Št 244 (15.688) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul, Montecchi 6 - Tei. 040/7796500 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1 cnn iin poštnina plačana v gotovn I yvu UK SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50% ČETRTEK, 7. NOVEMBRA 1996 Nagrada m zmernost in vendar uspešnost Vojko Coua »Popeljal bom Am< novo tisočletje,« s tei PtiCljm "yoa uola : Thomasu W( Rooseveltu tretji dei hi mu je v tem st UsPelo, da je bil dm Mjen. Za svi Glinto: m ieu je /\m r—dričal, naj ga pi 2 obljubo, da bo v ®tenil, sedaj pa se ji oa Ameriko lahko ■ pitivianega pc Nepotrebnem i ^^enje gnezdo.! 1S® je postopoma Nberalnih sveti Vvhitewaterski vpleteno ženo H Prepričal, naj ospredji " Rue. v štirih J hetjini zniže riCani novičarski Predsednik j pognal v ZDA / AMERIŠKI VOLILCI POTRDILI DOSEDANJEGA PREDSEDNIKA IN REPUBLIKANSKO VEČINO V KONGRESU Clinton je zmagal Razmerje sil ostaja nespremenjeno, tako da je predsednik republikancem že ponudil oljčno vejico sprave in naletel na pozitiven odziv Newta Gingricha Predsedniške volitve po zveznih državah BS] Bob Dole 156 35.444.310 HH Ross Perot 7.301.441 Številke v posameznih državah se nanašajo na Število velikih volivcev VVASHINGTON - Na ameriških volitvah je dosedanji demokratski predsednik prepričljivo premagal svojega republikanskega tekmeca Boba Dola, a njegovim demokratom ni uspelo osvojiti kongresa. V svojem prvem povolilnem govoru pred ogromno množico v Little Rocku je republikanskem ponudil oljeno vejico sprave, ko je pozval h koncu strankarskih razprtij. »Cas je, da državo postavimo pred stranke. Volilci so nam poslali jasno sporočilo - delajte skupaj, soočite se z našimi izzivi, potisnite politiko razdvajanja na stran in združite ameriško skupnost,« je dejal Clintoni Njegov nasprotnik Dole pa je poraz prestal zelo samozave- stno: »Poraz na volitvah boli, toda ne umakni se, temveC nadaljuj z dobrim bojem.« Predsednik predstavniškega doma Newt Gingrich, ki je leta 1994 ponižal demokrate in Clintona, pa mu je sedaj obljubil sodelovanje. »Mislim, da moramo delati skupaj z njim in mu omogočiti, da bo deloval v smeri, katero je zagovarjal v predvolilni kampanji. Ce se bo držal predvolilnih obljub, bomo lahko naSli določeno stopnjo soglasja in že v začetku leta 1997 sprejeli nekaj stvari, ki bodo dobre za Ameriko,« je dejal Gingrich. Kot kaže, se je Amerika odločila za status quo, saj je potrdila vse prejšnje senatorje in večino poslancev, ki so leta 1994 v predstavniškem domu odvzeli večino demokratom. Ameriški volilci torej noCejo drastičnih sprememb in so nagradili vse, ki so bili do sedaj uspešni. Tega se zavedajo tudi republikanci, ki bržkone ne bodo poskušali zrušiti Clintona z obešanjem Hillarynih finančnih škandalov na veliki zvon, ker noCejo napraviti uslugo podpredsedniku Al Goni, skoraj gotovemu demokratskemu kandidatu na predsedniških volitvah leta 2000. Medtem pa se Clinton pripravlja na zamenjave v svoji administraciji, saj je državni tajnik Christopher že napovedal svoj nastop. Na 11. strani Izvršni odbor SKGZ je ponudil odstop GORICA - V goriškem Kulturnem domu je včeraj zasedal glavni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je obravnaval hudo krizo, ki je nastala v zvezi s Tržaško kreditno banko. V uvodnem poročilu je Viljem Cerno podčrtal vlogo in pomen SKGZ, nakar je predsednik Klavdij Palčic orisal zadnja dogajanja v manjšini. Pri tem je v odgovor na nekatere polemike posebno poudaril, da »ni mogoče sprejeti teze, da je celotno naše gibanje kriminalno in skorumpirano«. Palčič je tudi povedal, da je Izvršni odbor sklenil predlagati, da se zveza korenito reorganizira in preide v novo obliko delovanja. Ob koncu je predsednik SKGZ sporočil, da je Izvršni odbor sklenil ponuditi Glavnemu odboru svoj odstop. Po PalčiCevem poročilu se je razvila razprava, ki je v trenutku, ko poročamo, še v teku. Bertinotti podpira slovensko manjšino TRST - Vsedržavni tajnik SKP Fausto Bertinotti se je med včerajšnjim predvolilnim obiskom v Trstu dotaknil tudi vprašanja Tržaške kreditne banke in se srečal tudi s sindikalnim predstavništvom uslužbencev, spregovoril pa je tudi o splošnih problemih slovenske manjšine, ki jih je treba rešiti v okviru izboljšanja sloven-sko-italijanskih odnosov. Na 2. in na 6. strani POKRAJINSKE VOLITVE Kandidati se predstavljajo Danes se predstavljajo: Debenjak Nadja (DSL), Devin-Nabrežina 1; Legiša Etena (SKP), Devin-Nabrežina 4; Nevo Radovič (SSk-TS2000), Devin-Nabrežina 1. Na 6. strani TRST / PREISKAVA O TKB Tudi Suodam Kapič v zaporu Osumljen je lažnih bilanc Njegovo aretacijo je zahteval javni tožilec Raffaele Tito TRST - Preiskava v zvezi s Tržaško kreditno banko, ki jo vodi tukajšnje sodišče, je včeraj v koronejske zapore pripeljala še Sua-dama Kapica. Obdolžen je lažne bilance. Njegovo aretacijo je zahteval namestnik državnega pravdnika Raffaele Tito, ki pa ni želel povedati nobene druge podrobnosti razen tega, Cesar ga dolži. Nalog je podpisal sodnik za predhodne preiskave Raffaele Morvay. Poleg lažne bilance je osumljen tudi neupravičenega prisvajanja ter lažnih družbenih sporočil. Kapica so v uradu obiskah agenti finančne straže, ki so ga najprej odpeljali na sedež v Ul. Giulia, zapem pa v zapor. Do marca letos je bil v upravnem svetu TKB, bil je tajnik, zaposlen pa je pri finančni družbi Safti. Tako njegov položaj kot položaj ostalih, ki so vpleteni v afero TKB, bi se znal še poslabšati, če bo šla banka v likvidacijo. V tem primeru jih znajo obtožiti lažnega stečaja. Slovenske in hrvaške banke za sanacijo TKB ZAGREB - Predstavniki slovenskega in hrvaškega odbora bank-upnikov Tržaške kreditne banke bodo v petek popoldne v Rimu pri odgovornem za nadzorno službo Banke Italije dr. Bianchiju, da bi mu predstavili skupne predloge, da bi povečali svoje možnosti pri reševanju vprašanja Tržaške kreditne banke. Guvernerju Banke Italije Faziu so že posredovali svoj namen, da bi aktivno sodelovali v obojestranskem interesu pri sanaciji TKB. Poleg tega predstavniki slovenskega in hrvaškega odbora bank-upnikov TKB prosijo italijanski emisijski zavod, naj bi jim pomagal pri iskanju italijanskega bančnega partnerja, ki bi sodeloval pri sanaciji TKB, saj, ugotavljajo slovenski in hrvaški bančni izvedenci, bi upniki imeli več interesa pri sanaciji kot pa pri likvidaciji TKB. Na 2. in 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Še težave s finančnim zakonom Pol svoboščin še vztraja pri zahtevi, naj vlada omeji število svojih pooblastil, v nasprotnem primeru pa napoveduje ostro opozicijo in obstrukcijo. Stran 2 Izidi šolskih volitev Pretekli teden so v šolah in državnih vrtcih potekale volitve v svete otroških vrtcev, medrazredne in razredne svete, katerih izide začenjamo objavljati danes. Stran 5 Minister Bersani včeraj v Trstu Minister za industrijo Pierluigi Bersani se je včeraj udeležil srečanja, ki sta ga v Trstu priredili tržaška federacija in deželna skupina DSL. Strane Nižanje inflacijske krivulje Potem ko je oktobra dosegla 3 odstotke, najmanj v zadnjih 27 letih, kaže inflacija na nadaljnje upadanje, tako da bi lahko kmalu zdrsnila celo na 2,5 odst. Stran 9 Poraz Italije z BiH Nogometna reprezentanca Italije je v prijateljskem srečanju v Sarajevu presenetljivo izgubila (1:2) z Bosno in Hercegovino. Stran 16 PREDSTAVNIKI ODBORA BANK-UPNIKOV BODO IMELI JUTRI POGOVORE NA BANKI ITALIJE Poskus slovenskih in hrvaških bank, da bi preprečili likvidacijo TKB Guvernerju Faziu so pismeno posredovale svojo pripravljenost sodelovati pri sanaciji ZAGREB - Predstavniki slovenskega in hrvaškega odbora bank-upnikov Tržaške kreditne banke bodo v petek popoldne v Rimu pri odgovornem za nadzorno službo Banke Italije dr. Bian-chiju; predstavili mu bodo skupno stališče, za katerega so se domenili, kot smo že včeraj na kratko poročali, v torek na srečanju v Hrvaški gospodarski zbornici (HGK) z namenom, da bi povečali svoje možnosti pri reševanju vprašanja Tržaške kreditne banke. Guvernerju Banke Italije Faziu so že posredovali svoj namen, da bi aktivno sodelovali v obojestranskem interesu pri sanaciji TKB. Za tak pristop bi italijanski emisijski zavod moral posredovati slovenskim in hrvaškim bankam podatke o knjigovodskem in premoženjskem stanju TKB, na tej podlagi pa bi lahko ugotovili najboljše možnosti za sanacijo TKB, pri tem podvigu pa bi banke iz sosednjih držav bile pripravljene sodelovati. Poleg tega predstavniki slovenskega in hrvaškega odbora bank-upnikov Tržaške kreditne banke prosijo italijanski emisijski zavod, naj bi jim pomagal pri iskanju italijanskega bančnega partnerja, ki bi sodeloval pri sanaciji TKB, saj, ugotavljajo slovenski in hrvaški banCni izvedenci, bi upniki imeli več interesa pri sanaciji kot pa pri likvidaciji TKB. Ognjen Car, predstavnik združenja bank pri HGK, v okviru katerega je bil ustanovljen svet upnikov TKB, je po predvčerajšnjem srečanju povedal, da so predstavniki konzorcija slovenskih in hrvaških bank "uskladili stališča in se dogovorih za skupni nastop glede reševanja položaja TKB". Po Carjevih besedah so se dogovorili, da bodo predstavniki konzorcija slovenskih in hrvaških bank Cim prej odpotovali na se- stanek z italijansko centralno banko, in včeraj se je izvedelo, da bo sestanek v petek, da bi dobili natančne uradne podatke o poslovanju TKB. »Imamo razloge, da verjamemo, da bodo ti pogovori konstruktivni,« je še dejal Car. "Potrebujemo konkretne podatke, s katerimi ne razpolagamo, da bi se lahko dogovorili o načinu našega vključevanja v položaj TKB. Nimamo uradnih podatkov o bilanci in o stanju v TKB, ne poznamo njenih upnikov in terjatev. V Rim gremo po konkretne podatke, ki jih nimamo, " je izjavil predsednik Združenja bank Slovenije Vojko Cok. Na novinarsko vprašanje o višini dologov, ki jih imajo slovenske in hrvaške banke upnice zamrznjene v TBK, oziroma, Ce so toCni neuradni podatki, po katerih gre za približno 150 milijard lir, sta Vojko Cok in Ognjen Car odgovorila, da te vsote ne želita komentirati in da gre za neuradne podatke iz italijanskega tiska. Slovenski in hrvaški bančniki so izrazili optimizem glede reševanja problema TKB, saj menijo, da odločitev o likvidaciji te banke še ni dokončna. Če bi italijanska stran zavzela trdno stališče do likvidacije TKB, sploh ne bi stopila v stik s hrvaško in slovensko stranjo v zvezi z reševanjem tega vprašanja, je še dejal Vojko Čok, ki je spomnil, da v italijanski sodni praksi ni podobnega primera, ki bi nakazal, kako ravnati v razmerah, do kakršnih je prišlo v TKB. Čok in Car sta na koncu povedala, da lahko z gotovostjo izjavita, da tudi najslabši možni izid reševanja problemov v TKB ne more ogroziti bančnih sistemov obeh držav, pa tudi da nobena od bank upnic tega ne bo občutila v svojem poslovanju. Gre skupno za šest slovenskih in približno 60 hrvaških bank upnic. Bertinotti se je srečal z uslužbenci TKB TRST - Med včerajšnjim obiskom v Trstu se je vsedržavni tajnik SKP Bertinotti sreCal tudi s sindikalnim predstavništvom uslužbencev TKB, ki ga je seznanilo s krizo banke, Bertinotti pa jim je zagotovil podporo stranke pri reševanju problemov. O krizi TKB je Bertinotti spregovoril tudi na tiskovni konferenci. Odnose Italije s Slovenijo je Bertinotti ocenil kot »na poti postopnega izboljšanja, kar je vsekakor pozitivno. Ob tem pa ostajajo razlogi za zaskrbljenost v italijanski stvarnosti. Pomislimo samo na zadevo okrog kreditnega zavoda, ki je pomemben sestavni del odnosov slovenske manjšine, in ki je v tako hudi krizi: Ce ne bodo rešili tega vprašanja, bo proces izboljšanja odnosov nazadoval. Podobno je še s šolo pri Vidmu, v Spetru, ki je tako pomembna v procesu uveljavljanja narodnostne skupnosti: je ne priznavajo, jo ovirajo, grozi ji zaprtje. Torej ugotavljam, da so res politični elementi, ki dajejo nekaj upanja, strukturni elementi pa žal kažejo na probleme, ki jih bo šele treba reševati.« ITALIJA, ALPE JADRAN NOVICE FINANČNI ZAKON / Z GROŽNJO OBSTRUKCIJE IN S SVOJEVRSTNIMI OBLIKAMI PROTESTA Scalfaro »nezaželena oseba« na Južnem Tirolskem BOČEN - Union fiir Sudtirol, južnotirolska stranka Eve Klotz, ki se bori za samoodločbo južnotirolske-ga ljudstva, je proglasila predsednika italijanske republike Oscarja Luigija Scalfara, ki naj bi februarja prihodnjega leta obiskal Južno Tirolsko, za »nezaželeno osebo«. Union je povabila Južnotirolskega predsednika Luisa Durnvvalderja in predsednika deželnega sveta Oskarja Peterlinija, naj umakneta vabilo na obisk, ker naj bi bil Scalfaro »nasprotnik Južnotirolcev« in najvišji predstavnik »kolonialnega duha«. Stranka Eve Klotz je že lanskega septembra ocenila Scalfarov obisk kot »provokacijo«. Nezakonita tovarna s 14Jetnimi delavkami LECCE - Karabinjerji so odkrili neregistrirano tovarno obutve, v kateri je delalo 30 do 40 mladih žensk, med katerimi jih je bila polovica starih komaj 14 let. Ko so v torek vdrli v velik hangar, so uslužbenke še pred njihovim vstopom pobegnile skozi stranska vrata v bližnji hlev, da jih ne bi zalotih pri protizakonitem delu. Takrat pa je v skladišče prispela skupina drugih deklet, ki je prišla po plaCo. Po krajšem obotavljanju so priznale, da so zaposlene v tovarni, in takrat je prišla na dan vsa beda njihovega dela. Lastnika nezakonite tovarne, 32-letni Femando Co-fano in 52-letni Giuseppe Contaldo so jih prisilili na delo od 7 zjutraj do 21.30 zveCer s samo polurnim odmorom za kosilo. Za 213 ur dela so prejemalo po 500 tisoC lir mesečne plaCe, to je 2.300 lir na uro. Delovni pogoji so bili nevzdržni saj so bila vrata in okna tovarne tudi v poletnih mesecih zaprta, da bi ropota strojev ne bilo slišati iz objekta. Ce je katera od deklet zbolela, so prišli ponjo kar na dom, in jo prisilno odpeljali na delovno mesto. Maročana zgorela v borni kolibi REGGIO EMUJA - Dva maroška državljana sta včeraj umrla v požaru, ki je zajel barako, v kateri sta živela. Baraka je bila postavljena na produ reke Sec-chia pri kraju Villalunga eh casalgrande. Vanjo sta se Maročana, 24-letni Jassine Mabchour in 28-letni Mohamed Ouhssaine, zatekla, da bi dobila vsaj borno zavetišče. Po vsej verjetnosti sta prižgala pečico na plin, da bi se ogrela, in nekaj sveč. Prav iskrica iz sveC naj bi ponoči zanetila požar, ki je v nekaj minutah povsem uničil leseno kolibo. Maročanoma ni uspelo pobegniti iz goreCe barake. Nekaj njihovih rojakov, ki so prenoCih v bližnjih barakah, je le slišalo nečloveško kričanje nesrečnežev, ki pa je kmalu utihnilo. ji ■ Paccini Battaglia ostaja v zaporu LA SPEZIA - BanCnik Pierfrancesco Paccini Battaglia, ki je vpleten o preiskavo o italijanskih železnicah, bo ostal v zaporu. Tako so včeraj odločili sodniki za predhodne preiskave, ki so zavrnili zahtevo Paccinijevih odvetnikov za izpustitev njihovega klienta na svobodo. Opozicija še prepričuje vlado naj se odreče pooblastilom J RIM - Finančni zakon se le s težavo prebija skozi opozicijo v poslanski zbornici, kajti liderji Pola svoboščin se še niso odpovedali upanju, da bi se vlada vendarle odločila za močan singnal in omejila število svojih pooblastil, ki jih je povezala s finančnimi dokumenti. V naprotnem primeru, zagotavljajo pri Polu, bo opozicija tako nepopustljiva, da lahko privede do barikad. Dialog med večino in opozicijo je torej še naprej pri vrelišču; Fini je vCeraj potrdil, da sobotna pro- testna manifestacija bo, vladno večino pa je obtožil arogance. Ce ne bo spremenila muzike, je dejal lider Nacionalnega zavezništva, ne vidim možnosti za pogajanja. Kljub tako neugodnim odnosom med večino in opozicijo, je D’Alema sinoči ponovil vabilo Berlusconiju, naj bi se sporazumeli za ustavne reforme. Ne iščem zavezništva, je dejal lider DSL v intervjuju z Enzom Biagijem, ampak sporazum, ki bi omogočil neobhodno reformo države. D’Alema je tudi zagovarjal delo vlade, ki se je morala soočiti z zelo težko začetno fazo, v kateri sta glavna problema finančni zakon in evropski izziv. Zdaj pa jo čaka izziv ustavnih reform. Sekretar DSL je na Biagijevo vprašanje tudi priznal, da ne bi zavrnil vloge predsednika vlade, vendar samo pod pogojem, da bi ga izbrali državljani, ne pa na osnovi dogovora med strankami. Toda vrnimo se k finančnemu zakonu, kajti na v začetku navedena stališča Pola svoboščin so včeraj prišli tudi odgovori predstavnikov vladine večine. Ti menijo, da Pol izkorišča finančni zakon za svojo politično propagando, kar potrjuje tudi včerajšnja »sabotaža« v poslanski zbornici, kjer je opoziciji uspelo prižgati na velikem videu napis »No tax«, zaradi Cesar je bilo zasedanje prekinjeno. Drugi uspeh je dosegla z odobritvijo amandmaja Nacionalnega zavezništva o šoli, ki ga je večinski poročevalec v imenu vlade zavrnil. Amandma predvideva postopno znižanje števila učencev v posameznem razredu, odobren pa je bil tudi amandma Severne lige, ki predvideva ublažitev kriterijev za racionalizacijo šol v višinskih predlih. Med sprejetimi Členi odlokov, ki so povezani s finančnim zakonom, naj omenimo še sprejetje določila, ki spodbuja preobrazbo delovnih razmerij s polnim delovnim Časom v razmerja s polovičnim urnikom, ki bi javnim uslužbencem omogočil0 tudi opravljanje drugega dela. KOPER / SAMOUPRAVNA SKUPNOST LJUBLJANA / V VILI PODROZNlK Italijanska skupnost v Sloveniji ugodno ocenila sporazum Zadovoljstvo ob itolijansko-hrvaški pogodbi o manjšinah KOPER - Obalna samoupravna skupnost za italijansko narodnost je torkov podpis italijan-sko-hrvaškega sporazuma o zaščiti manjšin pozdravila z zadovoljstvom, saj dokument po dolgih letih končno nudi konkretno pravno osnovo stanju skupnosti, ki živi in dela v sosednji državi. Prav tako je Obalna skupnost zadovoljna zaradi zagotovil hrvaške vlade, da si bo prizadevala najti dvostranski sporazum s Slovenijo, pa tudi zaradi ponovnih zagotovil slovenskega zunanjega ministrstva o pripravljenosti na ustrezen sporazum s Hrvaško glede italijanske manjšine. Obalna samoupravna skupnost za italijansko narodnost izraža upanje, da bodo sedanja pogajanja med Rimom in Ljubljano privedla do dvostranskega sporazuma, kajti samo tako bo -ob spoštovanju institucionalnih, pravnih in državnih specifičnosti -mogoCe izvajati dejansko in učinkovito koordinacijo interesov, ki so skupni celotni italijanski manjšini ne glede na državo, v kateri živi. Sa- moupravna skupnost kot zakoniti institucionalni predstavnik italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji vsekakor od vlad v Ljubljani in Rimu pričakuje, da bo redno konzultirana in obveščena o poteku pogajanj in da bo neposredno vključena v isanje možnih rešitev. V ta namen pričakuje tudi, da bo našla pozitivno rešitev nujnost spora-zumevanja med organizacijami, ki institucionalno in ob spoštovanju razližč-nih pravnih sistemov zastopajo italijansko skupnost v obeh državah. Minister Gaber s študenti iz tujine LJUBLJANA - V torek so se študentje iz zamejstva in potomci slovenskih izseljencev po svetu, ki študirajo v Ljubljani, na povabilo ministra za šolstvo in šport zbrali na sprejemu v vili Podrožnik. Prisotne je v imenu slovenske vlade pozdravil gospod Gaber, minister za šolstvo in šport. Minister je v svojem pozdravnem nagovoru ugotovil, da se interes Slovencev izven države za študij v Sloveniji vedno veča. Slovenska država si to zanimanje šteje v Čast, kajti to p°' trjuje določeno kvaliteto slovenskih visokošol' skih zavodov, hkrati pa ji to omogoča, da bod° Slovenci, ki so iz tujin6 prišli študirat v Slovenijo, s tu pridobljeni® znanjem posredno pP' pomogli k uveljavljanj0 celotnega slovenskeg6 naroda, kjerkoli že bod° po svetu. Sprejema se je udeležilo lepo število študentov, med katerimi s° bili tudi številni pripadniki slovenske manjšin6 v Furlaniji - Julijsk1 krajini (t.d.) -—- DEŽELA / PO SKLEPU O LIKVIDACIJI TKB r ZARADI BLOKADE POSLOVANJA ČEDAJSKE TKB i Povoljno mnenje, a tudi nekaj pogojev Novi zavod naj bi obdržal »večjezično tradicijo« TRST - Deželni odbor je prevCe-rajSnjim odobril sicer neobvezno jnnenje o predlogu Banke Italije, da likvidira Tržaško kreditno banko P° prisilnem administrativnem postopku. Sklep ni v bistvu presenetil javnosti, še zlasti po rimskem srečanju, na katerem so zastopniki zakladnega ministrstva in emisijskega zavoda predočili predstavnikoma dežele svoje odločno stališče, po katerem ni nobene druge Otožnosti. Glede samega sklepa, ki ga je odbor sprejel soglasno, se je včeraj izvedelo nekaj več podrobnosti. Stališče deželne vlade sloni v prvi vrsti na ugotovitvi, da je likvidacija TKB predpogoj za zaščito interesov malih varčevalcev, saj samo v takem primeru lahko poseže medbančni jamstveni sklad, ki bo povr-011 v celoti vloge do 200 milijonov lir in 75% vlog do ene milijarde lir. Obenem pa je deželna vlada sporočila Banki Italije in vladi svoje gledanje na posledice, ki jih bo lik- vidacija povzročila tukajšnji gospodarski in socialni stvarnosti, ki imata svoje posebne značilnosti in sta že v težavah. Zato se mnenje deželne uprave glede likvidacije TKB ni omejilo samo na formalno privoljenje likvidaciji, pač pa se je okvirilo v scenarij širših gospodarskih in socialnih posledic, ki jih bo utrpelo tukajšnje področje in predvsem številna mala podjetja. Povoljno mnenje je torej podrejeno spoštovanju drugih zahtev, ki se jim ni mogoče odpovedati, da namreč rimska vlada in osrednja banka najdeta druge operaterje, ki bodo omogočili pobude za zaščito gospodarskega sistema. Take pobude morajo meriti tudi k obnovi finančnega delovanja v primernih oblikah, ki naj preprečijo najbolj negativne posledice likvidacije banke. Zaradi vsega tega je v svojem sklepu deželna vlada zaprosila, da bi jo iz Rima seznanjali in se posvetovali glede vseh pobud in rešitev, ki jih bosta sprejeli vlada in emisijski zavod tudi z namenom, da zaščitijo večjezično tradicijo finančnega zavoda, ki naj bi nastal po likvidaciji TKB. Poleg tega je deželna vlada zaprosila osrednjo vlado, naj podaljša veljavnost podpisnih jamstev za carinske operacije, ki jih je izdala TKB, in podaljša tudi rok za plačevanje davkov v primerih težav vezanih na začasno zamrznitev računov. Do tu neuradne informacije, ki so pronicnile v javnost glede po-voljnega mnenja deželne uprave za prisilno administrativno likvidacijo Tržaške kreditne banke. Zabeležiti gre torej, da je mnenje pogojeno spoštovanju nekaterih obveznosti, s katerimi naj bi zagotovili delno ublažitev gospodarskih in socialnih posledic, poleg tega pa tudi zahtevi, da bi morebitni prenovljeni bančni zavod ohranil »večjezično kulturno tradicijo«. Kar seveda ni prav dosti, v sedanjih težkih časih pa je tudi to bilka, na kateri lahko visi vsaj nekaj upanja, da ni prav vse izgubljeno. Temne sence nad Novim Matajurjem Pod vprašajem izhajanje tednika Beneških Slovencev - Poziv pristojnim dejavnikom na- Z Novega Matajurja smo prejeli slednje tiskovno sporočilo: Posledice krize v Tržaški kreditni banki so se pokazale tudi pri našem časopisu, ki je določene težave imel že prej, saj zaposleni pri njem že nekaj mesecev ne dobivajo osebnih dohodkov. Zadruga, ki izdaja tednik Novi Matajur, ima namreč svoje račune v čedajski podružnici TKB. V tem denarnem zavodu so tudi osebni računi vseh uslužbencev; vse pa je ustavljeno zaradi blokade izplačil in poslovanja banke same. Ob zgoraj omenjenih težavah je sedaj pod vprašajem celo izhajanje Novega Matajurja. Podjetje Edigraph, ki tiska naš tednik, ni več pripravljeno še naprej nam ponujati svojih storitev. Pogoj, ki so nam ga postavili v tiskarni, predvideva poravnavo stroškov za tiskanje za vsako številko sproti. Zaradi blokade računov naše zadruge pri TKB, smo se znašli v položaju, da nimamo nobenih finančnih sredstev, da bi ugodili zahtevi Edi-grapha in obstaja stvarna nevarnost, da prihodnji teden prekinemo z izdajo našega časopisa, ki ima svojo medijsko vlogo med Slovenci v Benečiji, med številnimi izseljenci in sploh v našem slovenskem prostoru. Povedati velja, da je tudi Novi Matajur »žrtev« prepočasnih izplačil javnih prispevkov, od katerih je odvisno naše življenje. Danes še čakamo na denar, ki nam je bil nakazan s strani dežele za poslovno leto 1994, kar pomeni, da smo v zaostanku skoraj tri leta. To dejstvo nas je sililo, da smo se tudi mi zadolžili z bančnimi posojili, s katerimi smo zagotovili izid Novega Matajurja in kljub določeni zamudi tudi zagotavljali mesečne dohodke zaposlenemu osebju. Zaradi nastalega položaja smo dolžni obvestiti naše bralce in vso slovensko javnost, da v takšnem kritičnem stanju ne moremo zagotoviti rednega izhajanja našega tednika. Obenem pozivamo vse pristojne dejavnike, da za naš tednik, kot tudi za ostale, ki so se znašli v enakem položaju, poiščejo primemo in hitro rešitev. ~~C LJUBLJANA / Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE SLOVENSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Kračun: »Evropske posledice« likvidacije LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Davorin Kračun je včeraj na redni mesečni tiskovni konferenci poudaril pomen Tržaške kreditne banke tudi za Slovenijo in to iz dvojnega vidika. Likvidacija banke bi namreč pomenila hud udarec zaupanju v italijanski bančni sistem in njene finančne strukture, oši-bila bi komercialne povezave in bi imela celo evropske posledice. Predvsem pa je TKB pomembna za življenje slo- venske manjšine v Italiji. Kračun je še izrecno poudaril šibitev italijanske kredibilnosti v odnosu do Evropske unije in njenih ustanov, za Slovenijo pa predvsem politični interes, ki prihaja tudi do izraza v skrbi Slovenije za svojo manjšino. Prisoten je tudi neposredni ekonomski interes, ki je prišel do izraza z ustanovitvijo dveh konzorcijev zainteresiranih slovenskih in italijanskih bank in ki ju slovensko zunanje ministrstvo odločno podpira in pričakuje sodelovanje Banke Italije, s katero se bodo predstavniki obeh konzorcijev, slovenskega in hrvaškega, predvidoma sestali danes v Rimu. Minister Kračun je tudi ocenil podpis dvostranske hrvaško-italijanske pogodbe o italijanski manjšini in sklicevanje na Slovenijo v preambuli pogodbe in nekaterih členih kot slovensko pričakovanje, da obe državi podpisnici nameravata dvigniti raven zaščite obeh manjšin na tisto višino, ki jo že nudi Slovenija italijanski manjšini na svojem ozemlju. Gre torej za raven zaščite italijanske manjšine na Hrvaškem in predvsem nezadostno zaščitno raven slovenske manjšine v Italiji. Pri tem gre za dvostranski dogovor obeh držav, ki ne obvezuje Slovenijo, ki pa je pripravljena na kakršenkoli dvostranski razgovor o dvigovanju manjšinske zaščite, zavrača pa večstranske dogovore, kot je bil to primer trostranskega sporazuma 1992. leta, ki ga Slovenija ni podpisala. Minister Kračun je nato navedel vrsto uspešnih dvostranskih in drugih razgovorov, s katerimi Slovenija krepi vsestransko sodelovanje. Se posebej je pozdravil ponovno izvolitev ameriškega predsednika, s katerim Slovenija utrjuje prijateljske odnose. (b.s.) O TKB ANALIZA SLOVENSKEGA DEŽELNEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA Trije možni scenariji razvoja krize TKB rensko deželno gospodar- Brez dvoma smo priča nonolni so lahko nemudoma nreVlirani 91 T ilnnUc-Uo v.:i . , Slovensko deželno gospodar-sko združenje zavzeto spremlja jjazvoj dogodkov v zvezi s iržasko kreditno banko. Smatra-10 je zato za potrebno, da se javnosti posredujejo razmišljanja, ki j!aj nekoliko bolje razsvetlijo raz-n^ne hipoteze nadaljnjega razvoja '(r'zne situacije. Uvedba komisarske uprave v KB je bila odrejena s strani . anbe Italije z namenom, da bo jzredna uprava bolje zavarovala toterese varčevalcev, podjetnikov 111 delničarjev, kot redni upravni nrgaru. DejstVa govorijo drugače: oniisarska uprava je sprožila pri depozitantih strah, da bodo ob Prihranke, zato so jih pričeli od-asati. Cez nekaj dni je sledila blokada plačil. Blokada je bila prvič uvedena, odkar je v veljavi novi bančni ~akon in prvič, odkar vloge ščiti odbančni sklad. Ne bomo se Puščah v razglabljanje, zakaj je to doletelo prav TKB, kljub temu, da o bile v drugih sličnih situacijah gube dosti večje. Po 15 dneh ni ? uradnih razlag s strani komisa-uanega Zavoda, kako naj se rav-dajo varčevalci in kako se morajo ',Vnati tisti, ki so se pri banki poučevali servisnih dejavnosti, odjetja ne vedo, kdaj bodo lahko Brez dvoma smo priča popolni nepripravljenosti za upravljanje takšne situacije. Pristop je tipično birokratski. Med klienti se širi prepričanje, da bankam ne gre več zaupati denarja. Banka Italije je za uvedbo likvidacije. Toda kakšne? Slovenska manjšina je za sanacijo. Vendar kako? Tu nakazujemo nekaj možnih posledic, za poglobitev posameznih problemov pa bo prilika v naslednjih dneh. 1) Likvidacija banke - trda: kot pri stečajnih postopkih. Likvidator realizira aktivo in s tem, kar realizira, plača pasivo. To pomeni, da mora izterjati posojila, prodati nepremičnine in opremo, ter z izkupičkom plačati pasivo - hranilne vloge in depozite. Posojila je možno izterjati takoj. Nekatera so dolgoročna in bo treba čakati leta, da se jih realizira, oziroma da se jih lahko proda drugim bankam in izterja takoj. Krediti na tekočih računih TKr „r2laSe ™ včasih uslužbenci Up dajejo različne interpretacije, r Uunajo točnih navodil. Popravek V naših včerajšnjih »navodilih za plačila računov s stalnim nalogom pri TKB« smo pomotoma zapisali, da je za pojasnila na razpolago »funkcionar Igor Brana«, ki pa ni funkcionar, pač pa madnik. G. Igorju Brani se oproščamo za napako. so lahko nemudoma preklicani in jih podjetja morajo takoj preklicati. Dne 30.6.1996 jih je bilo za skupno 260 milijard lir (II Pic-colo 2.11.1996). Prepričani smo, da je nemudno vračanje za večino podjetij nemogoče, saj tega ne vzdržijo niti Berlusconi ali Agnelli, kaj šele import-export podjetja, ki so bila glavni koristnik teh kreditov. To pomeni, da bodo imela številna podjetja težave, morala se bodo redimen-zionirati (izguba delovnih mest) ali pa bodo zašla v stečaj, kar pomeni tudi povečanje izgub banke same. Dokler likvidator ne realizira vse aktive, ne more izplačati pa-sive. To pomeni, da ne bodo imetniki depozitov nad milijardo lir (v glavnem podjetja in banke, a tudi posamezniki), ki jih ne krije medbančni sklad, prejeli niti lire. Za nekatere je to prava katastrofa in spet je ogroženih nekaj podjetij in celo bank. V kolikor pri likvidaciji tečejo stroški in dohodkov ni, se bo aktiva krčila, pasivi bo zato čedalje manj mogoče ugoditi. Na grobo predvidena izguba v tovrstnem postopku gotovo dosega napovedanih 300 milijard lir, kar pomeni, da gotovo ne bo mogoče vrniti polovice hranilnih vlog. Skratka je tisti, ki ga ne krije medbančni sklad, ob vse. Delničarji pa so v tem primeru tako ali tako izgubili vse. 2) Likvidacija banke - mehka. Postopek je podoben prvemu, vendar vzporedno nastajajoča banka prevzame zdrave veje dosedanjih klientov in sektorje dejavnosti, morebitne izgube pa pokriva s svojim kapitalom. V tem primem je možno, da se preprečijo težave številnim podjetjem, ki lahko vračajo svoje obveznosti, če imajo na razpolago dovolj časa. Prepreči se popolna izguba delovnih mest in klientele, ki dobi delno kontinuiteto v novi banki. Realizacija aktive je višja in cena celotne sanacije pri varčevalcih nižja. V sorazmerno kratkem času (nekaj mesecev) je lahko del depozitov, ka jih krije medbančni sklad, vrnjen podjetjem in zasebnikom. Možna je tudi prodaja vej podjetja. Likvidator se lahko odloči, da banko razkosa in proda po delih z vso krajevno klientelo in uslužbenci vred najboljšemu ponudniku. Ta možnost je seveda odvisna od dejstva, če je dovolj zanimanja na trgu in od sistema prodaje, ter sposobnosti likvidatorja, da to spelje hitro in uspešno. Tudi v tem primem je možnost realizacije aktive višja kot v primem 1). V primem, da aktiva ni višja od pasive, delničarji izgubijo vse. 3) Sanacija banke V tem primem gre za postopek, ki je bil v podobnih okoliščinah že izveden drugje. Neka banka ah nova banka zbere zadostni kapital, prevzame banko v celoti in krije nastale izgube. Banka izgubi ime, delničarji vloženi kapital, del uslužbencev verjetno delovno mesto, varčevalci ohranijo svoje vloge, podjetja pa z novim subjektom nadaljujejo z delom. Brez dvoma je to najcenejša varianta. Problem je dobiti partnerje, ki so pripravljeni to narediti. Ocenili so, da bo medbančni sklad izgubil vsaj 100 milijard za obrambo hranilnih vlog. Dovolj bi bilo, da bi manjšo vsoto nakazal v kapital nove banke skupno z drugimi vlagatelji. Nakazah smo nekaj postopkov, morda niso dovolj poglobljeni. Zavedamo se, da ni to najbolj primemo mesto za daljše razprave, zato se opravičujemo za logične pomanjkljivosti. Vendar je umestno, da nepoučenim predočimo nekatere posledice različnih izbir. Brez dvoma bi bilo primemo, da bi morebitni likvidator bil iz vrst manjšine ah pa vsaj dober poznavalec mednarodnega poslovanja. V primem, da bi bilo likvidatorjev več, je ta potreba skoraj obvezna. V naslednjih dneh bomo skušah prikazah posledice, ki jih lahko imajo različne izbire za krajevno gospodarstvo in za vlogo, ki naj bi jo imela Trst in naša Dežela v povezavi z vzhodnimi tržišči. Stališče tajnika DSL Kar se je pripetilo v Kreditni banki, je pred očmi vseh, vsaj glede neposrednih posledic: izguba velikega premoženja ter obu-božanje številnih varčevalcev, kolaps močnega toka gospodarsko-finančnih tokov s centrom v Trstu, močan udarec imidžu ter negotove perspektive. Tako piše v tiskovnem sporočilu deželnega tajnika DSL Alessandra Ma-rana, ki zatem ugotavlja, da je Kreditna banka na videz atipična in ima nekatere skupne točke s številnimi drugimi goaspodar-sko-bančnimi inštitucijami po svetu, ki slonijo npr. na etnični identiteti (banke Afroameričanov v New Yorku) itd. Zaradi te atipičnosti je njihovo delovanje zelo široko, po drugi strani pa kontrolni organi marsikdaj zatisnejo oko, ko gre za tvegane operacije. Običajno vodi take inštuticije ožji aristokratski krog visokih funkcionarjev, ki je zelo pozorno izbran, uživa prestiž ter ima vpliv v svojem okolju. Tudi druge okoliščine mu omogočajo, da obdrži svoj položaj, ki je sicer ugleden, a večkrat vodi tudi v razsipništvo in propad. Poleg tega ne gre pozabiti na slepoto predstavnikov inštitucij, javnih oblasti itd. Maran pravi, da se tako glede Kreditne banke in morda tudi drugih bančnih ustanov v deželi niso držali naukov katoliških zadružniških posojilnic izpred sto in več let, pri čemer so bih večkrat v ospredju slovenski duhovniki in kmetje, ki so se borili proti odemštvu, zaostalosti in revščini. Nauki so sila enostavni, narekuje jih zdrava pamet: posojilnice lahko vodijo le sposobni in pošteni ljudje, takim se lahko tudi posoja denar, potrebna so jamstva, posojila je treba redno vračati. GLOSA Prelom v manjšinski politiki Rima Jože Pirjevec Glede manjšinskega vprašanja Italija nima srečne roke, morda tudi zato, ker od samega nastanka ni priznavala lastne etnične in kulturne raznolikosti. Ideološka premisa, da obstaja enoten italijanski narod, ki naj sovpada z italijansko državo, je imela že v času risor-gimenta dvojno posledico: z ene strani je skušala rimska vlada na svojem ozemlju povsem izničiti vsako jezikovno ali etnično drugačnost, z druge pa se za svoje manjšine v tujini, denimo v Franciji ali v Švici, sploh ni zanimala. Edina manjšina, za katero se je italijanska javnost v desetletjih pred prvo svetovno vojno ogrela, je bila italijanska manjšina v habsburški monarhiji, pa še v tem primeru zato, ker je služila za krepitev njenih imperialističnih ambicij v balkanskem in podonavskem prostoru. Italijani v Trstu, Istri, Dalmaciji in na Tridentinskem so postali tako »irredenti«, ljudje, ki jih je bilo treba rešiti izpod tujega jarma, ne pa manjšina, ki naj bi jo zaščitili znotraj obstoječih državnih meja. Ta logika se je po letu 1918 nadaljevala. Se naprej je skušala rimska vlada zlepa ali zgrda asimilirati manjšine na svojem ozemlju, če pa se je zanimala za lastne na tujem, je to storila le, kadar je takšna zavzetost služila njeni agresivni zunanji politiki. Po drugi svetovni vojni je poraz sicer prisilil Italijo, da se je začela - pa čeprav z velikimi zadržki -soočati z manjšinskim vprašanjem znotraj lastnih meja, to pa ne pomeni, da bi se bog-vekaj brigala za novo manjšino, ki je nastala v Istri. Dolgo, praktično do osimskih sporazumov, so Italijani, ki so se odločili ostati v Jugoslaviji, veljali za sumljive osebe, če ne celo za ljudi, ki so se iz ideološkega prepričanja izneverili domovini. Kako daleč so bili od zavesti in skrbi vodilnih italijanskih politikov, je pred nekaj leti jasno pričala izjava bivšega predsednika republike Cossige, iz katere je bilo mogoče razbrati, da o njih nič ne ve. Sele v zadnjem desetletju je prišlo v delovanju rimskih oblasti do bolj konstruktivnega' odnosa do italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem, pri čemer pa se po razpadu Ju- goslavije pogosto tudi ni bilo mogoče otresti suma, da jih ne skrbi toliko njena zaščita, kolikor vloga, ki bi jo lahko odigrala pri širjenju italijanskega vpliva v Srednjo Evropo in na Balkan. Sporazum o pravicah manjšin, ki sta ga v torek podpisala hrvaški in italijanski zunanji minister, pomeni v določenem smislu prelom z donedavno manjšinsko politiko rimske vlade, saj sloni na odpovedi iredentistični miselnosti. Po svoje pa je zgovoren bolj v tem, o čemer ne govori, kot v tem, kar v njem piše. Problema begunskega imetja v hrvaški Istri in na Reki namreč sploh ne omenja, kakor da bi še do včeraj ne bil tisti poskusni kamen, na katerem je rimska vlada merila demokratičnost in evropsko zrelost Slovenije. Očitno je v Farnesini prevladalo mnenje, da s politiko, kakršno je začrtala Berlusconijeva vlada in jo je Dinijeva nadaljevala, ni mogoče priti daleč in da je treba v Srednji Evropi ubrati drugačne strune. Pri tem pa je treba reči, da je zaznati od samega začetka precejšnjo kakofonijo. Vzemimo recimo 5., 6. in 7. člen pravkar podpisanega italijansko-hr-vaškega sporazuma. V njem je govor o slovenskih državljanih italijanske narodnosti, ki imajo posebne pravice na Hrvaškem, kar izzveni nadvse nenavadno, za slovensko državo pa naravnost omalovažujoče. V mednarodnih odnosih ni namreč navada, da bi dva suverena osebka sklepala pogodbe na rovaš tretjega, ne da bi ga o tem obvestila - če te seveda niso ofenzivnega značaja. Ne rečem, da smo s hrvaško-ita-lijanskim sporazumom tako daleč. Ne more pa biti dvoma, da s strani Zagreba in Rima ne gre za prav prijateljsko gesto do Ljubljane. S M I UREDNIŠTVU Naša šola ni pepelka-univeratetni študij slovenskih učiteljev v Italiji Spoštovano uredništvo, čeprav z zamudo, želim dopolniti uvodni članek Primorskega dnevnika z dne 27. julija letos, tema je še vedno aktualna in upam tudi, da nam vlije novega poguma v teh težkih trenutkih. Ze delegirani odloki so leta 1974 določali, da mora imeti vse učno osebje univerzitetno izobrazbo, vendar smo čakali na zakon o reformi univerzitetnega študija do novembra 1990. Nadaljnjih šest let je minilo, preden smo dočakali ustanovna odloka (O.P.R.) o štiriletnem univerzitetnem študiju za osnovnošolski pouk in o dveletni podiplomski pedagoški in didaktični specializaciji za srednješolski pouk, ki bi morala steči v naslednjem akademskem letu. Slovenski šolniki niso čakali praznih rok. V osemdesetih letih je v Novi Gorici za izobraževanje učiteljev delovala Pedagoška akademija Ljubljanske univerze (tj. prva stopnja univerzitetnega študija) z oddelkom triletnega študija ob delu. Goriški didaktični ravnateljici, ki sta se zavedali, da so učitelji v Italiji pomanjkljivo pripravljeni za današnje potrebe (štiriletno učiteljišče, katerega diploma ni dala niti možnosti vpisa na univerzo), sta v odboru Sindikata slovenske šole v Gorici sprožili pobudo za študij goriških slovenskih učiteljev na Pedagoški akademiji. Sindikat je stopil v stik z novogoriško enoto Zavoda za šolstvo, 4. marca 1984 je sledil obisk na Pedagoški akademiji v Ljubljani in v naslednjem šolskem letu je stekel študij ob delu za zamejske učitelje. Na ta študij se je prijavilo 20 goriških učiteljev. Predavanja so potekala na Osnovni šoli Otona Zupančiča v Gorici dvakrat tedensko v popoldanskem času. Prvo leto so stekla predvsem predavanja iz slovenščine, ker so bile potrebe na tem področju najbolj občutene. 11 učiteljev je nadaljevalo študij tudi naslednji dve leti in 10 jih je vztrajalo do konca ter študij uspešno zaključilo z zagovorom diplomske naloge. Izpite so študentke polagale v Novi Gorici in zadnja leta v Ljubljani. Leta 1986 sta pedagoški svetovalec RS za slovenske šole na Tržaškem, prof. Silvo Fatur, in koprska enota Pedagoške akademije Ljubljanske univerze sprožili enako pobudo pri tržaškem tajništvu Sindikata slovenske šole. Tudi tu so se učitelji z navdušenjem odzvali in za študij se je prijavilo 35 učiteljev. Predavanja so se prvo leto vršila na Učiteljišču A.M. Slomška v popoldanskem času. V naslednjih letih »tuja univerza« ni dobila več dovoljenja za delovanje na Tržaškem, tako je študentke čakala dodatna obremenitev po- poldanskih in večernih predavanj v Kopru, seveda poleg izpolnjevanja rednih učiteljskih obveznosti. Po triletnem študiju, polaganju izpitov in zagovom diplomske naloge jih je do leta 1991 dvanajst uspešno zaključilo prvstopenjski univerzitetni študij na Pedagoški akademiji. Z letom 1989 je v Sloveniji stekla preobrazba Pedagoške akademije v Pedagoško fakulteto Ta nudi od leta 1993 popolno štiriletno univerzitetno izobraževanje za poučevanje na osnovnih šolah (razredna stopnja šolanja v Sloveniji, kjer traja osnovna šola osem let). Deset tržaških učiteljic, ki so že dosegle diplomo Pedagoške akademije, se je vpisalo tudi na drugo stopnjo študija ob delu za dodatna tri leta predavanj ter pridobilo univerzitetno diplomo za poučevanje na osnovnih šolah. Te so (med oklepaji navajam naslove drugostopenjskih diplomskih nalog): Tiziana Križmančič (Skladenjske zmožnosti učencev 5. razreda OS s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem) Kristina Kovačič (Novinarski žanri v 5. razredu OS) Elena Škabar (Barve in barvila) Nadja Škabar (Histogrami in grafi) Lučka Križmančič (Uporaba astrologije za pedagoško delo v razredu) Elizabeta Prašel (Geometrija na začetku šolanja) Tatjana Cibic (Otrok in geometrija) Majda Mihačič (Bralno razumevanje na jezikovno mešanem področju) Sara Burolo (Prehod iz otroškega vrtca v osnovno šolo glede na osvajanje pisnega jezika) Danjela Slapnik (Projektna metoda dela) Prva na seznamu je zagovarjala diplomsko nalogo že oktobra 1992, ostale decembra 1995 oz. januarja 1996 v Kopru ali v Ljubljani. Nadaljnjih pet Goričank, ki so zaključile Pedagoško akademijo v Gorici, se je v šolskem letu 1992/93 vpisalo na drugo stopnjo študija ob delu v organizaciji koprske enote Pedagoške fakultete. Prvo leto so sledile študiju v Sežani, zatem v Kopru. Letos pozimi je Kristina Kovačič vložila prošnjo za priznanje univerzitetne diplome, da bi izkoristila možnost, ki jo slovenskim učiteljem in profesorjem nudi zakon 270/982. Spomladi ji je, po povoljnem mnenju Vsedržavnega šolskega sveta, minister izdal enakovrednost (ekvipolenco) za poučevanje na slovenskih šolah z vsemi pravnimi pravicami, ki jih univerzitetna diploma prinaša. S tem je Kristina odprla pot priznanja tega študija tudi ostalim. In - neverjetno, ampak resnično: slovenska šola je tako po vsej verjetnosti dobila prvo osnovnošolsko profesorico v Italiji! Avstrijske in francoske univerze, na katerih večkrat študirajo Južni Tirolci in Valdostanci, nudijo namreč bodočim učiteljem samo prvostopenjsko univerzitetno izobrazbo. Vse študentke si zaslužijo veliko priznanje. Dolgoletni študij ob delu med Trstom, Koprom in Ljubljano, predstavitev dveh diplomskih nalog ob prehodu iz prve ureditve v drugo poleg obremenitev rednega šolskega dela in zahtev mladih družin, včasih tudi ob nerazumevanju okolja, je zahteval od njih mnogo navdušenja, mnogo truda, vztrajnosti in vsakodnevnih odpovedi. Dodatne težave je prineslo slabšanje slovensko-italijanskih odnosov in s strani Italije začasni enostranski preklic sporazuma o medsebojnem priznavanju univerzitetnih diplom pred nekaj leti, tako da dekleta res niso videla poti za priznanje v študij vloženega truda. Naša šola ni pepelka, če se lahko ponaša s tako klenimi značaji svojih učiteljev v zgled mladim rodovom ter s predajanjem znanja doseženega na univerzi, ki ima večdesetletno tradicijo pedagoškega in didaktičnega izobraževanja učiteljev. Radi vidimo negativne plati slovenske šole in o njih govorimo, prednosti, ki jih ta ponuja, pa se največkrat ne zavemo. Živka Marc 0 selektivnem pobiranju in odvažanju odpadkov Podjetje Mazzulini iz Gorice, nam je poslalo, s prošnjo za objavo, daljše pismo glede selektivnega pobiranja in odvažanja odpadkov. Pismo obravnava vprašanje, ki zadeva, poleg konkretnega primera Občine Sovodnje, tudi druge krajevne uprave. Objavljamo ga v celoti v prevodu. "Naše podjetje se ukvarja z zbiranjem odpadnih surovin že od dalnjega leta 1946 in prav zato menimo, da problematiko selektivnega pobiranja in reciklaže zelo dobro poznamo. Tako v sovodenjski občini kakor tudi v sosednjih občinah. Edina do danes najboljša rešitev je pobiranje odpadnih surovin takorekoč po domovih, oziroma pred hišnimi vrati; potrebno je seveda predhodno informiranje Nemčiji, Franciji). Študije o iskanju novih ali bolj uspešnih načinov selektivnega pobiranja so samo, po našem mnenju, razmetavanje denarja. Po tem kratkem uvodu, bi radi opisali primer Občine Sovodnje. Tu naše podjetje enkrat mesečno pobira odpadne surovine in to brezplačno. (Leta 1994 smo sicer vprašali in nam je bila tudi dodeljena enkratna subvencija v zne- sku dveh milijonov lir, izjemoma, ker je tržišče odpadnih surovin povsem odpovedalo. Leta 1995 subvencije nismo prejeli). Nepričakovano je občinska uprava razpisala dražbo za namestitev (pet milijonov lir letno - ponudbe s popustom) sedmih zabojnikov s prostornino po 3 kub. metre v Sovodnjah, Gabrjah, na Peči, v Rupi, na Vrhu in ob državni cesti pri mirenskem mejnem prehodu. Prejeli smo obvestilo o dražbi, vendar pa smo takoj, telefonsko, sporočih naše pomisleke tako s finančnega vidika, kakor tudi z vidika higiene. Ob tem smo poudarili, da pobiranje in odvažanje materiala (odpadnega papirja) poteka redno enkrat mesečno in, po potrebi tudi pogosteje, kar se je že zgodilo in predvsem poteka brezplačno. Naši pomisleki glede higiene pa izvirajo iz ugotovitev in opažanj s katerimi imamo pravzaprav opravka vsak dan. Občan, bo moral papir odnesti v zbiralnik, ki je lahko oddaljen tudi nekaj sto metrov. V primeru, da bo posoda že polna, bo papir odložil v bližini, kjer bodo živali in vremenski pojavi (veter) pač opravili svoje . O tem se lahko prepričate v glavnem mestu. Te dni smo, na območju občine Sovodnje, opravili tudi malo anketo o tem kaj mislijo o odločitvi občine občani. Velika večina jih je izrazila začudenje in nezadovoljstvo. K temu bi radi dodali še nekaj specifičnih ugotovitev: 1) poleg odpadnega papirja in lepenke odvažamo tudi staro železo (bo občina tudi za to razpisala dražbo?) 2) v desetih letih odkar Ijamo to storitev na območju ae ni bilo nobene pritožbe 3) je smotrno plačevati drugim za storitve, ki so takorekoč brezplačne? 4) nismo sodelovali na licitaciji, ker je namestitev posebnih zabojnikov s finančnega vidika zelo zahtevno (en zabojnik prostornine 3 kub. metrov stane okrog 1 do 1,1 milijona lir) , 5) zabojniki, ki so bili nameščeni nimajo te prostornine 6) razglablja se o nezaposlenosti na Goriškem, plačuje pa se podjetja izven tega območja 7) ustvarja se absurdno stanje: občani bodo še naprej odlagali papir in druge odpadne surovine v bližini hiš in stanovanj, tako kakor so bili doslej navajeni, in mi ga bo- tev 8) ob koncu se želimo zahvaliti tistemu, ki je pogruntal ta novi način pobiranja odpadnih materialov in novi način prizadevanj za omejevanje nezaposlenosti na Goriškem.” Podjetje Mazzulini PATRONAT INAC SVETUJE Možnost predčasne upokojitve delavcev, ki so bili dalj časa izpostavljeni azbestu Odvisni in samostojni delavci imajo tudi na osnovi pokojninske reforme pravico do predčasne upokojitve, vendar so se kriteriji nekoliko poostrili. Imeti morajo plačanih določeno število prispevkov, izpolniti predpisano starost, pa še takoi-menovane »kletke« (časovni pasovi za upokojitev) jih utesnjujejo. Tu pa tam beležimo kako izjemo, ko ne veljajo splošna pravila in zavarovanci lahko koristijo po zakonu predvidene olajšave. To je primer tistih delavcev, ki so bili na delovnem mestu dalj časa izpostavljeni strupenemu in zdravju hudo škodljivemu azbestu. Kdor je bil v takih pogojih zaposlen vsaj deset let, kar mora preveriti in potrditi zavod za zavarovanje proti nezgodam pri delu INAIL, bo lahko zahteval od skrbstvenega zavoda INPS, da mu prizna beneficirano dobo s polovičnim povečanjem zavarovalnega obdobja. Npr. 10-letno delovno obdobje bo z zavarovalnega vidika štelo 15 let. Ti upravičenci lahko do 31. decembra 1996 predložijo na INPS prošnjo za predčasno upokojitev (»an-zianita«), če so - vključno z beneficirano dobo - imeli do konca leta 1995 akreditiranih 35 let prispevkov. Do konca leta bi moral prosilec prekiniti delovno razmerje, sicer mu INPS ne bo obravnaval prošnje za upokojitev. Problem je nastal z ugotavljanjem, če je določeno delo izpostavljeno vplivu azbesta. INAIL je s preverjanjem v veliki zamudi, kar postavlja upravičence v velike škripce. Sicer je vprašljiva zakonitost določila, ki predpisuje vsaj desetletno izpostavljenost azbestu, da se prizna beneficirana doba. Znano je namreč, da včasih zadostuje že nekajminutna prisotnost na rizičnem delovišču, da azbest povzroči obolenje. Zato naj bi v sorazmerju imeli enako pravico vsi zaposleni, v tovarnah in podjetjih, ki uporabljajo azbest. (ma) SLAVISTIČNO DRUŠTVO / RAZPIS h Tekmovanje v znanju slovenskega jezika za Cankarjevo nagrado Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi dijake slovenskih višjih in nižjih srednjih šol v Italiji, da se tudi v šolskem letu 1996/97 v čim večjem številu udeležijo tekmovanja v znanju slovenskega jezika. Tekmovanje bo kot prejšnja leta potekalo v dveh krogih na deželni, potem na vseslovenski ravni. Deželno tekmovanje (»tekmovanje za srebrno Cankarjevo priznanje«) za dijake slovenskih šol v Italiji bo ob koncu februarja ali v začetku marca 1997 na liceju F. Prešerna v Trstu in na Liceju P. Trubarja v Gorici. To tekmovanje organizira Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm. Finalno slovensko tekmovanje (»tekmovanje za zlato Cankarjevo priznanje«), H se ga bodo udeležili zmagovalci deželnega tekmovanja, bo dva tedna po deželnem tekmovanju na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. To tekmovanje organizra Slavistično društvo Slovenije in Zavod republike Slovenije za šolstvo. Datum tekmovanj bo objavljen v novembru. Na obeh tekmovanjih bodo dijaki opravljali dva preizkusa znanja: - test iz jezika in književnosti (v Trstu 60 minut, v Ljubljani 45 minut), - pisno nalogo (v Trstu 120 minut, v Ljubljani 90 minut). Preizkusa bosta povezana z razpisano temo in predpisano literaturo. Tema letošnjega tekmovanja je slovenski zgodovinski roman. V pripravah na tekmovanje naj dijaki preberejo in raziščejo naslednje romane: 1. starostna stopnja (2. in 3. razred nižje in 1. razred višje srednje šole): Rado Murnik, Lepi janičar. 2. starostna stopnja (2. in 3. razred višje srednje sole): Vladimir Kavčič, Pustota. 3. starostna stopnja (4. in 5. razred višje srednje šole): Jani Virk, 1895, potres: kronika nenadejane ljubezni. Seznam literature, ki naj jo predelajo dijaki in mentorji, je na vseh slovenskih nižjih in višjih šolah v Italiji ter v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu. Zaključna slovesnost s podelitvijo srebrnih priznanj najboljšim udeležencem deželnega tekmovanja bo pred koncem šolskega leta 1996/97 v Trstu (Dvorana Zadružne kraške banke na Opčinah). Podelitev zlatih priznanj zmagovalcem finalnega vseslovenskega tekmovanja bo na Vrhniki. ODPRTJE AKADEMSKEGA LETA / OBRAČUN IN NAČRTI Univerza za kakovost v raziskovalnem delu Veliko skrb namenja tudi didaktičnemu delovanju V veliki dvorani tržaške univerze je bilo vCeraj slovesno odprtje 73- akademskega leta, ki letos sovpada z vstopom v veljavo novega statuta, ki daje univerzitetni ustanovi večjo avtonomijo in večje pristojnosti. Rimsko vlado je na slovesnosti zastopal podtajnik ministrstva za univerzitetni ^tudij ter za znanstveno in tehnološko raziskovanje prof. Giuseppe To-gnon. Pred akademskim senatom ter predstavniki oblasti in institucij - med katerimi tudi rektor videmske univerze Stras-soldo - je rektor prof. Gia-como Bormso poudaril, da se univerza s svojim delom prilagaja novim Potrebam in izzivom družbe. Slovesno oprtje pa je bilo tudi priložnost za obračun njene dejavnosti: na univerzi deluje deset fakultet, ki so razčlenjene na sedemintrideset univerzitetnih tečajev in sedemnajst diplomskih tečajev z devetindvajseti-nri Solarni za specializa-eijo. Na njej poučuje 1900 profesorjev v staležu, ki Poučujejo v 32 depart-jnajih in 32 institutih; v letošnjem letu se je na Univerzo vpisalo 24000 Študentov, od katerih Preko 1100 tujcev. Univerza pa je v letošnjem letu - kot je dejal rektor Borruso - še pred enim izzivom; še v večji toeri si bo prizadevala za kakovost univerzitetnega Študija v raziskovalnem 'n didaktičnem delovanju, da bi stala mestu °b strani v težavnem procesu velikih sprememb. Tržaška univerza se zato tudi z novimi univerzitetnimi in dipolomskimi tečaji, ki se vse bolj utrjujejo, Siri na teritoriju. Najvecje delo pa je doslej opravila, da bi medicinsko fakulteto prilagodila procesu transformacije, ki ga preživlja zdravstveni sektor; posodobila pa bo tudi šolo za prevajalce in tolmače, ki bo kmalu imela novi sedež. Na slovesnosti so tudi podelili nagrade univerzitetnega športnega centra (CUS), ki so jih prejeli študenti za športne zasluge, pod noc pa je škofijski upravitelj Pier Giorgo Ra-gazzoni daroval maso v cerkvi sv. Petra in Pavla v Ul. Cologna, kateri je sledilo srečanje med študenti. ŠOLSTVO / ŽOLSKE VOLITVE Pokrajinski svet ■ da okrajni ■ ne, hvala Predstavitev programa in kandidatov Sindikat slovenske šole je na torkovem sestanku v Prosvetnem domu na Opčinah predstavil program in kandidate na nedeljskih in ponedeljkovih volitvah v pokrajinski šolski svet in v Vsedržavni šolski svet. Stanovska organizacija naših šolnikov se je v zadnjih tednih zavzeto posvetila pripravi kandidatnih list, volitev in informiranju o volitvah, ker se bodo letos uCno osebje instarši prvič udeležili volitev v pokrajinski šolski svet, medtem ko bodo še naprej bojkotirali volitve v okrajne šolske svete. Na torkovem srečanju je tajnica sindikata Melita Valič obrazložila, zakaj smo se tokrat odločili za sodelovanje na volitvah v pok- ŠOLSTVO / MEDRAZREDNI IN RAZREDNI SVETI Izvoljeni starši v šolskih organih Protdl'11 torja-n n <-« n r-, T Z-' „ 7 • 7 • 7 i , , , ., Pretekli teden so na šolah, in v državnih vrtcih potekale volitve v svete otroških vrtcev, medrazred-ne in razredne svete. Danes objavljamo imena izvoljenih staršev in (na višjih srednjih šolah) dijakov. Izvoljeni starši: Didaktično ravnateljstvo Nabrežina Sola V. Sceka v Nabrežini: 1. razred: Nevo Radovič, 2. r.: Akna Declich, 3. r.: Liviana Zaccaria, 4. in 5. r.: Silvana Rudes. Sola K. Streklja - J. Jurčiča Sesljan-Devin: 1. r.: Mirjam Pahor, 2. r.: tVilma Colja, 3. r.: Alenka Rebula, 4. r.: Danilo Antoni, 5. r.: Tania Leghissa. Sola S. Grudna v Sem-polaju: 1. in 2. r.: Elena Ter-zoni, 3. in 4. r.: Ružiča Am-rehn, 5. r.: Dolores Husu. TRŽAŠKA OBČINA Nova pooblastila občinskim odbornikom Kot je že napovedal pred c asom, je župan Ric-cardo Illy na novo porazdelil pooblastila posameznim odbornikom, da bi »ovrednotil osebne in profesionalne pristojnosti posameznikov.« Pred nekaj dnevi imenovani odbornik Antonio Sodaro bo odgovarjal za osebje, informativne službe in statistiko; Mauro Tommasini bo prevzel pravno službo in pogodbe, upravne organe ter demografske službe in decentralizacijo; Uberto Fortuna Drossi pa bo ohranil mestno snago in nepremičnine, prevzel pa bo še pooblastilo za javna deta, zelenje, ceste in kanalizacijo. Glavni krivec prevelika hitrost Po mnenju Italijanov je prevelika hitrost glavni krivec za prometne nesreče. Tako izhaja iz statističnih podatkov, ki jih je zbral Genertel, nova zavarovalna služba grupe Generali, ki nudi preventivne račune in omogoča sklenitev avtomobilskih zavarovalnih pogodb kar po telefonu. Statistiko so izdelali na podlagi ankete, ki jo je Genertel opravil julija v sodelovanju z mesečnikom Gente Mo-Jiey, sedaj pa jo nadaljujejo po internetu thttp://genertepjt/) Glavni vzroki za nesreče pa tmj bi poleg previsoke hitrosti bili naslednji: alkohol, utrujenost, megla, neizkušenost, preve-ika lahkomiselnost, nepazljivost, mamila, dež, nepravilna drža pri šofiranju, nevarnost, ki jo predstavljajo drugi avtomobilisti, led, nenadne °vire, tema, slabost šoferja, slabo delovanje zavor, preluknjana zračnica, vzdrževanje cest in cestnih oznak, nepravilno naložen tovor. Sola L. Kokoravca- Go razda in 1. maja 1945 v Sa-ležu in Zgoniku: 1. r.: An- na Maria Guštin, 2. r.: Magda Husu, 3. r.: Darma Pu-rič, 4. in 5. r.: Dragica Pegan. Volilo je 53 odstotkov volilnih upravičencev. Državni vrtec v Nabrežini: izvoljeni sta bili Alenka Križmancic in Antonella Pavat. Državni vrtec v Devinu: Annamaria Pahor in Tatia-na Mervi. Volilo je 53 odstotkov volilnih upravičencev. Didaktično ravnateljstvo Sv. Jakob Sola J. Ribičiča pri Sv. Jakobu: 1. r.: Irene Prassel, 2. r.: Vesna Bajc, 3. r.: Elena Brenčič, 4. in 5. r.: Nataša Rauber. Sola K. Široka v Ul. Do-nadoni: 1. in 3. r.: Marina Versa, 4. in 5. r.: Gianna Contin. Sola M. GregoriC-Ste-pancie pri Sv. Ani: 1. in 2. r.: Modra Stefani, 3. in 4. r.: Anna Ucmar, 5. r.: Annamaria Batič. Sola I. Grbca v Skednju: 2. in 3. r.: Marina Calzi, 5. r.: Primož Sancin. Volilo je 60 odstotkov volilnih upravičencev. Državni vrtec pri Sv. Jakobu: Tiziana Cacovich. Državni vrtec pri Sv. Ani: Ivana Venier. Državni vrtec v Skednju: Aldo Cunja. Volilo je 78 odstotkov volilnih upravičencev. Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan Sola O. Zupančiča pri Sv. Ivanu: 1. r.: Bogdan Kralj, 2. r.: Nadia Hrvatin, 3. r.: Maddalena Bizijak, 4. r.: Paola Mojca Angela Mljac, 5. r.: Lia Legisa. Sola F. Milčinskega na Katinari: 1. r.: Marina Trenta, 2. r.: Eriča Cossutta, 3. r.: Andrea Sgarro, 4. r.: Edvard Počkaj, 5. r.: Elena Lorenzi. Sola Bazoviških junakov v Rojanu: 1. in 2. r.: Maria Grazia Andlovič, 4. in 5. r.: Marina Mrak. Sola F.S.Finžgarja v Barkovljah: 2. in 3. r.: Vera Crevatin, 5. r.: Lorena Va-nello. Volilo je 67 odstotkov volilnih upravičencev. Državni vrtec v Lonjerju: Tanja Coretti. Državni vrtec v Barkovljah: Alberto Bruss. Volilo je 68 odstotkov volilnih upravičencev. Didaktično ravnateljstvo OpCine Sola F. Bevka na Opčinah: 1. r.: Clara Cernoli, 2. r.: Annamaria Scabar, 3. r.: Alessandro Pertot, 4. r.: Vera Halevka, 5. r.: Zdenka Puh. Sola P. Trubarja v Bazovici: 3. in 5. r.: Cristina Guštin, 4. r.: Sonja Milkovič. Sola K.D.Kajuha v Gro-padi: 1. r.: Sonja Gregori, 2. r.: Daria Gregori. Sola P. Tomažiča v Trebčah: 1. r.: Erika Škerl, 2. r.: Sandra Fucka, 3. in 4. r.: Anna Cink, 5. r.: Bruno Kralj. Sola A. Černigoja na Proseku: 1. r.: Maila Semec, 2. r.: Roberto Zuppin, 3. r.: Sonja Legisa, 4. r.: Elviana Stoka, 5. r.: Loredana Celea. Osnovna šola A. Sirka v Križu: 1. r.: Vilma Maga-gna, 2., 3., 4. in 5. r.: Daniela Bevilacqua. Volilo je 680dstotkov volilnih upravičencev. Državni vrtec na Opčinah: 1. sekcija: Marija Stekar, 2. sekcija: Norma Magagna. Državni vrtec v Bazovici: Franca Zoch. Državni vrtec v Gropadi: Bojana ČotiC. Državni vrtec na Proseku: 1. sekcija: Ingrid Vi-gini, 2. sekcija: Tatiana Ci-bic. Državni vrtec v Križu: 1. sekcija: Ingrid Lozar, 2. sekcija: Rosetta Cossutta. Državni vrtec na Repen-tabru: Tamara Škabar. Volilo je 67 odstotkov volilnih upravičencev. Nižja srednja šola I. Grudna v Nabrežini 1. r.: Patrizia Skerk, Alessandra Tenze, Eleono-ra Rauber; 2. r.: Nadia Bizjak, Milojka Milic; 3. r.: Nevenka Klančar, Alma Žnidarčič, Neva Zidarič. Volilo je 39 odstotkov volilnih udeležencev. Oddelek v Križu 2. r.: Neva Adamič, Ingrid Semez; 3. r.: Grozdana Bresciani, Adriana Sed- mak. Volilo je 39 odstotkov volilnih upravičencev. Nižja srednja šola L Cankarja pri Sv. Jakobu 1. r.: Evald Crevatin, Borut Desco, Mara Žerjal Jogan, Silvia Puhek De Stefani; 2. r.: Tatjana Vidrih Sancin, Tatiana Sancin Starec, Marina Calzi Ferlu-ga, Neva Svetlic Žerjal; 3. A r.: Borut Desco, Mirjana Viler Tul, Teresa Debortol Briscek, Ari anna Kozman Mirceta; 3. b r.: Alessandra Don Mauri, Jožefa Rupnik Bencich, Savina Bisca Pe-rosa, Sonja Cebulec. Volilo je 28 odstotkov volilnih upravičencev. Sola F. Erjavca v Rojanu 1. r.: Luciana Sancin Cernigoi, Caterina Živec Pace, Fedora Crevati Leone, Adriana Ciuch Brecelj; 2. r.: Laura Valli Rebula, Tatijana Može Peric, Nadia Peric Dolhar, Ariella Verto-vec Zanon; 3. r.: Slobo-danka Drobac Mahnič, Danilo Baša, Vladimir Cunja. Volilo je 28 odstotkov volilnih udeležencev. Nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu 1. r.: Paola Mojca Angela Mljac, Sonja Marži, Marco Oblak, Rosanna Ghez; 2. r.: Maja Demšar, Carla Blasi-na, Nadja Debenjak, Luciana Piculin; 3. r.: Franco Cri-smancich, Giovanni Vere, Sonja Strekelj, Nadia Fonda. Volilo je 52 odstotkov volilnih upravičencev. Oddelek na Katinari: 1. r.: Vera Kosovel, Ingrid Kalan, Maria Luisa Giurco, Rosanna Komar; 3. r.: Margherita Močilnik, Claudio Furlan, Marta Cok, Alenka Zahar. Volilo je 77 odstotkov volilnih upravičencev. Nižja srednja šola S. Gregorčiča v Dolini 1. r.: Serena Kozina, Claudio Ota, Cvetka Kož-lin, Laura Lovrecich; 2. A r.: Clara Petaros, Lucilla Rakar, Sonia Mauri, Da-miana Fabian; 2. B r.: Ma-risa Santi, Elena Zobec, Neva Žigon, Sabina Germani; 3. r.: Marija Berdon, Sonia Pobega, Andrea Di-mai, Milan Tul. Volilo je 39 odstotkov volilnih upravičencev. rajinski šolski svet, o Čemer smo v preteklih dneh že poročali, pojasnila pa je tudi, zakaj je še obveljal bojkot volitev v okrajne svete. O tem je pred meseci obširno razpravljal Enotni šolski odbor. V preteklosti je bojkot narekovalo neupoštevanje zahteve po samostojnem slovenskem šolskem okraju. »Odbor je ugotovil, da se ti sveti niso obnesli, tako zaradi omejenih pristojnosti, kakor tudi zaradi umetne teritorialne razsežnosti. Bližnja reforma zbornih organov ho tako po vsej verjetnosti okrajne svete celo odpravila, a tudi tam, kjer obstajajo, se soočajo z nesklepčnostjo in nezanimanjem,« je takrat zapisal v svojem stališču. Enotni šolski odbor je bil tudi mnenja, da bi predstavljalo aktivno sodelovanje na volitvah odvečno tratenje dragocenih energij, zato je pozval učno osebje in starše, naj se volitev v okrajne svete ne udeležijo. Valičeva je poudarila, da je glede na pristojnosti pokrajinskega Šolskega sveta prisotnost slovenskih predstavnikov neobhodno potrebna, saj izreka ta svet svoje mnenje tudi o tako važnih zadevah, kot je n.pr. vprašanje ukinjanja ali združevanja šol. Posamezne pristojnosti pokrajinskega sveta je nato podrobno orisala druga tajnica Vesna Danieli. Skupni program slovenskih kandidatov na volitvah v pokrajinski svet je prebrala Fiorella BenCiC Se-rio, kandidatka učnega osebja nižjih srednjih šol. »Posebno pozornost bomo posvečali problemom, kot so pravica do šolanja v materinem jeziku, racionalizacija slovenske Šolske strukture, izobraževanje uCnih kadrov v slovenskem jeziku, vzdrževanje in uporaba poslopij slovenskih Sol in vrtcev, tiskanje primernih učbenikov in opremljanje Sol z ustreznimi učili ter poučevanje slovenskega jezika na italijanskih šolah,« je naštela ter pozvala starše in učno osebje, da se polnoštevilno udeležijo volitev v pokrajinski šolski svet ter da se vzdržijo vohtev v okrajne šolske svete. Sledila je predstavitev kandidatnih list in kandidatov, zatem pa je Silvana Hvalic spregovorila o volitvah v Vsedržavni šolski svet ter o pristojnostih tega organa. Pomembno je, da se tudi teh volitev udeležimo polnoštevilno. NOVICE Skupščina uslužbencev Podjetja za prevoze Uslužbenci Podjetja za prevoze (ACT) so se včeraj zbrali na skupščini, ki so jo sklicala sindikalna predstavništva. Po analizi položaja, do katerega je prišlo zaradi izvajanja nedavnega sporazuma med zveznimi sindikati in vodstvom ACT, so sindikalna predstavništva potrdila negativno mnenje o sporazumu. Koordinatorjem sindikalnih predstavništev je skupščina poverila nalogo, da od vodstva podjetja zahtevajo konkretno izboljšanje pogojev dela. Skupščina je tudi zahtevala poseg deželnih, pokrajinskih in občinskih političnih organizmov, da bi vodstvo podjetja naCelo konstruktivno soočanje o zahtevah sindikalnih predstavništev; na tak način bi za osebje dosegli izboljšanje pogojev dela, službe, ki jih podjetje zagotavlja, pa bi bile prav gotovo učinkovitejše. Švicarski študenti v institutu Nordio Vdržavnem umetnostnem institutu Nordio se je pred nedavnim za dva tedna mudila skupina švicarskih študentov umetnostnega instituta iz Ziiri-cha. Švicarski študenti so se v Trstu mudili v okviru prve faze naCrta o izmenjavi razredov med institutoma, med bivanjem v našem mestu pa so obiskali tudi Benetke, Koper in Piran ter obiskali številne tržaške muzeje. Pobuda pa se bo nadaljevala meseca aprila prihodnjega leta, ko se bo skupina tržaških študentov podala v Zurich. Skupina Lato B drevi v baru Oxis V baru Oxis v Križu bo drevi ob 21. uri nastopila znana glasbena skupina Lato B iz Trsta, ki izvaja raznovrstno glasbo, od funkyja, popa in acid jazza do revival skladb. POKRAJINSKE VOLITVE 1996 Kandidati se predstavljajo Nadja Debenjak (DSL) Rojena v Kopru 7.12.1960. Po poklicu je vzgojiteljica, leta 1984 je diplomirala iz zgodovine. Aktivno se ukvarja s šolsko problematiko. Je izvoljeni član upravnega odbora IRRSAE, formator, predavatelj in koordinator pri raznih izpopolnjevalnih tečajih za slovenske in italijanske šolnike. Trener mladinskih ekip pri OD Bor. Tržaška Pokrajina je v zadnjih letih doživela vrsto političnih in pravnih zapletljajev, ki so usodno pogojevali njeno vlogo in delovanje. Politične sile, ki se prepoznavajo v gibanju Oljke, so se sedaj, ob priložnosti pokrajinskih volitev resno lotile vprašanja, kako ponovno omogočiti tej javni ustanovi čimbolj učinkovito delovanje in tako zajamčiti razvoj celotnega pokrajinskega teritorialnega območja. Bodoči upravitelji morajo doseči, da postane Pokrajina resnično tista ustanova, ki bo načrtno povezovalni člen med Občinami in Deželo. Pokrajina lahko z lastno avtoriteto odigra pomembno vlogo na gospodarskem, naravovarstvenem, kulturnem in športnem področju. Učinkovito in temeljito lahko posega na področje zaposlovanja in shokovnega usmerjanja mladih ter tako prispeva k družbenemu in socialnemu uzaveščanju. Obenem pa, kot to predvideva, prvi člen statuta, lahko Pokrajina primerno načrtuje in ovrednoti vlogo slovenske manjšine. Kompetence, ki so Pokrajini dodeljene na področju izvajanja mednarodnih stikov, pa lahko, če so v primerni obliki zasnovane, še dodatno prispevajo k uveljavitvi gospodarskega in socialnega razvoja. Kar pa ni tako zanemarljiva stvar, če pomislimo, da je nezaposlenost eno izmed najbolj perečih vprašanj naše Pokrajine. Etena Legiša (SKP) Rojena 20. 8.1960 v Sempolaju, živi v Nabrežini. Trenutno je nezaposlena. Aktivna je v kulturnem življenju, bila je članica ZKMI in KPI. Je občinska svetovalka SKP, izvoljena na listi »Skupaj-lnsieme«. Kandidira v 3. nabrežinskem okrožju. ,2e ker so določili, da mora biti, in ker bremeni davkoplačevalce, je prav, da se izvoljeni pokrajinski predstavniki potrudijo v korist občanov. Zato se mi zdi prav, da so kandidati tudi preprosti ljudje, ki se vsakodnevno srečujejo in soočajo s konkretnimi življenjskimi problemi. Za to niso potrebni nevem kakšni veliki politični načrti, temveč predvsem dobra volja in, kot se temu pravi, kanček zdrave pameti. Kras je za določene pomembne stvari popolnoma odrezan od dogajanj in prikrajšan prepotrebne upravne pozornosti. Omenila bi nabrežinsko družinsko posvetovalnico, v katero ženske, ki so presegle petdeset let, praktično nimajo več vstopa. Ce pogledamo, koliko je rakastih obolenj pri starejših ženskah in če pomislimo, da morajo prebivalke Krasa za zdrav- stveni pregled v mesto, vidimo, da imajo krajevne uprave, med njimi tudi Pokrajina, pred sabo veliko zahtevnih nalog. Dosti se govori o preventivi, krčijo pa se prav finančna sredstva za zdravstveni sektor. Podobno velja za prostovoljno delo na socialnem in na kulturnem področju. Prav in koristno bi bilo, da bi se Pokrajina potrudila tudi za te dejavnosti. Kar se tiče javnih del v devin-sko-nabrežinski občini pa predstavlja gotovo edinstven primer železniški nadvoz pri Sempolaju, katerega gradnja se je že sprevrgla v farso. Nevo Radovič (SSk-TS 2000) Rojen 8.3.1958 v Nabrežini. Diplomiral na fakulteti za tuje jezike in literature v Vidmu. Poučeval na slovenskih srednjih šolah, od leta 1993 se ukvarja izključno s kmetijstvom. Predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev v Trstu, je zastopal kmetijski sektor v raznih deželnih inštitucijah. Kandidira v okrožju Nabrežina 1. Leta komisarske uprave so v bistvu ohromila upravljanje na pokrajinski ravni. Kljub možnostim, ki jih nudi politika Evropske unije (programi Phare, Inter-reg, itd.), državni in deželni zakoni (glej npr. Zakon o goratih področjih, Zakon o lovu, itd.), vlada na krajevnih ravneh (tudi občinskih) mrtvilo. Problemi se zaradi togega mišljenja in demotiviranosti funkcionarjev ter politikov le kopičijo. Temu je treba napraviti konec! Ljudem moramo omogočiti, da bodo postali soustvarjalci lastnega življenja: pred nami je moralna dolžnost, da postanemo glasniki tistih ljudi, ki so nam zaupali, da jih zastopamo. V obdelavi so številni odprti projekti: favnistični park J. Ressia v Nabrežini, Zakon o Krasu in obalnih področjih, Kraški park, priznanje srenj. Rešiti bo treba tudi nekatere druge probleme (na Tržaškem ni npr. niti ene usposobljene klavnice). Pokrajina bo pri tem odigrala pomembno vlogo in ne more nam biti vseeno, kdo bo zastopal naše upravičene zahteve. Kot Slovenec sem se zmeraj zavzemal za pluralizacijo odnosov znotraj manjšine (začenši s PD) in za strpen odnos z večino. Ne odobravam političnih strank ki kandidirajo v okoliških volilnih okrožjih ljudi, ki imajo »bolj malo« skupnega s krajevno stvarnostjo. Moja »politika« temelji na človeku, na temeljnih pravicah, ki mu pripadajo: dostojno življenje, vredno vsega spoštovanja. VOLITVE / SREČANJI Z VSEDRŽAVNIM TAJNIKOM SKP Berlinolti zagovarjal socialno državo Brez politike proti brezposelnosti ni razvoja za Trst Megla in nepredvidena stavka nadzornikov poletov sta jo zagodla vsedržavnem tajniku Stranke komunistične prenove Faustu Bertinottiju. Uspelo mu je sicer, da se je z veliko zamudo pripeljal v Trst, kjer so ga čakali na dveh volilnih zborovanjih stranke, številna publika pa je pokazala veliko mero potrpljenja in zanimanja za njegova izvajanja, da ga je pričakala. Bertinotti se je najprej udeležil zborovanja v milj-skem gledališču Verdi, kjer je podprl tamkajšnjega kandidata SKP za župansko mesto Sergia Milla, nato pa še osrednjega srečanja s somišljeniki v hali velesejma, kjer je spregovoril tudi kandidat za predsednika tržaške pokrajine Denis Visioti. Bertinotti se je na tiskovni konferenci dotaknil vseh pomembnejših aktualnih notranjepolitičnih tem, pa tudi vprašanj, ki se tičejo slovenske manjšine (o tem poročamo posebej na 2. strani). Proces, ki naj bi privedel do skupne evropske monetarne enote na podlagi maastrichtskega sporazuma, je za Bertinotti nesprejemljiv, saj sloni samo na bilančnih in drugih finančnih postavkah in meri, pod pritiskom evropskih desno usmerje-nih vlad, k uničevanju socialne države predvsem z zmanjševanja pokojninskega in zdravstvenega skrbstva. Bertinotti se je dotaknil tudi vprašanja krize večine v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini. Ni sprejemljiv »srednjeveški odnos, po katerem so nekateri v gradu, drugi pa vedno zu- naj,« vsem partnerjem je treba priznati isto politično dostojanstvo, potem pa so možna zavezništva ali programska sodelovanja. Glede vladne politike za razvoj Trsta je Bertinotti mnenja, da manjka splošna vladna politika proti brezposelnosti in za gospodarski preporod, ko pa se uveljavlja desničarska monetari-stična politika, ki ne upošteva stisk in zahtev ljudskih slojev. Bertinotti se ni odpovedal svoji priznani hudomušnosti: »S kom imate boljše odnose, z D’Alemo ali s Prodijem?« »Niti če me boste mučili, vam tega ne bom povedal...« VOLILNA KRONIKA Danes je na vrsti vsedržavni tajnik LS Gerardo Bianco Vsedržavni tajnik Ljudske stranke Gerardo Bianco se bo danes udeležil predstavitve kandidatov in programa stranke za bližnje pokrajinske volitve. Srečanje bo ob 18. uri v dvorani Oceania Pomorske postaje in se ga bodo udeležili tudi vsedržavni podtajnik Francesco Russo, pokrajinski tajnik LS Elettra Dorigo ter kandidatka Oljke za pokrajinskega predsednika Adele Pino. Gerardo Bianco se bo danes sestal tudi z raznimi predstavniki gospodarskih, družbenih in kulturnih organizacij našega mesta, nakar se bo v Miljah srečal tudi s tamkajšnjimi kandidati Ljudske stranke za obnovo občinskega sveta. Predstavitev kandidatov DSL Slovenska komponenta demokratične stranke levice vabi na javno srečanje s slovenskimi kandidati DSL, ki bo danes, 7. novembra, ob 19.30, v Domu Brdina na Opčinah. Prisotna bo tudi kandidatka za predsednika Pokrajine Adele Pino. DSL / JAVNO SREČANJE Trst se mora znajti v nove mednarodnem kontekstu Nabrežinsko DSL prireja srečanja s kandidati Demokratična stranka levice - občinska enota Devin - Nabrežina prireja v sklopu volilne kampanje za pokrajinske volitve spoznavna srečanja s kandidati vseh štirih volilnih okrožij: - danes, 7. novembra ob 18. uri v prostorih hotela Sistiana - Sesljan srečanje z Annamario Finocchia-ro - Depangher in Eugeniom Bressijem; - v torek, 12. novembra ob 18. uri v prostorih restavracije Al Carso v Mavhinjah srečanje z Igorjem Gabrovcem. Srečanji miljske in repentabrske sekcije SSk Miljska sekcija SSk prireja kot članica koalicije Oljke jutri, 8. novembra, z začetkom ob 20.30, v prostorih gostilne Al Ponte pri Orehu (zraven Garden centra) javni pogovor na temo Teritorij in razvojne možnosti miljske občine. Sodelovali bodo kandidat za župana na listi Oljke Giorgio Rossetti, kandidat za občinski svet Danilo Savron, arh. Roberto Bonato in drugi strokovnjaki. Repentabrska sekcija Slovenske skupnosti prireja jutri, 8. tim., z začetkom ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu srečanje z Vladimirom Vremcem, kandidatom Skupne liste TS 2000 za repensko in zgo-niško okrožje. Vabljeni vsi, ki želijo, da bi pokrajinska uprava bolje delovala! Jutri obisk podtajnika za prevoze Giuseppa Albertinija Stranka Italijanski socialisti SI sporoča, da bo jutri obiskal Trst podtajnik za prevoze posl. Giuseppe Albertini, ki se bo v zgodnjih popoldanskih urah sestal z upravitelji ronskega letališča, nato pa z vodstvom tržaškega pristanišča ter pristaniškega poveljstva. Ob 17. uri bo imel v Zeleni dvorani železniške postaje tiskovno konferenco, na kateri bodo tudi predstavili kandidate Občinske liste TS 2000, ki podpira kandidaturo Adele Pinove. »Trst med zasičenimi sektorji in inovacijo: razvojne možnosti tržaškega območja« - pod tem naslovom sta tržaška federacija in deželna skupina DSL včeraj priredili javno srečanje v dvorani hotela Excelsior, katerega se je v prisotnosti predstavnikov tržaškega gospodarstva ter družbenih in političnih sil udeležil tudi minister za industrijo Pierluigi Bersani. Minister je predvsem govoril o italijanskem gospodarskem položaju in poudaril, da mora Italija napeti vse sile za vstop v Evropo skupno z ostalimi partnerji; govoril je o pozitivnosti pohtike do srednje-vzhodne Evrope in o pomembnosti vključevanja Slovenije v EZ. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin pa je predvsem podčrtal, da se mora Trst znajti v novem mednarodnem kontekstu, da bi v sodobnih terminih lahko odigral vlogo v funkciji svojega naravnega zaledja. Poudaril pa je, da od osrednje vlade ne smemo samo zahtevati, ampak ji moramo kot Trst pomagati in prispevati svoj delež za politiko povezav s srednje-vzhodno Evropo. Za določene infrastrukture mora sicer skrbeti država - je dodal Budin - z® ostalo pa odgovorni na krajevni ravni. Budin pa je tudi poudaril, da je DSL od vedno od države zahtevala p°' litiko odprtosti na tej meji in pristavila, da se mora Trst v to politiko tudi vključiti. Pred zasedanjem je ministra Bersanija sprejel župm1 Riccardo Illy; na prisrčnem srečanju na županstvu sta se pogovarjala o glavnih gospodarskih vprašanjih' predvsem pa sta proučila možnosti razvoja in preporoda tržaškega območja. z— OB 50-LETNICI POSTAVITVE SPOMENIKA Poklon Ricmanj svojim padlim Spominska svečanost bo v nedeljo Ricmanje bodo v nedeljo počastile ^0-letnico postavitve spomenika svojim Padlim. Svečanost bo ob 15. uri pred spomenikom na vaškem pokopališču, £jer so zapisana imena 24 domačinov, so darovali svoja življenja v boju pro-h nacifašizmu, v taboriščih, ali intema-jaji- Na svečanosti, ki jo prirejajo KD Navec, borčevske organizacije in Godba na Pihala iz Ricmanj, bodo sodelovali ^Cenci GOS I. Trinka Zamejskega, ^druženi mešani pevski zbor Slavec -Slovenec in Godba na pihala; priložno-stni govor bo imela Neva Lukeš. Objavljamo fotografijo spomenika, ^ ga domačini čuvajo in vzdržujejo in Qb katerem se bo odvijala tudi nedeljska svečanost. Domačin Milan Komar, k1 stanuje sedaj pri Domju, nam je rad Povedal, kako se sam spominja odk- VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 7. novembra 1996 BERTI Sonce vzide ob 6.53 in atone ob 16.44 - Dolžina 2 a6v? 9'51 ' Luna vzide ob in zatone ob 14.59. Jutri, PETEK, 8. novembra 1996 BOGDAN u vReme včeraj ob 12. ji1 temperatura zraka j ’3 stopinje, zračni tlak l 23'5 mb ustaljen, veter 12 gj11 na uro jug, vlaga 68-od-s,°®a, nebo oblačno, morje Inai;ai mirno, temperatura l°rja 16,5 stopinje. Rojstva in smrti . RODILI SO SE: Roberta /‘orana, Emanuele Perto-^allanV <^re8orutt‘’ hašiša OMRLI SO: 74-letni Raf-n- e. ^agar, 76-letna Rosita lan 62"letni Bruno Fur-Rr 1 "'letni Mario Grassi, letn- .Albert0 Tiziani, 92-n ‘ Oino Marovic, 90-let-°fia Kuret, 76-letna Sofi 36 ^ Pasqui, 79-letna u„ ? Ceglar, 45-letna Anna 89.1 ?’ 88'letna Laura Daris, to so i8 Vittoria Perissinot-pili 2"letni Giuseppe Cova-tetr 68-letni Giovanni Co-Oelas ^6-*etna Maria Nives Q______LEKARNE S00B0?ENE9DELIKA’ 4nd0 l896 9' novembra od^R111118*611 urnik lekarn “» do0^13 00 ™ »O do^-ne odprte od 13.00 63100/ Giovanni 5 (tel. (te}394)’ UL Alpi Giulie 2 ajjp, 28428), Milie - Mazzi- 27I124) V°red 1 (teL SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonni-no 4, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 660438). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ______________KINO ARISTON - 17.00, 20.30 »Casino«, r. Martin Scorse-se. V angleščini brez podnaslovov. EKCELSIOR - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Le persone normali non han-no niente di eccezionale«, r. Laurence Ferreira-Bar-bosa; jutri 17.55, 20.05, 22.15 »Tvvister«, r. Jan De Bont. EKCELSIOR AZZURRA - Dvorana rezervirana AMBASCIATORI 17.30, 20.00, 22.30 »Slee-pers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio Gassman. NAZIONALE 1 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Jack«, i. Robin VVilliams. NAZIONALE 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »II momento di uccidere«, i. Sandra Bullock. NAZIONALE 3-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Train-spotting«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fratel-li«, i. Christopher VValken, Isabella Rossellini. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Top model«, prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 19.00, 21.40 »Ritratto di signora«, i. Nicole Kidman. ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Independence day«, r. Roland Emmerich, i. Jeff Goldblum, Will Smith, Bill Pullman. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.10 »The Rock«, i. Sean Connery, Nicolas Gage. PRIREDITVE V BORIS SPORTS KLUBU bo jutri, 8. t.m., ob 21.30 nastopila znana skupina Midnight Express Blues Band. Na razpolago prigrizki in odlična angleška piva. Ne zamudite! FILOMENA MARTU-RANO: za posebno predpremiero jutri, 8. t. m. so na razpolago vabila pri Skladu Mitja Cuk, Narodna ul.126, Opčine v dopoldanskih urah, tel. št. 040/212289 in v trafiki Be-zin v Križu št. 34 in na ZSKD v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20. SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi v soboto, 9. t .m vse mlade na veselo MARTINOVANJE, ki bo na Proseku na skavtskem sedežu (blizu cerkve). Zabavali se bomo ob prijetni glasbi, prigrizku in domači kapljici ob 18.30. KD I. GRBEC - Skedenj-ska ul. 124 vabi vse elane in prijatelje v nedeljo, 10. t. m., ob 17.30 na MARTINOVANJE. Vabljeni, vabljeni, vabljeni! OBČINA REPENTABOR v sodelovanju s K D KRAŠKI DOM prireja SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ARTHUR MILLER RAZBITO STEKLO Režija DUŠAN MLAKAR Danes, 7. novembra, ob 16. uri ABONMA RED H ob 19.30 IZVEN ABONMAJA ZSKD Zadružna kraška banka vabita na gledališki dogodek v Dom Alberta Sirka v Križ EDUARDO DE FILIPPO FHMJMIMA MAITOMM® v glavnih vlogah: Miranda C ah arija in Livio Bogateč dramaturška priredba in režija MARIO URSIC glasba Giampaolo Coral in Alojz Milic sodelujejo Suzi Bandi, Tanja PeCar, Deva Pincin, Mitja Kalc, Tomaž Kalc, Miha Ravbar-Vidmar, Andrej Rupel, Mattia Armani (za tehnično vodstvo) posebna predpremiera v sodelovanju s Skladom Mitja Cuk jutri, 8. novembra, ob 20.30 premiera: v soboto, 9. novembra, ob 20.30 prva ponovitev: ede" v nedeljo, 10. novembra, ob 16. uri ritja spomenika. »Govor sem imel tudi sam, potem pa sta v italijanščini in slovenščini spregovorila Petronio in Petelin. Nastopil je tudi domači pevski zbor.« Takrat so v Ricmanjih tudi premišljali, kje bi postavili spomenik in so se odločili za grobnico, v katero so pokopali najprej samo nekaj padlih, nato pa preostale.« Na pobudo KD Slavec so opravili leta 1993 tudi akcijo zbiranja sredstev za popravilo spomenika. Akcija je uspela. Uredili so okolico spomenika, za katerega načrt je izdelal arh. Miloš Jugovič. Ricmanjci so na svoj spomenik ponosni in se spominjajo svojih padlih skozi vse leto. To Čutijo tudi kot dolžnost do vseh tistih, ki so dali življenje v boju proti nacifašizmu in seveda tudi za našo svobodo in obstoj, (ni) Agrarna skupnost jusov-srenj v tržaški pokrajini Srenje - Vicinie iz Kanalske doline in Agrarna skupnost iz Slovenije prirejajo danes, 7. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Colu (Repentabor) okroglo mizo SRENJE V DEŽELI FURLANIJI JULIJSKI KRAJINI -EVROPSKA LISTINA Govorila bosta: dr. Alessandro Oman in dr. Rudi Simac DRUŽBENO POLITIČNO DRUŠTVO EDINOST priredi vrsto predavanj z naslovom PRAVICA DO RABE SLOVENSKEGA JEZIKA Predavanje, ki bo prikazalo možnost vsakogar, da prispeva k postavitvi temelja za dober zaščitni zakon bo jutri, 8. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. MARTINOVANJE Z RE-ZIJANCI v nedeljo, 10. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. Vabljeni! SKD SLAVEC Ric-manje-Log, bivši borci in aktivisti ter Godba na pihala iz Ricmanj Vas vljudno vabijo na svečanost ob 50-letnici postavitve spomenika padlim v NOB v nedeljo, 10. t. m., ob 15. uri pred spomenikom padlim na vaškem pokopališču. Sodelujejo učenci GOS L Trinko Zamejski Ricmanje, združeni MePZ Slavec- Slovenec, Godba na pihala iz Ricmanj, priložnostni govor Neva Lukeš. E3 ČESTITKE Danes praznuje MARIJA POROPAT rojstni dan. Vse najboljše ji želijo vsi njeni, posebno Katja. KARLO MALALAN je god in rojstni dan slavil. Da bi hodil še dolgo let Triestino gledat mu iz srca želijo prijatelji sv. Vincencija. V lepi jesenski noti se je mamici Mariji in očku Marjanu konCno pridružil sinCek Matej Srečni družinici čestitajo babica Marija, teta Bernarda z možem Dušanom, sestrična Federica in bratranec Alex OBVESTILA SO SPDT obvešCa udeležence zimovanja, naj poravnajo prvi obrok plačila do vključno jutri. 8. t.m. na ZSSD1. DUHOVNA, družinska in Studenska skupina župnije sv. Jerneja na Opčinah vabi na informativni večer s socialnim terapevtom Martinom Bertokom na temo TRANSAKCIJSKA ANALIZA - kako razumeti in gojiti kulturo medsebojnih Človeških odnosov?. VeCer bo potekal v župnijskih prostorih na Opčinah jutri, 8. t. m. od 20. ure naprej. Vabljeni! SK BRDINA obvešCa, da bo ob priliki sejma jutri, 8. t. m., ob 20.30 predavanje s filmom Sola smučanja. Predavatelja bosta predstavnik Elana Matjaž Šarabon ter predsednika ZVUTSa. EKONOMSKI KROŽEK organizira jutri, 8. t. m., ob 14. uri obisk obrtne cone v Dolini. Zainteresirani naj se javijo v prostorih NSK v Trstu, Ul.sv. Frančiška 20 najkasneje danes, 7. t.m. Vljudno vabljeni! ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL obvešCa, da je na zgoniškem županstvu novi sedež SPI-CGIL odprt ob torkih in Četrtkih med 9.30 in 11. uro. TEČAJI ANGLEŠČINE: za vse stopnje, skupinske, individualne in specifične prireja Sklad Mitja Cuk v sodelovanju s šolo English Language Centre iz Trsta. Informacije po tel. št. 040/212289 in 040/363878. LJUDSKI KROŽEK BRIN iz Križa prireja tečaje slovenščine in angleščine. Informacije na tel. št. 040/220638. SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 8., 9., 10. novembra v Domu Brdina na Opčinah. Sejem bo odprt jutri, 8. t.m. od 18. do 20. ure, v soboto, 9. t.m . od 17. do 20. ure ter v nedeljo, 10. t. m. od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. Zbiranje opreme bo jutri, 7. novembra v Domu Brdina od 18. do 20. ure. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI zbira pisma, razglednice, dokumente bivših internirancev v italijanskih zaporih, v konfinaciji, Slovencev v posebnih bataljonih in prisilnem begunstvu. Zbrani dokumenti bodo z novo močjo osvetleli življenje in čutenje naših ljudi v pretekli zgodovini. Na voljo smo vsak torek in petek od 16. do 19. ure. ŽENSKA SKUPINA TPPZ P. TOMAŽIČ toplo vabi vse pevke, ki jim je pri srcu partizanska pesem, da se udeležijo vaj zbora, ki se vršijo vsak ponedeljek ob 20.30 v Partizanskem domu na Padricah (v bližini begunskega taborišča). NOVOLETNO taizejsko romanje za mlade iz cele Evrope bo letos od 28.12.1996 do 1.1.1997 v Stuttgartu v Nemčiji. Udeležila se ga bo tudi skupina iz zamejstva. Informacije in prijave na tel. št. 228307 (Aleš) najkasneje do 15. novembra. FOTO KLUB Anton Až- be iz Škofje Loke prireja 1. slovensko študentovsko razstavo (dia). Tema A -prosta, tema B - potovanja. Sprejem dia do 15. novembra. Pravnilniki so na razpolago v Tržaški knjigarni. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU razpisuje letos svojo deseto študijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobo, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v akademskem letu 1996/97. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/1. nad-str., tel. št. 040/631203 ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra. MALI OGLASI tel. 040361888 PRODAM motor Jamaha TT 600 S, letnik ’95 zadnji model, 6.000 km, še dve leti garancije v odličnem stanju. Tel. št. 040/228333. FIAT TIPO 1400 digit, letnik 1989, sive barve, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. št. 364212 - urad ali 327035 (13. in 14. ura). PO CENI PRODAM kata-liticno peC za 15 kg jeklenko. Tel. št. 0481/533960 Tusulin PRODAJAMO kmetijsko zemljišče. Tel. št. 040/231868. PRODAM domač krompir in repo za kisanje. Tel. St. 200882. PRODAM kanarčke Ma-linub (dobre pevce).Tel. št. 040/220189 ob uri obedov. ČISTOKRVNE mladice kraškega ovCarja prodam po ugodni ceni. Tel. št. 228382 - Mojca ob uri kosila. LESTVE za nabiranje oljk dobite pri pohištvu KorsiC. V KRIŽU prodam licenco za drogerijo, parfumerijo in igrače. Tel. št. 040/220308. ISCEM v najem majhno zemljišče v dolinski občini. Tel. št. 228421. PALAČE Hotel v Gorici nudi službo mladeniču za pomoč v recepciji. Ponudbe poslati na: Palače Hotel, C.so Italia 63, Gorica. TORKLA PAROVEL je pričela z mletjem oljk na neprekinjeno izmeno. Oljkarji! Lepo vas prosimo, da si pravočasno rezervirate servis na tel. št. 040/231908 ali 227050. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-Ul. Valdlrivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 ŽELEZNINA TERČON Nabrežina obvešCa cenjene stranke, da v zimskem Času posluje s sledečim urnikom: od 8. do 12.30 ter od 14.30 do 18. ure. Tedenski počitek ostane ob sobotah. V BORIS SPORTS KLUBU - Športni center Ervatti BrišCiki se bo od 13. t. m. dalje odvijal turnir dvojic v igri “Freccette". Vpisovanje do ponedeljka, 11. t. m. Bogate nagrade. Tel. št. 225028. V BOLJUNCU bo v soboto, 9. t. m., ob 16. uri otvo-rila nov frizerki salon Ceci-lia Melchionna. Vabljeni vsi prijatelji, znanci in vaščani. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO ima odprto Jadran Žerjal v Ricmanjih. OSMICO ima odprto, ob priliki praznovanja sv. Martina, Godbeno društvo Prosek v SošCevi hiši na Proseku. PRISPEVKI V spomin na Vincenca Maverja daruje Bruno Žerjal z družino 50.000 lir za KD France Prešeren in 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Boljuncu. V spomin na Mirota Cos-sutta daruje družina 200.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na Mirota Cos-sutta darujeta Adriana in Marino Regent 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel. Lidija Semec iz Slivnega daruje 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Nabrežine. Albino Hrvatic daruje 10.000 lir za cvetje na spomeniku padlih v NOB v Borštu. Namesto cvetja na grob Albinu Kukanja darujeta SoCa in Varna Hafner 60.000 lir za Oddelek za dializo v Trstu. V spomin na Doro Starc darujeta Lidija in Maja Stoka 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Pepija Prinčiča daruje sestrična Milena 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Marijo Gruden vd. Knez darujejo Boža in Nini Kante (Repnic) 100.000 lir, Mimica in Piero Milic (Repnic) 100.000 lir, Sonja in Lucianu Milic (Samatorca) 100.000 lir za SK Kras - namiznoteniški odsek in 100.000 lir za KD RdeCa zvezda. V spomin na Marijo Gruden vd. Knez darujeta Bruna in Pepi Milic (Bajta) 200.000 lir za SK Kras - namiznoteniški odsek in 100.000 lir za KD RdeCa zvezda. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka dd petka. Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Rafael Žagar Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v bazov-sko cerkev. Žalostno vest sporočajo sestra, svakinja in ostalo sorodstvo Bazovica, 7. novembra 1996 Ob bridki izgubi dragega sošolca, kuma in zvestega prijatelja Marjana Dolgana sočustvujejo s težko prizadeto ženo Nevo Sonja, Devana z Ireno in Nadjo ter Milenka z Milošem Skedenj, 7. novembra 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. tonteahi 5. • tet 040-7795600 GORICA / MEDNARODNI SIMPOZIJ 22. IN 23.T.M. "MHIelevropa” kot model za prihodnost Strokovno posvetovanje prireja institut "Mittelevropska kulturna srečanja" GLASBA / RODOLFO LIPIZER Za uvod v novo sezono koncert MashBuetzberger Prireditev v centru L Bratuž Ob prizadevanjih za utrditev in dograditev "Združene Evrope” Evrope narodov in narodnosti, se dokaj pogo-stoma in tudi upravičeno omenja izkušnja, ki je ob koncu prejšnjega stoletja in v prvem desetletju 20. stoletja dozorela v srednjeevropskem prostoru, oziroma v sklopu Avstro-ogrske države. In prav o teh vprašanjih (sožitju, prepletanju in skupnemu razvoju različnih narodov in narodnosti) in njihovi povezanosti z današnjimi težnjami in usmeritvami bo govor na letošnjem mednarodnem simpoziju, ki ga prireja Institut za mittelevropska kulturna srečanja pod geslom "Model Mit- televrope - Usoda Evrope”. Simpozij bo 22. in 23. novembra v Gorici, ob sodelovanju znastve-no-raziskovalnega instituta Institut fuer den Do-nauraum und Mitteleu-ropa. Sodelovali bodo znani sociologi, politologi in zgodovinarji, pa tudi do nedavna aktivni politiki, kakor je recimo Erhard Busek iz Avstrije, Slovenije, Češke, Poljske, Madžarske in seveda Italije. Ob tem se zdi skoraj odveč sklicevanje, oziroma opozarjanje da je (bila) Gorica Mittele-vropa v malem in je tudi v tem aktualnost, oziroma pomembnost napovedanega simpozija. Uvodno poročilo na temo Usoda Evrope bo imel Luigi Vittorio Fer-raris z Univerze LUISS v Rimu, sicer pa Član Državnega sveta. O specifičnih vprašanjih pa bodo na simpoziju (30. po vrsti) govorili Michael Engelhard (glavni konzul republike Nemčije v Milanu), Qui-rino Principe, Mitja Volčič, Vaško Simoniti ( Slovanski svet in Evropa), Lubomir Kotačka, Irena Lipovvitz, Guido Botteri, Peter Modos, Erhard Busek, Sergio Ka-tunarich, Walter Zettl, Krystoff Glass, Fulvio Salimbeni, Boris Podrec-ca, Marco Pozzetto in Luigi Tavano. Simpozij bo v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice, poskrbeli pa bodo za simultano prevajanje iz italijanščine v nemščino in seveda obratno. JUTRI Narečna komedija ”EI mulo Carieto” V Kulturnem domu bo jutri zvečer nastopilo tržaško gledališče "La Contrada ” s komedijo "El mulo Carieto” v priredbi Roberta Damianija in režiji Francesca Macedo-nia. Predstava narečnega dela, ki je obenem poklon znanemu tržaškemu komiku in piscu Angelu Cecchelinu, predstavlja uvod v novo sezono italijanskega gledališča. Prva abonmajska predstava bo namreč na sporedu v četrtek, 14. t.m. (Quel signore che venne a pranzo) ob 20.30 v izvedbi skupine Mario Chiocchio in v režiji Ennia Coltortija. Abonmajska sezona zajema osem predstav, izven abonmaja pa bodo prireditelji ponudili še pet prireditev. Prva je prav komedija "El mulo Carieto”. V Kulturnem centru "Lojze Bratuž” bo jutri 8. t.m. prvi koncert v letošnji abonmajski sezoni združenja "Rodolfo Lipi-zer”. Nastopila bosta pianista Pier Narciso Masi in Christa Masi Buetzberger, ki sta poleg skupne umetniške poti, izbrala tudi skupno življenjsko pot. Petkov dogodek s katerim se začenja nova, po številu in pestrosti koncertov nedvomno bogata sezona goriškega društva, pa je pomemben tudi z drugega vidika. Pianista bosta namreč "krstila” novi koncertni klavir "Grancoda Steinway”. Izvajala bosta (štiriroč-no) zelo zanimiv spored skladb Brahmsa, Schuberta, Stravinskega in Ravela. Na skupno uspešno koncertno pot sta Masi in Buetzbergerjeva stopila pred približno petnajstimi leti. Odlikuje ju izredna uigranost in skladnost. Prebila sta se v sam vrh evropskih glasbenih poustvarjalcev. Poleg koncertne dejavnosti se ukvarjata tudi s pedagoškim delom na seminarjih v okviru raznih znanih glasbenih ustanov. Vstopnice - tudi abonmajske - so v prodaji v turističnem uradu Ap-piani (Korzo Italia 60) v Trstu v turističnem uradu UTAT ter pri DISCO-TEX v Vidmu. V okviru letošnje glasbene abonmajske sezone društva "Rodolfo Lipizer” bo dvajset večernih koncertov in štirje nedeljski glasbeni popoldnevi. NOVICE Poskus političnega dialoga? Poskus konstruktivnega dialoga ali kaj več? Rezultat bo znan šele danes zvečer. Ob 18. uri je namreč napovedano, na pobudo gibanja "Forza Italia”, srečanje - soočenje med predstavniki strank in gibanj, ki upravljajo goriško občino ter nekaterimi od predstavnikov opozicije. Zeleni so že sporočili, da se srečanja, ki bo v konferenčni dvorani hotela Palače, ne bodo udeležih. Še polemike o šoli-vojašnici Goriški župan Valenti še ni vrgel puške v koruzo glede šole-vojašnice za finančno stražo. V krajšem sporočilu, ki smo ga prejeli včeraj z Občine piše, da se je dr. Valenti v Bentkah, ob priložnosti 13. skupščine ANCI (združenje italijanskih občin) srečal tudi z ministrom Di Pie-trom. Slednji, tako piše v sporočilu, naj ne bi imel predsodkov glede gradnje objekta in pričakuje točna sporočila glede dejanske koristnosti realizacije objekta. V zvezi z istim vprašanjem pa velja zabeležiti tudi izjavo pokrajinskega svetovalca Severne Lige Koglota, ki je tudi predstavnik Pokrajine v Teritorialnem paktu. Koglot spodbija navedbe župana in ponavlja, da Pokrajina ni nikoli podpisala pisma, ki ga je Pakt naslovil Di Pietru in kjer se navaja, da je šo-la-vojašnica "enkratna gospodarska priložnost, ki je ne gre zamuditi”. Še danes in jutri prijave v tečaj furlanskega jezika Furlansko filološko društvo obvešča, da se izteka rok za prijavo v tečaj furlanskega jezika in kulture. Tečaj bo na sedežu društva v Bellinijevi ulici 3 in sicer dvakrat tedensko. Prve lekcije bodo že v prihodnjem tednu. Interesenti se lahko prijavijo še danes in jutri na sedežu med 15.30 in 17.30 tel. 533849. Tečaj je brezplačen. Gorico-kinema se začenja z "Zastrtim ekranom” Kinoatelje pričenja nocoj novo sezono filmskih večerov, ki bo trajala do novega leta in morda še nekaj čez. V okviru projekta Gorica-kinema bodo ponudili osem filmov in dva "posebna” filmska dogodka. Drevi ob 20.45 bodo v Kulturnem domu vrteli film "Zastrti ekran” ameriškega režiserja Roba Epsteina. Ljubitelji filmske umetnosti si abonmajske in navadne vstopnice ter izkaznice lahko oskrbijo neposredno pri blagajni Kulturnega doma pred pričetkom predstave. Roman ”Na zdorovje” Silvio Cumpeta bo govoril danes ob 18. uri, na srečanju, ki bo v knjigami Antonini na Korzu Italia 51 ob predstavitvi romana "Na zdorovje. Incontri d’estate in terre di Russia”, Pietra Mastromonaca. Knjiga je pred kratkim izšla pri založbi Campanotto v kraju Pasian di Prato pri Vidmu. Knjiga ima vse značilnosti romana, vendar pa je sočasno tudi nekakšen potopis, dnevnik s popotovanja po današnji Rusiji - nekdanji Sovjetski zvezi, zapis vtisov s pogovorov in srečanj z ljudmi, ki kljub epohalnim družbenim spremembam nosijo v sebi tudi značilnosti tradicionalne ruske družbe. Obvestilo Trgovinske zbornice Trgovinska zbornica obvešča, da so na podlagi zakona št. 559 z dne 16.9.1996, vsa individualna podjetja, ki so bila registrirana v seznamu podjetij, uradno vpisali v poseben seznam malih podjetij. Zbornica obvešča tudi kmetovalce, trgovce na drobno in osebe, ki opravljajo razne druge poklicne dejavnosti vendar individualno in ki torej ne izpolnjujejo pogojev za kvalifikacijo "mali podjetnik”, da je treba do 15. t.m. zaprositi za vpis v register podjetij. NOVO / KNJIGA INŽ. GORAZDA HUMARJA Tudi v Gorici veliko zanimanje za monografijo o Solkanskem mostu NEPRAVILNOSTI GLEDE NAROKOV Sojenje Antoniji Bulli so odgodili na 9. december Predavanje o finančnem zakonu Slovensko gospodarsko združenje prireja jutri, ob 18. uri na sedežu v ulici Roma 20, v okviru programa stalnega informiranja članov o novostih na fiskalnem in drugih področjih srečanje s komercialistom Sergiom Mogoro-vichem in konzulentom za delo Giulianom Na-drahom. Mogorovich bo predstavil novosti finančnega zakona za leto 1997, ki je prav te dni v obravnavi v parlamentu, govoril o odpravi oziroma spremembi določil o spremnem listu, medtem ko bo Nadrah predstavil vsebino in obveznosti, ki izhajajo iz izvajanja zakonskega dekreta št. 626/94 (glede zagotavljanja varnosti na delovnem mestu). Gre za koristno pobudo (tudi spričo skorajšnjih zapadlosti), zato SGZ priporoča članom, da se srečanja udeležijo. Sojenje 70-letni Antoniji Bulli iz Gorice, ulica Brigata L ambro, 34 se bo predvidoma pričelo čez mesec dni, 9. decembra. Razlog za odgoditev je povzročilo sodišče samo, saj so na včerajšnji prvi, predhodni, obravnavi ugotovili, da nekatere od prič niso prejele naroka. Slo naj bi za nekatere ožje sorodnike umorjenega upokojenega pripadnika policijskega zbora Terenziana Petromolesija. Sojenje je bilo tako odgodeno za mesec dni. Zločin v enostano-vanjski hišici pri Ma-donnini, se je dogodil 13. januarja letos. Do spora naj bi domnevno prišlo zaradi lastnine, saj sta bila zakonca v postopku razveze in delitve premoženja. Bullijeva naj bi moža, ki je spal v pritličnem prostoru, pobila z udarci s kuhinjskim valjarjem. Zločin so odkrili šele naslednjega dne. Bullijeva je bila po tragičnem dogodku, nekaj časa na opazovanju v bolnišnici, v zadnjem času pa jo ima v oskrbi ustanova Caritas. Terenziano Petromo-lesi je bil doma v Laciju in je služboval pri policiji. Bullijeva pa se je rodila v Puli. Petromolesija je spoznala v Tržiču in tam sta se tudi poročila. V družini ni bilo otrok. S področja sodne kronike velja navesti še novico, da je sodišče ugodilo prošnji za izpustitev na začasno svobodo Bernardina Ma-stroiannija iz Gorice, ki je bil, skupaj z drugima dvema osebama, aretiran zaradi suma izsiljevanja. Po navedbah policije, je trojica posojala denar obiskovalcem novogoriške igralnice. Knjigo Kamniti velikan na Soči, inž. Gorazda Humarja, ki je izšla pred kratkim pri novogoriški založbi Branko in ki so jo doslej predstavili v Solkanu in na Vogrskem so v torek zvečer predstavili tudi v goriškem Kulturnem domu, na pobudo uprave doma in novinarja Marka VValtrit-scha. Publikacija, ki odlično predstavlja ta izjemni dosežek gradbeništva na slovenskih tleh, je zbudila tudi v Gorici precejšnje zanimanje in tudi med italijansko publiko. In to povsem razumljivo: Solkanski kamniti most sodi v skupno zgodovinsko in kulturno dediščino goriškega prostora. Pisca monografije o kateri smo v zadnjih tednih že poročali, nazadnje v nedeljo 3. novembra, je po krajšem nagovora Igorja Komela, predstavil novinar Marko VValtrit-sch, ki je govoril tudi o nastanku in razvoju železnice in prizadevanjih za gradnjo železnic med osrednjimi predeli nekdanjega cesarstva in morjem. Zatem je o knjigi, zamisli in nastajanju, predvsem pa o objektu samem, spregovoril avtor. Med udeleženci srečanja, oziroma predstavitve je bil tudi dr. Peter Vencelj. Foto Bumbaca - s torkove predstavitve. 31 PRIREDITVE V DIJAŠKEM DOMU bo danes ob 17. uri nastopila amaterska odrska skupina ”2B OR NOT 2B’’ z delom "Pirati”. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešča, da bo avtobus za martinovanje 10. novembra odpeljal ob 15. uri s Travnika s postanki pri gostilni Primožič, v Podgori, v Stan-drežu in v Sovodnjah. KD SKALA in LOVSKA DRUŽINA GABRJE prirejata v nedeljo, 10. novembra, martinovanje ob 14. uri na trgu v Ga-brjah. KD OTON ŽUPANČIČ prireja v soboto, 9. novembra, ob 20.30 v domu A. Budal v Standrežu tradicionalno martinovanje z glasbo, domačo jedačo in kapljico vina. Prijave pri g. Marti tel. 21407. V soboto bodo v domu Andreja Budala odprli tudi razstavo likovnih izdelkov Mirka Maraža. KD BRIŠKI GRIČ prireja veselo martinovanje na Bukovju 16. novembra ob 20.30. Poskrbeli bodo za smeh in dobro voljo-Prijave pri Maji (tel-884187) in Emanueli (tel-81163). 51 SOLSKE VESTj SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da bo danes ob 10.30 v osnovni šoli v Sovodnjah sindikalno zborovanje za učitelje in prvo izmeno vzgojiteljic v vrtečih. [Z3 OBVESTILA V SOVODNJAH, v gostilni Pri Francetu, bo danes ob 21. mi, na pobudo skupine občanov, pogovor o osnutku Občinskega regulacijskega načrta. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE obvešča, da je rekreacijska telovadba v telovadnici v Sovodnjah ob torkih in petkih, od 21. do 22.30. SPDG - Smučarski odsek obvešča, da sprejemajo prijave za zimovanje v Cerknem, ki bo od 31.12.1996 do 5.1.1997-Prijave in informacije na sedežu društva ul. Malta 2 (tel. 33029) ob sredah od 11. do 12. me in ob četrtkih od 19. do 20. ure-Prijave do 10. novembra. KINO GORICA CORSO 17.30-19.45-22.00»Twister«. Števen Spielberg. KULTURNI DOM 20.45 »Zastrti ekran« TRŽIČ COMUNALE 18.30' 21.00»Tre colori: Film bianco«. Predstava v okviru ciklusa "Trans-EurO' pe expression”. :: lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, C. Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul-EC Giugno 36, tel. 410340- POGREgj Danes: 13.15, GiovaniU Pelos iz splošne bolnišnice v Starancan. _______TRENDI / URADNI PODATEK STATISTIČNEGA ZAVODA ISTAT_ Oktobra 3-odslotna inflacija, odlični izgledi za november Po predvidevanjih naj bi ta mesec padla na 2,5 do 2,6 odstotka RIM - Oktobra se je letna inflacijska stopnja znižala na tri odstotke. Potem ko je avgusta in septembra znašala 3,4 odstotka. V primerjavi s septembrom so se življenjski stroški zvišali v povprečju le za desetinko odstopa, inflacijska raven, ki )o je včeraj uradno potrdil zavod Istat, pa je najnižja v zadnjih 27 letih, od junija 1969. Oktobrski inflacijski Podatek, ki brez upošte-vanja zvišanja posrednih davkov dosega komaj 2,9 odstotka, daje slutiti dobre možnosti za novo, ob-Cutno znižanje stopnje v novembru, kar je včeraj Potrdil tudi minister Ci-jUnpi. v tem mesecu se bo namreč mesečno zvišanje življenjskih stroškov merilo s skokom za kar 0,6 odstotka, do kate-faga je prišlo novembra tani. Sedanja inflacijska dinamika zato daje dobre 'Zglede, da bo tokratno ntesečno zvišanje nepri-nrerno manjše. V primerjavi s septembrom so se pretekli mesec najbolj zvišali izdatki družin za stanovanje, vodo, električno energijo in kuriva (+1,3%), in to za-radi podražitve cen plinskega olja in stanovanj-skih najemnin. Povišale s° se tudi cene oblačil in °butve (+1%) in izdatki 2a izobraževanje (+0,6%), Predvsem za univerzitetno. Znižali pa o se stro-5ki za prehrano in za pre-v°z (oboje -0,4%), v tem Zadnjem primeru predv-Sem po zaslugi konkurence pocenitve letalskega Prevoza. . Tudi v primerjavi z nnskim oktobrom so se najbolj povišali stroški za stanovanje, vodo, elektri-k° in kuriva (+4%), na drugem mestu so izdatki Za obleko in obutev (+3, b m, na tretjem hoteli, restavracije in bari (+3,5%). r° bolj omejenih zvišanj 1® prišlo na področju izo- braževanja (+1,4%) in pri ostalih dobrinah in storitvah (+1,6%). Povprečna inflacijska stopnja v prvih desetih mesecih letošnjega leta je s podatkom za oktober dosegla raven 4,1 odstotka, medtem ko je v enakem obdobju lani znašala 5,3 odstotka. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko novembra inflacija padla celo na 2,5 do 2,6 odstotka, in sicer v najbolj realističnem primem, ko bi se življenjski stroški v primerjavi z oktobrom zvišali za 0,2 do 0,3 odstotka. Ce pa bi ostali na oktobrski ravni, potem bi se letna inflacijska stopnja znižala celo na 2,3 odstotka. Tako ugodno gibanje inflacije je seveda predmet pozitivnih komentarjev, ki pa ne skrivajo tudi zaskrbljenosti zaradi nazadovanja široke porabe. Ministrstvo za industrijo posebej podčrtuje, da se bo italijanska inflacija prihodnje leto prilagodila evropskemu inflacijskemu povprečju, ki je pod 3 odstotki. »Ekonomska slika, ki izhaja tudi iz predvidevanj Evropske komisije, daje sklepati na novo rast italijanskega gospodarstva v prihodnjem letu,« je zapisano v komunikeju ministrstva, »kar je tudi v skladu s predvidevanji italijanske vlade. To bo omogočilo tudi čim prejšnje novo znižanje skli-cnih obrestnih stopenj.« Z znižanjem inflacijske stopnje so seveda zadovoljne tudi podjetniške stanovske organizacije, ki ugotavljajo, da ta trend krepi kupno moč družin, kar daje upati v vsaj delno oživitev povpraševanja. Veliko večjo zaskrbljenost pa je razbrati iz komentarjev sindikalnih organizacij, za katere je upad inflacije pozitiven le po računovodskih merilih, v bistvu pa da gre za vznemirljiv signal o zmanjšanju porabe itali- janskih družin. Proti re-cesijskemu tveganju zahtevajo sindikati od vlade takojšnje izvajanje sporazuma o zaposlovanju, re-lansiranje investicijskih dejavnosti in podporo socialnim partnerjem za podpis novih kolektivnih delovnih pogodb. Po mnenju Confindu-strie preživlja italijansko gospodarstvo tačas izredno občutljivo fazo. Nekateri znaki govorijo o tem, da se faza stagnacije izteka, toda zagona še ni, predvsem zaradi velike previdnosti družin na področju porabe. Po drugi strani pa bi lahko po mnenju Confindustrie obnova kolektivnih delovnih pogodb s pretiranim povišanjem plač oziroma cene dela kompromitirala nadaljnje upadanje inflacije. MESTO LETNA VAR. MESEČNA VAR. % % BOLOGNA +3,9 +0,2 PERUGIA +3,9 +0,1 RIM +3,4 +0,4 BENETKE +3,4 -0,2 ANCONA +3,3 +0,2 MILAN +3,2 +0,1 NEAPELJ +3,2 +0,2 BARI +3,2 +0,1 TURIN +2,8 +0,3 AOSTA +2,8 +0,1 TRST +2,7 +0,2 R. CALABRIA +2,6 +0,2 CAGLIARI +2,6 -0,4 CAMPOBASSO +2,4 0,0 POTENZA +2,3 +0,4 FIRENCE +2,2 0,0 PALERMO +2,0 +0,1 GENOVA +2,0 +0,2 L’AQUILA + 1,4 -0,1 TRENTO + 1,3 -0,2 Zgornja preglednica ponazarja oktobrsko gibanje inflacije v dvajsetih glavnih mestih italijanskih dežel, in sicer v letni in mesečni primerjavi. Delnice Fiat kraljice na živahni milanski borzi MILAN - Medtem ko je bil včerajšnji dan na denarnih trgih tako v Italiji kot v tujini zelo miren, brez večjih premikov glede na torek, je prišlo na milanski borzi do novega porasta, predvsem po zaslugi Fiatovih delnic. Zadnji indeks Mibtel je napredoval za 1,41 odstotka (Mib-30 +1,34%), medtem ko so bili posli vredni 896 milijard lir. Na pozitiven izid borznega sestanka so popoldne vplivale predvsem optimistične izjave zakladnega ministra Ciampija o vstopu Italije v Evropsko monetarno unijo, medtem ko so imela včerajšnja ekonomska predvidevanja Evropske komisije danes dopoldne le obroben vpliv na trge. Kot rečeno, so delnice Fiat včeraj ponovile predvčerajšnji uspeh in se ovrednotile še za nadaljnjih skoraj 5 odstotkov. Veliko naročil je že zjutraj prišlo iz ZDA, zanimanje pa je zajelo tudi delnice ostalih družb družine Agnelli. H EVROPSKA KONVERGENCA / PO PREV1Z1JSKEM POROČILU EVROPSKE KOMISIJE -i Ciampi: maastrichtski kriteriji za Italijo niso več nedosegljivi RIM - Poročilo Evropske komisije v Bruslju o stopnji konvergence (zmanjševanja razlik) med petnajstimi članicami Evropske unije pri njihovem približevanju maastrichtskim kriterijem po besedah zakladnega ministra Carla Azeglia Ciampija dokazuje, da je »projekt italijanske vlade realističen in uresničljiv«. Ciampi je za komentiranje bruseljskega poročila včeraj sklical novinarsko konferenco, na kateri je zagotovil, da je cilj 3-odstotnega razmerja med javnim primanjkljajem in bruto domačim proizvodom, ki ga predvideva sporazum iz Maastrichta, popolnoma dosegljiv. »Bližamo se stabilnemu položaju z zmanjšanim bremenom za državljane,« je dejal zakladni minister. »S prihodnjim letom se bo končalo obdobje največjih žrtev, ki so bile potrebne za odpravo te- žke ovire obrestnih stopenj na javno zadolžitev. Vladin projekt, ki je pravilen in že v fazi uresničevanja, je naletel na potrditev tudi pri treh temeljnih kriterijih, ki so bili določeni v Maastrichtu: inflacija, obrestne stopnje in zadolžitev javne uprave.« Po ministrovih besedah oktobrska inflacija daje slutiti nadaljnje nižanje v novembru in potrjuje »kredibilnost cilja vlade, da se bo inflacijska stopnja prihodnje leto znižala na 2, 5 odstotka, kar je v mejah Maastrichta«. Izboljšujejo se tudi obrestne mere na javni dolg, zaradi česar se je razlika z Nemčijo na primer znižala na 191 osnovnih točk. Odprto pa je po Ciampijevih besedah še vprašanje uresničitve kriterija o zadolženosti javne administracije, tudi zaradi razlike v izračunavanju, kjer se italijanski način razlikuje od tistega, ki ga predvideva Maastricht. Ciampi zagotavlja, da se Italija prilagaja, sicer pa manjka za dosego kriterija le 0,3 odstotka, kar v gotovini pomeni okrog 6 tisoč milijard lir. Predviden prihranek pri finančnih bremenih države bo deloma zagotovilo znižanje obrestnih stopenj, ki na osnovi obrestnih mer na zadnjih dražbah javnih vrednostnih papirjev velja 5 tisoč milijard. Drugi prihranki bodo prišli z reprogramiranjem tujih posojil, saj bo zaradi znižanja obrestnih stopenj in okrepitve lire mogoče doseči boljše pogoje. Zakladni minister je posebej podčrtal, da bodo prizadevanja v dveletju 1996-97 postavila Italijo v stabilni položaj, ki bo znatno manj drag. Letos naj bi primarni presežek dosegel 4 odstotke, primanjkljaj zaradi obresti pa se bo znižal na 10 odstotkov. Za prihodnje leto vlada načrtuje, da se. bo primarni presežek povečal na 6, 5 odstotka, obrestni primanjkljaj pa naj bi se znižal na 9, 5 odstotka. »Ce bo leta 1998 teža obresti nihala med 8 in 8, 5 odstotka, bo zadostoval primarni presežek okrog 5 do 5, 5 odstotka, od tistega trenutka pa bo nastopila razbremenitevin večja prožnost javne bilance,« je prepričan Ciampi, ki pa ni pozabil tudi na boj proti davčnemu utajevanju, ki bi prinesel dodaten, tako potreben kisik za italijanske javne račune. Za konec se je zakladni minister ustavil še pri predvidevanjih za prihodnji razvoj evropskega gospodarstva, ki so danes bistveno manj temna kot pred šestimi meseci, v teku prihodnjega leta pa bi morala znova zadihati tudi Italija. 6. NOVEMBER 1996 v URAH 2 S valuta nakupni prodajni 1 ameriški dolar 1506,00 1546,00 1 nemška marka 990,00 1014,00 I francoski frank 292,00 301,00 pf holandski gulden 879,00 906,00 S & 'F .52. belgijski frank 47,60 49,60 11 funt šterling 2474,00 2549,00 g J> irski šterling 2473,00 2549,00 c Ž danska krona 257,00 264,00 grška drahma 6,20 6,60 st kanadski dolar 1130,00 1164,00 § 1 japonski jen 13,00 13,60 |2 švicarski frank 1172,00 1208,00 5-I avstrjski šiling 140,10 144,40 norveška krona 233,00 240,00 H E švedska krona 226,00 233,00 portugalski escudo 9,70 10,30 španska pezeta 11,70 12,10 i avstralski dolar 1188,00 1224,00 $ madžarski florint 9,00 11,60 ? slovenski tolar 10,80 11,30 3 hrvaška kuna 270,00 280,00 6. NOVEMBER 1996 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1511,00 1541,00 nemška marka 990,00 1010,00 francoski frank 291,00 301,00 holandski gulden 877,00 902,00 belgijski frank 47,75 49,55 funt šterling 2469,00 2549,00 irski šterling 2468,00 2563,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 6,17 6,77 kanadski dolar 1127,00 1162,00 švicarski frank 1175,00 1200,00 avstrijski šiling 139,81 144,31 slovenski tolar 10,90 11,30 MILANSKI DEVIZNI TRG 6. NOVEMBER 1996 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1523,490 ECU 1923,560 nemška marka 1003,290 francoski frank 296,800 funt šterling 2499,290 holandski gulden 894,540 belgijski frank 48,693 španska pezeta 11,925 danska krona 261,180 irski funt 2501,570 grška drahma 6,370 portugalski escudo 9,927 kanadski dolar 1143,680 japonski jen 13,367 švicarski frank 1193,680 avstrijski šiling 142,580 norveška krona 238,180 švedska krona 230,240 finska marka 333,660 6. NOVEMBER 1996 i INDEKS MIB-30: +1,34% delnica cena var. % delnica cena var. % Mediobanca 8.295 + 1,66 Alleanza Ass. 11.282 +2,52 Mediolanum 15.585 +2,39 Bca di Roma 1.334 +2,69 Montedison 1.048 +2,04 Bca Fideuram 3.410 +3,42 Olivetti 441 +0,11 Benetton 18.480 +2,24 Parmalat 2.313 +2,39 Comit 2.727 +2,48 Pirelli Spa 2.739 +1,25 Credit 1.617 +2,99 Ras 14.786 +1,54 Edison 9.451 +2,29 Rolo 14.748 +2,71 Fiat 4.318 +5,41 Saipem 7.736 +0,01 Gemina 706 +0,76 San Paolo To 9.216 +0,79 Generali 30.534 +2,36 Sirti 9.391 +0,33 Imi 12.746 +3,77 Štet 5.473 + 1,78 Ina 2.173 +2,40 TIM 3.299 + 1,57 Italgas 5.759 +1,96 Telecom Ita 3.602 +2,94 La Fondiaria 5.399 +2,85 Mediaset 7.424 +0,22 JUTRI V KRIŽU / PREDPREMIERA DE FILIPPOVEGA DELA Filumena Marturano, ali ljubezen do človeka Pogovor z režiserjem Mariom Uršičem JAKOPIČEVA GALERIJA / DANES ODPRTJE RAZSTAVE Mario Magajna razstavlja v Ljubljani Prikaz fotografske produkcije v letih 1944-1955 Jutri ob 20.30 bo v Domu Alberta Sirka v Križu posebna predpremiera, v soboto pa premiera De Filippovega dela Filumena Marturano v dramaturški priredbi in režiji Maria Uršiča, s katerim smo se pogovarjali o tej gledališki postavitvi. V Križu pripravljate predstavo Filumene Marturano v t.i. lastni produkciji. Povejte, zakaj je do tega prišlo? »Ko v gledališču zveš, da po 30 letih sodelovanja z njim zate ni prostora, si paC kot profesionalec poskuSaš drugje najti prostor za svoje teatrske projekte in vizije. Zato smo se Miranda Caharija, Livio Bogateč (na sliki) in jaz odločili za to samoprodukcijo. Pri tej nam pomaga kot sponzor Zadružna kraška banka; pri projektu pa sodeluje tudi Zveza slovenskih kulturnih društev kot organizacijski pokrovitelj.« Torej ste vi trije samostojna gledališka skupina? »Skupina gledaliških profesionalcev smo. Pri tej predstavi pa sodelujejo Se mladi Člani amaterskih odrov (iz vrst ZSKD) in ljubitelji gledališča, tako da je nastal ob tem neke vrste gledališki seminar. Vaje - ob mojem delu s poklicnim igralskim jedrom - postajajo seminar, to je neke vrste gledališka Sola za amaterje. Produkt in cilj dela pa je predstava, se razume.« Gre za prvi tovrstni projekt vaSe samostojne skupine? »Ne, že igro Srečanje, ki smo jo igrali po Krasu tudi v italijanščini in ki jo je uspešno ekranizirala slovenska deželna televizija, je uprizorila naša skupina. S tem smo paC dokazali, da je izven gledališča v naših krajih mogoče realizirati tak projekt in da je po takih igrah tudi povpraševanje. Stvar je paC v tem, da v naSem poklicnem gledališču zaradi raznih obvez, privez in odvez težko pride do predstav, ki ne sodijo v logiko izbire umetniškega vodstva.