Izhaja v Trstu sat jatsK ob i. psu Rokopisi so na Tračno. Nefrankovana pisma se ne sprejemno. Vredništro ii iprinlitro ul. del Lavatolo it. 1,1. Telefon 18-67. Posanezna itav. aa prodajala pa 6 atat Inserati se računajo na milimetre ▼ širo-kostd na kolone, fat sicer po 8 stot. aa vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru Naročnin a za celo leto K 4.—; za pol ia četrt leta razmerno. Glasilo »Narodne delavske organizacije" in »Zveze jugoslovanskih železničarjev". »Arma virumque cano...“ Škoda, da ne živimo v onih časih, ko je ži' el pesnik, ki je začel svoj slavospev pravljičnemu začetniku velikega rimskega gospostva z besedami, ki smo jih postavili na čelo temu članku. Res škoda, kaiti našel bi se morda tudi človek\ ki bi zapel slavospev na dogodke naših zadnjih dni, ki bi z vso upravičenostjo mogel začeti svoj slavospev z istimi Vergilovimi besedami — „arma virumque cano...0 »orožje (boja) in moža opevam..,0 Ne bomo pisali poročila o 4. septembru, o izletu naših puljskih tovarišev v Trst, o slavnostnih prireditvah tega dne, niti o neslavnih dogodkih tega dneva, saj je o vsem tem že na dolgo in široko poročalo in razpravljalo dnevno časopisje, pač pa naj izpregovorimo par splošnih besed na naslov t stih, ki so napravili iz nedolžnega delavskega izleta celo vojno, onih, ki so izrabili ta nedolžni delavski izlet, da inscenirajo uprav divjaško gonjo proti našemu delavstvu in vsemu, kar je našega, končno pa tudi proti tistim, ki jim je ta izlet narodnega delavstva dal priliko, da izlijejo vso svojo mržnjo na svoje lastne brate. »Arma virumque cano...“, da, zapojmo slavospev možu, ki prestoluje v palači na Velikem trgu, tistemu dobremu, sladkemu možu, polnemu lepih a nikdar izpolnjenih obljub, ki si je nadel menda kot glavno nalogo, da v čim najkrajšem času izbriše z lica tržaškega mesta »grdo pego* — Slovence. Zapojmo tudi -slavospev njegovemu »orožju0, saj ga je bilo prošle dni videti v Trstu, da se je kar blestelo pred očmi. Prepovedala je c. kr. vlada izlet tržaške NDO v Pulo, kar je izzvalo v krog h narodnega delavstva, ravno tako pa tudi v vseh onih krogih narodnega občinstva, ki res čuti z narodnim delavstvom, velikansko ogorčtnje Napovedal se je izlet puljske NRO v Trst, in kaj naj tu stori potem c. kr. vlada ? Dosledno bi bilo samo eno — prepoved izleta. Toda zbala se je c. kr. vlada posledic takega koraka in doseči je hotela svoj cilj po drugem potu. Ko ji je namreč predložila NDO spored pnreditev dne 4. septembra, je vlada izjavila, da ne bo delala zaprek izletu, da izlet ne bo prepovedan, da je treba le malenkostnih izprememb v sporedu. Na to so sledile te izpremembe. Bilo jih je od dne do dne več, bile so od dne do dne (lalekosežnejše. Zahtevali so celo, da naj bi puljski izletniki izstopili iz proste luke šele na trgu pred južnim kolodvorom in 0$ tamkaj naj bi šli pred Narodni dom po najkrajši poti. Umljivo je, da takih pogojev NDO ni mogla sprejtti. Vlada je kratkomalo s temi izpre-membami hotela NDO, dobro poznavajoč neupogljivi narodni ponos tržaškega slovenskega delavstva, na diplomatsko zvit način — prisiliti k odpovedi izleta. Toda ni se ji posrečilo. NDO je izpoznala namen in ni šla na limanice gospode na Velikem trgu. Uprla se je čim najodločnejše nadaljnim okrnitvam slavnostnega sporeda, ki bi gotovo značile poniževanje ugleda narodnega delavstva in sploh Slovenstva v Trstu, obenem pa je dala vladi tudi razumeti, da nikakor ne misli ugoditi njeni pobožni želji po odpovedi izleta. Izpodletelo je torej gospodi na Velikem trgu in morali so vgrizniti v kislo jabolko — niso si upali odpovedati izleta. Zato so pa stvar zasukali drugače. Bilo je pred 4. septembrom par hujskajočih člankov v italijanskem časopisju, bilo je par shodov, kjer so znani kričači hujskali nerazsodno mladino na narodno delavstvo hrvatsko in slovensko, in vlada ie pograbila po teh dogodkih, kakor človek, ki se potaplja, po rešilnem drogu. Pod pretvezo, da hoče obvarovati javni mir in red, morda celo, da obvaruje puljske izletnike in nar dno delavstvo tržaško napadov italijanskih nahujskancev, je nagromadila vlada v Trstu vso silo redar ev, orožnikov in vojakov, dočim pa ji je bil pravi . namen edino le to, da bi s temi pripravami zbrisala svojo nesmrtno blamažo, ko se izleta prepovedati ni upala in se ji je tudi temeljito ponesrečil poskus, da bi NDO prisilila k odpovedi izleta, na drugi strani pa, da bi označila pred svetom nas kot izzivače in razboj uke, ki jih je treba krotiti z orožjem v roki. Tržaška NDO in puljska NRO ste dosti jasno izjavili, da narodno delavstvo nima namena, da bi izzivalo, da bi motilo javni mir in red. Ali je bilo potem treba za nas sabelj, samokresov, bodal in pušek? Tisoči in tisoči krepkih, žu^javih, v delu utrjenih rok naših delavoev ne rabi o obrambe pred napadi mazinianskib pobičev in drugih italijanskih izmozgancev branijo se lahko sami in to tako, da bo v trenotku prešel napadalcem pogum za nadaljne napade. Ali je bilo potem treba v »našo obrambo0 cele vojske