S~\ unial . I S ■■ g in^^lF'Lnice /-j; , •■>•-, K>, Letnik XXVI Številka 4-5 Trg svobode 1 62250 Ptuj Glasilo delovne ninija »Boris Kidrič« Kidričevo \ : itk j JA j Informacijski sistem vTGA Vodenje službe za AOP je pred kratkim prevzel dipl. strojni inženir Albert Korošec in se skupaj s svojimi sodelavci lotil novega koncepta razvoja informacijskega sistema TGA. Zaenkrat mu uspeva uresničevati zastavljene cilje. Kako bo dalje, je odvisno od sodelovanja vseh uporabnikov. SAM- Nadaljevanje na drugi strani Informacijski sistem v TGA Nadaljevanje s prve strani Dobra, točna in hitra informacija, je danes osnova in pogoj učinkovitega gospodarjenja s časom in sredstvi. Vse večja odprtost trga, konkurenčnost, padec življenskega standarda in težka ekonomska situacija v državi nas bodo pritisnile, da bomo morali razčistiti nepravilnosti in nejasnosti v poslovanju. Preveč radi pozabljamo na drobne napake, ker se nam v prvem trenutku zdijo nepomembne, vendar se mnoge ponavljajo iz leta v leto, desetletja. .. Danes imamo v TGA službo za avtomatsko obdelavo podatkov, ki zbira, ureja in posreduje podatke različitim uporabnikom. Ne morem mimo tega, da ima AOP v TGA eno najdaljših tradicij v Sloveniji, vendar je razvoj zastal in šele pred dobrimi tremi leti smo lahko uporabnikom ponudili dostop do podatkov preko ekrana. Od takrat so želje po informacijah nezadržno rastle. To je samo dokaz, da informacijski sistem ni samemu sebi namen, ampak se razvija izključno na osnovi potreb uporabnikov. Informacijske tokove morajo vedno oblikovati uporabniki informacij, ki se zavedajo nujnosti dostopa do kvalitetnih informacij. Zato smo se odločili da s pomočjo uporabnikov nastavimo sistem, ki bo zadovoljeval potrebe po skupnih informacijah in hkrati vključeval razne lokalne podsisteme. Vodilni delavci TGA so dne 29. 3. 1989 v sejni sobi delavskega sveta dobili osnovni pregled nad stanjem v AOP-u, skupnih aktivnostih potrebnih pri razvoju informacijskega sistema in o ideji centralnega informacijskega sistema. Pri tem se postavlja vprašanje odsotnosti nekaterih vodilnih delavcev, za katero sta lahko samo dva odgovora: 81 spoznanje, da informacije postajajo instrument učinkovitega gospodarjenja, še ni prodrlo v njihovo zavest - nimajo zaupanja v kader, ki bi naj realiziral informacijski sistem. Naj bo razlog prvi ali drugi, akcija korenitih sprememb je nujna, odgovornost za njo pa nosijo vodilni delavci v TGA. AOP je dal konkretne predloge za pristop k reševanju problemov poslovanja s pomočjo informacijskega sistema. V mesecu maju je v toku najobsežnejša aktivnost, razgovori z uporabniki iz vseh organizacijskih enot in različnih odgovornosti. Namen razgovorov je, da se preverijo odgovornosti, kritični faktorji, razumevanje potreb po informacijah, odkrijejo problemi v poslovanju in najdejo možne rešitve. V pripravah za razgovore smo razdelili obstoječo organizacijsko strukturo, poslovanje in dokumentacijo oziroma podatke znotraj posameznega poslovanja procesa. Končni namen celotne akcije je nastavitev koncepta razvoja informacijskega sistema v TGA, ki vključuje razdelitev na podsisteme in prioritete realizacij le-teh. Mnogi delavci se danes srečujejo s problemi, pri katerih ni točno določeno, kako ukrepati, da bi se problem rešil, ampak je to prepuščeno njihovi iznajdljivosti. Ponekod so takšne rešitve manj boleče, drugod lahko nepravilna intervencija pretrga člen v verigi in začne se jalovo iskanje krivca, na sam vzrok napake pa se velikokrat pozabi. Večina problemov izhaja iz drugih problemov oziroma pogojujejo druge, zato je reševanje le-teh možno samo s celovitim pristopom za kompletno problematiko. Zato poskušamo s pomočjo uporabnikov priti do skupne slike prepletanja želj, težav in možnih rešitev. Največji uspeh bi bil, če bi uporabniki informacij sprejeli novo nastavljen informacijski sistem za svojega, živeli z njim, ga razvijali in izpopolnjevali. Odpori oziroma nezainteresiranost predvsem vodilnih delavcev do graditve informacijskega sistema, pomeni, da se odrekamo možnosti učinkovitejšega poslovanja in napoved negotove prihodnosti DO. Na obisku Dolgo, morda predolgo je od tega, ko sem bila med našimi varilci, vendar mislim, da se v tem času ni spremi bolje, zato lahko brez preverjanja zapišem, kar sem doživela. , . ■ Prav gotovo je med nami veliko takih, ki vedo le za svoje delovno mesto in delovna mesta svojih ožjih sodelavcev. Vsi vemo za elektrolizerja in gliničarja, tudi za vzdrievalnika, le redki pa vedo, da delajo vzdrževal-niki tudi pod elektrolizo B. To sp varilci. \o.' m, p-'K'.utih u m da bi navijala zu točke, čeprav bi si jih, po tem kar sem videla, tudi zaslužili. Slo je predvsem za to, da napišem nekaj o delu. ki ga opravljajo dan za dnem. Ne vem, kako bi rekla temu deloi nemu okolju ijiod elektrolizo H), oni mu pravijo maše Alpe«. Res. da je težko prehoden, veliko je vzponov in spustov, pa tudi po ravnem delu na moreš skozi-Potrebni so dobri čevlji, vsaj nekaj rez gležnje morajo segati, še boljši pa so škornji. Glava mora biti obvezno zavarovana s čelado. Hoditi je potrebno sklonjeno, in sreča je. če ne piha veter, kajti ta dviga glinico, ki .se zaje povsod. Polne so je uri, obleka, koža, ki lahko tudi i neprijetna) peče, če ni navajena. 'laka pripravljena sem se nekega dne v marcu, ko je pihal \ eter, odpravila rez. »Alpe« pod našo elektrolizo. Imela sem spremstvo in dovoljenje z.a sprehod lam spodaj. in vse, kar sem videla, me je presenetilo. Glinice je toliko, da bi človek pomislil, da je tam spodaj silos za glinico, ki je pomešana z vsem mogočim - od strjenega aluminija do železnih jmlic, lesu, vreč, tu V mojih mladih letih je bilo drugače, kako smo se bali, če pride direktor in vidi tako svinjarijo. Pometali in odvažali so sproti. Pravzaprav sploh nismo spuščali toliko tega pod peči«, mi razloži moj sogovornik. Ustavim se jm varilcu pod pečjo. Stoji na razmajanem lesenem stolu, za ščitnikom, skrit pred slepečo svetlobo. Ko po hali pripelje vozilo za doziranje glinice, se skozi vse špranje vsuje glinica, jromešana s prahom, ki pada po vseh, ki smo tam spodaj. Temu se varilec ne more izogniti. Pravi, da prav za to nosi usnjeno kaju) in s/iominja me na prve letalce. V ohraz ga greje, v hrbet mu piha veter. To so zelo nejnijeme stvari, ki kaj hitro W0>ripeljejo v bolniško. Zgoraj v elektrolizi A m veliko boljše. Vanjo v ka-rjjTodpih omarah (koritih), vdihavajo pline, ki uhajo iz elektrolitskih peči. mnogokrat se kadi. \ dihavaja pa tudi pline, ki nastanejo pri varjenju. / .- Pred malico «■ nas je zbralo v pisarni več kot deset, da je bilo kar temno v ozkem prostoru. Vsak je povedal, kaj ga moti, kaj teži m eden od njih je strmi vse jrm edano in predlagal, kuj bi se vendar dalo storiti, da bi bilo ,, drugače / 'J'/ v " ‘J ' ■/ Pri pogovoru so sodelovali naši in »tuji", saj šemo, da ima Metalac iz Čakovca pri nas več kot trideset ljudi, nekateri so tudi varilci. Z numi pa je hil tudi delavec -t varilec Tehnometalgrada ..