Štev. 276.
POLITIČEN LIST Zft SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Uredništvo j« v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čer dvsrliic nad tlakam«).
Z urednikom je mogoče govoriti le od
10,—13. ure dopoldne. Rokopisi ae ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Urednlikega telefona iter. 74.
V Ljubljani, v petek, 2. decembra 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ia prasnile«, ob polu i. url popoldne. — Velja po poš za celo leto 26 K, *a polovico leta 13 K, ia četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V u ] prejeman: ta celo leto 20 K, sa pol leta 10 K, ia četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 t Za pošiljanje v Ljubljani na dom jc iostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej
Upravništvo
Kopitarjevih ulicah štev. 2.
, Inaerate In reklamacije. — ijo enostopna petltvrsla (dolžina it 13 b, za dvakrat II b, aa trikrat
)na garmondvrsta primeren popust.
ter. i aa.
Situacija v parlamentu.
Dunaj, 1. de c.
O boleini visokih dostojanstvenikov izdajajo zdravniki vsako jutro in popoldne avoja porodila glede toplote, udarcev žile, mrzlice in drugih zaakov nevarne bolezni. Isto delajo ie nekaj let časnikarji glede av atrijskega parlamenta. V jutranjih in popoldanskih izdajah registrujejo dunajski časniki vsak najmanjši dogodek, ki bi utegnil ugodno ali slabo vplivati na bolnika.
Vsi časnikarski zdravniki so soglasnega mnenja, da je ta parlament neozdravljiv. — Različnega prepričanja pa so glede vzrokov nevarne bolesni. Vladna in nemškonaciooalna glasila zvračsjo vso krivdo na Čehe in „Slo-vaneko zvezo", češ, da ae ti upirsjo delavnosti zbornice.
Tem očitanjem moremo odgovarjati, da ao vsega zla krivi Nemci in vlada, ki je le izvrševalni organ nemških strank na levici. Včeraj je zastopnik brnske trgovske zbornice, baron OfL'rmann, govoril jako pametno besedo ia ravnopravnost nenemških narodov. Že med govorom so mu ugovarjali njegovi pristaši in koncem aeje ga je načelnik dr. Groes oštel kakor uskoka.
Zmerni nemški možje se torej niti ogla aiti ne smejo, sicer dobe z leakovko po prstih. — To je paC dokaz, kdo je zakrivil žalostne in neznosne razmere v parlamentu.
Državna podpora.
Vsako leto je vlada določila gotovo avoto za državne podpore valed uim. To je bila vaba za vse stranke, ki raje jemljo, nego dajejo. Sadsi je stvar drugačna, kakor sem že poročal. Vlada dovoli 15 in pol milijona, a hoče za se 53 in pol milijona. Vse stranke ■o pripravljene dovoliti potrebni kredit za državne podpore, večina pa se upira novemu kreditu vladi, ki naj ga ob enem dobi za svoje druge potrebščine. Ze nekaj dni so se agrarci posvetovali, kako bi dobili državno podporo, ne da bi bilo treba vladi dovoliti nov kredit.
Danes se je na povabilo gre la Zedwitza zbralo v zbornici do 90 kmečkih poslancev iz vseh strank. Vai govorniki brez izjeme so naglafiali veliko bedo v avoiih okrajih in potrebo, da zbornica dovoli 15 in pol milijona.
V	ta namen pa je treba, da rame stranke zapostavijo svoje nujne predloge, ker sicer je pravočasna rešitev tega zakona nemogoča.
Ko je poslanec KSnig v imenu mlado-češkega kluba izjavil, da Cehi v ta namen zapostavijo svoje nujne predloge, je končno obveljal predlog, da se dotični vladni načrt brez prvega branja £e jutri v seji izreči proračunskemu odseku.
Češki poslanec dr. F i e d I e r pa je dostavil, naj se poljedelskemu ministrstvu dovoli še 47» milijona kredita za razne melioracije, to so uravnave voda, vodovodi itd., dalje za gospodarske zveze, sploh za poljedelske namene. Tudi ta predlog se je zdel mnogim umesten, a vladni pristaši so takoj izražali pomisleke, češ, da se tu ne gre za melioracije, marveč samo za podporo vsled uim. Tako Fiedlerjev predlog ni obveljal, pač pa ga hočejo jutri dr. F i e d 1 e r , Prašek in dr. Susteršič nujno vlo žiti b podpisi snojih klubovih članov!
Vprašanje je seveda, kaj stori proračunski cdsek. Dvojno je mogoče. Proračunski odsek more odobriti oba predloga, torej do voliti 20 milijonov ter črtati vladi nadaljni kredit v znesku 537», oziroma 49 milijonov.
V	tem slučaju more gosposka zbornica, ki se snide 7. t. m., ovreči ta sklep ter odobriti prvotni načrt vlade, ki zahteva 69 milijonov posojila. S tem je vsa stvar vsaj za letos pokopana. V drugem slučaju more že proračunski odsek odobriti vladni načtt brez premembe, potem jo zopet veliko vprašanje,
ali v poslanski zbornici vlada dobi večino za ta zakon. O tem in drugem je trajalo danes med agrarci neobvezno posvetovanj nad dve uri.
Poavetovanja načelnikov.
Vzporedno s tem so se vršila te doi posvetovanja načelnikov raznih klubov. Češki klub je sklenil, da nima povoda za pre membo svoje taktike naaproti vladi in da se torej ne udeleži skupnega posvetovanja klubovih načelnikov. Isto je storila naša »Slovanska zveza« Načelniki ostalih klubov so se včeraj po seji zbrali v dvor»ni zbornič nega predsednika. Posvetovanja sa je ude-ležil tudi ministrski predsednik dr. pl. Kor« ber, ki je izjavil, da hoče vlada pospeševati delavnost zbornice. Zbornični predsednih grof Vettes je nasvetoval, naj zbornioa pred Bo-žčem reši proračunski provizorij, vladni načrt glede državnih podpor in vprašanje glede italijanskega vseučilišča. & tem nasvetom ao bili zadovoljni zastopniki liberalnega vele-poseatvs, poljskega, italijaaskega in rumun-skega kluba, katoliškega centruma in socialnih demokratov, ostali ao molčali ter ai mi slili svoje.
RasinBki zastopnik Romanczuk pa je odkrito povedal gospodi, da jo preje v zbornici in državi nemogoč mir in red, dokler ni rešeno narodnostno vprašanje. Končno so načelniki naročili predsedniku zbornice, naj se on nadalje pogaja glede dnevnega reda. Tako vedno bodi mačka okoli skltde. Ne kaže druzega, nego da vlada razpusti državni zbor, s § 14. oktroira nov volivni zakon, strog poslovnik, reši medtem vsa pereča narodnostna vprašanja in potem nova vlada stopi pred nov parlament. To je in bode edina rešitev avstrijskega vprašanja. Ta parlament je bolan že od rojstva in vsa zdravila so breuspešna. Treba je radikalnega sredstva; žal, da nimamo moža, ki bi z že lezao roko stri ta od početka piškaii zi-stam.
Rusko - japonska vojska.
Siloviti naakoki na Port Artur.
V torek so Japonci zopet pričeli silovit naskok na vzhodne pertarturske utrdbe. Po silnem in krvavem boju se je Jeporcem z ogromnimi izgubami posrečilo — kakor govore londonska poročila — izeti Rusom nekaj postojank, med njimi tudi »20-3 m grič«. Iz Tokia poročajo 1. t. m., da je desno krilo oblegovalne armade pred Port Arturjem že v ponedeljek zasedel po hudem boiu d e I »203 m griča«. Naskok na fort CfunSan blizu »203 m griča« je bil uspešen. I?gube Rusov so baje cgromte. Baterije na »203 m griču« so morale za nekaj časa umolkniti. Zdelo se je, kakor da bi se Rusi umikali. Med tem so pa dospele ruske rezerve in boj je zopet divjal ter se nadaljeval celo noč med ponedeljkom in torkom. Polagoma pa je ogenj ponehal. Japonci so zasedli jarke pod vrhom. A najnovejša vest trdi, da so Japonci zasedli že cel grič.
Iz japonskega glavnega stana pred Port Aiturjem poročajo 1. t m.: Oblegovalna armada je pričela obstrelavati dne 30. m. m. zjutraj »203 m grič«. Ob 4. uri popoldne je večkrat napadla ta grič. a napadi so bili vsled odpora odbiti. Ob 5. uri popoldae so prodirale japonske čete proti jugo vzhodnem delu griča ter došle 30. m. m. pod vrh. Ob 7. uri, ko je dešla pomoč, jo bil vrhunec zaseden. Cito, ki so predirale na severo-vzhodu, so tudi napadle. Ob 8. uri je padel fort na vrhu griča v japonske roke. Rusi so pustili na vzhodni strani griča cele kupe trupelj.
Iz Tokia poročajo v Rim — tako trdi londorako poročilo z dne 30. m. m. —: Padca utrdb Sunsušan in Kikvanšan so pričakovali že za sredo. Ruski vjetniki pripo-
vedujejo, da je Steselj dobil iz Peterburga naročilo, naj odkloni vsako ponudbo za kapitulacijo. oedaj je vse pripravljeno, da se Rusi umaknejo v utrdbi Ljaotešan in Tigrov rep. V ti utrdbi se bodo umaknili le vojski, drugi bodo ostali v mestu, zanašajoč se na milost sovražnika. Port Artur gori že dva dni. Topovi velikega kalibra uspešno ob strelavajo ladje, »l^eresvjet« je bil zadet 15krat, a se l&bko še premika.