redarjev, orožnikov in vojakov ? Hm ! Tisti čas, ko so »nas varovali0, je razbojniška italijanska druhal znašala svoj pogum s kamenjem in samokresi na nedolžnih napisih, oknih in zrcalih ! Kje je torej bilo treba »varovati javni mir in red0, kje varovati življenje in imetje? Ali ne zasluži potem res slavospevov naša visoka c. kr. vlada, ali jih ne zasluži tisti, ki ji stoji na čelu, mož, ki daje smer vsemu delovanju te c. kr. vlade? — Toda dalje ! Arma viruraque cano... slava, nesmrtna slava možu, ki ga je dvignila divja razbojniška druhal italijanska na rame in ga nosila v triumfu po tržaških ulicah, slava njemu, slava njegovi razbojniški telesni straži, slava njihovemu orožju ! »Trst je italijansko mesto,0 pod tem 'geslom se dviga ob vsaki mogoči priliki poulična sodrga tržaška, obstoječa iz kupljenih renegatov in nezrelih nahujskanih mladičev na ono slovensko ljudstvo tržaško, ki noče zatajiti svojega rodu in jezika na svojih domačih, rodnih tržaških tleh. la tej sodrgi, ki je že zdavnaj pozabila, ali pa še ni nikdar vedela, kaj je moje, kaj tvoje, tem stalnim gostom jetnišnic in bolnišnic se ob takih prilikah postavljajo na čelo možje, o katerih bi trezno misleč človek pričakoval, da bodo vsaj na zunaj znali varovati ugled mesta, katero zavze majo, ako lim že ni toliko za svojo osebno čast, da ne bi se mešali med njo. Razbijajoč in razgfajajoč, prava t lpa razbojnikov, se je valila ta poulična druhal v nedeljo po tržaških ulicah. Napadala je, v velikanski premoči, posameznike, ki jih je spoznala za Slovence, udrla je v kavarno, s kam njem in revolverji razbila, kar se je dalo razbiti, razbijala potem nadalje razne slovenske in slovanske napise, a med temi razbojniki, med to podivjano druhaljo je korakal mož, ki stoji na čelu prvega avstrijskega emporija, mož, katerega sveta dolžnost bi bila, da bi krotil s svojim vplivom to podivjano druhal — lupan svoDodnega masta tržaškega, in dal se je dvigniti na rame te razbojniške svojati, da ga je nosila po tržaški ulici, razbijajoč tujo lastnino. Kje, vprašamo, je še mogoče kaj takega? Kje bi se našel župan, ki bi na tak »pomirjajoč0 način vplival na razburjeno množico, ki bi na tak način hotel varovati qgled županstva in mesta, kateremu stoji na čelu? Mogoče je to edino le v Trstu, kjer se je po sodelovanju vseh odločujočih či-niteljev vrgla pravica pod kap in se na njen vzvišeni prestol posadila krivica, ki gospodari po svoji mili volji, ne da bi ji kdo branil. Le tako je mogel postati Trst, prvo trgovsko mesto v Avstriji, torišče gnusnih tolovajstev, le tako je moglo priti tako daleč, da si je Trst zadobil pred svetom žalostno slavo jame razbojnikov ! .V znamenju palic, kamenja in revol-verskih strelov naj se razvija ponosni Trst, v znamenju tolovajstev in razbojni-štev naj cvete naš prvi emporij ! Tudi mi smo Tržačani, naša so tudi ta tržaška tla, tudi mi hočemo, da se razvija, tla cvete naše rodno mesto,0saj je njegov razvoj naš razvoj, njegov procvit naš procvit, njego»a slava naša slava, zato pa tudi vidimo v takem ravnanju naših drugorodnih someščanov, s kakoršnim so se proslavili dne 4, septembra, naravnost zločin na našem skupnem domu, zločin, ki jim jemlje sam po sebi pravico imenovati se branitelje koristi mesta tržaškega. Le tako uaprej s palicami, kamenjem in revolverskimi streli, pa župan mesta tržaškega na rame pouličnih tolovaiev in razbojnikov, in razvijal in cvetel bo naš Trst, kakor se razvijajo in cveto pod blaženim vplivom dvatisočletne kulture ona preslavna gnezda, sedeži vzorov tržaškega italijanstva, v abruškem pogorju ! Le tako naprej k razvoju, procvitu, slavi! Arma virumque cano.... Ni bilo do volj, da je c. kr. vlada na vse mogoče načine metala polena pod noge NDO, ni bilo dovoli, da se je že cele tedne pred izletom jbiljske NRO v Trst pripravljal po mazzinianski sodrgi tržaški pobalinski napad na izletnike in njihove domače slovenske g stitelje, ne, ni bilo dovolj vsega tega. našli so se celo ljudje med nami tržaškimi Slovenci samimi, ki so, upora-bivši najgrše orožje, ki je sploh mogoče — nesramno podlo obrekovanje in natolcevanje v javnem časopisju, samo da bi oškodovali NDO, da bi ji, kolikor le mogoče, otežili, ako ne onemogočili uspeh cele prireditve. Našel se je med tržaškimi Slovenci človek, ki je zlorabljajoč ime »narodnega delavca0 trdo pred prireditvijo dne 4. septembra, nesramno napadel NDO v ljubljanskem »Slovenskem Narodu'. Znan nam je predobro ta laži »narodni delavec0, kakor nam je predobro znana njegova »ljubezen* naprom NDO. Ta ljubezen sega namreč tako daleč, da bi dotičnik celo NDO najrajši utopil v žlici vodi, ako bi jo le mogel. To pa zato, ker NDO noče biti privesek nikogar in ničesar, temveč hoče stopati svoja lastna pota po svojem lastnem preudarku, kakor pač Bama iz-pozna, da je prav ia dobro za narodno delavstvo v Trstu kot tako, kar pa sev« da ni všeč marsikomu, zlasti pa ne tistemu, ki bi z NDO rad uganjal svoje posebne športe. Zato tudi potem napadi na NDO, zato tudi NDO ne najde milosti