St. 93 izhaja, imeoii Asi»k«{a St. 20. pisma se ne t pr^*- ProL F. Perle. — snaša za mesec L 7 Za inozemstvo mesečno 5 intiiM doti csmt! m ft --Tcni!««3-0? V IMN. V nedeUo 1». aprila IMS. PoiMcm HevBkt 20 cent. Latnlk L iceć «ar< idinost. 19.50, pol kuiL 32.— in celo leto L 60___ — Telefon uredni«va in uprave it. 11-57, EDINOST Po—m—ne ttenike v Trsta in okolici po 30 cent. — Oglasi s« računajo v široko««i en« kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahval«, poeiantee in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2,--Mali ogla« po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije »e pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Tntu, ulica sv. Frančiška Aeiikega »k*. 20, 2, nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57.^ Videmskl prefekt mmtA SSoveraci Te dm se je videmski prefekt Ricoi fimd.il v slovenskem de Ju pokrajine. Obiskal je Ajdovščino, Vipavo in Komen. Iz poročil, d oslih nam iz Vipave, posnem-Ijemo: Pred šolskim poslopjem, kjer se nahaja občinski uraid, so pričakovali g. prefekta eastotpniki civilnih in vojaških oblastev, župani, predstavniki raznih organizacij in stanov in šolska mladina. Takoj po prihodu, ob 11. uri, se je vršil sprejem. Župan Petrovčič je pozdravil pretekla s primernima besedami kot predstavnika države. Nato je župan predstavil prefektu ličnosti, dosle k sprejemu, ki so mu izražale želje prebivalstva in ga opozarjale na razne potrebe. G. prefekt se je v lepih besedah zahvalil za sprejem in je z vidno pažnjo poslušal predložene želje ter zagotavljal, da jish bo uvaževal. Samo ob sebi razumljiva je — je rekel fjrefekt — potreba, da uradnik pozna jezik iudstva. Izjavil je, da se režim občinskih gerentev in kotcisariev bliža koncu, ker je naravno in edino pravično, da si ljudstvo samo svobodno izbira svoje zaupnike. Njegova želja da je, da se s slovenskim ljudstvom postopa istoiako kakor z drugimi državljani. Kakor so Francozi v Aostski dolini izvrstni državljani Italije, tako da veacki konzul Rakič je imel s Kalkovom zelo dolg razgovor. Zveee med Jugoslavijo in Bolgarsko vzpostavljene BEOGRAD, 18. (Izv.) Javnost z veliko napetostjo zasleduje dogodke na Bolgar- segaijo svoje sebične namene. Seveda niso, tako se bo odpirala pot do sporazuma, in tutdi organi državne uprave brez krivde. | mirnoga sožitja, do cilja, o katerem je go-Njihova krivda je v tem, da slepo verujejo; vorii nedavno g. Quertie*if načelnik italv takim ovaduhom in brezvestnim špc4tu-; janske delegacije na konferenci v Firencah, lantom. Če je torej gospodu prefekitu res ko je v razgovoru z nekim novinarjem ia-na tem, da se ta zevajoča rana zaceli in rekel nedo, da se na rečeni konferenci da se izreze ta zastrupljajoča gnila v, mora doseže ne le sporazum med vladama Ita- za ,. - dati svojim podrejenim organom stroga lije in Jutfosfev^e, ampak tudi - tako & ®*nes eo> bUe vzpostav^ene zopet navodila, naj ne poslušajo vlč slepo tisHh rekel i*r«£no — med «obema sosednima s Sohjo, tako da so danes ovaduhov, marveč naj v vsakem^učaju narodoma! Sestaven etničen del fef/T tetZ°Z~ strogo, objektivno in brez predsodkov sku- njega prebivava pa je tudi naše ^ vse, državu .strašno pokolj šajoiigofcoviU resnico. Tisti informatorji sko lj^fetvo v Julijski Krafini! Lojeni j — da se Bog usmili — ne morejo drugače, j zaključek: tudi s tem ljudstvom se mora nego da zastrupljajo atmosfero, ker so doseći poftten sporazum, ako naj se do-parasiti, ki živijo in se masti jo od nezar j seže tisti ciij, o katerem ,je govoril g. upanja oiblastev napram našemu ljudstvu, ker je ta medsebojna napetost njihov življenjski element. Quartieri kot nujni potrebi v interesu obeh držav in «sosednjnna narodoma«! K temu more najizdatnejše pripomoči tutdi g. Iz pouka, ki ga je dobil, naj g. prefekt prefekt Ricci, ako bo dosledno zasledoval izvaja logične posledice v skladu s sroji- j pot, ki si jo je sam začrtal s svojimi izja-mi lastnimi obljubami in zagotovili! Le; vami in zagotovili, podanimi v Vipavi! poljedelci. Potniki, ki prihajajo na Bolgarsko, se vojaško preiščejo, Pašič je v stalni zvezi z Beogradom, odkoder dobiva poročila o razvoju dogodkov na Bolgarskem. Nemiri na Bolgarskem Akcija Eil. intemacijonal Izjave bsigarskega poslanika v Berlinu — Nasprotujoče si vesti ? a BERLIN, 18. Bolgarski poslanik v Ber-jnega razvoja dogodkov, kakor to doka-linu, Popov, je priznal nekemu novinarju, \ zujejo zadnja odkritja v Berlinu in Rigi. da je bila Carikova vlada že zdavna naj Tam so bile odkrite cele tovarne ponare-morejo biti tudi Slovenci. Kadar jim je kaj sledi spletkarenj proti sedanjemu režimu jenih listin, ki imajo namen očrniti sovjet- na srcu, naj se le z zaupanjem obračajo ali do podprefekta v Gorici, ali pa — v važnejših stvareh — direktno do njega, da prefekta. Ta i'zjava gospoda prefekta in ves nje- ^ov način občevanja s predstavniki ljudstva sta napravila kakor so izjavljali po sprejemu — zelo ugoden vtis, istodako ka- riji, odkoder bi se moralo razširiti po vsej na Bolgarskem « Vlada — je nadaljeval Popov — ima v svojih rokah originalen dokument sovjetske vlade, ki vsebuje točna navodila za v . revolucijonarao gibanje, ki bi moralo iz- norega petka fe izšlo danes le rt bruhniti že 15. aprila opoldne. Gibanje bi soglasno ofesoiajo atentat.v cerkvi moralo začeti predvsem v zapadni Bolga-.sv- Nedelje. Tako pise med drugimi «SLor sko vlado Zgražanje bolgarskega tiska SOFIJA, 