ki 54. Posamezna Številka stane 1 Din. V iwiaiil, v Èelrte'i ir, D. «a ira. Leto LL 1E-5S Naročnine —rnr za državo SHSi do pr«klie*i i) po pu. ti meaotio Din 14 b dostavljen nt dom meneim...... ti za inozemstvo! narečna.......ОГ П es Sobotna izdaja: ss v Jng JBlavlJi.....D n 20 T ns. jan on n.......40 Ш lesi џеГ Uredništva ;a « Kopitarjevi alto> »te?. 6'Ш. Ko .upisi s« n« »racajo; reir.nïtrana plamr g« n* ирге|вш»1о. Uredn. leieL žtt. 50, apravn. 4lv. 326. sš Cece ioseratom:aai iiwatolpna perllna vrat* malt oglasi po Dia.l'— »b Din. 1?0, velite! ogleil nad 45 mm vi» liae po Din. 2 —, poslani iti po D e. a —. Pri veJjem naraMln peprtU Izb ni a vsett dan ikvzemSI ;onedaijka la dneva po pt» nlfcn ob 3. nri ijntraj. PoStnioa plačanav 9otovIni Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun pofttne hrta. l|abllanei:e St 653 tn naračalno in it. 34U »a oglaae, sagrob 39.511. nnrajsv 7j33, prairelndonn!. 24.797 anko Jovan: V članku «Dr. Seiplovi uspehi v Bel-radu« sem izrazil bojazen, da naša dele-acija v trgovinskih pogajanjih z Italijo ne o ščitila zadosti interesov naših denarnih avodov, ki dolgujejo denarnim zavodom, lasti zadrugam, ki so prišle pod Italijo, za aše razmere velike denarne zneske. Moje menje, da bode zamena teh kronskih rednosti predmet trgovinskih pogajanj z talijo je bilo utemeljeno s tem, ker sem ričetkom leta 1921 dobil od trgovinskega ministrstva poziv, da med ostalimi točka-li o trgovinski pogodbi z Italijo obdelam udi vprašanje o zamenjavi kron. Ker do obote, ko sem zgoraj omenjeni članek spi-al, še nisem imel vpogleda v besedilo ra-lallske pogodbe, nisem mogel vedeti, da e to vprašanje že definitivno rešeno. Med-em sem dobil v roke «Sporazum in kon-'encije v St. Msrgeriti«, ki nosi na ovoju >ripombo, da je bil objavljen v «.Službenih lovinah« št. 42 z dne 23. febr, t. 1. Ker v tevilki 42 «Službenih novin« tega objav-jenja nisem našel, niti ni bilo tej številki >riloženo, mi ri bilo mogoče seznaniti se podrobnostmi sporazuma, Ker je zadeva za denarne zavode v ' laši državi, kakor tudi za one iz sedaj taliji pripadajočega ozemlja usodne važ-losti, smatram za potrebno, da se o za- ' levi informira tudi širša javnost. V Julijski Krajini je 414 zadrug, čijih •lani in upravitelji so Slovenci in Hrvati. Od teh je včlanjenih v «Zadružno zvezo« v Trstu 127, v «Zadružno zvezo« v Gorici 141, a 146 jih ne pripada nobeni zvezi, vendar te slednje komaj životarijo. Od organiziranih zadrug je 203 hranilnic in posojilnic oziroma posojilnih društev. Te zadruge so steber gospodarskega, kulturnega ter tudi poliličnega razvoja na-Sega naroda v Julijski krajini. Prvi udarec so doživele te zadruge radi vojnih posojil, katerih Italija po St, Germainski pogodbi ni dolžna priznali in jih doslej tudi priznala ni. Od 177 zadrug je bilo podpisanega in ob prevratu neprodanega vojnega posojila 5,358.200 kron, ki jih vodijo zadruge v bilanci na temelju razmerja 60 cencesimov za 1 krono. Ta postojanka dvomljive vrednosti vzdržuje še bilance največ zadrug na nivoju aktivnega stanja. Še več skrbi pa kot vojna posojila so prizadejale zadrugam naložbe pri denarnih centralah, ki se nahajajo na našem ozemlju, Okupirajoča italijanska vojska je namreč že v novembru 1918 prepovedala prenos denarnih naložb iz Jugoslavije v okupirano ozemlje, vsled česar je bilo nemogoče izvršiti zamenjavo kron v lire, ko se je ista sicer izvršila. Razen vloge «Zadružne zveze« v Gorici v iznosu 1,800.000 kron je ostalo 119 zadrugam šc nezame-njanili naložb nad 16 miljonov kron. Kakor vojna posojila, tako postavljajo zadruge tudi te naložbe v bilanco na temelju razmerja 60 centesimov za 1 krono. Posledica opisanega dejanskega stanja fe veliko pomanjkanje gotovine pri vseh ienarnih zavodih in zato nezaupanje na-foda do denarnih zavodov. Razen teh zadružnih centralnih orga-lizacij imajo zlasti one banke, ki so imele svoje podružnice v sedanji Julijski krajini, velike denarne obveznosti, katerih isto-tako kot zadruge niso mogle do časa zamenjave prenesti. Vse te denarne institucije so čakale, lia se izvrši zamenjava na način, ki ne bo v škodo onim zavodom, ki jo imajo terjati, niti denarnim centralam, ki dolgujejo. Kakor sem omenil, je vlada nameravala rešitev tega vprašanja postaviti med one predmete, o katerih naj pade rešitev pri sklepanju trgovinske pogodbe med našo državo in Italijo. Faktično pa je rešitev padla že s sporazumom in koncesijami v St. Margheriti, in sicer se glase določbe člena 32. takole: «§ 3. Da se rešijo druga vprašanja, k j so predmet nesporazuma med obema Visokima pogodbenima strankama in kar se tiče interesa na zgoraj omenjenih kreditnih zavodih, bo vlada kraljevine Italije stavila na razpolago vladi kraljevine SHS ▼ roku od 40 dni potem, ko stopi ta sporazum v veljavo, svoto od 16,000.000 italijanskih lir. Ako bi bil zgornji iznos položen preje ali po zgoraj omenjenem dnevu, bodo 5 % obresti smatrane kot terjatev ali pa dolg italijanske vlade. § 4. Vlada kraljevine SHS izjavlja, da niti ona niti njeni državljani ne bodo imeli drugega prava ali naslova terjati odškodnine ali plačanja po kakoršnemkoli naslovu od italijanske vlade radi zamenjave avstro-rgrskega denarja v lire, radi zamenjave i ologov pri kreditnih zavodih, ali radi škode, ki je vsled tega nastala in ki so jo pretrpeli državljani SHS na teritoriju, združenem s kraljevino Italijo, in ki niso vpoštevani v posebnih sporazumih.« Iz navedenega sledi, da je italijanska vlada odvezana vseh obveznosti in je ureditev zamenjave sedaj v rokah naše vlade. Besedilo Sporazuma je nejasno, ker določa sicer, koliko ima dati italijanska vlada naši vladi v pokritje zgub, ki bi jih utrpeli denarni zavodi, ni pa določila, kako so naši zavodi dolžni obračun izvršiti. Staistika o obvezah naših zadružnih organizacij je znana, niso mi pa znane obveznosti bank in zavodov, ki niso zgoraj vključeni, Vsled obsežnosti bančnih zavodov jc gotovo, da pogojena odškodnina 16 miljonov lir ne bode zadostovala za zamenjavo po ključu 60 centes. za 1 krono. Nastane vprašanje, kako bo naša vlada rzdelitev izvršila in kaj bo z izgubo, ki s 16 milijoni lir ne bode krita. Kdo bo nosil to izgubo, ali naši zavodi ali zavodi v Julijski krajini, ali pa jo bode nosila država iz svojega? To so vprašanja, ki bodo postala kmalu pereča in lahko tudi občutno skeleča. Sodišča na italijanskem ozemlju bodo brezdvomno priznala zavodom v njihovem območju njihove zahteve po plačilu 60 centesimov za 1 krono, a izvršitev bo zadela na težkoče. Ker ima bili odškodnina izplačana 40 dni po podpisu Sporazuma in je ta že pred enim tednom stopil v veljavo, je stopilo vprašanje v akutni stadij, Vsekako pa je vprašanje zadružništva iz narodnega gospodarskega in kulturnega stališča tako eminentne važnosti, da zadružništvo pri rešitvi zamenjave denarja ne sme biti oškodovano. Nad vsak dvom stoji gotovo dejstvo, da odgovarjajo vknjižbe pri zadružnih organizacijah resničnemu stanju, kar je treba povdariti, ker se je v nekem drugem slučaju to izpodbijalo. Ker pa smo vajeni, da se vlada pri reševanju gospodarskih vprašanj rada prenagli in, ker nimamo narodne skupščine, ki bi kontrolirala vladne ukrepe, je nujno potrebno, da naši dosedanji narodni zastopniki zadevi posvete vso pozornost in od vlade pravočasno dobe pojasnila, kako si zamišlja razdelitev odškodnine. Še je čas, da se preprečijo poznejša razočaranja, vendar odlaganje ni več na mestu. Sfojafflnovlćrio poročilo o RADIKALNE ILUZIJE O DVEH ŠTAJERSKIH MANDATIH- Boh'rad, 7. marca. (Izv.) Danes se jc v kabinetu ministrskega predsednika Pašiča vršil kratek sestanek nekaterih radikalnih ministrov. Finančni minister dr, Stojadinovič je poročal o svojem potovanju po Sloveniji. O tem prinaša »Politika« poročilo, katero e očividno inspiriral dr. Stojadinovič. Radikali računajo na Štajerskem na dva mandata in mislijo, da jc to- rej izvolitev dr. Stojadinoviča zagotovljena. Med ostalim ле v poročilu