pred očmi takih ljudi, zato tudi vse slabo, vse obsoje vredno, kar stori NDO, zato temu »narodnemu delavcu0 ni bil všeč izlet puljske NRO v Trst, zato se je znesel tudi nad NDO v tem slučaju z direktnim namenom, da bi s svojimi podlimi sumničenji, s svojim nesramnim obrekovanjem in zahrbtnim hujskanjem odvrnil občinstvo od soudeležbe pri prireditvah dne 4. septembra in se potem, ako bi se mu bilo posrečilo to, smejal v pest, češ, NDO se je blamirala. Tak in edino le tak je bil namen, blagi namen tega »narodnega delavca0. Da! NDO da je sprejela ..poniževalne0 pogoje, da kdo zavaruje svojo kožo! Kdo neki? Kaj ne, na predsednika NDO, tov. dr. Mandiča je letela cela stvar, na tistega našega dr. Mandiča, ki' ga imajo gotovi »narodni delavci0 tako zelo v želodcu, da komaj čakajo, da bi ga spravili ne samo iz organizacije, temveč iz Trsta sploh. Seveda, da bi potem lahko nemoteno gospodarili z narodnim delavstvom in NDO, kakor bi se jim po- ljubilo. Kaj ne, ti falzificirani »narodni delavec0, da je tako?! In ti ljudje še pišejo potem, da hočejo čuvati ugled narodnega delavstva, ugled tržaškega Slovenstva! Alije mogoča grša hinavžčina, ali je mogoča večja nesramnost ! Človek, ki žrtvuje vse, kar ima, svoje dušne in telesne moči, da, svoje življenje in premoženje enemu vzvišenemu cilju — blagru narodnega delavstva, o katerem ve vsakdo, da ga ni požrtvovalnejšega, nese-bičnejšega med nami, ki je neštetokrat pokazal, da se ne boji najbujšega, samo da ovaruje koristi slovenskega delavca, ta človek naj bi se bal za svojo kožo, naj bi deloval nato, da v svojo lastno korist osramoti vse tržaško narodno delavstvo, vse tržaško Slovenstvo! Lopov, kdor misl tako, še večii lopov pa tisti, ki se drzne kaj takega pisati v javnosti in se pri tem celo skriva pod imenom »narodnega delavca , katerega častnega imena nikdar pravice nositi ni imel, ki ne upa pokazati svojega lica! Narodno delavstvo tržaško pač predobro ve, kje mu je iskati tega sramotilca NDO in njenega predsednika, ve predobro, kaj je narekovalo te sramotitve v pero brezimnega obrekovalca, tem bolje pa tudi ve, kako, s kakim orožjem je treba odgovoriti na tak nesramen napad. Prišel bo čas, ko bo narodno delavstvo pometlo s takimi »narodnimi delavci*, da bo joj ! Na tri strani torej boj, na tri strani hud boj proti sovražnikom, ki uporabljajo najgrše orožje, ki ga je le mogoče dobiti v roko, toda NDO in narodno delavstvo se ne straši tega boja. Z odprtim vezirjem, čistega in vedrega čela bo šla NDO in njeno delavstvo slej ko prej v ta boj, in prepričani smo, da bo zmaga nad tem trojnim sovražnikom končno le naša! Zato pa le rujte in kujte proti nam, mi se vas ne stražimo ! Čim nedostojneše^ čim grše bo vaše orožje, tem hujši odpor boste našli v nas, tem krepkejši udarci bodo padali po vas ! Boj hočete, pa ga imejte! ©®©si©si©s>©®©si©s>s> Tovariši! Širite naše glasilo! • ZVEZA • JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV. Nosni čas uniforme vlako-spremljev&lnega in premikal-nega osobja. C. kr. žel. ministrstvo je določilo nosni čas jopiča uniforme za osobje, ki vozi z osebnimi vlaki na progi St. Vid na Glini do Trsta, na tri, za suknene hlače na enoinpol leta, in je dovolilo izročitev suknene bluze z dveletnim nosnim časom. Nadalje je c. kr. žel. ministrstvo določilo nosni čas suknenili hlač tistim nad-sprevodnikom osebnih vlakov, vlakovodjam in sprevodnikom tovornih vlakov, ki pripadajo postaji Trst c. kr. drž. žel., in v Trstu, Puli, Herpeljah Kozini, Opčini drž. železnice in Gorici državne železnice nameščenemu premikalnemu o s o b j u in končno onemu v Trstu nameščenemu osobju v službi ogibalnih čuvajev radi dodelitve platnenih (cvilh) hlač tem kategorijam na eooipol leta. Končno se je skrajšal nosni čas Zimske in letne bluze za sprevodnike in pomožne sprevodnike osebnih vlakov na dalmatinskih in istrskih progah, na progah Tržič (Monfalcone) — Červinjan in Gorica—Ajdovščina primerno resničnim razmeram na dve leti, čemer se ima dotično osobje obvestiti. Dodelitev se ima vršiti „NARODNI DELAVEC.** samoobsebiumevno tudi nadalje menjajoč vsako leto. Te določbe se naj zabeležijo na primernem mestu v inštrukciji St. XIV. Št. 144/5/II ex 1910. Uradni list ravnatelj. št. 39 ex 1910. zjž— Sežana. Lekarnarju Brelich-Antoniazzo v Sežani se je poverila odda a zdravil in drugih zdravilnih potrebščin na račun bolniške blagajne za osobje c. kr. državnih železnic. Št. 917/2/1 m 1910. zjž— Čuvaji in nesreče pri železnici. Večkrat smo govorili že o varčevanju pri državni železnici. Ali to varčevanje ali šparsistem, kakor imenuje uprava železnice to čudno stvarco, nima nikdar mesta tam, kjer bi ga morala imeti. Štediti se hoče pri vseh mogočih stvareh, samo da to štedenje nima uspeha, kakor edinole pri odiranju in zlorabi nekaterih nižjih uslužbencev, kar pa mora železaiška uprava navadno zopet na drugi strani prav drago plačati. — In tako se izrabljajajo |v svrho štedenja skoz in skoz na vseh progah pod ravnateljstvom državnih železnic v Trstu železniški