Kmet, delavec In obrtnik rs) bodo narodu vodniki hheja vsako »rede. Naročnina: m celo leto Din 50 — ta pol leta „ 15 — m inoxem«tvo za celo leto Din SO*-Insereti po tarifo. • Pif.-menim vprega«jem naj se priloži -znamko za odgovor. — Nefranklrajm pUraa se ne sprejemajo. Vsakdo uživaj vse sadov« svojega dela in marljivosti t Rokopisi s« nt vračajo. - PiaČa ln toži se v Ljubljani. — Uredništvo in upMva Je v Ljubljani v Kolodvorski ulici šlev. 7. - Telefon inter. Si. 50«. - Račun pri poit. čekovnum zavodu 51 11.568. štev. 29. kitata* * satovi*! • Ljubljana, dne 21. julija 1926. Leto VIII. Glasilo „S!ovenske Kmetske Stranke11. Kmetska moč. Ljubimo se med seboj in skupaj držimo! To bi moralo biti naše geslo. Zakaj nam gre tako slabo? Zakaj se naše težnje ne izpolnijo? Zato ker ne držimo skupaj, mi ki delamo trdo z znojnim čelom, mi ki imamo vsi isti cilj, namreč cilj, da bi živeli ljudem primerno življenje. In mi se med sabo prepiramo, se sovražimo in ne vemo kako bi eden drugemu škodovali. A, kaj delajo naši izkoriščevalci, oni ki gledajo le na to, kako bi nas mogli gospodarsko in duševno podjarmiti. Strnili so se v močno stranko in drže kot veriga skupaj. Oni se nam smejejo, si manejo roke in pravijo. Dajmo jih še bolje razdružit, naj se le med sabo prepirajo, tedaj ne bodo imeli časa premišljevati, zakaj jim gre tako slabo in kdo je tega kriv. Med sabo se bodo pobijali in tako oslabili svojo moč, ki bi bila zdru-a najmočnejša sila v državi. Brez r\]e se ne bi moglo ničesar narediti. A sedaj smo raztepeni na nebroj strank in se prepiramo med sabo, mesto da bi združili gospodarske in politične moči. Kajti mi smo moč in živa sila, nepremagljiva, ako se zavedamo tega in se organizira-1 mo gospodarsko in politično. Na-j sprotniki se danes opirajo le na naše zaslepljene ljudi, na nezavedne' in neorganizirane. , Delavci, kmetje! Pomislite, vi ste kakor ono drevo, ki služi za topo-rišee sekiri, s katero ga posekajo. Stanovska nezavednost, politična neizobraženost je v glavnem kriva gospodarskemu iakoriščanju in pro-! padanju. Interesi stanov se križajo j in kadar se številčno, telesno in moralno šibkejši stan z nasilnimi sredstvi povzpne nad kmetskim stanom, neupoštevajoč njegove interese, tedaj je ogrožen celo njegov obstoj in ne samo napredek in blagostanje. Kadar se z zakoni, naredba-mi, pravilniki, pri vzgoji v šoli in pač v vsem javnem življenju omalovažuje in prezira naš najštevilnejši kmetski stan, potem moramo vedeti, da niso odločevali pri njih zastopniki kmetskega stanu, ampak nasprotniki. Ker ti zastopniki s svojimi glasovi ne bi mogli biti izvoljeni, je jasno da so jih izvolili nezavedni in neorganizirani kmetje in delavci. Iz tega sledi kako je potrebna kmetsko-delavska organizacija. sloneča na ideji in programu, da je kmetsko ljudstvo narod in država in da so interesi skupni in isti. S kmetskim ljudstvom se je kultura in narodno življenje priče-lo, iz njega so izšli drugi stanovi in mu tudi služijo. To misel je treba med kmetskim ljudstvom spraviti v gibanje, v pokret. To gibanje se mora nato spraviti v praktično obliko politične stranke, potom katere se v državi morajo oživotvoriti težnje in zahteve ljudstva. To je dandanes edina pot do vspeha in vse zavisi le od nas samih, da se čim-preje izvrši. Združimo se vsi, držimo se gesla, svoji k svojim in nastopimo skupno in zmaga bo naša. Tako dolgo pa, dokler se bomo sami borili proti sebi, nam bo šlo slabo. Sedaj si pa malo oglejmo naše stranke: Slovensko ljudsko stranko, ki pravi, da je na krščanski podlagi. Kaj je učil gospod Jezus Kristus, naš Bog? Ali ni rekel: »Ljubimo se med seboj. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Ljubi tudi svojega sovražnika.« Spočetka so se ljudje ravnali večinoma po naukih božjih, kajti imeli so lep vzgled od svojih duhovnikov. Svoje sovražnike so ravno tako ljubili, kakor prijatelje. A, poglejmo kako je danes. SLS in njeni voditelji trosijo politično sovraštvo, ne le med Slovenci, ampak tudi med Hrvati in Srbi. Ta stranka je v temeljnem nasprotstvu sama s sabo in nima niti dobre volje kmetskemu ljudstvu pomagati. Ona hoče razdirati, uničevati, razdvajati in zato ne dela v kmetskem duhu in našem interesu. SDS je le stranka čiste mestne gospode, kapitalistov in bankirjev, katerih program in obstoj je v popolnem podjarmljenju kmetskega ljudstva, tako gospodarsko in politično, telesno in duševno! Sila in denar, korupcija in laž so njihova edina sredstva. Ravno to, proti čemur se je kmetsko ljudstvo uprlo pod Matijo Gubcem in se bori še danes.. Izdajalstvo zagreši vsak kmet nad lastno grudo in narodom, kdor bi le v najmanjši meri hotel razširjati njihov duh in stranko. Naše mesto je edino v Slovenski kmetski stranki, v kateri se zbira dobro in pošteno kmetsko ljudstvo ter samo ono izobraženstvo, ki nam želi resnično pomagati s svojim znanjem. Ono, ki je izšlo iz kmetske hiše in ji hoče posvetiti duševne sile. , Zato se moramo združiti vsi pod praporom Slov. kmetske stranke. Naše prvo delo mora iti za tem, da dosežemo na vse politično in gospodarsko življenje odločilen vpliv, da tako dosežemo za naše pridelke take cene kakor treba. Naš »Kmetski list« mora v vsako hišo, organizirajmo se v vsaki vasi. Proč od naših nasprotnikov. Stopite vsi, ki delate in trpite, v naše vr- ste in pomagajte, da bo kmetsko ljudstvo vzelo svojo usodo samo v roke in da bo poleg občine vodilo tudi deželo in imelo pbpolno kontrolo v državi, katero bo usmerilo k našemu cilju — k veliki kmetski misli. V naši kmetski moči je, da se naš program čimpreje uresniči. Po številu nas je zadosti, treba samo še kmetske zavednosti. I. Sagadin C., kmet. Zahrbfnosf, »Politična pesem — grda pesem« — pravi star nemški pregovor. Nikjer na svetu pa ta pesem ne zveni tako grdo kakor pri nas v Sloveniji. Čeprav je politična pesem grda, vendar ne izključuje dostojnosti. Ker ima vsak človek svoje možgane in svoje oči, skozi katere gleda in opazuje svet in ocenjuje dnevne dogodke, je jasno, da vsi ljudje ne morejo biti enih misli, ampak imajo o vsaki stvari različna mnenja. Imeti o kaki stvari različna mnenja pa še ni noben vzrok, da bi moral človeka, ki drugače misli kot jaz, osebno sovražiti. Zato vidimo povsod po svetu, da se ljudje kljub raznim veram in kljub raznim političnim prepričanjem medseboj spoštujejo in občujejo med seboj tako, kakor občujejo civilizirani ljudje med seboj. Med Slovenci pa te lepe navade ne poznamo. Pri nas zagreši »klerikalec« smrtni greh najtežje vrste, če »liberalca« le pogleda. Ljudje raznih prepričanj se pri nas morajfl sovražiti, ali pa jih zadene proklet-stvo najvišjih strankarskih voditeljev! Nujna posledica tega naziranja je, da se smratra pri nas napram političnemu nasprotniku vse za dovoljeno, od navadne laži do najgrše zahrbtnosti. Kaj osebna čast, kaj morala, kaj dostojnost — samo da se obesi političnemu nasprotniku eno za vrat! Nov primer te nelepe slovenske »čednosti« nam so dali pretekle dni naši esdeesarji. Ti ljudje so izdali sledečo okrožnico, ki jo razširjajo na skrivaj po celi deželi. Okrožnica se glasi: Pucljevo volovsko barantanje. Dne 3. t. m. je 25 poslancev ožje opozicije vložilo pritožbo na min. predsednika proti g. Puclju, voditelju bivše SKS. Ta pritožba temelji na trditvah interpelacije, ki jo je stavil že leta 1921. poslanec Voja Lazič, nekdanji Pucljev ožji tovariš. V pritožbi se konštatira, da je država 'prejela od Nemčije kot drugi a conto na reparacije (vojne odškodnine) 17.500 glav govedine in 60-000 ovac, ki so bile prodane izvoznemu konzorciju vojnih bogatašev. S tem se je ljudstvu napravila velikanska škoda ter se je oslabil moralni ugled naše države pred zunanjim svetom. Prodaja se je izvršila z dogovorom z družbo »Industrija mesnih proizvoda d. d. Promet v Zagrebu«. V razpravi v zadevni interpelaciji v skupščini dne 3. januarja 1922. je