> Zapisala'sem to, kar so mi povedali, tako kot jim je ležalo na duši. W/m HH| zglodajta /apis, kot da jočemo nad svojo '-■usodo, so poudarili « Tudi la poklic je lep Vživiš sc \ ' „svoje delo Trdim pa. da bi nam bilo veliko la/je če bi . se vsaj malo izboljšali delovni pogop' m veliko lepše bi s'e*ppčutili-,,Če bi se odnos do varilcev vsaj malo spremenil«. je dejal eden od njih Ime m pomembno saj so ffffi H1111111 H 11 A pri varilcih | Drugi ]c pristavil : »Drugod je delo varilcev cenjeno in tudi plačano po kvaliteti. Wed varilec sem Sel. e. sem pošten, prav /ato, kei je bila boljša plača (ne v T(JA). Tam sem bil gospod, vam rečem. Se stolček so nosili /a menoj, da sem imel roke spočite, kei ni vseeno, kako natančen je var. In napredoval sem tudi. Ko je bila neka limi i piewet.i ic loiiin \ulelo. koliko ]c \ur>wv di lo Pii n.is -mo skoi.ii w sunki (obnosni pokln kl|,i-čavničar) dodatno obumciiii m n plinom m / meinem, ocenjeni pa smo z manj točkami kot ključavničarji v drugih obratih. Pravzaprav imamo najnižjo osnovo kvalificiranega delovnega mesta v vzdržeVanjii , (argonci 14.5, elektrovarilci 15 razredov). Ne vem, po kakšnih kriterijih so ocenjevali, da ima tisti, ki ti na glavo pometa smeti, več razredov kot ti, ki variš. Mislim, da'sl ocenjevalo kar tako, ne da bi si kdo ogledal delo in pogoje. Tudi po novi reorganizaciji ne bo boljše j saj Šo nam dejali, naj počakamo na predalčke in videli bomo, kjesmo. V* Omenili *s|e ,žarčen|e?7~' - Ja, žarčenje od varjenja. Od bliskanja obleka kar preperi. Res, da imamo zaščitno obleko, venclar vratu in obraza ne moreš kar takd zaščititi, Seva tudi od tpkp-vodriiM; Nekateri so t^^pr^tjji^I,rcja tudi zdravniško pomoč, drugi matij. Kupili so nam tudi usnjene obleke, vendar so tako ozke, da v njih ni mogoče delati. Turiamo tudi redne zdravniške preglede ^spregled; vode, krvi, pljuč... Nas pa muči hrbtenica, oči; obolenju dihalnih poti in podobno. Pa saj ne moreš kar naprej okrog zdravnika hoditi. Kam pa pridemo z bolniško! To je borba za kruh. Ne veš, kako bi obrnil,da bi se ti izšlo iž meseca, V mesec. Zanimivo bi bilo pogledati, kakšna je fluktuacija v naši skupini. Enajst let sem tukaj in . tem ,.usu sc ic Varilca Varilec zamenjalo že okrog 18, mogoče tudi 20 ljudi. Zdaj nam manjka pet varilcev. V ostalih skupinah je večja štalnost, če se že kdo odloči, da gre, odide prav iz tovarne v drugo delovno organizacijo. Mislim, da sÖ.ravdb pogoji dela tisto, kar odbija varilce. Zadnje čase pa se nam godi tako, da ne moremo drugam, ker varilce rabimo. To pa je kazen, če si dober varilec. »Zato sem šel v šolo, ker le tako upam. da mi bo uspelo priti ven, če ne, bom zapustil delovno organizacijo. Naj nayedem primer. Ražpjš je bil za varilca T; anodni masi, kjer je to delo ocenjeno s 17 razredi. Nihče izmed nas ni bil sprejet, pač pa nekdo od zunaj, ki nima prakse, zato se bo prišel k nam učit. Pa kam bomo ■risii na tak način, se sprašujem. Po tem, kako je ocenjen, bi moral on mene učiti. Saj ni sam kriv, da je tako. - Zakaj ne bi začetnik začel tukaj med nami, na teh delovnih mestih. Naši vodilni bi lahko začeli razmi- Nadaljevanje na četrti strani Na obisku pri varilcih Nadaljevanje s tretje strani sijati tudi o tem, da bi varilce postavili na druga mesta prej, ne takrat, ko imajo že invalida. Po 15 letih, ko še ni prišlo do najhujšega, bi lahko še zdravega človeka prestavili na ključavničarska dela. Mi pa imamo invalidov, za katere ni delovnih mest. - Težko nam je zaradi delovnih pogojev menimo, da bi bila zaščita lahko veliko boljša. Vsako leto je na tržišču videti kaj novega. Redno hodim na sejme in sledim novostim (pa ne službeno, to hodijo drugi). Pa tudi odvlek bi nekaj pomenil, ni ga niti v delavnici. * V nam vseeno, da so nam odšktnili še popoldansko malico. Nismo si sami izmislili dela, ki ga moramo opraviti in traja 12 ur, zato pa dodatna malica ni nobeden greh. - Naši predpostavljeni pa tako radi rečejo, »če ti kaj ni všeč, lahko greš«. Če karkoli rečeš, siže lenuh, ker se menda samo lenuhi »bunijo«. Mislim, da to ni nič slabega, če povem, kar mislim, če predlagam nekaj boljšega, če opozorim na napake. Je to »buna«? Sem zato lenuh? Kolikokrat bi že šel, prosil sem, da me zamenjajo s kom drugim, pravi sogovornik iz Metalca. Naši pravijo temu Dachau in sem nihče noče. Jaz pa prihajam v elektrolizo že deset let. Odhajam ob petih zjutraj, vračam se ob osmih zvečer. Vaši dečki imajo vsaj benificirano delovno dobo, mi še tega ne. Nimamo malice, ne delovne obleke, te so nam preskrbeli vaši. Nimamo informacij, kaj se dogaja v matični delovni organizaciji. Vodilnih ni blizu, sem v ta prah še nihče ni zašel. Veste, kdaj se spomnijo na nas? Takrat, ko je potrebno zaokrožiti glasovnico (ob referendumu in podobnem). Potnih stroškov nam ne vračajo, plačani smo kot terenci, a zelo nizko (brez sobot in nedelj, seveda). Če bi stanoval tukaj, ne bi imel dovolj. Edino, kar nam nekaj prinese, so nadure, ki nam jih plačujejo od lani, ko smo šli na 40 urni delavnik. Nič kaj boljše se ne godi tovarišu iz Tenometalgrada. O tem, kakšen je OD, ne da bi govoril. Tako smo nizali težave na težave, pa me je takoj popravil eden naših: »To niso težave, da bi nad njimi obupal. Vsako delo jih ima. Mislim, da tudi tistemu, ki osem ur sedi na stolu, ni prijetno. Pri našem delu so prisotne stvari, ki bi se jih dalo izboljšati. Želim si, da bi mu prisluhnili tudi predpostavljeni. Zapisala Vera Peklar Elektroliza A Pred obnovo Informacija službe za organizacijo in A OP Vodja službe za organizacijo in AOP Janko Vuk nam je posredoval kratko informacijo o delu na vrednotenju del in nalog. V času od 31. 3. 1989 smo skupaj z Zavodom za produktivnost iz Ljubljane pripravili analizo posameznih kriterijev vrednotenja del in nalog glede na predlog, ki ga je pripravila skupina za vrednotenje in metodologijo za analitično ugotavljanje zahtevnosti del in nalog. Splošna ugotovitev Zavoda za produktivnost je, da je skupina za vrednotenje posamezne kriterije razvrednotila oz. previsoko ocenjevala posamezna dela in naloge po posameznih kriterijih. Na sestanku dne 11. 4. 1989 sta predstavnika Zavoda za produktivnost predstavila predsedniku in članom Kolegija problematiko v zvezi z ocenjevanjem in rezultati ocenitev z upoštevanjem pripomb na ocenitve s strani zavoda. Uvodoma je bila predstavljena tudi sama metodologija za analitično ugotavljanje zahtevnosti del in nalog, metodologija za izdelavo razvida del in nalog in zasnova pravilnika o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in neposredno skupno porabo (nagrajevanje po delu in rezultatih dela). Na sestanku je bilo dogovorjeno, da za potrebe vrednotenja del in nalog vodje DE in služb uskladijo normative živega dela (število delavcev) s planom za leto 1989. Za pripravo osnutkov navedenih aktov sta imenovana dva teama, ki bosta pripravila akte v skladu z novo zakonodajo oz. Zakonom o podjetjih in upoštevanje navedene metodologije. Člani Kolegija bodo do sredine maja proučili predstavljeno gradivo ter podali mnenja in pripombe, katere bomo obravnavali na ponovnem sestanku s predstavniki Zavoda za produktivnost iz Ljubljane. Malo za šalo, malo zares Vprašalnik za šefe (za male in VELIKE) LAHKO GA IZPOLNJUJETE TUDI VSI OSTALI, A SAMO NA LASTNO ODGOVORNOST! Na naslednja vprašanja poskušajte odgovoriti čimbolj natančno in do sebe odkrito. 