čuvaji, tako ogibalni čuvaji v postajah, kakor prožni čuvaji. Te mučijo s službenim časom, kakor pri nobenem drugem ravnateljstvu, seveda, ker pripadajo manjvrednemu narodu, s katerim se tudi pri železnici vse mogoče uganja. Te čuvaje mučijo 16 do 18 ur v službi in se jim . dovoli le 6 do 8 ur počitka. To bi bil čas za spanje na papirju, v resnici pa mora seveda uslužbenec vstati prej in tudi more precej k počitku. Zraven pa muči marsikaterega še zakonski križ, bolezen in druge družinske skrbi. In koliko nesreč se prigčdi le radi tega, ker do skrajnosti svojih telesnih moči izmučeni čuvaj obnemore in napravi kako napako, katera postane usodepolna ne samo za blagajno uprave železnice, ampak tudi za marši katerega potovalca in njegovo družino. Pri vsaki nesreči pa je seveda kriv — uslužbenec in tudi javnost ga obsodi tako. Ko bi pa poznal sleherni službeno breme takega uslužbenca, bi javnost ne obsodila usinžbenca, ampak upravo železnice. Uprava železnice seveda tudi po svoje sodi krivdo dotičnika, samo da ga kaznuje različno. Ako se prigodi kaj takega nižjemu uslužbencu, ga primerno kazoujejo in odstavijo od njegove službe na kako nižjo in manjvredno službo, ako ga celo ne odpuste. Ako pa se pripeti kaj takega morda kakemu višjemu uradniku z zlatim ovratnikom, pa ima navadno za posledico to smolo, da dobi prijetnejšo službo. Ako primerjamo torej pretirani službeni čas čuvajev in stem prihranjene svote s svotami, ki jih mora uprava plačati vsled nastalih železniških nesreč, potem pridemo do zaključka, da železniška uprava plača milijone za železniške nesreče, pri skrajšanju časa čuvajev pa bi bilo to le letnih par tisočakov. Ako računimo obresti milijonov, gotovo prevagajo one višje stroške, kar bi stalo skrajšanje službenega časa čuvajev. Seveda uprava teh milijonov toliko ne čuti, ker so železnice medseboj zavarovane. Ali denar je vendar le denar. In tukaj nam bo treba zastaviti vse sile, da se uredi enkrat na pošten način tudi službeni čas železniškim čuvajem pod vodstvom tržaškega ravnateljstva državnih železnic. zjž— Sodrugu na Opčinah. Naš prijatelj Golnar mora imeti črno vest, da vidi ne samo za vsakim grmom, ampak že v svoji lastni senci svojega sovražnika, in ne samo to, ampak on vidi že povsod nekega, ki ga hoče zastrupiti. Če pa vidi .morda kakega takega med nami, ki ljubimo svoj narod bolj, kakor pa njega kot rdečkarja, pa mu povemo, da naj se le ne boji nas, ker res ni vreden strupene krogljice, še manj pa, da bi se kdo žnjim tako daleč pečal. Pač pa bi mu svetovali, da nas pusti v miru in pometa pred svojim pragom, kjer bo našel lahko kaj smeti. Ne brigajo nas nič njegove razmere, in ga hočemo pustiti v njegovem prijetnem miru, ampak naj bo pri tem pameten in naj nas ne izziva. In to pa zahtevamo od cele sorodne štiriperesne deteljice, katera se na liaja tu, ki bi prav za prav po službeni pragmatiki ne smela službovati skupaj. Torej prijatelj Golnar, pamet! zjž— Nadure pri državni železnici. Iz mnogih postaj nam prihajajo pritožbe, da se izrabljajo delavci na dan do 14 in 16 ur dela. In to se dogaja pri upravi c. kr. državnih železnic, torej podjetja, od katerega bi se kaj takega nikdar ne smelo pričakovati. Vsa privatna podjetja imajo svoj natančno uravnani delavni čas, le pri c. kr. podjetju, kakor je ta železnica, to ne more in ne sme biti, ker le to podjetje ima privilegij izrabljati delavce za K 2'10 do K 3*20 po 14 in 16 ur na dan. Svojim članom sporočamo, da nabiramo sedaj potrebni material in bodemo potrebne korake napravili, da enkrat izvemo, ali je železniški delavec res samo suženj c. kr. železniške uprave, ali se smejo imenovati še delavci z odmerjenim delavnim časom. zjl— Zopet Friihvlrt. Znana je že našim bralcem žalostna postava takoime-novanega gospoda skladiščnega mojstra, oziroma, kakor se mu pravi po vsej pravici - »koruznega mojstra" v skladišču državne železnice v Trstu. Danes naj priobčimo zopet tako koruzno dogod-bico. Pred kratkim je dobila neka stranka zopet vagon koruze. Vagon je stal precej časa polen in bi bila morala stranka plačati 4 dni Vbzne najemnine. Gospod mojster pa je na korist stranki popravil vozni list in vozno karto, da je bil znesek mnogo manjši. Zaračunale se tudi nisonikake pristojbin^ za pretres koruze v vreče in tudi za skladanje. V nesrečo koruznega mojstra pa so pošteni ljudje našli ta vozni list in celo stvar ovadili. Gospod koruzni mojster je bil radi takih stvari že večkrat naznanjen in res je čudno, da ga- še puste v taki službi. Seveda, ker je velik preganjač in ovaduh, in ker je obenem najhujši sovražnik slovenskih uslužbencev, zato ga drže. če bi kaj takega storil kak Slovenec, bi ga bili že zdavnaj pognali. Taka je dvojna pravica pri c. kr. državni železnici. zjž — Internacionalni Slovenec. Na postaji državne železnice v Trstu se nahaja zagrizen i n t e r naci onalni sodrug socijalistov, ki sliši na ime K o n i č, in ki je, akoravno rojen Slovenec, prav po internacijonalno zagrizen nemčur, in ako treba, tudi italijanaš. Opazoval