»Grič 203 m."
Akoravno iisti mnogo piiejo o tem griču, vendar pa se ne ve, kje leži. Najbrže leži na severozahodni strani utrdbene črte ter zunaj črta notranjih utrdb. Ako bi bil znotraj črte ter bi bil res tako važen, bi ga bili gotovo že večkrat imenovali. Nekateri liati piše j > o tem griču: Vzeti grič leži na najvišji točki portarturske kotline. Nekateri menijo, da je ta grič sosed utrdbe Sunsušan, na črti med severno in vzhodno fronto, drugi pa so mnenja, da pripada ta grič sku pini lian na severozahodni strani Port Arturja. Verjetno je oboje. Tcda geografiJna lega tega griča je za nas le tega pomena, da vemo, kje delujejo sedaj Japonci. Važnejši je slrategični pomen te osvojitve, ker je v njej tak uspeh, da je vprašanje, ako je Port Artur še nepremagljiv. Tako listi. — Mi pa pravimo: Ako so Japonci rabili cele tri mesece, da so vzeli zunanje utrdbe, in je to prva osvojitev, ki bo imela vpliv na no tranje utrdbe, potem Port Artur še dolgo ne bo padel. Naj si tudi padejo notranje utrdbe, ostanejo še redute, ki jih zamorejo Japonci vzeti še le, ko pade zadnji Rus.
Pri tej priliki bi bil« zanimivo slišati, kako veliko je mesto. Ob pričetku vojske ie Štelo 2263 hiš, od katerih jih je bilo 360 sezidanih po evropejskem načinu.
Angleške želje.,
Iz Londona poročajo 30. m. m. Danes krožijo v meitu vesti, da je p a d e c (!) PortArturja naznanjen že vsem velikim trgovskim hišam.
Kaj bo v Mandžuriji?
Dopisnik „Standarda" v 0,amovem štabu poroča 1. t. m.: Poročila o bojih ob Sahu so dospela k nam iz Evrope; v resnici ni no bena armada poizkušala resnejših operacij. Rusi kažejo tupatam več živahnosti, iz strahu pred nenadno japonsko ofenzivo. Ruako prodiranje 86 Da kmalu zopet ustavi. Obe ar madi sta se pripravili na obeh bregovih reke baho za zimo tur pričakujeta ojačenj. 01-ločilnih dogodkov v bližnji bodočnosti tu ni pričakovati.
Iz Mukdena poročajo dne 30. nov.: Japonci se umikajo nazaj proti Cančanu. Ozemlje med Ginhenčenom in Sincintinom je sedaj prosto.
Ruski brzojavni urad poroča iz Mukdena 30. m. m.: Akoravno so imeli Japonei strelske jarke izborno urejene, vendar se umikajo v južno vzhodni ameri.
S a h a r o v poroča 1. t. m.: Sovražni zadnji oddelek, ki smo ga pregnali iz prelaza, 10 km. južno od Cinhenčena, sa je umaknil v drugi, 2 km. oddaljeni prelaz ter se ondi utrdil. Danes zjutraj so naše čete napadle Japonce, ki so se po kratkem, a trdovratnem odporu akoro v begu umik n i 1 i.
Učitelji vojaki.
Ruski ljudskošolski učitelji vojaki niso klicani v rusko-japonBko vojsko. Darovi za brambovce Port Arturja.
Peterburg, 30. nov. Tukajšnja mestn* uprava je sklenila, ustanoviti ustanovo 100.000 rubljev za brambovce Port Arturja ter njihove družine. Obenem je ■kfe nila prositi za dovoljenje, da sme vzpodbujati celo Rusijo za take darove.
Bolni in ranjeni Japonci.
Ruski brzojavni urad peroča iz Mukdena, da tuje bolnišnico v Iokavu marljivo
odpravljajo številne bolne in ranjene Ja"
ponce.
Rusija in druga mirovna konferenca
Rauterjev urad poroča iz Washingtona dne 30. nov.: Rusija je naznanila ameriški vladi, da ji je jako pri srcu nažrt Roose-veltov glede druge mirovne konference, a sedanji tranotek ja zato nepripraven. Vsled tega predlaga, naj se počaka, da se konča japonsko ruska vojska.
Pomorska dela Rusije.
Iz New Yorka poročajo, da namerava predsednik velikega trusta ladjedelnic Mr. Lewis Nixon, odpotovati 1. febr. v Rusijo, da pripravi ondi vse potrebno za zgradbo velikih ladjedelnic v Sebastopolu. Potreben materijal in delavci, po številu 7000, bodo prišli iz Amerike. Poleg ladjedelnice se bo postavila tudi tovarna za ladjine oklepe in topove. Ponudile so se tudi nekatere angleške tvrdke, ki so bile pa odklonjene. Japonako vojaštvo.
Polkovni poročnik Gertsch, ki ga je poslal švičarski zvezni svet k japonski ar« madi, piše v nekem privatnem pismu: »Japonci so krasni vojaki, brez strahu pred smrtjo, siloviti v napadu in žilavi v obrambi. Na nekaterih mestih so se berili proti dvakratni ali trikratni premoči, akoravno ae Ruai tudi dobro bijejo."
Novo japonsko posojilo.
London, 1. dec. Listi poročajo, da bo japonski budget zahteval 8e nadaljnih pooblastil, da sme najeti v inozemstvu denarja ter izdati tudi vrsto rotranjih posojiL
Vladlvostok ln Sahalin.
Dopisnik »Buž. Vjed.« poroča iz Vladi-voBtoka dne 1. t. m.: V zadnjem času je življenje vedno bolj normalno. Industrija se vedno bolj oživlja, trgovina se boljša. Mnogo prebivaleev ae vrača v mesto. Iz Sahalina Be pa poroča, da ae je mnogo prebivaleev ob začetku vojske umaknilo v notranjost otoka, ki se pa sedaj vračajo na svoja bivališča. Hunhuzi prebivalstvo vedno vznemirjajo. Včeraj je poizkušalo osem oboroženih Hnn-kuzov opleniti neko trgovino. Enega so prijeli. Včeraj so umorili Hunhuzi tudi neko rusko rodbino, obstoječo iz pet rseb.
Državni zbor.
Debata o Korberjevi izjavi bo trajala najmanj do prihodnje srede. Na vrsto pride še 17 govornikov. Na razpravo o italijanski fakulteti pred Božičem ni misliti. Nekateri pričakujejo, da bo zaBsdanje odgo-dono sredi decembra.
Dogodki na Ogrskem. — Tisza v Gjuru.
Svoj odstop iz liberalne stranke je opravičil poslanec "VViassics v pismu na Bvoje volivce. Dogodki v zbornični seji 18 m. m. in način odobrenja poostritve poslovnika so odločili, da je zapustil Tuzovo stranko. Po njegovem mnenju bi bo moral zbornični sklep o poostritvi poslovnika razveljaviti. Poslovnik bi se moral izpremeniti v soglasju z vsemi strankami. Ce bi sa pri tem pojavila ob-strukcija, bi moralo izreči ljudstvo svojo sodbo.
Včeraj smo med brzojavkami kratko poročali o demonstracijah v Gjuru proti Tiszi. Včeraj ob pel 8. zjutraj je zapustil s svojimi somišljeniki Budimpešto. V Komornu so mu njegovi pristaši priredili sijajen spre-jem. Ko so je pripeljal v Gjur, ao mu priredili opozicieralci demonstracijo. Peli bo K&šutovo himno in z žvižganjem sprejeli ministrskega predsednika. Dasi je deževalo, je kakih 2000 oseb med potom v Lic ydovo palačo, kjer jo bil napovedan shod. žvižgalo in demonstriralo proti Tiszi. Na Szeoheny-jevem trgu so grozili Tiszi s pestmi in z dežniki. Pred Llcydovo palačo so pričeli metati kamenje in so razbili eno okno Tiszovc kočije. Tudi okna kočij, v katerih so so pe-
•li Tiszovi spremljevalci in časnikarji, je množisa razbila s kamni. Zivio-klice liberalcev so zadušili blici demonstrantov. Polioija je preprečila, da ni il Tisza udarjen a dež nikom. Tudi med shodom je množica nada-ljevala demonstracijo. Policija je bila preslaba, da bi bila vsdržala red.