18. Radi pravoslavnega veHko-izšlo danes le malo vo»: ker nedavno v Idriji. Posebno še, ker so vije H pred seiboj resmegai državnega funkci-jonar.ja z razliko od njegovih prednikov — Pisentljevega spomina. Po sprejemu si je gospod prefekt ogleda! uzorna klet ^Gospodarskega društva* in 9e je kaij laskavo izrekel o nje uredbi. Nato 'se je vršil banket v hotelu «Adria». ... Prv»i je nazdravil prefektu v slovenskem! poslanca Georgijeva ter dosegla svoj višek jeziku župan Pefcnc.včič. Drugi je govoril i predvčerajšnjim z največjim izmed terori- — tudi v slovenskem jeziku — župan La-M'tčnih deliktov, kar jih zgodovina pozna; vrenčič iz Vrhpolja, na-glašujoč, da ne J to je znamenje — jo dostavil poslanik — pozna italijanskega jezika ter da se tudi pravega terorističnega programa. Bolgar- riC "1OTC Zahtevati cd *ias r»rtT/mli ' v1ai4a rfa Krv m»Ia 7.lnff>lili 7. VSftflll ta jezik. Nadalje je izvajal: 1.) Naj se ne smatrajo Slovenci kot eie- *Svet ne pozna tako strašnega zločina, državi. Bolgarski emigranti v Jugoslaviji . so uspešno podpirali te manevre. Doku-j kl ■«> ga mogli mršit, le sh^ bre^n, ment sovjebike vlade odreja tudi, da se traosrčnosti Zastcnj bi btlo iskati ima revolucijcnarno gibanie začeti z vrsto PP/.lhcno razlago za ta zločin ah pa ga sta-političnih atentatov in požigov. ^ v zvezo s kakorsnim si bodi režimom, a Atentati so se v resnici tudi izvršili: 1 ker hl1 se P^ 1storllci 11 e mogli, sklicevati vrsta se je začela z napadom na kralja! nobene politične vzroke, niti opravi-Borisa, se je nadaljevala z atentatom na Dr. Beneš odpotoval v Varšavo PRAGA, 18. Zunanji minister dr. Beneš je nocoj odpotoval v Varšavo, da podpiše trgovinsko pogodbo s Poljsko. Trocki ozdravil in se povrne v Rusijo MOSKVA, 18. Trocki, ki je več časa bival iz zdravstvenih oz i rov v Sukumu v južni Rusiji, je ozdravil in se povrne v kratkem v Moskvo. Herriot kandidira za predsednika poslanske zbornice PARIZ, 18. Zastopniki levičarskega kartela so naprosili Herriota, da sprejme kandidaturo za predsedniško mesto v poslanski zbornici. Herriot je sprejel kandidaturo. Volitev predsednika poslanske zbornice se bo vršila prihodnjo sredo. Skupina republikanske zveze zahteva nadaljnje vzdrževanje francoskega poslaništva pri Vatikanu PARIZ, 18. Skupina republikanske zveze senata je danes pod predsedstvom sen. Chesrcna sklenila zaključiti razpravo o proračunu za zunanje zadeve ter potrdila potrebo nadaljnjega vizdrževanja francoskega poslaništva pri Vatikanu. Z czirom na vesti nekaterih listov, da je Hrvatica Zajednica odločno odklonila vsa-ka pogajanja, bi se moglo misliti, da je optimizem Hercega napačen. Toda lemu ni tako. Kakor je ravno sedaj izjavil Lor-kovrč, gotovo eden najbolj mer odaja i h članov načelstva Hrvatske zajednice, sc od-no»a»ji med HZ in HSS ravno tako iskreni, kakor so bili. Hrvatska zajednica se tudi nikakor ni izjavila proti pogajanjem z radikali, temveč se o tem oficijelno sploh še ni razpravljalo. — Z oziroin na vse to, bi se dalo označiti stališče Hrvatov sledeče: Hrvati so za sporazum in pripravljeni skleniti sporazum z radikali. Ker pa so Hrvati že pokazali svojo dobro voljo, je sedaj dolžnost radikalov, da jo pokažejo tudi oni. V to svrho je treba, da rad kali .prekHčejo obznano in da se internirani člani vodstva HRSS izpuste na svobodo. Enako se mora proiihrvtaska politika na Hrvatskem nehati. Vse to niso pogoji Hrvatov za sklenitev sporazuma, temveč za pričetek pogajanj. Jasno pa je, da bodo pogajanja, kakor hitro se prično, tudi uspešna, ker je med voditelji sporazum v svojem bistvu že dosežen, in treba je le še voiilcem pokazati, da je preorijentacija HRSS za nje v resnici koristna in da so vsled nje nastopile nove razmere. Predobri politiki so radikali, da ne bi uvideli, da mora vodstvo HSS nuditi svojim volile en nekaj pozitivnih pridobitev, če hoče, da jim bodo sledili tudi v novi politiki, zato mislim, da je imel Pavle Radič dosti vzroka, ko je slikal položaj optimistično in dejal, da boano dne 28. t. m. doživeli še | senzacijo. V čem bo ta senzacija, ni mogoče reči, toda odložitev rekonstrukcije viade bi kazala na smer senzacije. Čim bolj pa povzročujejo velik nočni prazniki zatišje v notranji politiki, ten bolj stopa v ospredje vsled bolgarskih dogodkov zunanja politika. Vse kaže, da je Bolgarska na pragu novih do-godkov in mogoče je, da se bodo ti dogodki že edi- rtt* ri : i lr r~\ ^ U 1 .»I Li J ! M - ! 1 _ __L 1 . _ tt^a e m 52 23 ko dobe bralci «Edinosti» tc vrsti.ee PlSIflO 09S9& VI2CS i v Nov položaj na Bolgarskem pa bi bi>l ment, naisproten državi. Želijo marveč, da ne bi bili prisiljeni videti v Rimu svojci mačeho. 2.) Slovensko ljudstvo želi, nai se mu sličnost akcije s komunističnim poskusom povrne slovenska šola s potrebno mero v Nemčiji ptred tremi leti. Tudi takrat je prišlo do številnih atentatov v raznih krajih države v svrho ustvaritve zmešnjave v policiji, ki je morala raz tresti svoje siie vzpostavi soinija, i na več strani. Trezno postopanje notranjega ministra je tedaj obrezuspešilo ko- ______ f . I '.«' _ _ ___ 1 _ __ TlT — DA /VtYl pouka v italijanskem jeziku, tako da se bo ljudstvo seznanjalo tudi z državnim jezikom! 3.) V Vipavi naj se ker je bila nje odprava na veliko škodo prebivalstva. Nameščajo naj Se tudi slovenski uradniki, da cdp&de potreba tolmačev. čevati tega svojega čina z nobenim režimom. Bolgarsko ljudstvo nima nobenega dvoma več ter obsoja enoglasno te peklenske načrte in perfidne naklepe, ki ogrožajo obstoj države«. 