sem tega sodruga nekoč, kake; zna biti internacionalen. Neki uslužbenec pride v pisarno in pozdravi gospode kakor po navadi. Tedaj se oglasi ta imenitni sodrug Konič s svojimi modrostmi. V tem pa pride neki uradnik in precej se sili ta Konič proti drugemu uslužbencu z italijanščino, bržkone samo radi tega, da se prikupi temu uradniku. Nato mu zavrne dotični uslužbenec: pojdi, norec neumni. In nato jo pobriše. Pozneje sta se še enkrat srečala*. Konič je moral slišati par kislih, na kar se je začel pačiti, kakor bi bil znorel. No, da ima ta revček tak srd na gotove uslužbence, je bržkone krivo to, ker mu nočejo slediti slepo vsi železničarji v njegovo socijaldemokratično organizacijo, ker mu to nese, on je namreč prvi blagajnik socijaldemokratično organizacije, in mu zmanjkuje vedno več procentov. In ko sta se ta dva prerekala, je postal Konič tako prijazen, da je drugega kar zgrabil in bi ga najraje pobil, ko bi se ne bil ustrašil odločne postave svojega nasprotnika, ki mu je dejal: proč z rokami, drugače si pobarvan, kakor tvoja zastava, in potem bodeš še le socijalist. To te zopet zgled socijaldemokratičnih železničarjev, s kakimi sredstvi delajo, in kako so podivjani od njih vodstva. In kako so še modri pri vsem • tem Neki Čec pravi, da smo Slovenci postali srečni, ker so prišli — Nemci — v Trst. Ta mora pa res biti udarjen v glavi, vsaj bi sicer ne mogel govoriti take budalosti. Tega je zmožen le zblaznel internacijonalec. Omenil bi tudi, da se nahaja tukaj tudi neki poduradnik pri blagajni zA brzovozno blago, kateremu bi priporočili, da ni potreba po nepotrebnem preganjati delavcev, ker to je nedostojno. Menda bi rad zahteval, da naj pridejo še pred službenim časom na delo, Ali morda pričakuje ta poduradnik kake kolajne od c. kr. drž. železnice ? No, no, tudi on bo le po določenih letih lezel za svojo plačo. \ zjž.— „Vorwarts!“ Kaj ne, rezka beseda in celo zgodovino ima, ali to samo na postaji dižavne železnice v Trstu. V poreškem skladišču na državnem kolodvoru v Trstu se sliši vedno „muss“ in čudno se zdi človeku, da nekateri gospodje razumejo pod tem imenom nekega uslužbenca- Je res značilno. Ali on ima še drugo ime, in to je „Vorwarts“. Torej „Vorwiirts muss" ali po domače Počival-šek, skladiščni mojster. In res sliši se celi dan nad ubogimi delavci samo „muss“ in ivorvvarts", in ta velezaslužni mož goni delavce po skladišču, kakor sužnje, in ne redkokrat tudi po 6. uri morajo slišati, ko je delavni čas pri koncu, njegov „muss“ in Bvorwarts“. Najbolj čudno pa se človeku zdi, da on nekatere voznike strašansko hitro postreže, druge pa pusti stati cele ure za izkladanje vozov. Morda dela to napitnina ? In kako doni pri tem re?ki „vorwarts“ nad ubogimi delavci. In ubogi delavci morajo nategovati svoje ude črez delavni čas, on pa se menda potem krepča na njih zdravje. Kriči nad njimi, da ne bi bil varen ta „Vorwarts“, ako bi šel slučajno mimo Treves. Delavce. pa, kateri obolijo, pa pošilja ta človekoljubnež ne k zdravniku, ampak k predsedniku N, D, O, dr, Mandiču, češ, tam imajo večjo podporo. Naj pusti ta surovež enkrat dr. Mandiča pri miru, ker on z „Zvezo jugoslovanskih železničarjev" ni v nobeni zvezi, ampak je le predsednik N. D. O., organizacija Z. J. Ž. pa je samostojno društvo železničarjev s svojim predsednikom. Najboljše bi bilo, da bi tega vzor -r- mojstra prestavili, ker drugače se mu lahko zgodi tako, kakor v Puli, ali pa, kakor bi se mu zgodilo v njegovi domovini, ako bi pokazal svojo nerodno glavo črez domači prag. zjž.— Zahvala. Podpisana se zahvaljujeva rZvezi jugoslovanskih železničarjev" za sprejeto podporo K 4'50, oziroma K 10'—, ki sva jo sprejela v slučaju bolezni. Goljevšček Anton Ipavec Peter. zjž.— članom Z. J. Ž., ki so zaostali že črez 3 mesece s članarino, smo ustavili list in izgube tudi članske pravice glasom društvenih pravil. zjž.— Kongres v Pragi. Dane3 se je odpeljalo v Prago na kongres slovanskih železničarskih organizacij 15 članov „Zveze jugoslovanskih železni č a r j e v“, tako od južne, kakor od državne železnice. Želimo, da bi ta kongres imel dobre posledice za nadaljno delovanje za stanovske interese železničarjev. Somišljeniki! Širite naš list! N Domače vesti. d— Iz mestne plinarne (gas). Kakor smo poročali, je N. D. O. dosegla v zadnjem času lep uspeh v mestni plinarni, sprejeti so namreč bili po njenem posredovanju štirje odpuščeni delavci zopet na njihova prejšnja mestu. Ob tej priliki, ko se jo znani inžener G u i 11 e r m i n, do-bivši najbrž pošten nos, moral udati, pa vfendar ta človek ni mogel zatajiti svojega srda na delavstvo, kajti, ko so prišli odpuščeni delavci zopet na delo, jih je sprejel z zbadljivimi besedami češ : „zakaj pa že prej niste prišli, ste imeli preveč de. narja !