pripisal predsednik zbornice dr. Ri-bar vso odgovornost poljedelskemu ministru, ki je bil takrat isti kot danes, namreč g. Pucelj. G. Pucelj je takrat izjavil, da je vse to izvedel na lastno inicijativo. Vse to je verjetno, saj je splošno znan kot mesar in vrhu tega še dober mešetar in kot tak lahko postane lilerant na debelo, posebno pa še kot minister, če ga izvoli lahkoverno ljudstvo za poslanca. Pritožba se sklicuje tudi na očitke Pucljevega tovariša, bivšega poslanca SKS. Drofenika proti Puclju. Poslanci odločno zahtevajo, naj se nujno uvede preiskava, da se vsi krivci okrog g. Puclja najstrožje kaznujejo. Radovedni smo, koliko bo pomagala g. Puceljnu ona Kadičeva torba, v katero je pobasal celo Samostojno kmetsko stranko, za svoje sedanje drage dijete in visoko ministrsko plačo. G. Pucelj si danes lahko poda roko z voditelji skrahirane klerikalne stranke, ki so bili celo odlikovani od finančnega ministra za udano sodelovanje pri povišanju državnega proračuna in s tem zopet pripomogli za povišanje davkov. Proč s sličnimi »barantavci« naših interesov in pristopimo vsi k najpo-štenejši SDS. Poverjeništvo Sam. Dem. stranke: Tu. Proti takim nesramnostim se mi drugače ne moremo boriti kakor pred sodiščem. Zato pozivamo vse naše pristaše po mestih in po deželi, (la nam takoj javijo imena in naslove vseh onih, ki to okrožnico razširjajo. Ni sicer prijetno goniti ljudi pred sodišče, ampak kadar je mera polna, je polna! Odgovornost za nesreče, ki bodo klevetnike zadele, pa ne pada na nas, ampak na one, ki so začeli. S tistimi naj ljudje obračunajo, kakor pač vedo in znajo! 2 J*^ Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtev. ^frC V programu, ki ga je naš občni zbor v Celju dne 2. maja 1926 sprejel, beremo: »Kar je slovenski narod v zgodovinskem razvoju in v borbi za obstanek ter napredek ustvaril, visoko spoštujemo in sma tramo njegovo zavest, njegov jezik, verstvo, način mišljenja in čustvovanja za podlago njegovega bodočega u dejstvo vanja.« S tem je jasno povedano, da hočemo temeljiti na svoji rodni zemlji in spoštovati vse, kar je ž njo v zvezi. Toda še več kot zemlja je človek, bitje, ustvarjeno po božji podobi — kakor beremo v katekizmu. Zato smo se v našem programu spomnili človeka, ki na tej zemlji živi, jo obdeluje in je v stalnem stiku z zakoni prirode. Vsi ljudje pa, ki na tej zemlji žive, jo obdelujejo in na njej stalno prebivajo pa so narod — slovenski narod! Oni imajo tisoč skupnih interesov, teženj, potreb. Prav zaradi tega smo rekli v našem programu: »Izpovedujemo načelo, da ima vsak narod popolno in suvereno pravico odločati v duhu demokracije o svoji usodi in da noben narod ne sme biti vladan od kogarkoli brez zadostnega lastnega pristanka.« Še več! Rekli smo dalje: »Vsak kulturno zrel narod je sam sebi dolžan zagotoviti si lastni obstanek s pravico samoodločbe tudi glede svoje nevtralnosti pri mednarodnih konfliktih.« Glede vseh teh reči smo si tedaj na jasnem. Zakaj smo morali to povedati? L. 1921. se je izglasovala tako-zvana »Vidovdanska ustava«, ki je uvedla politični in upravni centralizem. Od tedaj naša uprava šepa. Pokazalo se je, da je za takšen centralizem potreben prvovrsten uradniški aparat, ki ga naša država nima. Ljudstvu pa v nikakšni obliki ni dopuščeno sodelovati prijavni upravi in celo tisto malo ljudske samouprave, ki jo predvideva »Vi-dovdanski ustav«, nimamo. Država — pravi Masaryk — je administracija, kar je točno. Dobra uprava — dobra država, slaba uprava — slaba država. V vsaki moderni državi posega namreč državna uprava v splošno gospodarstvo. Uprava pomaga gospodarske prilike uravnati, lahko preprečuje nezdrave izrastke, lahko posamezne stanove zašči-tuje pred gospodarskimi nesrečami; lahko pa je, ako je slaba in zanič, tudi v največjo škodo in breme ljudstva in gospodarstva. Pri nas, ki imamo birokratično in nesposobno državno upravo, občutimo državno administracijo kot breme in kot nadlego. Vsi naši časopisi pišejo pravzaprav le o slabi upravi, o njenih napakah, o nesmiselnosti raznih odredb in naredb in o korupciji, ki je naturna hčerka upravne zmešnjave in nesposobnosti dobro urejevati javne posle. Če prebiramo govore v parlamentu, bomo našli, da se vsa kritika bavi samo s to nesrečno državno upravo. Vsi vemo, da je ista v hudem nasprotju z živim življenjem. Kako bi .se moglo to stanje zboljša-ti? Samo tako, da se sedanji pretirani centralizem, ki je romanski plod in izum ter nevžiten za slovansko dušo, odpravi ter se k upravi pritegne predvsem prizadeto ljudstvo. Seveda to ni lahko delo, zlasti danes, ko je praksa, ki se je ravnala in se še ravna po črki Vidovdan-skega ustava, napravila že toliko zmede in grehov, da je postal položaj naravnost brezupen. Ta brezumni in v najslabšem smislu besede birokratični upravni centralizem je napravil našemu narodu neprecenljivo škodo in več kot 50 let že nismo bili tako ubožni kakor smo danes. Brez sramu se širi pri nas glad, brezposelnost, se vrše dražbe stalnih ljudskih domov. Velike dobrine nam je ta nesposobni in birokratični upravni centralizem, ki je nujna posledica zmotnega političnega centralizma, že uničil. Sedaj sega Važno zborovanje, Zadnje dni preteklega tedna so zborovali v Celju slovenski učitelji ki so organizirani v »Udruženju ju-goslovenskih učiteljev«. To udru-ženje imenujemo na kratko po začetnih črkah »UJU . V njem je organizirana ogromna večina slovenskega učiteljstva, kajti klerikalna »Slomškova zveza«, šteje mnogo manj članov. UJU doslej ni bila samo stanovska organizacija, ampak se je udej-stvovala tudi politično, kot močna opora in podpora nekdanje »liberalne«, danes samostojnodemokrat-ske stranke. Tej stranki so pripadali vsi »uju«-jevci, kakor so jih na kratko imenovali, ker pač niso imeli druge stranke, kateri bi se pridružili v svojem nasprotstvu do eselesarjev. Na drugi strani pa so se tudi morali pridružiti samostojnim demokratom, sicer bi bili čutili prav pošteno Žerjavov ali Pri-bičevičev bič na svojem hrbtu. Kakor vse v Sloveniji, tako je s svojimi mrtvaškimi kremplji že' bilo tudi učiteljstvo razcepljeno na po posameznih dobrinah, odvzema | dva tabora, na »klerikalce« in »li-vsako drobtinico, ki bi še prihajala, beralce«. To je bilo učiteljstvu sa-v prid domačemu prebivalstvu ter; mo v škodo, kajti kadar so bili na tako državno gospodarstvo podra- i vladi liberalci, so trpeli klerikalci, žuje in še bolj korupcionira. Go- j če pa je prišel na vlado dr. Koro-spodarski polom pri nas je neizbe- j šec, je »birmal« liberalce. Politične žen. Naše nekdaj lepe ceste so večinoma že propadle, javne bolnice so prebivalstvu bolj v strah ko v korist, celo sodišča in kaznilnice razpadajo. Obrtniki in delavci so večinoma že brez dela, a po vaseh hodijo eksekutorji, ki odganjajo živino iz hlevov. Vse to se bere kakor povestih kakšnega fantastičnega pisca. Toda mi vemo, da je vse to resnica. Tisti, ki so krivi tega položaja, svojem srcu, ampak organizacij« se politično ne bo dala od nikogai več izkoriščati, ne od liberalcev || ne od klerikalcev! Oni bodo odshij nastopali kot učitelji. Razumljivo je, da je bil ta skle večine slovenskega učiteljstva i samostojne demokrate strahov političen udarec, ker so izgubili tem eno najmočnejših svojih tr( njav. Mi pa učiteljem na njihovei sklepu, ki so ga izrazili v posebn izjavi (»deklaraciji«), iskreno čg stitamo! Zakaj bi morali ravno on biti večni hlapci raznih politični strank? Gospodje na bodo! Nastop učiteljev je tudi za kmete jako poučen. Zakaj se tudi kmetje ne bi organizirali v svoji lastni stanovski organizaciji in zakaj bi podpirali politične stranke, ki imajo vse druge skrbi, samo za kmeta nobene? Zakaj? A še nekaj nam pravi celjs! sklep slovenskega učiteljstva. Goj tovo je, da večina učiteljstva nikd ni bila eselesarska in tudi nikd ne bo. Ravno tako gotovo pa je t di, da se je to, kar so v politiki p čeli in še počenjajo samostojni d< mokratje, učiteljem zagnusilo. N stalo je torej vprašanje: Kam? Za račune med "klerikalci in 'liberalci i?.