Ztrja l/hala vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina i dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*60. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K 9-—, četrtetna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30-— — Naslov: Upravnlštvo wZarjeM v Ljubljani. Selenburgova ulica št. 6. 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in ;	od	6.-7.	zvečer.______________ ::
Posamezna številka O vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravnlštvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: finostopna petltvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo »Zarje" v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od V26.—'/a7. zv. — Reklamacije poštnine proste
Štev. 84.
Sprava na Češkem.
V	Pragi se pripravljajo važne reži in velikanski aparat je napravralvjen, da bi se izvršilo, kar smatra vlada z» svojo največjo skrb. Čehi in Nemci na Češkem se imajo pobotati. Grof Thun, ki se lahko baha, da ima v svojih žilah kaplje kraljevske kivi, ie bil v ta namen imenovan za namestnika na češkem in povzdig-ujeu v kneževski stau. Baron Bienerth se je umaknil baronu Gautsehu, da se prejalislej omogoči tudi Cehom vstop v ministrstvo Fevdalno veleposestvo, ki se smatra na Češkem nekako za »tretjo narodnost", je poklicano, da po aristokratsko mešetari med Nemci in Cehi .. .
Baron Gaulsch se zadržuje do skrajnosti rezervirauo in pravi na glas ne bav ne mev. Zakaj govor je srebro, molk pa zlato. In ta rafinirana diplomatičnost, ki vsaj ue deluje s tako grobimi sredstvi kakor Aehrenthalova, je že dosegla nekoliko uspeha: češki deželni zbor bo sklican, narodno politična komisija se spo-polni in bo zasedala v permanenci; za eno točko — za regulacijo učiteljskih plač — je celo ustavljena nemška obštrukcija in se sme to vprašauje razpravljati — v posebni komisiji.
Moka se torej mesi če bo iz nje pogača, se še ne da prerokovati. Optimisti mislijo, da bo. Zakaj od sprave so odvisni ministrski sedeži, za katere je dovolj pretendentov na nemški in češki strani. Spravo zahteva mil tarizem, ki potrebuje v državnem zboru večino za brambno predlogo. Sprava je potrebna zaradi mnogih profitov, ker mora tudi privatno gospodarstvo trpeti, če je deželno gospodarstvo tako na psu kakor sedaj na češkem. Optimisti imajo torej veliko argumentov za sebe in doslej nedosežna češko nemška sprava bi utegnila sedaj postati dejstvo.
To bi bil radosten dogodek za vso državo, kaj ?
Mi, ki nimamo pravice, da bi se prištevali velikim in patentiranim narodnjakom, odločno zanikujemo, da bi bilo v tej kupčiji, če se posreči, kaj radostnega za koga druzega kakor za tiste, ki bodo imeli od nje direkten proht. In s stališča resnične narodne euako pravuosti, s stališča rešitve narodnega vprašanja v Avstriji moramo z vso odločuostjo obsoditi machiavelistično komedijo, ki se sedaj igra na češkem.
Seveda, s svojega vladnega stališča ima Gautseh prav. On potrebuje kvalificirano večino za militaristične zahteve in za nove davke in če se mu posreči češko nemška sprava, jo dobi. Tudi dr. Kramar ima s svojega stališča prav. če hoče postati in tudi nekaj časa ostati c. kr. minister, se morajo Cehi in Nemci pobotati.
tfiKSIM GOKKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
— Veste, Nilovna, danes je med obiskom ubežal eden naših prijateljev iz ječe . . . kdo, tega nisem izvedel . . .
Mati je omahnila od razburjenja, sedla na stol in zašepetala:
— Mogoče Pavel ?
— Mogoče ! je odgovoril Nikolaj in zmajal z rameni. Ali kako naj ga skrijemo, kje naj ga najdemo? Hodil sem po ulicah, da ga srečam . Nespametno je, a nekaj je treba storiti ! Spet grem . . .
In jaz tudi ... — je zaklicala mati.
— Pojdite k Jegorju, nemara ve on kaj več! — je dejal Nikolaj in urno zginil.
Rnto je dala okolu glave in upauja polna odšla za njim na ulico. V očeh ji je vse migljalo in srce ji je urno utripalo. Pripravljena na vse je korakala s sklonjeno glavo, ne da bi opazila kaj okolo sebe.
— Morda je ou že pri Jegorju . .. —je šinilo upanje in jo priganjalo.
Vroče je bilo, od utrujenosti je sopla in dospevši do stopnic k Jegorjevemu stanovanju je obstala: sile so jo zapustile, okrenila se je in zatisnivši oči je začudeno zakričala — zdelo se ji je, da stoji na vratih Nikolaj Vjesov-ščikov, z rokami v žepih, in da se ji smehlja. Ko se je vnovič ozrla, ni bilo nikogar . . .
— Zmotila sem se! — je v mislih deja-
V Ljubljani, v četrtek
Toda nas ne briga ne Kram?revo. ne Schreinerjevo in tudi ne Gautschevo stališče. Važno nam je le to, kakšen pomen ima češko nemška sprava za rešitev narodnega vprašaja v Avstriji.
Neštetokrat smo že povdarjali, da češko nemško vprašanje ni narodno vprašanje. Samo košček tega vprašanja je iu oddaleč ne tako velik in imeniten kos, kakor bobnajo posebno češki kričači. Povdarjali smo tudi, da tiči v češko meščanskih deklamacijah o slovanski vzajemnosti veliko humbuga in veliko špekulativne komedije. Bojimo se, da prihaja čas, ko se imajo potrditi vse te naše »nepatriotične" iu »neslovanske" irlitve,
češke meščanske stranke so ravno s svojim preperelim državnim pravom, ki imponira k večjemu še kakšnemu sanjavemu romantiku, stopile na nazadnjaško, na neslovansko, na nepravično stališče. Pod milim nebom ne poznajo nič druzega kakor „svetovaclovsko krono", »kraljevski reskript iz leta 1882." in svoj »starodavni" deželni zbor. Zgodovina jim velja le do belogorske bitke in vse, kar govore o enakopravnosti, je laž, ki ni nič boljša, če sami verujejo vaujo.
Narodno vprašanje v Avstriji je TprnŠR-nje Tsoh narodov. Temeljna napaka vseh vlad in vseh parlamentov je bila ta, da se nikdar niso upali lotiti tega vprašanja kot celote in da se ga niso hoteli lotiti, ker nobena stranka ni resnično mislila na enakopravnost, temveč le na lasten profit. V državi, ki se je razvila kakor Avstrija, imajo neizogibno vsi v njej živeči narodi stike; med vsemi je kakršnokoli razmerje iu čim bolj so odnošaji postali komplicirani, tembolj je nujno, da se generalno urede. čimbolj se rešujejo posamezui deli narodnega vprašanja, tembolj se oddaljujemo rešitvi narodnega vprašanja. Sedanja češko nemška komedija, naj prinese Kramafu, Maštalki, Friedlerju iu vsej kompaniji še toliko koristi, se vrli veudar le po starem mefistovskem geslu divide et impera — deli iu gospoduj.
Separatna češko uemška sprava 8e izvrši na račun malih narodov. In tisti, ki bodo naj-draže plačali celo za Kramafa in Schreinerja, Udržala in Bachmanna, bodo Jugoslovani.
V	tem uspehu se krasno zrcali politika naših »naroduih", velenarodnih. supernarodnih meščanskih strank. To so plodovi, katerih so Hribarji in Šušteršiči euako deležui. Namesto da bi se bili jasno in odločno postavili na edino pravično, vsem narodom v enaki meri koristno in moderno stališče narodne avtonomije, so se dali slepiti z muzejskimi »državnimi pra?i“ in sami slepili z njimi, so iskali kraljevske plašče v ropotarnicah na seveiu in na jugu, so pomagali političnim špekulantom navzgor — in sedaj, ko so špekulantje že
la po stopnicah gredoč in poslušala. Na dvorišču so se že začuli počasni koraki . . . Ustavila se je na ovioku stopnic, pogledala navzdol in zopet ugledala kozavo obličje, ki se ji je smehljalo
— Nikolaj . . . Nikolaj ... — je vzkliknila mati in mu šla po stopnicah nasproti, a srce razočarano ji je upadlo.
— Beži! Beži. . . — ji je potihoma odgovoril in zamahnil z roko.
Drno je stekla po stopnicah navzgor, vstopila v Jegoijevo izbo: Jegor je ležal na divanu. Mati je sopeč zašepetala:
— Nikolaj je ubežal ... iz ječe . . .
— Kateri? — jo je hripavo vprašal Jegor in vzdignil glavo iz blazine. — Dva Nikolaja sta . . .
— Vjesovščikov . . . sem gre! . . .
— Čudno! A jaz mu ne morem naproti . . .