1. Nahajate se v prostoru še s tremi šefi. Ostali trije so oblečeni v modre obleke, črtaste srajce in ozke enobarvne kravate, vi pa ste prišli v kavbojkah in puloveiju. Kako boste odreagirali na dano situacijo? (Obkrožite odgovor? ki vam najbolj ustreza!). a) Potihoma se boste hahljali zaradi »uniformiranosti« ostalih. b) ‘ Predlagali boste in ob tem zavijali z očmi, da se na prihodnjem sestanku dobite brez »uniform«. c) Imeli boste občutek, da niste primerno oblečeni. d) Odločite se, da boste prišli na prihodnji sestanek enako oblečeni kot ostali. 2. Vaša pisarna bo prestavljena drugam, ker bi naj bile narejene manjše spremembe na stavbi. Kaj občutite? (Obkrožite odgovor, ki vam najbolj ustreza!) a) Prepričani ste, da morate zapustiti zaupen, vam drag in prijeten prostor. b) Prima! Novo okolje je dobrodošla sprememba. c) Informirali se boste, ali je nova pisarna enaka, kot prejšnja (sedanja). 3. Na sestanku ste zaprošeni, da se odločite, ali naj se vaše podjetje poda na nova, neznana področja. Vaš verjeten odgovor ob tem bo: (Obkrožite ustrezen odgovor!) a) Aplaudirali (ploskali) boste takšni odločitvi. b) Boste odločno proti. c) Boste za odločitev ob predpostavki, da bodo skrbne raziskave nakazovale možnost uspeha. 4. Vaš nadrejeni vas pokliče v pisarno in reče: »Želim govoriti z vami o vašem delu, a ne vem, kje naj začnem. Želim vas nagraditi, a še ne vem kako, zato mi sami predlagajte.« Vaš verjeten odgovor bo: (Obkrožite ustrezen odgovor!) a) Želel- a bi sprejeti plačo v višini 50.000.000. din letno, vključno s poračunom za nazaj od 1.1. b) Tega nisem v stanju narediti, zato raje počakajva na vaš predlog. c) Ni vam treba kazati dobrega odnosa do mene, če sami niste v stanju stvari odprto predlagati oz. reči. 5. Vaš nadrejeni vas pokliče v pisarno in reče: »Kot vsak teden bova tudi danes rutinsko preletela dogajanje in delo prejšnjega tedna, čeprav si nisem na jasnem, ali so taki pogovori sploh potrebni?« Vaš verjeten odgovor bo: (Obkrožite ustrezen odgovor!) a) »Zagotovo, torej če želite...« in začeli boste z monologom, branjem poročila, kot ponavadi. b) »Da bi dosegli zadovoljujoče rezultate, bi mogoče spremenili svoje ravnanje...« in predlagali boste nekaj novih predlogov za izmenjavo informacij. c) »Če mislite, da so takšni pogovori izguba časa, zakaj potem sploh so?« 6. Pokliče vas kupec, ki želi imeti pošiljko izdelkov do konca tedna. Poveste mu, da material ni ustrezne kvalitete in da v tem času izdelkov ne morete narediti. Kupec ostaja pri svoji zahtevi, vi pri svoji. Vaš verjeten odgovor bo: (Obkrožite ustrezen odgovor!) a) Žal mi je, a ste nerazumni. Mi bi to z veseljem naredili, a vaše prošnje žal ne moremo izpolniti. b) Vprašali ga boste, če bo lahko brez težav v proizvodnem procesu uporabil material slabše kvalitete. c) Poveste mu, da obstaja možnost, da zahtevano naredite, če boste delali v treh izmenah in ga vprašate, če je pripravljen nositi del stroškov. 7. Dobili ste novo tajnico. Je zelo prizadevna in vam vsako jutro pospravi mizo. Vi pa imate svoje lastne predstave o tem, kje bi naj bil telefon, kaj bi naj bilo na levi in kaj na desni strani mize. Kaj boste naredili? (Obkrožite ustrezen odgovor!) a) Pustil-a ji bom njeno voljo. b) Pojasnili ji boste, da imate svoj red in da naj pusti stvari tako, kot so. c) Vprašali jo boste, v čem je njena razporeditev stvari na mizi boljša od vaše. 8. Navajeni ste, da greste vsak torek na kosilo s kolegom. Sporoči vam da na žalost tokrat ne more. Kaj boste naredili? (Obkrožite ustrezen odgovor!) a) Poklicali boste drugega kolega in se z njim dogovori-h. b) Šli boste sami na kosilo in se počutili nekoliko osamljene.^ c) Šli boste sami na kosilo in se veselili, da ste lahko eno uro sami. 9. Nekega jutra se zbudite in ugotovite, da zamujate v službo. Na hitrico se oblečete in odhitite na vlak za v službo. Vlak je skoraj prazen in šele takrat ugotovite, da je nedeljsko jutro. Kaj boste naredili? (Obkrožite ustrezen odgovor!) a) Poskušali se boste potihoma splaziti nazaj v posteljo, tako, da vaš partner ne bo ugotovil, kaj se vam je zgodilo. b) Verjeli boste, da je to samo potrditev, da preveč živite po ustaljenih navadah. c) Odločili se boste, da greste v službo in še nekaj malega postorite. REŠITVE: To je vprašalnik o vaši fleksibilnosti. Lahko ste fleksibilni na primer na področju oblačenja, osebnih delovnih navad,..., a popolnoma nefleksibilni na področju planiranja izrabe delovnega časa, prostora. Šele skupni rezultati vam bodo dali predstavo o vaši fleksibilnosti, prilagodljivosti. 1. Na razpolago imate 90 točk. 2. Za vsak nepravilen odgovor iz naslednje tabele si morate odvzeti 10 točk in sicer, če ste kot možne odgovore navedli: TABELA: vprašanje 1. odgovor c ali d vprašanje 2. odgovor a vprašanje 3. odgovor b vprašanje 4. odgovor b vprašanje 5. odgovor a vprašanje 6. odgovor a vprašanje 7. odgovor b vprašanje 8. odgovor b vprašanje 9. odgovor a 3. Ostanek predstavlja vaš rezultat in sicer: 70-90 točk: Ste prilagodljivi v vseh situacijah, kot dober bokser tipa Mike Tyson. 40-60 točk: Pri vas je prisotna tendenca k »zamrznitvi« obstoječega stanja. Storite kaj zase! pod 40 točk: Za vas bi bilo najbolje, če bi zapustili utečene tirnice! Če s svojimi rezultati niste zadovoljni, potem se nikar ne jezite in žalostite, kajti »NOBODY IS PERFECT!« Vprašalnik nam je ljubeznivo odstopil dr. Auren Uris, svetovalec za management in avtor knjige »Moderne Führungstechniken des Chefs«. Drugi o nas Zmagovalec izvaža pamet Na konvertibilnem trgu so dosegli najboljši izvozni saldo Uniles, Unial in Iskra, najboljšo stopnjo pokritosti pa so imeli domžalski Biro 71, Splošna plovba Piran in Kremen iz Novega mesta___________ Ne bi bilo prav, če bi s seznama 200 največjih slovenskih izvoznikov obravnavali kar po vrstnem redu prvega ali prve tri največje. V predstavitvi izvoznikov smo tokrat ubrali nekoliko drugačno pot. Poiskali smo tri organizacije, ki imajo na konvertibilnem trgu največji saldo in ugotovili, da si zapovrstjo sledijo Uniles, Unial in Iskra, potem pa še podjetja, ki imajo naj večjo stopnjo pokritja uvoza z izvozom na konvertibilnem trgu. Prvo mesto je pripadlo Biroju 71 iz Domžal, ki uvoza sploh nima in ima torej stopnjo pokritja neskončno, druga je piranska Splošna plovba s pokritjem 774,5, tretji pa novomeški Kremen s stopnjo 135. Upamo, da s tem, ko smo preračunavali in izbrali samo med konvertibilnimi izvozniki, klirinških uspešnežev nismo preveč prizadeli, tudi Združenega podjetja Slovenske strojegradnje ne, pa čeprav je v skupnem saldu najmočnejši med slovenskimi fir- mami. UNIAL: Neodvisnost cen Hariborski SOZD Unial, ki se je lani uvrstil med tri največje slovenske izvoznike, je s svojim izvozom ustvaril okoli 59 milijonov dolarjev čistega deviznega priliva. Predsednik Uniala, Ivan Gerjevič pravi, da jim je povečanje izvoza uspelo, ker so pravočasno izpeljali modernizacijo elektrolize v Kidričevem. Na roke jim je bilo tudi povečanje svetovnih cen aluminija, ko so se z dodatnimi količinami aluminija vključili v svetovni trg. Njihova poslovna strategija pa je, izvažati čim več polizdelkov jn proizvodov, ne pa samo surovine. Nova kvaliteta vključevanja v svetovni trg je dolgoročna kooperacija z nadnacionalno norveško firmo Hydroaluminium. Lani je znašal skupni promet z njimi okoli 