omenja, da ',г v tem volilnem okrožju SLS najmočnejša, medtem ko SKS ne bo dobila ničesar in ravnotako tudi JDS nič. Tudi ostalo časopisje piše o Stojadinovičevem potovanju po Sloveniji in pristavlja, da je dr. Stojadinovič doživel popoln fiasko. Mon KOMUNISTIČNA OBŠTRUKCIJA Praga, 7. marca. (Izv.) Poslanska zbornica je včeraj pričela razpravljati o zakonskem načrtu glede zaščite republike. Takoj v začetku seje je prišlo do hrupnih prizorov. Nemški socialni demokrati in Mažari so podali svoje izjave in nato zapustili zbornico. Ko je zbornica prešla na dnevni red, so poslanci komunistične stranke pričeli s hrupno obstrukcijo ter so razbijali po pultih. Več komunistov je bilo izključenih od seje, nakar jih je parlamentarna straža odvedla iz zbornice. Predsedni Tomašek je radi neprestanega hrupa in trušča moral večkrat prekiniti sejo. Ko je bila seja zopet otvorjena, je po OPOZICIJA ZAPUSTILA ZBORNICO. ! en poslanec nemških nacionalcev, slovaško j ljudske stranke in nemških narodnih soci1-■ alistov podal izjavo, nakar so vsi zapustili I sejo. Govorilo je na to več govornikov, na-I kar so med velikim hrupom, ki so ga vpri-I zorili komunistični poslanci, prešli k glasovanju. Vsi izpreminjevalni predlogi opozicije so bili odklonjeni in je bil z glasovi koalicijo zakonski načrt o zaščiti republike, kakor ga je predložila vlada, sprejet v prvem branju. Na popoldanski seji je bil sprejet za-] kon o državnem sodišču. Vsa opozicija je I bila odsotna. ш Stalijo in Jugoslavijo. Rim, 7. marca. (Izv.) Tu so se pričela pogajanja med italijansko in jugoslovansko delegacijo za sklepanje deîimtivne trgovinske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Od jugoslovanske strani, so navzoči: Voja Antonijović, naš poslanik v Rimu, predsednik naše delegacije Mihajlo Popov i ć, cir. Miljutin T o d o r o v i ć, načelnik v finančnem ministrstvu dr. Šmid itt tajnik v trgovinskem ministrstvu dr. Miljutin B o s k o v i č. Prvo sejo je otvoril ministrski predsednik Mussolini z govorom, v katerem je izrazil željo, da pride med obema državama do trajnega trgovinskega sporazuma. V imenu naše delegacije se je zahvalil g. Mihajlo P o p o v i č. Za predsednika konference je bil na Popo-vičev predlog izvoljen državni svetnik cav. L u c i o 1 i. P si an je bil brzojavni pozdrav dr. Ninčiču. Konferenca je takoj začela proučevali načrt trgovinske pogodbe. V Sporazum h Opatija, 7. marca. (Iyv.) Na konferenci ekspertov za železniški promet med Reko in Jugoslavijo je prišlo do sporazuma. Zastopnik načelnika reške postaje bo jugoslovanski uradnik. Dnevno bosta vozila «poredno dva vlaka med Reko in Zagrebom. Opatija. 7. marca. (Izv.) Z prihodom našega vojaštva na Sušak se je otvoril tubi železniški promet do Sušaka. Predsednik italijanske delegacije Quartlieri je zahteval od naše delegacijo, naj vozijo vlaki do Reke. Posledica te zahteve je bila, da je od nedelje popoldne naprej železniški promet s Sušakom opuščen. NOVA KONZULA ZA DUNAJ IN ZADER. Rclgrad, 7. marca. (Izv.) Snoči je bil v zunanjem ministrstvu podpisan ukaz, s katerim se imenuje za konzula v Zadru R a š i č, za konzula na Dunaju pa dr. Laza P a j i ć. RAZMEJITEV Z MAŽARSK0. Belgrad, 7. marca. (Izv.) Komisija za razmejitev z Mažarsko je zopet začela delovati. Upajo, da bo v kratkem prišlo do koučnoveljavnega rezultata. Liverpool, 7. marca. (Izv.) Pri nadomestnih volitvah v parlament je zmagal delavski kandidat Hayes proti vladnemu kandidatu majorju HilloU. To je tekom treh dni že tretji poraz vladne stranke. Budimpešta, 7. marca. (Izv.) Danes se jc vršila precl tukajšnjim sodiščem razprava proti dr. Emeriku Veeru, ki je bil obložen, da jc agitiral za republiko. Dr. Vcer jc bil obsojen na poldrugo leto ječe in na denarno globo 20-000 K. V utemeljevanju razsodbe je sodišče poudarjalo, da je Mavrska povsod in v vseh mednarodnih pogodbah priznana kot kraljevina in da zato proti njej kot. laki ne sme nihče rovariti. KOMUNISTIČNI NEMIRI. Praga, 7. marca. (Izv.) Med demonstracijami, ki so jih vprizorili komunisti proti zakonu o zaščiti republike, je v Brnu in v Kladnem prišlo do spopadov med demonstranti ter orožniki in policaji. NOVE ZASEDBE V NEMČIJI. Miihlhcim, 7. marca. (Izv.) Včeraj so Francozi zasedli magistrat in obkolili vojašnico. prekinjana. Belgrad, 7. marca. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila konferenca ministrov. Poročal je načelnik notranjega ministrstva Lazič o poteku konference v Nišu. Lazić je prišel v Belgrad, ker je došlo do nespo-razumljenja, ki se v Nišu ni moglo rešiti, ker so bile potrebne inštrukcije ene in druge vlade. Bolgarska delegacija je zahtevala, da se ji dovoli povišanje vojaštva ob meji, ker s sedanjim številom vojaštva ne more preprečiti vpadov komitašev preko mejo. Naša delegacija na to ni mogla pristati, zato je bila konferenca prekinjena. Predsednik bolgarske delegacije je odpotoval v Sofijo po inštrukcije, predsednik naše delegacije Lazič pa v Belgrad. Kaj se je na današnji konferenci ministrov sklniïo, se ne ve, ker se sklepi drže tajno. Vojaški zakon v francoskem senatu. Pariz, 7. marca. (Izv.) Senat je v razpravi o kontingentu voiaških novincev odklonil predlog, da se zviša vojaška službena doba na dve leti; odklonil je pa tudi predlog o enoletnem vojaškem službovanju. Ministrski predsednik Poincare je izjavil, dn smatra sprejem 18mesečnega vojaškega službovanja za vprašanje zaupnice vladi. Dem&tâlisaclja na Francoskem Pariz, 7. marca, (Izv.) Vojno ministrstvo je sklenilo odpustili letnik 1921 v treh etap«h. Prvi del vojakov bo šel domov 15. aprila, drugi del 15. maja, ostali vojaki pa 31. maja. PROSTA MESTA ZA SLOVANSKE DIJAKE V J .LUI. Rim, 7. marca. (Izv.) Ministrski svet je sklenil ustanoviti na pazinski laški gimnaziji 18 prostih mest za slovenske učence iz Julijske Benečije, v Zadru pa 40 prostih mest za slovenske učenke iz Julijske Benečije. FRANCOSKO-BELGIJSKA POSVETOVANJA. Bruselj. 7. marca. (Izv.) Francoski ministrski predsednik Poincare se bo 12. t. m. pripeljal semkaj na konfercnco z ministrskim predsednikom Kenyjem in zunanjim ministrom Jaspariem. Volivna skrinjica S. L. S. v Ljubljani in na Kranjskem je prva, na Štajerskem druga. Radikalne limanlce. Radikalna stranka, ki nastopi letos prvič med Slovenci, je vsa osnovana na sleparstvu, laži in korupciji. Glavna laž, na kateri ta stranka zida, Je ta, da je «slovenska«, oziroma «jugoslovanska«. V resnici je to od Pašića iz vladnih iondov, oziroma iz denarja vseh davkoplačevalcev osnovana podružnica vele-srbstva v Sloveniji. Tvorijo jo samo nekateri višji uradniki, stremuhi in špekulanti. Volivcev si skušajo pridobiti s podkupovanjem v velikem slogu, s strahovanjem in korumpiranjem ter s pomočjo kupljenih izdajalcev, ki naj naredijo razdor med pro-tivnimi strankami. Vsakokrat, kadar kolovodje radikalije v Sloveniji vzamejo v usta slovensko ime, ga kruto onečaščajo. Kajti niti oni, niti stranka, ki so se ji postavili iz koristolovskih namenov na čelo, nima s slovenstvom nič opraviti. V zadnjem času so si izmislili ti ljudje bovo sleparstvo in intrigo uprav balkanskega značaja. Pašič je na konierenci radikalije » Belgradu dejal da med Slovenci in Hrvati ni nobene ostro določene meje, ker da Slovenci segajo prav do Zagreba. To misel pogrevajo ftdftj «Jutranje Norosti«, češ, da so va/:* j&aska, bjelovarska in zagrebška županija slovenske, da se morajo te županije od banovinske Hrvatske odtrgati, ako se Hrvati postavijo de-finitivno na «separatistično« stališče, da Slovenci ne smemo trpeti, da bi se «ban-eki Slovenci« še nadalje pohrvatevali itd. Pisec tega norega članka se sklicuje na jezikovno teorijo, ki jo je pobral v kakšnih plesnjivih bukvah. Seved« ta izvajanja «Norosti« sploh niso resno mišljena. Velesrbska radikalija je tako naivna, da misli, da se bodo Slovenci na ta radikalni lim vsedli. Namen tega članka pa je tako prozoren, da ga more vsak črevljarski vajenec