V	tem je vstopil Nikolaj v izbo, zaprl duri, snel čepico, gladil lase na glavi in se potiho smejal. S komolci se je Jegor uprl ob divan, se vzravnal in majaje z glavo za-kašljal.
— Ne dajte se motiti . . .
Vjesovščikov se je široko zasmejal, pristopil k materi in jo prijel za roko:
— če bi te ne bil zagledal, pa bi bil romal nazaj v ječo. Nikogar v mestu ne poznam ... Šel sem svojo pot in premišljal — bedak! Zakaj si ušel? Kar zagledam — Nilovna hiti! Brž za tabo . ..
Kako pa si ušel ? — ga je vprašala mati.
14. septembra 1911.
skoraj na vrhu, mole fige navzdol. Mi pa se vstopimo okoli hriba, pa strmimo in jih obo žujemo kot nekako novo razodetje! In kadar bodo na naših ramah popolnoma splezali na vrh, pa nas potlačili popolnoma v blato, priredimo veliko slavnost v znamenju — slovanske vzajemnosti !
Zbor nemške socialne demokracije.
Jena, 12. septembra.
Danes je kongres nadaljeval razpravo o poročilu strankinega vodstva, ki se je ponajveč sukala okrog maročanskega vprašanja Debata je bila zelo živahna, mestoma ostra, a zaključila se je s tem, da sta se umaknila predloga, ki sta hotela strankinemu vodstvu izreči grajo in se je sprejela včeraj naznanjena rezolucija, ki jo je bilo predlagalo strankino vodstvo.
Predlog bremenske organizacije, ki je dal največ povoda tej debati, se glasi:
»Socialno demokratično društvo v Bremenu obžaluje, da se strankinemu načelništvu ni zdelo potrebno vstopiti v splošno akcijo proti maročanskemu hujskanju Shod prosi kongres, naj poskrbi, da ne bo strankino načeluištvo v bodoče tako ravnodušno postopalo ob tako važnih, ves civilizirani svet vznemirjajočih vprašanjih*.
Strankino vodstvo je zelo koristilo zadevi s tem, da je predložilo kongresu vso kores pondenco, tičočo se maročanske afere. Predložena pisma, o katerih se še zmenimo, so pojasnila situacijo.
V	debati je prvi polemiziral Fischer z Rozo Luxeuburgovo, kateri je očital, da je s predčasno objavo korespondence, ki ni bila točno publicirana, škodovala stvari, ker je bilo strankino vodstvo vsled tega prisiljeno objaviti več nego je bilo tisti hip potrebno za javnost. Zelo ostro je Fischer nastopil proti Ledeburju, s katerim je tudi prej večkrat prihajal v nasprotje.
Tudi Bernstein je zagovarjal taktiko straukinega vodstva, ker je bila demonstracija šele tedaj umestna, ko je bil položaj jasen. Vojna ne prihaja tako hitro, kakor jo nekateri črnogledci slikajo na steno. Ali prava nevarnost ne tiči v sami vojni, temveč najbolj v vojnih hujskarijah in v njih pogubnem vplivu na uotraujo politiko.
Dr. Liebknecht pravi, da je vojna nevarnost nastala že takrat, ko se je križarka „Panther“ prikazala pred Agadirom. Ves nemški proletariat zahteva kakor en mož energično akcijo proti vojni hujskanji.
Roza Lu.xemburgova zagovarja svoje stališče, češ Nemčija ni poslala križarke v maročansko morje, da bi tam lovila ribe.
Nerodno je *edel na rob divana in pripovedoval v zadregi :
— Ne vem, kako . . . čisto slučajno! Sprehajal sem se ... pa začno kaznjenci pretepati paznika . . . bivšega žandarma, ki so ga zaradi tatviue spodili ... pa voha, toži in ne da človeku miru! . . . Kar po njem, ostali pazniki so se ustrašili, zbežali na vse strani, žvižgali ... a jaz opazim, da so vrata odprta, stopim	bližje,	pogledam	— trg, mesto . . .
Vleklo	me je	naprej . .	.	Čisto počasi sem odšel ..	. kakor v sanjah	. . . Nisem bil še
daleč,	pa se	domislim	— kam? Pogledam
nazaj — a vrata so bila že zopet zaprta . . . Neprijetno mi je bilo . . . zavoljo tovarišev in sploh . . •	kako bedasto ... ne da bi	bil
mislil, sem	ubežal . . .
— Hm! — je dejal Jegor. — Gospod, vrnili bi se, uljudno potikali na vrata iu prosili za vstop: Oprostite prosim, premotilo me je . . .
— Da, — je smeje nadaljeval Nikolaj,
—	tudi to bi bila neumnost, vem. Ali vzlic temu, lepo	ni bilo zavoljo	tovarišev	...	nikomur nisem črhnil, kar	ušel sera	...	Na
ulici zagledam pogreb otroka. Za krsto sera čel, sklonjeno glavo in nikogar nisem pogledal . . . Nekaj časa sem posedel na pokopališču, veter me je prepihal ... pa mi kane misel v glavo . . .
— Ena sama? — je vprašal Jegor in vzdihnivši dostivil: — Mislim, da ni bila na tesuem . . . '
Leto L
Sploh govori s pikrim humorjem. Delegati iz južne Nemčije so pa razdraženi, ker pravi, da so včerajšnji Beblov govor odobravali najbolj bavarski in badeuski delegati.
Dr. D a v j d zavrača Luksemburgovo, na-glašajoč, da južnoneraški sodrugi niso socialisti drugega reda. Tudi on meni, da ni bil pravi trenotek za velike demonstracije, ko je Nemčija odposlala svojo križarko v Maroko. Sicer pa ni pustila nemška socialna demokracija niti za trenotek dvoma, da ne bo dovolila svetovnega požara zaradi maročanskega vprašanja. Debata je pokazala vojnim hujskačem, da je nemška socialna demokracija nerazdružljivo složna, da odbije ščuvanje narodov.
B e b e 1 polemizira jako ostro z Lede-burjem, zlasti z njegovo trditvijo, da se je dal od strankinega vodstva zlorabiti, da bi mu pomagal iz zadrege.
Kakor je že omenjeno, sta se nato umaknila proti strankinemu vodstvu naperjena predloga z utemeljitvijo, da je z debato na 8tran-kiuem zboru dosežen namen.
Popoldne se je strankin zbor bavll s časopisjem in z mladinsko organizacijo. Nadalje je sklenil nastaviti pri strankinem vodstvu še dva tajnika. Ker se posli pri strankinem vodstvu sploh silno muože, je postala potrebna reorganizacija načeluištva, o kateri bo oklepal prihodnji strankin zbor. Dotlej ima posebna komisija pripraviti potrebui material in predloge.
Na grobu arhitekta profesorja Abbeja, ki je zgradil Ljudski dom, v katerem zboruje kongres, je položila posebna deputacija v imenu strankinega zbora venec.
Iz korespondence, ki je bila predložena kongresu, je najboli zanimivo to:
Dne 6. julija je v imenu mednarodnega tajništva v Bruslju sodrug H u j s m a n 9 vprašal vse socialistične stranke, če se jim ne zdi potrebno, da se skliče konferenca socialističnih zastopnikov Nemčije, Francije. Španije, in Anglije, ker je Nemčija poslala križarko v Maroko.
Nato je 8. julija odgovoril M o l k e n -b u h r , da nemško strankino načelstvo še ni imelo seje, ali začasno mu nazuauja svoje osebno mnenje. Ou misli, da hoče nemška vlada z maročanskimi homatijami odvrniti pozornost na notranje mizerije kakor Bismarck leta 1887 z Boulaugerjem iu kakor Biilov leta 1906. s Hottentoti. Glede na Maroko pa vlada menda nima prostih rok, ker gre tam za nasprotna kapitalistična vprašanja in tu je tudi v Nemčiji »francoska skupina" močnejša Neki Man-nesmann je dal maročanskemu sultanu denarja, ta pa mu je za to podpisal rudniški monopol v Maroku. Z algesiraško pogodbo je to seveda v nasprotju. Proti interosom bratov Maunesmann pa stoje drugi kapitalistični in-
Vjesovščikov se je brez vse jeze zasmejal zamahnivši z glavo.
— No, sedaj nimam tako puste glave kakor poprej ... A ti, Jegor Ivanovič, neprenehoma bolehaš . . .
— Kakor kdo more! — je odgovoril Jegor je vlažno pokašljal. — Le nadaljuj!
— Potem sem obiskal deželni muzej . . . hodil semintja, ogledoval in neprenehoma premišljal kako in kam sedaj? Sam nase sem se jezil ... in jesti se mi je zahotelo I Stopil sem na cesto, šel naprej in se jezil ... Videl sem, kako policaji ogledujejo ljudi . . . pa sem si mislil: s svojim obrazom zapadeš prav hitro kazni božji! . . . Kar prihiti Nilovna nasproti . . . stopim na stran, pa za njo . . . to je vse!