Množica je v sborovalno dvorano metala kamenje Vojaki so morali priti policiji ns pomoč. Zasedli so prostor pred L!oy dovo palačo, kjer se je vršil shod. Na ah jau je Tisza povdarjal, da so zadnji dogodki v sbornici prepričali vsakega domoljuba, da mora biti kones žalostnim dogodkom v zbornici. Res je, da pri odobritvi Danielovega predloga niso govorili vBi naznanjeni govor niki, a opozicija je naznanila tehnično ob-strukcijo in bi bila lahko več let preprečila sklepanje o predlogu. Tisia hoče. da dobi zbornica zopet vpliv in ugled. Khuen Ha-dervary je poizkusil z močao politiko ura diti razmere. A ker tako ni Slo, se je moral poizkusiti drug način. Končal je: »Narod bo sodil med nami in uničil vsakogar, kdor bo nasprotoval napredku*. Na shodu so Bprejeii resolucijo, b katero bo obsodili obstrukcijo in izrekli zaupanje vladi. Po shodu je Sel Tisza ca banket v hotel »Ro yal\ Vojaštvo je med potom stražilo ministrskega predsednika. L\ vojaškim kordo-nom je zbrana množica neprestano žvižgala in psovala Tiszo. Razpcčilo se je tudi štiri ali pet petard. Tisza je ostal miren. Poizkus množice, pretrgati vojaški kordon, se ni posrečil, ker so vojaki nastavili proti množici bajonete. Tisza je zapustil Gjur zvečer. Na kolodvoru so mu liberalci priredili ovacije. Nadaljne demorstracije je preprečilo vojaštvo, Ob 7. je bil mir. Načelnik neodvisne stranke v Gjuru je izjavil, da obžaluje is grede in zagotavlja, da jih ni povzročila njegova Btranka.
a* Opozicija bo v nedeljo priredila v Gjuru velik shod v zvezi z demonstraoijo. Grof Julij Andrassy ie imel v toilejskem volilnem okraju shod. Rekel je, da bi se bil moral poslovnik izpremeniti ca miren način. Grof Albert Appony je izjavil v »Budapesti Hir lap", da bo opozicija zahtevala varstva pri sodišču ako se bo s silo poizkusilo izvesti Dacielov načrt.
tfovi vojaški kazenski red.
»Allg. Korr « poroča, da bo te dni zbo rovala v vojnem ministrstvu enketa o novem vojaškem kazenskem zakonu. Pri tej enketi bodo poravnali razna nesporazumljenja. V najkrajšem času bodo zakonski načrt o novem vojaškem kazenskem redu predložili zbornicam. Tudi zakonski načrt o izboljšanju dohodkov vojaškim penzionistom je vojno ministrstvo zdelalo. Načrt bo predložen v prihodnjem zasedanju delegacij.
To inomoških dogodkih.
»Alto Adige" grozi Nemcem v Tridentu z bojkotom, ako bodo nadaljevali boj proti Italijanom v Inomostu. L;st zahteva, naj se odpravijo v Tridentu nemške šole. „Alto Adige" pravi, da bo priobčil imena vseh italijanskih družin, ki pošiljajo svoje otroke v tridentinske nemške šole.
Poslanec Offermann.
Poslanec binske trgovske zbornice baron Offermann, ki je v drl zbornici govoril za ravnopravnost vseh narodov, je izstopil iz nemške napredne stranke.
Pretep med črnogorskim metro-politom in državnim uradnikom.
Iz Belgrada poroča »Stampa". Dne 26. novembra je prišel naielnik črnogorske dr žavne kontrole Rade Turov z dvema uradnikoma v metropolitansko cerkev, da pregleda dragocenosti. Turov je jako sedostojno razmetaval svete podobe, mažne knjige i. t. d. Ko je o tem izvedel metropolit Mitrofan, je šel v cerkev. S Turovom sta se pričela prič-kati. Med kričanjem so odšli v metropolitovo pisarno, kjer je uradnik Filip Jergomič me tropolitu rekel, da je goljuf. Metropolit je prijel predrzneža za vrat, a ta je zagrabil Mitrofana na praih in ga pričel tresti. Ko se je metropolit oprostil, je vrgel dva težka zapisnika v Jorgomiča. Ta spopad je jako raz buril Črnogorce, osobito ker je Jergomič rojen španski jud s prvotnim imenom Finci. Pravijo, da bo metropolit odstopi), ker je črnogorski knez Nikita odobril postopanje krščenega juda.
Prestolni govor v italijanski zbornici.
Predvčerajšnjim je bila s prestolnim govorom otvorjena italijanska zbornica. Kralj je naglašal veselje, ki je nastalo med italijanskim ljudstvom zaradi prestolonatledni-kovega rojstva. Vlada bo nadaljevala svobodomiselno politiko. Stanje delavskih slojev bo vlada poizkušala zboljšati in na miren način rešiti nasprotstva med delom in kapitalom. Po dolgotrajnih pogajanjih bo bile sklenjene nove trgovinske pogodbe z Avstro - Ogrsko, Nemčijo in Švico. Škode, ki jo povzročajo carinske vojske, zato ne bo. Vlada bo skrbela za izpopolnjenje armade in mornarice. Italija napreduje v gospodarskem oziru, kar je posledica miru, ki je zagotovljen s trdnimi zvezami in po prijateljskih odnošajih z
drugimi državami Italija je sklenila pogodbe o mirovnih razsodiščih s Francosko, Angleško in Švico, nadaljna pogajanja so pa še s
Ameriko in z drugimi državami,
Izjava ruskih opozicionalnih strank.
Pred kratkim so zborovali v Parizu za-Btopniki ruske ustavne stranke, poljske soci aliatične stranke, socialistične prekuoijske in pa Finske stranke za aktivni upor. Izdali so izjavo, v kateri zahtevajo: 1. O lpravo samovlada in preklic vseh odredb, ki škodujejo ustavnim pravicam Finske. 2. Samovlado naj nadomesti demokratična vladna oblika po načelih splošne in svobodne volilne pravice. 3. Vsaka narodnost imej pravico sama odločiti narodnestne zakone; svoboda narodnega razvoja bodi zakonito določeni, vsako nasilBtvo ruske vlade proti različnim narodnostim mora biti preprečeno.
Protiustavno gibanje na Ruskem.
Pravoslavni in birokraški krogi na Ruskem seveda z vsemi silami nasprotujejo ub -tavnemu gibanju. Na čelu reakciji se je postavil generalni prokurator svetega sinoda, znani Pobjedonoscev. Dne 30. novembra je zbral 45 visokih pravoslavnih cerkvenih dostojanstvenikov. Sklenili bo pozvati carja, naj ne dovoli nikake ustavo e izpremembe. Naši liberalci pa na eni strani gore za svobodo, a na drugi priporočajo pravoslavje!
Vohunstvo na Francoskem.
V	včerajšji seji francoske zbornice je predlagal poslanec Grosjean, naj izvoli odbor, ki bo nadzoroval javni pouk. Na ta način bo preprečeno vohunstvo. Govornik je očital naučnemu ministru, da ni kaznoval vohunov. Naučni minister je rekel, da je vedno ravnal po svoji vesti. (!) Svojo nalogo itak težko izpolnjuje in mu ni nič na tem, če odstopi. Poslanec Lafferet je zagovarjal »Veliki Orient".
V	Lvonu so priredili gimnazijci poulično demonstracijo proti gimnazijskemu profesorju Crescentu, znanemu framazonu, ki je tudi ovajal častnike loži.
Drugi mirovni shod.
Na povabilo ameriškega državnega tajnika o udeležbi na drugem mirovnem shodu je odgovorila Rusija, da iz vsega srca odo-bruje načrt predsednika Roosevelta. Ker se ji pa Bedanji čas ne zdi ugoden, predlaga, naj bo II mirovni shod po končani rusko-japonski vojski.
Trgovinske pogodbe.
Naša država bo najbrže koncem tega leta odpovedala trgovinske pogedbe Rusiji, Sfici, Srbiji in Rumuniji. Nov* trgovinske pogodbe bodo sklenjene leta 1905 Nemški cesar je odgovoril na pismo našega vladarja. Pismo je popolnoma zasebnega značaja. „Ko!n. Ztg." piše: »Agrarna vladna politika Nemčije je povzročila, da so prekinjena pogajanja med prijateljskima državama Avstrijo in Nemčijo. Nemška industrija bo imela škodo. Nemšija ne bo smela odkloniti na-daljnih pogajanj če jih bo želela Avstrija. Vladni listi v Barolinu pišejo, da Avstrija nima najmanjšega povoda zahtevati najob mirnejši carinski tarif. Ča Nemčija, ki je dosedaj že sklenila šest trgovinskih pogodb, prizna Avstriji najugodnejši carinski tarif, bo imela nasproti Avstro Ogrski popolnoma zve zane roke.
Italijanska zbornica.
Včeraj je nova italijanska zbornica izvolila predsedstvo. Izvoljen je bil vladni kandidat Msrcora z 292 glasovi. Socialist Coata je dobil 29 glasov. Ustavna opozicija je oddala 113 praznih glasovnic.
Petdesetletnica pruske gosposke zbornice.
Predvčerajšnjim je prešlo 50 let kar obatoji pruska gosposka zbornici. Zbornici je čestital minister H a m m e r s t e i n. Rekel je, da je pri delu obeh zbornic bilo vodilno načelo : Zvestoba kralju in domovini v vojski in v miru. Gosposka zbornica je pri tem vrlo aodelovala.
Italijanski framasoni in volitve.
Italijanski framasoni bo z izidom državno zborskih volitev v Italiji jako nezadovoljni. Framasonska »Revue" piše, da je bil izid volitev za framasone zato tako neugoden, ker ata se zbližali cerkev in država. Ravno sedaj, zdihuje glasilo tripičnih bratov, ko Brno nameravali uvesti ločitev zakona in iz trgati cerkvi šolo ter po zgledu naših francoskih bratov pričati boj proti kongregacijam, se je morala roditi ta perfidna misel o spravi med cerkvijo in državo, ki nam je prekrižala vse naša načrte. To so pač odkrite besede o framasonskih namerah!
Odkrita anarhistiška zarota.