spoznati. PaŽičevi eksponenti bi namreč radi s tem samo zasejali razdor med Slovenci in pa Hrvati, kompromitirali zahtevo po avtonomiji in tako izvlekli korist za centralizem. To se jim pa ne bo posrečilo. Vsak Hrvat in Slovenec se zaveda svoje narodnosti in je oe išče še-le po kakih ioliantih. Kajti za zavest, za samohoteno pripadnost, za lastno narodno, kulturno in politično samoopredelitev gre in ne za razne teorije na potrpežljivem papirju. — V tem dejanskem, v življenju utemeljenem smislu ni nobenih belovarskih ali va-raždinskih ali zagrebških Slovencev kakor ni belokrajlnskih ali kočevskih aH ribniških Hrvatov. «Banske« Slovence mirne vesti prepuščamo — «Jutranjim Norostim«, Ako radikalija misli, da bo s takimi abotnostmi mogla ideji slovenske in hrvatske narodne in politične avtonomije škodovati, se zelo moti Po osle, ki ji bodo verjeli, naj hodi v Južno Srbijo, če hoče, ne pa v Slovenijo. Volivni shodi SLS. Hiulo-Drnga. V torek dopoldne se Jo vršil na Hudem pri županu volivni shod SLS za občino Hudo in Sp. Drago. Shod, ki |e bil iz obeh občin obilno obiskan, je otvoril župan iz Drage Jož. Erjavec, pred-eedoval pa mu je župan občine Hudo. Kandidat Kremžnr je razložil program SLS e zagotovilom, da bodo zastopniki SLS vestno in pošteno delali zanj. Nato je govoril še župan Erjavec, nakar je predsedujoči hujški župan zaključil shod. Višnja gora. V torek 6. marca ob 5. zvečer se je vršil v Višnji gori shod SLS za mesto Višnja gora Prostori gostilne Škufca >pri valphK eo bili polni. Prišlo je do dve tretjine volivcev mesta Višnja gora. Ko je kandidat SLS pred začetkom shoda stopil v zborovalnl prostor, ga je mestni župan g. T u r k Javno pozdravil v Imenu mestne občine. Nato je otvoril zborovanje Jož. Erjavec, ki je bil soglasno Izvoljen za predsednika. Kandidat Krem ž ar je nato v daljšem govoru razložil program SLS ter strogo stvarno, a krepko reagiral na dvoje medkllcev. Za kandidatom sta poročala še Jožef Erjavec in dr. Mavring. Na opetovani poziv se nihče Izmed demokratskih zastopnikov, ki jih jo bilo okrog 6 do 10, ni oglasil k besedi, češ da nimajo nič oporekati. Nato Je predsednik Erjavec zaključil lepo uspeli shod ob splošnem navdušenju za SLS. Laze pri Planini. Dne 7. t. m. zvečer se je vršil pri nas jako dobro obiskan volivni shod SLS. Med volivci vlada veliko navdušenje za SLS. Na shodu je neki jurfat domačin hotel ugovarjati govorniku, pa je dobil zaslužen odgovor. Upamo, da bo tudi shod na Planini prihodnjo nedeljo dobro uspel. Breznica. V torek, dne 6. t. m. zvečer ob 6. se je vršil na Breznici v društveni dvorani volivni shod, na katerem je I govoril kandidat Gostinčar. Zboro-valci, katerih je bilo do 150, so pazljivo poslušali izvajanja govornika. Govoril je i tudi ondotni g. kaplan in živo pojasnil razliko centralizma in avtonomije. Shodu je predsedoval župan g. F i n ž g a r , ki se je končno obrnil na zborovalcc s pozivom, da pridno agitirajo, da bodo dne 18. marca vsi prišli na volišče in oddali kroglico v prvo skrinjico. Zborovalci so odšli na svoje domove z navdušenjem v ercu za Slov. Ljudsko Stranko. v Demokratska polomija v Križah pri Tržiču. Tukaj so demokrati priredili pretekli ponedeljek zvečer shod v gostilni pri Jaku. Ker pri nas nI demokratov s samo-fiojneži vred za en pošten shod, so naročili demokrate iz Kranja. In res jih je prišlo nekaj kar v Štirih posebnih vagonih, naročenih pri večernem vlaku ia Kranja, toda jih vsi. h ni bilo ze en vagon. Shod naj bi bil zaupen, ker so se bali naših. Ker pa ti niso prišli, ker so za shod prepozno Izvedeli, je bil shod proglašen kot javen. Bilo je nekaj demokratov m nekaj samostojnežev: Až-man, Žitnikov fant in tržiški župan. Ko so naši za ta ehodič izvedeli, so prišli zraven in je demokrate in samostojneže malo podražil naš pristaš g. Sitar. Rezultat shoda jo bil, da bodo Križani 18. t. m. vsi glasovali za 1. skrinjico. vesti. + Hohštaplerskn predrznost. V političnem življenju se marsikatero izzivanje prenese, ako skuša biti nasprotnik stvaren in kaže vsaj malo čuta dostojnosti in občutljivosti za poštenost v političnem udejstvovanju. Odkod pa so so nekateri politčni pustolovci v Sloveniji udinili balkanskim strankam, so so po-balkanili in zanesli tako v Slovenijo balkanski «mentalitot«. K bistvu tega balkanskega «mentaliteta« spada lastnost, prikazovati, kar je črno, kot belo in to trditev z dosledno vztrajnostjo brez vsakega občutka za sramoto v javnosti vzdrževati, in s predrznostjo, ki je lastna sa-, mo svetovnim hohštaplerjem, prevračati i vse pojme o poštenosti. Konstatirati mo-; ramo, da v tem prvači šusteršičev organ i «Ljudski dnevnik«, s katerim se more glede svojih balkanskih manir kosati samo še «Kmetijski list«. Ce že laže, da se kar kadi, in svoje laži pokriva s podti-kovanjem laži drugim, bi mu še odpustili, ker drugih sredstev za dosego svojih žalostnih oiljev nima na razpolago, toda predrznost, e katero brez vsakega sramu namigava na reči, ki jih je njegov duševni oče zakrivil, je bila slovenski žurnalistiki dosedaj tuja. Ta Suster-šič-Pašićev reptil je namigaval, da je «Slovenec« kdaj prejemal iz avstrijskega dispozicijskega fonda podpore, dasi je vedel, da «Slovenec« zanjo nikdar ni prosil niti je ni sprejel, ampak je ravno dr. šusteršič nenaprošen in brez vednosti Slovenčevega uredništva sprejel tako podporo in si eno četrtino kar sam vzel za «posredovanje«. Pa moža ni prav nič sram! Mesto tega pa laže njegovo trobilo naprej in obmetava politične značaje, ki jim «politični kameleon«, kar se tiče politične poštenosti in značajnosti, niti do gležnjev ne seže, vočigled temu pa še objavlja uvodnike o — morali v politiki. Očita drugim, da razsipavajo denar, da kolikor mogoče dolgo pokrivajo neizogibni «bankerot«, dasi dela to ravno šustoršičeva «stranka«, in dasi ve to vsa javnost in se skoro v vsaki trafiki na Kranjskem in na vsakem vogalu v ! Ljubljani vsakdo lahko o tem prepriča, j Včeraj smo objavili tak dokument iz uprave Ljudskega dnevnika. O tem mol-! či danes, je pa še tako predrzen, da nas ; poziva, naj povemo imena tistih, ki so j lih Šusteršieevi agitatorji podkupovali. 1 Navedli smo en slučaj, brez imen. Tako I dr. šusteršiču so te «radikalsko prakti-' ke« njegovih plačanih agitatorjev seveda dobro znano, njegovo trobilo pa se še drzne pozivati: «s lakti na dan!« Evo ga! Šusteršičev agitator je ponujal posestniku L skovcu v Godeščan pri Škof ji Loki 15.000 K, ako podpiše Susteršičevo kandidatno listo. Ko se značajni mož ni dal podkupiti, se mu je stavila ponudba 20.000 K, ki pa jih je tudi odklonil. Ce pa hoče Ljudslci dnevnik izvedeti še druge podrobnosti te politično-kupčijske afere, se mu ni treba obračati na Šu-steršičevega agitatorja železničarja Bre-skvarja. ampak se naj obrne po informacije kar naravnost na svojega pravega šefa in vodjo «stranke«, «učenika« dr. i Šusteršiča samega. Našo ugotovitev, da ' je bil dr. šusteršič habsburžanskega mišljenja, dokazujejo njegova pisma na prijatelje v domovino, in da igra pozo nedosegljivega jugoslovanskega patrijota šele po ponesrečenem Karlovem puču na Ogrskem, imenuje Susteršičevo trobilo «vrhunec podlosti«. Enaka hohštaplerska predrznost kakor v vseh drugih slučajih! Naj se L. d. po tozadevne informacije obrne le na svojega sotrudnika in šusteršičevega oboževalca, ki sicer tako rad objavlja pisane spomine in beležke in ki je bil sam tako dolgo «legitimist«, dokler ni dobil od dr. šusteršiča po ponesrečenem puču Karlovem drugo direktivo. Ce imate toliko masla na glavi, vsaj ne izzivajte ž njim! -f Kako radikalija sama sebe hvali. — >Jutranje Novosti« se sklicujejo 7. t. m. na neki članek v francoskem listu >L' Oevre«, v katerem se hvali Pašićeva vlada, češ da jo evakuacija tretje vone velik njen uspeh, nadalje pogajanja z Bolgarijo in končno »jamstva, ki jih je dobila belgrajska vlada za svoje soplemenjake v Belgradu k — Kdo bi se temu ne smejal? Prvič se listi list ne zove »L' Oevre« (Jutranje Novosti« ga d v a-k r a t tako pišejo, torej ni tiskovna pomota),ampak »L' Oeuvre«, kar pomeni po naše »Delo«. Drugič baš vsi v tem listu nave- deni »uspehi« niso nobeni uspehi, ampak ravno nasprotno. Evakuacija tretja cone je zadela naenkrat na nepremagljivo težko, čo, ker Lahi nočejo izprazniti Baroša, kar bi bila Pašlčeva vlada lahko vnaprej ve. dela in v račun postavila, mesto da cdaj vpije o nelojalnosti Italije. Kar ae pogajanj z Bolgarijo tiče, je to zelo malenkostna zadeva, pri kateri gre zgolj za protičetaško akcijo. Da bi pa bil Pašič oelo dosegel pri Seiplu garancij za koroške Slovence, to se edinole pariškemu listu sanja. Žal, da jih ni, kakor bi bila njegova dolžnoet. Seveda francoski list za to nič ne more, ker dobiva te informacije direktno iz pisarne ministrskega prezidija v Belgradu in Jih uvršča proti — dobremu plačilu. Enake »Informacije« prinaša še neki drugi pariški list. Koliko vrednosti imajo taki ineerati, c1 lahko vsak sam predstavlja. + Škandalozno sramotenje lastne dr žave v inozemstvu. »Journal des Débats« prinaša dopis »Iz Zagreba«, v katerem se slika volivna kampanja v Jugoslaviji. Do pisnik napada hrvatske »separatiste« ln »federaliste« okrog »Obzora« in »Hrvata«, kidasoplačani od eovrtžne pr» pagande, kar dokazuje njihova protl-francoska pfeetv» ▼ zadevi ruhrske okupacije. Dopisnik «ipmvlja s takimi tendencami celo v zvezo bivšega ministra za zunanje zadeve Trumbića. Meni nadalje, da ta skup ščina V» d?de» vlade zmožne koalicij^ vsled d« t^ido v nekaj mesecih po trebn« m>ve voïîtvb. Zabeležuje pa tudi glasove o vojaški diktaturi, ki naj napravi konec vsemu »separatizmu«, kateri »doblve svoja bojna povelja iz Moskve.« — Ta dopis ne pohaja iz francoskih rok, kajti g, MouBeet, ki dopisuje v »J. d. D.« Iz Begi» da, se vedno podpiše tn tako perfidije, ka-kor je ta dopis, nI zmožen. Sicer pa je datiran iz Zagreba. Njegova stilizacija pa Je taka, da močno smrdi po — drugem mestu, odkoder se zadnje čase sistematično lansi-rajo v svet tatarske Izmišljotine o »zvezali z Moskvo« in »nemšld propagandi v Jugoslaviji«. Vse izgleda, da ee te nesramnosti kuhajo v radikalnih krogih, kl se ne tn-mujejo našo državo pred celo Evropo die-kreditirati kot ognjišče nemške in rueke propagande. Ni čuda, če nam noče nobena država posoditi ficka. Tako delajo »državotvorne« stranke! Iz zunanje politike. •»Latinska unija.« Mussolini si Je bil zamislil zvezo med »latinskimi nacijami* Francijo, Italija in Belgijo, ki naj rešijo ruhrsko vprašanje in še kaj drugega povrh brez Anglije. Francozi so si pustili to mu-zilco nekaj časa dopasti. Takoj ee je pa pokazalo, da se brez Anglije ne da nic rese-vati, ker Anglija Ima denar, plačuje svoje dolgove, »latinske« nacije pa eo do vratu zadolžene. Zato je Mussolini sedaj po svojih listih pustil »latinsko unijo« pasti. Mož je Jako prilagodljiv vsaki situaciji. * Za avtonomijo Galicije. — Angleška od Poljske odločno zahteva, da mora podeliti Galiciji večjo avtonomijo. S to zadevo se bo pečala najbrže veleposlaniška konferenca v Parizu, ki stoji pred važnim problemom priznanja vzhodnih meja poljske države, kjer bo tudi Rusija igrala važno vlogo. Pri tej priliki hočejo velesile pritisniti na Poljsko v smislu avtonomije Ukrajincev. Za to pa nameravajo baje priznati poljsko suvereniteto nad vzhodno Galicijo. * Opozicijonalne stranko v Angliji pridobivajo vedno več tal. Tako je pri nadomestnih volitvah za parlament v nekem okraju, kjer je bil zmagal lani vladni konservativni kandidat z veliko večino, odne- Prvi zemljanl na mescu. Cudetni doživljaji dveh Angteiev. 80 Angleški spisal H. O. Welle. — Poslovenil —e—. Tam, kjer sem si prej domlšljeval, da Je obraz, tam je bila nepremična, brezdušna krinka, strahotna spaka, brez nosu, brez uše«, — veaj videl jih nisem — z velikimi izbuljenimi očmi, posajenimi ob straneh, ln s navzdol zakrivljenimi, brezizraznimi, polodprtimi čeljustastlmi usti —. Tak je bil »obraz«, ki je strmel v na- Ju-- Nem, zavzet, da — prestrašen sem gledal to nemogoče bitje — prebivalca našega najbližjega sveta —. Mislim, da je bil tudi on zavzet nad nama, morebiti še bolj nego midva nad njim, le da tega nI kazal, — in ni mogel kazati na svojem brezdušnem obrazu. Čepela sva pred njim na tleh, v polnem svitu modre luči, prihajajoče skozi polodprta vrata. In kako sva izgledala — ! Kaj si je neki mislil o »ljudeh« — ja-etopnikih drugega sveta —, ako je sploh vedel, odkod da sva, ln ako je sploh — mislil —. Neobrita sva bila, na dolgem potovanju nama Je zrastla brada, vsa kuštrava sva bila, — Kavorju so njegovi dolgi lasje štrleli v vse vetrove izpod športne čepice. In najina obleka I Mislite si Kavorja v njegovih kratkih hlačah, raztrganih nn mnogih mestih — saj sva ee dovolj plazila po bodičastem gr- movju 1 —, v športni srajci ln dolgi, kra- kasti suknji--. In poleg vsega tega sva bila umazana, neumita, strjena kri se nama je držala rok in obraza--. Jaz sem izgledal kolikormogoče še slabše nego on. Rumen prah je pokrival vso mojo obleko. To je bilo od tistih gobastih rastlin, med katere sem padel, preden sem omedlel. In k vsemu temu so nama še sezuli Čevlje. Našla sva jih poleg sebe na tleh. Tako sta izgledala zastopnika kulturne zemlje na mescu —! In poleg še ujeta, vko-vana v težke verige —! Kavor je prvi prekinil molk. Hotel jo govoriti. Pa grlo mu je bilo hripavo, zakašljal je. Zunaj nekje se Je oglasilo strahotno, lajajoče mukanje, kakor bi se bila prestrašila goveda. Selenit se Je obrnil in stopil k vratom, — še enkrat naju je pogledal — in zaprl je vrata za seboj —. Spet sva bila v črni temi in slcrivnost-no, neznano bobnenje kakor od orjaških strojev nama je donelo na uho —. XIII. Kavor razklada nekatere svoje nazore o mcscu in o njegovih prebivalcih. Molčala sva. Nesrečna najina usoda mi je s tako težo ležala na duši, da mi jo bilo nemogoče trezno misliti. »Ujeli so naju —k sem nazadnje duhovito povedal. »Tisto gobasto zelišče — !« Je godrnjal Kavor. »Hm —! Ce bi ga ne bila jedla, bi bila onemogla obležala in poginila od gladu —k »— ali pa bi bila našla oblo!« Potrpežljivost me je zapuščala vpričo take trdogla osti. Spet sem umolknil. Nekaj časa sva molče sovražila drug drugega. Pobnal sem s prsti po tleh med koleni in rožljal z verigami, ki so mi vezale roke. Pa spet sem čutil potrebo, da se oglasim. »Kako mislite o najinem položaju?« sem vprašal. »Zdi se, da so razumna bitja —. Tile stroji--, luč--k Utihnil je. Očividno ni mogel priti do pravih zaključkov. Priznal je končno: »Vsekakor se zdijo bolj »človeški« čuteča bitja, nego sva imela pravico pričakovati —. Mislim, da —.« Njegovi pretrgani stavki so me ujezili. »No —k »Mislim, da vsa razumna bitja, in edinole razumna bitja, pa najsi stanujejo na kateremkoli planetu, nosijo glavo po koncu in imajo roke in —.« Prekinil se je in začel z drugo mislijo. »Precej globoko sva pod površjem,« je dejal. »Mislim, da — morebiti par sto čevljev, če ne več —.« »Zakaj?« »Hladno je. In najin glas se čuje moč- neje. Najino d i lian Je Jo mirnejše. Tudi tisto neprijetno čuvstvo v grlu ln v uše si h Je prenehalo.« Nisem šo dosedaj opazil tega. Pa je bilo res. »Zrak Je namreč gostejši. Precej globoko sva torej — eno miljo ali kaj globoko v mescu —.« »Na svet v notranjščini mesca nisva mislila!« »Ne.« »Kako tudi!« »Lahko bi si bila mislila kaj tacega! Le da —, le da človek težko opusti priučeno mišljenje!