65 milijonov dolarjev. Aluminij je borzni artikel, vendar Unial ne želi biti odvisen samo od trenutnih borznih cen, ampak stremi za dolgoročnimi pogodbami s tujimi partnerji. Cene na borzi imajo sicer vpliv na cene, ne samo aluminija, ampak, s časovnim zaostankom, tudi na polproizvode. Sedaj modernizirajo svojo predelavo, tako da bodo trdneje stali na obeh bregovih cenovnih nihanj. Glavni del izvoza teče na podlagi dolgoročnih pogodb po katerih oba partnerja običajno sprejmeta mehanizme, ki ju varujejo pred od borznih prevelikimi in nenadnimi spremembami na borzah. Tako pričakujejo, da bo vrednost kooperacijskih poslov z norveško firmo ostala na lanskoletni ravni, ali pa se kljub padanju vrednosti aluminija na svetovnem trgu celo povečala. Oba partnerja sta trdno povezana - Unial s svojim izvozom plačuje glinico in odplačuje obveznosti za svojo modernizacijo. Impol in TGA Kidričevo sta se že od samega nastanka dalje vključevala v mednarodno trgovino. Kidričevo je izvažalo od 10 do 15 odstotkov svoje proizvodnje, Impol pa od 25 do 30 odstotkov. Načrtujejo, po besedah Ivana Gerje-viča, da bodo dosegli v celotnem Unialu v prihodnje celo več kot 30-odstotni izvoz svojih izdelkov. -Ni še natančne presoje, kaj bo, vendar je prodaja doma ob tako neopredeljenih prodajnih pogojih in nerednih plačilih na majavih nogah. Vse vitalne razvojne probleme bomo zato reševali z izvozom,« je dejal Gerjevič. Predvsem so zaskrbljeni zaradi dolgoletnega upadanja standarda, ki mu še ni videti konca. Posledica je, da znaša v Jugoslaviji že deset let poraba aluminaja le devet kilogramov na prebivalca, v istem času pa se je v sosednjih, razvitih državah podvojila in še raste. S tržnimi in gospodarskimi razmerami pri nas in v svetu je povezana tudi nadaljnja širitev nove elektrolize in opuščanje stare. To bodo, v času. ki ga določa zakon o varstvu zraka, postopoma ukinjali, najkasneje do leta 1993 pa naj bi tam dokončno ustavili vse peči. Širitev nove elektrolize bo mogo- ča le, če bodo tuji partnerji pripravljeni sovlagati denar. Vsekakor pa bomo letos dosegli enak izvoz kot lani, ne na račun cene, ampak večje proizvodnje, novih programov ter modernizacije v predelavi« je končal Gerjevič. Gospodarski vestnik, 31.3. 1989 Obnovljena kompenzacija jalove električne energije za elektrolizo B Rondele Disciplinski ukrepi 1. Emil OKORN, mat. štev: 4993, dne 14.8.1988 opustil kontrolo nad delavci v livarni, izrečen ukrep - »opomin«, 2. Srečko MAJCEN, mat. štev: 8106, dne 31.12.1988, 1., 2. in 4.1. 1989 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - »prenehanje delovnega razmerja s prvim dnem po dokončnosti odločbe«, 3. Franc GAJŠT, mat. štev: 4147, dne 11.10.1988 hotel odtujiti iz DO 31 motornega olja S-30, izrečen ukrep -»javni opomin«, 4. Ljubinko GUŠATO-VIČ, mat. štev: 4946, dne 13.8.1988 opustil nadzor nad tehnološko disciplino, izrečen ukrep - »opomin«, 5. Marjan MUHIČ, mat. štev: 7649, dne 19.11.1988 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - »javni opomin«, 6. Daniel BERANIČ, mat. štev: 7834, dne 16.11.1988 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - »javni opomin«, 7. Anton ZAJKO, mat. štev: 6947, dne 7.11.1988 neopravičeno izostal z dela - 1. uro, izrečen ukrep - »opomin«, 8. Jože MEDVED, mat. štev: 5421, dne 26/ 27.10.1988 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - »javni opomin«, 9. Drago HUNJET, mat. štev: 8020, dne 19.11.1988 neopravičeno izostal z dela - 1 uro, izrečen ukrep - »javni opomin«, 10. Jaroslav DOVHAN, mat. štev: 2766, dne 5.11.1988 zapustil delovno mesto, izrečen ukrep - »opomin«, 11. Branko SELINŠEK, mat. štev: 7634, dne 23.10.1988 zapustil delovno mesto, izrečen ukrep - »opomin«, 12. Slavko ŽUMER, mat. štev: 7950, dne 25.9.1988 malomarno opravljal svoje delo, izrečen ukrep - »prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev«, 13. Stanko JANŽEKOVIČ, mat. štev: 7661, dne 25.9.1988 malomarno opravljal svoje delo, izrečen ukrep - »prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev«, 14. Dušan JANŽEKOVIČ, mat. štev: 7667, dne 19.10.1988 predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep - »javni opomin«, 15. Anđelko SIMIČ, mat. štev: 7645, dne 4.10.1988 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep -»javni opomin«, 16. Janko ŠOŠTARIČ, mat. štev: 8018, dne 15.10.1988 in 19.11.1988 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep -»javni opomin«, 17. Milan ŠKRABELJ, mat. štev: 4713, dne 9.9.1988 predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep - »opomin«, 18. Jože POLANIČ, mat. štev: 5191, dne 2.9.1988 ob 8.30 uri predčasno zapustil delovno mesto brez dovoljenja, izrečen ukrep - »opomin« ; 19. Zvonko MENARD, mat. štev: 7713, dne 7.10.1988 hotel odtujiti iz DO 3 kg žičnikov, steklo 250x200 mm in relej K A 3, izrečen ukrep - »prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12. mesecev; 20. Janez MURKO, mat. štev: 7137, dne 27., in 28.10.1988 in 4., in 5.11.1988 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep :M »prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6. mesecev« ; 21. Milenko ŽERJAV, mat. štev: 6790, dne 6.10.1988 na grupi celic ni razgrnil kriolita in razbil večjih kosov kriolitnih grud, izrečen ukrep - »prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev« ; 22. Martin LAZAR, mat. štev: 4981, dne 22.10.1988 prišel ponovno na delo v vinjenem stanju, ter je bil odposlan domov, izrečen ukrep - »prenehanje delovnega razmerja, odlo- ženo za dobo 12. mesecev« ; 23. Feliks KODRIČ, mat. štev: 7176, dne 20.6.1988 zlorabil 2 kom. izdajnic štev: 4432 in štev: 4433, izrečen ukrep - »prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12. mesecev« ; 24. Vincenc MAROH, mat. štev: 5048, dne 28.9.1988 zapustil delovno mesto ter se nazaj vrnil v vinjenem stanju, izrečen ukrep »javni opomin« 25. Ivo ERCEGOVIČ, mat. štev: 4132, kršil organizacijski predpis glede izdaje dovolilnic za nadurno delo, izrečen ukrep H »javni opomin« ; 26. Drago ARNUŠ, mat. štev: 4930, dne 10.12.1988, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - »javni opomin« ; 27. Šefik FAZLIĆ, mat. štev: 7395, ker dne 10.8. in 25.10.1988 ni nosil zaščitnih očal, izrečen ukrep - »opomin«; 28. Marijan KAISERSBER-GER, mat. štev: 7606, dne 3.11.1988 bil na delu v vinjenem stanju in ima 6. ur neopravičenega izostanka, izrečen ukrep -»javni opomin«; 29. Demal KARASULJIČ, mat. štev: 5753, dne 23.11.1988 prišel na delo ob 14.30 uri, izrečen ukrep - »opomin«; 30. Ivan SVENŠEK, mat. štev: 6560, dne 8.,9.,14.10.1988 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - »javni opomin« ; 31. Gojko LIČINA, mat. štev: 6222, dne 27.7.1988 izklopil varovalke viličarja in jih skril, izrečen ukrep - »prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12. mesecev« ; 32. Jože PERŠA, mat. štev: 6875, se ni udeležil tečaja za privezovanje bremen in poslužev. žerjava, izrečen ukrep - »javni opomin«; 33. Srečko MAJCEN, mat. štev: 8106, dne 31.12.1988, L,2.,4.,21.,28.1, ter 7. in 8.2.1989 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - »prenehanje delovnega razmerja, s prvim dnem po dokončnosti odločbe«; 34. Dušan KRISTOVIČ, mat. štev: 7910, dne 19.12.1988 neopravičeno izostal z dela - 