« V Cern je bistvo vaSega spora z gledališčem kot ustanovo, saj zanj gre, tako ste dali razumeti. »Bistvo spora je v nedogovarjanju, v neupoštevanju drugačnosti poetik, želja in sodelovanja različnih moči. Sele junija sem bil obveščen, da SSG ne želi mojega sodelovanja v tej sezoni. Do tega ima SSG sicer vso pravico, Ce je zanj odločujoče že to, da jim kak režiser ni simpatičen. Najbolj me je prizadelo, da ni pravih odnosov, upam si trditi, da v SSG vlada enoumje. Ce pohlevno pristajaš na vse odločitve, si deležen sodelovanja v tej ustanovi, sicer pa si izključen. V naših kulturnih ustanovah ne moreš mirno razložiti svojega drugačnega stališča. Takoj te ožigosajo, češ, kaj pa ta dela proti teatru, ti pa bi v resnici hotel opravljati samo svoje delo, svoj poklic. K moji oddaljitvi oz. odstranitvi je delno pripomogla tudi tista nesrečna kri v Ajshilovi Sedmerici, češ da »naši ljudje« ne prenesejo krvi na odru. Bila pa je paradižnikova mezga, haha...« Precej razredčena, sem imela vtis... Je vaša samostojna skupina že zametek gledališke zadruge? »To so prvi koraki, majhni korakci, za zdaj še v neznano. So ad hoc projekti in še nikakor nismo niti stalna gledališka skupina, zadruga pa prav tako ne.« Kje boste igrali Filumeno Marturano? »Prve tri predstave bomo 8., 9. in 10. novembra odigrali v Križu v Sirkovi dvorani. Namenjene so tudi ljudem s Proseka in Kon-tovela pa iz Nabrežine, kjer trenutno dvorane nimajo, iz Zgonika, z OpCin. Skratka, ne gre nam za kako pritlehno kruhoborstvo, le s svojo predstavo želimo privabiti v dvorane ljudi iz naših vasi, saj bomo nato še igrali v Miljah, v Boljunskem kotu, potlej predvidevamo obisk v mestu pri Svetem Ivanu. Ima- mo pa v načrtu tudi predstave drugod po Primorskem.« Zakaj ste izbrali prav Filumeno Marturano? »Filumena Marturano je kljub neapeljskemu nadihu doživljala v priredbah in prevodih v različne jezike velik uspeh v mnogih državah. Na neapeljske odre je Filumena stopila prvič leta 1946, letos praznuje 50 let. Na Filumeno nas veže simpatičen spomin. Ko so jo v 50. letih v Narodnem gledališču igrali v Babičevi režiji z GabrijelciCevo in Sancinom v glavnih vlogah, je gostoval Eduardo de Filippo v Trstu s svojo in tedaj je prišlo do srečanja z njim. Primorski je tedaj naslovil članek Napolitanska in slovenska Filumena sta se srečali. Tisti trenutek je zapisan v spominu našega gledališča kot pomemben in nastala je neka Čustvena vez z E. de Filippom in ni Čudno, da so ga pri nas večkrat igrali.« Igro ste vi prevedli v narečje? »PonaSil in priredil sem jo sam, igralci pa so potem tekst »lektorirali«, to je izpilili, tako da Miranda Caharija kot Nabrežinka govori nekoliko drugače kot Livio Bogateč, ki je Križan, tudi nepoklicni igralci so uglasili izgovor na svojo struno, tako da so v igri lahko govorno popolnoma sproSCeni.« Verjetno so igre tega avtorja lahko učinkovite samo v narečju. »Imate prav, ena naj-veCjih uspešnic dalmatinskega gledališča je bila Sjora Luca - kot Filumena. No, naša Filumena je prvič prevedena v slovensko narečje in igrana v njem.« V Cern je danes sporočilo te igre? »Poudarki v naši predstavi so seveda drugačni in drugje kot v Babičevih Časih, čeprav na fabulativni ravni še vedno gre za žensko z dvomljivo preteklostjo in njen boj za otroke. V naši Filumeni je glavni poudarek na problemu ženskega oz. človeškega dostojanstva, za katero se protagonistka drame bori. Igra pa predvsem nagovarja Človeško srce. V neapeljski Filumeni je mnogo veC poudarka na krvnih vezeh in virilistiCni prvini; pri nas je to v ozadju. Igralci s svojimi koreninami vnašajo v predstavo barve, ki so drugačne in nove. »Naš kot« pojmuje Fi-lumenin problem kot vprašanje enakopravnosti in razumevanja med partnerjema. Sploh je igra velik izziv za igralce, zlasti za oba glavna interpreta. Sporočilo igre je v ljubezni do človeka, v ponovni osmislitvi vrednot.« Ko sem zadnjic gledala vaše Srečanje, sem imela vtis, da ste nenadoma nekoliko spremenili svoj rezijski prijem. Tudi pri tej igri? »Morda sem se tudi tokrat nekoliko oddahnil ob delu z igralci. Prvič po dolgem Času nimam alkimijskega odnosa do predloge. Karakterjem pušCam, da živijo svoje življenje in da so kot taki polnokrvni, ne hromim jih s svojo vizijo. Sploh sem prepričan, da se danes vračajo v gledališče Čustva z zgodbo in živimi karakterji. Kot režiser pa tudi tokrat ne išCem pomena samo v besedah, ampak tudi v podtekstu, ki ga izreka tišina v pavzah.« Ce prav slutim, igra Filumeno Miranda Caharija; kateri igralci še igrajo v vaši predstavi? »Domenica igra Livio Bogateč, sodeluje tudi Alojz Milic, to je jedro profesionalcev. Poleg teh pa še nastopajo: Tanja Pečar, Suzi Bandi, Deva Pincin, Miha Ravbar-Vidmar, Tomaž Kalc, Mitja Kalc in Andrej Rupel. Tehnično vodstvo predstave je prevzel Mat-tia Armani. Za glasbeno posvetilo Filumeni je poskrbel Giampaolo Coral; za kostume in sceno pa kar sami.« Hvala za prijazen pogovor. Ivanka Hergold V Jakopičevi galeriji v Ljubljani bodo danes odprli razstavo fotografij z naslovom: Mario Magajna / Fotoreporter / Dela 1944-1955, ki jo prireja Arhitekturni muzej Ljubljana. Gre za okrog 120 del znanega in priljubljenega Maria Magajne, ki je bil dobra štiri desetletja fotoreporter našega dnevnika in ki praznuje letos svojo osemdesetletnico. Ob razstavi bo izšel katalog z 40 reproduk- cijami, z uvodno študijo ter biografskimi in bibliografskimi podatki o avtorju. Na sliki: Mario Magajna -Demonstracija v Trstu 23. aprila 1946 ob prihodu mednarodne komisije. KINOATELJE / TRADICIONALNA POBUDA Danes start Gorica Kinema Kinoatelje se je po poletnem obdobju mirovanja zopet predramil in ponovno predložil občinstvu to, kar ga skozi leto najbolj opredeljuje: filmsko sezono Gorica Kinema - Gorizia Cinema. S Kinemo, kot se ji pravi po domače, je Kinoatelje zaCel v davnih Časih po odprtju goriškega Kulturnega doma, preselil jo je pred leti v kinodvorano Vittoria, letos pa se Kinema zopet redno pojavlja v Kulturnem domu. Gorica Kinema je vseskozi ohranjala svoj pečat in krepila svojo usmerjenost, da bi pri širši publiki uveljavljala taka dela, kot so jih elani Kinoateljeja ponavadi gledali skupaj z drugimi izbranci na festivalih, zelo redko pa so zahajala v reden program kinematografov. Cilj je sedaj nekako dosežen, ker v Času velike televizijske in videotecne ponudbe tudi redno filmsko predvajanje obrača pozornost v izbornost programa. Prav zato pa Kinoatelje predstavlja nov filmski predlog. Gorica Kinema se letos predstavlja v povezavi z operacijo Playbill, ki so jo na festivalu v Benetkah predstavili distribucija Mikado, dnevnik L’Unita in filmska tv postaja Telepiu+1. Program Playbill promovira v jesenski sezoni selekcijo osmih zanimivih filmskih naslovov. Vsedržavna pobuda Playbill razpira tržišče filmu kot kulturnemu in avtorskemu proizvodu. Playbill pomeni v angleškem prostoru filmsko gledališče, t.j. prikazovanje filmskega dela ne v večkratnih projekcijah, ampak v enkratnem predvajanju. Veliko je namreč takih filmov, ki zaradi vsebin ali zaradi zahtevnosti filmskega jezika ne more raču-nati na običajno masovno udeležbo, lahko pa zbere okoli sebe koncentrično zanimanje številnih gledalcev. Možnosti za take oglede pa razen v večjih centrih ali kinotekah sploh ni. Program Playbill ima zato to zaslugo, da je iz nečesa, kar bi za posamezen filmski klub ali dvorano bil nemogoč podvig, uspel narediti filmski program, ki realno in ne samo v pobožnih željah kroži po 150 italijanskih mestih. Kaj predstavlja program Kineme? Nocojšnji film je Zastrti ekran (The celluloid closet, ZDA 1995) Roba Epsteina in Jeffreya Friedmana, ki pripoveduje v zanimivem kolažu zastrto prisotnost homoseksualnosh v hollywoodskem filmu. V petek, 15. decembra bo Kinema imela predpremier-no izvedbo novega filma Meja (La frontiera) Franca Giraldija (na sliki Giancarlo Giannini, ki nastopa v tem filmu) ob prisotnosti režiserja in nekaterih igralcev. Film Video Monitor je leta 1994 posvetil Francu Giraldiju prvo globalno retrospektivo. Predstavitev v Gorici neko nadaljevanje, a tudi sam film Meja pripoveduje zgodbo, ki je tako zelo tudi naša. Človeške usode imajo na meji podobne izide v različnih zgodovinskih obdobjih. Navadni ljudje nimajo na sebi nic posebnega (Les gens normaux n’ont rien d’exceptionneL Francija) Lamencea Ferreira-Barbose govori o človeškem notranjem in osebnem ravnovesju, v vsakdanjem življenju in za zidovi psihiatrične bolnice. September Songs: glasba Kurta WeiUa (September Songs: The Musič of Kurt VVeill, Kanada) Larryja VVeinsteina je hommage skladatelj11 Kurtu VVeillu, prijatelju in sodelavcu Bertolda Brechta. Bratje Skladanowsky (Die Gebriider Sklada-nowsky, Nemčija 1996) je film o bratih, ki so s skromnimi sredstvi in v za Nemce neznačilni slaDj organizaciji, vendar z veliko poezije, zgradili filmsko kamero »Bioskop«, in to še pred bratoma Lumiere. Film je režiral Wim VVenders skupajs študenti šole za film in televizijo v MiinchnU. predvajal pa se bo v tednu, ko Gorica praznuj® stoletnico prvega filmskega predvajanja. Kinoatelje pripravlja tedaj vrsto prireditev, ki se bodo zaključile jubilejnega 8. decembra. Irma Vep (Francija) francoskega kritika in režiserja Oliviera Assayasa ponuja zgodbo Maggi® Cheng, ki se spoprijema s snemanjem filma-r6" makeja v zahtevnem in njej neznanem Parizu. Df leC od boga in od ljudi je film litvijskega režiserja Sharunasa Bartasa, ki vodi dekle v skrivnostfi0 potovanje oddaljenega severa, kjer živi le maloštevilno ljudstvo in severni jeleni. Madame Butter-fly (Francija, 1996) Frederica Mitteranda je domiselna ekranizacija Puccinijeve opere. Prvi del se' zone bo sklenil 2. januarja 1997 film Colo Comfort Farm (Velika Britanija, 1996) veteran3 Johna Schlesingerja. Aleš Doktonc _______ZDA / VOLITVE DOKAZALE, DA Sl AMERIČANI NE 2ELIJO REVOLUCIONARNIH SPREMEMB _ Bill Clinton je prepričljivo zmagal, v kongresu pa so bili demokrati poraženi VOLILNI IZIDI Christopherjev odstop napoveduje zamenjave v državni administraciji Pregled izidov Predsednik Clinton 50% Dole 41 % Perot 9% Senat Mesta, za katera so glasovali Izid Demokrati 15 20 Republikanci 19 46 Drugi 0 0 Kongres* Demokrati 198 209 Republikanci 235 224 Drugi 2 2 Guvernerji Demokrati 6 6 Republikanci 5 5 Drugi 0 0 *Na osnovi projekcij AP VVASHINGTON - »Veliko bolj sem vam hvaležen, kot vam lahko povem. Dali ste mi priložnost in odgovornost, kakršnih je le malokdo deležen. Potrudil se bom.« Te besede je Bill Clinton v rojstnem mestu Little Rock izrekel pred množico navdušenih ljudi, ki so praznovali njegovo vnovično izvolitev na položaj predsednika Združenih držav Amerike. Clinton je po Thomasu Wo-odrovvu VVilsonu in Franklinu Delanu Rooseveltu tretji demokrat, ki je bil v tem stoletju dvakrat zapovrstjo izvoljen za ameriškega predsednika, vendar je njegova zmaga zaradi dejstva, da bodo republikanci obdržali večino v senatu in v predstavniškem domu, zacinjena s kančkom grenkobe. Billa Clintona je podprlo 50 odstotkov, Boba Dola 41 odstotkov in Rossa Perota devet odstotkov volilcev. Clinton je dobil podporo v večini največjih ameriških zveznih držav in je zbral 379 elektorskih glasov, medtem ko jih je izzivalcu Dolu uspelo pridobiti le 159 (za zmago je treba zbrati 2 70 elektorskih glasov). Volilna udeležba je bila po prvih podatkih rekordno nizka, saj je pravico do oddaje svojega glasu izkoristilo manj kot petdeset odstotkov volilnih upravičencev. Do sedaj je najnižja udeležba znašala 50,1 odstotka leta 1988. Torkova zmaga je za Clintona še posebej slad- ka, saj je bil pred dvema letoma, ko so republikanci prevzeli nadzor nad kongresom, skoraj povsem odpisan. Toda dejstvo, da položaj predsednika ostaja v rokah demokratov, večina v kongresu pa v rokah republikancev, zagotavlja, da se bodo strankarski Kako so volili Američani v zadnjih 12 letih Volilni glasovi Reagan (R) Mondale (D) | Odstotki glasov j525 Reagan (R) <59% 13 Mondale ID): T 41% h Wash. Mont. Idaho Wyo. Nev. N.D. Maine-Vt., Utah Neb. lowa Calif. Colo. , , n.y te* «/ Volilni glasovi Bush (R) Dukakis (D) Odstotki glasov Bush (R) j53.4% 45.6% Ky N.C. Ark.PTenn- SC- Miss. Ga. Ala. •‘•tis j N.H. j Mass. jRJ. j j Conn. D.C. Fla.k j N.J. Volilni glasovi Bush(R) Clinton (D) Perot Odstotki glasov Bush (R) f— > Clinton (D) Perot Volilni glasovi Dole (R) Clinton (D) Perot Odstotki glasov Dole (R) mrrrh 4i% a n.h. J Mass. R.I. J Conn. S N.J. j Del. j Md. Ji D.C. boji med Belo hišo in Kapitolskim gričem nadaljevali, vključno z obtožbami na račun celotne Clintonove administracije, ki naj bi bila vpletena v etično sporne posle. Tega ne bo preprečila niti prva Clintonova povolilna izjava, v kateri je ameriški predsednik pozval h koncu strankarskih razprtij. »Cas je, da državo postavimo pred stranke. Volilci so nam poslali jasno sporočilo -delajte skupaj, soočite se z našimi izzivi, potisnite politiko razdvajanja na stran in združite ameriško skupnost,« je dejal Clinton, medtem ko je njegov nasprotnik Dole poraz prestal zelo samozavestno. »Poraz na volitvah boli, toda ne umakni se, temveč nadaljuj z dobrim bojem,« je dejal nekdanji vodja republikanske večine v senatu. Demokratom je večina v predstavniškem domu ušla za 19 sedežev, kar pomeni, da se je republikanska večina zmanjšala. Kljub vsemu pa bo republikanska večina pripomogla k temu, da si bodo zmerneži pridobili večji vpliv. Predsednik predstavniškega doma Newt Gingrich, ki je prepričan, da bo kljub obtožbam, češ da je prav on s svojim ravnanjem največ prispeval k Delovemu porazu, je obljubil sodelovanje s Clintonom. »Mislim, da moramo delati skupaj z njim in mu omogočiti, da bo deloval v smeri, katero je zagovarjal v predvolilni kampanji. Ce se bo držal predvolilnih obljub, bomo lahko našli določeno stopnjo soglasja in že v začetku leta 1997 sprejeli nekaj stvari, ki bodo dobre za Ameriko,« je dejal Gingrich. Vodja republikanske večine v senatu Trent Lott pa je bil nekoliko manj spravljiv, ko je dejal, da so volilci republikancem nadzor nad kongresom poverili zato, da bodo Clintona držali nazaj. Lott je dejal, da bo senat skrbno preiskal Clintonove politične, poslovne in zasebne zadeve, vključno z zadnjimi obtožbami, da so demokrati svojo predvolilno kampanjo financirali s protizakonitimi sredstvi iz tujine. Na Clintonovo vnovično izvolitev so se pozitivno odzvali skoraj po vsem svetu. Evropski voditelji so zadovoljni, ker bodo lahko sodelovali z izkušenim predsednikom, bližnjevzhodne države so izrazile upanje, da bo Clinton po izvolitvi obnovil mirovni proces, vendar je izraelski premier Benjamin Neta-njahu Palestince že opozoril, naj ne upajo, da bo ameriški predsednik Izraelce sedaj laže prisilil v popuščanje. Zadovoljni so tudi na Kitajskem, kjer Clintonovo zmago vidijo kot priložnost za okrepitev medsebojnih odnosov, Japonska pa meni, da izid ameriških volitev svetu zagotavlja mir in razvoj. Vsi pa se strinjajo, da bo po »zamrznitvi« ameriške zunanje politike zaradi volilne kampanje, ta dobila novega zagona. Clinton bo moral le poiskati novega državnega tajnika, ker je dosedanji šef State departementa napovedal odstop. To pa ne bo edini odhod, v VVashingtonu namreč odkrito govorijo, da se bo poslovil tudi Clintonov svetovalec George Ste-phanopoulos. Kovčke bo menda pripravil tudi šef kabineta Leon Panetta. Clinton naj bi torej zamenjal dobršen del vodilnih ljudi v svoji novi administraciji. V VVashingtonu ne izključujejo, da bi lahko enega od ministrskih resorjev poveril celo kakemu zmernemu republikancu, kot npr. Colinu Povvellu. MINISTER DAVORIN KRAČUN O AKTUALNIH ZUNANJEPOLITIČNIH VPRAŠANJIH »Nenavadno, a dobronamerno sklicevanje na našo državo« Italjansko-hrvaški sporazum o manjšinah Slovenije sploh ne obvezuje LJUBLJANA (STA, L.S.) - Slovenski zunanji minister Davorin Kračun je na včerajšnji redni novinarski konferenci v zvezi s sporazumom o pravicah manjšin, ki sta ga v torek podpisala italijanski in hrvaški šef diplomacije, dejal, da je sicer »nenavadno«, da se v njem omenja tudi Slovenija, vendar gre po njegovem mnenju za dvostranski sporazum, ki Slovenije v ničemer ne obvezuje. Spregovord je tudi o aktualnih razmerah na mednaro-dnopolitiCnem prizorišču in o delovanju zunanjega ministrstva v preteklem mesecu. Minister Kračun je pojasnil, da je omenjanje Slovenije v tem dokumentu potrebno razumeti kot izraz želje obeh držav podpisnic, da se približata standardom o zaščiti manjšin, kot jih že ima in spoštuje Slovenija. Ob tem je izrazil upanje, da bo ta sporazum res pripomogel k dvigu ravni varstva manjšin v obeh sosednjih državah, torej k boljšemu položaju italijanske skupnosti na Hrvaškem, še zlasti pa slovenske v Italiji. Zunanji minister je dodal, da je tudi Slovenija pripravljena skleniti dvostranski sporazum o manjšinah z Italijo. Italijanska manjšina v Sloveniji je predmet slovenskega prava in morebitnih dvostranskih pogovorov med Ljubljano in Rimom, Unija Italijanov pa je hrvaška zadeva, je še zatrdil Kra-čun. Med pomembne dogodke v slovenski soseščini je zunanji minister med drugim uvrstil krizo Tržaške kreditne banke (TKB). Dejal je, da gre za dogodek, ki vsekakor zadeva tudi Slovenijo, ki ji ni vseeno, kaj se dogaja s' finančnim in bančnim sistemom v državi, ki je naš pomemben gospodarski partner. Kriza TKB brez dvoma pomeni udarec zaupanju v italijanske finančne ustanove, je dejal minister Kračun in ob tem opozoril na že znano dejstvo, da je TKB imela zelo pomembno vlogo tudi v življenju slovenske manjšine v Italiji in gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Italijo. S primemo rešitvijo krize TKB in zaščito upnikov ter partnerjev bo italijanska država lahko dokazala svojo verodostojnost in kredibilnost v finančnih in bančnih zadevah, kar je pomembno tudi za prihodnost Evropske unije, je dejal Kračun. Slovenija ima pri reševanju te krize politični in komercialni interes, zato bo po napovedih slovenskega zunanjega ministra »pomagala po svojih najboljših močeh«. Slovenija podpira ustanovitev konzorcija slovenskih bank ter povezavo s konzorcijem hrvaških bank, ki so pomemben upnik TKB. Pri tem pa Slovenija računa na polno podporo italijanskih oblasti in centralne banke, je še povedal šef slovenske diplomacije. Na področju delovanja Slovenije v mednarodni politiki pa je Kračun omenil dva pomembna dogodka v tem tednu, na katerem bo sodelovala tudi Slovenija. Minister Kračun je tako že včeraj odpotoval na zasedanje odbora ministrov držav članic Sveta Evrope v Strasbourgu. Glavne teme tega zasedanja so bile zaključek širitve SE (včeraj se je uradno priključila tudi Hrvaška), demokratična varnost v Evropi in sklic drugega vrhunskega srečanja predstavnikov članic SE. Jutri pa se bo v avstrijskem Gradcu začelo dvodnevno vrhunsko srečanje predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude. Osrednja tema zasedanja, ki mu predseduje Avstrija, bo razvijanje posebnih mehanizmov sodelovanja, ki naj bi prispevah k večji varnosti in stabilnosti v srednjeevropski regiji. Pred začetkom srečanja v Gradcu naj bi se slovenski zunanji minister v Mariboru sestal tudi s posebnim odposlancem kanadskega premiera za širitev zveze Nato Michaelom Bellom. Tema tega pogovora bodo predvsem mednarodnopravni in obra-mni vidiki vključevanja Slovenije v zvezo. Po oceni Davorina Kračuna je bil pretekli mesec na področju zunanjepolitičnega delovanja Slovenije predvsem v znamenju okrepljenih komunikacij s Hrvaška je le postala 40. članica Sveta Evrope STRASBOURG (STA/dpa) - Republiko Hrvaško so včeraj kot 40. članico tudi uradno sprejeli v Svet Evrope. Hrvaški zunanji minister Mate Granič je v Strasbourgu ob robu rednega zasedanja odbora ministrov SE - ki se ga je udeležil tudi Davorin Kračun - slovesno podpisal evropsko konvencijo o človekovih pravicah, najpomembnejši temeljni dokument te organizacije. Predsednica parlamentarne skupščine Sveta Evrope Leni Fischer je v svojem govoru poudarila, da bo SE preveril, ali vlada v Zagrebu res izpolnjuje sprejete obveznosti. Hrvaška mora zagotavljati varstvo manjšin, spoštovanje svobode tiska ter brez omejitev sodelovati s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. sosednjimi državami. Slovenski zunanji minister se je v tem času sestal s kolegi iz štirih sosednjih držav vsaj dvakrat. Uradni obisk v Zagrebu konec oktobra je minister Kračun ocenil kot »zelo uspešnega«. Po njegovem mnenju pomeni pomemben premik pri reševanju dvostranskih vprašanj med državama. Kar zadeva odnose s Hrvaško, je minister KraCun ponovno poudaril, da se Slovenija zavzema za diplomatsko in sporazumno rešitev odprtih vprašanj. Ponovil je, da Slovenija nima nikakršnih ozemeljskih zahtev do Hrvaške. Po besedah zunanjega ministra podobno zagotavljajo tudi hrvaški sogovorni- ki. Kračun je ob tem še izjavil, da je pristojna komisija doslej uskladila 90 odstotkov poteka kopenske meje med državama. Trilateralno sodelovanje med Italijo, Slovenijo in Madžarsko, ki so ga začrta-li v Rimu - prav tako v mesecu oktobru - pa ima po oceni zunanjega ministra dva cilja: vključitev in sodelovanje v evro-atlant-skih integracijah in krepitev komunikacij med omenjenimi državami na trasi evropskega koridorja številka 5, ki poteka od Trsta prek Kopra in Ljubljane do Budimpešte. Slovenski zunanji minister je na včerajšnji tiskovni konferenci izkoristil prhožnost tudi za čestitko Billu Clintonu ob vnovični izvolitvi v Belo hišo. Dejal je, da je izid ameriških volitev zelo ugoden za Slovenijo, saj ima Slovenija dobre izkušnje s Clintonovim vodenjem politike; odnos ZDA do Slovenije je namreč v njegovem prvem štiriletnem mandatu dosegel pomemben in kvaliteten preobrat. Začetne dvome in previdnost VVashingtona v letu 1991 in 1992 je zdaj zamenjala odkrita naklonjenost, v smeri katere se razvijajo dvostranski odnosi med Slovenijo in ZDA, je izjavil minister Kračun in poudaril, da so ZDA naklonjene želji Slovenije po vključevanju v evro-atlant-ske integracije. PREDSTAVITEV POROČILA MEDNARODNE KOMISIJE ZA BALKAN V KNJIŽNI OBLIKI Nedokončani mir« za dokončno spravo Simona Peko / STA BRUSELJ - Evropski komisar za zunanjo in varnostno politiko Hans van den Broek in člani mednarodne komisije za Balkan so v Bruslju predstavili poročilo te komisije - knjigo z naslovom Nedokončani mir, ki so jo pred tem že predstavili v VVashingtonu in Berlinu. Knjiga, ki se podrobno ukvarja s krizo na območju nekdanje Jugoslavije in splošnimi razmerami na Balkanu, bo po besedah komisarja van den Broeka s svojimi analizami in priporočili v pomoč Evropski komisiji pri njenih vsakodnevnih prizadevanjih za utrjevanje miru, prenovo in spravo na tem območju. Mednarodno komisijo za Balkan sta lani ustanovila ameriški Inštitut Carnegie za mednarodni mir in Inštitut Aspen iz Berlina v sodelovanju z več evropskimi in ameriškimi fondacijami, njeno poročilo pa je nastalo na osnovi osmih mesecev obiskov in raziskav na Balkanu, v New Yorku, VVashingtonu ter pri Natu in Evropski uniji v Bruslju. Inštitut Carnegie za mednarodni mir je na podoben način že leta 1914 objavil Poročilo mednarodne komisije o vzrokih in poteku balkanskih vojn v letih 1912 in 1913. Mednarodno komisijo za Balkan je vodil član Evropskega parlamenta in nekdanji predsednik belgijske vlade Leo Tindemans, sestavljali pa so jo nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Lloyd Cu-tler, član britanskega kraljevega inštituta za mednarodne zadeve John Roper, založnik nemškega časopisa Die Zeit Theo Sommer, nekdanja predsednica Evropskega parlamenta Simone Veil in direktor inštituta Aspen David Anderson, izvršni direktor komisije pa je bil Jacques Ru- pnik. Mednarodna komisija za Balkan je bila zadolžena za pripravo poročila o razmerah na Balkanu in oblikovanju dolgoročnih ukrepov, s katerimi bi dosegli trajni mir v tem delu Evrope. Poročilo se v prvem poglavju ukvarja z vzroki vojne na območju nekdanje Jugoslavije, njenim razpadom in vzpostavljanjem nacionalnih držav v narodnostno mešanem okolju. Drugo poglavje povzema potek vojne in mednarodne odzive nanjo, od logike številnih mirovnih načrtov do pritiskov z obeh strani Atlantika, torej iz Evrope, ZDA, Rusije in Združenih narodov, opozarja pa tudi na napake zahodne politike. Tretje poglavje se ukvarja s posameznimi državami in narodnostnimi enotami na Balkanu, in sicer Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Srbijo, odnosi med Albanci in Srbi na Kosovu, makedon- skimi Albanci, Makedonijo, Bolgarijo, bolgarskimi Turki in Turčijo ter vlogo Grčije in Turčije na Balkanu. Zadnje, četrto poglavje povzema sklepe iz približno 140 strani obsegajočega poročila in predlaga 57 rešitev, ki naj bi jih upoštevala mednarodna skupnost. Sklepno poglavje se ukvarja tudi z regionalnim sodelovanjem na Balkanu, prenovo in razvojem, demokratizacijo, oblikovanjem civilne družbe in svobodo sredstev obveščanja, odnosi med različnimi etničnimi skupinami in zaščito manjšin ter varnostnimi vprašanji kot so nadzor nad orožjem in vloga Nata. Poročilo Slovenijo samo bežno omenja, in to v uvodu, kjer govori o razpadu nekdanje Jugoslavije ter navaja, da je v Sloveniji najprej prišlo do vrste spopadov, nato pa se je razvnela vojna, ki je zajela Hrvaško ter Bo- sno in Hercegovino. Popisuje razvoj dogodkov po razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške ter pojasnjuje brionski sporazum, sklenjen 7. julija 1991, ki so ga podpisale Slovenija, tedanja Evropska skupnost in zvezno predsedstvo. Komisar van den Broek je ob predstavitvi poročila opozoril na sprejeti regionalni pristop Evropske unije do Balkana, ki zajema odnose unije s Hrvaško, BiH, Zvezno republiko Jugoslavijo, Makedonijo in Albanijo. Spomnil je, da so prihodnji odnosi teh držav z unijo pogojeni z vrsto zahtev, ki jih morajo izpolniti te države, od spoštovanja daytonskega mirovnega sporazuma v državah, ki so bile vpletene v vojno v Bosni in Hercegovini, do razvijanja dobrososedskih odnosov, ki so po komisarjevih besedah »conditio sine qua non«. s ' : : - NOVICE Srbski in črnogorski socialisti imajo »le« absolutno večino BEOGRAD (M.M.) - Jugoslovansko politično prizorišče je včeraj dobilo odgovor na vprašanje, kakšno bo točno razmerje sil v zveznem parlamentu novega sklica. Volilna komisija je namreč objavila končne uradne izide nedeljskih vohtev poslancev spodnjega doma.skupšCine ZRJ. Srbska in črnogorska levica v njem vendarle ne bosta imeh dvetretjinske večine, saj je koalicija SPS-JUL-ND dobila 64 mandatov, črnogorski socialisti pa 20, torej skupaj devet manj od 93, kolikor bi jih potrebovali za povsem suvereno odločanje, denimo o spremembi ustave ZRJ. Opozicijska koalicija Skupaj je osvojila 22, radikalci 16, Narodna shanka Cme gore pa osem poslanskih mest. Ostalih osem sedežev si delijo druge manjše stranke. Mirovne sile za Zair? NAIROBI (STA) - Vrhunsko srečanje osmih afriških držav v Nairobiju se je končalo s pozivom vsem sprtim shanem v vzhodnem Zairu, naj zagotovijo varnostna območja za več kot milijon beguncev, ki jim grozi smrt zaradi lakote in bolezni. Poleg tega so afriški voditelji pozvali Varnostni svet ZN, naj sprejme ukrepe za oblikovanje varnostnih območij, za to pa je nujno napotiti na vzhod Zaira nevtralne vojaške sile. Tudi Varnostni svet se je že sestal na informativnem posvetu o nadaljnjem ukrepanju v Zairu. Uporni Tutsiji medtem večinoma spoštujejo enostransko premirje, ki so ga razglasili v ponedeljek, potem ko so s pomočjo ruandske vojske zasedli vsa največja mesta na vzhodu države. Bombardiranje Kabula KABUL (STA) - Letala sil protitalibanske koalicije, ki si prizadeva za prevzem nadzora nad afganistansko prestolnico, so včeraj bombardirala Kabul. Sodeč po izjavah prič je več bomb padlo na predmestje Kair Kana, napad pa naj bi zahteval vsaj eno smrtno žrtev med civilisti. Talibani pa so Iranu zagrozili z vojaško akcijo, Ce se bo Teheran še naprej »vmešaval v notranje zadeve Afganistana«. Vendar pa so poudarili, da bi se želeli spopadu izogniti v korist pogajanj. ZDRAVSTVO - Mi nister za zdravstvo dr. Božidar Volje se je danes udeležil dvodnevne 5. konference evropskih ministrov za zdravstvo, ki potekala v organizaciji Sveta Evrope v Varšavi. Po-glavina tema konferen-ceje izboljševanje zdravstvene službe v evropskih zdravstvenih sistemih. nagrade - Danes ob 20.00 uri bo v Lju-Wjani slavnostna pode-btev nagrad Republike Slovenije za znanstveno raziskovalno delo. Slavnostni govornik bo Predsednik R Slovenije Milan Kučan, nagrade za znanstveno raziskovalno delo pa bo pode-nl predsednik Komisije za nagrade in priznanja akademik prof. dr. Jože Trontelj. BORCI - Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je včeraj sprejel delegacijo Zveze združenj borcev in udeležencev NOB, ki jo je Vodil predsednik Ivan Dolničar. Posebno pozornost so sogovorniki namenili noveliranju zakonodaje, da bi uredili preostala odprta vprašanja, ki zadevajo status borcev NOB in žrtev druge svetovne vojne. Predsednik slovenske vlade je predsedniku borčevske organizacije izrazil vso svojo podporo. PRED LETOŠNJIMI DRŽAVNOZBORSKIMI VOLITVAMI / STRANKARSKA DEJAVNOST Stranke tečejo radnji krog Združeni listi se v zvezi z anonimkami postavlja vprašanje pravnosti slovenske države LDS o pripravah na volitve LJUBLJANA - Na tiskovni konferenci Liberalne demokracije Slovenije je predsednik stranke dr. Janez Drnovšek govoril o zadnjih pripravah na volu tve in možnih povolilnih koalicijah ter o delu, ki so ga opravili v zadnjih štirih letih. Volilno kampanjo LDS je označil