« Pomišljal je. »Sedaj — seve,« Je nadaljeval, »Je stvar čisto razumljiva. — Seveda ! Mesec je poln rovov in hodnikov in votlin. V teh rovih in votlinah je zrak, ki ga manjka na površju —. In — sredi mesca je jezero —• Zakaj bi tudi naj bilo drugače? Mesec Jc po svojem rodu brat zemlje. Manjši brat sicer — pa zakaj bi naj na njem vladale drugačno življenjske prilike ko na zemlji —? Iste prvine, iste sestavine ko na zemlji morajo biti tudi na mescu. In iste kamenine in rudnine. Tudi zrak in voda. Tn ker jih dosedaj nismo opazovali na mes čevi površini, bi si bili morali pravzaprav že zdavnaj misliti, da so pod površjem, — da je mesec torej poln rovov in votlin —« Njegov glas jo donel kakor glas učenjaka, ki razlaga svojim slušateljem novo znanstveno podmeno. Stev. M. SLOVENEC, Зпв 8. mttnoi 1928. etiui 84 sel zdaj veliko zmago kandidat liberalne stranke. Ta stranka, ki se je bila razklala v \squithovce in Lloyd-Georgejevce, se namerava zdaj zopet združiti. Pri nadomestnih volitvah v nekem drugem okraju pa je zmagal proti konservativcu kandidat delavske stranke. • Protianglcški atentati ee množe v Šgiptu. V zadnjem času atentatorji mečejo jombe na ubikacije angleških vojakov in potem hitro zbeže. Angleški visoki komisar namerava poaeči po jako energičnih sredstvih. •Amerika in Rusija. Kakor znano, je ïenator Borah že odpotoval v Moskvo. Zdaj 50 poroča, da se poda v Rusijo še 6 članov ameriškega senata pod vodstvom Ladda. Potovanje je informacijskega značaja in nosi stroške sovjetska vlada. -— »Slovenec« proti predsednika »Kmetijske družbe«. Pod tem naslovom je priobčil »Slovenski Narod« dne 6. t m. notico, r kateri obdolžuje našega odgovornega urodnika, da skuša sodno postopanje zavlačevati in preprečiti, da ne bi prišlo v sadevl obtožbe Gustava Pirca do glavne razprave pred volitvami. G. dr. Natlačen ïam kot zagovornik našega odgovornega urednika poroča glede na to notico »Slo- venskega Naroda« sledeče: Ze v torek, dne 3. t m. dopoldne sem poslal uredništvu »Slovenskega Naroda« glede na njegovo poročilo v tej zadevi naslednje pojasnilo: »Predsednik Kmetijske družbe g. Gustav Pire je ree vložil pri deželnem sodišču v soboto dne 3. t m. obtožbo. 0 tem sem zvedel v ponedeljek 6. t. m., ko sem pri preiskovalnem sodniku poizvedoval o stanju zadeve. Ker se mi Je dalo s pristojne strani naročilo, naj storim vse, da pride v tej zadevi čimpreje bi sicer še pred državno-zborskimi volitvami do glavne razprave, sem sprejel sam obtožnico, ki bi se morala vročiti sicer na lastne roke g. Mihaelu Mo-škercu. Dasi tedaj — bilo je to v ponedeljek okrog 10. dopoldne — še nisem mogel domnevati, da priobči Vaš cenj. list zadevno notico, sem g. preiskovalnega sodnika obenem naprosil, naj sprejme na zapisnik, da se izrecno odpovedujem pravici ugovora zoper obtožnico. Osebno sem tudi proeil g. preiskovalnega sodnika, naj kazenski spis predloži takoj še Istega dne svetoval-stveni zbornici, da »e glavna razprava takoj odredi. S tem Je gotovo zadostno ovržen očitek, da skuša moj klljent sodno postopanje zavlačevati. Glede na ta očitek pa sem danes še v posebni vlogi prosil pri deželnem sodišču, naj se glavna razprava takoj in na čim krajši rok odredi, ker bo s tem očividno ustreženo tako zasebnemu obtožitelju kakor tudi obtožencu. Iz teh dejstev brez-dvomuo sledi, da se sodno postopanje s strani g. Mihaela Moškerca ne zavlačuje, da sem marveč jaz kot njegov zagovornik podvzelvse doslej možne korake, da pride čimprej do glavne razprave. — Za priobčitev teh vrstic se Vam najlepše zahvaljujem ter beležim z odličnim spoštovanjem: Dr. M. Natlačen 1. r.« — Ker ured-aištvo ni smatralo potrebnim ali umestnim, ia priobči to pojasnilo, objavljamo isto mi, ia more javnost pravilno soditi o tem, kako zelo se bojimo obtožbe in glavne razprave glede obdolžitev, ki smo jih zoper predsednika »Kmetijske družbe« g. Gustava Pirca v svojem listu objavili. — Pesnik Josip Stritar svojim rojakom. Odkar sem se vrnil v svojo ljubljeno domovino, sem sprejel od vseh strani in iz vseh krofov svojih rojakov toliko pozdravov, da bi k« ne mogel vsaJtemu poeamezno zahvaliti, tndi će bi bila moja roka še zmožna voditi pero in če bi moje oči ne bile tako oslabele. Največje dokaze ljubezni lz vseh stanov naroda sem pa prejel k rojstnemu dnevu, ki sem ga praznoval prvikrat po dolgih ledih duševnega in telesnega trpljenja, združen zopet za vedno s svojim narodom. Prost vseh življenskih skrbi, skoro že na pragu večnosti, eo posvečene vse moje misli bla-gru mojega naroda in veliki bodočnosti osvobojene domovine. Naj jo medsebojna ljubezen in sloga vseh sinov troedinega naroda pripelje do višave, od koder bo enaka Bolncu z isto gorkoto objemala moje rojake. To mojo iskreno, srčno žel jo sprejmite, dra-p mi rojaki, kot mojo zahvalo za Vašo izkazano mi ljubezen. — V Rogaški Slatini, dne 6. marca 1923. — Josip Stritar. — Herman Wendel т Višnji gori. Dne 5. t. m. nas je prijateljsko obiskal znani publicist Herman Wendel iz Frankfurta ob Меш. V njegovem spremstvu so se nahajali : dr. Prijatelj, vseuč. prof., dr. Joža Glo-nar, knjiž. lieealne knjižnice, dr. Lajo La-jovic in publicist Erjavec. Sprejela jih je izbrana družba v gostilni Nadrah. _ Intimna zabavn jo bila gostom tako po volji, da je g. Wendel obljubil v najkrajšem času n.ov obisk. — Odlikovanje. Kralj Je odlikoval pisatelja Jo-ripa Stritarja ln dr. Pavla Turnerja c redom sv. Save 8. razr., prlmarlja dr. Janka Der-u o v § k a pa ï redom ev. Save 4. razreda. — Ii ieleinlške slnibe. Železniški minister Je valed sklepa ministrskega sveta reaktiviral g. Nego v e t i f a ter ga Je postavil zopet na njegovo preJSnJe mesto kot šefa lnSpektorata v Ljubljani. Sedanji Bel g. B e n e d e k Je premeščen k nadzornemu odboru južne železnice. — Komnlnt češkoslovaške repnblike v Ljubljani poživlja vse češkoslovaške državljane, stanujoče na sedanjem teritoriju Slovenije ln Prekmurja, rojene 1. 1901, 1902 in 1908, naj se pismeno do konca meseca marca zglase pri tukajšnjem uradu. Zadostuje korespondenčni listek. Naj ne navede ime, naslov, dan in leto rojstva, pristojna občina. — TehniSka srednja šola т Ljubljani. V petek, 9. t. m. ob 10. dopoldne (soba št. 8, I. nadstropje, desno) se otvori na tehniški srednji Soli razstava projektov absolventov višje stavbne šole, ki bo trajala do incl. 16. t m. Zajedno bodo razstavljeni tudi zapiski učencev o predavani snovi ter programi iz stavbne mehanike in železobetona. Ta razstava Ima namen inlormirati slovensko javnost o smeri pouka in o kvaliteti učencev, ki zapuščajo kot abi-turijentl omenjeni zavod. Abiturijenti višje stavbne šole eo si pridobili tekom svojega študija ter predpisane prakse toliko praktičnega in teoretičnega znanja, da zamorejo kot stavbeni vodje, konstruktorji ln tehnični uradniki vršiti strokovno po-verjono jim delo. Iz abiturijentov omenjenega zavoda ae bode izobrazil naraSčaj slovenskih stavbenikov. Upati Je, da bodo ti stavbeniki, kt so poleg tehničnega znanja dobili tudi umetniško izobrazbo, gradili stavbe, ki bodo odgovarjale poleg solidno-sti tudi okusu. Velike važnosti za deželo Je njih izobrazba v domači umetnosti. Vasi in trgi, ki so vsled nezadostne Izobrazbe podeželskih zidarskih mojstrov v umetniškem oziru veliko trpele, bodo v teh mladeničih našle navdušene pristaše domače umetnosti. — Prošnja Invalida. Invalid, ki je skoro oslepel ln nI več sposoben vršiti slu2bo, prosi blago-dušna srca, da bi mu odstopila staro obleko, za katero bi bil lz srca hvaležen, ker si sam s svojo neznatno podporo no more ničesar nabaviti. Dobrotne ponndbe na upravo »Slovenca« pod naslovom »Poluslep Invalid«. — Občni zbori strokovnih sknpln Društva zasebnih nameščencev. Za posamezne strokovne skupine DZN ie tem potom sklicuje redne občne zbore in sicer: Skupina trgovine in obrtii dne 20. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v restavraciji «Novi svet« (Prešernova »obal; — skupina denarnih zavodov ln zavarovalnic dne 21. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v restavraciji «Novi svet« (Prešernova soba); sknpina industrije dne 22. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v restavraciji «Novi svet« (Prešernova soba). — Dnevni red vseh teb občnih zborov je sledeči: 1. Poročilo funkcionarjev) 2. volitev odbora strokovne skupine; 3. slučajnosti. — Ako eden ali drugi občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se vrši občni zbor pol ure kes-neje z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih, — Sklicatelji. —Skupščina Društva zasebnih nameščencev sklicana za 25. marca t. 1., je z ozirom na tekoča pogajanja glede pridružitve nadaljnjih organizacij preložena za mcsec dni in se bo vršila v drugi polovici aprila 1923. Dan, kdaj te bo vršila skupščina, objavimo s popolnim dnevnim redom v prihodnji številki «Glasila«. — Osrednji odbor Društva zasebnih nameščencev. — GolJnliJe generalnega ravnatelja industrijskih obratov v Inzcrsdorin. Proti generalnemu ravnatstju inzersdoriskih industrijskih obratov Fuchsu so razne stranke vložile ovadbo zaradi raznih milijonskih goljufij. Fuchsovo podjetje je pred časom napovedalo insolvenco. — Tragedija ruskega begunca. V Novem Sadu se je ustrelil bivši ruski general Vladimir Stflr-mer, nečak svoječasnega ruskega min. predsednika. Bedni gmotni položaj mu je bil neznosen. — Izjava. Lastnik oglasnega zaroda J. Zorman, anorčno in reklamno podjetje, Ljubljana, Gledališka uiicn 2 izjavlja, da Je vsak nesporazum med nJim in g. Vladimirom Šlajpah-Mihajlovičem poravnan. G. Vi. Siajpah-Mihajlovič je s početkom marca t 1. zopet zastopnik oglasnega zavoda: J. Zorman ter poblaščen potovati v interesu in v dobrobit zavoda. — J o š k o Zorman. 1325 — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg Stev. 20, ter Aleksandrova cesta Stev. 1. 3322 š črne kose v Maribora. V mariborsko bolnišnico so 5. t. m. sprejeli bolnika, ki ima črne koze. Vsled tega so ustavili vse obiske v bolnišnici in tudi bolnikov ne puščajo domov, dokler ne bo odstranjena vsaka nevarnost okuženja. š Smrtna kosa. V Št. Jakobu v Slov. gor. Jo umrl veleposestnik in v pok. učitelj Oroslnv Ar-nuš, ki je do svoje sive starosti delal z ljudstvom in za ljudstvo. Svetila mu večna luči II. telovadni teden J. 0. Z. TELOVADNI VEČER LJUBLJANSKIH ORLIC je otvoril rajalni poherd, ki se je razvil v proste vaje za 1. 1923. Te jako posrečeno spajajo fizioloSki moment z estetičnim pod ozirom ženske narave. Tudi vadile so v celoti lepo; vendar je bilo opaziti nekaj površnih gibov in zanikarnih drž, ki so motile harmonijo celote. V koraku je pri polnem upoštevanju nežnosti spola vendar preveč skromnosti — ali pa premalo skupne vaje v korakanju. Mesto vaj s kolebnico, ki so Izostale, je šest Vičank vadilo po sestavi in zmernosti gibov prepriprosto skupinsko vajo. Štiri dijakinje so podale lepe vaje z loparji; bile so manj srečno izbrane, ker v tempu niso harmonirale in si tndi po aposobnosti niso bile enakovrst-ne. Tudi simbolična vaja Orlic (Šiška), katere sestava se »labo ujema z besedilom in je vzlic pevanju telovadk izgledala medlo, je učinkovala elabeje nego sledeče rajanje po narodni peami mlatičev, ki je zadovoljilo a svojo živahnostjo. če* konja z ročaji ao Orlice dobro skakale, vendar močan aplavz vsled lahkote vaj ni bil primeren. Dobro ao naštudirale in telovadile Vičan-ke (12) avoje čedne proste vaje. Se bolje pa ao nastopile Orlice ix Most (12) a palicami; lepe, dosti komplicirane aestave, ki zahtevajo izredno hitroet in spretnost ozir ravnotežja, so točno in harmonično izvedle. Tudi dve petorici iz Šiške sta povoljno, apretno vadili akupin-sko vajo. Proete vaje (brnake) eo nekaterim (med 28) v spominu že obledele, ali pa je manjkalo skupne priprave, ker niso bile redke motnje, netočnosti in neenakosti. Tudi je — sicer oča-rujoča — orkestralna spremljava to dolgo in lepo sestavo mestoma prehitevala ali zadrževala ln tako obtežila točno Izvajanje. Pri upoštevanju teh okolnosti so zadovoljile. Zgledno in r. rutino so podale dve igri in šest dijakinj je vzlic netočnostim v spremljavi dobro vadilo deloma težke kombinacije s kiji. Prostori so bili dobro zasedeni, .vstopnic je le zmanjkalo. Na sporedu bi smelo biti več orodne telovadbe, vendar je bil uspeh poldrugo uro trajajočega nastopa zadovoljiv. V vrstah nastopivših telovadk je mnogo talentov in požrtvovalne pridnosti. J. H. Dane« (četrtek) zvečer nastopi v telovadnici Ljudskega doma zbor vaditeljev po sporedu; Vaditeljske proste vaje. Konj z ročaji. Tekmovalne proste. Skoki s prožno desko. Skupinske vaje. Skoki čez konja vzdolž. Boka. Krogi. Batoni. — Ta večer bo najbrž posebno zadovoljil gledalce po kvaliteti težkih vaj. Gospodarstvo. g Odobreni krediti Narodne banke I. 1922. Letos so znaštili krediti Narodne banke koncem decembra 1922 Î ,8Sf ,S',-i 500 Din kreditov. In sicer so dovolile podružnice Narodne banke v posameznih krajih sledeče iznose кте-iitov: Zagreb 450.460.000 dinarjev, Osijek 9-1 «20.000 Din, Varaždin 84.780.c00 Jlnarjev, Sabao 10.090.000 Din. Sarajevo 85.360.K0 dinarjev, Mostar 'JE lOOtOO Din, Banjaluka 8.820.000 olnarjev, Subotica '/П.^О.ООО Din. Novisad 26.160 000 dinarjev, Vel Befkerek 80.76C,000 Din, Pančevo 30.14C 000 Din, Vrî™ 24 400 000 Din, LJubljana 196 800.000 l.'in, V a r i t< •> i 70 650.000 Din, Split 349Г.ОООО Din, Cetlnje 1П'ГОООС Din. Od te vsne O'.pade n» industrijska p<>d)etja 882 860.000 Din, na trgovske tvrdke 845.180.000 Din, In na ostale ustanove 90.810.000 Din. — Največja vsota reeskompt-nega kredita je znaSala 12 milijonov dinarjev, a najmanjša 60 Din. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi no-tirajo žitu sledeče cene: pšenica 442.50 Din, ječmen 800 Din, koruza 235—245 Din, pšeničnn moka šL 0 646 Din, mekinje 185 Din. — Tendenca slaba. g Naša valuta sopet pada. Kakor vedno tako tudi sedaj. Naša valuta se dvigne, da potem zopet sunkoma pade. Naš dinar je dosegel v Curihu pred 2 dnevoma 6 centimov, danes je pa padel na 5.65 rentimov. — Vse tuje valute in devize so zrastle, tako da bo vso kmalu pri starem. Tudi volitve ne bodo najbržo pomagale. g Naš dinar na tržaški borzi je notiral dne 6. marca 22.90—23.20 lir (7.a 100 Din). g Žetev v Franciji. Letos je pridelala Francija 66 milijonov met. stotev pšenice, medtem ko se je pričakovalo samo 64 milijonov met. stotov. BORZA. Curih, 7. marca. (Izv.) Devize: Pešta —.17.5, Berlin 0.02.55, Italija 25.62, London 25.17, New York 535.75, Pariz 32.50, Prai?a 15.95 Dunai 0 00.75, Bukarešt 2.50, Sofija 3.10, Beograd 5.65, Varšava 0.01.20. — Valute: n. a. K 0.00.75. Zagreb, 7. marca. (Izv.) Devize: PcSta 3.20, Eerlin —45 do —46, Italt'a 4.85—4.87.5, London 465—478, New York 98—94, Pariz 5.90—6.05, Praga 2.95—2,98, Dunaj —13.45 do —14.—, Zurich 18.80 do 19, Bukarešt 48. Valute: dolarji 98. Dunaj, 7. marca. (Izv.) Devize: Pešta 23.20, Berlin 3.45, Italija 3406, London 334.950, New York 71.325, Pariz 4294, Praga 2122, Zurich 13.310, Sofija 412.50, Beograd 734—, Varšava 1.58. IJ Mladinski koncert Ia predavanje. MuzOta dravske div. oblasti priredi v soboto 10. t m. ob pol 15. uri (pol 8. pop.) v dvorani hotela >Union«, tematično analitično Izvajanje Beethovenove S slnfonije. Ker Je ta sintonlja višok vse »lntonične glasbe, bo pri tem izvajanja predaval gosp. prof. dr. Pavel Kozina o vsebini in temutični zgradbi tega umotvora. Ta produkcija je namenjena v prvi vrsti šolski mladini, ker pa ima namen, da se seznani natančneje naša občinstvo s slavnimi prols-vodl svetovne glasbeno umetnosti, Je vstop dovoljen, če bo kaj vstopnic še na razpolago, tudi drugemu občinstvu. Cene vstopnic so minimalne, sedeži po 3. Din, stojišča po 1 Din. Vstopnice v pred-prodaji v Matični knjigarni (Illharm. društvo). lj Predavanje v vrtnarstvu. Sadjarsko ln vrl» narsko društvo priredi v četrtek, dne 16. marca t 1. ob 8. zvečer v dvorani Mladike drugo predavanje. Predava g. kmetijski svetnik V. Rohrman o temi: Pogoji za uspešno vrtnarstvo. Prvo predavanje, ki je bilo v soboto, dne 3. marca, Je bilo kljub slabemu vremonu prav dobro obiskano. Udeleženci so bili s predavanjem prav zadovoljni in so izrazili željo, naj se priredi še več enakih predavanj. K društvu je pristopilo več novih članov. Upamo, da bo drugo predavanje privabilo vse društvene člane, pa tudi prijatelje in ljubitelje vrtnarstva. lj Mladinski dom — Kodeljevo. Danes ob & zvečer predava iz Berolina novodošli