— A	jaz	te nisem opazila! je	dejala
mati. Ogledovala je Vjesovščikova, in zdelo ae ji je, da je postal lažji.
— Tovariši so v skrbeh ... kje da tičim? — je dejal Nikolaj in si česal glavo.
— Oblast se ti prav nič ne smili? Tudi ta je vznemirjena! — je pripomnil Jegor. Odprl je usta in	pregibal ustui, kakor	da	bi
lovil zrak. — Ampak šalo na strau! Skriti te moramo, kar je sicer jako prijetno, četudi ne lahko ...	Če	bi le mogel vstati ...	—	je
zahropel in	položil roke na prsi.
— Pošteno si bolan, Jegor Ivanovič! — je dejal Nikolaj in sklonil glavo. Mati je vzdihnila. Nemirno je preletela z očmi malo, tesno izbo.
(Dalje.)
ter si. Z njim koi.kurira francoska rudniška družba, ki ima svoj sedež v Parizu. Udeležen je Schneider v Creuzetu, a tudi K r u p p , T h y s s e n in druge nemške veličine. In te pravijo: Ce je v Maroku toliko železa, kolikor trdi Manuesmann, gremo lahko sami ponj. Eajši izkoriščamo sami, kakor da bi se dali izkoriščati od Mannesmanna. Brata Mannesmann sta zadnji čas kopala okrog Agadira in sta se pritoževala, da se jima delajo zapreke Tu sta napravila Bethmann Hoi!weg in Kider-len W&chter njunemu kričanju koncesijo. Dalje se pa vlada najbrže ne bo dala gnati, ker bi sicer prišla z nasprotno kapitalistično skupino navskriž. .Skratka — pravi Molkenbuhr: Vodjam naše zunanje politike zaupam vsako neumnost, vendar pa ne verjamen. da pojdejo dalje, ker bi sicer lahko kršili interese največjih kapitalistov. Za take reči pa imajo dobre oči in ukažejo pravočasno: „Stoj!“ Končno meni Molkenbuhr, da bi se s konferenco za sedaj še lahko počakalo.
Dalje je predloženo dvoje Beblovih pisem Hujsmaunsu, v katerih se izreka za konfeienco, meni pa, da ni treba prezgodaj porabiti smodnika.
Korespondenci je dodalo strankino načel-ništvo obširno pojasnilo o nadaljni akciji. Ko se je vsled angleškega nastopa poostrila situacija, je dobil Bebel nalog, da se sporazume z mednarodnim tajništvom. Bebel je potem osebno govoril s Huysmannsom. Položaj se je zopet zboljšal, sklenilo pa se je, da se skliče, ako bo potrebna splošna mednarodna konferenca, ker je nevarnost mednarodna in da se z njo spoji velika mirovna demonstracija v Bruslju.
Iz vsega izvaja strankino načelništvo, da zasluži postopanje Luksamburgove grajo, ker je bila objava Molkenbuhrovega pisma indi-skretna in ker so bila izpuščena tista mesta, iz katerih je bilo razvidno, da je Molkenbuhr povedal svoje osebno mnenje.
Zborovanje se nadaljuje jutri.
NOVICE.
* Avstrijska vlada je kakor še Dekatere druge po svojem zastopniku uaznanila lisbon-ki vladi, da priznava republiko. To je taka reč, ki ji pravijo „dižaven akt“ In jo smatrajo v »visoki" politiki za jako važno. Seveda je republika na Portugalskem tudi »nepriznana" že leto dni obstajala. Za nas pa je to oficielno priznanje vendar zanimivo, ker je v njem četudi neprostovoljna, vendar izborna satira na tista »večna načela, ki so podlaga pravni državi." Portugalska republika se je ustanovila proti vsem paragrafom; ustanovila se je s samimi dejanji, ki so v kazenskih zakonih vpisana kot hudodelstva. Tu je bila insubordina-cija Častnikov in vojakov; bilo je kršenje javnega miru in reda, bilo je priporočanje in propagiranje kaznjivih dejanj. Zlasti avstrijski državni pravdniki bi bili znali mobilizirati polovico kazenskega zakona proti vsem tistim dogodkom, ki so bili revolucija. Iu s priznanjem portugalske republiko so zdaj vsa ta prepovedana, protizakonita dejanja oficieluo opravičeua, In gospod Manuel de Braganca spravi svoj ma-jestat po božji milosti lahko pod steklo. Je že tako, da v zgodovini ne odločujejo paragrafi, ampak uspeh.
* Nesmrtna blamaža avstrijskega pravosodja. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je izdala nemško-nacionalna stranka v Friedecku glasovnice z uradnim pečatom, na katerih je bilo natisnjeno ime nacionalnega kandidata dr. Freifilerja. Volilna komisija je te glasovnice priznala, vzlic temu, da so se po barvi in papirju dobro ločile od uradnih glasovnic. Nameu je bil prozoren: s ponarejenimi glasovnicami so hoteli fabrikantje, ki so sedeli v volilnih komisijah, kontrolirati glasovanje delavskih volilcev. Ker je magistrat tajil, da bi bil izdal ponarejene glasovnice in utisnil uradni pečat, je sodrug E 1 d e r s c h proti neznanim storilcem vložil pri dječinskem državnem pravd-ništvu kazeusko ovadbo zaradi ponarejanja javnih listin in zaradi prestopka zoper zakon v brambo volilne svobode. Pred kratkim pa je dobil sodrug Eldersch naslednji odlok;
Št 160/11 16
Odlok.
Obveščate se, da je kazensko postopanje zaradi hudodelstva po § 199. lit. d. kaz zak. in po § 7. št. 1 zak. z dne 26. jan. 1907 št. 18 drž. zak. zoper vas na predlog c. kr. drž. pravdništva v Dječinu z dne 30. junija 1911 št. 2319-11 po § 90. kaz. pravdnega reda in po § 412. kaz. pr. reda ustavljeno.
O.	kr. okrajno sodišče v Friedecku, odd. 4.
18. avgusta 1911.
Dr. Koller.
Dječinsko drž. pravdništvo je torej v o -dilo preiskavo zaradi ponarejenih FreiBlerjevih glasovnic proti s o drugu E 1 d ers c hu , kateri je vložil ovadbo zoper meščanske volilne sleparje. Vsa ta zgodba, ki se čita kakor hudobno zasnovaua farsa, postavlja v čudno luč vestnost avstrij-
skega pravosodja, kedar gre za kazensko preganjanje meščanskih volilnih sleparjev.
* »Kar sl le morete zaželeti, gospod sodnik 1“ Pretekli teden je bila pred okrajno sodnijo v Leopoldstadtu na Duuaju kazenska razprava zaradi razžaljenja časti. Kot stranki sta nastopili ženski. Sporni predmet je bilo nesnažno stanovanje. Kot priča zaslišana služkinja nove stranke je izjavila, da je bilo stanovanje pri doselitvi tako nesuažno, da ji je pri čiščenju kar slabo prihajalo in da je še sedaj aolna. Med glasnim krohotom zbranega občinstva je izjavila: „Vse poluo je bilo prahu, saj, stenic, cvrčkov, ščurkov, skratka vsega, kar si le morete zaželeti, g. sodnik!
* Brezžični brzojav na Dunaja. Na strehi nove palače vojnega ministrstva napravijo postajo za brezžični brzojav.
* Pivo so podražile tudi nekartilirane pivovarne na južnem češkem ter češka pivovarna v Budjejevicah.
* Kasarna pogorela. V Longarone na Tirolskem je izbruhnil v nedeljo zvečer v kasarni alpskih lovcev ogenj. ki je kljub napornemu gašenju vojakov in požarne brambe kmalu upepelil vse poslopje.
* Vojaki beže z manevrov. »Magyar-orszak" poroča iz Sorabotelja na Ogrskem, da je od 83. pešpolka pobegnilo 40 vojakov in 3 podčastniki zaradi neznosnih naporov pri manevrih.
* Tragedija ljubezni. »Pester L!oyd“ poroča iz Satoralja-Ujheiy : Mlad kmet Andrej Kral se je pred leti izselil v Ameriko. Tam je dobil znanca, ki mu je povedal, da se mu je žena doma izneverila in da ima njegova žena ljubavno razmerje z njegovim nečakom. Slučaj je pripeljal Kraljevega nečaka v Ameriko. Drugi dan po prihodu pa so ga že našli mrtvega. Andrej Kral ga je zaklal. Morilca so tirali pred sodišče. Ko pa je njegova žena doma zvedela o žalostni usodi svojega moža, je takoj odpotovala v Nevi Jork in se je obdolžila za-konolomstva, da bi tako rešila moža, ki je bil nato obsojen v kratko ječo. Po prestani kazni se je Kral vrnil domov. V nedeljo pa so našli Kraljevo ženo v hiši na tleh mrtvo 8 prebodenim srcem Mož jo je zaklal in pobegnil, ker ji ni verjel, da je samo zato po krivem prisegla, da ga reši smrti.