Ii New-Yorka poroča „Now-York Sun"': Policija trdi, da je odkrla veliko anarhistiško zaroto v St. Louisu. Od 5. do 10. septembra je bil v St. Louisu anuh stiški mednarodni shod. Policija je bila z enim svojih vohunov tudi zastopana na shodu. Sedaj je jasno, zakaj je bil Roosevelt ko je obiskal svetovno razstavo v St. Louisu tako zastražen. Železniško progo je stražilo 1200 mož in
ameriškega predsednika je ščitilo mnogo preoblečenih polioistov. Umevno je tudi, zakaj ao zaprli znanega anarhistiškega voditelja Mosta, katerega so pa izpustili, ko je obliubil, da rapusti St. Louia. Most js rojen 1. 1816 v Augsburgu. Po svojem poklicu je črkostavec, a pcklic mu ni prijal in kot popotni rokodelski pomočnik je že razširjal anarhiška načela. Približno 10 let je pre ssdel v raznih nemških, angleških in ameriških ječah.
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani.
Čast domače dekle Je branil.
Na Martinovo nedeljo zvečer je povabil gostilničar Primož Matjan svoje posle doma na čaio vina. Med njimi ss je nahajal tudi z bajtarico Marjeto poročeni domači hlapec Jaka Podbetšek. Istodobno js bil v dotični gostilni tudi kovaški pomočnik Franc Pen-celj iz Lu, kateri se je hotel isti dan pre tepavati že v Pavličevi gostilni, a so ga iz gostilne iztirali. Ži takrat je izustil besede: »Moja smrt ali pa onega" — ; koga je mis lil, tega obdolženec ni povedal. Okoli 9 ure zvečer so se domači poBli odstranili iz go stilne. Pred h šo se je še Jakob Podbevšek nekoliko pomudil; med tem pa je domača dekla Ana Dažman spremila avojega, nekoliko veselega očeta domov. Isti večer sta bila v tej gostilni tudi PodbevŠkova pastorka Ivana in Lojze Bor4tnar, ki sta stanovala v bajti njegove žene. Tudi ta dra sta se napotila istočasno proti domu, in ker sta si bili z Matjanovo deklo Agato Zore v prijateljstvu, spremila ju je nekaj korakov. Franc Pencelj, današnji obtoženeo, je že dalj časa zalezaval Agato Zora, — zato se ji je pridružil ; šla sta skupaj, in sicer za Ivano in Alojzijem Borštnar ! tam pa, kjer mejita Ma-tjanov in Valentina Burje vrt, zavila sta jo po vrtu. Agata Zore je hotela iti čez vrt domu, a obtoženeo je hitel za nio, misleč, da bo ugodil svojemu pohotu. Temu bo je Agata Zore hotela izogniti, kajti k sreči je zagledala komaj 12 korakov v daljavi domačega hlapca Jakoba Podbevška t ar zaklicala Pencelju, da se ga znebi: »Tam je pa eden naš h«. Poklicala je na to Pod bevška, naj pride bližje. Ko se je ta odival njenemu klicu, je stekla domu. Zore pravi, da se je hiteča domov ozrla nazaj ter zapa-aila, da je eden od nju padel, ne da bi raz ločila kdo. Toliko je pa slišala, da je eden druzega vprašal: »Kaj pa ti meni hočeš?" blišala je pa tudi Podbeškov klic: »Francel, zamerkaj si, kaj si mi naredil.« Okoli 10. ure zvečer slišali so pred bajto njegove žene klic: »Lojze odpri!« Ko bo prišli odpirat, našli bo Podbevška onemoglega in krvavega na tleh ležati. Na vprašanje, kdo ga je poškodoval. je bil še toliko pri moči, da je rekel: »Kje pa je tisti Kovačev?" To je obdolženec France Penselj, kajti ta ga je sunil z nožem v levo nadlehtnico. Vsled izkrva-vitve je pa Podbevšek že okoli polnoči u on r 1, ne da bi ga bili mogli zaslišati. Obdolženec ne taji dejanja, zagovarja se, da je na klic Agate Zore prišel Podbevšek na lice mesta ter mu zadal zaupnico, na kar ga je on od sebe sunil, da ga je pa na to Podbevšek prijel in vrgel ob tla. Ko se je pebral, začela sta se besedovati in končno ga je zopet hlapec Podbevšek vrgel ob tla; in še le petem, ko je vstal in je šel nasprotnik zopet proti njemu, ga je z odprtim nožem od spredaj sunil ter odšel domov. To pa je storil le zaradi tega, ker se je zbal opetovanega nasprotnikovega napada. Obdolžence hoče na ta način celo situacijo spraviti v okvir silobrana. Ana Dežman pa, katera je videla aekoliko tega dogodka, pravi, da je slišala besedovanje med Pen-celjnom in Podbevškom in ko bo je tje ozrla, je videla, da je h idil Podbevšek bolj naglo nekaj korakov pred Penceljnom, kateri je šel za njim. Čez nekai časa se je pa Podbevšek vstavil in obrnil. Takoj na to ga je slišala rsči, »Francelj, zamrkaj si, kaj si naredil I* Pencelj je bil obsojen na 4 leta težke ječe. Po obsodbi je obtoženec pričel »glihati" s predsednikom, češ, »dve leti je preveč".
Umor tr ljubljanski okolici.
Danes stoji pred porotniki Anton Koleno, »Češnimarjev*, 21 let star, samski delavec, rojen v Ljubljani in pristojen v Konj, štirikrat zaradi prestopka tatvine in deset krat zaradi drugih prestopkov (vlačuganja, beračenja in po § 320 e. kz.) kaznovan. Kolenc je šiišemu občinstvu dobro znan, ker ae je često produciral s tem, da je »ka menje jedel". Obtožnica se glasi: Dne 24. av gusta 1904, popoldne, so našli 64 let staro Marijo Ulčar, vulgo Senkuljo, vdovljeno kaj-žarico iz Črnuč, na takosvanem produ ob levem bregu Save, 850 korakov prid imenovano vasjo mrtvo. Po odrgninah na glavi in vtiskih na vratu je bilo soditi, da je imenovana umrla nenaravne, silovite smrti; dalje bo je iz nekaterih okoliščin moralo sklepati, da se je na Mariji Ulčar storilo nasil stvo. Pri sodnem ogledu in razparanju mr liia so je konstatiralo, da je bila imenovana zadavljena tako da je nastopila smrt vsled zadušice. Imela je na Bobi brezdvomne znake
silovitega nenaravnega napada. Na glsvi, na obeh licih, ns vratu in na levi roki je bilo videti veš odrgnin, krvnih podplutov in oprask.
Orožnikom se je kmslu posrečilo, izslediti storilca v osebi zloglasnega delavca, pravilneje rečeno, postopača Antona Kolenca. Najprej je imenovani vbo taiil, trdeč, da ni bil na lioi dejanja in da Marije Ulčar, po domače Ssnkulje, siti ne pozna, dasi se je konstatiralo, da je Anton Kolenc dlje časa bival v Črnučah in tudi občeval s imenovano. Polagoma pa je začel priznavati posilstvo in končno še, da jo je potem zadavil.
Po njegovem priznanju je Marijo Ulčar dobil v gmajni, kjer je narezala protje, to ja vrbove za pletenje košar namenjene šibice, ter jo kar napadel in podrl na tla. Ker g« je potem zmerjala, ga je to tako razjezilo, da jo je zagrabil za vrat in z vso močjo šči-pal in tiščal toliko časa, da je postala tiha. Na njem so dobili krvavo srajco. V tem njegovem dejanju bo sapopsdeni vii zakoniti znaki hudodelstva orostega umora. Kriv je tudi preBtopka goljufije. Po izpovedbi priče Marije Gregorii jo je ogoljufal pri vinu za 1 krono. Prišel je k Mariji Gregorič, ko je že apala, in jo klical, da ga pošlje AnaZar-nikova, posestnikova hči v Nadgorici, po liter vina. Gregoričeva mu je verjela, pozneje se je pa pokazalo, di jo je za vino in za steklenico ogoljufal.
Dasi se obdolženec, ako mu kaže, rad dela malo neumnega, oziroma, kakor da bi ne bil pri zdravi pameti, pravita zdravnika izvedenca, ki sta ga pet tednov opazovala glede njegovega dušnega stanja, da se je ves ta čas povse normalno vedel in da je Biser popolnoma neolikan in zanemarjene vzgoje ter vBled tega duševno nekoliko manj razvit, nikakor pa ne na umu bolan, blazen (brezumen) ali bebast, tako da je odgovoren sa storjens kaznjiva dejanja. Ta izrek se strinja z izjavami občinskih predstojništev v Konju in v Črnučah ter z ispovedbami vseh v tem oziru zaslišanih prič, ki soglašajo v tem, da Be obdolženec, ki od svojih starišev ni dobil nobenega pouka ali vzgoje, sicer včasih, kadar je zanj prav, dela malo neumnega, da pa nikakor ni neumen, pač p« popolnoma zanemarjen in pri tem jako poreden, zvit, hudoben ia delomržen. Drugim v zabavo uganja včasih burke, n. pr. požira kamen in ogenj, oziroma gorečo pavolo, in pleše, to pa le zaraditega, da si, ker mu trdo delo ne diši, na ta način pridobi kak denar, ki ga potem zapije.