^ se ji™ ie bil° nemogoče odlo citi, za SDS pa ravno tako — preostalo torej ni nič drugega kakor obema pokazati hrbet in stopiti na novo pot stanovske organizacije. so plačevali navadno učitelji. Končno pa je tudi med učitelji zmagala pamet in uvidevnost nad strankarsko zagrizenostjo. Po dolgi dobi medsebojnega preganjanja so učitelji spoznali, kako bedasto je to, da se puste izrabljati od političnih strank, namesto da bi vsi skupaj složno nastopili v boju za svoje pravice in svoje koristi. Ko pa so enkrat prišli do tega spoznanja, do niso bili modri. Mogli bi v naprej' odločilnega koraka ni bilo več da predvideti vse to. Greha, ki so ga, leč. Učitelji so v nedeljo v Celju s tem učinili nad lastnim ljudstvom, j sklenili, naj bo njihova organiza-ne morejo več popraviti, pa če bi .cija strogo stanovska! Politično je bili še tako dobre in močne volje. »Vse slovenske stranke so že sodelovale pri vladi in zato je deplasira-no/ ako opozicija danes očita vladi to in ono, ko vendar vsi vemo, da je bila sama na vladi prav tako nemočna in nesposobna, kakor očita drugim. Če danes po sedmih letih »osvo-bojenja« kliče vlada na pomoč »Rdeči križ«, da se vsaj delno od-pomore nesrečam poplave, če se linearno reducirajo plače državnim uslužbencem, ne da bi se poprej ugotovil finančni efekt, —• je to v prvi vrsti posledica tistih napak, ki vsak učitelj lahko, kar hoče biti po To je viden znofc—Ustega duŠ9v"j nega pretvarjanja, o Katerem smo pisali v zadnji številki. »Slovenec* se je iz nas norčeval, češ da se pray nič ne pretvarja- Tako je pisal »Slo-venec« v strahu, da se ne bi ljudje tistega trapastega • liberalstva in klerikalstva res enkrat naveličali in oboje zagnali za plot. Danes se uresničuje to, kar smo zapisali mi, in se bo še čimdalje bolj. Dokaz; Celje! Razne politične Hlače so se začele tresti... esel-esarskim poslancem, odkar je tov. Pucelj ob neki priliki izjavil, da bodo dobili Radičevci v Sloveniji 10 mandatov. Ako mački stopiš na rep — zacvili. Ravnotako so SLS najbolj občutljivi tam, kjer se gre za njihove mandate! Kaj narod, poslanski mandati to je vse in glav so se izvršile pri gradbi te nove dr-|na stvkr, Da si inapravij0 med se-žave. Največjo krivdo nosi danes bo- k0rajŽ0) so pričelj pisariti v dolgočasnem »Slov. Gospodarju« »Slov. dolge članke, kateri ne le, da so brez vsakega jedra in smisla, temveč v istih zavijajo resnico. Zaletavajo se v naše požrtvovalne poslance. Med drugim je Napisal e. slaba uprava, katera je posledica praktično nemogočega centralizma, kakor ga je predvidel in utrdil »Vi-dovdanski ustav«. Načela, o katerih sem uvodoma govoril, nam pa kažejo v današnji nejasnosti in zmešanosti pot, ki edi- poslanec Pušenjak v »Slov. Gospo-na nas more privesti v druge, zbolj- jdarju« od 1. julija dobesedno sle-šane razmere, v katerih bo več kru-; deče: »Radičevci v Sloveniji, ki že ha in svobode. In če nag tu ali tam i več let pripadajo R. stranki, so mi moti kakšna dnevna dogodivščina, po svojih voditeljih izjavili, da odo-tedaj preberimo znova zgiorajšne jbravajo mojo borbo (!) in so pre-točke našega programa, po njih se i pričani, da se mora znatno spre-ravnajmo, razmišljajmo o njih — in! meniti davčni zakon, ako želimo nikoli ne bomo zgrešili prave naše zboljšanje razmer in ne odobrava poti. ni zakon ni popolen in še dolgo ne bo! Močno pa dvomimo, da bi nek. radičevski voditelji v Sloveniji, ki jih g. Pušenjak v pomanjkanju drugih argumentov citira, odobraval baš — Pušenjakovo zavlačevanje za sprejetje davčnega zakona! Frčali bodo! Samostojni de krati se čutijo. Oni se kar ne rejo vživeti v resnico, da danes so več to, kar so bili in so še vednt ošabni kot nekdaj. Na drugi stri pa bi radi prikrili svojo slabotnott pred manj poučenimi svojimi pristaši s tem, da groze drugim s svojo močjo. Tako so se te dni spravili nad svoje tihe zaveznike, radikale. Radikali namreč agitirajo med že-lezničarji za pristop k radikaln stranki. Ko so pa samostojni demokrati za to zvedeli, so radikalom zapretili, da bodo vsi »frčali« ven, če pridejo samostojni demokrati na vlado! »Centralist« Prepeluh. »Slovenec silno rad očita tov. Albinu Pre-Alb. Prepeluh. jo, itd.«.".. Mi sami vemo, da davč- Ipeluhu, da je centralist. Vprašamo: Nabirajte naročnike za »KMETIJSKO MATICO«! Ičegav podpis nosijo številne centralistične naredbe iz leta 1918 in 1919, Prepeluhov ali dr. Koroščev? f Le poglejte »Uradni list« iz tiste dobe, pa boste videli! i Znižanje uradniških plač. Vlada namerava znižati uradniške plače, da dobi na razpolago potrebna sredstva za pomoč onim, ki so trpeli škodo zaradi povodnji. Ta namera vlade je med slovenskimi demagogi vzbudila velik hrup, češ to se ne sme in ne sme zgoditi! Proti znižanju uradniških plač so kričali in še kriče najbolj oni, ki vedno Bog naj ve, kako si gospodje znižanje proračuna predstavljajo? Na eni strani hočejo ti ljudje, da bi imeli velikansko in dobro oboroženo armado in sijajno plačano urad-ništvo, na drugi pa zahtevajo znižanje davkov! Mogoče je le eno: ali plačati debele davke za nakup novih topov in za uradniške plače, ali pa plačati manj davka, zato pa tudi plače znižati. Če znaša davek dva dinarja na leto, ne morem dati uradniku več kakor imam. Ta račun demagogi sicer jako dobro razumejo, ampak za farbanje ljudi jim zahtevajo znižanje proračuna. Sam.je vsako sredstvo prav. Država In mi Predsednik češke republike Ma-! saryk je brez dvoma eden največjih I duhov, kar jih pozna današnja do-f ba. On ni samo velik državnik, ki [ je ustanovil današnjo češko drža-[ vo, ampak je tudi eden največjih i vzgojiteljev svojega naroda, zlasti v politiki. Zato imajo njegove besede, ki jih od časa do časa govori svojemu narodu v tej ali oni obliki, daJekosežfcn pomen. Nedavno se je pogovarjal z znamenitim češkim pisateljem Čap-■ kom o razmerju državljanov do države. Med drugim je rekel: »V našem vsakdanjem življenju opazujem mnogo preveč strankarska. .Strankarski interesi se pojavljajo tudi tam, kjer bi jih ne : smeJo biti. To velja osobito za kulturna in gospodarska vprašanja. 1 Tu bi bilo treba več stvarnosti in resnosti in manj strankarstva.« Ali niso ie besede izgovorjene tudi za nas? Kaj je že vse danes pri nas »politična« stvar! Telovad- šali spraviti domov vsaj del tega, kar smo dajali tuji, ne svoji lastni državi. Sedaj pa imamo svojo lastno državo. Koncem koncev pa gre vse, kar nam daje država, iz naših žepov. Zato bi dokazali državljani mnogo več zrelosti, ako bi napravili kolikor mogoče mnogo brez države in njene pomoči.