133 mrtvih v cifHtfl sv. Ntdelji SOFIJA, 18. Agerurija «Stefani» poroča «Števik> mrtvih po atentatu v katedrali sv. Nedelje je dcfcegl 150, med temi mnogo žensk in otrok. Ra*žen aretacij nekateiSh osumljencev v Kostanci, kateri »o 'skrivali eksplozivne snovi, ni prišlo do nobenih incidentov v deželi. V vsej državi vlada mir in red. Vlaki vozijo rednoi Proglašeno je bilo obsedno stanje*. SOFIJA, 18. Mesto je še vedno pod vtisom atentata v cerkvi sv. Nedelje. Vendar pa je danes nastopila normalno živ-munistično gibanje v Nemčiji. Po Istem i v mestu. Pogrebi žrtev se nadaljujejo da bi poznali j ska vlatda ga bo znala zlomiti z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago«. Nemški t tak posveča dogodkom na Bcll-garskem dolge članke. <:Vossische ZetUuig» ima vtisek, da stoji Bolgarska pred začetkom komunistične ofenzive. Osuplja tu receptu meni omenjeni l^t'— delujejo1 na državne s4rofike. Večina mrličev bo položena po blagoslovu v skupen grob. sedaj emisarji »sovjetske Rusije v Bolga-smislu se izraža tudi «Berliner !i viaiii o^liisiiii Na Bolgarskem vlada mir? SOFIJA, 18. Ministrski predsednik Can-kov je podal sledeče izjave: 4.) Vlada naj čim izdatnejše podpira nji. na*e gosipctdarske naprave. Zlasti naj olaj- j V istem ša sedanji težki gostpodarski položaj naše | TaH«eblatti», ki meni, da je treba — ko je', izvršile vinorodne dežele s tem, da omogoči izvoz j kralj ušel smrtni nevarnosti in so ministri i**avef ki vina preko meje, kajti vinogradništvo je ostali poi atentatu v stolni cerkvi sv. Ne-glaivni in akoro edini vir dohodkov prebi- delje pri življenju — smatrati, da se je ko-valstva vipa-vske doline. munislični izpad ponesrečil. Na izvajanja župana Lavrenčiča je odgovoril g. prefekt, da državna uprava noče delalti nikake razlike med starimi in novimi pokrajinami, marveč hoče biti enako naklonjena v;sem. Rim noče biti mačeha, ampak mati! Je že ukrenil neke korake, da bo ustreženo željam tega prebivalstva in hoče ukreniti še druge. Obljube, ld jih daja, hoče tudi izpolniti. Tudi te izjave g. prefekta na banketu so napravile ugoden vtis na prisojne Seveda bodo morala tem obljubam slediti tudi primerna dejanja. Ves nastop g. prefekta in prisrčnost njegove besede sta oživela v zastopnikih ljudstva nado, da bodo obljubam res sledila tudi dejanja. ZaidohiH so vitis, da imajo pred sebog funkcijonarja, ki hoče resnično in resno iskati stike z ljudstvom in spoznavati njegove potrebe. Pa tudi on se je mogel uveriti iz ust predstavnikov ljudstva o iskrenosti in inteligenci tega poslednjega. Uveriti se je mogel, da je to ljudstvo na eni strani miroljuben element, ki hoče lojalno vršiti svcie dolžnosti napram državi, na dnu^i strani pa, da je to naše ljudstvo zvesto \ dano svojemu slovenskemu rojstvu, da ljubi svojo narodnost in svoj jezik ter da z vso ctdkritcpsrtjo in odločnostjo zahteva svoje narodne pravice, da zahteva, naj vla- po oiagosiovu v Brzojavne in železniške zveze v notranjosti so v polnem redu. Izvršile so se ponovne aretacije in pre-so imele dober uspeh za na-daljno preiskovanje. PoKcija drži vsa odkritja strogo tajno. V nekaterih delih mesta je bil včeraj promet prekinjen radi incidentov, ki so jih povzročili nekateri meščani, ker se niso pustili aretirati. Vojni minister je imel več razgovorov z zastopniki raznih strank ter jih prosil za pomoč, ki so mu jo tudi obljubili, Sofcranje, ki je na počitnicah, je bilo sklicano za 21. Bolgarska preživlja iirredno težavne t. m., da odobri ukaz o obsednem stanju, trenotke. Nedavna odikritja glede komuni- Socijalna demokratska stranka je izdala stičnega delovanja so potrdili dogodki zad- j proglas na narod, v katerem poziva prebi-njih dni, ki dokazujejo, da je Bolgarska j valstvo k redu. Nevarnost, ki preti ne-cilj kampanje, ki stremi po zrušitvi miru srečni Bolgarski, je velika. Dovolj je že in reda. Vlada ima neizpodbitne dokaze, prelivanja krvi, dovolj umorov in aten-da obstoja poleg delovanja bolgarskih prevratnih elementov še upoštevanja vredno sodelovanje iz inozemstva. «Za veda jo č se svojih dolžnosti promatra vlada položaj s treznostjo in bo postopala energično v mejah zakona, da prepreči nemire. V tej svoji nalogi stoji vlada pred velikimi ovirami vsled pomanjkanja zakonitih sredstev, ki naj bi zadostovala prelivanja krvi, tatov. V znak žalovanja so tekme odložene. LJUBLJANA, 17. 4. Dan na dan poročajo časopisi, da je politični položaj v pcipolnem zastoju in da ni pred koncem pravcialavne velike nočt pričakovati nobene Lzpremembe. V kolikor se tiče pomembnejših dogodkov je poročanje časopisov tud5 čisto pravilno. Napačno pa bi bilo misliti, da drže vse reke križem in da se spkih nič ne vrši. Mirna je gladina političnega življenja, toda pod njo se dalje vrši vojna somov, da govorim za Jugoslavijo največjega pomena, ker z lijim bi se nadaljevala od Stambol';skega započeta politika zbliževanja z Jugoslavijo. Bolgarski zemljoradnički so absolutno jugoslovensko orientirani in naravno je, da moia taka politika nujno privesti tudi do popolnega, zbližanja med Bolgari in Jugo»-slavijo. Toda to zbližani« je mogoče le po rešitvi hrvatsko-srbskega vprašanja. Ne morejo biti Srbi za rešitev, ki bi jih postavila med dve fronti. Temveč, ko se bile vse športne 120 žrteo pokopanih v sKapen šrofi Strogi ukrepi za javno varnost — Justifi-kacije se