* Mednarodni mirovni kongres, ki bi se bil imel 21. t. m. otvoriti v Rimu, se je odgodil na prihodnjo spomlad.
* Tajlnstvena tatvina. Belgrajski dogodki pri umoru kralja Aleksandra in kraljice Drage nudijo senzaciježeljnemu občinstvu še danes mnogo gradiva. Pred kratkim je belgraj-ska policija zasledila tatvino, ki najbrže datira iz one usodne noči. ko se je izvršil atentat. Gre za tatvino dragocene knjige evangeljev, ki je bila last nekega kneza Miroslava. Knjiga je iz 11. stoletja iu jo je bil samostan Hilendar še pred umorom podaril kralju Aleksandru, kateri jo je shranil v posebni omarici. Na njegov ukaz je dal bivši ministrski predsednik Stojanovič na Dunaju knjigo reproducirati iu jo v 300 novih izvodih tiskati. V oni noči pa je knjiga izginila. Pred kratkim pa so dognali, da se evangelij nahaja v posesti neke ruske zasebne knjižnice. Policija sedaj zasleduje tatu in je že mnogo uglednih oseb zaslišala.
* Vojaški begun r plavalnih hla(*I-cali. Pozornost je zbujal te dni jetniški transport v Altenburgu na Saškem. Deset vojakov v delovni obleki je peljalo vklenjenega mladega moža v plavalnih hlačah v vojaško kopališče. Jetnik, vojak altenburške garnizije, je hotel pobegniti iz kopališča in je imel v bližini skrito svojo civilno obleko. Zasačili so ga, preden se je oblekel.
* Portugalsko republiko so priznale Avstro-Ogrska, Nemčija, Italija, Anglija in Španija ter naknadno še Norveška in Švedska. Za nekoliko stopiuj se je upanje mladega gospoda Manuela Bragance zopet zmanjšalo.
* Grozna zakonska tragedija. V rumu nski občini Dragašani je živel kmet Nikolaj Vladescu poldrugo leto v vednem prepiru s svojo ženo Ivano. Pred nekaj meseci mu je podarila hčerko; a mož ni hotel verjeti, da je oče otroku in je ženo neprestano nadlegoval, da bi mu priznala svojo nezvestobo A žena je skušala prepričati moža o svoji nedolžnosti. Zaman! Na moževem domu ji ni bilo več obstanka in vrnila se je k materi. Pretečeno nedeljo popoldne pa je prišel kmet s svojimi brati k tašči Evfrozini Popescu po ženo. Kratko in strogo je zahteval, da se vrne na njegov dom. Žena pa mu je prošnjo odbila. Nastal je prepir med obema zakoncema. Moževi bratje so potegnili iz žepov revolverje ter začeli streljati na navzoče. Po končanih strelih so hitro zbežali. V luži krvi pa so našli sosedje nesrečno ženo z otrokom, njeno mater in še dve ne-omoženi sestri. Vse so postale žrtve zakonske tragedije. Le dveleten deček, morilčev svak, je pravočasno skočil skozi okno in se otel gotove smrti.
* Švedski aviatik Oskar Ask je v torek napravil več poletov na vojaškem vežbali-šču v Landskroni. Ko se je zadnjikrat dvignil, je nenadoma silen veter v višavi 50 metrov pograbil letalo in ga butnil ob tla. Letalca so brez zavesti iu težko poškodovanega potegnili
izpod stroja in prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je brezupno.
* Kmet-kl upori ni|i Ruskem. Kakor smo že včeraj poročali preti prebivalcem sa marske gubernije zaradi slabe letine — lakota.
V	Gračevki je nedavno prišlo zaradi tega med vaščani iu orožniki do krvavih bojev. Na vzbu-njene kmete je orožništvo oddalo več strelov. Kmetje so zbežali, a na bojišču je ostalo devet mrtvih in več ranjenih. Bajonet in kroglja, to je ruski recept za lačne želodce.
* Iz sibirske katorge. Izza pretresljivih lanskih dogodkov v sibirskih kazniinih kolonijah, ko se je nebroj kaznjencev zastrupilo, da uidejo mukam in nečloveškemu trpinčenju, se kar vrste žalostna poročila o življenju sibirskih pregnancev. Zlasti bridka in trnjeva je pot za-bajkalskih kaznjencev, ki so bili priče lanske katastrofe Po svoji neusmiljeni strogosti in okrutnosti prekaša oudotui sistem vse ostale sibirske upravue oblasti. Kakor ogenj se širijo med zabajkalskimi kaznjenci nalezljive bolezni: jetika, legar in skorbut pobirajo kar trumoma svoje žrtve med njimi. A carjevi rablji izganjajo brez usmiljenja matere, ki se ne strašijo daljne, naporne poti. da obiščejo svoje boiue sinove. Deželni predstojnik se je sicer odločil za inšpekcijsko potovanje po posameznih krajih, a kaznjenci si nič od tega potovanja ne obetajo, ker je uspeh vseh takih potovanj jalov. Pred nekaj dnevi je objavil zloglasni Menšikov, glasnik ruskega nazadnjaštva v »Novem Vre-meuu" svarilo pred pretečo revolucijo, češ da prihaja hkrati od dveh strani: z zapada jo prinašajo vračajoči se ruski izseljenci, z vzhoda pa trume pomiloščenih političnih »zločincev". Dokler veljajo take misli v vladajočih ruskih krogih, sibirskih izgnancev ne čaka boljša usoda.
Ljubljana in Kranjsko.
— Obrtno nadaljevalni soli t Ljubljani hoče deželni odbor le tedaj dovoliti kakšno podporo, Če se uvede takozvaui krščanski nauk. če ima to biti krščanski nauk po Lam-petovi razlagi, nam ni znano. Vemo pa, da žive k'erikalui deželni odborniki v čudnih, a popolnoma napačnih iluzijah, če mislijo, da imajo razpolagati z deželnim denarjem tako kakor s svojim privatnim. Obrtno nadaljevalna šola ni zadeva klerikalne stranke in njen namen ui pospeševanje klerikalizma, temveč spo-polnitev strokovnega obrtnega znanja, če ima šola doseči svoj pravi namen, tedaj se mora čas, ki je odmerjen za pouk, uspešno porabiti, učenci pa se morajo ohraniti sveži in sposobni. Če se pa poleg osmih ur za strokovni pouk upeljuje še deveta ura za veronauk, tedaj se bo strokovni pouk zanemarjal, ali pa bo veronauk iluzoričen. U-trujeni učenci bodo telesno tam sedeli, duševno pa bodo dremali. Da se tudi za verstvo s tem nič ne doseže, vedo Klerikalci prav dobro. Pa jim tudi n« gre za verstvo; uro za veronauk v obrtno nadaljevalni šoli potrebujejo za klerikalno agitacijo. In samo to hoče klerikalni deželni odbor subvencionirati.
— Cvetličen dan prireja narodno napredno dijaštvo v Ljubljani v nedeljo, 24. t. m. Ta prireditev je neka posebua reč : Simpatična in nesimpatična. Prodajale se bodo cvetlice po ulicah, po javnih lokaiih, v gostilnah, kavarnah, v gledališču itd. Skupiček pa je namenjen za podporo visokošolcem. Namen sam po sebi tako lep, da bi tudi mi z vso vnemo podpirali to akcijo, če ne bi morali opažati, da to vendarle ni dijaška, temveč strankarska prireditev. Mislili smo, da je dohodek namenjen slovenskim dijakom sploh in da se vsa reč prireja v kakšnem sporazumu onih organizacij, ki so ustanovljene za podpiranje visokošolcev. Ali iz pojasnil, ki smo jih dobili, vidimo, da se vrši vsa reč pod »narodno-napredno", po domače pod liberalno firmo, pod liberalnim pokroviteljstvom, na liberalni podlagi. Ni čudo, da se simpatije vpričo tega dejstva ohlade. Odbor, ki prireja cvetlični dan, misli vendar apelirati na vse ljubljansko prebivalstvo; torej je neumestno, če se taka akcija liberalno pobarva. Ne glede na to, da bi nam stvar bolj ugajala, če bi imela bolj demokratičen značaj. Ker so dijaki, naj se prištevajo tej ali oni struji, potrebni podpor, ne bomo ovirali te akcije, ali vpričo navedenih dejstev se ne more od nas zahtevati posebno navdušenje za prireditev s tako očitno strankarskim pečatom.