3. ure, izrečen ukrep - »opomin« ; 35. Anton STRAŠEK, mat. štev: 3621, dne 10.12.1988 ni počakal delavca druge izmene, izrečen ukrep - »opomin«; 36. Bojan ŠERUGA, mat. štev: 7786, dne 16., 20. in 21.9.1988 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - »prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12. mesecev« ; 37. Alojz KOLEDNIK, mat. štev: 5471, dne 10.12.1988, ni počakal delavca druge izmene, izrečen ukrep - »opomin« ; 38. Franc VESELIČ, mat. štev: 7313, dne 15.1.1989. neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - 10% povprečnega mesečnega čistega OD ugotovljenega v preteklih treh mesecih (december, januar, in februar) in traja en mesec« ; 39. Ivan ČUČEK, mat. štev: 6644, dne 10.1.1989 predčasno zapustil delovno organizacijo, izrečen ukrep S »javni opomin« ; 40. Zdenko VAJDA, mat. štev: 7019, dne 30.1.1989 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - denarna kazen 5% povprečnega čistega OD ustvarjenega v preteklih treh mesecih (december, januar in februar); 41. Roman KUKOVEC, mat. štev: 7256, dne 7. do 9.11.1988 ni vpisal pa-kirnih palet štev: 3292, 3294, 3295, 3315, 3314, izrečen ukrep denarna kazen 10% povprečnega čistega OD v preteklih treh mesecih (december, januar in februar«); 42. Janez BEDENIK, mat. štev: 4289, dne 9.1.1989 predčasno zapustil delovno organizacijo brez predpisanega pismenega dovoljenja, izrečen ukrep - »opomin«; 43. Alojz GOLOB, mat. štev: 2774, dne 1.10. in 4.10.1988 ni upošteval navodil zdravnika, izrečen ukrep - »prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6. mesecev« ; 44. Ivan HAZEMALI, mat. štev: 7450, dne 30.7.1988 se zaletel v zlagalni manipulator čistilne naprave, izrečen ukrep || »prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesecev« in povrniti škodo v višini 1.363.376 din v šestih zaporednih mesečnih obrokih«; 45. Boban MITIČ, mat. štev: 7533, dne 17.10.1988, bil na delu vinjen ter ima 4 ure NI, izrečen ukrep - —'c »javni opomin« ; 46. Ivan ŠKVORC, mat. štev: 7119, dne 5.12.1988 zapustil DO s prepustnico na kateri je bila popravljena matična številka, ter datum in ura odhoda, izrečen ukrep -5% povprečnega čistega OD ustvarjenega v preteklih treh mesecih (december, januar in februar) in traja en mesec; 47. Ivan ŽNIDARIČ, mat. štev: 7837, dne 10.12.1988 ni počakal delavca druge izmene, izrečen ukrep fl »javni opomin« ; 48. Danilo SATLER, mat. štev: 5358, dne 10.12.1988 ni počakal delavca druge izmene, izrečen ukrep - »javni opomin«; 49. Miran BABOSEK, mat. štev: 7693, dne 18. in 19.12.1988 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - »javni opomin«; 50. Ludvik POPUŠEK, mat. štev: 6122, dne 26.12.1988 prišel na delo vinjen, bil poslan domov in imel neopravičen izostanek, izrečen ukrep -»javni opomin«; 51. Ludvik FELE, mat. štev: 2575, dne 6.1.1989 prišel na delo vinjen, bil poslan domov in imel neopravičen izostanek, izrečen ukrep - »denarno kazen v višini 3% povprečnega čistega OD (november, december in januar); 52. Igor BUTALA, mat. štev: 6808, dne 21.12.1988 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - »javni opomin«; 53. Saško RISTOV, mat. štev: 7668, dne 30.12.1988 samovoljno, brez dovoljenja upravljal diesel viličar in pri tem utrgal jekleno vrv za dodajanje plina, izrečen ukrep - »javni opomin« 54. Miran BRUNČIČ, mat. štev: 7739, dne 20.12.1988 ni očistil jame pri aeropolih za glinico, izrečen ukrep - »javni opomin«; 55. Anton GOLOB, mat. štev: 2305, dne 4.2.1989 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep - »opomin«; 56. Lovrenc ŠERUGA, mat. štev: 5170, dne 12.2.1989 predčasno zapustil DO, izrečen ukrep ■ »javni opomin« ; 57. Srečko HORVAT, mat. štev: 7863, dne 15.2.1989 ni očistil rešetk in plošč na grupi A2 - 600 vrsta, B stran, izrečen ukrep -»denarna kazen v višini 3% povprečnega čistega OD za obdobje december, januar, februar 1989 za obdobje 1 meseca; 58. Jože VIDOVIČ, mat. štev: 7439, dne 27.1.1989 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep -»denarna kazen v višini 2% povprečnega čistega OD za obdobje december, januar, februar 1989 za obdobje 1 meseca; 59. Feliks MILOŠIČ, mat. štev: 4169, dne 4.2.1989 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep - »opomin«; 60. Janez FAJFARIČ, mat. štev: 5405, dne 2.2.1989 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep - »opomin« ; 61. Maks KRAJNC, mat. štev: 5770, dne 19.1.1989 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep -»denarna kazen v višini 3% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v obdobju december, januar in februar 1989 za obdobje 1 meseca; 62. Milan KLANEČEK, mat. štev: 7002, dne 17.2.1989 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - »javni opomin«; 63. Dragutin ČEMERIKA, mat. štev: 7652, dne 17.11.1988 zapustil delovno mesto ter prinesel v oddelek orodjarne 2 1 vina, izrečen ukrep - »o-pomin« ; 64. Janko MESAREČ, mat. štev: 7480 dne 26.11.1988 prišlo do trganja traku, izrečen ukrep - »prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3. mesecev«; . 65. Ervin RUDOLF, mat. štev: 7218, dne 13.12.1988 malomarno opravljal svoje delo, izrečen ukrep - »10% povprečnega čistega OD, ustvarjenega v prejšnjih 3 mesecih (december, januar, februar 1989 in traja en mesec«; Magda Babšek Ob odhodu v pokoj Franček KUMER z eno od mnogih skupin praktikantov leta 1983 Prišel je pred mnogimi leti, jeseni, ko je bil lep sončen dan, se pominja, kot da je bilo včeraj. Bil je mlad in verjel je v bodočnost tovarne. Z leti je rasla navezanost do tovarne, ki je dajala dovolj zasluška, da je preživljal petčlansko družino, zato nikoli ni pomislil, da bi šel kam drugam. Ko sva se pogovarjala na njegov zadnji delovni dan, je deževalo. Nič sonca. Bilo je hladno. Tako se je počutil tudi naš Franček. Uradno je sicer še tukaj, ker se mu piše dopust, ampak v službo ne prihaja več. Prav zadnje minute sem ga zmotila in povprašala, kakšni so občutki, ko odhaja. »Po določenem času bi verjetno lažje odgovoril na'to vprašanje, danes pa mi je težko reči karkoli. Nekaj časa sem se psihično pripravljal na to, da pride dan, ko bo treba oditi. Sam pri sebi človek ugotavlja, da je utrujen, da je torej čas, da se umakne in živi brez obveznosti in napetosti. A ni lahko. Bilo je veliko lepih in tudi težkih trenutkov in dobro je, da človek hude stvari pozabi. Lahko bi rekel, da je bil eden najtežjih trenutkov takrat, ko smo ustavili plinarno. V delovni organizaciji so sicer zastavili široko akcijo, kam nas bodo premestili, a ko je bilo treba po 17 letih dela začeti znova in skoraj pri metli, je bil to krepak udarec. Srečno smo ga preživeli. Zgodilo se je veliko lepega in težko bi rekel, kaj je bilo pomembnejše. Rad se bom spominjal vsega, pa naj bo to povezano z delom, uspehi in neuspehi samoupravljanja ali izleti, ki smo si jih nekoč lahko privoščili in smo tudi naje radi hodili. Prijetno mi je bilo delati z mladimi. Srečal sem se z mladimi najrazličnejših poklicev in strokovne usposobljenosti od skrajšanega programa do srednje šole, z nadarjenimi in malo manj nadarjenimi, skratka z vse mogočimi primeri. Mislim, da smo sé zelo dobro ujeli in to mi je posebno zadovoljstvo. Tudi inšpektorji, ki so preverjali naše delo, niso imeli nekih pripomb. Poudariti pa moram, da smo imeli srečo, da se ni zgodila nobena manjša ali večja nesreča, za kar je v naši delovni organizaciji veliko možnosti.