vršijo ponoči ____________________( _ ____________ SOFIJA, 18. (Izv.) Ministrski predsed- v sedanjem položaju. Vendar pa upa, dsi nik Cankov je sprejel novinarje ter jim izbo poznavanje resničnega položaja v Bol- i \g bil atentat organiziran v ino-gariji zagotovilo državi naklonjenost zu- zemstvu. Rekel je nadalje, da je vojaštvo zastražilo javna poslopja v vsej državi. Vlada izdaja poročila, da vlada po vsej da u važu je njegove kulturne potrebe in j bolgarska oblastva kljulb tem težkim izzl- nanjih vlasti*. Uradno se zanikajo vesti, da je Bolga- _ » - , rija že sredi revolucije. Red vlada v vsej državi red. Aretacije se nadadjuiejo. Are- državi, vendar pa se mora pričakovati, tirana sta bila voditelja poljedelcev Mar- da bodo po teh poizkusih, stremečih po m Bakalov. Policija je dognala, da je zrušitvi sedanje vlade, izdane stroge od-' P1'1 zvonar katedrale v zvezi z atentatorji redbe. Treba pa je tudi, da bodo znala "1 je postavil v cerkev peklenski mu da vse pogoje za samosvoje narodno življenje in ^ svoj razvoj in napredek na podlagi narodne kulture. Uveriti se je mogel g. prefekt, da naše ljudstvo iskreno želi mirno sožitje s sodržavljani drugega plemena. Uveriti se je mogel, da krivda m na našem ljudstvu, če dosedanje razmerje med njim m predstavniki državne uprave, oziroina tistimi, ki se narinjajo kot pr e t vezni predstavniki državne misli med našim ljudstvom če ta razmerje ni bilo tako, kakor bi bilo želeti v interesu mirnega sožitja m tudi na korist drža\me u-prave same. Uveriti se je mogel — in to moramo posebno naglašati — da vsa krivda na r.epoviCiljnih razmerah pada na tiste elemente, ki iz razlogov svojega koristo-Iovstva in kruhoborstva opisujejo naše ljudstvo in njegovo hotenje drugače, nego vanjem ločiti nedolžne od krivcev ter tako odvrniti nepotrebno prelivanje krvi. Nov umor ▼ Sofiji BEOGRAD, 18. Sinoči ob 18. uri je bil , * . , | . - .__j . ' . i UUV17III«, aa. zvrsa sicvuo voflaKov v času, ko se ,e sestal ministrski svet, ^ ^ ^ ^^ ^^zem umorjen pred kavarno ranah od neznan- 1 ^ stroj. Bil je takoj aretiran. Med žrtvami je 9 generalov, 4 poslanci in mneago višjih častnikov. Danes je bika položenih 120 žrtev v skupno grobnico Vlada se je obrnila na velesile, naj ji I dovolijo, da zviša število vcnjakov za 10 za nadaljevanje pogajanj. Zato ni danes težišče politične situacije v Beogradu, temveč v Zagrebu in po vsej državi, kjer so stopili poslanci v stik s svojimi voKlci, da dobe od njih potrebna navodila, v koliko smejo; popustiti. Še vedno pa se vrše pogajanja v znamenju zbližanja med radičevci in radikali in da so ta pogajanja zelo resna, kaže zopetna odložitev rekonstrukcije vlade. Prvotno se je mislilo, da se bo rekonstrukcija, ki je nujna, ker je pet ministrstev nezasedenih, takoj izvršila, da pa ne bo definitivna, temveč le provizorična, dokler se ne zaključijo pogajanja z radičevci. Odložitev r c koaisrt.nck ci j e dokazuje, da so pogajanja ž« tako napredovala, da bi mogla rekonstrukcija škodovati, in da bo v kratkem položaj že toliko razčiščen, da ne bo niti foounalna rekonstrukcija mogla škodovati. Zanimivo je, kako v < Hrvatu» slika Herceg, urednik «Slobodnega doma» položaj. Pravi, da srt-a za sporazum potrebna vedno najmanj dva. Hrvati so bili vedno za sporazum s Srbi in tudi z ono stranko, za tatero je večina srbskega naroda. V tem oziru je Stjepan Radič dejal sledeče: Če sodo imeli srbski zemljcradniki večina srbskega naroda za seboj, potem bo z njimi dosežen 'sporazum v 24 urah. Če bo treba sklepati sporazum z Davidovičem, potem bo sporazum sklenjen v osmih dneh na o . _ . . . - x1 prično odločilna pogajanja z Bolgari, mora •JZZSZtL? ^ £ biti ujedinjenje Jugoslovenov ie^ popolno- ma dovršeno dejstvo, ne pa da bi poleg hrvatskega dobili še bolgarsko1 vprašanje, lako bodo tudi zunanje politični dogo:M pospešili pogajanja med Zagrebom in Beo:~ gradom, ker bo eventuelna anarhija na Bolgarskem kategorično zahtevala, da bodi pozicija Jugoslavije v vsakem oziru močna. Znamenja na političnem obzorju so torej dobra rn upati je, da bodo merodajni činitelji dovolj uvidevni, da jih bodo pravično toilmačili. Poslednji dogodki upravičil je jal tozadevno samo dobre nade, preslano trpljenje pa daje našemu narodu tudi pravico, da ibodo te nade uresničene. R. S. Jttoloio" porsčilo o obisku prefekta v Vipavi V svojem poročilu o obisku videmskega prefekta Ricci-ja v Vipavi pripoveduje "Piccolo Kako da so ga sprejeli zastopniki oblasti; kak'3 ga je pozdravit župan Petrovčič; kako da mu je neka deklica poklonila kito cvetja v imenu šolske mladine; kako da se je prefekt zahvalil; kako da si je -odlični gost ogledal klet Gospodarskega društva; kako so šolski otroci odpeli Mameliijevo himno; kako da je župan Lavrenčič izjavil, da se drugorodci čutijo prave državljane, Ijubače Italijo, ter zaprosil, naj se >odniia povrne v Vipavo in olajša izvoz vina Vse lo pripoveduje «Piccolo». Sedaj ,pa primerjajte t-o poročilo z našim današnjim na j | Lit , . j« .» /l, , drugem mestu! Videli boste, da je «Piccoio» iz demokratično-ustavni podlagi. Če pa se bo govora Lavrenčićevega potajil nekaj, kar je treba sporazumeti z radikali, potem bodo " " pogajanja trajala tedne in mesece ali pa še celo dalje. cev polkovnik rezerve Georgjev, ravnatelj sofijske kaznilnice in brat umorjenega poslanca Georgijeva. Sovjetska vlada nima prstov vmes RIM, 18. Poslaništvo Zveze socialističnih sovjetskih