g. dr. Ivo Pire o ljudski higijenl. lj Pevski zbor Glasbene Matice v LjubljanL Skupna pevska vaja se vrši ob četrt na 7. uro zvečer za zbor, določen v Maribor. — ODBOR. lj Marijunetno gledališče v Mestnem doma priredi v nedeljo 11. t. m. dve Izredno zanimivi predstavi. Pri prvi predstavi ob 16. uri ee bo igrala tragikomedija v 5. dejanjih: »Mrtvec v rdečem plašču«. Pri drugi predstavi zvečer ob pol 18. uri se na splošno zahtevo igra najboljša igra tekoče sezone »Doktor Faust«. Ker so na letošnjem repertoarju še druge igre in se bliža tekoča sezona svojemu koncu, so občinstvo še posebej opozarja na ti dve predstavi, kateri se najbrže ne bodeta ponavljali več. Predprodaja vstopnic je v nedeljo dopoldne pri blagajni v Mestnem domu od 10. do 12. ure, kakor tudi pol ure pred pričetkom vsakokratne predstave. lj Delavca ekradel. Delaven Vinku Stoku v pl-varni Union je nekdo iz kovčega ukradel 10.800 K prihrankov. Cerkveni vestnik. c Pastoralna konferenca za radovljiško dekanijo bo 18. apr. na Brezjah. Začetek ob pol 2. uri. c Izšel Jo v novem natisu ofirlj hebdomadae sanetae za veliki teden s koralnimi notami, ki je bil več let razprodan. Cena lepo vezanemu izvodu Ja Din 120. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ljudski oder Ljubljanske mmm. lj Umrla je dne 6, t. m. v starosti 64 i let gospa Apolonija Komar. Pogreb bo danes popoldne ob 4. uri iz mrtvašnice deželne bolnice. Svetila ji večna luči Preostalim naše iskreno sožalje! lj Društvo ljubljanskih hišnih posestnikov za gospodarske interese ljubljanskega prebivalstva. Včeraj se je zglasila večja deputacija društva pri Oddelku za trgovino in industrijo z odločno zahtevo, ki jo je že svoj čas stavil ljubljanski občinski svet ter trgovsko-obrtna zbornica po odpravi razdelitve Ljubljane v ometalne okraje, katera razdelitev je povzročila ljubljanskim hišnim posestnikom že obilo škode. Nadalje se je ista deputacija zglasila pri Gradbeni direkciji ter Dravski diviziji, da posreduje radi premestitve smod-nišnice z Ljubljanskega polja ter radi zidave stanovanjskih hiS. Merodajni faktorji so zagotovili tej akciji svojo pomoč, ravno tako smo pa prepričani, da tudi 1 novi obč. svet ljubljanski stori svoje, da se zavarujejo interesi ljubljanskega prebi-1 valstva. —• uprizori Trpljenje in smrt Jezusa Kri»tnsa tn slcert v nedeljo, dno 18. marca ob pol 4. popoldne; v ponedeljek (na praznik sv. Jožeta), dne 19. marca, ob pol 8. zvečer ; v soboto, dne 24. marca ob pol 8. zvečer; v nedeljo, dne 25. marca ob pol 4. popoldne. Predprodaja vstopnic za predstavi dne 18. ir 19. mrtrca od četrtka naprej vsak dan cd 5. do 7, popoldan in na dan predstavo od 9. do 12. dopoldan in popoldan od 3. uro naprej do začetka predstave. Prosveta. pr Ш. einfnnični koncert dravsko godbe. V ponedeljek, dne 12. marca 1923 ob 8. zvečer v dvorani hotela Union, vrši se III. slnfonlnčni koncert godbo dravske div. oblasti pod vodstvom kapelnika dr. Josipa C e r 1 n a. Spored obsega sledeče točke: 1. Parmn: Predigra k operi »Stara pesem«. 2. Beethoven slnfonija št 5 v c-molu. 3. Liszt: Klavirski koncert v Es-duru, igra g. koncertni pianist Anton T r o s t, spremlja orkester dravske div. oblasti. 4. Goldmark: »Sa-kuntsia«, overtura. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Orlovski vestnik. Orel Krakovo-Trnovo. V petek, 9. t. m. ob 8. 7.v. se vrši v lokalu Kolezijska ulica 1 redni odse-lcovni občni zbor. Udeležba po § 74. poslovnika za vse člane strogo obvezna. Bog živil — Odbor. Turistika In sport. Klub kolesarjev in motorlklietov »Ilirija« Ljubljani. Sestanek celokupnega članstva kluba se vrši v soboto, dne 10. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v malem salonu restavracije pri »Slonu«. Ljubljanska porota. Ljubljana, 3. marca. Danes razpravlja porota o naravnost sen* začnem slučaju, o kakršnem ljubljanska porota še ni razpravljala. Dasi Ljubljana nima borze, je postala vsled povojnih razmer veliko izmenjališče lir in zbirališče valutnih Špekulantov: poštenih in goljufov. V Milana ukradeni blankcti za čeke. V tiskarni »Dino Coen« v Milanu so pred poldrugim letom ukradli zvezek blankiîtov za čeke, ki jih je dala tiskali »Banca commerciale di Genova«. Nekaj ukradenih, še ne popolnoma izdelanih čekov si je pridobil tudi ve-rižnik in špekulant z valutami Karel Smuc. Smue si nI upal sam prodajati ukradenih čekov. Smuc jo nagovoril Tržačana Alberta Besednjaka, naj mu proda štiri čeke na 20 000, 50.000, 40.000 in 40.000 lir. Sam si jih ne upa prodati, ker đa v I.iubliani poznajo kot veriž- nika. Besednjak si jih tudi ni upal prodati hi se je odpeljal po svojega brata ▼ Trst, ker ta v Ljubljani ni bil znan. Ko je prišel Ivan Besednjak ▼ Lfubljano, mu je Smuc izročil potni list. glaseč se na ime Domenico d'Agostino in mu izročil štiri čeke, od katerih sta se dva glasila na 40.000, eden na 20.000 in eden na 50.000 lir. Na hrbet teh štirih čekov je Albert Besednjak podpisal ime dozdevnega lastnika Domenika d'Ago-stini. Albert Besednjak in Karel Smuc sta Iv, Besednjaka poučila, kako naj čeke prodaja: trdi naj, da ne zna nič slovenski, da gre kupovat slive v Slavonijo in da hoče zato me- Neprevidno* Ima_____ Ivan Besednjak nato ni nt iskal svojega brata in Smuča, marveč »e le odpeljal s svojim milijonom v Trat. Na Rakeku je pa Imel smolo. Priiela sta ga carinik Slavko Rudež in financer Martin Topolavec in ga gnala v Maribor. Ponujal jima je 100.000 dinarjev, Ce ga izpustita. V Mariboru je celo pobegnil, toaa so ga zopet zaprli. Dne 31. oktobra 1922 eo v Ljubljani zaprli tudi Alberta Besednjaka, pač pa je glavni krivec Karel Smuc pravočasno pobegnil in ei za svoje potovanje potrebni denar preskrbel na originalen način, da ie 30. oktobra 1922 v Novem mestu ravnatelju Slov, eskomptne banke Josipu Lavriču prodal še peti ponarejeni ček, glaseč ae na 65.000 lir, /,a 62O.0OO kron, nakar je brez sledu izginil. Smuc živi zdaj baje v Trstu, njegova žena pa v Ljubljani. Razpravo vodi nadsvetnik dr. Kaiser, na zatožni klopi sedita Ivan Besednjak [zagovornik dr. Pegan) in Albert Besednjak (zagovor- __,________________ nik dr. Krejči), javno obtožbo zastopa aržav- pa pozneie spremenili. Smuc je namreč izve- nega pravdnika namestnik Lavrenčak. del, da stanujeta v Frančiškanski ulici pri | Avditorij je pri razpravi precej velik, rranciški Korene goriška begunca Trpin in prav dobro so zastopali špekulantski in veriž-1 alior. Ivan Besednjak jc šel tja in je mojstr- niški krogi iz ljubljanske zakotne borze, tudi sko igral vlogo laškega kupca Domenica d žena pobeglega Smuča, katerega žrtvi sedita Agostinija. Naprosil ju je, na^ пш ( prodasta | na. zatožni klopi, je med poslušalci in pozorno razpravi. niati lire; poznati ne sme ne brata ne Šmuca. V kavarni Slon se ne smejo poznati. Ivan Besednjak naj pazi na tiste osebe, katerih se bo dotaknil Smuc z roko po rami, katerim naj potem Ivan Besednjak ponudi čeke v nakup. Smuc, kateri pozna v Ljubljani vse valutne špekulante, ki imajo v kavarni Slon nekako zakotno borzo, je pravilno sodil, da se bodo tam ponarejeni čeki najlažje prodali. Načrt eo -тЛ àJM yvoostiniia. iNaprosii ju je, na| mu prodasta ! na za čeke po 9.30 do 9.50 K, ko ie bil takrat kurz s]cdi 10.15 K za Hro^ Trpin je šel prodajat čeke v i Ivan Besednjak je prostodušno priznal, " 1 ~ " " ~ 1 " kar je storil. Rekel je, da je zapravil komjij 800 K od denarja, katerega mu je bil naštel Eskomptno banko. Pogovor je slišal trgovec Domenico Modatti iz Trsta, kateri je nameraval 700.000 K zamenjati v lire. Sklenil ie s Trpinom kupčijo in mu naštel 715.000 K. Dva čeka po 4O.0OO K je prodal nato Trpin Milanu Šublju, kateri ju je prodal Kreditnemu zavodu za trgovino in industrijo za 812.000 K. Po teli kupčijah je Trpin plačal Ivanu Besednjaku 1,380.000 K, provizijo v znesku 147 tisoč kron je pa spravil Trpin v svoj žep. Trpin. Predsednik nadsvetnik dr. Kaiser je zasliševal obtoženca Ivana in Alberta Besednjaka do