Obravnavo bo proglasili za tajno. Do 1. ura je bilo zaslišanih deset prič, med temi tudi dr. Zamik in preiskovalni sodnik dr. B u 1 o v e o. Dr. Za r n i k je konstatiral, da je obtoženec pri njem naiorej tajil, nakrat je zaklical: »Saj je mrtvi", zagrabil klobuk, z zobmi in rokami klobuk raitrgal ter za-vpil na dr. Zamika: »Dajte Be iz drugih norčevati. ne pa iz mene!"
Dane« je obtoženec po dolgem obotavljanju priznal, da je svojo žrtev davil, ker ga je z mer j a 1 a in ke r je hotel, da bi bila .tiho".
Zdravniške izjave bo bile v soglasju z obtožnico. Pri zaslišanju je obtoženec rabil najsurovejše izraze o svojem dejarji ter se enkrat jokal, drugič pa zopet porogljivo posmehoval.
Popoldne ob 4. uri se obravnava nadaljuje. Razsodba bo, kakor vedno, javna.
Predvčerajšnjim smo poročali, da so se porotniki radi nemškega govora dr. A m -broscbiitza pritožili pri predsedniku dež. sodišča g. L e v i č n i k u. Kakor smo poiavedeli so se porotniki pritožili samo prt predsedniku detične porotne obravnave g. F o n u.
Štajerske novice.
š Vabilo na koncert, ki se vrši v
nedeljo, dne 4 grudna 190 4, v veliki dvorani »Narodnega doma« v Celju o priliki občnega zborovanja društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju v korist podpornemu zakladu tega društva s prijaznim sodelovanjem celjskega pevskega društva, g. dr. Gvidona Ser-neca, slovenskega delavskega podpornega društva v Celju, orglarske šole ter polno-številne celjske narodne godbe. Vstopnina 1 K, za člane delavskega podpornega društva. dijake in vojake 50 vinarjev. Začetek ob 8. uri zvofler. Z ozirom na dobrodelni namen se preplaiila hvaležno sprejemajo.
Odbor.
š Is Ptuja. Učiteljskemu konviktu in družbi sv. Cirila in Metoda v prid priredč šentbarbarski, hajdinski in ptujski tambu-raši v čet. dne 5. januarja 1905, cb Vj8. uri zvečer veliki koncert v »Narodnem domu« v Ptuju. Prijatelje milega nam slovenskega naroda in njegove sestrice, narodne šole, vabimo k prav obilni udeležbi. Vsa hvala in čast prirediteljem, ali časten gmoten uspeh odvisen je le od vas. »Mal' položi dar domu na oltar«. Torej na svidenje 4 jan. 1905.
S Na Vranskem se je naselil kot sdravnik dr. Rihard K a r b a.
š Umrl )e r Novi vasi pri Ptuju uči-teljiščnik Josip K o 1 a r i 6
8 Hotel »Nadvojvoda Ivan" v Ma riboru je kupil zagrebški hotelir Lsopold Z w e 11 i n.
Književnost in umetnost.
* Nove orgije v Bovou. Prejeli smo naslednje iaiave: Gosp. Ivan Vidmar, dekan in načelnik serkv. stavbnega odbora nam piše: Da opravičim stavbeni odbor in mojstra gosp. Zupana, zahteval sem od njega pojasnil glede opazk, ki jih je objavil v »Slovenou« a dne 19. avg t i. č. g. Hugolin Sattner kot kola«dator orgelj. Pri pomnim tudi, da je g. Hugolin kola vdiral orgije na prošnjo g. mojstra, ki jo je vložil pri knea. ikof. ordinarijatu v Ljubljani, in da je g. Zupan dotiine troške poslal v Bovec. — P. n. g. I, K o k o 6 a r, iupnik pri sv. Ignaciju v Gorici, in Mih. Z e g a, nadufiitelj v pok. v Kanalu, sta dne 19 avgusta t. 1. v Bovcu kot kolavdatorja cerk. stavb, odboru izročila naslednji zapisnik:
Pri priliki dovršenia novih orgelj (op. 90 g. Zupan brata) v Bovcu poizkusila sva podpisana, naprošena od carkveno stavbenega odbora, postavljene orgije ter pričava ale dače: 1. Orgije imajo 19 pevajočih apre-menov in sicer na I manuala 10, na drugem manualu 5 in v pedalu 4 Intonacija dobro zadeta, splošen vtis res mogočen, a ne hreščeč. Materjal, kakor je v dispoziciji bilo preliminirano. Mehanika je po pnevma ličnemu zistemu brez mešičkov, samo z membranami, pristop do posameznih delov prirojen. Igra, vlačenje meha, potegovanja regiatrov je tako vravnana, da se ne more nič pokvariti, tudi ako bi orgelj nevajeni človek igral 3. Meb daje precej krepke sape t{80 mm.) in sicer sadošča za pleno organo z vsemi kopulami za lOglasno igranje 13 sekund. Vlači se lahko z vretenom in ima tri nabiralnike; tudi ako bi mehovlač prehudo vlačil, se ne sliši ne opešanja, ne tresenja. 4. Pomožnih, mehaničnih registrov je pet kombinacijskih registrov je tudi pet, ki so vai bliau manuala in se vsled pnevmatičnega zistema jako lahko odpirajo in zapirajo. b. Oblika prijazna, cena za vse delo, transport, postavljanje, igralno mizo spredaj — 7600 K je tako nizka, da tuji mojstri konkurirati ne morejo. Tudi omara je v tej ceni! Splošen vtis: Orgije delajo čast mojstru in občini.
G. Ig. Zupan, orgl. stavb, mojster v Kamni Gorici je sept. t. 1. iijavil g. dekanu: Ustrezajo Vaši želji pojasnim opazke č. g. Hugolina o bovških orgijah. Čudim Be, da so oceno orgelj nekateri tako napačno umevali, dočim sem jo jas mirno sprejel, ker opazke s pravičnega strokovnega stališča mene prav nič ne zadevajo. Saj je g. kolaudator splošno vse, kar spada v njegov delokrog, pohvalil. C. g. Hugolin pravi: Oaaara lepa, naravnost krasna in primerna cerk. slogu. Registratura med vsemi najnovejšimi iznajdbami najbolj praktična. Tehnično delo je tako enostavno, da se ne more nič pokvariti, in lthko se reče, da je Zupan popolnoma vešč pnevmatičnega zistema. Dispozicija je dobra, intonacija prav dobra, v principalih in fl ivtah, tudi ,Cornett" in »Mikstura«, zadovoljujeta in dasta 1 e p b 1 i č č e č , ne hreščeč glas. V občo orgije zadovoljujejo in narede v celcti mogočen v t i s. Dasi omenjam objektivno nekatere nedoitatke, izjavljam, da so orgije v oeloti dobre in da je videti o j i v i d e n napredek. — Tako trosp. Hugolin v »Slovencu« št. 188 in v „Cark. Glasbeniku* št. 7.
Zdaj pa pojasnim navedene nedostatke C. g. Hugolin piše: »Pozavna in trompeta ne prestaneta niti najmilejše kritike", ter pripomni, naj bi bil raje naročil jezičnike od nemških strokovnjakov, kakor to store drugi mojstri. In ravno pozavno in trompeto sem naročil in dra go plačal najboljšemu nemškemu specialistu, tvrdki, ki je priznaaa po celi Evropi in dela jezičnike najboljšim mojstrom Trompeta je bila tudi pr votnima kolavdatorjema g. Knkošarju in g. Zegi všeč. — Ce prevladujejo fhvte, ni moja reč. Dispozicija mi je bila predložena od g. dekana Ilovarja I. 1897; sostavljena je bila od nemških mojstrov, jaz sem jo prepisal in 20 avg. 1897 vložil; sprejeta je bila v po godbi 21 marca 1902 za cono 3800 «old. vštevši transport, hrano in montiranje. Men aure so široke, pravilne po Sauerjevi metodi. Ako so torej principali in 11 »vte, kakor tudi »mikstura" dobro uglašene, kar g. ko-lavdator sam trdi, ie torej dotična opazka glede prevladajočih flivt povsem neopravi lena. Da je dispozicija dobra, to potrdi tudi največji naš strokovnjak preč. g. Smrekar. Glede ponavljanja „miksture« navedom, d« je sestavljena po metodi, katero svetovni veščak M. Allihn naibolj priporoča — »Sup peroctavcoppel" na II man., pri katerem se g. bolavdator pomudi, ni bil niti pre-
1 i m i n i r a n , riskiral sem ta strošek sam. G kolavdator omenja, da ,manjka" zgornja oktava. Pripomnim, da sta II manual in ko pula pravilno izpsliana na 54 tip, ti je, 54 piftial v registru. Tako so doslej delali vsi moderni mojstri. — Ako pa se bofie super-oktavna kopula podaljšati, mora se v registru na višek delati 12 piičal več. Td pišštli pa so v registru mrtve in delujejo le, čejesu-peroktavna kupola odprta. Ako pa se ta naprava raztegne, treba je za vsak register več 12 največjih pišial. Prav rad Be udam tudi tej napravi, a za 175 gld. register je nemogoče. — Največja krivica pa se mi je — gotovo pomotom« — storila a opombo, da ao orgije stale 7600 kron, voznina pa še posebe, torej register 400 kron. To ni res 1 Orgije so stale s vsem skupaj 7600 kron. Z* hrano in transport via Trbiž sem plačal 208 gld. 52 kr., za pozavno in trompeto 278 gld., skupaj 486 gld. 52 kr., torej mi je ostalo 3313 gld. 48 kr., torej strne register pnevmatičnih orgeij z dvema nanualima komaj 175 gld. Ako pa odštejem še potovanje delavcev i. t. d., pa pride na register komaj 170 gld. Obiektiven sodnik mi mora priznati še izgubo. Obžalujem le, da niiem bil nav-zeS pri drugi kolavdaciji, ker bi bil g ko lovdatorja prepričal, daglele prostora nisem mogel drutrafle ukreniti in da so piščali v razmerju 3 50 im. prav prostorno naročene in labko diSejo. Upam, da sem s ttm dal povoljno pojasnilo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2 decembra.