« Zlate besede, čeprav priproste in vredne velikega državnika! Zlate tudi za nas! Nikjer na svetu se namreč toliko ne zahteva od »države« kot pri nas. Pri nas vlada n pr. pomanjkanje stanovanj. Kjer primanjkuje stanovanj, jih navadno ljudje sami zidajo, tako dolgo, da jih je dovolj. Pri nas pa vse vpije naj zida država. Zakaj? Zato, ker vse računa s tem, da bodo stanovanja v državnih hišah cenejša kakor v privatnih. Ali je pa to res? Navidezno že, ker je treba stranki plačevati manj stanarine. Ker pa državna blagajna denarja tudi ne krade, ampak ga mora ravno tako Pri Sv. Križu pri Ljutomeru se vega razumevanja. S tem, da se na vrši v nedeljo dne 25. t. m. po rani sv. maši javen shod Slov. kmet. str. v gostilni tov. Kosi. Na shodu poroča tov. posl. Kelemina in še drugi tovariši iz Maribora. Isti dan popoldne ob 3. uri se vrši javen shod pri Kapeli v gostilni tov. Horvat, na katerem nastopijo isti govorniki. Spodnja Polskava. Krajevna organizacija SKS ima v nedeljo dne 25^ julija v gostilni pri tov. Kavčiču občni zbor. Zbora se udeležijo poročevalci iz Maribora. ba je politična zadeva (Sokol ^tovati kakor privatni kapita-in Orel), petje je politična za-illst'.je morfJ°.biti stano- deva, občinsko gospodarstvo ni go- Vanf ,v dJzavni1? Poslopjih ali rav-spodarska, ampak politična1? tak° draga kakor Z Pr!vatnih> zadev a, obrtniške organizacije ni-' pa mora drzavna b]a^na P°" so stvarna, ampak politična zadeva! A namesto da bi že vendar enkrat izpregledali in pognali politiko od povsod ven, kamor ne spada, delamo pri nas že iz vprašanja javnih stranišč politična vprašanja! Druga točka, o kateri je govoril predsednik Masaryk, se tiče raz- merja državljanov do države. Na pripombo pisatelja Čapka, da smo vajeni zahtevati od države vse, da naj nam država preskrbi stanovanja in hrano in obleko, je rekel Ma-sarvk: krivati primanjkljaje iz drugih virov, t. j. davkov. Davkov pa zopet ne plačuje »država«, ampak državljan. Če državljan morebiti poceni stanuje, mora pa zato plačati visoko carino na obleko, tako da je končno vseeno, ali plača tukaj ali tam. Boljše pa je, kakor je rekel Masaryk, če državljani narede kar največ sami, brez države. Masarykove besede so silno ostra, a zaslužena obsodba tistih demagogov, ki slikajo ljudem »državo« pred oči vedno kot nekako molzno kravo, nikdar pa ne povedo, „ da so »država« ljudje sami in tako smo bih vajeni misliti zajda »država« ne plača nič, ampak časa Avstrije. Takrat smo posku-jsamo državljani. Shodi In razne pri- redlfve. Kmetski praznik na Krškem polj"- Na seji okrajnega odbora Slov. kmetske stranke so se organizirali odseki v sledečem redu: Sprevod m skupine na vozeh organizira tov. A. Pire, konjenike Franc Žnider-sec, dirke A. Gliha. V premovalno komisijo je izvolila kmetijska podružnica gg. Ivo Sancina, šefa kme- ref. Ambroža, srezkega ekonoma A. Grebenca, posestn., in A. Šoba iz Zdol. Isti dan priredi tudi kon.je-rejski odsek premovanje konj. Sodelujejo tri godbe in več pevskih zborov. Na Cvenu se. vrši sestanek krajevne organizacije v soboto dne 24. julija zvečer ob 8. uri v gostilni Kiol^o-o 11 1 , 5 — 1 tivcw>i uu o. un v gosni mskega oddelka dr. J. Rajerja, vet. Rajh. Poroča tov. posl. Kelemina. dan prireditve ni brala deseta sv. maša in držal popoldanski nauk, ni vseeno nič trpel obisk, ki je bil prav dober in mladina je po preteku enega leta zopet malo porajala. V nedeljo pa smo slišali, da so v listih objavljeni nalivi in poplave kazen božja, ker se je v Mavčičah plesalo. To pa menda le ne bo v zvezi, ker se sliši preveč smešno-Škocjan pri Dobu. Dne 13. junija 1926 smo odkrili v svetovni vojni padlim vojakom primerno spominsko ploščo. Odkritje se je vršilo v največjem redu. Le neka oseba, ki si menda lasti vso oblast nad našo vasjo, se je tudi pri tej tako pomembni stvari izrazila, da bi kaj sličnega ne mogel pričakovati niti od nikogar. Domoljubovem uredniku se samo čudim, da je mogoče take članke objavljati. Dopisnik se izraža, da je v sramoto celi vasi če en članek izide v Domovini. Članek, ki je izšel v Domovini, je za prireditev veliko bolj pomemben, kakor pa članek v Domoljubu, ki bi ne mogel drugega povzeti, ka-ževnih dneh lahko neovirano plava kor da je dotični človek do skraj-raca do polhovgrajske meje. Odgo- J nosti propadel. Omenja, da si je vornost za to mizerno stanje do- par srak preskrbelo nekaj pavove- Dopisi. Kranjsko. Dobrova pri Ljubljani. Deželna cesta druge vrste, ki veže občini Vič in Polhovgradec, je v tako žalostnem stanju, da se že ne upa noben boljši voz ali avto po nji voziti. Po drugih cestah se vidi kanale ob straneh ceste, na dobrovski cesti so pa po sredi, tako, da ob de- brovskih cest nosi v prvi vrsti cestni načelnik, ki ne posveča dovolj pažnje temu, v drugi vrst g. cestni odbornik, ki opravlja to funkcijo za občini Zg. Šiška in Dobrovo. Vprašamo ga zakaj so ceste v Zg. Šiški v dobrem stanju? V tretji vrsti pa je odgovoren cestar. Res, komodno je stališče, da ne pride na cesto nobenega gramoza, da.ga ni potre-pa posipati. Navesti hočemo le eno primero, kako se skrbi za dobrov-ske ceste. V občini Vič, ki obsega okolo 9 km cestnega omrežja, se je posulo v prvi polovici letošnjega leta do 500 kub. metrov gramoza, v občini Dobrovi pa, ki obsega do 20 km cestnega omrežja, pa se je nakazalo za leto 1926 57 kub. metrov gramoza, kar se lahko dokaže s pričami. Ali se je potem čudili, da so pri nas take ceste? Zakaj ne poseže v tako gospodarstvo gradbena direkcija? Zakaj g. veliki župan zadržuje volitve v cestni odbor? Zahtevamo, da se izvedejo čim preje volitve v cestni odbor — da dobi občina Dobrova, ki plača na cestnih dokladah skoraj največ davka v ljubljanskem srezu, lastnega odbornika — ter da se spravijo ceste v tako stanje, da bodo odgovarjale prometnim razmeram. Davkoplačevalec. Matena. Preteklo sredo 14. jul. se je nenadoma stemnilo in grozovita nevihta je nastala nad našo vasjo. Strela je udarila v poslopje Matije Jankoviča. V trenotku se je vnel hlev in slamnata streha. Takoj so prihitela na lice mesta naša vrla gasilna društva in preprečila, da bi se požar razširil in tudi obvarovala hlev Jankoviča da ni popolnoma pogorel. Hvala Bogu, da ni bilo še druge nesreče. Mavčiče. Dne 27. junija t. 1. je priredila naša požarna bramba vrtno veselico v zvezi z ribolovom. Čisti dobiček v znesku Din 3290.75 je namenjen za spomenik padlim vojakom. Naši vrli ognjegasci so ahko ponosni, da je veselica tako dobro uspela. Le žal, da njih požrtvovalnost ne najde povsod pra- ga perja, dopisunu v Domoljubu se je pa gotovo spremenilo že v je-žovo kožo. Končno še omenja, da so spodnji napis zakrivili samostoj-neži. Nisem še čul, da bi komu ne bil po volji in tudi prizadeti so s tem soglašali, če pa dopisniku ni všeč, naj si ga pa zase preskrbi ma-gari v kitajščini. Opozarjam dopisnika, da naj sam nase pazi, da ne omahne, ker druge imenuje omah-ljivce. Svetujem mu, naj se gre prej naučiti olike, potem naj se šele predstavlja kot poročevalec naše vasi, ker sicer njegove dopise mi preziramo. — Vaščan. Polhovgradec. Že dolgo se nismo ni nič oglasili v našem »Kmetskem listu, a mi ne spimo v Matjaževem spanju. Nasprotno spita pa dva druga. Že danes moramo pojasniti naše cestne razmere, ki so v zelo žalostnem stanju. Okrajni cestni odbor vrhniški se ne zmeni, da bi saj največje jarke za silo popravil. Na 6 km daljave niso nič manj ko 4 gramozolomi, ki ležijo tako, da nobena vožnja ne bi trajala 2 km daleč. Ko bi cestni odbor imel malo dobre volje, bi z malimi stroški popravil cesto. Treba je takoj razpisati okrajne cestne volitve da se izvolijo nove delovne moči, ki bodo imele več zmisla za javna dela. Pot od nas skozi obč. Dobrova do Kozarij, ki je dolga približno 9 kilometrov, je v tako mizernem stanju, da je sramota. Nobena živa duša se ne zmeni več zanjo. Jarki so taki, da se vozovi preobračajo in živina ugonablja. Kje je cestni odbornik? Kje je načelnik? Ali ravno za to cesto ni nobenega vinarja na razpolago? — Zakaj se zavlačujejo volitve? Prosimo gospoda velikega župana, da takoj razpiše volitve v ljubljanski okolici! Tako ne gre in ne sme iti več naprej. Takoj se naj odstavi načelnik Oražen in postavi gerenta, dokler ne bo izvoljen nov načelnik. To je zahteva vseh kmetov brez razlike strank. Orle pri Ljubljani. Ker je »Kmetski list« glasilo našega kmetskega in delavskega ljudstva, sporočim Razšlrjajmo misel zedlnjenja slovenskega, hrvaškega in srbskega kmeta ! tudi jaz čitalcem nekoliko novic. Zal, da nimam nič veselega za priobčiti. Kakor se sliši od povsod, tako je tudi pri nas neprestano deževje uničilo še ta pridelek, kar se ga je obetalo. Pota so taka, da bi se človek1 moral voziti s čolnom, ako nečeš ostati v blatu. Vrhu tega nas visoki davki vedno bolj pritiskajo. Ako bode šlo tako naprej, ne bo mogoče več izhajati. Upajmo, da ko se naše državne razmere čisto uredijo, se bode tudi davek toliko znižal, da bode mogoče izhajati nam kmetom in delavcem. Zato pa kličem vam, dragi tovariši: »Vsi v Slovensko Kmetsko Stranko«, katera edina se tudi za naš kmetski in delavski stan. V naši vasi se ljudstvo ponajveč peča s sadjarstvom in sicer s črešnjami. Ta izkupiček je naš glavni dohodek, s katerim ljudje plačujejo davke in skrbe za živež in za obleko. Žal, da je ravno to sadje dobilo toliko sovražnikov, ki grozijo ta dragocen sad popolnoma uničiti. Pojavile so se na njem razne bolezni in gosenice, a najhujši so pa brezvestni ljudje. Za danes naj sklenem, se pa v prihodnje še kaj oglasim. K. A. Iz Radovljice poroča Domoljub od 4. t. m. interesantni članek, ki se glasi: V Radovljici se je vršil sestanek SLS iz vsega radovljiškega okraja. Zastopani sta bili (ive občini. Kje so pa druge? Obširno je poročal Srnec o političnem položaju in o delu naših poslancev!? Kajpada. Nazadnje pa še odglasovana zaupnica, pa basta. Zelo skromen je g. Sernec. Pa kaj, saj so za zaupnico tudi glasovali podpredsednik pro-tikorupcijskega shoda in to zado- stuje. Na Gorenjskem se dela dan. Na Gorenjskem dani se. štajersko. Sedlarjevo. Sotelska dolina doživlja letošnje poletje povodenj za povodnjo. 