republik sporoča: Poslaništvo ZSSR izjavlja, da so vse vesti, tki spravljajo v zvezo Moskvo z dogodki na Bolgarskem, popolnoma izmišljene. Ni to prvič, da se očita sovjetski vladi, da se vmešava v zadeve drugih držav; toda ni tudi prvič, da se te obtožibe izkažejo za je v resnici, ki potvarjajo resnico, da do- popolnomi neutemeljene spričo nadalj- SOFIJA, 18. (Izv.) Mesto je popolnoma zapuščeno. Vojaške straže krožijo po mestu in ustavijo vsakogar, ki nima legitimacije; brez legitimacije ne sme nikdo na ulico. Od 7. ure zvečer do) 4.30 zjutraj ne sme nikdo iz hiše. Prepovedane so vse prireditve. Telefonski pogovori so dovoljeni od 7. do 11. ure, ter od 13. do 15. ure. Preki sod posluje z vso strogostjo. Kdor odreče pokor Mino vojaštvu, pride pred pređu sod. Usmrtitve se vršijo ponoči. SOFIJA, 18. (Izv.) Danes je obiskal matski zbor zunanjega ministra Kal-ova, da se informira o) položaju. Jugoslo- Kakor je bila na hrvatski strani vedno dobra volja za sporazum, tako pa se ne more reči tega od Srbov. Celo Davidovič da je hotel doseči nekaj časa sporazum brez HRSS in celo proti njej. Radikali pa, ki so predstavljali večino srbskega nareda in ki imajiO' 140 mandatov proti 40 mandatom Davidovdča, niso o sporazumu niti slišati hoteli. V narodnem predstavništvu je imel Pašič s 14 muslimani večino in zato- ni na Hrvate niti mislil. Po volitvah leta 1923 je imel Pašič samo 107 mandatov, zato je obstojal zanj sporazum v tem, da ne pride 70 hrvatskih poslancev v skupščino. Leta 1925. pa je imel Pašič 140 poslancev; in spoznal je, da pii novih volitvah ne bi mogel pomnožiti števila svojih poslancev. Zaradi tega in pa vsled dejstva, da je bila volja Hrvatov za sporazum dobro sprejeta od javnega mnenja v našemu ljudstvu tesno pri srcu. Tržarki list molči kakor grob o dveh željah, oziroma zahtevah našega ljudstva: naj se nameščajo uradniki, ki poznajo naš jezik in naj ae našemu ljudstvu povrne ljudska šola v materinem jeziku!! Celo iz govora prefektovega je * Pic-colo» iztihotapi! važno izjavo o potrebi, da uradniki poznajo jezik ljudstva!.' Ko že predoča ta obisk kot razveseljiv dogodek, bi mu bilo, bi menili mi, tem bolj v neodklonljivo dolžnost da poroča točno in popolnoma, da torej ne bi govoril samo o pojavih vdanosti slovenskega ljudstva, marveč tudi o njegovih željah in potrebah tudi etičnega in kulturnega značaja?! Zakaj je prestri-gcl svoje .poročilo ravno v stvareh, ki so 1 ud-stvu najbolj pri srcu in ki so v glavnem vir sedanjega nezadovoljstva?! Zakaj? Ali treba .šele praviti. Zato, ker < Piccolo > — star: P.ic-colo», ki sicer včasih skuša mamiti nas z neko pretvezno vnemo za dobrohotno postopanje z drugorodci. ki pa je v resnici večni nasprotnik vsake pravice in svobode narodnih manjšin v Italiji Opozarjamo na važno dejstvo, da y neki gospod stcnografiral slovenske govore • a banketu. Zares čudno in obenem Beogradu in Sumadiji , , . , .. T____________Izelo značilno bđ bilo. če bi btt ravno tisto ■rtsr-žMa "Picco1™poroti!u Pašič misliti na sporazum. Toda Pasič pohaja še z nezaupanjem in le polagoma^ Sprejet pa je z zaupanjem in dobro voljo. Zaupanje pa rodi vedno zaupanje in zato se zbližanje med radikali m radičevci uresničuje in sporazum postaja realen. Tako Herceg, urednik «Slobodnoga doma«, ki vse to gotovo ne piše samo po lastni iniciativi, temveč z odobrenjem svojih političnih šefov. ni, razumel, ali celo namenoma potajil. Pa naj bo kakor hoče: očividno je hotel «Piccolo» vzbuati domnevo, kakor da nima naše ljudstvo nobenih želja in potreb narodne jezikovne in kulturne narave I V tem grmu tiči zajec «Picoolove» potvore. Je pač večen po-tajevalec resnice in v tem se kaže njegovo resnično razpoloženje napram našemu ljudstvu, njegovo hinavstvo in njegova zavratnost v manjšinski politiki. Podal nam je zopet primer. po jvaterem moremo tpiaviLno ceniti sladke besede, ki jih piše tu pa tam — oo potrebi trenutka! i N DNEVNE VESTI i Na vprašanje, ki »te mi ga predložili po b*o$ih Eafttojmikih, odgovarjam v «Edi-noeti», ker bi hotel, da zveste prav vsi moj odgovor, in ker mislim, da i njim lisfirešem tudi širšemu krogu interesentov. Vas Kostanjevica na Krasu, del teumiške občine, je bila z obstreljevanjem od strani prodirajoče italijanske vojaške sile popolnoma porušena. Obiettva so dala ukaz za Izpraznitev (evakuacijo) nenadoma ponoči in ljudje so morali bežati ust pol nagi nikar da bi bili mogli vzeti Se kaj s seboj. Premičnine so ostale pod razvalinami. Takoj po izpraznitvi so italijanske čete zasedle nad polovico vasi? drugo pa je oetaio v sredi med strelskimi jarki obeh vojska. Tako mi popisujete strašno nesrečo, ki je zadela vašo vas, in me povprašujete, aH je tudi to škodo treba priglasiti, zlasti pa, aH s pridržkom proti italijanskemu erarju, ali brez taksga pridržka. Odgovarjam, da TE ŠKODE ni treba priglasiti, ker ni nastala iz vojnih dajatev ne iz vojaških nastanitev (<), ki bi se vam bile naložile potom rekvizicrj, Eravilnih ali nepravilnih. Izpraznitev je tfa le zadnja, neogibna posledica oboroženega pritiska italijanske vojaške sile. Kolikor ste pa bili morda oškodovani PRED obstreljevanjem in izpraznitvijo s tem, da so vam vzeli stvari, rabili prostore itd«, in da so vam torej nastale resnične terjatve za stvarne ali nastanitvene, fn sicer pravilne ali nepravilne rekvizicije, je te terjatve pač treba prijaviti. Po slovesnih izjavah, da se s priglasitvijo terjatev preti