— Število odvetnikov na Kranjskem. Na Kranjskem je bilo po statistiki pravosodnega ministrstva koncem 1. 1910.42 odvetnikov (v Ljubljani 29), odvetniških kandidatov pa 38.
— Pevski odsek »Vzajemnosti" vabi nujno svoje člane, da se redno udeležujejo pevskih vaj. Izlet tržaških sodrugov, ki je bil zadnjič prepovedan, je sedaj določen na dan 24. septembra. Gre torej za to, da pevski zbor pri tej priliki častno nastopi, tembolj ker prideta tudi iz Trsta dva pevska zbora. Sestanek vseh članov je jutri, v četrtek zvečer ob 8., potem pa so prihodnji teden vsak večer redne vaje, na katerih se bo treba naučiti tudi nekoliko novih zborov. Torej je častna naloga vseh pevcev, da se točno udeležujejo vaj.
— Seja kovinarjev bo v četrtek takoj po delu; prosi se da Člani točno in vsi pridejo, ker je velike važnosti.	Hlebš J.
— Odbor pevskega zbora »Vzajemnosti" ima v petek, 15. t. m. ob 8. zvečer važno seio. Vsi odborniki so naprošeui, da točno pridejo.
— Čudni ljudje ! Na kamniški progt se gode večkrat reči. ki so za marsikoga zelo neugodnih posledic. Ženska n. pr. se vsede ob 7< 4 popoldne v kamniški vlak in se odpelje proti Črnučam. Sprevodnik pride listke pre-ščipavat: »Kaj pa je to — vi imate listek za Medvode P-1 Zena gleda — sprevodnik gleda
— nazadnje zahteva sprevodnik dvakratno vožnjo od Ljubljane do Ježice. Žena huda, sprevodnik miga z rameni in čaka plačila. Nazadnje dobi sprevodnik denar iu odide naprej za delom. Žena izstopi na Ježici. »Kaj zdaj?" mrmra sama pri sebi. Pogleda po Savi gor in dol — hajdi, jo mahue ob Savo navzgor proti Medvodam, mrmrajoč: »kako sem neumna, ves se zmoti človek, ko je toliko teh mašin" ... — Kmetič sedi komodno v va* gonu in puši pipo. Naenkrat vpraša: »Ali smo že v Jaršah?" Sopotniki mu odgovore; »Oče, pravkar so bile Jarše, ali niste slišali, ko je sprevodnik vpil: Jarše?' Kmetič se popraska za levim ušesom, dene pipo v žep ter vstane. Gre k vratom, izstopi na predmestec vagona ter gleda. Naekrat se spusti z vagouovih stopnic na tla — pade — zakolne . . . Nekaj časa leži na tleh, sopotniki so vsi ob oknih, kondukter kolne nad neumnim kmetom — polagoma kmet vstane in odhaja proti Jaršam šepajoč in opotekajoč se . . . Takih slučajev, kakršna sta ta dva, je obilo. Kdaj se bo to iz-premenilo ? Kdaj bodo začeli kmečki iu delavski ljudje bolj paziti, kam kak vlak gre?če je kje več vlakov, naj se vedno vpraša, če je postaja, poslušajte, kaj kliče sprevodnik. Vsled teh čudnih ljudi, ki vstopajo v napačne vlake, ki ne znajo n ikdar izstopiti o pravem času, nastajajo zlasti železniškim usluž-beucem marsikdaj znatne neprijetnosti, protokoli
i.	t. d. če kdo skoči iz vlaka, kakor omenjeni kmetič — in naj se mu kaj zgodi, koliko neprijetnosti je lahko za sprevodnika, ki je seveda povsem nedolžen ! Nauk veljaj za vsakega, ki kam gre: če ne veš, vprašaj, vprašaj in vprašaj! Vedno boš dobil dober odgovor!
— Umrli so v Ljubljani: Sperling Terezija, korektorieva žena, 50 let. — Alojzij Hace, rejenec. 3 dni. — Miroslav Kosem, posestnikov sin, 5 let. — Jerica Ternovc, zasebnica, 61 let. — Vladimir Potrato, sin oficianta c. kr. okr. glavarstva, 4 tedne, — Ciril Klau-der, sin železniškega nadkurjača, dva meseca.
— Ciril Mehle, rejenec, 6 mesecev. — Josip Ermau, delavec, 25 let. — Ervin Fugec, dijak, 14 let.
— Nezgode. Premikač Ivau Zupančič si je na južnem kolodvoru pri premikanju vozov znatno poškodoval desno nogo, — V kočevskem rudniku je 7. t. m. rudarju Leonardu Horvatu voz zmečkal desno roko. — čevljarski vajenec Stefan Jakopin pri D. M. v Polju so je šalil s 13letno hčerko svojega mojstra ter jo vrgel na tla. Deklica je tako nesrečno padla, da je dobila ua desni roki in nogi težke poškodbe.
— Posestnikov sin Franc Habič iz Sostrega pri Dobrunjuh je 9, t. m. sekal drevje v gozdu Veje smreke pa so ga tako oplazile po hrbtu, da so ga težko ranjenega morali pripeljati domov. — 251etni delavec Jože Erman iz Radovljice je padel pri gašenju gozdnega požara v ogenj ter dobil po vsem telesu hude opekline Prepeljali so ga v deželno bolnico, kjer je 10 t. m. u m r 1 za opeklinami.
— Cflince. V soboto zvečer je bil v gostilni Amerika izborno obiskan javen ljudski shod, ki je razpravljal o draginji. Shodu je predsedooval s. Dražil. Govoril je o vzrokih in o razvoju draginje sodr. Ant. Kristan. Burno pritrjevanje je sledilo govornikovim izvajanjem. — Oglasilo se je za besedo še več zborovalcev, k' so tožili, kako težki časi nastajajo ze delavskega človeka. — Na shodu se je razpravljalo tudi o občinskih volitvah na Viču. Poživljali so delavce ua čvrsto agitacijo.
— Iz Rakek* nam poročajo:	Imeniki volilcev za občinske volitve so že dogotovljeni in v občinski pisarni na vpogled do 28 t. m. Sliši se, da je iz volilnega imenika izpuščenih dokaj delavskih volilcev, osobito železničarjev. Dolžnost vsacega delavca je, da zahteva vpis v volilni imenik. Rakovska občina je po veliki večiui delavska občina in za to si mora delavstvo prilastiti vpliv na občinsko gospodarstvo. Pri zadnjih občinskih volitvah so se sicer liberalci in klerikalci združili in spravili tako delavstvo ob zastopstvo v občini. Bilo jim je to lahko po starem občinskem redu. Novi občinski red ni sicer pravičen za delavsko ljudstvo, vendar pa si delavsko ljudstvo ne sme pustiti kratiti še ta košček pravice. Treba je le složnega in odločnega nastopa in vztrajnega dela. Zatorej sodrugi, ne zamudimo ničesar!
— Aržlše pri Zagorju ob Savi. Razsodnost je vendarle zmagala nad nerazsodnostjo in tako se je dovolil našim sodrugom prepisati volilni imenik. Volilni imenik je torej razpoložen na vpogled tudi v prodajalni konzum-neda društva na Lokah in sicer do SO. sept.
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra c. 8.
Najvecja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
■ 11 ■"■ ■■ Pripravna birmanska darila. - —--
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO. rr~L’Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Ker bo volilni boj ravno v »ržiški občini hud, zategadelj naj gredo sodrugi že sedaj na agitacijsko delo. Bazjasnijo naj mlačnim in brez-brižuim delavcem, da morajo dobiti delavci primerno zastopstvo v občiui. ker zahtevajo to interesi in čast delavstva. Predvsem pa mo-raio izvršiti reklamacij-ko delo, da se ne izgube delavski glasovi. Torej preglejte natančno volilne imenike in reklamirajte vse tiste somišljenike, ki so izpuščeni iz volilnega imenika
— Letovišče Kamnik. Pišejo nam: .Eno zadnjih nedelj sem posetil Kamnik pr->’ič in — zadnjič. V Strauiah me je napadla trojica pijanih fantov s kamenjem. Prav lahko bi me bil kateri zadel. Prav lep vtisk napravi to na tujca, kaj ne? Vsak se bo pridušil, da ue gre več v to gnezdo. Hotel sem zvedeti za imena teh junakov pri bližnji žganjarni, toda tam jih niso poznali, meni se pa zdi, da jih niso hoteli poznati. Kaj neki pomaga vsa reklama, ko je pa mirni pasažir tako po banditsko sprejet!" (Dopisnikova jeza je gotovo opravičena in naj bi služila prizadetim za svarilo. Bojkota še zaradi tega ne bomo napovedovali Kamniku, temu po naravi zelo prijaznem kraju, ali kakor je zdaj pri nas povsod v modi govoriti o tujskem prometu, tako bi bilo koristno, če se ne bi z dejanji odganjalo, kar se vabi z besedami. Op. ur./
— Rekurz zoper občinske volitve. Iz Ilirske Bistrice nam pišejo: Občinske volitve so se že izvršile meseca maja, rekurza pa deželna vlada še do danes ni rešila. Povedali »mo že, kake gluposti navaja ta rekurz, s katerim se poražena klika sama sebe smeši. Ker 8« pa okrajnemu glavarstvu ne mudi poročati dež. vladi, napravlja to utis, Jrakor da okrajno glavarstvo očitno simpatizira s propadlo kliko. Pozivamo okrajno glavarstvo, da nemudoma reši naročene poizvedbe in da priliko deželni vladi, da reši rekurz ; rešitev se pač ne more drugače glasiti, kakor smo že povedali. Odklenkalo je pač stari kliki in zaman si skuša podaljšati svoje zaspano življenje.