pol dveh popoldne. Ivan Besednjak je danes trdil, da ni vedel, da so bili čeki ponarejeni, a v Mariboru je priznal, da mu je bilo znano, da je imel opraviti s ponarejenimi F —s— • ——" .u ? *- - . . . . ireje_______ čeki. Tudi njegov brat je danes trdil, da mu nii bilo znano, da ao bili čeki ukradeni. Celo krivdo ie valil na pobeglega Smuča. Ko mu jc predsednik rekel, zakaj je preiskovalnemu sodniku izjavil, da so bili čeki »falg«, je rekel, da mu je okrajni policijski nadzornik Habe na policiji dejal: fVaš brat je v Mariboru priznal, da so čeki »fallc. Sploh pe ne ven, kaj sem preiskovalnemu aodniku povedal. On je vpil na mene, |az sem pa na vse odgovarjal z ^ja«. Povedal ie tudi, da jc šel Smuc brata Ivana v Trst iskat. Ko ee je vrnil v Ljubljano, je iz časopisov posnel, da so brata na Rakeku aretirali. Smnc mu je nato rekel, da ae bo ustrelil, češ, da je veliko izgubil. Ob štirih popoldne je pričel predsednik dr. Kaiser zaališavati priče. Trpin je potrdil, da mu je bd dal Ivan Besednjak 147.000 kron provizije, ko je čeke dobro prodal. Potem ko fe denar že izročil Besednjaku, se mu je cela ■ it kupčija zdela sumljiva, posebno še zato, ker i vJlRi je Ivan Besednjak kar tebi nič meni nič nad " milijon kron za srajco spravil. Opozoril je na celo kupčijo nekega detektiva m mu rekel, da se mudi. Detektiv mu je rekel, da ne misli nič storiti, ker je bančni ravnatelj Reich brez pomisleka kupil oba čeka in izplačal za nju 812.000 K in ker je imel Domenico d'Agostino pravi potni list. i o končanem dokazovanju je stavil porotni senat porotnikom 7 vprašanj. Po govorih državnega pravdnika namestnika Lavrenčaka, zagovornika Ivana Besednjaka dr. Pcgana in Adalberta Besednjaka dr. Krejčija in po temeljitem in objektivnem resuineju predsednika nadsvetnika dr. Kaiserja so se podali porotniki ob 11. uri 10 minut v posvetovnlnleo, iz katere so se vrnili ob 11. uri 29 minut ponoči. Porotniki so soglasno zanikali 6 glavnih vprašanj in potrdili soglnsno le vprašanje o napačni zglasitvi Ivana Besednjakt. pri Grozdu v Mariboru. Predsednik porot.tog« senata nadsvetnik dr. Kaiser ie ob 11. uri 50 munt ?az glasil sodbo, * katero sta bila Besednjak» opro- Sžena bndođetetva goljufije, Ivan Besednjak tudt podkupovanja in napačne zglasitve v hotelu Soča. Zaradi napačne zglasitve pri Grozdu v Mariboru je bil Ivan Besednjak obsojen na 24 ur zapora. Poizvedovanja. Izgubila ee fe dne 6. marca zjutraj na Tržaški cesti od tovarne Golob do tobačne tovarne moška deksa-ura. Pošten najditelj s« prosi, da jo proti dobri nagradi vrne v naš« upravništvo. 1333 afggggagsggggsggaa тшн > zJ ЈШШЖ THftKNARH C »"»»'te'«'»»«»'» V3 GUMENE PETE ik GUMENEPOTPLATE cene)« ln trajntje ao kakor «snoitel Najbolje varstvo proti vlagi I mraza' Trgovski sotnidnik mešane stroke, dober aranžer, vojaščine prost, vajen tudi kont. poslovanja, IŠĆE SLUŽBE v mestu ali na deželi. Vstop takoj. Cenjene ponudbe pod «VESTNA MOČ 1313« na upravo «Slovcnca«. Kranjskega podružnic. SPD| Sprejmem kompanjona REDNI OBČNI ZBOR Upokojenec In dober boljši obrtnik s pomočniki, 38 let star, želi znanja z gospodično ali vdovo v svrho priženitve na prometnem .„ , kraju ali vsaj blizu prometnega kraja. - SPREJMO pri večji restavracij Naslov ------------ pove uprava lista pod štev. 1303. v nedeljo, dne 11. muca, ob pol 14. uri v hotela Razor v Kranjski gori z običajnim vzporedom. Dobro izvežbano blagaimčarko Le resne ponudbe pod: »UPOKOJENEC | 1289« na upravništvo »Slovenca«. Najcenejši nabavni vir za sadežno "«ESkC -sa ц сеђШо čebuijno seme, ieđ čebulo ur Zamenjam STANOVANJE vsen vrst ŽIVIL. Dobavlja in išče za staro, solidno podjetja, dobra branža, zanesljivega, ».načajnega, ki bi bil sposoben in imel veselje do kupčijskega potovanja, s 300.000 do 500.000 Din. — Ponudbe pod: «POŠTENOST« poštno ležeče Ljubljana. 1273 Knjigovodja - bilancist do sedaj pri večjem Industr. podjetju, želi nremenlti dotedanje mesto k Industrijskemu podjetju, trgovini ali zadrugi; najraje ne deželo. Cenj. ponudbe prosim pod c-KnJIgovodja« 1277 na upravo lista. PLETILJE ki majo svoj PLETILNI STROJ, dobijo DELO. - Plača dobra. — GNJEZDA, Turjaški trg št. 6. 1262 SS0"»,,1™ SSSV-SfflLS. TSLTt Ml A RIJE MILIT AR, Novi Sad. Poizve se pri T. i. na Poljanski stražnici. Hlapca . k težkim konjem, dobrega voznika, msr-' : Ijivega, treznega in zanesljivega, samskega stanu SPREJMEM TAKOJ. -»C izgube na&ega predragega soproga, ÀCJli*. Vime A KOMP. trgovina stavbnega materljala PreSernova ul. LJUBLJANA PreSernova ul. Petrolejske VRČE l soeo s posteljen „ . . . . 'ODDAM TAKOJ, v sredini mesta, i t al» brez zabojev in železne BARELS; uporabo kuhinje. - Ponudbe n» upravo Ponudbe na: ALEKS PODVINEC, „„..„.,.. _ tov, usnja, Radeče pri Zid. mostu, k'-'pimo V vsaki množini. — HROVAT i lista pod «NOVA SOBA*. i in KOMP., LJUBLJANA, Vegova ul. 6. POZOR! Nizke cene! t."!:: - -">«• ZVON iz bakra in cins, ce 400 kg težak, redka 1281 šlje, cens Din. 40.000. OLTARNI OKVIR rezan iz lesa, pozlačen, umet. rezbarija iz 16. stol., format 2.40 X 3.80, krasna umetnina, cena Din. 30.000. Cenj. vprašanja na upravo lista pod štev, 1330. zičkov, dvokoles, motorčkov, Si-- valnih strojev in pnevmatike. • wTDIDIIfclA// tovarna dvokoles b » I nlDUNA« otroških vozičkov. - LJUBLJANA, Karlovska cesta 8tev. 4. 5000 kg OGLJA in nova TEHTNICA naprodaj. Naslov pove upravništvo «SLOVENCA« pod: «TEHTNICA 1336«. Naprodaj je VOL in dve breji KRAVI. Vprašati v Dravljah štev. 34. I31i Vodna moč okoli 40 HP, pripravna za žago, mlin ali kako tovarniško podjetje, ODDAM V NAJEM. Stavbeno zemljišče na razpolago. Naslov pri upravništvu cSlovenca« pod «GR. B. Stev. 1323. Parnažaoa50 W v najbogatejšem gozdnem kraju Slovenije, tik ob žcleznici, NAPRODAJ. Tozadevni dopisi pod: »DOBRA BODOČNOST 1322« na upravo «Slovenca«. Mlekarska oprava kompletna, e parnim pogonom, je NAPRODAJ. - Pojasnila daje IVAN RUS, GROSUPLJE. 1252 PIANINO naprodaj dobro ohranjen. Cena 30.000 K. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod št. 1304 ISutortfoi tvomica gumbov, roženih in kovinskih fcdeikov Zaprelb Telefon 12-93 Norveïanska c. 29 Zahvala. Za Ijubcznjive izraze sožalja ob priliki prebridke izgube našega ljubčka, edinega stokota !, mois in otroke ih cenah pri A. SINKOUIC nasi. K. SOSS UUBLJ N , Mestni trij Stev. 1«. Alojzija » pic I m • izrekava tem potom vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti, iskreno zahvalo. Posebej se zahvaljujeva zdravniku g. dr. Jugu za vso požrtvovalnost, preč. duhovščini, slavnemu vodstvu Marijnnišču, čč. sestrom tega zavoda, vsem darovateljem krasnega cvetja, gg. pevcem za ginljivo žalostinko kakor tudi vsem, ki so naju v teh bridkih dneh podpirali ln tolažili. Bog plačaj vsemi J e s c n i c e , da« 6. marca 1923. Žalujoča: ALOJZU in MARIJA GRIL, DIAMALT" Pozor peki! tDiamalt«, tvornice Hanser i ! Sobolka, Bcč-Stadlaa, v predvojni kako-I > vosti, se edino dobi pri glav. zastopniku ! za Jugoslavijo EDUARD DU2ANEC, Zagreb. Skladišče Strossmajerova 10. Varujte se penaredb v prahu ali tekočini! Pri podpisani upravi se potom ponudb proda več tisoč plm. smrekovega in jelovega iesa na panju iz okrožja Radovljica. Prodajni pogoji so tukaj, kakor pri gozdarstvu Thurnov v Predtrgu pri Radovljici na vpogled. Ponudbe morajo biti vložene najkasneje do 16. t. m. pri podpisani upravi. GOZDNA UPRAVA GROFOV THURNOV, Grad Ravne, p. Guštanj. SMREKOVEGA okroglega lesa ali HLODOV in tesanih TRAMOV ; PRODAM tečjo množino pri cesti, Cena I po dogovoru. Naslov pove uprava Usta pod številko 1182. # Ф ♦ Џ ♦ ♦ ♦ ♦ Razprodaja manufaktiRaa blasa. 1 4 4 Tvrdka Franc Ksav. Sonvan. Mestni trg 24 nr.snanja cenj. obči istvn, da se bo prodajala sedanja saloga ^ do 11 marca I vsled skorjašnje preselitve т novi lokal 4 po izdatno znižanih ccnaii. t ♦e lzdaia konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik: Mihael MoSkerc v Liubliani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.