« Odhajate z občutkom, da bo v tovarni še boljše? »V to sem že ves čas globoko prepričam. Bil je zadnji trenutek, da smo s te tovarne nekaj naredili. Našli smo zelo dobre »dečke«, ki so bili dovolj sposobni in hrabri, kar je zelo pomembno, poleg tega pa ambiciozni in dovolj motivirani, da smo stopili na pot nekega napredka. Da nismo zgradili tega, kar imamo, bi verjetno elektrolizo morali zapreti že jutri. V nadaljnji razvoj TGA lahko gledamo z optimizmom, v to sem prepričan, kajti upam, da bodo zamisel o dograditvi elektrolize C uresničili.« Kako ocenjujete trenutno stanje naše delovne organizacije? »Rezultati, ki jim verjamem, kažejo, da smo dokaj uspešni. Poraba surovin je v okvirih kot je bilo dogovorjeno in rezultati ne bi smeli izostati. Gradili smo in porabili ogromno sredstev, vendar smo sledili podražitvam in dvigali točko toliko, da smo lahko kolikotoliko dostojno živeli. Mislim, da tudi v bodoče ne bo problemov, vendar bomo morali bolj skrbno ravnati s surovinami in energijo ter z vsem, kar vpliva na našo proizvodnjo, saj bo tako naš osebni dohodek še večji.« Iz vseh vaših pogovorov veje nek poseben odnos do delovne organizacije, izrazita navezanost. Bodo kdaj tako čutili ti mladi, ki so šli skozi vaše mentorstvo? »Navezanost in pripadnost prideta z leti. Verjetno bo trajalo še nekaj časa, da se bo to zgodilo, pa ne zato, ker so ti mladi drugačni kot smo bili nekoč mi. Mislim, da nam je sistem nekaj časa dovoljeval, da smo postali takšni kot smo - neodgovorni. Vedno smo najprej iskali samo pravice, dolžnosti pa smo se malo zavedali. Trdim, da je potrebno najprej izpolniti dolžnosti, šele potem pridejo pravice, kajti te izhajajo iz dolžnosti. Zgodilo se je, da smo vse postavili na glavo. To bo potrebno postaviti nazaj v tirnice, kar mislim, da se bo zgodilo, ko bo začel veljati zakon o podjetjih in zakon o delovnih razmerjih. Mladim je potrebno tudi nekaj nuditi, jih stimulirati. Prihajajo mnogo bolj izobraženi kot smo prihajali nekoč z osnovno ali poklicno šolo. Danes skoraj ni manj od tehnika na vo- denju izmene. Tehnika bo težko prisiliti, da bo delal s pajsarjem, zato je rešitev nova tehnologija, ki ji lahko streže človek z ustrezno izobrazbo. Če se bodo vse ideje oziroma zamisli in dokaj ambiciozno zastavljeni načrti uresničili, potem se ni bati, da ti mladi ne bi radi delali v TGA.« Lepo se je bilo pogovarjati s človekom, ki zapušča delovno mesto z občutkom zadovoljstva in odhaja poln idej, kako zapolniti prosti čas. Če ga bomo srečali Čez mesec ali leto, nam bo prav gotovo dejal, da prostega časa sploh nima. Želimo mu veliko zdravja in dobre volje, vse ostalo pride za tem. Zapisala Vera Peklar : % (SfSSfe J f» ANT OD FARE V PENZIJON HITI lil OSNO MLAD SICER VEC NI SUPER ŠE ZMERAJ SE DRŽI! 'to Ki m r LSSt. ?’A SVEZI ZRAK HITI IN TRTO OBREZUJE, RICEK ČAS MALICE MU OZNANJUJE fiigjP DINO TRDEN SPANEC. ZDRAV JI l\ Ži M< A AJ MAR MU ZDAJ JI DII.\\Sh.\ PRWU I SÉSI lili ■i Strokovnjaki za področje kadrov iz Ugande in Gvajane Mednarodni center za upravljanje podjetij v družbeni lasti v deželah v razvoju, Ljubljana, je v sodelovanju z Oddelkom za tehnično sodelovanje in razvoj pri Združenih narodih (UN DTCD), Ženeva organiziral trimesečni tečaj za osem državnih uradnikov iz Ugande, ki delajo na področju razvoja kadrov in štiri menažerje iz Gvajane. Načrtovali so več obiskov domačih in tujih izobraževalnih, raziskovalnih in delovnih organizacij in med drugimi izbrali tudi tovarno glinice in aluminija iz Kidričevega, kjer so se mudili 17. aprila 1989. Ogledali so si proizvodnjo in se seznanili z dejavniki uspešnosti delovne organizacije. Naši strokovni delavci TGA so jih seznanili predvsem s problematiko izobraževanja, nagrajevanja, spremljanja in napredovanja kadrov ter evidentiranja kadrov. pomenijo točke zraven, če je metodologija obračuna še tako zakomplicirana. Ironija pa je še večja v zvezi z nekaterimi novimi ocenitvami del in nalog. Če se spomnimo nekaj let nazaj, je predsednik KPO trdil, da ne bo dovolil parcialnega reševanja osebnih dohodkov, s tem pa seveda tudi ocenitev. Ker gre izključno za nova dela in naloge, so si nekateri z novimi nazivi del in nalog v precejšnji meri izboljšali točkovno diferenco. Kaj pa točke prinašajo, dobro vemo. Pri plačilu za enako opravljeno delo so v naši družbi katastrofalne razlike. Precej govora je bilo tudi o tem, kdo dela in kdo ne. V času izgradnje MPPAL delavci, ki niso delali nadur, pogodbenega dela ali pametnih poslovnih potez, skorajda niso bili omenjeni nikjer. Zgodilo se je celo, da so jih imeli za nedelav-ce. Ne bi smeli prezreti oziroma pozabiti, da je proces proizvodnje potekal nemoteno, torej so tudi ti delavci zaslužni za opravljeno delo. Delo si vsak razlaga po svoje, vendar še vedno velja, da od težkega dela še nihče ni obogatel. V večji meri še vedno dominirajo spretneži in si tako v precejšnji meri izboljšujejo gmotni položaj. Kako pa bi bilo, če bi se vsem delavcem v pravem pomenu besede vidno izboljšal standard, če ni nobene zakonske in materialne osnove za to. Takšni so bili odgovori. Ob raznih priložnostih pa se tudi vidi, naj delavec praviloma ne bi imel svojega mnenja ali vprašanj, če pa bi mu že začelo kaj zoreti po glavi, bo pač nezaželen oziroma bo spadal k nedelavcem. Nekaterim poklicnim strokovnjakom najbrž ni dovolj jasno, da niti delo niti standard nista taka, da delavec ne bi imel kaj vprašati. Zato pa se mu občasno dvigne temperatura, posebej še, ko mora pretopiti osebni dohodek v vie bolj ekonomske vrednosti blaga. Nekaterim se je pred leti tudi na raznih mestih dvigala temperatura iz podobnih razlogov kot sedaj vedno omenjeni peščici nedelavcev, sedaj pa so tako zaposleni z zahtevnimi deli in opravili, da jim še kaj takega na misel ne pride, kaj šele komu drugemu. F.Ž. Kot je razvidno iz vseh vrst pisanja in govoričenja že vsi hrepenimo po spremembah in si želimo drugačen način gospodarjenja. Najbolj sporno je to, da v tej zmešnjavi vsi pričakujemo, da bomo naenkrat izplavali iz vseh težav. Nekateri posamezniki pa že strahujejo s samovladanjem in metanjem nezaželenih delavcev »čez plot« oziroma na obrobje dogajanja zaslužnih delavcev za izgradnjo tovarne. Nekateri po vsej verjetnosti niso pokazali dovolj spretnosti in delovne vneme izven delovne organizacije. Informiranost in delo sta v zadnjih nekaj letih zelo omenjena pojma, vendar si oba pojma razlaga vsak po svoji volji in trenutni situaciji. Da bo bolj razumljivo, bom navedel dva primera. Informacije okrog sprejema mikroorganizacijskih sprememb so bile zelo jasne. Gradivo je bilo zaupano članom. delavskega sveta in še nekaterim za te zadeve odgovornim zadevam. Ostalim je bilo težko dobiti kakršnokoli informacijo o teh rečeh, če pa Že, je bilo rečeno, da to še niso tiste prave ocenitve del in nalog, ki pa so že pred vrati. Po vsej verjetnosti pa bodo nekateri že pristavili svoj lonček. Vsi, ki so v matematiki obvladali seštevanje pa vedo, kaj Kako smo poslovali V tabeli I in II prikazujemo, kako smo poslovali v aprilu letos. V zadnjem stolpcu tabele prikazujemo tako mesečno