Denuncijantstvo očita »Narod« dr. ŠnsterŠiČu, češ, da slovenske sodnike ovaja. Naše mnenje je, da bi dr. Susteršič le v splosao korist delal, če bi se priložil na kompetentno mesto, če kak uradnik greši zoper svojo dolžnost in če se nepravilno vede. Ravno slovenski sodniki bi morali gledati, da ae pri njihovem občevanju a ljudstvom kaj tacega ne zgodi. Siaer pa je »Narodova« dolžitev navadno hujskanje in izmišljotina. »Narod« je vpletel v svoje hujskanje tudi novomeško afero z ruako pesmijo na tak način, da bi avet lahko mislil, da je dotične uradnike dr. Susteršič ovajal. V tem je velika »Narodova« lumparija, ker vsak ve, d a j e e d i n i d r. S u s t e š i č branil d o t i J n e uradnike v deželnem zboru, dočim je dr. Tavčar imel uita in glas v zastavi pri baronu Heina. Če vlada 8 slovenskimi uradniki nepravilno postopa, ni kriv tega dr. Susteršič, ampak položaj, katerega so naši nasprotniki ustvarili z nemškoslo-vensko zvazo in katere »steber« je d r. Tavčar. Če se »Narod« dela ogoršenega proti krivicam, ki se gode slovenskim sodnikom, je to le navadna hinavšfiina.
Imenovanje G. dr. Blaž L a h o v n i k, ki je bil pred kratkim kot vladni koncipist premeščen od velikovškega okrajnega glavarstva k celovškemu, je imenovan c. kr. okrajnim komisariem.
f Gašper Križnik. Motnik 28. nov. Včeraj 1. adv. nedeljo ob tričetrt na 4. uro popoldan je bil tu pokopan ob obilni ude-leibi domačinov in okoličanov tukajšnji tr govea g. Gašper Križnik. Obiskaval je aamo takratno še zasebno šolo, vendar se je sam še dalje izobrazoval. Zanimal se je posebno za jugoslov. slovstvo, zato ga je precej temeljito poznsl iz strokovnih knjig. Marsikatere Btotake je gotovo izdal aa slovenske in slovanske knjige, kar pričuje ob seina njegova knjižnica. Nabiral je rad na rodne pripovedke za družbo sv. Mohorja, celo za jugoslovansko akademijo. Bil je semtertje kratek dopisovalec »Slorenca« in ■ treznim prevdarkom spremljal dnevna politična poročila. Bil je radodaren sa dobre in koristne namene zato hvaležen spomin nožu, ki je vedno stal na svojem mestu za vero in dom!
Osebna veat. Cas. namesjnik prino Hohenlohe se je včeraj zjutraj povrnil z Dunaja v Trst.
—	Baron Handel dalmatinski cesarski namestnik, pojde, kakor javlja »Narodni List«, dne 10. t. m na dopust. Prej pro vi-zorično prevzame politično upravo svetnik Nar del li. Handel oatane toliko časa na dopustu, da bo imenovan novi ces. nameat nik za Dalmacijo.
—	Veliko poneverjanje v Trstu
Na tržaškem deželnem sodišču ba ja vrsia včeraj koZjnska razprava proti 29ietnemu bivšemu pisarskemu pomočniku lemljeknjiž-noga urada na tržaškem deželnem sodišču, Rudolfu M a r m o 1 j a , doma iz Postojno, radi sokrivde v zločinu poneTerjeoja. Mar-
molja ie pomagal odvetniškemu uradniku Ginu Cdligarisu, da je na škodo gosoe Marije vdove Lirensetti in njene hčere Lavinie Piaiak, kojib premoženje je Ctlligaris oskrboval, poneveril svoto K 285 5069. Po izvršeni defravdaciji sta Marmolja in Ctl-ligaris dne 20. julija tek. leta pobegnila iz Trsta preko Banetk, Bologne in Brindisi na otok Krf. Cilligaris je dal Marmolji od po neverjene svote kakih 1000 K ter ga potem pustil na cedilu Ta denar je pa Marmolja kmalu zapravil in slednjič se je dne 24. okt. povrnil brez enega vinarja v Trst ter se prostovoljno sam javil sodniji. Na včerajšnji razpravi se je Marmolja irgovarjal, da s3 je on vmešal v to atvar »bona fiie«, misleč, da Cilligaris miali pošteno. Šale preposno je ispozaal svojo amoto. Sodišča ga je obio-dilo na 13 meseoev težke ječe. Zagovornik, odvetnik dr. Biseggio. je prijavil proti razsodbi pritožbo ničnosti
—	Ponesrečen de5ek. Osemletni L i-dovik Susteršič v Zapužah se je obesil na neki voz. Noga mu je prišla med kolo, ki mu je nogo zlomilo.
—	Tuji redovl. Cisar je dovolil, da sme višji gozd. svetnik g. Vencelj G o 11 v L ubljani noaiti ruski ces. red sv. Stanislava in c kr. okrajni komiaar gosp. S efan Lapa j n e švedski viteški Vazov red.
— Vojaike vesti Polk o v ni praznik 17. pešpolka bo odslej vsako leto 2. deaembra, obletnica nastopa vladanja N< Veličanstva, cesarja Franca Jožefa I — Kakor znano, praznuje naš domači pešpolk vsako leto tudi dan 7. avgusta kot spomin bitke pri Jajcu v Bosni, kjer so se posebno odlikovali slovenski fantje.
—	Srečke I. 1864. Pri žrebanju srečk, iz 1 1864. so pršle sledeče aerije: 22 416, 429, 570, 719, 728 732, 820, 834, 878, 948, 994, 9017 1125. 1211, 1229, 1475, 1522, 1581, 1683, 1804, 1878 1985, 2178, 2215, 2322 2705, 2713 2788, 2813, 2826, 2844, 2876 3048 3139, 3215, 3299, 3504, 3562, 3698) 3747, 3851, 3975, 3979 in 3987. — Izmed teh serij je zadela glavni dobitek 300 000 kron serija 416 št. 3 drugi dobitek s 40.000 kronami >n serija 1804 št. 28. tretji dobitek s 20 000 kronami serija 1683 št. 38 Po 10.000 kron so zadele serije: 878 št. 89, 2844 št. 10 Po 4000 kron so dobile serije: 878 št. 32 in 1522 št. 16. Po 2000 kron so dobile «erije 878 št. 50, 1581 št. 97 in 3139 št. 17.
—	Jugoslovanski umetniki prirede II. iugOBlovansko razstavo v Sofiji poleti 1905 o priliki odkritja spomenika carja Aleksandra II. Spomladi se udeleže umet niške razstave v Benetkah in vLiit-t i c h u.
—	Porotne obravnave v Novem mestu. Vsled težke telesne poškodbe je bil obsojen leta 1887. rojeni Josip Kapus iz Crešnjic, občina Mirna peč, na 15 mesecav težke ječe. Anton Miklič iz Male Loke, oblina Velika Loka, ki je tožen hudodelstva telesne poškodbe, je bil oproščen. 29letni Franc Brlan iz Luč, občina Zalina, tožen za radi poboja, je bil obsojen na pet mesecev tažke ječe vsled prekoračenega silobrana. Leta 1886. v Dol. nemški vasi rojeni Anton Lavriha je bil obsojen na tri leta težke ječe vsled poboia in preatopka § 431. kazenskega zakona. 18 let stari Gregor Rajk iz Graj-žarjevega Turna pri St. Jerneju je bil obsojen vsled hudodelstva uboja ter prestopka § 431. in 168. na sedem let težke ječe — slednjič so bili obsojeni vsled uboja Jožef Bertoncelj na 48 ur zapora, Franc Barton-cel) na dva in pol leta težke ječe in 41letni Jožef Golcb na tri leta težke ječe. Prva dva sta doma iz Virčne vasi, občina amihal, zadnja dva iz St. Petra pri Novem mestu.
—	Predavanje na Jesenicah. Prihodnjo nedei|o ob llti. uri popoldne v pro štorih pri „Jelenu" predavanje strokovnega društva. Na dnevnem redu je točka: .Delavstvo in drugi stanovi". Delavci, vsi k predavanju !
—	Nesreča. C. g. Andrej F i š e r , župnik v R bnici, je potoma, ko je hitel k bolniku, tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. O 1 peljal se je v bolnico usmiljenih bratov v Gradcu.
—	Mednarodni Marijanskl kongres. V navzočnosti 11 kardinalov, diplo-matičnega zbora, mnogoštevilnih škofov, pre-latov i> katoliških odličnjakov je bil 30. m. m. pred poldne v cerkvi sv. Apostolov otvor jen mednarodni Marijanski kongres. Kardinal Vincenc Vanutelli je imel pozdravni govor. Papež je poslal aborovalcem svoj blagoslov.