prejšnjim erarjem ne omaiejo pravice, ki jih imate proti italijanskemu državnemu erar ju, ne bi bilo pravzaprav več treba nobenega pridržka, Vsekako pa pridržek v TISTI OBLIKI, kakor je na Obrazcih NAŠEGA POLITIČNEGA DRUŠTVA, ne more škoditi. Dr. Josip Wilian. (Op, ur. Ponatiskujemo tci notico, ker se je v včerajšnje izdanje vtihotapilo par napak). ___ — NAŠIM BRATOM PRAVOSLAVNE VERE voščimo vesele in srečne uskrsne praznike. _ PREDAVANJA dr. Vebra odpadejo, ker je moral g. predavatelj nemudoma odpotovati. _Drugi italijanski prevod Cankarjevega *Hiapca Jerneja«. Te dni je izšel .v založbi Paternclli-jeve tiskarne v Gorici ital. prevod Cankarjevega « Hlapca Jerneja«, katerega je oskrbel prof. Ivan Loarermoini in kojega je od novega leta dalje prinašala v podlistku «Voce di Gorizia». Ta list pravi, da bo v knjigi izdani prevod prav gotovo dosegel ravno tako ogromen uspeh kakor ga je dosegel v njegovem podlistku. _ Kr. trgovinska univerza v Trstu. V pondeljek, dne 20. t. ra.f bo imel avv. Filippo Vassalli, redni profesor na vseučilišču v Ti> rinu in član kr. komisije za reformo zakonikov javno predavanje o «Reformi civilnega zakonika Sloves predavatelja, ki je spisal več knjig o zedinjenju zakonov ter zanimiv predmet predavanja bosta gotovo privabila na univerzo veliko občinstva. Iz urada Pol. Ur. „Edinost11 v Trstu Podpisano tajništvo javlja vsem, ki so bili pooblaščeni v tržaški pokrajini za sestavljanje prošenj, da z dnem 21. t. m, zapade in ugasne od pol. društva «Edinost» poverjena jim funkcija ter da morajo vse svoje sestavljene prošnje prinesti tekom torka na pregled v urad pol. društva. Skupno s prošnjami morajo prinesti skupen natančen izkaz izvršenega dela, in to v dvejiku. Oni, ki so med tem dobili že ust me na navodila, naj se jih drže. Poverjeniki naj prinesejo s seboj od političnega društva izdana jim izkazila. Tajnik. _F. Čujk, Kobarid: Ne obnavljajte prošenj, če niste dobil poziva, drugače kot sklicujoč se na vlažne številke in priložite potrdilo županstva, da je bil Kobarid zaseden skozi dve leti in pol pO kr. italijanskih četah. Tako opremljeno prijavo pošljite na pristojno mesto. _ Tajništvo. Društvene vesti — Prireditev v Divači je tržaška prefektura definitivno prepovedala. Radi tega je domače 'društvo prisiljeno vložiti novo prošnjo in čakati na milost oblastev. _ Pevsko društvo «llirija». Danes se vrši važna in neodložljiva seja odbora v društv. prostorih ob 11. uri. Navzočnost vseh odbornikov in odbornic neobhodno potrebna. _ Bolniška blagajna Delavsko podporno društvo bo imela v nedeljo, 19. t. m., svoj redni občni zbor v svojih društvenih prostorih v ul. Coroneo št. 17, L nad. Dnevni red: pozdrav predsednika, čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo računskih pregledovalcev, volitve novega odbora, razno. — Začetek ob 9.30. — K obilni udeležbi vabi — Odbor. — Občni zbor šentjakobske podružnice Šolskega društva se -vrši danes ob 10. uri pred-poldne v dvorani D.K.D. pri Sv. Jakobu. — Cfami in prijatelji društva so vabljeni, da se udeležijo tega občnega zbora polnoštevilno. Za danes popoldne ob 3. uri napovedana prireditev v prid naši podružnici odpade. — Spremembe v «P odpornem in bralnem društvu«. Za predsednika «Podpornega in bralnega drušrtva« v Gorici je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru odvetnik dr. Fr. Ga-beršček. Za zdravntka tega društva (ker ima •levensko bolniško blagajno v področju) pa je bil znova potrjen g. dr. Fr. Jakončič. Na-dafle ostane tudi dosedanji društveni uradnik g. F. Totoš. — Urad, javna knjižnica in čitalnica tega društva se nahajajo v Gorici, Corso Verdi 32, I. nad., v hiši Centralne posojilnice. — Brarp'stav Nušić: «Narodni poslanec*. Dramatični odsek M.D.P. - Trst priredi v nedeljo, 26. t. m., ob 20. v dvorani D.K.D. pri Sv. Ja kobu to novo veiezabavno komedijo. Vloge so v dobri oskrbi Režijo vodi g. Rado Fač. — «čitalnica*, V torek točno ob 8.30 vaja za prvo dejanje «Tata» po suflerju. KONTROLOR SPALNIH VOZOV Danes ob 3.30 popoldne uprizori1 «Čitalnica« pri Sv. Jakobu velezabavnoi komedijo «Kontrolor spalnih vozovo», ki je že dvakrat tako zabavala -občinstvo. To ni težka stvar, ne rešuje ni kakih gio&dkih problemov, pač pa je zdravo delo poino duhovitih zapletljajev, tu in tam malce satirično naspiceno, pisano s tehniko pisatelja, ki pozna oder. — «Kontrolar spalnih vozov» se ponovi dianes zadnjič, zadnjič danes nam bo dano pozdraviti naše stare znance iz našega tržaškega gledišča^ — Za to igro vlada po naši okolici veliko zanimanje, pa saj ni čudo: igra se poda vi krasa* zasedbi. Igro režira g. Sila, ki igra £udi naslovno ulogoi, glavna ženska uloga pa je v Tiojkah ge. Stlove. V ostalih ulogah nastopijo še gg. Terčič, Stepančričeva, Kre-ševičeva, Hervatinova, Pregarče«va in drugi. Med odmori, pred in po igri bo svi-ral tamburaški zbor iz Rocola. — Kdor se hoče par uric res zabavati, kdor hoče po^ zabiti na vse bridkosti sveta, kdor se hoće še enkrat do solz. nasmejati, ta pcide popoldne k Sv, Jakobu! — Da ne bo pri blagajni prevelikega navala-, bo peredproda^a vstopnic od 10.