12. julija je dosegla svoj višek, kakršnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Hiše po dolini so vse v vodi, poljski pridelki povsem uničeni. Voda ostaja razlita navadno po več dni. Kmetje ne bodo imeli kaj spravljati s svojih polj, ljudstvo je obupano. Poplavljenci bodo prosili za podpore, da bi se naši poslanci zanimali za pomoč. Hvaletinci pri Sv. Andražu v SI. Goricah. Pred nekaj dnevi je umrl naš rojak dr. Jurtela, ki je zapustil svoje premoženje v naši občini kmetijski šoli. Ta velepomemben čin mu bo ohranil trajen spomin med kmetskim ljudstvom. Cven pri Ljutomeru. Prostovoljno gasilno društvo Cven je priredilo dne 11. julija veliko ljudsko veselico v gostilni gospe Katike Rajh na Moti. Kljub, slabemu vremenu se je nabralo vendar mnogo ljudstva, posebno iz Ljutomera in okolice. Naše pridne gasilke so postregle gostom z okusnimi krapci, katerih so se prav pridno posluževali. Za tem je bila šaljiva pošta, katera je vzbudila posebno med mladino mnogo vesele zabave. Ker je bila veselica združena obenem z otvoritvijo novih gostilniških prostorov g. Katike Rajh, je tovariš načelnik Andrej Roškar ob 5. uri v kratkih besedah otvoril slovesnost in rekel: Danes, ko obhaja gasilno društvo Cven svojo veselico, katero smo združili z redko slovesnostjo — otvoritvijo novih gostilniških prostorov g. Katike Rajh, mi pride na misel največji dobrotnik, nekdanji redni, potem podporni in nazadnje častni član našega društva in to je naš nepozabni in blagopokojni g. Joško Rajh. Kruta smrt nam ga je mnogo prezgodaj vzela iz naših vrst. Ta gostilna slovi že mnoga leta kot po-j štena, gostoljubna in vsestransko postrežljiva, kjer so se zbirali in j se še danes zbirajo zavedni kmetje, priprosto ljudstvo in visoka inteligenca k stvarnim razgovorom, j da je to nekak naš Cvenski »Na-! rodni dom«. Potrebe so nanesle, da se je moglo to poslopje primerno povečati. Prostori se sedaj slovesno otvorijo. Tukaj bo sedaj marsikateri popotnik imel prostor za 1 prenočiti. Najboljša jeruzalemska j kapljica je vedno na pipi. Zabava ;je trajala pozno v noč. Kozje. Vsled zadnjega deževja je narasla naša Bistrica tako, da so njive in travniki ob njej docela uničeni. Prizaneslo pa ni tudi hrib-cem, katerim je plazovje uničilo vinograde in travnike, nekaterim pa tudi gospodarska poslopja, škoda je ogromna, ljudstvo pa obupano. Slučajno se je vršila ob tem času pri nas birma, in marsikateri nevedni klerikalec je dolžil g. škofa, da dežuje in da so povodnji. Mi pa pravimo, da bi se tudi oni raje vozili po lepih cestah, kot pa po poplavljenih. Dosti je še posla, da se nevedne pouči. Postanek »Samostojne kmečke Stranke« na Posavju. V mojem pod zgornjim naslovom v 27. štev. Kmet. Lista priobčenem članku je tiskarski škrat tako poredno nastopil ter izven stilističnih napak, pokvaril zlasti imena, da moram vsaj nekatere popraviti. Lastnik gostilne v Brežicah, kjer se je vršil prvi ustanovni zbor, se imenuje g. Klav-žer, ne pa Klavšek. Tov Demšar, na katerega sem se bil pismeno obrnil ter sva istim potom reševala važnij potrebna predhodna vprašanja, ni bil Iv. Demšar iz Železnikov, temveč tov. Fran Demšar, bivši državni! poslanec in poznejši poverjenik v Nar. vladi v Ljubljani, iz Češnjici pri Železnikih. Župan, ki je na zbo ru v Sevnici izrekel željo o priteg nitvi g. Pušenjaka, se ne imenuje Badej, temveč Radej iz Senovega — Ivan Urek. MLADINSKI VESTNIK Seja glavnega odbora Zveze dru štev kmetskih fantov in deklet se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v prostorih »Ekonoma«. Obveznost udeležbe velj: za vse člane glavnega odbora. Kerj se bo na seji razpravljalo tudi o vsem našem delu v sledeči zimi ii so pri tem prizadeta vsa« društvi kmetskih fantov in deklet, jih te: potom vabimo, da pošljejo tudi oni svoje delegate na omenjeno sej-Glavni tajnik. Tamburaški zbor v Lescah prin di dne 25. jul. 1926 koncertno ve selico ob 16. uri v restavraciji »L gat« s sledečim sporedom: 1. koncertne točke, 2. Šaljiva pošta, 3 prosta zabava, 4. ples, 5. tekma za najlepše dekle, 6. ples najlepšega para. V Uradnem listu štev. 63 z dne 10. t. m., je razpisano službeno mesto šumskega inženirja pri komisarju za agrarne operacije v Mariborski oblasti z začasnim sedežem v Ljubljani. Če se ne prijavi prosilec Šumske stroke, se sprejme tudi agronom ali kulturni tehnik. Prošnje je vložiti do 31. t. m. pri pokrajinski komisiji za agrarne operacije v Ljubljani (Turjaški) (Marksov) trg 3. II. Odlikovanje. Državni svetnik Ivan Škarja je odlikovan z redom sv. Save III. razreda. Čestitamo! Odlikovanje. Z redom sv. Save IV. stopnje je odlikovan gospod Mihael Knaflič, veterinar in honorarni učitelj na drž. podkovski šoli na Selu pri Ljubljani. Čestitamo! Državni ekonom za okraj Litija v Višnji gori. Fran Jereb, je pomaknjen na višjo stopnjo z naslovom: okrajni kmetijski referent. Jubilej. Č. g. Gregor Einspieler, ki je po izgonu iz Koroške dobil župnijo Sv. Jurij v Slov. goricah, je te dni praznoval petdesetletnico mašništva. Drž. podkovska šola na Selu pri Ljubljani. Dne 26. junija t. 1. se je vršil zrelostni izpit gojencev v pod-kovanju. K izpitu se je javilo 13 učencev. Vsi so prestali izpit in sicer 7 s prav dobrim uspehom, 4 z dobrim in 2 z zadostnim uspehom. oPsebno so se odlikovali gojenci A. Hiti, K. Masten in J. Trstenjak. Gospodinjska šola v Šmihelu pri Navem mestu razpisuje prihodnji zimski tečaj za kmetska dekleta, ki traja od 1. oktobra do 1. aprila. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, moralna neoporečnost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Oostale pogoje sporoči na željo vodstvo tega zavoda. Državni strokovni izpit državnih uradnikov kmetijske stroke so položili dne 14. julija t. 1. na drž. ve-leposestvu Božjakovina pri Zagrebu z vrlo dobrim uspehom gg.: Alfonz Zdolšek iz Logatca, Lovro Oz-mec iz Petrinje, Jovo Rajčevič iz Gospiča, Josip Sustic iz Radovljice z odličnim uspehom. Miklošičeva slavnost v Ljutomeru. Dne 8. avgusta se odkrije v Ljutomeru spomenik dr. Franu Miklošiču ob 35-letnici njegove smrti. Ob pol 13. je pozdrav gostov, nato ima slavnostni govor univ. prof. dr. R. Nachtigal. Sledi odkritje spomenika in prevzem po trški občini. Po slavnostnem obedu, ki ga priredi trška občina Ljutomer povabljenim gostom, si gospodje lahko ogledajo Miklošičevo rojstno hišo v Rado-merščaku in Vrazov dom v Cerovcu ali pa se udeleže velike prleške veselice v Seršenovem logu pod nazivom : »Prleški den«. Kar more nuditi prleška zemlja za dušo in telo, bo tam v izobilju na razpolago. Razlagova slavnost pri Mali Ne-j del ji se je morala preložiti in se vr-jši v nedeljo 1. avgusta ob vsakem vremenu. Sodeluje domača in Ljutomerska godba in več pevskih zborov. V nedeljo 1. avgusta pridite vsi k Mali Nedelji, da se na dostojen način proslavi spomin zaslužnega narodnega prvoboritelja, pisatelja in pesnika dr. Razlaga. Utonil pri kopanju. V nedeljo so se Ljubljani kopali v Ljubljanici. Med temi je bil tudi 121etni Filip Šetina iz Most. Nenadoma je deček izginil. Opazili so ga na sredini reke. Poštni uradnik Pečnik je skočil za njim, a se je sam komaj rešil. Truplo nesrečnega dečka še niso našli. Produkcija opija. Po dosedanjih uspehih se ceni letošnji pridelek opija na 60 do 80.000 kg. Ako bi bilo vreme ugodnejše, bi pridelek dosegel tudi 100.000 kg. Tedenski koledar. Dnevi: nedelja Jakob, pondeljek: Ana. torek: Pantaleon. sreda: Viktor, četrtek: Marta, petek: Abdon. sobota: Ignacij. 