Ljubljanske novice.
Občinski svet im« prihodnji torek sejo.
Nadvojvoda Jožef Ferdinad se je zopet vrnil v L uhlion^.
Koncert društvene godbe vrSi se jutri zvečer v »Narodni kavarni«. Začetek ob 9. uri. Vstopnina prost*.
Tujci v Ljubljani. Meieca novembra je došlo v Ljubl|ano 2090 tujcev (ia 561 manj nego meseca oktobra in za 642 več nego treseca novembra 1 1.)
Umrli so: Marija Tomšič, gostija, stam 83 let, Radeckega cesta 11; Ivan Turk, posestnik, star 70 let, Petra cesta 74; Olga Peternel, nadučiteljeva hSi, atara 19 let, Rožne ulice 7; Friderik Goričan, mestnega nadatražnika sin, star 16 dnij, sv. Patra cesta 62a; Ladislav Ziletel, delavčav ain, star 5 meseoev, Streliške ulica 15. — V bolnici: Fran Par, gostač, star 85 let, osta-relost.
Ogenj Danes ob 1 uri ponoči je čuvaj na Gr<*du naznanil požar v otročji bolnišnici v Streliških ulicah. Gorele so deske na zuianji strani pralne sobe, v katere bližini je hlev. Ogenj je nastal vsled tega, ker je dekla pustila živ pepel v škafa, ki je pregorel. D i ni bilo ognjegainega društva z načelnikom g. Stricljem hitro na mestu, bila bi se dogodila velika nesreča.
Smrtnonevarna poškodba. S sekiro po glavi je danes ponoči udaril na D ilenjski cesti mitniški paznik Frančišek Miklavčič Auerovega hlapca Ivana Škafarja. Zadal mu je veliko rano čez desno stran obraza, katero mu je skoro odsekal. Hiapcu «e izteklo tudi oko. Obadva sta skupaj pila M klavčiča je danas zjutraj prijela policija. Moral je sam nesti veliko sekiro seboj, kar je privabilo mnogo občinstva. Škafarja so prepeljali v deželno bolnišnico.
Konj splašil ss je sinoči posestniku I. Grajžarju v Šiški. Pripeljal je nasproti neki moški z motor biciklom, vsled česar se je konj splašil in zadel v nek tovorni voz. Konj aa je poškodoval. Druge nesreče ni bilo.
Izgubila je Marija Hribar robec vreden 3 krone.
Pogrešajo 8 let starega Ivana Miheliča. Deček je dobil slabo izpričevalo in se je bal priti domov
Podčastniški zabavni večeri cele ljubljanske garmsije bodo odslej vsak mesee najmanj po jedenkrat. Te večere prirejajo skupno vsi daljeslužefii podčastniki vseh kategorij in narodnostij. To je prav in lepo, ker taki sestanki pospešujejo duha jsdnot-nosti in sloge, kar je gotovo v prvi vrsti potrebno pri organizaciji armade. — Vendar nam pa sili v pero jedna misel, kojo navesti naj nam bo dovoljeno, ne da bi hoteli s tem tangirati omenjene prireditve. V L ubljani je gotovo nad polovico podčastnikov slovenske narodnosti. — Složno postopanje js torej mogoče le na popolni toleranci in na tem, da se ne prezira druge narodnosti ter ne žali čut slovanskih podčastnikov. — Na to naj bi ae ozirala v prvi vrsti godba, in pa tudi odbor glede morebitnih predavanj. — Nemščina v zasebnem življenju vojaštva ni jedin« potrebna.
Gasilno in reševalno društvo priredi na sv. Štefana dan, 1.1. dae 26. decembra t. 1. v veliki dvorani .Mestnega doma" društveno božičevanje. Spored ima poleg god-benih tečk, zabavnih iger itd. tudi čarobno razsvetljavo božičnega drevesca. Prebitek veselice je namenjen društvenemu bolniškemu in podpornemu skladu. Pri tej priliki smo naprošeni omeniti, da darove dobrohotnih meščanov nabira od 1. decembra dalje nabiralni odsek v .Mestnem domu". Posebno pa omenimo, da imajo pravico pobirati darove le tisti udje gasilnega in reševalnega društva, ki imajo po načelniku in tajniku podpisano pocbtastilo. To omenimo zategadelj, ker se je slednja leta godila v tem oziru nekaka nerednost, da ne rečemo huje, gasilci iz okolice in menda tudi negasilai so v imenu ljubljanskega društva pri meščanih pobirali darila zase. Mi okoličanom sicer nismo nevoščljivi podpor od strani meščanov, toda prekane pa nikakor ne sme biti.
Obravnava proti učitelju Jakliču jutri odpade.
Bazne stvari.
Majnovejie od rasnih strani.
Zamiliione dolarjev je ogoljufala v New Yorku neka Fadvvick razne zasebnike in banke. Njena jamstva so bila sleparija. Tadwick je izjavljala, da je hii C«rmeyijeva. — Italijanski železničarji n a m e r a v a j o s t a v k a t i, ako se skoro ne ugedi njihovim zahtevam. Električna železnica je povozila na Dunaju tvorničarja J. B,(l:kaerja. Bil ja takoj mrtev.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 2. sept. Današnja seja drž. zbora se je zakasnila, vsled seje odreka za pomoč po uimah oškodovanim, ki se je pečal z dosedttjnimi predlogi o toj zadevi. Ministrski predsednik Korber je iziavil, da vlada na vsak način zahteva dovoljenja vsega lahtsvanega kredita t j. 69 mil. K. O lsok je sprejel nujni predlog Kiiserjev-Perkov, katerega so izroči proračuna temu odseku v hitro refiitev. Utotako je bil izročen cdjcku Kubrov predlog, naj se svota za pomoč po uimah oškodovanim zviša na
20 milijonov kron. 'Nato je sledila aeja dr}, zbora. Debata o Kflrbarjevi izjavi ee je na daljevala. Najpiej je govorilMalik. Daneaje govcril ludi dvomi svttnik Suklje Njego govor je vzbudil splošno posornoat. Bavil ■e je z upravnim sistemom in ožigosal vlado, da je popolnoma pasivna glede narodnostnega vprašanja. Ob živahnem pritrjevanju slovanskih poslancev je zahteval, nsj Be ugodi kulturnim lahtevam Slovencev, posebno zahtevi po slovenskem vseučiliJču. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja v torek.
Dunaj, 2. decembra. Mladočehi so se zopet pričeli pogajati z vlado in strankami, kako bi častno mogli ustaviti obstrukcijo in otvoriti pot delu. Včeraj so imeli mlado-češki voditelji daljše pogovore s Korberjem in načelniki strank. Njihovi dogovori s Poljaki se nadaljujejo. Nekateri poslanci so mnenja, naj bi bil med predlogo o uimah poškodovanim in med prorač. provizorijem iunctim (zveza), temu se pa upirajo Mladočehi. Pogajanja se nadaljujejo.
Dunaj, 2. decembra. V današnji seji državnega zboia so poslanci Prašek, Fiedler in dr. Susteršič vložili znani svoj predlog glede vladne predloge po uimah oškodo vanim.
Dunaj, 2. decembra. Nekateri listi za-beležujejo vest, da je zaupanje krone v Kor berjevo vlado omajano, ker je Korber zagotavljal cesarju, da bedo Mladočahi opustili obetruksijo, če bo imenovan novi češki minister.
Dunaj, 2. dec. Ruski poslanik ca avstrijskem dvoiu grd K a p n i s t je danes na raku umrl. Star je bil 64 let.
Budimpešta, 2. dsc. Danes bo Tista sprejet cd cesarja. Pcrcčal mu bo o svojih načrtih za novo dtiavnoiborako zasedanje. Nato se bo danes vršil ministre ki svet.
Trst, 2. dec. Tukajšnji brivski pomoč' niki nameravajo stavkati, ako jim gospodarji ne ugodijo.
London, 2. decembra, Japonska vojska ob bahu šteje 250 000 mež ter tabori na prostoru, kjer je prostora ia 60000 mož. Japocci so se nadjali, da bodo vzeli Mukden že v prvi polovici cktobra ter so vzeli vsled tega seboj le lahke šotore, ki jih sedaj ne merejo braniti pred limo. Hiše iz zmrznje nega snega ni megoče graditi, ker v velikem mrazu pada sneg le po malem. Zato delajo Japonci prstene kolibe, v katerih sta nuje po 6 mož. Te kolibe so slabo prezračene, a vojaki morajo spati tesno drug poleg druzega.
Tokio, 2. decetrbra. Iz glavnega stana cbležne armade se javlja, da sta bila v nedeljskem boju (red Port Arturjem težko ranjena dva japonska general o.
Tokio, 2. dec. Iz glavnega stana japonske mandžurijske armade se javlja, da je bilo ^eč bojer, v katerih so bili Rusi vedno odbiti ter je njihova pehota imela velike izgube.
Pariš, 2. dcc. „Ntw York Herald" poroča iz Peterburga : Iz Port Arturja javljajo, da Japoncem posebno dobro služijo zrakoplovi, iz katerih po tele ionu vodijo obstreljevanje trdnjave. Na ta način so Japcnci mogli povzročiti požar v skladišču premoga in v arzenalu.
Tokio, 2. dec. Tu trdijo, da imajo Japonci a gričem 203 vso Port Artur obvladujočo pozicijo v rokah.