— Nepoklican gost v Borovnici. V noči od 31. avgusta se je v Borovnici vtihotapil neznanec v Majaronov hlev, iz katerega jo izvlekel na dvorišče hlapčev kovčeg. Tam ga je vlomil in ukradel črne čevlje na zadrgo in srajco ter nato odšel s plenom v temno noč. Isto noč je prišel nepoklicani gost pri odprtem oknu v spalno sobo posestnika And eja Pusta-vrha, ukradel s stene nikiasto žepno uro z verižico ter zopet izginil. Naposled pa je obiskal se hišo posestnika Ignacija Hustiča na Bregu št. 11 in ukradel zlat poročni prstan, zlat navadni prstan in par zlatih uhanov. Teh tatvin je-sumljiv nek popotnik srednje velikosti, kije bil takrat oblečen v Črno obleko.
— Neurje lil toča. V nedeljo je po mnogih krajih na Kranjskem toča napravila obilo škode. Posebno debela toča je padala v žlrovskem okraju, ki je zlasti mnogo škodila sadju, kakor tudi drugim poljskim pridelkom. Kakor nam poročajo, se je toča na nekaterih mestih nakopičila 10 cm na debelo. Posebno hudo so prizadeti kraji okrog Hotedršice in Godoviča.
— Z Vrlinibe nam pišejo : Lahko me zavidate, g. urednik, kajti udeležil sem se v nedeljo imenitne zabave. Kaj bi bil človek zmi-vaj čemeren in imel samo draginjo v glavi! Draginj« ali kaj takega na Vrhniki ne poznajo. Tam so čisto zadovoljni, da jih le dekan pogleda. Torej „zabava“ je bila kar za bogove. Saj so pa bili itak to že sami bogovi, vsaj pol bogovi. Ljubljanski kapelan Stroj je prignal par pomočnikov in nerazsodnih učen cev. V svojem govoru je venomer hvalil pokojnega škofa Gruscho. Kardinal Grusha je bil reš mož na pravem mestu, kar pa Nagi ne ne bo. No, to je pa previdno zamolčal. Občudujem le potrpežljivo ljudstvo, ki se da tako lahko farbati od teh „velečastitih“ gospodov. Do tukaj so bili vsaj še nekoliko dostojni. Ue «e jo kak čuk osmeknil ob devico s svetinjico na traku, to pri njih ni tako velik pregrešek.
tnpa zvečer, ko je tem debelim gospodom in suhim	rokodelcem vino	že zlezlo	v	glavo
|t0 ;*eQ	..uoec	zabave.	Tedaj se	je	jezik
zapletal Stroju in dekanu. Mislil sem'si: Ko bi s takim	ječanjem	stopil	v nedeljo	na	prižnico, to bi	bila žele	zabaval	Napivali	so	drug
drugemu in vsakemu zapeli: Slava mu! To bi pa drugič veliko krajše opravili; naj kar enkrat za vselej zapojo: Slava nam! Poštenjak pri tem je bil g. prof. Opeka. Dejal je, da nima prav nič srca niti on niti klerikalna stranka. Gospod je menda mislil, da pove bog-vekak duhovit dovtip, pa je le nazaduje dejal resnico. Blamiral se je pa neki debeli gospod iz Ljubljane, ki pravi da je „delavec“. Dejal je dobesedno: „Star sem sedaj 56 let in sem ravno iz takšnega blaga ko drugi". No, in neumorni pevski zbor mu je zato zapel: Slava mu! Titulirali so pa vse kar z velečastitimi, prečastitimi, velerodnimi i. t. d. Tudi natakarica je bila prečastita, stara peč v kotu vele-
častita, učenci velerodni in gospod debeli dekan pa prebiagorodni! Prav nečedno so se pa obnašali vajenci ob povratku na kolodvor na Verd. Peli so najbolj zalumpane pesmi, spredaj in zadaj je korakal g. Stroj . . . Druge nesreče ni bilo, kakor da sta v kupeju, ravno nasproti meni. ležala neki pijani pomočnik in neka „go.spodična“ drug vrh drug-ga. Kakšna Sodoma iu Gomora bi to bila, če bi se to kje drugje zgodilo (kar se pa ne)! Kaj pomaga „Zlata Doba" na mizi v Društvenem Domu na Vrhniki!?
— Kupujoče občinstvo opozarjamo na današnji iuserat domače tvrdke M. Kocijan.
Spodnja Šiška.
— Pozor, volile! In volllke v.Sp. Šiški. Volilui lokal za volitve v Spodnji Šiški je od danes naprej v konsumski hiši, I nadstropje desno. Uraduje se odslej vsak dan od 6. d o 8. ure zvečer. Kdor želi kaka pojasnila, naj se oglasi v volilnem lokalu.
— O razmerah na šišenskem trgu nam pišejo, da so že škandalozne. Prekupo-vanje se vrši od zgodnje jutranje ure, dokler trg traja, brez ozira na to, da so vendar neke določene ure za prekupovauje. Kam pa pridemo, če bo to še naprej dovoljeno da bodo vsako kmetiško ženico, ki prinese ali pripelje krompir, jajca, sočivje, sadje itd. na trg, obstopile braujevke ter ji odkupile vse — kon-sumeoti pa odidejo z dolgim no>om, če nočejo še draže kupovati od branjevk? Gosp. gererita Zajca opozarjamo, naj se vendar malo pobriga za tržne razmere ter naj da obč. stražmojstru potrebna navodila za prekupovanje iu sploh ureditev trga. Draginja je že tako dovolj velika. Pomagati je treba vsaj tam. kjer lahko.
— O klerikalnih manipulacijah v Šiški nam pišejo: Naši klerikalci barantajo za občinske volitve po stari navadi. Zveza Nemcev in klerikalcev je kompletna. Gre le še za razdelitev mandatov. Nemci tirjajo znatno zastopstvo V sredo zvečer pade menda odločitev. Klerikalci pa lazijo tudi okoli za volilnimi listinami. Opozarjamo gosp gerenta Zajca, da ne bomo trpeli nikakega ribarjenja v kalnem. G. gerent! Roke proč od volilnih dokumentov. Zakon jasno določa, kaj sledi takim mahinacijam.
— Agitacij« t Sp. Šiški. Grofica Auersperg v Sp Šiški agitira zoper — socialne demokrate. Svojo deklo pošilja okrog pobirat pooblastila. Dekla pripoveduje: .Dajte nam pooblastilo, da ne bodo socialni demokratje zmagali. ki so brezverski, v Šiški pa je treba obč. zastopa, ki bo postavil novo cerkev iu lep fa-rovž". Opozarjamo vse Šiškarje na to predrzno agitacijo blagorodne grofice.
— Občinske volitve r Spod. Šiški.
V soboto zvečer ob 8. se vrši javen ljudski shod v Spodnji Šiški v gostilni pri A n -ž o k u (.J. Et-beršek). Dnevni red :	]. ob-činske volitve. 2. odobritev kandidatne listine. — Volilci! Doba je važna, pridite vsi, da se domenimo, kar je potreba.
— Volilfee r Sp. Siškl. Pooblastila po 1-pišite in oddajte samo možem, ko se izkažejo kot zaupniki soc. dem. Vsakega drugega zavrnite! Oe bi kdo prišel po kakšen podpis, tedaj ga zavrnite in uazuanite to takoj v volilnem lokalu naše strauke. Vsako nasprotuiško agitacijo naznanite, da bo imel naš volilni odbor, ki sestoji iz 18 m o ž , pregled o vsem delu nasprotnikov. Šiška je dalavska občina — in nihče drug ne sme odločati o delavskih inteteresih kot delavci sami.
Idrija.
— Pozor, idrijski delavci In žene!