25. julija: 26. julija: 27. julija: 28. julija: 29. julija: 30. julija: 31. julija: Sejmi. 25. julija: Kočevje, Vrhnika, Loka, Velika Loka, Bistrica, Koz-j je, Sela, Sv. Urban pri Ptuju,| Žalec. 26. julija: Kostanjevica, Lukove Višnja gora, Domžale, RadoV Ijica, Bitnje v Bohinju, Ceri niča, Fram, Sv. Križ pri Ljutc meru, Tinsko, Teharje. 27. julija: Toplice. 30. julija: Kostanjevica. 31. julija: Konjice, Dol pri Hrastniku. Vrednost denarja. Za 1 dolar 56.6 Za 100 lir 192,— za 1 avstr. šiling 8.— za 100 čeških kron T67.9 za 100 fr. frankov 135.— za 100 švic. frankov 1096.6 za 1 zlato marko 13.5 Din Din Din Din Din Din Din Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti l "^C Polovična vožnja za posetnike naših kopališč. Glasom vesti iz Beo- grada je minister za promet dovo- petami blaga v približni vrednosti 150.000 dinarjev. Policija je vlomilcem za lil 50 odstotkov popusta na vseh državnih železnicah onim domačim obiskovalcem naših zdravilišč, ki se ifckažejo s potrdilom občine odnos-no davčnega urada, da plačajo največ 30 dinarjev neposrednega davka brez doklad. Popust pa je veljaven le, ako se mudi dotični gost najmanj 15 dni v zdravilišču. Umor v župnišču. V Orehovici ob hrvatsko-slovenski meji je bil v no-či od 18. na 14. t. m. zverinsko jki nimajo posla, zaposlitev v polje-umorjen ondotni župnik Konrad j delstvu. Industrijski delavci so se izkazali popolnoma porabne za ta so večinoma z Vsa društva ponovno opozarjamo, da morajo posvetiti posebno skrb in požrtvovalnost razprodaji srečk naše loterije. Vsak član mora razprodati vsaj 10 srečk! Vprašajte se: Ali ste to že storili? Poraba brezposelnih industrijskih delavcev v Avstriji za poljedelska dela. Industrijska okrajna komisija na Dunaju je izposlovala okoli 7000 industrijskim delavcem, Plibersek. Zdi se, da gre za umor iz maščevanja, ker se morilec ni dotaknil imetja. Morilca doslej še niso ujeli. Požar. Na Mirni se je pojavil pred nekaj dnevi ogenj v skladišču za oglje. Marljivi gasilci so ogenj kmalu udušili Rogaška Slatina. V soboto dne 31. julija priredi hrvatsko pevsko društvo »Sleme« v Rogaški Slatini koncert, katerega se udeleži tudi Štefan Radič. Ob tej priliki bo sprejemal tudi deputacije. Sprejem kmetijskih praktikantov posel in poljedelci njimi povsem zadovoljni. Mislimo, da bi bilo dobro v naši državi ukreniti kaj podobnega. Zveza Slovenije s Sušakom« je naslov pravkar izišle knjige našega železniškega strokovnjaka inž. M. Klodiča. Knjiga ne bo samo strokovnjakom, temveč tudi drugim ljudem dobrodošla v tem za Slovenijo velevažnem vprašanju. Knjiga obsega 85 strani in stane samo 10 Din. ! Dobi se po vseh knjigarnah. V Račah pri Mariboru sta utonili iz Srbije. Srpsko Poljoprivredno (v jami, ki je nastala pri izkopava-I >ruštvo želi poslati v Slovenijo ne-j n ju gline, 131etna Andreja Šijanec kaj absolventov srednje kmetijske šole v Valjevu za dobo enega leta in sicer na večja in vzorno urejena posestva. Interesenti, ki želijo dobiti take praktikante, naj se obrnejo na direkcijo srednje kmetijske šole v Valjevo. Družbe, društva, ustanove itd., ki so oproščene plačevanja taks po točki 5., člena 5. taksnega zakona za vloge in prošnje, so dolžne na \\ogah m prošnjah označiti s štam-pftjUo pravni naslov za oprostitev sledeče: Oproščeno samo plačevanja takse po tar. post. 1 z odločbo ! ministra financ z dne... št... Vse vloge in prošnje, ki nimajo te označbe s šfampiljko, se morajo kolkovati. »Kmetijska .Matica«. Nabiralni in Zofka Zore. Vsi poskusi deklici rešiti, so ostali brezuspešni. Čez Umor železniškega uradnika. Umorjen je bil od neznanega morilca blagajnik osiješke železniške postaje Rietherer. Morilec je izro-pal železniško blagajno, v kateri je bilo 500.000 dinarjev. Povodenj tudi v Mehiki. Mexico City, Mehiko. — Poplava rek Sant-iago in Gomez skupno z vodo iz re-zervarja Coecillo, čigar jez je počil, je uničila polovico mesta Leon v državi Guanajuata. Prebivalce Leona je voda, ki je bila 8 čevljev visoka, presenetila v spanju. Prinašala je hiše, ljudi in živino ter porušila hiše. Število mrtvih ni znano, toda seže v tisoče. Mnogo ljudi se je zateklo na najvišje griče, kjer pa tudi stoji voda tri čevlje visoko. Vsa pokrajina več milj na okrog je pod vodo. Kuga v Aziji. Na Filipinskih otokih v Sijamu in v Indokini je izbruhnila kuga. Doslej ie umrlo že 43.000 ljudi. Vojna mornariška šola v Dubrovniku sprejme v tekoči šolski dobi 40 učencev. Pričetek šole je 1. oktobra. Strašna vročina v Ameriki. V Chicagu je taka vročina, da je več ljudi umrlo za solnčarico. Sto tovarn pogorelo. V japonskem pristanišču Aomori je izbruhnil požar, ki je vpepelil nad sto velikih pol ure so mrtvi trupli potegnili na j tovarn, med njimi 20 parnih žag in suho. i večje število tovarn za vžigalice in Zdravljenje invalidov v kopali-1 obleko, ščih. Za Slovenijo je ministrstvo za j žalostna usoda Abd el Krima. narodno zdravje dalo na razpolago kredit 100.000 dinarjev, ki se porabi za podpore pri zdravljenju invalidov v raznih kopališčih. S podeljevanjem podpor se prične takoj. Draginja v Franciji. Vsled finančne krize narašča v Franciji draginja življenskih potrebščin. Najbolj so narastle cene rastlinski hrani. Huda toča. Pred nekaj dnevi je nastal nad Višnjo goro silen vihar z nalivom. Med nevihto se je vsula debela toča, ki je padala nepretr-! goma skoraj četrt ure in napravila rok gre h koncu. Nekateri poverje-jv okolici Višnje gore ogromno ško-niki so svojo dolžnost že storili in! do povsod. vrnili nabiralne pole z imeni naroč- j prj delu sta se ponesrečila 58-nikov, naročnino pa Inakazali po ietni posestnik Jož Boršič iz Vrb-prejeti postni položnici. Prosimo j nega pri gt jurju in njegov sin Vin- | vse ostale, da se tudi oni potrudijo in naberejo čimveč naročnikov. Ža j, ceno 30 dinarjev dobijo letošnji na-I ročniki 4 knjige večinoma kmetij-| sko - strokovne vsebine, tiskane na I finem, belem papirju. Veliki kole-i ekr za 1. 1927 bo kakor lansko leto | trdo vezan. Ker še v nekaterih krajih nimamo poverjenikov, naprošamo vse one, ki jim je napredek na-f šega kmeta pri srcu, da prevzamejo takoj poverjeništvo »Kmetijske Matice za svoj okraj. Svoj naslov naj javijo z dopisnico »Kmetijski Matici v Ljubljani, Poljanski nasip 8, nakar jim takoj pošljemo nabiralne f' pole in navodila. Dva tisoč jelenov poginilo. Radi !■ ogromnih poplav v Baranji je končalo v vodah nad dva tisoč jelenov. IV nekaterih krajih je oOprostite gnadljivi gospod, veste, če se odkrijem, polica takoj opazi, da beračim. Če imam klobuk na glavi, misli, da sva stara znanca.