Peterburg, 2. dec. Poseben vlak je odpeljal v Vladivostok štiri podvodna torpedovke ; štiri so že prej prišle tje.
Društva.
(Vaaelioa v proalovo 50Iet nioe B rezm ad e žneDe vi c e Marije) priredi .Katoliško alovenako iz -obraievalno društvo v Mekinjah dne 4. grudna 1.1. v apednjib prostorih žup nišča. Spored: Tamburaojt.; „Večna mladost in veina lepota", igra v treh dejanjih. Izsa časa rimskega cesarja Nerona, krutega pre ganjaloa kristjanov; Silvin bardenko: .Skrivnostna roža", posvetitev Brezmadežni v še Blih pesmih in simbolih. — Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. — Vstopnina: Se dpž prve vrste 1 ki ono, druge vrste za ude 30 h, za neude 50 h; atojiSJa za ude 20 h, za neude 20 h.	Odbor.
(Narodna čitalnica v Novem mestu ima dne 7. grudna 1.1. cb 8 uri zvečer v laatnih prostorih občni z b o r s sporedom, kakor je v pravilih določen. Vsi udje so vabljeni, da se istega polncštevilno udeleže.
Poslano.
„S1. Narod- z dne 19. t. m. št. 265 prinaša pod naslovom „ToČen odgovor" s se b>no dopisa oziroma odgovr ra na „Obrtno zadrugo" v Rudolbvem. Podpisani se lutimo primorani dati javnosti pojasnilo, ker na« k temu sili vsebina sprejetega odgovora, katerega bi bili diskretno vsej«dno odposlali na naslov gesp. Ivan Subica, ter mu pojasnili, da njegovo naziranje ni pravo.
Zadruga ni „Slovencu" odposlala brzojava in ne cmenienega protesta. Ako je kdo storil to izven odbora, ne prevzemlje odbor nikake odgovornosti. Sicer Be pa čudimo gospodu predsedniku osnovalnega o d bera, da ni storil svoje dolžnosti, da bi bil cd boru predložil omenjeni dopic. To se pač ne more odobravati, da bi načelniki svoie voljno postopali v tako vežnih sadevab. Se bolj se Čudimo, da nam očita prekoračenje tadružnih pravil, ko s*m tiko pristransko postopa. Res je, da obrtna organizacija sloni največ na gospodarskem obrtnem položaju, a dandanes segajo politična vprašanja tako daleč v gospodarska, da nimajo prave meje. Naš nastop v tam položaju je bil le izjemen.
Ker jo že sploh v navadi, da se obrt niki ne smejo cgiašsti v javnosti vsled te roiiima drugih strank, si menda domišlja gesp. ravnatelj enako, da bi obrtnik niti prosta misliti ne smel, ali da zato ni spo soben.
Gosp. ravnatelj sam med drugim odgovarja, da naj dragega Časa ne tratimo s prekoračenjem slojih pravil in s neplod nim prepisovanjem drugod sestavljenih političnih izjav.
Vsebina naše izjave pa n i imela političnega značaja. Ste rili smo le svojo dolžnost, ko smo izrekli svoje mne nje, kakor nam velela naš razum, da koristimo obrtnemu s'anu.
Protest smo sestavili sami. ni se nam od drugod poslal. Da je pa protest res stvaren, zato imamo dokizov dovolj, ki se nanašajo le zgolj na gospodarsko-obrtne interese.
Da nam bo pa možno ustreči ni svetu gospoda ravnatelja, da naj zadruga posveti svoje moči prospthu tukajšnjega obrtnega stanu, ki gotovo tudi živo potrebuje vsestranske pomoči, naj se nam ne delaio za preke na merodainih mestih!
La načelništvo .Obrtne zadruge" za acdiii okraj Rudolfovo:
Da v. F r a n 8 i č , načelnik. M. Malovič, podoačelnik. A. W e i s a. IvanKastelic. Jože Avsec. Anton Sedlar. Lovro
Puš. IvanPintar. V Novem me«tu. dne 25. nov. 19^4.
•ormučfitttou vcil(
ViSinanad morjem 3C6-2 m,srednji zračni tlak 736.9m«
I 7. zjutr. | -;39-3 I — 46 j si svzh. I | 2.popol.| 739'6 | 0-7]isl, zah. | obl. | Gradnja včerajšnja temparatnr* —11* norm 0 4*
Tržna poročila.
30. novembra. Budimpešta. Pšenica za april 10,26 do 10.87. Rž za april 7.97 do 7.98. Oves za april 7.20 do 7.21. Koruza za maj 7.68 do 7.59
PSenica: ponudbe srednje; povpraševanje omejeno, mirno. — Prodaja 20.0(0 met. stotov, neko iko stotink zviSaDja. — Druga žita vzdržano — Vreme: dež.
Potrta globoke žalosti naznanja Ana Rozman v imenu svojih otrok Gizele, Frančiške, Malice, Rudolfa in Minke, da je
naš iskreno ljubljeni in nepozabni soprog, oziroma oče, sin in brat
Ignacij Rozman,
nadučitelj
danes po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v soboto ob lo. uri v Leskovcu.
Nepozabnega rajnega priporočamo v blag spomin in gorečo molitev. Podlog, l. dec. 1904.
Žalujoča rodbina
Rozmanova.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogaoarjev trg.
Fotoplastiška umetniška razstava.
Optična potovanja po celem svetu 20(3 v polni istini.
Najcenejše nadomestilo potovanja.
V soboto, 3. decembra 1904-Zadnji razstavni dan
Velezanimivi IV. ciklus
TI RI N Š K O.
Naj nihče ne zamudi ogledati si te velezanimive serije, kajti tu ne vidite slik, marveč naravo v polni istini.
V nedeljo, 4. do vštet. 10. decembra
Času primerno
Japonsko.
Velezanimitfo!
Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. In od 2. pop. do 9. zvečer.
635 52-36
Samo 6 dni!
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekoniorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«.
Po ugodni ceni
sukneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljana l
Špitalske ulice Stev. 5. š

polenovlca
se dobi
vsak petek in vsak postni dan od sedaj do Velike noči sveža in kuhana pri „Boben6ku' na sv. Petra oestl 17.	1993 2—2
Žganje

VS///////S//S/
# zajamčeno pristno #
destilirano iz lastnega pridelka, se dobiva pri lastniku
Anionu ferlan di Giorgio RovInJ, Istra--
18H7 12—7
Kntetotfalei!
/Tiasfin
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje.
Le pod tem imenom, katero je zakonito zavarovana znamka, dobite zanesljivo pristni dokor pl. Trnkoczy-jev kranjski redilni prašičji prašek. Najboljši dodatek krmi, zdravo in dietetično sredstvo za pitanje. Ta zdravi dodatek krmi je dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje medajle. — 1 zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Trgovci itd. dobijo popust.	1903 26 — 2
• w Pijte -mu
t Klauerjev
i »Triglav" 1
I najzdravejši vseh likerjev. \
9	5441 60-108 J*
m
1963 12-4
Največja izbera
blaga iz brlljantov, kakor uhanov, prstanov, zapestnikov itd., velika zaloga zlatnine, kot zlatih verižic za dame in gospode koljerjev, na-veskov, zaponk, dalje srebrnine, kakor nastavkov, servisov za čaj, kavo, pivo in vino, posode za namizno orodje, tase, doze za sladkor, posode za sir, kompotiere, sklede za solato, dalje popolne opravne kasete za 6 do 12 oseb.
Troračuni o tem brezplačno. Ttalfe rerktenf predmeti, kol masni vrčki, ikro-pilniki, kotlički za blagoslovljeno vodo, sveti/niče, kriH itd.
ADOLF WAGENPFEIL
zlatar in juvelir
== Ljubljana ——
Priporoča svojo veliko zalogo nOVOStl p. n. občinstvu.
Kdino zastopstvo |
-
svetovno-znane Orivit. akcijske družbe. — Blago iz kina-srebra, Bern-dorfske, Cristofle in Wiirtemberške kovinske tovarne, priznano najboljše tvrdke za namizno orodje. — Največja izbera ženitovanjskih, krstnih, Miklavževih in božičnih daril, izvršena najnatančneje.
Ceniki zastonj. — Najnižje cene. — Izbere na zunaj se liitro izvršujejo.	-

'jMMHMKtfctMMfe <*
mmmmmmv^^mm
I	rsr Itkiv ta »r*4aja
| aaakovrataib čriavMlfe ^aafojev, arrik, dtonarjav itd.
f	vanJa sa »gube pti Srakaatjlh, ?ri kfinbaajn aajaiaaj-
i,	S)*ga dobitka, — Prca*»»a za *ma KrabaaJ«.
galaataa iavtSHav aarotil aa boril.
■rnmmm*mimmmmmmmmBmmm
Menjariina delniška družba
„m 92 B C U
I., Vselili 10 ii 13, Dunaj, i., Itrs&eljniM 2,
66
vmmm
v vseb gospodarskih in finančnih •'*
knrinih vrednostih vseh ftpeknlaoljsklh
MMT Pojasnila 1
stvareh, potem o	_	______
vradnoitutb »aplrjav in veatnl naavčtl ia 'dosego "kolikor |a	nhf»»toT»nja pri popobsi varnosti naloženih
(lavnlo
134 406
tmmmmmmmmt H'n.11 i»\mmmmmmmmammmmm
mt