—12. ure predpoidne v dvorani D, K. D. pri Sv. Jakobu, SPORT — Nogometna tekma med goriško «SparU>T» in barkovijanskim «Valom», ki se je imela vršiti danes «na Rojcahs v Gorici, je vsled nepričakovanih ovir prenesena na prihodnjo nedeljo. Tekma se bo vršila na igrišču «Sparte» v Gorici, ki ho do tedaj. že zgotovljeno. — Hazena. Po dolgem, zimskem počitku se pripravljajo naše hazenašice, da stopijo zopet na plan in da pokažejo koliko so napredovale od zadnjih nastopov sem. Vsi oni, ki ljubijo ta krasni sport, bodo imeli kmalu priliko videti brhke hazenašice v prijateljskem tekmovanju na vseh naših igriščih, Koli"*or smo mogli zasledovati Ito \novo vrsto sporta, za katero moramo biti posebno hvaležni bratom Čehom, moramo odkrito priznati, da so bila le redka društva, ki so gojila hazeno. Razveseljivo pa je, da so se v zadnjem času oprijeli te panoge skoraj vsi klubi in kmalu bomo mogli šteti ravno toliko hazenaških družin, kolikor štejemo danes nogometnih čet, V torek, 21, t, m.., bodo imeli naši športniki priliko videti dve hazenaški' družini, !ki zaslužita posebno pozornost. Sta to družim M. d. «Prosveta» - Trst in S. k. «Val» - Bar-kovlje. Prva, starejša in svoječasna učiteljica drugi, nam je dobro znana izza tekme z opatijsko hazenaško družino «01imp». Druga, ki je obrnila takoj po prvih nastopih občo pozornost, se je uveljavila vsled svoje hitre m sigurne igre. Po dolgem času se srečata ti dve Četi v torek pcHooidne na trsteniškem igrišču. Vsi Barkovljani in Barkovljanke, ki nestrpno pričakujejo nastopa hazene, naj se potrudijo v torek na Trstenik, kjer bodo imeli priliko videti dve, skoraj enaki četi, ki bosta zastavili vse, kar dopušča ta Iepi^ sport, da dosežeta zmago nad svojimi tovari&icami. Komur pa ne bo zadosti ta tekma, pomudil se bo še poldrugo uro na Trsteniku, da vidi nastop mlade nogometne Čete M. d. «Pro-sveta* - Trst v prijateljski borbi z drugo četo «Vala», ojačeno z nekaterimi igralci prve čete. Začetek hazenaške tekme ob 3. uri in pol. Takoj za to nastopita nogometni četi. _ M. d «Obzor» pri Sv. M. Magdaleni se bo danes zopet pokazalo na igrišču S. d. « Adria» (ul. Calvola)., kjer se bo vršila re-turna tekma med I. četo S. d. «Adria». Ta tekma bo zelo zanimiva, ker ima «Obzor» zelo krasno in lahko igro, toda tudi četa Adrije» ne zaostaja. Tek ma začne točno ob 13.30. Sodil bo gosp. Kuferšin. — Sledila bo returna tekma med mladima četama M. d. Prosveta* - Trst in M. d. «Sparta» - Skedenj. _ Športno udruženje javlja vsem udeležencem tečaja nogometnih sodnikov, da bo v pondeljek, 20. t. m., točno ob 20. uri redno predavanje. Priporoča se, da naj radi važno-, sti predavanja nihče ne manjka. — M. d, «Danica^ s Kontovelja igra danes proti S. k. Bark ovije na igrišču M.D.P. - Opčine ob I. uri. — S. d «AAia». Jutri, v pondeljek, pre-dajna odborova seja. Vabljeni so vsi »tari in novi odborniki. — M. d. «Zarja» - Rojan. V torek, 21. t. m., se bo vršil prvi drušveni izlet v škocijansko jamo pri Divači. Odhod točno ob 5. uri izrored rojanskih obokov. Peš na Opčine ter z vlakom do Divače, Hrana iz nahrbtnika. — Odbor. — Jutri ob 20. bo imel dramatični odsek redne vaje. Navzočnost vseh igralcev neobhodno potrebna. — Načelnik. — M. d. «Obxor» priredi danes zvečer v dvorani gospodar, društva «Pri Tiroku» zabavni večer z raznovrstnim sporedom, katerega čisti dobiček ge v korist magcL podružn. Šolskega društva. Začetek ob 18.30. — Kdor se hoče zabavati, naj se gotovo udeleži današnjega zabavnega večera. Tekme za kupo zlatarja g. A- Povha. Zaradi neljube pomote, ki se j« vrinila v naše včerajšnje poročilo, objavljeno v «Edi-nosti*, naznanjamo, da igra danes II. čela S. d. «Adria» s I. četo M. d. «Obzor» in ne s S. k. «Jadran» - Herpelje, kakor smo javili včeraj. Tekma se prične točno ob 14, — TJk-A. Iz tržaškega iivllenfa — Jeklena blagajna prevrtana in izpraznjena. Zlikovci odnesli okoli 10.900 lir. Po daljšem odmoru so se podjetni tržaški svedrovci zopet lotili «dela«.. Predpreteklo noč so se s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v skladišče špedicijskega podjetja Brugiapaglia, Lon-go <5t Fritelli v ulici F. Filzi Št. 15, kjer so preizkusili svojo vlomilsko izurjenost na blagajni, ki so jo »operirali* in izpraznili. Plen ni bil bogve kako bogat, vendar se je zlikovcem ponoćni trud precej dobro izplačal. Ko je skladiščnik omenjene tvrdke Melhijor Francescato včeraj zjutraj odpiral skladišče, je z velikim presenečenjem ugotovil, da »o notranja vrata skladišča že odprt«. T« nenavadna okolščina tfa ie nanelial* na unravičea sum, da je moral biti ponoći nekdo v skladišču. Ko je stopil v pisarno, mu je bilo na mah vse jasno. Sredi pisarne, v kateri je vladal velik nered, je ležala na tleh blagajna, razparana o obliki trikotnika na spodnjem delu; okoli so ležale razmetane med peskom razne trgovske listine, knjige in raznovrstno vlomilsko orodje. Francescato je takoj obvestil o dogodku kvesturo in predstojnike, ki »o ugotovili, da da so vlomilci odnesli 9600 lir v gotovini; pustili so pa českovno knjižico, ker so bržkone uvideli, da za njih ne predstavlja nikake vrednosti. Policijski organi so zaplenili vlomilsko orodje in napravili fotografične posnetke prstnih odtisov, ki so jih zapazili na blagajni. — Avtomobilska nesreča pri Stšacd. Pet fašistov ranjenih. Včeraj popoldne okoli 17.30 je drvel po glavni cesti med Sežaaio in Opči-nami osebni avtomobil tipa «Ansaldo», v katerem je sedela skupina znanih tržaških fašistov, in sicer: 27-letni šofer Platon Skerl, stanujoč v ul. N. Machiavelli št. 10; 23-letni gledališki imprezarij Marijan Forti, stanujoč v uL F. Venezian št. 7; 26-letni trgovec Tiberij Forti, brat prej imenovanega, stanujoč v ulici R. Malina št. 9; 34-letni novinar Marino