V nedeljo dne 17. t. m. ob 9. dopoldne bo v pivarni pri .črnem orlu" velik javen ma-nifestacijski shod z dnevnim redom: draginja. Po shodu obhod po mestu. Kdor čuti draginjo, naj bo ta dan na svojem mestu. Kdor ima vsega dovolj, ostane lahko doma! Žene, ve čutite, da je dragiuia pereče vsakdanje vprašanje. Ve najbolj veste, da dolgo ne more več tako naprej, zato pa stopite na plan ta dan in pokažite, da kdor skuša prikriti draginjo in pretečo bedo delavskih mas, ne misli pošteno iu ne sme iskati zaupanja med nami.
j Pokažimo torej mirno in dostojno, koliko nas je, ki nam lakota trka na duri!
— Škrlatica še vedno ne zgine iz našega okraja; pripetilo se je par slučajev tudi v Godoviču. Ljudje vsekakor premalo pazijo na to, da se bolezen omeji. Srečni smo pač v Idriji, da ni še vse kaj hujšega, kajti potok Nikava, ki se vije skozi mesto, je v tej vročini že tako okužen, da so že skoraj v§e ribe v njem poerkale. Rati se je pač, da bo po deževju naraščajoča voda to nesnago dvignila. Država, dežela in kompetentne oblasti, kje je vaša skrb za Idrijo?
Pošljite naročnino, če je še niste!
Štajersko.
— Nevarna Igr« «. Iz Rogatca poročajo : P sestuik Mihael Kameušek iz Žetal je 8. t. ra. romal v Krapino. Njegova žeua pa je šla istega dne v Rogatec k jutranji maši ter je pustila dvoje otrok doma brez varstva pri zaklenjenih durih. Otroka sta se igrala z vžigalicami. Vnela se je slama v postelji in mlajša deklica je dobila hude opekline po telesu. Na krik so prihiteli ljudje, ki so k sreči še pravočasno pogasili ogenj in oteli otroka.
Trst.
 Politični odbor vabi vse mestne
in okoličnnske zaupnike ter načelnike strokov-mk organizacij na sejo, ki bo v soboto dne 16. t. m. zvečer v .Delavskem Domu". Ker je dnevni red zelo važen in se morajo rešiti nujne zadeve, poziramo vse povabljene, da pridejo zanesljivo.
— Zadnja sej« Izletnega odbor« bo
v nedeljo 17. septembra točno ob 10. zjutraj. Ker so na razpravi zelo važne zadeve, naj se je vsi odborniki zanesljivo udeleže.
Umetnost in književnost.
Slovensko gledališče v Ljubljani se
letos otvori v soboto, 16. t. m. z uprizoritvijo Viktor H u g o j e v e drame „Ruy Blas". V nedeljo, 17. t. m. popoldne sledi A n z e n -gruberjeva ljudska igra .četrta božja zapoved", v nedeljo zvečer pa Etbiu Kristanov .Samosvoj". Sezona se torej pričenja za pol meseca prej kakor doslej, kar pozdravljamo kot prvi korak, da se pride do sezone, ki se spodobi rednemu gledališču. Podaljšanje sezone ni le v interesu zavoda samega, ampak tudi v interesu osobja. Potreben pa se nam zdi ta korak tudi zaradi tega, ker novi gledališki zakon — sodeč po lanski au-keti — najbrže ne bo več dovolil tako kratkih sezon kakor smo jih doslej imeli v Ljub-bljaui. Seveda je odvisno tudi od občinstva, koliko več zruisla bo pokazalo za umetnost.
ZADNJE VESTI.
Ministrski svet.
Dunaj, 13. septembra. Danes je bil pod predsedstvom baroua Gautscha ministrski svet, ki se je Davil zlasti zmesno draginj o. Na široko je razpravljal o zvišanju sibskega uvoza; avstrijska vlada namerava ogrski vkratkem sporočiti svoje predloge glede mesnega vprašanja. Dalje se je ministrski svet pečal z mezdnim gibanjem na d r -žavnih železnicah. V kratkem namerava vlada proučiti zahteve železničarjev.
Znižanje železniških tarlfov.
Dunaj, 13. sept. Z ozirom na sušo in z njo zvezauo slabo letino živinske ktaje je železuiško ministrstvo sklenilo znižati tarife za 50 odstotkov. To tarifalno zuižauje velja do konca marca 1912.
Ogrska obstrukcija zoper brambae predloge.
Budimpešta, 13. sept. V današnji seji brambna predloga ni prišla v razpravo. Justhovec G y o r f f y je interpeliral ministrskega predsednika o odstopu vojnega ministra Schonaicha.
Šolski škandal n« Ogrskem.
Budimpešta, 13. septembra. Med današnjo sejo je prišel v parlament občinski odbor iz Duna-Harašti s 180 otroci od šestih do deset let. Voditelji odposlanstva so dejali, da so otroci vsled nezadostnih šolskih prostorov brez pouka. Na-učui minister je obljubil od pomoč proti tej šolski kalamiteti
Požari.
D u u a - Fol d var, 18. septembra Mesto P a k s je v plamenih. Mnogoštevilne požarne brambe skušajo ogenj udušiti.
K o m o r n , 13 septembra. V vasi Guta je zgorelo 25 hiš z gospodarskimi poslopji. Pred nekaj dnevi pa je pogorelo 17 hiš.
Strankarski zbor nemške socialne demokracije.
Jena, 13. septembra Na današnji seji je predlagal sodr. S c h e i b e iz Bochuma, da se izreče rodbinam 11 ulancev, ki so na vajah utonili v Labi, sožalje. Sodr. Osek poroča o parlamentarnem delovauju državnozborske socialno demokratične frakcije in o zadnjih dopolnilnih volitvah. Med predlogi je tudi predlog žeuske komisije, da se skličejo ob otvoritvi državnepa zbora velika ženska zborovanja zoper draginjo. Posl. sodr. S tl d e k u m predlaga v imenu socialno demokratične frakcije v državnem zboru resolucijo, zahtevajočo suspen-
zijo carine in odprtje meje za živila. Sodrug Bernstein predlaga, da državnozborska delegacija v prihodnjem zasedanju vloži predlog, da mora vlada ob vsakem mednarodnem zapletku nemudoma sklicati drž. zbor. — Popoldne je posl. Molkeubuhr poročal o državnem zavarovalnem redu in strankarski zbor je sprejel resolucijo [ženske komisije o materinskem varstvu in o varstvu dojenčkov.
Izpor kovinarjev na Saškem.
D r a ž d a n i, 13. septembra. Pogajanja med zastopniki delodajalcev in delojemalcev so dospela tako daleč, da je v najkrajšem času pričakovati popoln sporazum. Vsled tega preneha nocoj izpor kovinarjev v Draždanih iu v Chemnitzi. Delodajalci pravijo, da se mora pogajanje dovršiti do 23. t. m., sicer razglase 27. t. m. zopet izpor.
Agrarcl v Svicl.
C u r i h, 14. septembra. Švicarska kmečka zveza zahteva od zveznega sveta zaprtje meja proti uvozu klavne živine. Vlada kantona St. Gallen se je proti temu izrekla zaradi mesne draginje.
Velik gozdni požar.
C u r i h , 14. sept. Že 20. avgusta po streli povzročeni gozdni požar v Simraenfluh traja še danes, Sedaj gore gozdovi gore Kien-berg in je vas Beutingen v nevarnosti. 500 vojakov dela na omejitvi požara. Mesto Bern ima že sedaj 300.000 frankov škode.
Draglnjski kravali na Francoskem.
Pariz, 13. septembra. Včeraj je bil v Lorientu velik ljudski shod zoper draginjo. Po shodu je došlo do velikih cestnih kravalov med demonstranti in vojaštvom. Na obeh straneh je več oseb ranjenih. Tudi v Saint Etieuu so bili hudi spopadi, ker je množica predrla dragonski kordon.
Ogenj v lesnih skladiščih.
A n v e r z a , 13. septembra. V lesnih skladiščih v Ferdinandovi luki je izbruhnil požar. Tekom dneva so omejili ogenj Zgorelo jo 9 hiš; 7 oseb je zadobilo znatne opekline.
Maročansko vprašanje.
Pariz, 13. sept. V včerajšnjem ministrskem svetu se poroča še sledeče: Seja je trajala tri ure in se ie končala s tem, da je bil odgovor, ki se ima izročiti Nemčiji, soglasno odobren. Stvarno je bil sprejet načrt odgovora, ki ga je bil predložil zunanji minister de Salves. Napravile so se le nekatere stilistične izpremembe. Odgovor je vseskozi ulju-deu. Glede na nemške zahteve, ki pa javnosti niso znane, pravi, da si Francija, kakor zdaj stvari stoje, ne more v nobeni smeri vezati rok in da se vsled tega tudi ne more baviti z nobenim predlogom, po katerem bi se imele omejiti suverene pravice maročanske države. To volja zlasti za javna d< la in za rudniške koncesije. Toda Francija ne misli na to, da bi vse monopolizirala, drugim pri algesiraški pogodbi udeleženim državam ostane še široko polje za svobodno tekmovanje
B e r o l i n i 13. sept. Mirnejše razpoloženje se opaža tudi v današnjem časopisju, izvzemši vsenemško, ki še vedno hujska. Odgovor Francije pričakujejo v Beroiinu v soboto.