kot skupno rast ustvarjene proizvodnje v letošnjem letu v primerjavi z ustvarjeno proizvodnjo v enakem obdobju lani ter doseženo proizvodnjo letos v primerjavi z načrtovanim obsegom proizvodnje za letošnje leto. Kljub temu, da smo v prvih štirih mesecih letos proizvedli več Al hidrata A1203 kot v enakem obdobju lani, pa se v delovni enoti Proizvodnja glinice nadaljuje že dalj časa znani trend, da proizvodnja v začetku leta nekoliko zaostaja za proizvodnim načrtom, letos še toliko bolj, ker smo si proizvodni načrt zastavili na zgornjo mejo možne izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. Tako iz podatkov o ustvarjeni proizvodnji v mesecu aprilu ter v obdobju januar-april letos ugotavljamo naslednje: - Al hidrata kot A1203 smo v mesecu aprilu proizvedli 9.040 ton, kar je sicer za 11% več kot v aprilu lani, vendar mesečna proizvodnja za 7% zaostaja za proizvodnim načrtom. Enaka ugotovitev velja za doseženi obseg proizvodnje A1203 v obdobju januar-april, ki znaša 35.312 ton, kar je sicer za 14% več od ustvarjene proizvodnje v enakem obdobju lani, vendar kar za 9% manj od letošnje načrtovane proizvodnje. Tudi proizvodnja kalcinirane glinice zaostaja za načrtovano in sicer tako mesečna (za 21 odstotkov) kot skupna letošnja proizvodnja (za 11 odstotkov). Al hidrata kot A1203 smo v aprilu proizvedli za prodajo 283 ton, v obdobju januar-april pa 1029 ton, obe količini pa dokaj presegata tako lansko doseženo kot letošnjo načrtovano proizvodnjo. Raztopljenega vodnega stekla 38° Be smo v aprilu proizvedli 901 ton, v obdobju januar-april pa 3485 ton. Mesečna proizvodnja presega lansko iz enakega obdobja, vendar tako mesečna kot skupna proizvodnja zaostajata za letošnjo načrtovano. Več kot smo načrtovali, pa smo proizvedli raztopljenega vodnega stekla 42° Be, vendar so proizvedene količine veliko manjše od proizvedenih količin vodnega stekla 38° Be. Kljub temu, da smo zeolita proizvedli več kot v enakem obdobju lani, pa tudi ta proizvodnja v primerjavi z načrtovanimi količinami v obravnavanem obdobju ni zadovoljiva, saj precej zaostaja. Pa še nekaj besed o porabljenih surovinah pri proizvodnji Al hidrata kot A1203. V obdobju januar-april letos smo za eno tono A1203 porabili za 6% več boksita, kot smo načrtovali, za 4% več električne energije ter za 1% več pare, racionalneje pa smo ravnali pri porabi Na hidroksida, ki je za 5% manjša od načrtovane ter pri porabi žganega apna, ki je kar za 40% manjša od načrtovane. Nove proizvodne zmogljivosti ter rekonstruirane peči v elektrolizi B v glavnem omogočajo nemoten potek proizvodnje elektrolitskega aluminija, kar se tudi odraža na doseženih rezultatih. V prvih štirih mesecih letos smo namreč proizvedli 30.434 ton elektrolitskega aluminija, kar je za 4% več kot smo načrtovali, samo v mesecu aprilu pa 7640 ton elektrolitskega aluminija, kar je za 3% nad načrtovano proizvodnjo. Kljub temu, da smo v mesecu aprilu proizvedli nekoliko manj elektrolitskega aluminija kot v marcu (marec = 7922 ton), pa je letošnja povprečna me- TABELA i : Dinamika poslovanja - indeksi fizičnega obsega proizvodnje DOSEŽENA PROIZVODNJA INDEKS DE/PROIZVOD Enota 1988 1989 1989/88 1989 mere IV I-IV IV I-IV IV I-IV 7:5 8:6 7:3 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 DE Proizvodnja glinice AL hidrat A1203 t 9.702 38.841 8.120 30.955 9.040 35.312 . in 114 93 91 Kalc. glinica - predelava t - - - . — ■ 22 Kalc. glin. - red. proizv. t 9.346 37.382 7.545 32.389 7.410 33.326 98 103 79 89 Prodani hidrat A1203 t 190 740 6 688 283 1.029 150 149 139 Skupaj (kale. gl. + pr. hidr.) t 9.536 38.122 7.551 33.077 7.693 34.377 102 104 81 90 Raztop. vod. stek. 380 Be t 1.141 4.563 688 3.703 901 3.485 131 94 79 76 Raztop vod. stek. 420 Be t 16 66 2 33 25 75 227 ; 156 114 Zeolit A - suhi t 333 1.332 103 512 ■K 550 117 107 36 41 DE Proizvodnja aluminija Elektrolit. Al - hala A t 1.523 6.093 1.654 6.714 1.498 6.200 91 90 98 102 Elektrolitski Al - hala B t 2.678 10.488 2.104 8.566 2.860 10.993 136 128 107 105 Elektrolit. Al - hala C t 3.199 12.797 2.598 3.9% 3.282 13.241 126 331 103 103 Skupaj hale t, 7.400 29.378 6.356 19.276 7.640 30.434 120 158 103 104 Anodna masa t 750 3.500 3.038 9.005 495 2.605 16 29 66 74 Anodni bloki - B ■ , ■ ' t : - 6.860 i - . _ 703 6.393 _ r 93 Anodni bloki - C t 1.500 7.050 1.641 3.622 418 8.002 25 221 28 114 LIVARNA Al formati - za prodajo t 3.632 14.527 4.112 11.280 4.404 17.402 107 154 121 120 - za izparil. t - - - 323 142 343 _ 106 _ _ Liv. zlit. - za prodajo t 522 2.088 272 339 721 2.059 265 607 138 99 - za odlitke t 135 542 • 150 537 : Ì06 448 71 83 79 83 Gnet. zlit. -zaprodajo t 904 3.616 1.121 2.898 1.093 3.868 98 133 121 107 - last. poraba t - - - - - 6 - SHHSBjBffl _ _ Predzlit. - last. poraba t 73 292 92 305 207 497 225 163 284 170 Al žica-E Al inP-11 t 108 434 201 657 55 798 27 121 51 184 Al trak - ozki za prodajo t 575 2.301 346 1.094 480 1.193 139 109 83 52 - ozek za rondel. t 658 2.630 557 2.181 549 2.387 99 109 .83 91 Al trak - šir. za prodajo t 931 3.725 443 959 625 2.314 141 241 67 62 - šir. za izparil. t 329 1.315 193 %5 177 947 _ 98 54 72 Drogi za kline in stik. t 15 59 - 12 - _ _ _ _ _ Pretaplj. Al za tuje nar. t 82 329 383 2.017 - - - - - - DE predelava aluminjja Ronde lice t 329 1.315 153 767 393 1.249 257 163 119 95 Izparilniki t 164 658 174 716 146 656 84 92 89 99 DE LLBK Trbovce Al odlitki t 120 510 125 548 113 467 90 85 94 92 Blagovna proizvodnja t 7.285 29.174 6.947 19.258 8.030 30.006 116 156 110 103 sečna proizvodnja spodbudna in pomeni ob odvijanju brez večjih motenj realne možnosti za preseganje že tako dokaj visoko zastavljenih proizvodnih ciljev tudi ob polletju in ob koncu leta. Kljub normativni ali celo nižji porabi električne energije, pa je poraba nekaterih surovin na enoto proizvodnje v vseh treh elektrolizah manj vzpodbudna kot dosežena proizvodnja. Iz podatkov o doseženih normativih porabe surovin v primerjavi z načrtovanimi namreč ugotavljamo, da je poraba kriolita v vseh treh elektrolizah ter Al-fluorida v elektrolizah A in B daleč nad načrtovano. Tovrstne težave, s katerimi smo se pri proizvodnji aluminija ubadali že v preteklem letu, se torej nadaljujejo tudi letos. Podatki o porabi kriolita in Al fluorida pa so dovolj zgovorni sami zase in opozarjajo, da mora biti zmanjšanje porabe teh surovin v načrtovane okvirje ena izmed naših prioritetnih nalog. Podatke o fizičnem obsegu proizvodnje, ustvarjene v livarni po asortimanu prikazujemo v priloženi tabeli, njihova skupna značilnost pa se kaže v tem, da v glavnem presegamo načrtovane količine pri proizvodnji za prodajo, razen morda pri ozkem in širokem traku. Pri proizvodnji rondic se odraža aktiviranje novih proizvodnih zmogljivosti, saj je letošnja proizvodnja v primerjavi z lansko neprimerno višja, vendar pa zaostaja za načrtovano, saj smo v prvih štirih mesecih letos proizvedli za 5% manj rondic, kot smo načrtovali. Proizvodnja izparilcev pa za enkrat zaostaja, tako za lansko ustvarjeno, kot za letošnjo načrtovano. Tudi s proizvodnjo odlitkov v delovni enoti Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje zaostajamo tako za lansko doseženo, kot letošnjo načrtovano proizvodnjo. Skupen rezultat vseh nanizanih