiški akciji osvojila zlati C. Z jadralnim letalom je preletela slovenski trikotnik Lesce — Maribor — Novo mesto — Lesce (300 kilometrov) in izpolnila