Pariz, 13. septembra. „M a t i n" poroča, da obsegajo predlogi francoske vlade glede maročanskega vprašanja 20 členov, naj-važuejši so naslednji trije:
1. Frauciia ima v politične id pogledu v Maroku popolnoma proste roke.
2. Vse države s Francijo vred so v g o-spodarskem pogledu ravno-pravne.
3. Erancija da določna poroštva za zagotovitev gospodarske enakopravnosti.
Pariz, 13. sept Minister de S e l -ves je odpotoval v Rambouillet, da poroča predsedniku republike o odgovoru francoske vlade.
Bojno priprave r Belgiji in na Nizozemskem.
Bruselj, 14. septembra. Belgijska in nizozemska vlada sta se dogovorili za vzajemno pomoč v slučaju vojne.
B r u s e 1 j , 13. septembra Posvetovanje kralja z ministrskim predsednikom in vojnim ministrom je trajalo več ur in je bilo posvečeno vojnim pripravam. Ako maročansko vprašanje ne bo rešeno prihodnji teden, bode premeščeno vojaštvo iz Anverze, Briigge, Genta in Monsa na mejo. Rezerve se za sedaj še ne vpokličejo pod orožje.
Španski porazi pred Meltllo.
Madrid, 13. septembra. Na sinočnem ministrskem svetu je dobil vojni minister brzojavko metillskega vrhovnega poveljnika, da so Kabili napadli španske čete; vnela se je krvava bitka. V dvanajsturnem boju je bil polk pehote popolnoma uničen.
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo mm Tolstovrško slatino,
M je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene In organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
Hrtov: TolstoVIŠka slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer Je tudi gostilna, letovišče In prenočišče. gg gj |g) Svoji k svojim!
M e 1 i 11 a , 13. septembra. Danes so se pouovili spopadi med Kabili in Španci Španske čete so zapodile Kabile v beg; na bojišču je obležalo do 700 Kabilov. Na španski strani je 18 mrtvih in 77 ranjenih.
Madrid, 14. septembra. Šestnajst tisoč vojakov se je vkrcalo za Afriko. Vojaške posadke v Nadiksu, v Barceloni in Alžisiruso skoro popolnoma izprazujenje.
Veliki štrajki na Španskem.
Bilbao, 14. septembra. Položai se je rpsno poostril. Stnvkuioči so napadli „Žolte\ Ustavili so cestno železnico in pretc z napadi na železnice. Položaj v bližnjih premogovnikih in tovarnah je vznemirljiv. Povsod počiva delo Stavkajo tudi železničarji baskijskih železnic.
O v i e d o , 13. septembra. Rudniški delavci so z dinamitom razstrelili most baskijske železnice v zrak, daj preprečijo transport premoga iz rudnika, kjer delavci ne štra]kajo.
Bilbao, 13. septembra Vsi tiskarji so stopili v stavko. Vse kaže, da izbruhne generalni št raj k.
Perzija.
Teheran, 18. septembra. Pristaši bivšega šaha Mohameda Alija so skoraj brez boja zavzeli mesto Marani ter zaprli guvernerja in vse poslance.
Teheran, 14. septembra. Šah je obolel. Vlada se boji, da odvedejo mladega šaha k očetu; zato je odpustila vse dvorno osobje.
Teheran, 13. septembra. Vlada je dobila sporočilo, da je eksšah poražen in da je ubežal proti severu.
Kolera.
Budimpešta, 14. septembra. V Budi se včeraj ni pojavil noben nov slučaj kolere. V Novi Pešti pa povzročajo najnovejši slučaji veliko razburjanje. Na koleri je umrl kurjač izolirne bolnice: njegova bolna žena pa kaže znake kolere. Vse strežnice, razen ene. so obolele in v bolnici vlada zmedenost. V provinci se ni včeraj pojavil noben nov slučaj.
Bukarest, 13. septembra. V olteni-ški luki se je ugotovila kolera pri kapitanu parnika iz Braile. V Islazu ste umrli 2 osebi za kolero.
Solun, 13. septembra. Od včeraj na danes so konstatirali med prebivalstvom le 3 nove slučaje. Več slučajev pa med vojaštvom. V Prištini je umrlo za kolero 8 in v Skoplju 10 oseb.
Carigrad, 13. septembra. Vojno ministrstvo konstatira, da so bili med transportom čet iz Albanije 203 slučaji kolere; 96vojakov pa je za njo umrlo.
Odgovorni urednlK Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zaris.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Šolske knjige
za vse šole
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schurentner
v LJUBLJANI, Prešernova ulica št. 3 Poslopje Mestne hranilnice.
Vse
na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi
v trgovini s knjigami in muzikalijami
Kleinmayr & Bamberg
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj.
Trgovina žita in deželnih ■■■. i.:.; pridelkov  ------ -
Kmet & Slivar
Ljubljana, Marije Ter. cesta 8.
Zastopstvo in zaloga valjčnih mlinov
Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše.
Pristen dober ""
• . se dobi pri . *
L. Šebeniku
v Sp. Šiški pri Ljubljani.
Jako redka priložnost!
Tovarna mi je po neki elementarni katastrofi poverila rešeno blago in sicer več tise č komadov krasnih
^ flanelnili odej —
lepih najnovejšib vzorcev in modnih barv, katere imajo čisto neznatne vodne madeže. Te odeje so rabue brez ugovora za vsako boljšo hišno gospodarstvo, da se postelje in osebe pokrijejo, so jako fine, tople in močne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke.
Pošiljalo se po povzetju: 3 komadi krasnih, jako fiuih, v vseh modnih barvah in vzorcih za 9 K, 4 komade gospodarskih odej za 10 K. Vsak cen j. bralec tega lista naj naroči z zaupanjem.
Z mirno vestjo trdim, da bode vsak s pošiljatvijo zadovoljen.
Otto Bekera, c. kr. fin. straže nadpaznik v pok. Nachod (Češko) tovarn, sklad 2—8.
M. KOCJAN
Sv. Petra cesta štev. 28 (nasproti „Zlate kaplje")
priporoča cenj. damam veliko izbiro baiulaž, gumi). nogavic, ravno-držcev, priprav zn bolnice, novorojenčke, potrebščin za babice, kirurg, obvez itd. — Jfajvcčja zaloga najnovejših steznikov, držci za kolke, prsi, život k e, higienične ži-votke za otroke, nogavice itd. ter vež specialitet za dame. Izdelovanje steznikov po meri, kjer se tudi snažijo in popravljajo. — Izposoje vanj e tehtnice za :;	novorojenčke.	::
M
m
Anton Zupančič
knjigovez
Ljubljana, Slomškova ulica 31
priporoča sc za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.
D- Galatia
je odpotoval.
  lf°1l——
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel staroznano
gostilno „pri Travnu"
na Glincah štev. 3
Skrbel bom vedno za pristno vino, sveže pivo ter mrzlo in gorko kuhinjo. Posebno se priporočam cenjenim društvom za razne prireditve ter cenjenemu občinstvu sploh za obilen poset. — Spoštovanjem
A. 1. PETRIČ.
Slovenska trgovska Šola v Ljubljani, Kongresni trg, št. 2.
Pravica javnosti podeljena z odlokom c. kr. ministerstva za bogočastje in uk z dne 20. avgusta 1911, št. 28.837.
Sprejemno naznanilo.
V dvorazreduo Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo še sprejemali učenci
dne 16. septembra 1.1. od. 10. do 12. ure dopoldne.
V pripravljalni razred se sprejemajo učeDci, ki so stari vsaj 13 let ter so dovršili najmaj štiri razrede ljudzke šole.
V I. letnik se sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne sknšnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so dovršili IV. raz. kake srednje šole ali ki so vsaj z Zadostnim uspehom dokončali popolno meščansko šolo
K vpisu naj pridejo učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prines.-jo-seboj krstni Ust, zadnje šolsko Izpričevalo in K 15 — vpisnine in prispevka k učilom.
V Ljubljani, dne 1, septembra 1911.
Ravnatelj st v o.
Ob pričetku šolskega leta!
priporoča
Sssis Gričar & Mejač
svojo bogato zalogo zgotovljene obleke po najnižjih cenah in strogo solidni postrežbi.
Na drobno!	Na	debelo!
Vse vrste
šolskih knjig,
vse šolske potrebščine ter vse šolske zvezke in preparacije
po najnižjih cenah brez konkurence priporoča
FR IGLIČ
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 11—12.
Del. glavnica: K 5,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. (lastna hisa)|
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Rez. fond nad K 610
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41