kot konstruktivno in zasnovano na prikazani evropski poti. Vlada je v teh štirih letih znižala prispevke na plaCe, z nadaljnjim zniževanjem pa želijo povišati konkurenčnost našega gospodarstva. Drnovšek je povedal, da je parlamentarno večino v sedanjem volilnem sistemu praktično nemogoče doseči, vendar pa želi LDS tudi po volitvah ostati vodilna stranka. V zadnjih dneh pred volitvami bo stranka stopnjevala sporočila vo-lilcem, poudarki bodo na opravljenem delu, včeraj pa je predsednik državljanom poslal tudi pismo, v katerem jih med drugim tudi poziva, naj se volitev udeležijo, saj gre za odločanje o usodi države v naslednjih štirih letih. Za uspeh na volitvah je Dr^ novšek označil vsaj ponovitev volilnega rezultata iz leta 1992 (23 odstotkov glasov), glavni kriterij za vstopanje strank v vladno koalicijo bo število glasov, ki jih bo stranka prejela na volitvah, povedal pa je, da bodo razgovore opravili z vsemi strankami, ki bodo prišle v parlament. (S. B.) Mock: SKD zagotavlja stabilen razvoj družbe LJUBLJANA (STA) -Slovenski krščanski demokrati (SKD) ustrezajo idealu krščanske demokracije v političnem življenju, kajti zagotavljajo stabilni razvoj družbe v stabilnih okvirih, je na tiskovnem zajtrku, ki ga je pripravila poslanska skupina SKD, dejal Alois Mock, predsednik Evropske demokratične zveze (EDU) in nekdanji avstrijski zunanji minister. Alois Mock je poudaril, da so morda SKD zaradi »hude preteklosti« stopnjo pred drugimi krščansko demokratskimi strankami. Pri tem je spregovoril o vlogi svoje stranke v avstrijskem političnem prostoru in poudaril, da je imela stranka po drugi svetovni vojni za prednostno nalogo zagotavljanje notranje stabilnosti s pomočjo dialoga. Avstrijska ljudska stranka je vedno zagovarjala dialog in socialno partnerstvo, revolucio- narne cilje pa odklanjala, je poudaril njen Častni predsednik. Samo stalno prilagajanje novim spremembam lahko po njegovi oceni prepreči revolucije, v tem smislu pa je bil sam »vedno konzervativen kar zadeva vrednote in progresiven kar zahteva strukture«. Zaradi načelne politične drže se je vedno zavzemal za socialno partnerstvo ter poudarjal pomen dialoga tudi med političnimi strankami in socialnimi partnerji. ZLSD o umazanih potezah volilne kampanje LJUBLJANA - Glavni tajnik Združene liste socialnih demokratov Dušan Kmner je vCeraj komentiral nekatere umazane poteze, ki jih po njegovem mnenju predvsem desne stranke vlečejo v predvolilnem Času. Med te poteze je Kumer uvrstil tako imenovano Hobotnico, disketo, na kateri naj bi bili zbrani dosjeji domnevnega mafijskega lobija, ki naj bi vladal Sloveniji. Obstoj takšne diskete po Kumrovem mnenju dokazuje, da si je v preteklih treh letih nekdo prizadeval na ta naCin spremeniti politično sceno v Sloveniji, ob tem pa se Kumru postavlja tudi vprašanje pravnosti slovenske države, ki avtorjev takšnih konstruktov ni zmožna iz-slediti. Kumer je tudi odgovoril na neprestana spominjanja na obljubo ZL izpred zadnjih volitev, ko je njihovo geslo obljubljalo 100 000 delovnih mest. Spomnil je, da sta LDS in SDS obljubljali 120 000 oziroma 96 000 delovnih mest, pa tega nihče ne vleCe na plan. Sicer pa je združena lista vCeraj in danes na zadnji predvolilni turneji, v sklopu katere bodo elani vodstva stranke obiskali velik del Slovenije in se v veCih krajih in mestih srečali z volilci. (A. K.) ZS: Za počasnejše vključevanje v EU LJUBLJANA - Na včerajšnji novinarski konferenci so Zeleni Slovenije predstavili svoja stališča do sedanjega načina vključevanja Slovenije v Evropsko unijo (EU). Po njihovem nmenju povzročajo procesi globalizacije v današnjem svetu velike probleme manjšim državam, med katere sodimo tudi sami. Glavna problema naj bi bila družbeni razkroj (razbitje avtohtonih lokalnih skupnosti, uničevanje malih kmetov, urbanizacija in kulturni razkroj) in uničevanje okolja in zdravja prebivalstva (uničevanje prsti in biološke pestrosti ter zastrupitev vodnih virov). Delavski nemiri v Nemčiji in Franciji že danes kažejo na to, da bo »EU socialna ali pa je ne bo«. Ti nemiri lahko do temeljev pretresejo evropsko demokracijo, evropski voditelji pa so zmedeni, kar vodi koncept EU v nevarni zvarek monetarne godlje in socialnih nemirov. To kaže na to, da gremo v Evropo, za katero sploh ne vemo kakšna bo, zavedati pa se moramo, da bo veljavnost zaščitne zakonodaje nična, kajti vso zakonodajo bo potrebno v popolnosti uskladiti z EU. Zato ZS menijo, da bi takšno vključevanje Slovenije v EU sicer prineslo razvoj, toda Slovenci vec ne bomo lastniki, naše gospodarstvo bo v tujih rokah, propadlo pc bo tudi vec kot 70.000 malih kmetij. (S. B.) SDS bo danes v DZ vložila podpise podpore za spremembo ustave LJUBLJANA (STA) -Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) bo danes v državni zbor vložila veC kot 40.000 junija letos zabranih podpisov podpore pobudi za spremembo prvega odstavka 82. člena ustave, s katero bi bil omogočen odpoklic poslanca. Kot je na novinarski konferenci pojasnil glavni tajnik SDS Erik Modic, naj bi omenjena sprememba ustave skupaj s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki ga je SDS vložila v parlamentarno proceduro septembra letos in ki naj bi zagotovil javnost podatkov o premoženju poslancev, zagotovila veCjo transparentnost in zaupanje v državni zbor ter parlamentarno demokracijo. Erik Modic je pojasnil, da so se za vložitev podpisov v Času tik pred volitvami odločili, ker je postalo jasno, da državni zbor ne bo obravnaval njihovega predloga obvezne razlage 57. Člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki bi natančneje opredelila sedaj zgolj nakazano možnost začetka postopka za spremembo ustave, poleg tega pa so v SDS prepričani, da bodoči parlament, v katerem naj bi po sedanjih javnomnenjskih anketah imele večino stranke slovenske pomladi, ne bo skušal izigrati ustavne pravice volivcev. SRANKE SE PREDSTAVIJO / KRŠČANSKO SOCIALNA UNIJA Zdi se mi, da je vaša stranka stranka z najdaljšo kontinuiteto na slovenskem političnem prizorišču, saj tradicija, na katero se sklicujete, sega od Janeza Evangelista Kreka prek Edvarda Kocbeka do danes. To je res, bil ravno Evangelist K s ti, ki se je v klem stoletji zavzemati zt kmete ter za stvo. MarsiJ ve, da je bi 0n tisti, ki ustanovitelj prvega sindikata na Balkanu. To je bil sindikat delavk v TobaCni tovarni. Sicer pa je bil Krek človek, ki se je odkrito zavzemal za socializem, saj ni mogel vedeti, v kakšne totalitarne sisteme se bodo razvili režimi v vzhodni Evropi. Naš neposredni prednik pa je eden vidnejših intelektualcev predvojnega in vojnega Časa Edvard Kocbek, ki je bil v Času med vojnama eden najbolj nadarjenih mladih ljudi katoliške orientacije, po vojni pa je nekaj časa opravljal pomembne politične funkcije. Kdaj ste se z njim prvič srečali? Z njim kot avtorjem sem se srečal še v svojih najstniških letih, ko sem prebral njegovo Razmišljanje v Španiji, ki ga je napisal leta 1937 in ga objavil v reviji Dom in svet. Ta spis me je svetovnonazorsko oblikoval in od takrat se v tem smislu nisem spremenil. Osebno sem ga srečal leta 1941, ko sem se kot študent pridružil skupini študentov, zbrani v skupini Zarja. Kdaj in zakaj ste s somišljeniki izstopili iz stranke Slovenskih krščanskih demokratov? Bil sem med ustanovitelji SKD, ki so se prvih šest mesecev imenovali Slovensko krščansko socialno gibanje. V stranki sem vztrajal do kongresa, ki je bil oktobra 1994, in na katerem so spremenili 110. točko programa, ki je govorila o odno- su do NOB in domobranstva. Ta točka je bila do takrat relativno »mlačna«, na kongresu pa so sprejeli dikcijo, ki je govorila o krvavi revoluciji in podobnih pojmih. Ta točka se mi je zdela pomembna, zato sem iz stranke izstopil, saj ne morem biti član stranke, ki ima posamezne točke zastavljene drugače, kot razmišljam sam. Z mano je šlo iz stranke tudi trideset aktivistov, ki smo v okviru stranke predstavljali tako imenovano socialno krilo. Odnos do partizanščine je bil sicer zgolj povod za izstop iz stranke, nezadovoljstvo pa se je nabiralo že dlje Casa, predvsem glede soci- alnih vprašanj. Predvidevam, da je ravno področje sociale tisto, ki vas v največji meri razločuje od krščanske demokracije. To je res, saj je v naši stranki poudarek na socialnem področju. Razlika je tudi glede pojmovanja krščanstva, saj ta pojem mi pojmujemo v najširšem kulturnem smislu in za nas ni pomembno, kako pogosto če sploh nekdo hodi k maši. Vera je torej čisto osebna zadeva, gre nam za spoštovanje osebnosti vsakega posameznika, tuj pa nam je krščanski fundamentalizem. Tudi zaradi tega nas nekateri zmerjajo s komunisti, kar imam za posledico nerazCiščenosti pojmov v Sloveniji, saj pri nas veljajo kranjski in ne evropski pomeni. V evropskih terminih pa bi stranko uvrstil v levo sredino. Katere so osnovne točke vašega progra- stranki dajemo socialnim vsebinam, zato si bomo prizadevali za hitrejšo dostopnost zdravstvenih storitev, za ohranitev socialnih podpor tistim, ki to potrebujejo, za zmanjševanje brezposlenosti, za pomoC mladim družinam... O pokojninah menimo, da niso socialna kategorija, temveč z delom pridobljena pravica, zato nasprotujemo reformam pokojninske zakonodaje, ki ima namen zmanjšati pokojnine in invalidnine. Prizadevali si bomo tudi za podaljšanje porodniškega dopusta na dve leti, za uvedbo selektivnega otroškega dodatka, posebno skrb pa bi namenili enostar-ševskim družinam. Na gospodarskem področju si bomo prizadevali za zaustavitev vračanja gozdov potomcem nekdanjih veleposestnikov, za zaščito delavcev pred odpuščanjem brez razloga, nasploh pa mislimo, da je treba preprečiti ustvarjanje razmer, podobnim tistim, ki so vladale v Času zgodnjega kapitalizma. Kako je z vašo volilno kampanjo, s pripravami na volitve, saj vas ni zaslediti v medijih? S kampanjo smo zaCeli šele desetega oktobra, ko smo zbrali tri podpise poslancev, s Čimer smo lahko kandidirali v vseh volilnih enotah. Na naši listi kandidira petdeset kandidatov, od katerih večina kandidira v večih okrajih. Od tega je 16 kandidatk, povprečna starost pa je med 40 in 45 let. In kakšen rezultat si obetate na volitvah? Mislim, da bomo v parlament prišli s tremi poslanci. Antiša Korljan Krščansko socialna unija izhaja iz krščansko socialnega gibanja, ki ga je pred več kot stotimi leti začel Janez Evangelist Krek, nadaljeval pa krog naprednih katoliških izobražencev na čelu z Edvardom Kocbekom. Stranke je bila najprej del Slovenskih krščanskih demokratov, od aprila 1995 pa so samostojni. Imajo okrog tisoč članov, na zadnjih volitvah pa stranka ni nastopila. ma. Veliko poudarka v »Nadaljujem tradicijo Kreka in Kocbeka« GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TPST Kulturni dom Danes, 7. t. m., ob 16.00 (red H) in ob 19.30 (izven abonmaja) ponovitev A. Millerjeve, drame »Razbito steklo«. Rezija Dušan Mlakar. SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična 1996/97 Jutri, 8. t. m., ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 10. t. m., ob 18. uri (red B) - koncert orkestra in zbora gledališča Verdi pod vodstvom Lotharja Zagroseka. Sopranistka S. Patchell, mezosopranistka A. Bister, tenor J. 0’Neal in basist M. Eder. Pri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku prodaja vstopnic za vse koncerte. V soboto, 9. t. m., ob 20.30 bodo uprizorili opero v 16 prizorih »Tina«, v počastitev spomina Tine Modotti. Glasbo je napisal furlanski skladatelj Andrea Centazzo, nastopajo Ottavia Piccolo, sopranistka Francesca Ziveri, baritonist Fulvio Massa in Edvard VVeston, glasbena skupina Musiča attuale in plesna skupina Dance Studio. Predstava je koprodukcija videmske občinske uprave in tržaške operne hiše Verdi. Urnik blagajne Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2. decembra. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 7. t. m., ob 20.30 (red Četrtek) »A me gli occhi, please!« z Gigijem Projettijem. V abonmaju odrezek št. 11 (moder). Jutri, 8. t. m., ob 18. uri srečanje z Gigijem Proiettijem. Vstop prost. Od 12. do 17. t. m. »Undndimenticabile sera-ta« (Nepozabni veCer) v izvedbi »Stalnega gledališča FJK po tekstu Achilleja Campanile. Režija Antonio Calenda. Nastopa Piera Degli Esposti. Predstava v abonmaju: odrezek 2. Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo- La Contrada Od 15. do 24. t. m.: Moss Hart in George Kaufman »Quel signore che venne a pran-zo«. Režija Ennio Coltorti, nastopata Oreste Lionello in Ivana Monti. Rezervacije abonmajev od jutri, 8. t. m., predprodaja vstopnic od torka, 13. t. m. Za informacije lahko pokličete na tel. 390613. Predstave za mladino - »Povem ti pravljico« V nedeljo, 10. t. m., ob 11. uri »Žabji kralj« v izvedbi La Contrada. Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UTAT, pri podjetjih, združenjih, v šolah lahko podpišete abonma. KRIŽ Dom Alberta Sirka Jutri, 8. t. m., ob 20.30 posebna predpremiera: Eduardo De Filippo »Filomena Martura-no«. V glavnih vlogah igrata Miranda Caha-rija in Livij Bogateč. Režija Mario Uršič. ponovitev pa v nedeljo, 10. t. m., ob 16. uri. Izkupiček bo namenjen Skladu Mitja Cuk. Premiera bo v soboto, 9. t. m., ob 20.30, p KOROŠKA ŠENTJANŽ V BOŽU K&k center: jutri, 8. t. m., ob 19.30 P. VojviC-PurCar: »Dialog odra z življenjem« - igra Magda Kropivnik; v soboto, 9. t. m., ob 19.30 predavanje Helmuta Sussitza »Wein als Teil einer Le-benskultur - Vino kot del življenjske kulture«. OBIRSKO Gostilna KovaC: V soboto, 9. t. m., ob 20.00 -Martinovanje s kulturnim programom. VELIKOVEC Gospodinjska šola v Šentrupertu: v soboto, 9. t. m., ob 10. uri predstavitev krajevne zgodovine ob 90. obletnici SPD Lipa. TINJE V domu prosvete Sodahtas: v soboto, 9. t. m., ob 9. uri začetek seminarja »Samozavestno nastopiti« in ob 10. uri predstavitev krajevne zgodovine. RAZNE PRIREDITVE________________ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kino Excelsior Niz Češkega animiranega filma: danes, 7. t. m., ob 10.30 program za šole; ob 17.30 Dvorana Azzurra: retrospektiva raznih avtorjev; ob 21. uri predvajanje filma »Sogno di una notte di mezza estate«. OPČINE Prosvetni dom V ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 srečanje ob izidu knjige »Iskre in iskrice«, ki sta jo napisala Aldo Rupel in Veljem Gergolet, spremna beseda Miran Košuta. Uvodna beseda Stojan Spetič. TRST Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 V torek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Tartini iz Ljubljane. Na sporedu skladbe Tartinija, Mozarta in Schuberta. Prodaja in dvig abonmajev vsak dan na Glasbeni matici. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert baritona Hermanna Preya in pianista Michaela Endresa. Izvajala bosta Schubertove skladbe. BRISČIKI Boris Sports klub Jutri, 8. t. m., ob 21.30 koncert skupine Mid-night Express Blues Band. KRIŽ Bar Oxix Danes, 7. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Lato B. Na sporedu bo rock, pop, funky in revival. RAZSTAVE fSS® m v * TRST Miramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Urnik: 9-18. Miramar - Skulptura v parku: v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cava-liere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassa-nese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Kavama San Marco: na ogled je fotografska razstava v crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango« Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Galerija Torbandena: na ogled je razstava v poklon Filippu De Pisisu, dela od leta 1926 do 1950. Galerija ISIS - Ul. Corti 3/A: še danes, 7. t. m. je na ogled razstava slikarja L. Fattorella z naslovom »Pittura, tragitto creativo«. V isti galeriji »soba A« pa razstavlja tržaški slikar Fulvio Pisan »Suggestive vedute«. GostUna »Stalletta« (Sv. Jakob): do 30. t. m. bo na ogled skupinska razstava tržaških slikarjev z naslovom »Sapori d’autunno», ki ga organizira Književni krožek Furlanije-Ju-lijske krajine. OPČINE Zadružna Kraška banka: do 14. t. m. je na ogled razsta\ra akademskega slikarja in ilustratorja Viadimira Lakoviča. GORICA Kulturni dom: do 20. t. m. je odprta fotografska razstava Zdravka Rijavca »Čarobni svet Vipavske doline«. Kulturni center Lojze Bratuž: do 30. t. m. je na ogled razstava zamejskih likovnih ustvarjalcev. Urnik: od 17. do 19. ure vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah. Katoliška knjigarna (Travnik 25): jutri, 8. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave A. Tonuttija. PASSARIANO Villa Manin: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. KOROŠKA CELOVEC Bau Holding Kunstforum: do 16. t. m. je na ogled razstava del Christine Zurftuh. Nova mestna galerija: na ogled je razstava 100 akvarelov in risb Egona Schieleja. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: na ogled je razstava del slikarja Klavdija Palčiča z naslovom »Slike«; Od 17.11. bo na ogled razstava Draga Dmškoviča »Grafike«; Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«. GLEDALIŠČA SLOVENSKO MUDINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Liubliona («< $ L D n # S 1 S IHIMJMNSMO C II5 J I I iti SMG v koprodukciji z gledališčem Glej: BUTTERENDFLV Režija: Matjaž Pograjc Ponedeljek, 11. novembra ob 19.30: za KONTO in IZVEN. SILENCE SILENCE SILENCE Režija: Vito Taufer Torek, 12. novembra ob 19.30 Četrtek, 14. novembra, ob 19.30 Petek, 15. novembra, ob 19.30 Odprto mladinsko Emil Filipčič: VESELJA DOM. Režija: Nick Upper. Danes, 7. novembra, ob 19.30 uri: za IZVEN. SNG DRAMA Erjavčeva 1 ■ Liubliana SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE 1) KAMA L J .J ž. I J A S £_ D. Mamet: SEKSUALNA PERVERZIJA V CHICAGU Danes, 7. novembra, ob 19.30, za abonma DIJAŠKI 3 VEČERNI in IZVEN. W. Shakespeare: HAMLET Sobota, 9. novembra, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. Mala drama J. Osborne: OZRI SE V GNEVU Dadnes, 7. novembra, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. E. lonesko: PLEŠASTA PEVKA Sobota, 9. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO Levi oder (vhod s Slovenske) L Horovitz: INDIJC HOČE U BRONX Danes, 7. novembra, ob 22. uri: za IZVEN in KONTO LUTKOVNO GLEDALIŠČE LIUBLIA-NA Krekov trg 2. Ljubljana B. Krilid: JAJCE Danes, 7. novembra, ob 17. uri: IZVEN S. Makarovič: SAPRAMISKA, Danes, 7. novembra, ob 17. uri Sobota, 9. novembra, ob 16. uri Veliki oder M. Leaf - M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU Sobota, 9. novembra ob 11. in 17. uri MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14 E. Albee: TRI VISOKE ZENSKE Danes, 7. novembra, ob 19.30: IZVEN in abonma ČETRTEK Petek, 8. novembra, ob 19.30: IZVEN in abonma PETEK Sobota, 9. novembra, ob 19.30: IZVEN in abonma SOBOTA T. Partljič: POLITIKA, BOLEZEN MOJA Danes, 7. novembra, ob 19. 30: Gostovanje v Mengeš Tone Partljič: STAJERC V LJUBLJANI DANES, 6. novembra, ob 20.30: za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva!. Liubliana R. K. Scedrin: ANA KARENINA (celovečerni balet) Petek, 15. novembra, ob 16.30: abonma SREDA, IZVEN , KONTO L. van Beethoven: FIDELIO PREMIERA: 14. novembra, ob 20. uri. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana F. Milčinski, P. Kozak, V. Konjar: NUNSENSE, glasbena komedija Sobotoa, 9. novembra, ob 16. uri LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2. Maribor Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA Nedelja, 10. novembra, ob 11. uri: za otroke od tri leta dalje. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Gledališki trg S. Celie P. Shaffer: GORDONIN DAR Režiser: Mile Korun Sobota, 9. novembra, ob 17. uri: abonma Študentski večerni in IZVEN Z. HoCevar: SMEJCI > Režiser: Franci Križaj Danes, 7. novembra, ob 16.30: abonma I, Gimnazija III Celje in izven CANKARJEV DOM RAZSTAVE BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je razstava umetnika Romana Makšeta GLEDALIŠČE Dadnes, 7. novembra, ob 19. uri: BETONTANC: KNOVV YOUR ENEMY! Telesno gledališče. Rezija: Matjaž Pograjc. Produkcija Gledališče Glej; soprodukcija Cankarjev dom (Dvorana Duše Pocka) FILM Do nedelje 17. novembra: FILM ART PEST -Sedmič - festival sedme umetnosti. PREDPREMIERE: OSMI DAN, Jaco Van Dor-mael, 7.11., ob 20.30; MRTVEC, Jim Jarmusch, 8.11., ob 20.30; FLIRT, Hal Haartley, 9.11., ob 20.30; PERSPEKTIVE, ob 18. in 21. uri: LEPA STVAR, Hettie Mac-donald, 7. 11.;, 7.11.; TAT RITMA, Matthevv Harris-son, 8.11.; TABOR: VESOLJE, Jan Bucquoy, 9.11.; FOKUS, ob 17.30: AGNES, Egih Edvardsson, 6.11.; VSE V REDU, Bo VViderberg, 7.11.; MALI VELIKI MOZ, Ake Sand-gren, 8.11.; SAMO DEKLE, Peter Schrocder, 9.11.; KLUB MKNŽ Bazoviška 26. Ilirska Bistrica Petek, 15. novembra: gang-greenovski BATTALION OF SAINTS (Boston) in ANONIMUS (Ljubljan). DOKUMENTARCI, ob 15.30 (CD) in 20 uri (Kino- ZA VSAKO CENO, Claire Simon, 7.11.; MATI DAO, PODOBNA ŽELVI, Vincent Monnikendam, 8.11.; ODPETO, DOUGLAS KEE-VE, 9.11. KLUBSKA SREČANJA FILMSKIH DELAVCEV IN LJUBITELJEV FILMA; Jutri, 8. novembar: Janez Škof, harmonika; Petek, 9. novembra: Diego Barrios Ross, latinskoameriška, španska in ciganska glasba (Klub CD, 800 SIT; obiskovalci filmskih predstav na blagajni CD prevzamejo brezplačne vstopnice) RAZSTAVE Razstave fotografij Chiare Samugheo (1. predverje, prost vstop) GLASBA Petek, 8. novembra, ob 20. uri: VEČER Z IBRICO JUSICEM. Predstavitev nove zgoščenke hrvaškega kantavtorja. (SD) Ponedeljek, 11. novembra, ob 19.30: ORGELSKI VECER: JEAN GUILLOU. MOjster orgelskih improvizacij se predstavlja z Bachom, Vivaldijem, Han-delom, Lisztom. (GD) NARODNI DOM Celie Torek, 12. novembra, ob 19.30: KVARTET ENZO FABIANI. Solisti; Lidija Grkman, violina, Marko Kodelja, violina, Sonja Vukovič, viola. Pavle Rakar, violončelo MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana Skupinska razstava umetnikov, ki so podarili svoja dela za nastajajoči Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu, (do 1.12.) MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana Na ogled je videoam-bient Nataše Prosenc (do 8.11.) GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana V galeriji je na ogled razstava Sandija Cerve-ka in Bojana Goreneca. (25.11.) GALERIJA SKUC Stari trg 21. Ljubljana Na ogled je razstava umetnice Marije Mojce Pungerčar. (15.11.) JAKOPIČEVA GALERIJA Razstava fotoreporterja Dela, od 1944 do 1955, Mario Magajna. (do 30.11.) MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 V galeriji je na ogled razstava slik Milene Usenik (do 14.11.) GRAFIČNI LIKOVNI CENTER. Grad Tivoli Na ogled je pregledna razstava grafik Lojzeta Logarja, (do 17.11.) DLUM. Židovski trg 10 Maribor Danes, 6. novembra: otvoritev razstave umetnikov Iva Goisnikerja in Vojka Pogačarja, (do 25.11.) Blagajna je oh delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkomprireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. Razstave so ob delavnikih odprte od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure. Obveščamo vas, da je v prodaji programska knjižica CD za sezono 1996/97. GLASBA ŠOLSKI ŠPORT mm m Četrtek, 7. novembra 1996 ATLETIKA / PRVENSTVO TRŽAŠKIH SLOVENSKIH NIŽJIH IN VIŠJIH SREDNJIH ŠOL Na Koionji nastopilo približno 500 dijakov Prvenstvo sta organizirala Državni poklicni zavod za industrijo in obrt Jožefa Stefana in Pedagoški licej Martina Slomška Konec oktobra se jena atletskem stadionu na Koionji odvijalo 3. atletsko prvenstvo za Nastopilo je okrog 500 dijakov, ki so se pomerili v različnih Športnih panogah: n. in UL Iazreoi nižjih srednjih Sol so tekmovali v teku na 60 m in v skoku v daljino, dijaki IL razredov Se v metu žogice, dijaki EL razredov pa tudi v suvanju krogle. Ihjaki višjih srednjih Sol so bili razdeljeni v dve starostni kategoriji (mlajši in starejši) in ^rokovnih komisij, katere so sestavljali profesorji telesne vzgoje, nekateri profesorji in dijaki zavodov - organizatorjev ter zunanji sodelavci, v glavnem trenerji in atleti tržaških atletskih društev. Vse tekmovalce in udeležence je še posebej počastil s svojo Prisotnostjo predsednik atletske zveze PEDAL. ta pisana množica razigranih obrazov. Z njih je bilo režirati veliko navdušenja za dose-go Športnih uspehov, a tudi željo po družabnosti in medsebojnem spoznavanju, ki jih dudi tovrstno tekmovanje. lesne vzgoje, 86 posebno pa vsem zunanjim sodelavcem in seveda vsem tekmovalcem. REZULTATI NEJE SREDNJE SOLE VRSTNI RED PO ŠOLAH Dečki: 1. Ivan Cankar Trst 68 točk, 2. Srečko Kosovel Opčine 91, 3. Srečko Kosovel Prosek t37,4. Sv. Ciril in Metod Trst 162, 5. Igo Gruden Nabrežina 194, 6. Simon Gregorčič Dolina 410. Deklice: 1- Srečko Kosovel OpCine 49 točk, 2. Srečko Kosovel Prosek 67, 3. Igo Gruden Nabrežina 161,4. Simon Gregorčič Dolinal76,5. Van Cankar Trst 193,6. Sv. Ciril in Metod Trst 333. DEKLICE 60 m: 1. StaSka Cvelbar (Kos) 8, 4, 2. Ketty triaurel (Kos) 8.7, 3. Yael Ukmar (Kos P) 8, 8, 4- Petra Žagar (Kos) 8,9,5. Biserka Cesar (Kos) 6.6. Deborah Vitez (Kos P.) 9,1,7. Vesna Hro-Vatin (Kos P) 9,1, 8. Elisa Žerjal (Greg) 9,1, 9. "tartina Cunja (Can) 9, 2, 10. Danja Kočuta Krud) 9, 2, 11. Maruška Hrovatin (Kos) 9, 3, t2 Jessica Gregor! (Greg) 9, 3, 13. Katarina riussu (Ciril) 9,3,14. Sabina Sedmach (Grud) 3,15. Francesca Antonini (Kos P) 9, 4, 16. "tairim Cheber (Greg) 9, 4, 17. Verena Caris lEan) 9, 4, 18. Martina Coretti (Kos) 9, 5, 19. Veronika Spazzapan (Kos) 9, 5, 20. Veronika bossa (Kos P) 9,5, 21. Katja Lansetti (Grud) 9, 7! 22. Alessandra Ban (Kos) 9, 6, 23. Zinajda Kodrič (Kos P) 9, 6, 24. Meta Starc (Kos P) 9, 6; 26. Jana Jaklič (Grud) 9, 6, 26. Jasna Milko-VK (Kos P) 9, 7, 27. Jasna Gojca (Ciril) 9, 7, 27. rbeila Perossa (Can) 9, 7, 29. Solidea Savi iGrud) 9,7,30. Danijela Gruden (Grud) 9 itd. Met kroglice: 1. Staska Cvelbar (Kos) 10.50, ,' Vael Ukmar (Kos P) 8.95, 3. Elisa Žerjal IGreg) 845j 4 Biserka Cesar (Kos) 7.90, 5. Nada Petaros (Greg) 7.80,6. Katarina Husu (Ciril) 7. Jana Tul (Greg) 7.70,8. Alessandra Gozdiča (Can) 7.70, 9. Vesna Hrovatin (Kos P) -30,10. Veronika Spazzapan (Kos) 7.40, 11. Jasmin Kralj (Kos) 7.25, 12. Meggy Mauri IL811) 7.25,13. Jessica Gregor! (Greg) 7.05,14. Ricciola (Kos P) 7.00, 15. Maja Udovič jNos) 6.90,16. Tatiana Sibelia (Grud) 6.78,17. tancesca Antonini (Kos P) 6.75, 18. Barbara antini (Grud) 6.72, 19. Jasna Milkovič (Kos J ®'70, 20. Fabiana Cotič (Grud) 6.65, 21. La-Rr13 (Gmi) 6.61, 22. Karin Sancin (Ciril) ■60.23. Katja Lansetti (Grud) 6.59,24. Susan-Derganc (Can) 6.30, 25. Meta Starc (Kos P) ■25, 26. Elena Legjissa (Grad) 6.22, 27. Ma- 30'Veronika Sossa (Kos P) 5.50itd. okok v daljino: 1. Yael Ukmar (Kos P) 4.31, JV Maska Cvelbar (Kos) 4.29,3. Martina Coret-IKos) 4.12,4. Meta Starc (Kos P) 3.92,5. De-dorah Vitez (Kos P) 3.85, 6. Mairim Cheber bIBgJ 3.80, 7. Elisa Žerjal (Greg) 3.80, 8. Ve-sna Hrovatin (Kos P) 3.76, 9. Biserka Cesar Sh-i3'60, 10' Martina Tonet (Can) 3.55, 11. rreda Perossa (Can) 3.52,12. Barbara Santini U x d3- Alessandra Ban (Kos) 3.50, A Maruška Hrovatin (Kos) 3.50,15. Tamara I^SMti (Can) 3.49, 16. Francesca Antonini os P) 3.48, 17. Petra Žagar (Kos) 3.44, 18. Maurel (Kos) 3.43,19. Jana Jaklič (Grad) ■ 2, 20. Jessica Gregori (Greg) 3.33, 21. Vero-dKa Sossa (Kos P) 3.332, 22. Ivana Gantar °s) 3.30, 23. Martina Stolli (Greg) 3.30, 24. . aua Šemi (Grad) 3.19, 25. Barbara Piculin P) 3.28, 26. Lara PraSelj (Kos P) 3.24, 27. 