“ No, g. Guillermin naj pač le lepo molči, kajti ako bo še naprej tako ravnal z delavstvom, se mu lahko zgodi, da bo njemu kaj zmanjkalo! Potem bo lahko roko stisnil onemu glavnemu poslovodji v plinarni, Giuressichu (Jur. šiču), katerega tudi zna doleteti še kaj za njegovo .ljubezen" napram delavstvu, ki jo je kazal v nedeljo dne 4. septembra med mazzinian-skirni pretepači in razbojniki v ulici Car-ducci. Svaka sila do vremena, to naj si le zapomnita ta dva gospoda, če nočeta, da bi se pozneje morala kesati ! d— Stavka livarjev traja dalje in nima za ostalo delavstvo posledic, kakor se jih je bilo bati. Pač pa so se rdeči voditeljski kričači strahoviti razkoračili nad N. D. O., ker je strogo obsodila njihovo velikansko lahkomiselnost, s katero so pro-izzvali to stavko. Mi smo tako temeljito že izpregovorili o tem, da bi bila vsaka na-dalina beseda preveč, zato tudi ne odgovarjamo na „Lavoratorjeve“ budalosti. Rečemo le še enkrat: stavkujočim želimo uspeha, socialnodemokrat čne voditelje pa obsojamo najstrožje, ker so vedoma zavedli delavstvo v tak nevaren, škodljiv položaj. To je naša zadnja beseda v tej stvari. d— Narodno delavstvo opozarjamo, da se v kratkem začne vpisovanje otrok za šolski pouk. Mislimo sicer, da je pri našem narodnem delavstvu skoraj nepotrebno, da v tem pogledu izpregovorimo kako besedo, toda prepričani pa smo tudi da nikakor ne more škodovati, ako tudi z tega mesta poudarjamo ponovno, da bi bila največja sramota za očeta-narodnega delavca, ako bi vpisal svojega otroka kam drugam, kakor v slovensko šolo 1 Mislimo, pravimo, da med našim narodnim delav stvom ni takih izdajic slovenskega naroda in ne takih trinogov svojih lastnih slovenskih otrok, zato pa tudi pričakujemo, da bo narodno delavstvo od prvega do zadnjega poslalo s voj o ljubljeno slovensko dečico v naše slovenske šole, kjer se bo ta naša nada prihodnjosti izobrazila v svo jem milem slovenskem materinem jeziku in vzgojila v poštenem slovenskem narodnem duhu, da postane iz nje kedaj krepak naš rod, ki bo znal, kakor njegovi očetje, ne- ustrašeno varovati in braniti pravice svojega dragega slovenskega rodu in jezlk,a na svojih rodnih slovenskih tržaških tlen-Zato pa slovenski deci slovensko izobraiuo, slovensko vzgojo, zato slovensko dM® v slovensko šolo! d— Militaristična strahovlada. Vte-jeli smo in priobčujemo : Letošnje voj. vaje 87. pešpolka, ki je nastanjen v Puli, so se vršile letos na istrskih tleh. Tako so prišle nekatere stotnije tega pešpolka tudi v Ma' terijo. Vojaštvo v87. pešpolka, ki se nabira na Spodnjem Štajerskem, je v ogromni večini slovenske narodnosti, reči smemo, skoraj izključno. Ob tej priliki smo ime-' priložnost spoznati, da veje v tem polku tako strahovit nemški nacionalni duh, kakor ne bi mogel nihče pričakovati od nepolitične c. in kr. vojne uprave. Od zadnjega poročnika pa menda do najvišjega polkovega poveljnika je vse nadalinjeno z nemškim nacionalizmom. Naj torej podamo par veleznačiloih sličic iz tega „nemško-nacionalnega" polka. Med vsemi častniki se je s svojo ra-biatnostjo napram vojaštvu odlikoval polku dodeljeni častnik c. in kr. vojne mornarice, neki linij skobrodni poročnik Albert Semsey de Semsei,kije traktiral vojake s psovkami kakor „windischer Te pp “ in „blbdesVieh“ („sloven-ski tepec" in „bedasta živina*). Stotnik Markovič, zapovednik 10. stotnije je tudi v tem nemškonacionalnem močvirju popolnoma pozabil svoje poko-lenje. Človek bi mislil, da mu je tekla zibelka tam gori nekje na severnem Nemškem, ne pa v kakem jugoslovanskem kraju. Kako postopajo z ubogo paro slovenskim vojakom, naj bo v dokaz vojak Starec,. katerega so hoteli kar nabiti, ker se je pritožil zaradi menaže. Stotnik L o o s ga je kratkomalo sunil, da se je skoraj zvrnil. Dne 2. septembra t. 1. se je ustrelil v Materiji praporščak (častniški namestnik) Maksimilijan Toplak, doma iz celjske okolice, 20-leten mladenič. Pravijo, da je bil neposredni povod temu njegovemu činu nevarna bolezen njegove ljubice. Dejstvo pa je, da ga je njegov stotnik L o o s strahovito sekiral. Nočemo reči, da se je Toplak ustrelil zaradi postopanja omenjenega stotnika, vendar pa postaja stvar čudna, ako se pomisli, da je tik pred njegovim zadnjim zdihljajem pristopil k smrtni postelji stotnik L o o 8 ter ^a vprašal, ali ni morda on vzrok, da se je ustre-II, nakar mu Toplak ni odgovoril ničesar, temveč se s prezirom obrnil na drugo stran. Neglede nato, da se na naravnost nepojmljiv način tako teptajo in zaničujejo narodna čustva vojakov, pa vladajo v tem pešpolku tudi v drugem oziru naravnost neverjetne razmere. Tako je n. pr. nekega dne uprava neke v Materiji nastanjene stotnije naravnost pozabila na nabavo potrebnega živeža. Tako so fantje — cela stotnija — ostali brez kosila, dobili niso niti konserv, temveč so jim izplačali le navadno menažnino, menda 16 novčičev kali, in s to velikansko svoto naj si potem prežene glad ubogi vojak, ki ima tisti dan 8 ur hoje za sabo. In pa tudi če dobe ono menažo, je taka, da je ali ni mogoče jesti, ali pa tako malo, da se človek nikakor ne more nasititi. Vojak pač dobi nekaj one motne vode, ki naj bi se je reklo juha, košček mesa in pa par drobcev makaron. In s tem potem futrajo uboge vojake ter si še utvarjajo, da na ta način vzgajajo