« »BREZALKOHOLNA PR0DUK v-------- —-------„8—, CIJA«, Ljubljana, Poljanski nasip kjer je bilo milo kupljeno.) Marija Hlebš, 10/8, pošlje vsakemu naročnik« Bizovik pri Ljubljani (M. Urek, Ljubljana, Kfk f 7ftI1iTniv ranit Cankarjevo nabrežje), Antonija Serušnik, ^ e, * g ' S .zanunlv, c.enlK pd. Prbul, Legen pri siovenjgradcu (Al-1 brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bert Verdnik, Slovenjgradec), Marija! hrt Vam Žal! Narodni gospodar Cestna zveza Kostanjevice s Hrvatsko. ii. Začetkom tega stoletja je bila sedanja občinska cesta od Kostanjevice do Oštrca še v lasti in oskrbi graščinskega in gozdnega oskrbni-štva (sedanje šumske uprave) verskega zaklada v Kostanjevici. Oskrbništvo je potrebovalo to cesto za izvažanje lesa in drv z Opatove gore, iz polomskih in deloma tudi iz hrvatskih državnih gozdov. Še v prejšnjem stoletju so kmetje brezplačno prepustili graščini svoja zemljišča za izpeljavo ceste, ki so jo tudi sami pomagali graditi. Za odstop potrebnih parcel pa se je direkcija oziroma oskrbništvo verskega zaklada zavezalo, da bodo smeli po tej cesti voziti tudi kmetje ne le samo državni les, nego tudi svoja drva in seno iz košenic v gorskih delih. Toda, kakor vedno, so bili posestniki tudi tu prevarani. Kajti oskrbništvo verskega zaklada je pozneje napravilo v Opatovi gori mitnico za vse voznike, ki so vozili iz polomskih gozdov in pobiralo cestnino. Pozneje je grašč. oskrbništvo opustilo oskrbovanje svoje ceste do Oštrca, dasi je imelo tu preje stalnega cestarja in ko je prišlo vpra- šanje okrajnih cest na dnevni red, je predlagala, da se sprejme gozdna cesta Kostanjevica— Oštrc med okrajne, češ, da jo itak celi okraj rabi. Ker pa se morejo med okrajne ceste sprejemati samo občinske, je oskrbništvo toliko časa zanemarjalo svojo cesto na tem oddelku, da je občinski odbor v nadi čimprejšnje zveze s Hrvatsko in izboljšanja cestnih razmer v občini to graščinsko cesto sprejel med občinske poti, da jo tako čimprej odda okrajno - cestnemu odboru kostanjeviškemu. Tako je oskrbništvo verskega zaklada porabilo ugodno priliko in to cesto naprtilo občini, katera se tega bremena še do danes ni rešila. Ko se je drž. uprava tako izne-bila prvega dela svojih prometnih zvez. ie šla v novi državi še dalje in zgradila iz Mačkovca pri Orehovcu do sredi Opatove gore žično vzpe-njačo, ki spravlja sedaj les in drva po kratki poti iz državnih gozdov verskega zaklada naravnost ood gorsko vznožje do razprodajališča. Od tedaj naorej pa je šumska uprava opustilo oskrbovanje na-dalinega dela svoie ceste od Oštrca do Opatove gore in to celo v tistih delih, ki leže ob njenih revirjih. Ta del (danes še vedno graščinske) gozdne ceste je v takem stanju, da niti prazni vozovi ne morejo po njej, kamoli, da bi mogli kmetje spraviti domu seno iz svojih in graščinskih košenic in drva iz svojih in državnih gozdov. Županstvo kostanjeviško pa je danes brez moči ali pa nima dovolj poguma, da bi prisililo šumsko upravo, da uredi vsaj ta del svojih gozdnih poti. Kake nesreče morejo nastati, je predvideti samo onemu, kdor to cesto pasira z vozom. Tako je komad za komadom te ceste polagoma prišel izpod brige verskega zaklada, ki je od vseh interesentov najbolj poklican vzdrževati jo. Javna varnost in trpinčenje uprežnega blaga ne gane onih, ki nimajo s takimi poti nobenega trpljenja in morebiti bo imel občinski odbor toliko moči, da bo napravil tukaj red in sicer kmalu in odločno. Ako ne, pade tudi nanj odgovornost za vse, kar se more zgoditi. Te okoliščine, ki so nekako vzporednega pomena k glavni progi Kostanjevica — hrvatska meja sem moral omeniti, da javnost vidi, v kakšnih razmerah živi naš slovenski in hrvatski seljak v teh krajih in kako se od vseh oblasti od bivšega deželnega odbora kranjskega pa do današnje gradbene direkcije stori vse, da ostane ta dolgoletna nujnost pri starem. Samo. da morejo ljudski demagogi izrabljati ' ljudsko nesrečo in bedo v navadno politične špekulantstvo. Neporabljeni krediti v znesku en in pol milijona dinarjev v letu 1925, ki so bili namenjeni cestam, to jasno in glasno pričajo. (Dalje.) ♦ • » Ormoški okraj. Ni kmalu v gospodarskem oziru tako zanimivega okraja, kot je or-možki. Ako se pelješ po dravski dolini od Ptuja proti Čakovcu, si presenečen, ko vidiš razsežna in rod vitna polja. Lepe hiše z veliki gospbdarskimi poslopji pričajo, da v njih stanujejo gospodarsko napredni kmetje. Kako se pa šele začudiš, ko vidiš v njih hlevih številno govejo živino, skrbno gojeno, jed-nake barve in ene pasme namre — pinegavske. Misliš, da si ali v Pincgavu ali p v kakem drugem avtrijsko-alpsken| kraju. Ta goveda ne nadkriljujejo glede rasti in čistokrvnosti pasme le našo gorenjsko pinegavsko govedo, temveč lahko smelo trdimo, da ne zaostaja dosti za originalnim pinegavskim govedom. Tovrstni biki ormožkega okraja so znani po mariborski in ljubljanski oblasti in se v zadniih letih v izdatni meri razpošiljajo v Bosno in Hercegovino. Znano je, da poleg dobro razvite gove- j®^ Našemu kmetu kmetsko čtivo! "^est 3z sameva žita ne morete kuhali kam. Dober in krepak okus dobite šele.ako upohrebite PrariFranckov kavni prid ^ Pijača s Pravim FTanckom Vas zamore sraino za dovoljevan K zrnati kavi na vsak način spada Prav i Franck. doreje prospeva tudi v ormož-kem okraju — konjereja. Konji so mrzlokrvni noriško - belgijskega plemena, zelo dobro razviti ter se prištevajo med najtežje konje. Že pred vojno so se izvažali v Madjar-sko, v industrijske kraje bivše Avstrije in zlasti na Bavarsko. Dandanes pa prihajajo po nje kupci iz Nem. Avstrije in iz Italije. Tudi naša država kupuje v izdatni meri svoje mrzlokrvne žrebce v ormož-kem okraju. Omenjena naj bo še svinjereja tega okraja. Že meseca marca vsakega leta začnejo prihajati kupci iz vseh krajev Slovenije in bližnje Hrvatske v Ormož po mlade prašičke. Izvoz traja do junija. V prejšnjih letih so se svinje izvažale v alpske dežele kakor tudi v Istro. Svinje so bele, navadno jork-širskega plemena in nenavadno dobre za mast. Že v enem letu dosežejo povprečno težo 180 kg. Takorekoč srednje-evropski sloves imajo vina ormoškega okraja, ki prihajajo v konzum pod različnimi imeni. Imeni kot: »Ljutomerčan« in , Jeruzalemec« sta pač znani vsakemu v lJ\\M\an\ kot v Zagrebu kakor tudi na Dunaju in v Gradcu. Mozler in moškatni silvanec pa sta dve najbolj tipični vrsti ormožkih vin. Ker je omenjeni okraj v gospodarskem oziru tako napreden in raznov^ten, zato je gospodarska razstava v Ormožu popolnoma na mestu. Ista se vrši od 9. do 15. avgusta 1926 po sledečem sporedu: Otvoritev obrtne v nedeljo, dne 8. avgusta ob 9. uri, razstave konj no-riške in belgijske pasme isti dan ob pol 12. uri, razstave govedi pinc-gavske pasme v pondeljek dne 9. avgusta ob 10. uri in razstave žlahtnih vin iz ormožkega okraja v torek dne 10. avgusta 1926 ob 10. uri. Obrtna razstava traja ves teden; ostale pa le enodnevno. Legitimacije za polovično vožnjo se dobe v Sloveniji pri vseh podružnicah Sla-venske in Kreditne banke ter tobačnih zalogah; na Hrvatskem pa pri podružnicah Prve hrv. štedioni-ce. Legitimacija stane Din 15. Na željo se posetnikom preskrbi sta- novanje. Treba se je tozadevno obrniti z dopisnico na odbor okrajne obrtno - gospodarske razstave v Ormožu. „ Okisanje krme. Letošnje leto je za razvoj krm-skih rastlin izvanredno ugodno. Samo da deževno vreme ovira spravljanje krme. Poplave pri nas in v spodnjih delih naše države so v nekaterih krajih takorekoč glavni del sena uničile, vsled česar bo tudi otave zelo malo. To bo vplivalo na razvoj tržnih cen suhi krmi. Že danes se slišijo poročila, da cene krmi znatno naraščajo. Na Hrvaškem je novo seno 1 Din, detelja pa po 1 do 1.50 Din za kg. Pomislimo, po čem bo krma spomladi! Naši slovenski gospodarji smo v tem oziru v toliko na boljšem, ker smo bili velikih poplav obvarovani in v naših kozolcih se je dala krma tudi ob tako slabem vremenu posušiti in je tudi kakovostno jako dobra. Da si zaloge suhe krme ohranimo, kolikor mogoče nezmanjšane za spomlad, priporočam, da se v letošnjem letu v veliki meri poprimemo setve strniščnih posevkov za zeleno krmo, ki jo v jeseni okisamo. O tem problemu pišem vsako leto in je to nekaj novega, modernega posebno v onih krajih, kjer je veliko padavin. Pomanjkanje živine, krme in močnih krmil, izčrpana zemljišča vsled vojske, so prisilila posamezne države, da so si si pripomogle do hranilnih sredstev, ki v tem slučaju temu zlo odpomorejo. In tako se