3 ™ Tul (Greg) 3.23,28. Martina Milic (Kos P) •21,29. Katja Lansetti (Grud) 3.20,30. Katari- 113 Husu (Ciril) 3.17 itd. 34 Met žogice: 1. Zinajda Kodrič (Kos P) '42, 2. Jana Jaklič (Grud) 30.70, 3. Nicoletta Fotografiji R. Baracci Dessi (Kos) 28.47,4. Ivana Gantar (Kos) 28.38, 5. SUla Milani (Grad) 27.98, 6. Ivana Sossi (Kos) 27.94, 7. Deborah Vitez (Kos P) 27.68, 8. Ivana Leghissa (Grad) 27.20, 9. Lara PraSelj (Kos P) 27.05,10. Martina Milic (Kos P) 36.92, 11. Veronika ZiižiC (Kos P) 26.62,12. Caterina ZompiccJiiatti (Ciril) 23.86,13. Martina Malalan (Kos) 22.67, 14. Martina Bogateč (Kos) 22.11,15. Urška Šuligoj (Kos) 21.64,16. TjaSa Milkovič (Kos) 21.00, 17. Anna VVehrenfenig (Kos) 20.85, 18. Katja Starec (Can) 20.08, 19. Lorena Tegacci (Kos P) 20.05,20. Jasmina Krij (Kos) 19.71, 21. Verena Caris (Can) 19.50, 22. Aliče Visintin (Grud) 19.04, 23. Majda Sibelia (Grad) 18.10, 24. Jasna Gojca (Ciril) 17.46, 28. Kristina Vidrih (Can) 17.20, 26. Lavinia Sker-lavaj) Kos) 16.51, 27. Eva Krmec (Grad) 16.17, 28. Marisa Ferluga (CAn) 15.33, 29. Anika Stančič (Can) 15.03, 30. Sara Blasevic (Can) 14.59,31. Lisa Gruber (Kos P) 13.78. DEČKI 60 m: 1. Julij Premru (Can) 8.1, 2. Ivo Križ-manCie (Kos) 8.2, 3. Erik Pavletič (Kos) 8.3,4. Matteo Puric (Kos) 8.5, 5. Gabrijel Svetlič (Can) 8.6, 6. Aleš Tul (Can) 8.6, 7. Matej Križ-mancic (Ciril) 8.6, 8. Jan Sedmak (Ciril) 8.6, 9. Diego Posar (Can) 8.8, 10. Nikola Basa (Can) 8.8,11. Iztok Floridan (Ciril) 8.8,12. Peter Jev-nikar (Kos) 8.9, 13. Alan Žigon (Can) 9, 14. Gregor Budin (Kos p) 9, 15. Matija Vidmar (Ciril) 9.1,16. David Stanojevič (Can) 9.2,17. Alessadro Antonini (Kos p) 9.2,18. Dejan Puric (Kos p) 9.2,19. Paolo Umari (Gruden) 9.2, 20. Jure Rogelja (Gruden) 9.2, 21. Luka Merig-gioli (Kos) 9.2, 22. Peter Ferluga (Kos) 9.2, 23. Aleksander Miloševič (Can) 9.3, 24. Elija Hrovatin (Can) 9.3, 25. Daniel Družina (Greg) 9.3, 26. Dean Kralj (Greg) 9.4, 27. Aleksander Kante (Kos p) 9.4,28. Marino Bandi (Greg) 9.4,29. Rajko Dolhar (Can) 9.5, 30. Elis Komnelovic (Can) 9.5 itd. Met žogice: 1. Siniša KremliC (Can) 45.18, 2. Paolo Umari (Grud) 45.12, 3. Gregor Budin (Kos P) 44.98, 4. Ivo Košuta (Grud) 43.36, 5. VValter Zanon (Can) 42.60, 6. Blaž Kemperle (Ciril) 41.64 7. Iztok Floridan (Ciril) 40.20, 8. Matija Schillani (Kos) 38.78, 9. Martin Stoka (Kos p) 38.76,10. Mitja Jevnikar (Ciril) 38.58, 11. Mitja Suc (Kos p) 38.44, 12. Damir Cir-smancic (Ciril) 37.86,13. Alessandra Antonini (Kos p) 37.02, 14. Davide Tomaselli (Ciril) 36.86, 15. Kristian Ferfoglia (Kos) 36.20, 16. Peter Guštin (Kos) 35.40, 17. Damjan Mihe (Kos) 35.34, 18. Jurij Danev (Kos) 35.30, 19. DanjelBalde (Kos) 34.36,20. Kristjan Šušteršič (Can) 34.36, 21. Boštjan Milic (Kos p) 34.16, 22. Diego Požar (Can) 34.02, 23. Alex Banica (Can) 33.88, 24. Robert MikoviC (Kos) 33.58, 25. Rajko Dolhar (Can) 32.22, 26. Dmir Ko-smina (Grud) 30.88, Erik Starec (Kos) 30.54, 28. Marko Pegan (Ciril) 29.96, 29. Simon Pau-luzzi (Kos p) 29.46, 30. Gregor Zavadlal (Kos p) 28.46 itd. Met krogle: 1. Erik Pavletič (Kos) 10.20, 2. Jan Sedmak (Ciril) 9.78, 3. Andrej Guštin (Kos) 9.19,4. Julij Plemru (Can) 9.00, 5. Patri-ch Kocjancic (Grad) 8.79, 6. Tomaž Nabergoj (Kos p) 8.45, 7. Matej Križmancic (Ciril) 8.30, 8. MArco Fusilli (Kos p) 8.25,9. Arin Marche-si (Can) 8.12, 10. Luka Meriggion (Kos) 7.68, 11. Gabriel Svetlic (Can) 7.62,12. Nicola Basa (Can) 7.61, 13. Peter Jevnikar (Kos) 7.57, 14. Gioigio Pitacco (Can) 7.56, 15. Elis Komeno-vie (Can) 7.52,16. AleS Grilanc (Kos) 7.49,17. Axel Furlan (Ciril) 7.40, 18. Lucano Ivanič (Can) 7.27, 19. Corrado Bemetti (Can) 7.25, 20. Cristian Germani (Grud) 7.20, Claudio Mircetta (Can) 7.19, 22. Jure Rogelja (Grud) 7.18, 23. Erik Piccini (Kos) 7.11, 24. Alexan-der Miloševič (Can) 6.96, 25. Marko Švab (Kos) 6.9326. Alan Žigon (Can) 6.90, 27. Gabrijel BeliCiC (Kos) 6.90, 28. Marko Sadlovvski (Can) 6.81, 29. Peter Ferluga (Kos) 6.79, 30. Ivan Simjerga (Can) 6.75 itd.. Skok v daljino: 1. Julij Premru (Can) 440.00, 2. Gabriel Svetlic 410.00, 3. Gregor Budin (Kos P) 409.00, 4. Diego Posar (Can) 408.00, Ivo Križmancic (Kos) 404.00, 6. Tomaž Nabergoj (Kos p) 402.00, 7. Marino Bandi (Greg) 393.00, 8. Matteo Peric (Kos) 386.00, 9. Damir Kosmina (Grud) 384.0010. Nikola Baša (Can) 378.00, 11. Jure Rogelja (Grud) 378.00, 12. Alessandro Antonini (Kos p) 371.00, 13. Ivan Sunjerga (Can) 367.00, 14. Aleksander Kante (Kos p) 367.00,15. David Emili (Kos p) 367.00, 16. Luka Meriggion (Kos) 361.00, 17. Elia Hrovatin (Can) 360.00,18. Peter Jevnikar (Kos) 358.00, 19. Cristian Germani (Grud) 358.00, 20. Andrea Taucer (Kos) 357.00. 21. Peter Ferluga (Kos) 356.00, 22. Ivo Košuta (Grud) 356.00, 23. Gregor Zavadlal (Kos p) 350.00, 24 Elis Komenivic (Can) 350.00, 25. Erik Piccini (Kos) 350.00, 26. Daniel Družina (Greg) 350.000, 27. Matej Križmancic (Ciril) 348.00, 28. Paolo Umari (Grud) 348.00, 29. Alan Žigon (Can) 347.00, 30. David Stanojevič (Can) 346.00 itd. VIŠJE SREDNJE SOLE VRSTNI RED PO ŠOLAH Fantje 1. Prešeren 97 točk, 2. Stefan 184, 3. Zois 206,3. Slomšek 412. Dekleta 1. Prešeren 115 točk, 2. Zois 104, 3. Slomšek 197,4. Stefan 461. DEKLETA Višina mlajša dekleta: 1. Tatjana Kobau (Slo) 1.25, 2. Valentina Smotlak (Preš) 1.20, 3. Eva Slavec (Stef) 1.20, 4. Anja Starec (Preš) 1.20, 5. Karen Kante (Preš) 1.20, 6. Kristina Stubelj (Zois) 1.15, 6. Veronika Sosič (Stef) 1.15, 8. Tina Petkovšek (Preš) 1.15, 9. Fjona Mezgec (Preš) 1.15, 10. Petra Križmancic (Preš) 1.10,11. Sara Posar (Preš) 1.05,12. Ivana Flego (Preš) 1.00. 1000 m mlajSa dekleta: 1. Kristina Stubelj (Zois) 4.16.23; 2. Maja Berzi (Preš) 4.23.71, 3. Ivana Sossa (Preš) 4.24.67, 4. Valentina Smotlak (Preš) 4.27.59, 5. Katja LegiSa (Preš) 4.30.06, 6. Nina Milic (Slom) 4.33.71, 7. lara Komar (Preš) 4.44.37, 8. Paola Cauter (Zois) 4.44.95, 9. Fjona Mezgec (Preš) 4.45.75, 10. Ivana Miličevič (Preš) 4.46.99,11. Tanja Sossi (Zois) 5.04.31, 12. Emanuela KraševiC (Preš) 5.04.98, 13. Giulia Valassi preš) 5.05.18, 14. Katja Košzuta (Preš) 5.06.44,15. Martina Car-pani (Preš) 5.06.78, 16. Sara Posar (Preš) 5.09.62,17. Sara Ec (Preš) 5.12.87. 100 m mlajSa dekleta: 1. Paola Cutter (Zois) 14, 2. Jelka Bogateč (Preš) 14.1, 3. Mateja Bogateč (Zois) 14.2, 4. Jasna Leghissa (Slom) 14.8, 5. Katja LegiSa (Preš) 14.9, 6. Va- lentina Battigelli (Zois) 14.9, 7. Valentina Ber-tocchi (Slom) 15, 8. Anja Starec (Preš) 15, 9. Sabina Vuga (Zois) 15, 10. Karin Crissani (Zois) 15.3,11. Kristina Stubelj (Zois) 15.3,12. Tjaša Trampuš (Slom) 15.4, 13. Lara Komar (Preš) 15.5,14. Ivana Sossa (Preš) 15.6,15. Tea Vrabec (Zois) 15.7,16. Ivana Flego (Preš) 15.7, 17. Ketty Furlan (Slom) 15.8, 18. Valentina Smotlak preš) 15.8, 19. Deborah Calzi (Stef) 15.8, 20. Erika Biekar (Slom) 15.9, 21. Vanja Švara (Zois) 15.9, 22. Mojca Kovačič (Stef) 15.9, 23. Maja Berzi (Preš) 16, 24. Silvia Car-boni (Zois) 16, 25. Marina Cok (Slom) 16.1, 26. Martina Carpani (Preš) 16.1, 27. Katja Košuta preš) 16.1,28. Tanja Sossi (Zois) 16.1, 29. Fjona Mezgec Preš) 16.4, 30. Martina Kosmina (Zois) 16.4 itd.. Met krogle mlajša dekleta: 1. Katarina Ma-cho (Preš) 10.74, 2.Yari Zeriali (Preš) 9.24, 3. Sara Corbatti (Zois) 9.01, 4. Alenka Stoka (Preš) 8.90, 5. Jelka Bogateč (Preš) 8.88, 6. Nastja Milic (Zois) 8.78, 7. Monika Zeriali (Zois) 8.73, 8. Sara Ferluga preš) 8.45, 9. Karin Crissani (Zois) 8.42, 10. Kristina Ferluga (Zois) 8.19,11. Eliza Frandolic Preš) 8.13,12. Nina Milic (Slom) 8.02,13. Martina Samec (Slom) 7.98.14. Deborah Rodella (Zois) 7.97,15. Kristina Stubelj (Zois) 7.93,16. Giulia Sadlovvski (Preš) 7.82,17. Ivana Flego (Preš) 7.67,18. Milena Cossutta (Zois) 7.41, 19. Sabrina Drago (Slom) 7.30, 20. Tina Furlani (Zois) 7.13, 21. Lara Komar preš) 7.10, 22. Jadranka Mingot (Preš) 7.09, 23. Vanessa Milkovič (Slom) 7.08, 24. Jana Miličevič (Preš) 7.06, 25. Sara Posar (Preš) 7.06, 26. Fjona Mezgec (Preš) 6.82, 27. Ketty Furlan (Slom) 6.77, 28. Inka Žerjal (Preš) 6.38, 29. Valentina Smotlak (Preš) 6.36, 30. Ivana Sossa (Preš) 6.35 itd.. 1000 m Starejša dekleta: 1. Tjaša Ruzzier (Zois) 4.03.04, 2. Ivana Stubelj (Zois) 4.06.32, 3. Katja Milic (Slom) 4.08.11, 4. Ivana Franco (Zois) 4.18.63, 5. TjaSa Gruden (Preš) 4.22.86, 6. Sara Babudri (Zois) 4.31.99, 7. Nicoletta Co-rossez (Zois) 4,35.91, 8. Caterina Sossi (Preš) 4.37.93, 9. Jana LegiSa (Preš) 4.58.50,10. Maja Grgič (Preš) 5.01.30, 11. Tanja Tomaselli (Preš) 5.04.20, 12. Sara Gabrielli (Zois) 5.08.14. Met krogle starejša dekleta: 1. Monika Cossutta (Slom) 10.50, 2. Ivana Stubelj (Zois) 10.10, 3. Katjuša Čebokli (Slom) 10.05, 4. TjaSa Gruden (Preš) 9.78, 5. Andrejka Starec (Preš) 8.53, 6. Zorka Miličevič (Slom) 8.40, 7. Katerina Sossi (Preš) 8.39,8. Maja GigiC preš) 8.39, 9. Elisa Sancin (Zois) 8.30,10. Mara Bogateč (Preš) 7.85,11. TjaSa Ruzzier (Zois) 7.59, 12. Maja LegiSa (Preš) 7.44,13. Irena BriSCak (Zois) 7.20, 14. Tanja Tomaselli preš) 6.81, 15. Vera Repini (Preš) 6.05, 16. Poljanka Dolhar (Preš) 5.90,17. Nina Taha preš) 5.83. 100 m starejša dekleta: 1. Tanja Blasina (Slom) 14.1, 2. Samoa Mauro (Slom) 14.9, 3. Irena BriSCak (Zois) 15.1, 4. Nataša Čebokli (Slom) 15.2, 5. Elisa Martini (Zois) 15.9, 6. Alessandra Rudež (Zois) 15.9, 7. Tjaša Gruden (Preš) 16.1,8. Tjaša Ruzzier (Zois) 16.1,9. Jana LegiSa preš) 16.2, 10. Tanja Tomaselli (Preš) 16.3, 11. Valentina Sancin (PreS) 16.5, 12. Andrejka Starec (Preš) 16.5,13. Maja Grgič (PreS) 16.5, 14. Katerina Sossi Preš) 16.6,15. Martina Krapež (PreS) 16.8, 16. Nina Taha (PreS) 16.8, 17. Elena Lantier (Zois) 17.2, 18. Valentina Bemetic (Zois) 17.4, 19. Erika Ste-gelj (Zois) 18.1, 20. Martina Svagelj (Zois) 18.3,21. Karin Severi (Zois) 18.4,22. Vera Repini (PreS) 18.8,23. Anna Matietti (Zois) 19.1, 24. Ines Rossanese (Zois) 21.3. Višina starejša dekleta: 1. Tanja Blasina (Slom) 1.25,2. Valentina Sancin (Preš) 1.10,3. Tanja Tommaselli (Preš) 1.10, 4. Andrejka Starec (Preš) 1.10,5. TjaSa Ruzzier (Zois) 1.10, 6. Martina Krapež (Preš) 1.00. FANTJE 1000 m mlajši fantje: 1. Andrej Sossi (Stef) 3.14.15. 2. Jan Gregori (PreS) 3.16.22, 3. Igor Martini (Zois) 3.19.67, 4. Gorazd Milic (PreS) 3.21.02, 5. Miloš Kalc (PreS) 3.22.08, 6. Kristjan Rebula (Ste) 3.22.98, 7. Goran Križmancic (Zois) 3.24.52, 8. Matej Škerli (Zois) 3.24.74, 9. Danilo Bosari (PreS) 3.31.22, 10. Egon TavCer (Ste) 3.32.83, 11. Luka Kafol (Zois) 3.32.93, 12. Mitja Bizjak (Preš) 3.33.68, 13. Sasa KrCaliC preš) 3.33.88, 14. Roberto Lombardo (Zois) 3.36.18,15. Jan Pahor (Zois) 3.37.16,16. Jernej Kapun (Ste) 3.42.50,17. Tomaž Spazzapan preš) 3.50.25,18. Martin Grgič (Zois) 3.53.11, 19. Peter Primosi (PreS) 3.57.56, 20. Danjel Gurman (Ste) 4.33.73, 21. Peter Veni (Zois) 4.52.75, 22. Marko Glavina (Zois) 6.25.43. 100 m mlajši fentje: 1. Marko Mikolj Preš) 12.5, 2. Marko Karis (Zois) 12.7, 3. Matjaž Ko- drič preš) 12.9, 4. David Pavletič (Stef) 12.9, 5. Edvrin Bukavec (Slom) 13, 6. Matej Škerli (Zois) 13, 7. Vasilij Cociancic (PreS) 13.3, 8. Peter Milic (Stef) 13.3, 9. Robert Paoletic (PreS) 13.3,10. Andrej Sossi (Stef) 13.4,11. Janez Peter Grom Preš) 13.4, 12. Mitja Guštin (Zois) 13.4, 13. Igor Martini (Zois) 13.6, 14. Erik Frandoli (Zois) 13.6, 15. Tomaž Metlika (Zois) 13.7, 16. Igor Spetič (Zois) 13.7, 17. Martin Guštin (Zois) 13.7,18. Stefano Pribac (Zois) 13.8, 19. Mitja Bizjak (Preš) 13.8, 20. Mitja Malalan (Preš) 13.9, 21. Jan Pahor (Zois) 13.9, 22. Martin Bagon (Zois) 14, 23. Ivan Zobec (Preš) 14, 24. Daniel Capponi (Preš) 14, 25.. Alan Pettirosso (Stef) 14.1, 26. Cristian Zottich (Stef) 14.3, 27. llija Kalc (Zois) 14.3, 28. Thomas Žagar (Zois) 14.3, 29. Alex Zupan (Stef) 14.4,30. Gorazd Milic (PreS) 14.4 itd. Met krogle mlajši fantje: 1. Egon TavCer (Stef) 11.30, 2. JanoS Grilanc (Preš) 10.48, 3. Jan Gregori (Preš) 10.39, 4. Rudi Brundula (Stef) 10.30, 5. Patrik Savarin (Zois) 10.24, 6. Denis Usenic (Preš) 10.20, 7. David Pavletič (Stef) 10.17,8. Jas Gregori (PreS) 9.63,9. Stefen Grgič (PreS) 9.60,10. Tadeo Sirca (Slom) 9.12, 11. Denis Doljak (Stef) 8.95,12. Matija Gregori (Preš) 8.94, 13. Igor Cemjava (Stef) 8.92. 14. Alessandro Corbatti (Stef) 8.90,15. Dean Carli (Preš) 8.66,16. Danjel Capponi (Preš) 8.53,17. Alan Pettirosso (Stef) 8.50, 18. Igor Spetič (Zois) 8.36, 19. Martin Bagon (Zois) 8.17, 20. Kristjan Rebula (Stef) 8.03, 21. Erik Lakovič (PreS) 8.00, 22. Igor Pison (PreS) 7.95,23. Niko Stokelj PreS) 7.93, 24. Matteo Feraglio (Preš) 7.88, 25. Boštjan Romano Preš) 7.86, 26. Daniel Šušteršič (Zois) 7.74,27. Igor Stanič (Stef) 7.67,28. Igor Rebula (Zois) 7.52,29. Aljoša Viler (Zois) 6.21, 30. Theo Cossutta (Zois) 5.86, 31. Erik Kuret Preš) 5.81. Višina mlajši fentje: 1. Igor Spetič (Zois) 1.50, 2. Martin Guštin (Zois) 1.45, 3. Aljoša Fonda (PreS) 1.40,4. Dejan Duricič (Stef) 1.35, 5. Peter Milic (Stef) 1.30,6. Tadej Sirca (Slom) I. 30,7. Alessio Pincin (Zois) 1.25. 1000 m starejši fentje: 1. David Bogateč (PreS) 3.17.90, 2. Sandor Bukavec (PreS) 3.18.54, 3. Devan Jagodic (Zois) 3.18.82,4. Fe-dor Lovriha (Preš) 3.19.10, 5. Edvin Braini (Preš) 3.20.94, 6. Devan Taucer (Slom) 3.22.85, 7. Stojan Čepar (Stef) 3.24,71,8. Emanuele Martini (Stef) 3.25.86, 9. AleS Plesničar (Preš) 3.26.07, 10. Žarko Bukavec (PreS) 3.26.33, 11. Vanja Saksida (PreS) 3.27.38, 12. Boštjan Starc (PreS) 3.29.63,13. Alessio Stoka (Preš) 3.31.69, 14. Peter Bergagna (Preš) 3.36.77, 15. Tibor DrasiC (PreS) 3.40.40, 16. Igor Kalc (Zois) 3.42.39,17. Pierpaolo Brazza-ni (Zois) 3.42.57, 18. David Stokelj (Preš) 3.43.03,19. Samo KocjanCiC (Stef) 3.46.03, 20. Christian Miliani (Preš) 3.51.00. 100 m starejši fantje: 1. David Bogateč (Preš) 11.6, 2. Edvin Braini (PreS) 12.1, 3. Gabriele Talotti preš) 12.5,4. Pierpaolo Brazzani (Zois) 12.6, 5. Boštjan Korošec (Slom) 12.7, 6. Devan TavCer (Slom) 12.7, 7. Ivan Furlani (Preš) 12.8,8. Stojan Čepar (Stef) 12.8,9. Emanuele Martini (Stef) 13.00,10. Zoran Bandello (Slom) 13.00,11. Martin Vidali (Preš) 13.1,12. Davorin Spazzal (Zois) 13.1, 13. Patrik Gurman (Zois) 13.3, 14. Igor Ota (Zois) 13.3, 15. Kristjan Slavec (PreS) 13.4, 16. Igor Zobin (Preš) 13.4,17. Martin BembiC (Stef) 13.5, 18. Peter Franco (Zois) 13.7,19. Goran Cuk (Preš) 13.8, 20. Igor Kalc (Zois) 13.8, 21. Omar Fo-raus (Zois) 14.0, 22. Tibor DrasiC Preš) 14.1, 23. Denis Usenic (PreS) 14.2, 24. Andrej Hrovatin (PreS) 14.6,25. Danjel Tence (Stef) 14.7. Met krogle starejši fentje: 1. Boštjan Korošec (Slom) 11.66, 2. Marko Feraglio (Preš) II. 65, 3. Erik lori (Slom) 11.10, 4. Stojan Čepar (Stef) 11.05, 5. Kristjan Slavec (Preš) 10.05, 6. Robert Debeliš (Zois) 9.86, 7. Erik Gruden (Zois) 9.71, 8. Danjel Rebez (Stef) 9.53, 9. Martin Sosič (Zois) 9.06, 10. Janko Andolšek (Zois) 8.63, 11. Borat Žerjal preš) 8.40,12 Daniele lozza (Zois) 8.17,13. Boštjan Lavrič prešeren) 7.69. Višina starejši fentje: 1. Jan Umek (PreS) 1.65, 2. Erik lori (Slom) 1.65, 3. Boštjan Korošec (Slom) 1.65, 4. Stojan Čepar (Stef) 1.55, 5. Kristjan Slavec preš) 1.50, 6. Danjel Rebez (Stef) 1.50, 7. Igor Ota (Zois) 1.45, 8. Tibor DrasiC (PreS) 1.45, 9. AleS Hrvatin (Stef) 1.45, 10. Martin Vidali preš) 1.45. ŠPORT Četrtek, 7. novembra 1996 NOGOMET / PRIJATELJSKA TEKMA V SARAJEVU KOŠARKA / EVROPSKA LIGA BiH dokaj presenetljivo premagala slabo Italijo Čeprav je bil rezultat tokrat postranskega pomena, pa se Sacchi novim polemikam gotovo ne bo mogel izogniti Stefane! boljši od Ulkerja Panathinaikos v zadnji sekundi ugnal Olimpijo Ljubljančani so vodili že za 18 točk BIH-Italija2:1 (2:1) Strelci: Salihamidžid v 5., Chiesa v 10. in Bolid v 43. min. BIH: Dediti, Sabiti (v 69. Daditi), Beširevid, Konjiti (v 75. Pintu!), Begiti, JaSareviti, GlavaS, Halilovid (v 62. Kapeta-noviti), Bolid (v 63. Brkiti), Salihamidžid, Baljiti. ITALIJA: Toldo (v 46. Marchegiani), Camasciali, Padali-no, Maldini, Torricelli (v 70. Apolloni), Zola, Di Matteo (v 46. Giunti), Albertini, D. Baggio (v 46. Lentini), Casira-ghi (v 46. Ravanelli), Chiesa (v 46. Simone). Sodnik: Sedlacek (Avstrija); 35.000 gledalcev Gianfranco Zola in Sead Halilovič v boju za žogo (AP) NOVICE Houston v NBA še četrtič zmagal NEW YORK - Ekipa Houston Rockets je v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA v četrtem nastopu v letošnji sezoni še četrtič zmagala. V Sa-cramentu je ugnala domače Kingse s 102:80 in jim tako pokvarila začetek sezone v domači dvorani. Hakeem Olajuvvon je dosegel 34 točk, Charles Barkley pa 16. Houston je visoko zmagal predvsem po zaslugi odlične obrambe, saj so domači izgubili kar 29 žog. Neporaženi so tudi branilci naslova, košarkarji Chicago Bulls. V tretjem dvoboju letošnje sezone so ugnah Vancouver Grizzlies s 96:73. Rezultati: Toronto Raptors - Dallas Mavericks 100:96, Cleveland Cavaliers - San Antonio Spurs 68:74, Philadelphia 76ers - Detroit Pistons 81:83, New York Knicks - Los Angeles Lakers 92:98, Chicago Bulls - Vancouver Grizzlies 96:73, Denver Nuggets - Los Angeles Clippers 78:82, Phoenix Suns - Minnesota Timbenvolves 95:98, Seattie Su-perSonics - Atlanta Hawks 95:117, Golden State VVarriors - Portland TrailBlazers 93:111, Sacramen-to Kings - Houston Rockets 80:102. SARAJEVO - Prijateljska nogometna tekma med Italijo in Bosno in Hercegovino se je v bosenski prestolnici končala s presenetljivo zmago domače reprezentance. Očitno so Sacchijevi »azzurri« zelo dobesedno vzeh pojem solidarnosti in Mušovičevim izbrancem izdatno pomagali do zmage. Res je bil tokrat rezultat povsem postranskega pomena, res pa je tudi, da se Sacchi kljub temu ne bo mogel izogniti novim kritikam in pobudam za zamenjavo. O tem pričajo tudi ironične izjave nekaterih voditeljev italijanskega športa. Predsednik Conija Mario Pescante je kratko dejal, da so Italijani opravili svojo promocijsko nalogo, predsednik Lige Luciano Nizzola pa je dejal dobesedno: »Ne utrujajmo se s komentarji o tekmi. Vsi smo videli, kako smo igrali.« Tudi komisar nogometne zveze Pagnozzi ni bil razpoložen za pogovor: »Očitno smo solidarnostno vlogo interpretirali preveč dobesedno.« Ce se povrnemo k sami tekmi, lahko rečemo, da so se vsaj v prvem polčasu »azzurri« vsaj borili in si tudi ustvarili vrsto priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Na drugi strani je bila obramba večkrat v velikih težavah, pri čemer se je povsem jasno videlo, da so nekateri popolnoma neuigrani. Tudi »Angleža« Di Matteo in Ravanelli sta bila skoraj neopazna. Edini, ki je predstavljal konkretno nevarnost za gol Dediča je bil Chiesa, katerega pa je Sacchi že po prvem delu poslal v slačilnico. Reprezentanca BiH je povedla v 5. minuti, ko je bil najspretnejši Saliha-midžič, ki je preusmeril žogo v mrežo, potem ko je Toldo odbil strel Baljiča. 2e v 10. minuti so »azzurri« zahvaljujoč napaki domače obrambe in prisebnosti Chiese izenačili, končni izid pa je v 43. minuti postavil Bolid, ki je prodrl v kazenski prostor preigral še Tolda in zatresel mrežo. V nadaljevanju sta oba trenerja zamenjala precej igralcev. Italija je sicer imela več od igre in imela tudi nekaj lepih priložnosti, toda vratar Bosne Dedič je dvakrat izvrstno posredoval po strelih Lentini j a in Zole, ko pa je bil že premagan, mu je na pomoč priskočil Ravanelli, ki je le dober meter od vrat povsem neoviran z glavo streljal mimo gola. Stefanel - Ulker Istanbul 67:65 (33:33) Stefanel: Gentile 7, Pučka 21, De Pol, Spangaro, Kidd 13, Sambugaro 5, Bovvie 21. Ulker: Bekir, Ene 9, Erdenay 21, Rankin 2, Apaydin 4, Ali-begovič 7, Yildirim 5, God-fread 17 PM: Stefanel 10:16, Ulker 8:10; 3T: Stefanel 5:18 (Gentile 1:5, Spangaro 0:1, Sambugaro 1:6, Bovvie 3:6), Ulker 9:19 (Bekir 0:1, Ene 1:4, Erde-nay 4:4, Apaydin 0:1, Alibe-govič 1:4, Yildirim 1:2, God-fread 2:3) Po hudem boju in izenačeni tekmi je Stefanel v Milča-nu zasluženo premagal turškega predstavnika Ulker iz Istanbula, pri katerem se slovenski reprezentant Teo-man Alibegovic ni preveč izkazal. Pri Milančanih se je poznala odsotnost Flavia Por-taluppija in Davideja Canta-rella, toda izredno je zaigral Gregor Pučka, ki je dosegel 21 točk (8:11 za 2 in 5:7 pm) in v obrambi izvrstno zaustavil Alibegoviča. Smelt Olimpija - Panathinaikos 74:78 (48:35) Košarkarji slovenskega državnega prvaka so zapravili edinstveno priložnost, da bi z zmago nad evropskim prvakom Panathinaikosom napravili morda že odločilen korak k uvrstitvi v naslednjo fazo evropske lige. Toda niti prednost 18 točk sredi drugega dela jim ni bila dovolj. Grki so predvsem po zaslugi Američana Dinkinsa v 35. minuti stanje izenačili, nato pa v zadnji sekundi spet s košem Dinkinsa slavili s 76:74, medtem ko so ob polčasu zaostajah za 13 točk (35:48). TRENUTNO STANJE SKUPINA A VRSTNI RED: Stefanel 10, Ulker Istanbul in Maccabi Tel Avtv 6, CSKA Moskva in Pa-nionios Atene 4, Limoges 2; NOGOMET / OSMINA POKALA Tokrat ni bilo presenečenj Juventus, Inter in Vicenza končno le v četrtfinalu V včerajšnjih ponovljenih tekmah osmine nogometnega pokala ni bilo presenečenj, čeprav so imeli vsi trije prvoligaši kar nekaj težav, preden so si zagotovili uvrstitev v četrtfinale. Juventus je izločil Nocerino, Inter Cagliasri in Vicenza Genoo. Se največ problemov je imel Juventus, ki je proti Nocerini slavil s pomočjo avtogola gostov takoj na začetku drugega dela. Inter je že v prvem polčasu odločil srečanje z goloma Paganina (35. min.) in Anglomaja (42.). Cagliari je v drugem delu poskusil presenetiti, edini zadetek za goste pa je bil avtogol Anglomaja v 80. minuti. Vicenza je proti Genoi zmagala z golom Comacchinija v 56. minuti. Imela pa je ves čas veliko premoč, še posebej v drugem delu. V četrfinalu bo najbolj zanimiv par med Interjem in Juventusom, saj sta obe ekipi tudi v prvenstvu med protagonisti. Juventus - Nocerina 2:1 (1:1) Strelci: v 39. Marchegiani, v 45. Montero, v 48. minuti Di Rocco (avtogol) Juventus: Peruzzi, Ferrara, Porrini, Montero, luliano, Lombardo, Ametra-no, Di Livio, Del Piero (v 89. Cingolani), Vieri (v 65. Trotta), Amoruso. Nocerina: lezzo, De Simone, Colletto, Di Rocco, D‘Angelo (v 61. Marra), De-mggiero, Marchegiani (v 85. Buoncam-mino), Toti, Puglisi (v 65. Lapini), Bat-taglia, Fabris ČETRTFINALE (13. in 27. 11. 1996): Milan - Vicenza, Cremonese - Bologna, Lazio - Napoli, Inter - Juventus. DANES: Cska - Panionios, Maccabi - Limoges SKUPINA B VRSTNI RED: 01ympaikos Atene in Teamsystem Bologna 8, Gibona - Zagreb 6, Alba Berlin in Estudiantes Madrid 4, Charleroi 0; DANES: Estudiantes - Gibona, Alba -01ympiakos, Charleroi -Teamsystem. SKUPINA C SDINOCNJA IZIDA: Smelt Olimpija - Panathinaikos 74:76, Barcelona - Croatia; VRSTNI RED: Asvel Villeur-banne in Panathinaikos Atene 8, Barcelona, Smelt Olimpija 6, Croatia Split 4, Bayer Leverkusen 0; DANES: Asvel - Bayer SKUPINA D VRSTNI RED: Kinder Bologna, Efes Pilsen Istanbul, Partizan Beograd in Pau Orthez 6, Sevilla 4, Dinamo Moskva 2; DANES: Kinder -Efes, Partizan - Sevilla, Pau -Dinamo. Kotačev pokal Zrinjevac Zagreb - Bentton Treviso 83:78, Telemarket -GoldsunZTE 73:58 V evropskem pokalu zmagi slovenskih ekip V 6. kolu evropskega pokala sta bila oba slovenska predstavnika uspešna. Kovinotehna Savinjska Polzela je premagala turški Fenerbahce, ki je tako doživel prvi poraz, BW Maribor pa je bil uspešnejši od Zagreba. Se naprej igra slabo Scavolini, ki je tokrat izgubil v Skopju. SKUPINA A: Rabotnički Skopje - Scavolini Pesaro 78:71, Kovinotehna Savinjska Polzela - Fenerbahce 91:81, Wloclawek - Riga 93:92; VRSTNI RED: Fenerbahce 10, K-S. Polzela 8, Riga inVVlo-clavvek 6, Scavolini Pesaro 4, Rabotnički Skopje 2. SKUPINA B: BW Maribor - Zagreb 78:75, St. Poelten -Antibes 60:62, Zalgiris Kaunas - Sloboda Tuzla 88:55; VRSTNI RED: Antibes 10, Zalgiris Kaunas 8, BW Maribor in Zagreb 6, St. Poelten 4, Sloboda Tuzla 2. ROKOMET / V SOBOTO ZAČETEK PRVENSTVA V C LIGI PO NOVI FORMULI Glavni cilj Krasa pomladitev ekipe Najprej deželna faza - Izreden razcvet mladinskega sektorja pri društvu Konec tedna se bo za Krasove rokometaše začelo prvenstvo C lige, ki bo letos povsem drugačno od dosedanjih. Da bi zmanjšala stroške, ki so postajali iz leta v leto bolj nevzdržni, se je namreč rokometna zveza odločila, da moštva razdeli v podskupine na deželni osnovi. Krašovci se bodo tako v prvi fazi pomerili s tržaškima moštvoma Principe in Team Trieste ter z videmskim Pallamano Udi-ne. Po končanem prvem delu se bodo ekipe iz FJK pomerile še z ekipami iz Južne Tirolske (Eppan, Meran, Klausen in Mori Rovereto) v tako imenovani meddeželni ligi. V tej fazi bo prvouvrščena ekipa iz vsake dežele štartala s štirimi točkami, druga s tremi in tako dalje. Tako Kras v sezoni 96/97 Vratarji: Igor Glavina (letnik 1968), Peter Klinc (69), Mauro Rossi (65). Krila: Alek Milič (62), Martin Vremec (71), Mitja Malalan (81), Gorazd Milič (81), Ivan Zobec (81), Egon Taučer (81), Mat teo Bottosso (81). Pivoti: Paolo Nemez (65), Roberto Bidovec (64), Tomaž Ban (74). Zunanji: Daniel Capponi (81), Fabio Bogateč (74), Mitja Cebulec (70), Massimo Co stanzo (69), Davide Nait (68), Maurizio Vidali (76), Marjan Renčelj (72). Play: Jordan Ilija Kaljo (81), Gabriele Raseni (68). Prvi dve uvrščeni ekipi v meddeželni fazi se bosta nato z drugimi moštvi potegovali za prestop v B ligo. Prvo tekmo bo Kras odigral v soboto ob 16. uri v Zgoniku proti tržaškemu Teamu. »Nasprotniki so že v prvi fazi dokaj močni. Lahko bomo prvi, lahko pa se zgodi, da bomo četrti« pravi Gabrijel Raseni, ki je pri Krasu odgovoren za rokomet. Po njegovem mnenju je vsekakor glavni cilj Krasa letos v tem, da začne s postopno pomladitvijo ekipe, saj bodo v člansko ekipo že letos uvrstili nekaj perspektivnih mladincev. Do te odločitve je prišlo tudi zaradi odhoda nekaterih lanskih igralcev. Z aktivnim igranjem sta namreč prenehala vratar Fabris in levo krilo Colja, dolgoletni pivot Pertot pa je prestopil k sežanskemu Mitolu. Pozitivna je vsekakor vrnitev izkušenega vratarja Petra Klinca, ki bo gotovo povzročal nemalo težav nasprotnikovim napadalcem. »Mladinski sektor se je pri nas razcvetel. Danes imamo kar sedemnajst mladincev, vrste ekipe pa se še večajo. Poleg trenerja Bojana Mahniča imata za to največ zaslug igralca članske ekipe Alan Oberdan in Igor Glavina, ki sta si zelo prizadevala sestaviti mladinsko ekipo. To nam daje moč in voljo, da tudi z organizacijskega vidika postavimo rokometnemu odseku trdnejše temelje. Se posebej pomembno je, da bodo letos mladinci uradno nastopili v spomladanskem prvenstvu Slovenije. Za ta korak smo hvaležni Rokometni zvezi Slovenije in društvu Andor Jadran iz Hrpelj, ki je dal naši ekipi na razpolago igrišče v Kozini za domače tekme«, pravi še Raseni. Pri Krasu je torej kljub velikim finančnim težavam, ki vsekakor bremenijo vsa naša društva, zavel nov veter, sezona pa bo pokazala, če je zapihal v pravo smer. p rally / po Kataloniji}" Škot McRae dobil zadnjo preizkušnjo LLORET DE MAR - Lanski svetovni prvak v rallyju Škot Colin McRae je zmagovalec zadnje preizkušnje za svetovno prvenstvo, rallyja Po Kataloniji. Po 18 hitrostnih preizkušnjah je Škot s svojim subarujem impre-zo za sedem sekund premagal Italijana Pierra Liattija, tretji Belgijec Bruno Thiry (ford escort) pa je zaostal za minuto in 18 sekund. Druga zaporedna zmaga McRaeju ni zadostovala, da bi v seštevku svetovnega prvenstva prehitel Finca Tommija Makine-na. Novi svetovni prvak je tokrat zasedel peto mesto. Izidi rallyja Po Kataloniji: 1. McRae/Ringer (VB/subaru im-preža) 4:14:20, 2. Liatti/Fabrizia Pons (Ita/subaru impreza) + 0:07, 3. Thiry/Prevol (Bel/ford escort) 1:18 Končni vrstni red v svetovnem prvenstvu: 1. Maki-nen (Fin) 123 točk, 2. McRae (VB) 92, 3. Sainz (Spa) 89. 4. Eriksson (Sve) 78, 5. Liatti (Ita) 56, 6. Thiry (Fra) 44. -Nogomet / zaostala tekma v promocijski ligi Primorje po slabi igri klonilo Lucinicu Gostje so že v 12. minuti vodili z 2:0 - Tudi nadaljevanje ni bilo boljše - Odsotnosti Primorje Adriaker - Lu-dnico 2:3 (0:2) Strelca za Primorje: Bra-8agnolo in Blanos (llm) PRIMORJE: Babich, Cro-cetti, Matkovich, M. Stoka, Leghissa, Minatelli, Braga-gnolo, Kuk, Blanos, Škabar, Mislej. V zaostali tekmi nogometne promocijske lige so Nogometaši Primorja Adriaker na igrišču Olim-pie na Opčinah zasluženo izgubili z Lucinicom, čeprav so imeli tik pred kon-Cem lepo možnost, da si zagotovijo točko, toda Leghissa je po podaji Braga-gnola streljal za las mimo mat. Tako se je tekma končala z veseljem gostov, glede Primorja pa je treba Ugotoviti, da je tokrat Pokazalo premalo, da bi lahko upalo na kaj več, čeprav je treba tudi povedati, da so manjkali Pescatori, Auber, Peter Stoka in Man- NOGOMET / V KOROŠKI LIGI n Nogometaši SAK-a bodo prezimili na skromnem šestem mestu Kmalu izredni občni zbor CELOVEC - Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) iz Celovca so jesenski del prvenstva v regionalni ligi (3. divizija) zaključili z nepričakovanim porazom. Na celovškem štadionu so pred nekaj več kot 200 najbolj zvestimi navijači izgubili srečanje z ekipo Gratkorna iz Štajerske z 0:2 (0:0). Gosti so tekmo v svojo korist odločili z zadetkoma v 76. in 79. minuti, SAK pa razen velike priložnosti v 90. minuti, ki pa jo je klavrno zapravil Lippusch, ni imel drugih možnosti za zadetek. SAK je v 13 kolih jesenskega dela prvenstva zbral 20 točk (6 zmag, 2 remija, pet porazov, razlika v golih 15:16) in bo prezimil komaj na šestem mestu. V pomladansko sezono pa bo ekipa novega trenerja Jožeta Fere šla z zaostankom kar desetih točk in nima - realistično gledano - nikakršnih možnostni za vrnitev v drugo zvezno ligo. To dejstvo je tudi razlog zato, da se bo SAK verjetno ločil od svojih (dokaj dragih) legionarjev in v pomladanskem delu skušal vključiti v moštvo več lastnih mladih igralcev. Prišlo pa bo po vsej verjetnosti tudi do izrednega občnega zbora Slovenskega atletskega kluba, kjer naj bi postavili tudi nove kretnice na funkcionalni ravni. (Ivan Lukan) Obvestila SD MLADINA - smučarski odsek prireja od 22. decembra do 1. januarja 1997 zimo-vanje v Mariboru (pohorska smučišča). Podrobnejše informacije in pojasnila dobite na sedežu društva v Domu Alberta Sirk vsak ponedeljek od 19.30 do 21. me, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo tudi odborniki društva ali na tel. št. (040) 213518. SPD GORICA - smučarski odsek Zimovanje bo od 31. decembra 1996 do 5. januarja 1997 v Cerknem s smučarskim tečajem na Črnem vrhu. Informacije in prijave na sedežu društva, Ul . Malta 2 ob sredah od 11. do 12. in ob četrtkih od 19. do 20. ure.(tel. 0481/33029). SKBRDINA organizira zimovanje v Mariboru. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek, od 19. do 20.30. Ponudba je zelo ugodna. Vabljeni! SKBRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 8., 9. in 10. t. m. v Domu Brdina na Opčinah. Sejem bo odprt v petek, 8. t. m., od 18. do 20. ure, v soboto, 9. t. m. od 17. do 20. ure ter v nedeljo, 10. t. m., od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. Zbiranje opreme bo jutri, 7. t. m. v Domu Brdina od 18. do 20. ure. Ob priliki sejma bo v petek, 8. t. m., ob 20.30 predavanje s filmom Sola smučanja. Predavatelja bosta predstavnik Elana Matjaž Šarabon ter predsednika ZVUTSa. TPK SIRENA vabi člane, da se udeležijo prijateljskega srečanja z Arianno Bogateč, ki bo v petek, 8. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih. SO SPDT obvešča udeležence zimovanja, naj poravnajo prvi obrok plačila do vključno petka, 8. t. m„ na ZSSDI. tovani.. Lucinico je povedel že v 2- minuti iz enajstmetrovke, samo deset minut kasneje pa je bilo že 2:0 za Lucinico. Nadaljevanje je Lilo nato precej izenačeno, dobrih deset minut po začetku drugega dela pa je Primorje znižalo rezultat, Pri čemer je treba priznati, da je sodnik spregledal Prekršek Bragagnola, ki je ž°go z vratarjem vred poti-snil v mrežo. Toda ko so gledalci Pričakovah odločnejše napade domačih, so gostje iz Prostega strela dosegli še dutji zadetek in nato zadeh tudi vratnico in prečko. Prosečani so bili proti kon-pu nekoliko bolj ofenzivni L1 v 83. minuti je gostujoča obramba zrušila Bragagno-a v kazenskem prostoru, ■Oajstrožjo kazen pa je Uspešno izvedel Blanos. NOGOMET / CICIBANI NAPREDUJEJO IZ TEKME V TEKMO Mladi Brežani spet uspešni Minimalen poraz Prosečanov GOBANI Primatje Tehtal - San Giovanni 1:2 (0:1) Strelec: Bati. PRIMORJE: Kante, Caludio, Furlan, Stoka, Siccardi, Bati, Cozzuto, D'Oronzio, Jovanovič, Ziani. V prvem polčasu se igralci Primorja na krajšem repen-skem igrišču niso najbolje znašli. San Giovanni je imel pobudo v svojih rokah, nekaj lepih akcij pa je izvedlo tudi Primorje. Potem ko je San Giovanni dosegel še drugi gol, so naši fantje zaigrah pogumneje in Dimitrij Bati je tudi dosegel lep zadetek. Res škoda, da niso izenačih, saj so bili v spretnostnih igrah z žogo veliko boljši in so zmagah s 5:2, zlasti razpoložen pa je pri tem bil vratar Mirko Kante. Prvenstvo FGQ Roianese - Breg 0:2 (0:1) Strelca: Carli in Mihelčič BREG: D. Slavec, Carli, T. Klun, Sancin, Di Donato, Mihelčič. Cheber, Merlak, Romano, Zennaro Z enim zadetkom v vsakem polčasu so mladi Brežani slavili novo zmago. Nasprotnik je bil precej trdoživ vendar so varovanci trenerja Gabrielija dokazali, da lahko letos računajo na zares visoko uvrstitev. Od posameznikov bi tokrat pohvalih Carlija, ki je bil tudi strelec (E.B.) Mali cicibani Primorja Telital kažejo stalen napredek (Foto Balbi/Kroma) Odbojkarji Doba v avstrijski prvi ligi na poti v polfinale CELOVEC - Odbojkarji SK Dob so v 9. kolu prvenstva v 1. avstrijski zvezni ligi storili pomemben korak za uvrstitev v polfinale. Varovanci trenerja Bojana Ivartnika so v gosteh slavili pomembno zmago 3:1 (15:11, 11:15, 15:13, 15:12) proti Sokolu Dunaj. Srečanje je bilo izredno borbeno, v več kot dve uri trajajočem boju so končno odločili boljši živci Dobljanov, ki so s 14 točkam četrti in imajo šest točk prednosti pred petouvrščenim Hypo VBK iz Celovca. Se naprej vodi Donaukraft (20) pred Salzburg in Union Enns (18). (I.L.) PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKt SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET... Na veselo martinovanje Se tri dni in tržaški planinci ter prijatelji društva se bodo zbrah na letni tradicionalni prireditvi: na martinovanju, ki ga v prostorih KD Skala v Gro-padi pripravlja SPDT. V trdnem upanju, da bo vreme naklonjeno in da bo izza oblakov posijalo sonce, se bodo SPDT-jevci zbrah v nedeljo, 10. novembra, že dopoldne ob 10.00 uri na Globojnerju, na parkirišču ob avtocesti, nedaleč od padriškega raziskovalnega centra. Od tam se bodo tržaški planinci, katerim se bodo pridružili ljubljanski prija-jelji pobratenega društva Integral, odpravih po položni gozdni poti na južnem pobočju Drašce, nad kamnolomom Faccanoni, do Ferlugov in se nato Po grebenu Golega vrha in Drašce vračali na Glo-bojner. Hoje bo za približno tri ure. Nadihani z dobrim gozdnim zrakom se bodo Pohodniki s parkirišča na Globojnerju potem odpeljali v Gropado, kjer jih bo čakalo kosilo, pristna kapljica in nato še peka kostanjev v veseli in razposajeni družbi, kot znajo biti veseh in razposajeni planinci po nekajurni hoji ob kozarčku dobrega Vinca. Nebo manjkalo šaljivih igric in še kaj. SPDT vabi torej svoje člane in prijatelje na vese-lo prireditev in poziva vse tiste, ki se še niso prijavili v uradih ZSSDI, naj to storijo še danes in jutri Pri Aleksiju Civardiju (tel. 415336). Nasvidenje v nedeljo na Globojnerju. Kulturno predavateljska sezona SPDT Smo že v zamudi. Prejšnja leta je SPDT za svoje -lane že v oktobru začelo s prirejanjem predavanj Ln kulturnih srečanj. Preurejanje Gregorčičeve uvorane se je medtem precej zavleklo, zato se je mdi pričetek predavateljske sezone zakasnil in je čilo treba ukrepati drugače. Da se ne bi vse preveč zavleklo, je SPDT skleni-° stopiti v sodelovanje s KD S. Škamperle pri Sv. Ivanu in bo v društvenih prostorih na Stadionu 1. njaja v sredo, 20. novembra s pričetkom ob 20.30 sNipno s svetoivanskim društvom priredilo prvo predavanje v novi sezoni. Predstavil se bo svetovni popotnik in predsednik SPDT Lojze Abram s svojim najnovejšim predavanjem o naravnih znamenitostih južnoameriške države Ekvador, dežele zasneženih ognjenikov in o prazgodovinskem živalskem svetu na otokih Galapagos, o krajih, ki jih je obiskal in spoznaval letos spomladi. Na pohodu s tržiškimi planinci Spomladi letos je ob priložnostnem srečanju prišlo do prijateljskih stikov med planinci sekcije CAI iz Tržiča in SPDT. Tedaj so SPDT-jevci spremljali Tržičane od Repentabra do Bazovice. Prejšnjo nedeljo pa so planinci iz Tržiča nadaljevali z odkrivanjem lepot in znamenitosti tržaškega Krasa v čudovitih jesenskih barvah. V Bazovici jih je - bilo jih je okrog 50 - pričakala skupina članov SPDT in jih pospremila na celodnevnem pohodu ter jim razlagala značilnosti kraškega sveta. Skupno so se povzpeli na Kokoš, se spustih v Drago, zakorakali na Steno in se zagledali v prelepo dolino Glinščice. Od tam so šli v Botač in spet navzgor na skalnati greben nad cerkvico v Peči ter pod Jugovimi stenami sestopih v Boljunec. Lepo, sončno jesensko vreme je pripomoglo k vsesplošnemu uspehu izleta, ki ga je vodil njihov načelnik Franco Polo. Zadovoljni Tržičani so ob prihodu v Boljunec zadovoljni izrazih željo, da bi se večkrat srečah na takih skupnih pohodih. (LA.) Planinski večer z Lojzetom Abramom SPDG pričenja 21. trn. novo sezono četrtkovih planinskih večerov in srečanj. Za uvod v novo sezono bo poskrbel novinar, planinec in svetovni popotnik Lojze Abram, sicer pa predsednik Slovenskega planinskega društva v Trstu. Z barvnimi diapozitivi nas bo popeljal v Združene države Amerike, točneje v jugozahodne predele te dežele in prikazal vrsto naravnih znamenitosti, ki so, morda zaradi oddaljenosti širšemu krogu občinstva neznane. Predavanje bo v knjižnici Damir Feigel v Križni ulici v četrtek, 21. novembra ob 20. uri. Ob tem naj povemo, da bo naslednji planinski večer v prvi izletov in druge dejavnosti v pravkar zaključeni sezoni. Obakrat bo tudi dovolj priložnosti za srečanje in klepet v družbi prijateljev. Veselo martinovanje Martinovanje članov planinskega društva v Gorici bo v nedeljo 10. t.m. popoldne v Novi Gorici. Odziv na tradicionalno družabnost je bil tudi tokrat zelo velik in oddana so bila vsa razpoložljiva mesta. Družabnost bo v Dijaškem domu v Novi Gorici, začela pa se bo ob 15.30. Društvo priporoča točnost. Sejem rabljene smučarske opreme bo 30. novembra Ze pred tednom dni smo zapisah, da bo sejem skupaj in v veselem razpoloženju pričakah tudi novo leto. Smučali bodo - na podlagi povpraševanja bodo priredili tudi tečaje smučanja - na Črnem vrhu. Na sedežu društva - ul. Malta 2 - tel. 33029 nudijo informacije in sprejemajo prijave. Pokličete lahko tudi danes med 19. in 20. uro. Pestra dejavnost SK Devin Pred kratkim je SK Devin priredil izlet v Bohinj na prijateljsko srečanje s Planinskim klubom iz Bohinjske Bistrice. Z avtobusom smo se odpeljali naravnost do Bohinjske Bistrice, kjer so nas pričakah tamkajšnji planinci. Nato smo se vsi skupaj odpravih do Stare Fužine. Tam smo si najprej ogledali planšarski muzej, se malo okrepčali, nato pa smo si ogledali sotesko Mostnice. Med sprehodom po soteski nam je vodič prav lepo obrazložil nastanek in ori- ponavljamo krog člano' upanju, doseglo čim širši krog članov in ljubiteljev smučanja, zlasti pa družine z doraščajočimi otroki. Povejte to tudi prijateljem in znancem, ki so morda obvestilo prezrh ah pa časopisa ne berejo. Še ta teden prijave za zimovanje v Cerknem Samo še ta teden bodo pri smučarskem odseku SPDG sprejemali prijave za zimovanje v Cerknem, ki bo od 31. decembra do 5. januarja. Rok je bil določen zaradi pravočasne rezervacije hotela, oziroma oddajanja ležišč. Na podlagi dosedanjih prijav lahko sklepamo, da se bo v Cerknem zbrda kar lepa in prijema druščina mladih družin, ki bodo dom pod Cmo prstjo, kjer smo imeli kosilo. Po pozdravih predsednikjov klubov in izmenjavi daril smo se zabavali ob glasu harmonike do povratka. Razšli smo se z obljubo, da se bodo taka srečanja še nadaljevala. To nedeljo (10. t.m.) pa bomo skupno s planinskim odsekom SZ Sloga priredili že tradicionalno Martinovanje. Dobili se bomo zjutraj in se sprehodih od Doberdoba do Vrha Sv. Mihaela in nazaj do kmečkega turizma Kovačevih, kjer bomo imeli kosilo in nato zabavo. Naslednji teden in to v četrtek, 14. t.m., imamo na programu večer ob priliki 10. pohoda »Memorial Mirko Škabar«, kjer nam bo Zvonko Vidau predvajal diapozitive na to temo. Imeli bomo priložnost, da vidimo prijatelje pohodnike in tudi v kolikšni meri smo se spremenili v tem desetletju. V petek, soboto in nedeljo, 15., 16. in 17. tm. pa se bo nadaljeval sejem rabljene smučarske opreme. Vse to v dvorani Prosvetnega društva na Proseku. (F.B.) Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21,3.- 20.4.: Tehtali boste ponujeno priložnost za napredovanje. Vsekakor se ji odzovite, vendar še prej poskrbite za odpravo notranji bremen, ki vas navdajajo s pretiranim sumničenjem. 1* BIK 21.4. - 20. 5.: Zelo jasno boste videli rešitev nekega problema. A ker zadeva ne bo odvisna samo od vas, se ga boste morali lotiti na povsem drugačen načini Bolje tako kot nikakor. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Naloge, ki se je boste lotiti, ne boste zmogli sami. zato nikar ne omahujte, ko bo treba priznati meje svojih sposobnosti in zaprositi za pomoč sposobnejše. RAK 22.6. - 22. 7.: Vas polet, ki vas je zadnje čase nosil po višavah, bo začel polagoma pojenjati. Ko boste pristali, boste znova prisiljeni prisluhniti izzivni izpodtalja. LEV 23.7. - 23.8.: Razširili boste krog svojih man-cev in ni hudič, da vas ne bo doletela sreča; spoznali boste nekoga, ki ho pritrdil vašim skritim vzgtiMm in vas opogumil, da topite naprej. DEVICA 24.8. - 22.9.: Uspehi, ki jih dosegate zadnje čase. vam že meglijo pogled in paajo podobo novih dljev. Počakajte vsaj toliko, da se vam zbistri pogled, nato pa veselo naprej. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Ze dolgo vam je jasno, da bi na določenem področju svojega življenja morali nekaj korenito spremeniti. Ker brez drugih ne morete, bo sprememba bomejša. SKORPUON 23.10. - 22.11Zelo pogosto razmišljate o kakovosti svojega zasebnq>a življenja. Pra-vilno, ampak tudi služba in družba sta pomemben dejavnik vašega počutja v gnezdu. STRELEC 23.11. - 21.12.: Preveč radi se gibljete v varnem krogu preverjeno zanesljivih ljudi Odzovite se povabilu od zunaj, pa boste spoznali, da so tudi neznanci ljudje z dušo in srcem. KOZOROG 22, 12, - 20. 1.: Zamikalo vas bo, da bi se povzpeli na družbeni lestvici Ge boste uporabili vse svoje čare in sposobnosti, boste ze kmalu izgu-hfli pregled nad tem, kaj je vredno in kaj ne. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Delovne obveznosti vse bolj doživljate kot tečno mtino, ki ubija vašega duha. Ampak ni problem v delu, ampak v vaši organizaciji, ki ne pozna ne sistema ne logike. RIBI 20.2. - 20.3.: Prijelo vas bo, dati se zbližali z nekom, s katerim bi morali še nekaj časa ohranjati hladno distanco. Ce popustite, bo vroče; če ne. bo hladno za zmeraj. V Vietnamu živi le 400slonov Vietnamske vlada in okoljevarstvena organizacija si prizadevata zaustaviti izumiranje azijskih slonov v tej drZavi. Leta 1970 jih je v Vietnamu živelo še 1200, danes pa jih je še največ 400. Na Reuterjevem posnetku je prizor iz narodnega parka Vok Don v srednjem delu Vietnama. Španski borci se spominjajo svojih padlih tovarišev V Španiji se je ta teden zbralo več sto veteranov španske državljanske vojne (1936-1939), ki se spominjajo svojih padlih tovarišev. Na slovesnosti so prišli veterani z različnih koncev sveta, med drugim tudi iz Kanade. (Foto: Reuter) SKANDINAVSKA KRIŽANKA KRIŽANKA Vodoravno: 1. kratica za post scriptum, 3. ime kosovskega filmskega režiserja Halilija, 7. vrsta francoskih preprog, 9. težke sanje, 10. računalnik, 12. velik kos pohištva, 13. italijanski naftni koncem, 14. ustanovitelj katoliške kongregacije svetih duhovnikov (Filippo), 15. vrsta socvetja, zlasti pri žitaricah, 16. staja v planini, 18. nadstropje, 21. ime kitarista glasbene skupine Dire Straits Knopflerja, 24. oklepno vozilo, 26. ameriški pisec (George), 27. nekdanji slovenski kegljač (Evgen), 28. del Hrvaške Posavine med rekami Cazmo, Lonjo in Ilovo, katere središče je Kutina, 30. leseno pihalo, 31. biblijska oseba, ki ni hotela imeti otrok, 32. živec, 33. vrhunski športnik. Navpično: 1. prevažanje s prometnimi sredstvi, 2. mesto razvalin ob reki Tigris v Iraku, nekdanja rezidenca dinastije Abasidov, 3. avstralski noj, 4. gostišče za motorizirane goste, 5. ime slovenske flavtistke Grafenauer, 6. ena od projekcij, 7. izraelska luka (manj pogosta pisava), 8. kar je sprijeto, 11. ljudska pritrdilnica, 15. mesto v severovzhodni Makedoniji, antična Cratiscara, 17. začetnici slovenskega teologa, filozofa in psihologa Trstenjaka, 19. alge na mlaki, 20. sladek južni sadež, 21. aramejski malik dobička, 22. na zraku sušen zidak iz malte in rastlinskih vlaken, 23. delovno območje; področje pristojnosti, 25. škotska rodovna skupnost, 27. avtomobilska oznaka Karlovca, 29. srbska oblika imena Leon. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 e 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 ■se ‘Auau ‘ueuo ‘eoqo 'einAujsoj.Al ‘jeqo)i ‘apv ‘que) ‘qie[Aj ‘eze}8 ‘leme} *sep[ ‘uaM TN3 ‘eiemo 'ia)n(dmoq ‘erom ‘sere ‘mrag ‘gg :ouAeiopoA AausaH A PREISKAVA KRVI Z METODO BARVANJA PHISIAN. MESTO V ZAHODNI FRANCUI PARADIŽ, RAJ POČASEN ČLOVEK TV VODITELJICA LONGVKA KATRAN ALENKA DOVŽAN VELIKA PSHIČNA PRIPRAVU. ZADELO GLIVIČNA BOLEZEN RASTLIN. PLESEN OSREDNJE ITALIJAN. OPERNO GLEDALIŠČE STAJA V PLANINI AVTOR; MARKO DRESCEK EL PRIPRAVA ZAOPAZOV. PERIODE EL NAPETOSTI! SPLIT MNOŽIČNO ZBORVANJE NA PROSTEM MLAJŠA DOBA KVARTANJA (HALOGEN) IME IGRALKE DAGOVER PRVOTNI PREBIV. APENIN. PaOTOKA REKA NA ZAHODU RUSKE FEDERACIJE OBER LASTNOST KLEPETA- VEGA ČLOVEKA ZAPUŠČA IZ PRETEKLOSTI RADOVEDNA ZENSKA PREHOD IZ TRDE OBLIKE V TEKOČINO EDO (KRAJŠE) SESALEC, KATEREGA SAMCA IMA TRE BUS. VREČO ZNAMENIT HOLANDSKI SIR HETMANSKA OKRAŠENA PALICA NIKEJ DEVETI GLASBENI INTERVAL SEULSKO PRISTANIŠČE (NICHON) GRŠKI SATIRIK IN KRONIK (EMANUIL) MAKEDON. PESNIK (ČIMITRUE) RIMSKI HIŠNI BOG DEL SKELETA AKTINU MLEČNI IZDELEK VZDEVEK FR. PISAT. R.GARVA NEPTUN PIS. LIRSKIH DEL NAGEL, SILKOVIT NASTOP ITAL. FILOZOF (BENDETTO) IVANKA KRAŠEVEC SVH. ZVEZDA V ORLU ILIRSKA KRAUICA NAJVECJA IRSKA REKA (368 KM) OSEBA, KI PIŠE EPSKA DELA SLOVENSKI SKLAD. IN ARANŽER (AT) Z TORINO RAZLIČNI ČRKI TEZA EMBALAŽE, OVOJNICE PLEME STARE GRCUE VRSTA NETOPIRJA SLOV. PUBLICIST (OSIPI PLATINA KAR OBSTAJA IN SE POJMUJE KOT ENOTA TV NOVINAR (PRIMOŽ) SMUČI (NORDIJSKO) JEZIK BANTU CRNCEV VR0DEZUI OLIVER DRAG0JEVIC DEJAVNOST POPEVKARJE! SPIEL- BREGOV VESOUCEK RAZLIČNA SOGLASNIKA ZGOLJ, SAMO PRVI V SEMENU RAZVIT LIST DAN V TEDNU SLOV. PESNIK MERMOUA HOLANDSKI SLIKAR VANDER NEER SPOLNOST, EROTIKA TONE PAVČEK INDUANSKO PLEME V ZDA PREMIKANJE PO ZRAKU '131 ‘DVdV ‘S50S ‘3DV ‘33HOl TsniNorH ‘OALStTV^AHdOd •ao vn ‘MtfVS ‘JS3S ‘834133131 ‘DOl ‘OL 'NONNVHS ‘HVlV •as ‘3V ‘HVl ‘AONlOVTlFf vnoN ‘VAVTOfl ‘DHINVCS •HV033A ‘ABinVlS ‘VDINCHAOdVS ‘VNTIVlSO ‘XSOAV1333Tf :ouv\BiopoA :a311S33 RAI 3 slovenski program T^st: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: KljukCeve dogo- | divščine TV DNEVNIK TV mozaik (ponovitev) S RAI 1 6.30 10.10 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.00 15.45 16.10 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 22.55 23.00 0.00 0.30 0.50 1.00 1.15 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina (vodita Maria Teresa Ruta, Ludo-vico di Meo), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Scarpette rosse (dram., VB ’48, i. A. Wal-broock, M. Shearer) Dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa -Očetov povratek Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Variete: 40 minut z Raffaello Kvarkov svet: Ognjeni ptič Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke in nanizanke Nan.: Zorro j Dnevnik j Aktualne teme v odd. Ita-lia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi) Variete: La Zingara (vodi Cloris Bosca) Nan.: Pazza famiglia -Nora družina (i. E. Mon-tesano, P. Panelli) Dnevnik Aktualno: Cina allo spec-chio - Kitajska v ogledalu Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Dokumenti: Faraonovo oko Variete: Carosello Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Film: Garibaldinec v samostanu (pust., It. ’42) I RAI 2 gg RETE 4 Variete za najmlajše Nan.: Christine Cromwell Film: Fuga per antichi Night Line boschi (dram., Nem. ’56) Nad.: Kassandra, 10.00 Nanizanka Zingara, 10.30 Aroma de Perche? - Zakaj? cafč, 11.45 Cuore selvag- Rubrika o zdravstvu gio, vmes (11.30) dnev- Dnevnik nik Variete: I fatti vostri - Variete: La mota della Vaše zadeve fortuna - Kolo sreče Dnevnik, 13.30 Zdravje Dnevnik Tg 4 Nan.: Komisar Kress Rubrika o lepoti Nad.: Quando si ama, Nad.: Sentieri 15.30 Santa Barbara Film: 11 conte Max (kom., 17.15 dnevnik - flash It. '57, i. A. Sordi) Variete: E 1’ Italia raccon- Kviz: OK, 11 prezzo 6 giu- ta - Italija pripoveduje sto (vodi I. Zanicchi) Šport, vreme in dnevnik Dnevnik in vreme Sereno variabile - Nasve- Variete: Game Boat ti za izlete in potovanja Film: Mai senza mia fi- Nan.: Un caso per due - glia - Not VVithout My Primer za dva Daughter (dram., '90, i. Variete: Go-Cart Sally Field, A. Molina) Večerni dnevnik Film: Pazzi a beverly Hil- TV film: In fuga dal ne-mico - Dangerous Inten-tions (dram., ZDA '95, i. Is (kom., ZDA ’91, i. S. Martin, V. Tennant) Night Line C. Bernsen, D. Mills) Aktualno: L’ altra edicola Dnevnik, Danes v parlamentu, 0.20 Nočni šport S CANALE 5 Film: La maschera della morte (krim., VB ’84, i. P. Cushlng, Anne Baxter) EfiTI Na prvi strani, vreme m Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) 4 | RAI 3 Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, S. Licheri) Ulili] Dnevnik TG 5 Jutranji dnevnik, Drobci iflRj Aktualno: Sgarbi quoti- Film: Castelli di sabbia diani (dram., ZDA ’65, i. E. ^Fn Nad.: Beautiful (i. Ron Taylor, R. Burton) Moss, Hunter Tylo) Videosapere: Vstop pro- Aktualne teme: Uomini e st, Domača telovadnica, donne - Moški in ženske Kinematografija, itd. Nan.: Sisters (i. Sela Dnevnik Ward, Swoozie Kurtz) Nan.: ENG - V živo IHEl Otroški variete Bim Bum Aktualno: Kljub vsemu, m Bam in risanke moja Italija Nan.: Investigatori invisi- Deželne vesti, dnevnik m bili (i. R. Ceriotti) Znanstveni dnevnik, [TTn] Aktualna kronika: Veris- 15.00 Tgr Bellitalia simo - Tutti i colori della Nan.: Blue Jeans cronaca (vodita Cristina Športno popoldne Parodi, Enrico Papi) Dok oddaja o narava- Variete: Tira e molla (vo- slovju: Geo & Geo di Paolo Bonolis) Nad.: Un pošto al sole Dnevnik TG 5 Dnevnik, deželne vesti Variete:Striscia la notizia Variete: Blob (vodita Ezio Greggio, En- Film: Qualcosa che scot- zo lacchetti) ta - Susan Slade (dram., Variete: Beato fra le don- ZDA '62, i. D. McGuire) ne - Blažen med ženska- Dnevnik, deželne vesti mi (vodi Paolo Bonolis) Dok.: Top secret - Zgodo- Dnevnik W/m vinske zagonetke Variete: Maurizio Costan- Nan.: Neverjetne zgodbe zo Show, vmes (0.00) Dnevnik, pregled tiska nočni dnevnik TG 5 Variete: Fuori orario Sgarbi ouotidiani # ITALIA 1 |r Slovenija 1 Otroški variete Ciao ciao Svilena obleka mattina, vmes risanke Moj oče živi v Riu, 1. del Nan.: Highlander nizozemske nadaljevanke Aktualno: Planet Tedenski izbor: Nan.: Baywatch, 11.30 Pustolovščine in odkritja, Street Justice 14. del ital. dok. oddaje Odprti studio, Fatti e mi- Po domače sfatti, 12.50 Šport studio H Poročila Variete za najmlajše, M Kolo sreče, pon. vmes risanke, 13.20 Ciao RKg Videostrani ciao Parade Tedenski izbor: Nan.: Masked Rider Made in Slovenia Varieteja: Niente panico, Fašizem pod Slovenci, 14.30 Colpo di fulmine dokumentarna oddaja Nan.: Willy, princ iz Bel TV Dnevnik 1 Aira, 15.30 Sweet Valley Otroški program: High Delfi in prijatelji, 19. del Variete: Planet španske nanizanke Nan.: Cinque in famiglia, Operacija strogo zaupa- 17.30 Renegade no, 22. del Odprti studio, vreme, Po Sloveniji 18.55 Šport studio Dodojeve dogodivščine Nan.: Kung Fu, 20.00 La Risanka donna esplosiva Kolo sreče, tv igrica Film: Giustizia a tutti i Male skrivnosti velikih costi - Out of Justice kuharskih mojstrov (krim., '91, i. S. Seagal, TV Dnevnik 2, šport W. Forsythe, Jo Champa) IHK Stranke se predstavljajo Film: Rombo di tuono HiTiTi Volitve '96 (pust., ZDA '84, i. C. Nor- ESS Tednik ris, M. Emmet VValsh) Zlata šestdeseta leta slo- Aktualno: Fatti e misfatti venske popevke Italija 1 šport RS™ TV Dnevnik 3, šport Aktualno: Planet Reportaža s podelitve na- Nan.: Forever Knight grad slovenskih znan- stvenikov Poslovna borza S TELE 4 Sova: Kvantni skok, 16. del ameriške nanizanko 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi {T Slovenija 2 Nad.: Amore gitano 11 supplemento v 5..;: Film: Tom e Huck avven- Japonska, 10. del ture sul Mississippi jkfw 6. krog evropske lige v Oddaja o volitvah košarki, Smelt Olimpija - 22.30 Gospodarstvo Panathinaikos, posnetek Filmske novosti lER&i Ethan Frome, am. film Prevzetnost in pristranost, 2. del angleške na- (•) MONTECARLO H daljevanke Sova: Kvantni skok, 15. del am. nanizanke Castlovi, 15. del angleške 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- nadaljevanke nik, 19.40 Šport Korenine slovenske lipe Film Najstrašnejši umor, 5. del Nan.: Charlie’s Angels angleške nanizanke Variete: Tappeto volante V najboljših družinah, 4. Variete: Ko bi bil Sher- del norveške serije lock Holmes Sporočilo iz Vietnama, Variete: Zap Zap 2. del am. nadaljevanke Variete: Sei forte! Portret Vinka Globokarja: Film: Non guardarmi, Dialog v vodi non ti sento (kom., ZDA Parada plesa '89, i. Gene VVilder) Zgodovinska kitajska me- Film’ ; sta, 13., zadnji del Sl Koper 15.00 16.40 17.30 Euronevvs Piranski glasbeni večeri: trio Slokar-Arnold-Kegler Ameriška zgodovina, 2. del V njihovem imenu Primorska kronika Vsedanes Nočni sodnik, tv nanizanka Volitve '96 - stranke se predstavljajo Lepa ženska Četrtkova športna oddaja Meridiani TV dnevnik - Vsedanes Vreme Karaoke, dobra volja je najbolja, zabavnoglasbena oddaja DtO Hrvaška 1 16.00 17.05 17.35 18.10 18.40 19.10 19.30 20.15 21.20 22.15 22.55 0.40 TV koledar Poročila Dobro jutro Poročila Izobraževalni program Otroški program Poročila Ljubezenske vezi, 55. del nadaljevanke Santa Barbara, 1379. del Poročila Izobraževalni program Otroški program Poročila Dober dan Književna zapuščina Dogodek bratov Brkan, dokumentarni film Kolo sreče Danes v saboru Hrvaška spominska knjiga Dnevnik Ekran brez okvirja, dokumentarna oddaja Željka Ogresta in gostje Opazovalnice Noč španskih filmskih hitov, Zlati časi, francosko-špansko-portu-galski barvni film, 1993 Poročila Slovenija 1 5'00,6.00,6.30,7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12'00, 14.00, 18.00, 21.00, 23,00 Poročila; 6'50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.15 Pred volitvami; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski na-sv®ti; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 15.30 l-HO; 17.05 ed volitvami; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.32 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v anglešči-ni 'n nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6'00,6.30,7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pre-gied; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Pred volilva-[nb 12.40 Planinske informacije; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 19.30 Riži Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.30 Proti etru; 22.00 Zrcalo dneva, vreme. Promet; 22.20 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7-00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18-00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 jpVmnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Mehurčki; 13.35 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni program; 15,10 Na ljudsko te- mo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni pevci; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi: basist C. Slepi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7,40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Od otroštva do mladosti; 10.40 Power play; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Program s T. Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 8,40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Slike iz življenja igralke (P. Zobec); 9.40 Zdravje predvsem; 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Revija ZCPZ: VS Resonet; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Radio-kamera-ekran; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Medn. solistično tekmovanje v komornem petju v Gorici. Sopranistka S. Allegretta; 18.00 Jungova šola v psihiatrični ordinaciji; 18.40 Evergreen; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15,00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SME ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA POSTAJA sLC POSTAJA stC Mura Gornja Radgona 8,8 Iška Iška 6,7 Sava Radovljica 6,8 Savinja Veliko Sirje - Sava Hrastnik 9,6 Paka Šoštanj - Sora Suha 9,5 Soča Solkan 8,9 Ljubljanica Moste 10,3 Idrijca Podreteja 9,6 Gradascica Dvor 9,1 Vipava Dolenje 9,8 n Islandija ocenjuje škodo povodnji REVKJAVIK - Položaj v dolini islandske reke Skeidare je dobesedno apokaliptičen. Val ognjeniško-ledeniške vode je z zemljevida zbrisal tri od štirih cestnih mostov priobalne ceste. Gmotne škode še niso ocenili, a po mnenju izvedencev bo znašala od 450 do 600 milijard lir. Po trditvah premierja Davida Oddssona se bo Island po povodnji znašel v položaju, ki je bil pred 20 leti, ko še ni bilo ceste. Vodno stihijo je povzročil izbruh islandskega ognjenika Laki pod ledenikom Vatnajbkull (najveCjim v Evropi). Led je zaradi visoke temperature pričel kopneti, tako da se je pod ledenikom in v jezeru Grimsvotn nagrmadilo za 10 kubičnih kilometrov vode. V dolino Skeidararjork je v torek vdrlo vsaj 6 tisoč kubičnih metrov vode, pretok pa se je vCeraj zvišal na 15 tisoC kubičnih metrov na minuto. Skupaj z vodnim valom so v dolino zgrmeli tudi ogromni skladi ledu, težki do 200 ton, ki so pred seboj rušili vsako oviro. Uranski sodnik žrtew atentata TIRANA - MoCna eksplozija je prejšnjo noč razdejala stanovanje predsednika tiranskega prizivnega sodišča Prema Martinija. V eksploziji je bil lažje ranjen sodnik, podobna usoda je doletela še njegovo 7-letno hčerko Deo in še dve ženski iz sosednjega stanovanja. Eksplozija je bila tako silovita, da je porušila zunanje zidove četrtega in petega nadstropja, tako da se zdi skoraj neverjetno, da so bile štiri osebe le lažje ranjene. Na pri- zorišče atentata v samem središču Tirane je prišel tudi albanski premier Alexander Meksi, ki je preiskovalcem ukazal, naj takoj ugotovijo vzroke eksplozije in izsledijo morebitne krivce. Februarja so nedaleč od sodnikovega stanovanja štiri osebe izgubile življenje, 27 pa jih je bilo ranjenih v eksploziji z razstrelivom natrpanega avtomobila. Takrat je policija izsledila storilce, ki so bili baje pripadniki nekdanje tajne policije. Jakobova pokrvača je samo ena, drugi si nezakonito lastijo njeno ime Francozi so sprožili postopek v zaščito imena Jakobova pokrvača, da bi preprečili uvoz azijskih z istim imenom (AP) Auschvvitz: oskrunili židovsko pokopališče VARŠAVA - Neznanci so oskrunili staro židovsko pokopališče v Osvviecimu (Auschvvitz). Kot je sporočila policija, se je to zgodilo v noči na ponedeljek, ali pa na torek. Neznanci so zrušili in razbili triinštirideset nagrobnikov. Biblijska satira jim ne ugaja JERUZALEM - Predsedstvo izraelske vlade je zaradi pritiskov ortodoksnih židovskih skupin obsodilo svetopisemsko satirično radijsko oddajo, med katero so Adamovo družico Evo prikazali kot »pravo seksi bombo«. Vlada se namreč boji, da bi verske stranke izstopile iz koalicije, Ce bi se ta satirični program nadaljeval. Prav zato so vCeraj poklicali direktorja izraelske radiotelevizije Kirshen-bauma in mu ukazah, naj primemo ukrepa. Ouebeški guverner je bil nekoč nacist MONTREAL - Quebeški guverner Jean-Louis Roux je vCeraj odstopil, ker je neki frankofonski tednik objavil vest, da je bil sedanji predstavnik kraljice Elizabete v mladosti prepričan nacist. Leta 1942 naj bi v Montrealu kot 20-letni univerzitetni študent celo sodeloval v nacistični manifestaciji, ki se je izrodila v napad in plenjenje trgovin, ki naj bi bile židovske. Na ogled tudi kitajska raketa »Veliki pohod 2« Na pekinškem mednarodnem letdlskem in vesoljske sejmu razkazujejo tudi raketo »Veliki, pohod 2« (AP)