moštvo v ljubezni do vojaškega stanu, do obrambe domovine! Malo čudno je to, kajti vedno šikaniranje, potem ono brutalno zaničevanje narodnega čuta, dalje pa še taka hrana, ne vemo, ali bi se našel človek, ki bi z veseljem nosil vojaško suknjo, ki bi radovoljno prenašal vse ono trpljenje ! In v resnem času ? Ali bo šel vojak z radostjo v boj pod poveljstvom ljudi, ki vidijo v vojaku le živino in tepca, ne pa človeka ?J Merodajni činitelji naj pač temeljito premislijo, kam vodi tako ravnanje, in napravijo red, sicer znajo nastati posledice, ki bi bile lahko — grozne ! d Dirka v Gorici prepovedana. V nedeljo, dne 11. t. m. bi se bila morala vršiti v Gorici II. jugoslovanska dirka, ki jo je hotelo prirediti kolesarsko društvo „Gorica“. To društvo je povabilo k drki iti sledeči veselici tudi -našo N. D. O., ki se bi bila odzvala temu vabilu z velikim številom svojega članstva. Politična oblast pa je dirko prepovedala, da tako ugodi zahtevam goriških pseudo’ahov. Potemtakem izostane tudi izlet v neoelio. Kakor je torej vide i, smo Slovenci na Primorskem postali res pravi ljubljenci naše c. kr. vlade, ki je v tako veliki skrbi za naš telesni in „NARODNI DELAVEC". ^Sevni mir in blagor, da nas bi najbrž ®8jrajši shranila vse skupaj v — jetnišnico, ®Pasano z visokim zidom in omreženo z ^belimi železnimi mrežami, samo da bi nam ne zgodilo kaj s strani naših lju-jj1'1 laških sosedov. Res velikanska, vse b»ale vredna skrb. Prepričani smo tudi, nam bi priveščila toliko zraka, da bi 6a imeli dovolj, a drugega nič. Pač smo J68 lahko hvaležni našim varihom za njihovo skrb in naklonjenost. Nemec bi rekel: pfui Teufel! Tržaško kolesarsko društvo »Bal-•*n“ priredi dne 25. septembra t. 1. veliko cestno dirko za »Primorsko prvenstvo" za 1. 1910, ob progi Kanal—Solkan— Gorica — Miren — Sv. Ivan — Nabrežina — Prosek—Opčine. Cilj : Vrdela pri društveni krčmi, skupaj 74 km 500 m. — maksimalni čas 3 ure — Začetek dirke točno 0 poludne. Daril je sedem, in sicer zlate, Srebrne pozlačene, srebrne svetinje in krasne diplome. Došlim v maksimalnem času bakrene posrebrnjene svetinje. Zmagovalec tekme dobi še trak prvenstva. Vloga za dirkače znese Kron 6’— in treba poslati ha društvenega blagajnika, gosp. Antona Podbrščeka ul. Stadion 19/1. vsaj do 20. septembra, s katerim dnem se prijave za-klučejo. Dirke se smejo le udeležiti člapi primorskih športnih društev. Natančni programi in pravila za to dirko, se bodo razposlali tekom tedna. Po dirki se bode vršila v „Nar. domu" pri sv. Ivanu veselica, pri kateri se razdelijo nagrade. d— V prid nedeljskemu paviljonu Podpornega fonda N. D. O. so darovali: Pečenko F. žganjarna 2 steklenici maršale, 2 malinovca, 1 tamaiinde, 1 likerjev. Vinotoč ul. Montorsino 1 botiljko vipavca. Pekarna podruž. Škerk, zavoj peciva. Srčna hvala! d— Preplačal! vstopnino k veselici dne 4. t. m. so: dr. Mandič 2 kroni, Križmančič in Rebec 3 krone. d— Za podporni zaklad N. D. O. se je nabralo v nedeljo, dne 4. septembra 1910 v „Konsumnfm društvu" v Rojanu K 16’27. Prisrčna hvala vsem darovalcem 1 d— Daroval je prošlo nedeljo, ko se je prenesla zastava z veseličnega prostora v shrambo v konsumno društvo v Rojanu, g. I. I. S u b a n, lastnik prve drožarne v Trstu-Verdeli, za N. D. O. K 10'—. Naj-prisrčnejša hvala darovalcu, katerega kot Vzornega rodoljuba priporočamo našemu občinstvu, da nabavlja pri njem potrebe v njegovih izdelkih! Svoji k ^svojim! ' d— Nove knjige. Dnevnik »Edinost" v Trstu je izdal in založil dve novi knjigi: »Igralec", roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevskij. Poslovenil R. K. Cena K 1.60. Po pošti 20 st. več. »Jurki c a Agičeva", spisal Gjalski, prevel Fr. Orel. Cena 2 K, po pošti 20 vin. več. Razun imenovanih knjig je »Edinost" izdala in založila tudi druge knjige, ki se vse dobivajo v tiskarni »Edinost" v Trstu in v vseh knjigarnah po Slovenskem. Knjige toplo priporočamo v nakup. d— Darilo. Daroval je tov. Pirc, ki se je tudi udeležil izleta iz Pule v Trst dne 4. septembra, za NDO 1 K. po g.e Ani Kerševan. Srčna hvala. Organizacijske zadeve I o— Javen shod, pristopen vsakomur, se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. v Stur-r i j a h pri Ajdovščini. Natančnejše o sporedu in prostoru objavimo v prihodnji številki. Poživljamo pa že danes delavstvo v Šturijab in okolici, da se shoda udeleži v čim najobilnejšem številu, ker bo na shodu razgovora tudi o delavskih vprašanjih in to zlasti glede na zadnje dogodke in načrte gotovih ljudi, ki hočejo na vsak način preprečiti lepi razvoj delavstva in njegovih ustanov. Delavstvo naj pokaže, da se ne da motiti v svojem razvoju od nikogar 1 Zato pa, tovariši delavci, v nedeljo, dne 18. t. m. vse na javni shod v S t u r i j a h ! DOPISI. Šturlje. Odkar se je ustanovila pri nas, oz. v Ajdovščini podružnica N. D. O., je bila vedno predmet raznim napadom z strani gotovih oseb. Svoj čas je neki tak prijatelj našega delavstva napadel N. D. O., njeno konsumno zadrugo in njene voditelje v »Primorskem listu" v dopisu