je razvil problem siliranja ali okisa-nja krme. Krmo silirati so začeli najprvo v Ameriki. Potem so se tudi nekateri posamezniki v Evropi začeli zanimati za ta problem. Sladkorno -pesna industrija pozna kakih 70 let ensiliranje pesnih izrezkov in ci-me. Ensilirana krma ima svoje dobre in tudi nekatere slabe strani. Namreč da je taka krma bolj kisla, izgube na redilnosti krme so večje in krma sama upliva znatno na okus in kakovost mleka in mleč- nih izdelkov. Izkušnje so pokazale da je ensilirana krma bolj prikladna za pitovno živino. Za mlečno goved se danes priporoča krmo silirati, to je, le tako okisati, da ni v njej nobene maslene kisline, ampak le čista mlečna kislina. Da se to doseže, je namen današnje stavbne tehnike in znanstvenega raziskovanja pojavov, ki se vršijo pri takem konserviranju krme. Na podlagi tega je že na razpolago obsežna strokovna literatura, ki jo posebno Nemci najbolj pospešujejo. Vstanovile so se razne tehnične družbe za graditev potrebnih shramb za tako krmo. Tudi na Če-hoslovaškem posvečajo temu vprašanju veliko pozornost. Le pri nas v Jugoslaviji se o tem malo sliši in ravno za nas Slovence bo to vprašanje gotovo zelo važno. Kakor sem že spredaj omenil, si z napravo silaže prihranimo veliko suhe krme in kdor bo imel na spomlad dovolj krme za prodati, bo zanjo stržil lepe novce. Da pa naša živina ne bo stradala, je treba, potrebno krmo preskrbeti na ta-le način: vsa zemljišča, ki jih imamo na razpolago, po spravljanju žita in tam j kjer nismo nanje nasejali ajdo in j repo, po možnosti pognojimo s : hlevskim gnojem in nasejajmo ko-j razo za zeleno krmo. Koruzo se pri-; poroča gosto sejati. Primešati jej je nekoliko grašice ali krmskega graha. Do jeseni nam taka krma visoko zraste in da obilo sočne krme. Razen tega imamo povsod na razpolago drugo otavo, zadnjo deteljo, cimo od repe in pese, korenja itd., kar se da težko posušiti in se lahko z uspehom primešava med koruzo in okisa. Pri zeleni koruzi moramo paziti, da jo slana ne dobi, ako se to zgodi, je potrebno, da se taka koruza takoj pokosi in spelje v jame za siliranje. Kmetijska šola na Grmu ima že 4 leta vpeljano silažo krme. Prvi dve leti smo imeli navadne v zemljo izkopane zasipnice. Potem smo jamo betonirali, kar je gotovo najboljše. Popreje smo krmo vlagali celo in smo se prepričali, da je bo- lje vso krmo, razen drobne otave rezati na slamoreznici, na rezanico 6 clo 8 cm. Taka rezana krma se da bolj stlačiti, zavzame manj prostora in se hitreje ogreje, vsled česar gre delo hitreje naprej. O polnitvi jam in celi teoriji naprave silaže pa prihodnjič. Veseli me, da se naši kmetovalci za stvar čimdalje bolj zanimajo. Fran Malasek, Grm. Osram - vsakovrstne najceneje J, GOREČ, Ljubljana palača Kreditr e banke. Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje prihodnji zimski tečaj za kmetska dekleta, ki traja od 1. oktobra do 1. aprila. Sprejemni pogoji: starost najmanj j 16 let, telesno in duševno zdravje, moralna neoporečnost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. — Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo tega zavoda. Nakup plemenskih bikov. Mariborski okrajni zastop je v svoji seji 8. t. m. sklenil izdati za nakup plemenskih bikov v Avstriji izredno vsoto 50.000 Din. Biki se bodo porazdelili med živinorejce v okraju pod enakimi pogoji kakor državni: na triletno brezplačno uporabo. — Tudi je okrajni zastop sklenil prispevati za najnujnejšo popravo cest, ki so trpele o zadnjih neurjih, zlasti v Kamnici, Bresternici in v Sv. Križu nad Mariborom, 10.000 Din. Živinski sejem v Mariboru. (13. t. m.) je bil dobro obiskan kljub deževnemu vremenu. Prignanih je bilo 19 konj, 15 bikov, 194 volov, 407 krav in 18 telet, skupaj 653 glav. Cene za kg žive teže so bile sledeče: voli debeli 7.50—7.75, pol-debeli 7—7.25, biki za klanje 6 do 6.50, klavne krave debele 6.25— 8.50, plemenske 5.50—7, krave za klobase 3—3.75, molzne in breje 6.75, mlada živina 6—8 Din. PODRUŽNICE: Ur, Krnit, Sirasla Konjice, nivo mli PlBj, Mil SliuiPiftt, Prailjo. Dunajska cesta št. 4 (v lastni stavbi). Kapital in rezerve nad Din 20,000.000'—. izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkuiantneje. Brzoiavi: TRGOVSKA Telefoni: 139,146,458 8 _Vsak pravi slovenski kmet je naročnik »KMETIJSKE MATICE«! OBJAVA, prama, stara od 5 do 6 let, z liso na glavi in leva zadnja noga da biceljna bela, se je našla dne 7. Julija 1926 na Bohinj. Beli. - Lastnik kobile naj se zglasi pri županstvu v Ribnem pri Bledu, Ujer je v oskrbi. Županstvo v Ribnem, dne 18 julija 1926. Župan l/aler.t. Kumerdej. IVAN JAX IN SIN ljubljena, Gosposvetska c. 2 Najboljši Mvalnl In pletllnl stroji. Izborila konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljeno I. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Desetletna garancija. PISALNI STROJI „Acllcr"- iKin.-.atiiiWB Združene opekarne Najcenejše strešno kritje! d. d. LJUBLJANA Miklošičeva c. 13 preje VSDIC-KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU Najboljša in za nejcenejše kup edino le pri nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboljše preizkušeno modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-ber) in zidno opeko. — Na željo se pošlje takoj popis in ponudba: STEXLENI STREŠNIK VEDNO V ZALOGI. Nudimo prvovrstno, garantirano 98 — 99 7„ modro galico v vrečah kg po ceni Oio 7'— frariko Ljubljana. „EKO\OM", osred. gosp. zadr. v Ljubljani, " Z. Z O. Z. Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji V M T Džamonja in drugovi dr. z o. z., Maribor I Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves S (čepov) v najplemenuejših vrstah in vseh oblikah. S Plemonite vinske trte na amerikansl.ih podlogah, E kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, <■ cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in \ razno okrasno grmovje in drevje imamo celo leto. Zahtevajte cenike. pletenine, majce, voiti žepne robce, krava palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroš trikot perilo, kompisi potrebščine za čevljar krojače, sedlarje i šivilje v Ljubljani ob vodi, blizu Prešel novega spomenika, Na veliko in malo esmmmm g^SBfUmaaBBBBBBBBBHaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBmsnnBSgaaiBiaii "■Hj.' .i: i- iNflBBaBR&B&aBasaagissaizaaKsgaBK, I • !• I- I rne m livarne d. d V^VS "] izdelujejo: f" 1 —1 turbine, centrifugalne in batne sesaike (Garwans sesaSke), strele m obdelavanie lesa kakor iarmsnike, cirkularne žage, skobelne stroje itd., kompletna naprave za mizarske delavnice in razne spscijalne stroje, mlinska naprave, vinske stiskalnice, transsšisije, zvonove, vodne in parna armature, ognjegasne brizialnica. r- ________________- ______Ji-^ Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najbdjša, najcenejša kolesa in šivalni stroji so edino Petelinčevi znamke GRITZNER, A I) L E R , PMONIX za dom, obrt in industrijo. - Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. — Tudi na obroke. Večletna garancija. JOSIP PETELINC Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj .DUBIED' dr. Ivo Sorli Mairitoor Je ©tvoril pisarno v Slovenski ulici štev. 11. superfosfat, naii.eva sol, kamit, tho masova žlindra in prvovrstni Spiitsfc Portland-cementvednov*alugi po naj ugodnejših cenah prt osr. gosp. zadi „EKON O M' LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. aSfiffiK- V: -.-V- •'i.'- VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN ^ po najugodnejšem obrestovenju. •— KREDITI v , tekočem računu. - ESKONT MENIC. - INKASO. & RaJtin poštne hranilnice it. 14257. — Brzojavke „i(MET3KID0M". registrovana zadruga z neomejeno zavezo '.v: Tavčarjeva (Sodna) ulica 1, pritličje POSOJILA NA VKNJIŽBO, proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev. — ČEKOVNI PROMET. — NAKAZILA. POSLOVNE URE: od 8.—12 7, dopoldne in od 3.—41/, popoldne. . OJ. ,