značilnosti proizvodnje v obravnava- TABELA II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda DE/Proizvod Enota mere Planski normativi Doseženi normativi IV I-IV Indeks 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 DE proizvodnja glinice Al hidrat AI203 - boksit t * 2,600 2,718 2,751 105 106 - Na hidroksid t * 0,0995 0,077 0,095 77 95 - para t 4,344 4,439 4,388 102 101 - žgano apno t 0,0734 0,0304 0,0437 41 60 - el. energija kWh 397,181 408,668 411,447 103 104 Kaldnirana glinica - toplotna energija GJ 5,414 5,861 5,403 108 100 - para t 0,040 0,040 0,040 100 100 - Al fluorid t 0,0002 _ _ _ _ - el. energija kWh 34,779 37,540 35,605 108 102 DE Proizvodnja aluminija Elektrolit. Al - hala A - glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 - anodna masa t 0,559 0,547 0,577 98 98 - kriolit t 0,025 0,025 0,0276 100 110 - Al fluorid t 0,040 0,051 0,045 128 113 - el. energija kWh 18.080 18,354 18,062 102 100 Elektrolitski Al - hala B - glinica t 1,920 1,920 ^feä,920 100 100 - anodni bloki t 0,455 0,455 0,429 100 94 - kriolit t 0,030 0,049 0,075 163 250 - Al fluorid t 0,040 0,0513 0,0435 128 109 - el. energija kWh 15,193 14.056 14.852 93 98 Elektrolitski Al - hala C - glinica t 1,925 1,925 1,925 100 100 - anodni bloki t 0,440 0,440 0,399 100 91 - kriolit t 0,001 _ 0,002 200 - Al fluorid t 0,0175 0,0156 0,0112 89 64 - el. energija kWh 13.864 13.653 13.496 98 97 Anodna masa - petrolkoks t 0,67165 0,55091 0,56842 82 85 - katranska smola t 0,338015 0,36569 0,33002 108 98 - zemeljski plin Sm3 4,42 4,42 4,42 100 100 - el. energija kWh 150 150 150 100 100 Anodni bloki - B - petrolkoks t 0,622 0,656 0,6707 105 108 - katranska smola t 0,180 0,144 0,1363 80 76 - zasipni koks t 0,061 0,017 0,0132 19 22 - zemeljski plin Sm3 83,1 466,41 148,88 561 179 - el. energija kWh 389,3 468,72 201,70 120 52 Anodni bloki - C - petrolkoks t 0,651 0,9408 0,684 145 105 - katranska smola t 0,180 0,1297 0,141 118 78 - zasipni koks t 0,056 - 0,0143 26 - zemeljni plin Sm3 83,1 466,1 141,88 561 171 - el. energija kWh 389,3 468,72 192,89 120 50 * programiran normativ nem obdobju pa je blagovna proizvodnja, ki znaša v mesecu aprilu 8030 ton, v obdobju januar-april pa 3.006 ton ter krepko presega proi- zvodni načrt. Ob nadaljevanju ugotovljenega trenda je kljub zaostajanju proizvodnje glinice, pričakovati letos dobre rezultate. Postanite član Tima Kluba Pred degustacijo Otvoritev nove jedilnice Po nekaj mesečnem urejanju je jedilnica, ki ji pravimo sanitarna I, zopet nared. Velika, prostorna s prijetno opremo v naravnem lesu, izgleda privlačno in domače. V nej malicajo delavci od 16. maja dalje. Zopet bo mogoče kupovati v tovarniškem bifeju, ki bo odprt vsak delovni dan od 7. do 11. ure in od 13. do 14.30. Takoj po prvomajskih praznikih so se nam v preurejeni jedilnici predstavili naši dobavitelji in pripravili degustacijo mesnih, slaščičarskih in pekarskih izdelkov, pokušino vin ter brezalkoholnih pijač in nam predstavili svojo dejavnost oziroma nove programe. Predstavitve so se udeležili tudi tisti, ki so kakorkoli sodelovali pri prenovi. Za spremembo pri mizi Degustacija v prostorih nove jedilnice Tudi severovzhodna Slovenija je dobila svoj klub potrošnikov. Poleg Mercatorjevega in Slovenijalesovega je 10. aprila pričel delovati še klub sestavljene organizacije združenega dela Tima, ki ga ustanovitelji na kratko imenujejo Tima Klub. Kaj je delavce in kmete tega največjega podravskega agroživilskega sozda pripeljalo do zamisli, da ustanovijo klub potrošnikov. Pred vsem jih je vodilo iskanje raznih možnosti, kako povečati obseg in izboljšati kakovost lastne proizvodnje in oskrbo delovnih ljudi in občanov severovzhodne Slovenije. To se vsekakor lahko doseže le z novimi vlaganji, za katera pa ni nikoli dovolj denarja. Zato so v Timi menili : »Če je že vse naše delo usmerjeno k potrošniku, saj proizvajamo hrano, s katero oskrbujemo slehernega prebivalca tega dela naše republike, je treba vezi z njim še bolj okrepiti. Zato mu je treba ponuditi takšno obliko sodelovanja, ki bo koristila nam delavcem sozda in potrošniku, ki bo svoj vloženi denar pri nas oplajal bolje kot kjerkoli drugje.« bo lahko kupoval neomejeno število vrednostnih bonov. Z boni bo lahko kupoval v sleherni izmed 520 Timi-nih trgovin karkoli se mu bo zahotelo, z njimi pa bo lahko plačal tudi storitve, kijih nudijo Timine članice. Bone bo lahko, če z njimi ne bo kupil ničesar, ponovno vnovčil. Jasno je, da bo klub vsak bon (od dneva nakupa) dobro obrestoval, obresti pa se bodo spreminjale v skladu s poslovno politiko sozda in splošno rastjo maloprodajnih cen. Glavni prodajni mesti vrednostnih bonov sta v poslovni zgradbi Time v Svetozarevski 10 in v blagovnici Kvik v Gosposki ul. 8-10, klub pa načrtuje prodajna mesta še na vsem območju, kjer deluje Tima. Sredstva občanov bo Tima Klub v maju obrestoval tako: - za bone, ki bodo vnovčeni v 30 dneh od dneva nakupa, bo veljala 23,76-odstotna obrestna mera; ■ J- za bone, ki bodo vnovčeni po poteku tridesetih dni do šest mesecev, bo obrestna mera R+3 (R=26,4%); SMA klub In tako se je rodil Tima Klub, klub potrošnikov, ki za začetek ponuja nakup vrednostnih bonov po zelo ugodni obrestni meri, pozneje pa bo svojo dejavnost razširil še na klubske kartice, nakup delnic itd. Član kluba lahko postane vsak občan. Dobil bo klubsko izkaznico z ustrezno evidenčno številko, s katero - za bone, ki bodo vnovčeni po poteku šestih mesecev, pa bo veljala obrestna mera R+8. Geslo Tima Kluba je: ZAUPAJTE NAJVEČJEMU POSLOVNEMU SISTEMU PODRAVJA, KER VAM OHRANJA VREDNOST DENARJA IN - DAJE ŠE NEKAJ VEČ! VREDNOSTNE BONE TIMA -KLUBA LAHKO KUPITE NA NASLEDNJIH PRODAJNIH MESTIH Poslovna stavba TIMA Svetozarevska 10 Blagovnica KVIK Gosposka 8-10 Načrtujemo še v Mariboru - Tima Tezno - MM Market Pobrežje - Tima Košaki - Tima Market Pekre - Avtomaterial, Partizanska 25 - Slovenska Bistrica - Poljčane - Ormož - Ljutomer - Radenci - Murska Sobota - Lenart - Radlje - Dravograd - Slovenj Gradec - Prevalje Z VREDNOSTNIMI BONI LAHKO KUPUJETE V NASLEDNJIH DO SOZDA TIMA: TIMA Agrokombinat Maribor TIMA Agrokombinat Lenart TIMA Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica TIMA Kmetijska zadruga Zadružnik Maribor TIMA Kmetijska zadruga Lenart TIMA Kmetijska zadruga Rače TIMA ŽK Intes Maribor TIMA Oljarna Fram TIMA Tališ Maribor TIMA Mariborska mlekarna Maribor TIMA TMI Košaki Maribor Vinag Vinarstvo Maribor TIMA Agroservis Maribor TIMA Apis Šentilj TIMA Oskrbni center Maribor TIMA Verna Maribor TIMA Ferromoto Maribor TIMA TP Ojstrica Dravograd TIMA Preskrba Slovenska Bistrica TIMA Interna banka Maribor Zahvala Ob nenadni izgubi našega dragega moža in očeta JANEZA KRAJNCA se zahvaljujemo delavcem Tovarne glinice in 'aluminija ter vsem sodelavcem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Ivanka in hčerka Milena aluminij Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija »Boris Kidriča Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar (odgovorna urednica). Fotografija: Stojan Kerbler, dipl. ing. Tisk Ptujska tiskarna, Ruj. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 3800 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije številka 321/172 z dne 24. oktobra 1975.