pod naslovom »Po štrajku", sedaj pa so se spravili na N. D. O. in njene člane v »Domoljubu". Napad v »Domoljubu" je tako podel, da ga je mogel pisati le človek, ki nima niti najmanjše časti v sebi, ki je sam največji lump. Ako je kdaj kak posamezni član naše podružnice NDO kaj po zabavljal proti „orlom“, je menda že imel pošten vzrok zato, ne vemo, pa, kaj ima potem pri tem opraviti podružnica NDO, ali pa kon-sumna zadruga, zlasti pa ne vemo, kaj ima pri tem opraviti dr. Mandič, ki ga tudi napadajo. Ako je imel totc, Reyer čuka v kletki, je to njegova stvar, saj ga je imel že marsikdo, toda zakaj potem napad na dr. Mandiča, ki biti pojma nima o kakih vaših »orlovskih" veselicah! Tako napa-denje je pač res podlo, nesramno ! In če kdo zabavha, hm, saj vaši sami zabavljajo in pa kako ! Slišali smo mater nekega »orla" dvakrat, ko se je po 10. uri zvečer jezila na „orle“ : »Bog ga mora štrafati, ki to regira. Reva sem vstala ob 5. uri in zdaj moram tega zlodeja loviti okolu! Bom šla iu^mu bom vso obleko razsekala (»orlovsko" namreč!) Seveda, ,.orli“ imajo vsak večer vaje in po vajah je seveda prilika, da se »zamude". In ta njihova krščanska pobožnosc! Ko zvečer zvoni »Zdravo Marijo", utihne vse po hišah, vse moli, le pred društvenim domom je vedno prerivanje, norčevanje in hohotanje. In kdo pa so ti »orli" ? Komaj šoli odrastla otročad, a glavno besedo ima neki Beltram, ki je z vsem svetom navzkriž, ker ne more nihče prenašati njegovih neslanosti. To človeče jih je že dobilo zaradi svoje srboritosti večkrat po zob .h, tudi že od članov N. D. O. Tekalo je potem okrog sodišča, a končno moralo samo plačati stroške. Pred kratkim je zmerjal nekoga s psovko »baraba , in seveda bil obsojen. Ta voditelj krščanskih »orlov' je pred nedolgim časom še vpil, da ni boga, da je cerkev botega, dajal je mladini svobodomiselne knjige, sedaj pa je kuhan in prečen v župnišču in prvi pri vseh »orlovskih" veselicah itd In prav nanj tudi let sum, da je on dopisnik v »Domoljubu" in drugod. Če Članom N. D. O. pozor Po služite se vsi ur in zlatanine ulica del Rivo 26 Alojz Povh Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti. Članom N. 0. Q, so znižane cene. Slovensko podjetje! |— 9 u —1 take ljudi vidimo pri »orlih", no, potem je pač malo težko, da bi jih človek spoštoval. Ustanovili so tudi tamburaški klub. Ker z moškimi ni šlo, vežbajo Marijine hčere. Kolika sreča res za moške, ki dobe v tamburanju izvebane ženice ! - Neki oče se je pred kratkim hudoval takole : »Odkar hodi moja hči k tamburanju, se je vsa pokvarila. Zvečer pride kasno domov, zjutraj kasno vstane, čez dan mi brenka. In to gre dan za dnevom tako. Izgubila je vse veselje do dela. Naj bi jih učili šivati in plesti!“ Kdo torej lovi slepe miši, kakor pišete v »Domoljubu*, ali voditelji NDO, ki se potegujejo za delavce in njihove otroke, ali pa vi, ki delate zdražbo po družinah ? Sicer pa vam povemo to-le : Naše de-lastvo ima zaupanje do svojih voditeljev, in tega zaupanja mu ne izbije vse vaše podlo pisarjenje in zabavljanje po listih. Podružnica NDO in konsumna zadruga napredujeta od dne do dne. To vas seveda jezi, ker imate vi povsod le fiasko, kakor ste ga imeli tudi pri zadnji veselici. Zato tudi ta vaš izbruh. Kaj vam pomagajo vsa vaša društva in vse bobnanje, ko pa članov le ni in ni. Ljudstvo si je že zdavnaj ustvarilo svoje mnenje o vas in pravi: »kaj bomo hodili poslušat to otročarijo!“ Ljudem je že dovolj, da vidijo vaš slavni tercet, Batgjel, Alfonz in Beltram. To popolnoma zadostuje. Povemo vam edino le še eno: Pazite, da nas ne mine potrpljenje. Sicer nam ni na tem, da bi se prerekali z otročadjo, ali pa celo z ljudmi, kakor so omenjeni trije, toda če pa le ne bodete dali miru, se pa zna prigoditi, da primemo za par mokrih cunj in vam pošteno zbrišemo vaše oma-zane obraze in morda še kaj drugega. Torej le mir, pobiči, sicer bo pela šiba S Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lutulcn ln lidajateljlo: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Tratil. Tisk«: TISKARNA ..EDINOST" T Tratu. Širite naš list! © Največja slovenska manijakturna trgovina v Crstu. Križmančič & Breščak ulica Nuova št. 37. U zalogi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega modernega blaga, za spomlad in leto, možke in ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese Itd. Velikanska izbira vsakorstne drobnarije, za šivilje in krojače vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Udom Jt. ])• 0. dajeva 10°|o popusta □ Priporoča se kot 8lovenoa slav. občinstvu za najobllnejšl obisk. Q Novo pogrebno podjetje se je preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni). Zaloga oprave ulica Massimo D’Azegllo št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo Telefon št. 1402 HENRICH STIBELJ in drugi. V: J ■ H CENE ZMERfcE. TELEFON 16-83 ■T • 2i \a obroke -5 t S 30" S i o O Uelika zaloga izdelanih oblek s CD U3 JU IM cr g n za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna S ® »> a* ca “ S 1 a> — —* >o