Liberali, stanujoč na trtu N, Tommaseo št. 4; njegov 23-letni brat Marino, stanujoč istotam, ter 25-letni zasebni uradnik Bruno Defent, stanujoč v ul. Cologna št, 60. Družba se je vračala iz Sežane domov v Trst. Po par minutah vožnje, ko je avto, ki je vozil z brzino kakih 80 km na uro, skoro dospel do mesta, kjer gre cesta preko železniške proge, je šofer Zimolo iz Trsta, ki je sedel pri krmilu, zapazil, da je cesta zaprta, Ccajti v istem hipu je železniški uslužbenec, vedoč, da mora vsak hip pri voziti vlak, spustil črez njo prečnice. Šofer je takoj stisnil zavore in v poslednjem trenotku zavil na desno, toda radi velike brzine je avtomobil zdrčal na zavorjenih kolesih in treščil v prečnice. Radi močnega sunka so Skerl, Defent, Marino Liberali ter brata Forti zleteli z avtomobila na cesto. Razen Skerla, ki je obležal nezavesten, so se vsi kmalu zopet pobraK; zadobili so le več ali manj hude praske po rokah in obrazu. Kmalu po nesreči sta privozila tam mimo dva avtomobila, s katerima so bili ponesrečenci prepeljani v tržaško mestno bolnišnico, kjer so dobili potrebno pomoč. Skerl, ki je imel precej nevarno rano na sencu in pretresene možgane, je bfl sprejet v kirurgični oddelek; okreval bo v 15 dneh, ako ne nastopijo kake komplikacije. Njegovi tovariši so bili prepuščeni domači oskrbi. Jakob Liberali in šofer Zimolo, ki sta se obdržala v avtomobilu, sta ostala nepoškodovana. Avtomobil' se je deloma razbil in tudi prečnice so se radi silnega sunka zlomile. Sdcer pa nesreča ni imela hujših posledic. — Poskušen samomor. Na nenavaden način »si je Tvčeraj zjutraj skušal vzeti življenje 25-letni dijak Camillo Tenze. stanujoč v Sv. Križu št. 349. Kakor nekdaj stari Rimljani, sj je doma zabodel nož v prsa proti srcu. Toda mladeniču se žalostni naklep, ki mu je <3aJa povod nesrečna ljubezen, ni posrečil; vendar se je precej težko raoil. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Vesti z Goriškega AH se do preklicu prepoved! slovenskih nagrobnih napisov hote oflv. Verzegnassl osmešiti s prepovedjo slovanskih imen našim novorojenčkom ? Dogodilo se je Ze par slučajev, ko so morali nekateri slovenski očetje izbojevati prave boje, da so dosegli, da se je vpisalo v knjigo civilnega stanja na goriškem magistratu slovansko ime otroku, kakor so oni želeli. Uradniki civilnega stanja imajo ukaz se protiviti upravičenim Željam slovenskih starifiev glede imenovanja svojih lastnih otrok s slovanskimi imeni In kadar se stranka protivi takemu nezakonitemu pristopanju, posega osebno vmes celo odvetnik Verzegnassi. Tako ni pustil nekemu slovenskemu očetu, da bi se njegova hčerka imenovala Milojka. Dotični oče se fe postavil po robu, češ da ne ve ničesar o taki prepovedi. Verzegnassi je moral seveda odnehati. Radi tega opozarjamo vse slovenske sta-riše, da ni prav nič ves, da bi postava to prepovedovala. Postava t. J. 374 člen civilnega zakona sploh ne določuje ničesar, kako mora beti ime novorojenčka. Obstoja v tem ozira le neka odločitev tribunala v Caule z dne 28. aprila 1906-, ki določa, db se ne smejo dati novorojenčkom smešna in na sp Ločno nesodobna imena, ao^ak semo ona imena, ki spadajo y koledar kateresibodi veroizpovedi, ali pa imena iz stare zgodovine. Radi tega lahko vsak slovenski de da svojim otrokom iooeaa is srbskih, ruskih, Čeških ali poljskih aH katerihkoli si bodi drugih koledarjev, sploh imena, ki so ▼ navadi pri nažifc slovanskih bratih. V slučaju, da bi se mu na goriškem mar gistratu branilo posluževati se te pravice, naj se obrne na gorifiko politično društvo v ulici Cardncci it. 7. L, Id mu bo rade volje šlo na roko. Ul je tad! inllenlB In Dimnnle kaltorno delo? (Dve primeri.) «Naš čolmč» .je v svoji zadnji velikonočni _ zakaj ravno velikonočni, morda zato ker miroljubni in v čast vstajenja Krista, ljubečega svoje sovražnike — v uradnih člankih, spšsamh od voditeljev ^Prosvetne Zveze» in ne morda od kakili neodgovornih dopisnžkofv z dežele, izpustil te krilatice na naslov «Zveze prosvetnih dtruštev»: koajederci, mešetarp, zakotni branjevci, počen zvon in dr. «Goriska Straža« in «MaK Kst» sta seveda v dolgih, uradnih, ne od neodgovofftoiji dopisnikov spisanih člankih radostno pritrjevala. To zmerjanje od strani prosvetne organizacije se je zdelo lastnim pristašem le» preveč surovo in nam je marsikateri in ne ravno zadnji v njiborvih vrstah izrazil o takem pojmovanju prosvetnega tekmovat nja svoje negodovanje. En endbornik njihovega društva ga je celo ožigosal v «Edino-sti» z dne 9. aprila. Na ta je pa «Goriška Straža« jezna! Da so naši voditelji «Zveze prosvetnih društev* iraibdli prav take psovke! Pa je dotični pisec članka prebrskal «EdS*iost> najmanj eno leto nazaj, da bi dobil -cd strani prosvetnih delavcev enako- vredna zmerjanja. Heurekaf Dobi! je dva dopisa pred priibfeno pol leta, enega *z Šturij in enega iz Vodč, kjer se oba podeželska dopisnika in ne nnodiielja naše prosvetne organizacije v navadnih dežefekih dopisih in ne v uradnih prosvetnih čkankrh pritožujeta nad «Phrosvetno Zvezo*, Češ, ona ustanavlja tam pri njih svoje draSstvo, ko pa že njihofvo obstoja. Dopisnika, ki naj bi se merila z originalnostjo in. sočnostjo v psovanju z voditelji «Prosvetne Zveze*, pravita v teh dopisih njenim odpo^ancem: Razkol niski agitatorji. VodHelfi .Zveze prosvetofli društev* pa niso nikjer napisali nobene sramotilne besede na rovaš «Prosvetne Zveze*. Sramota! Taki irffrvredneži, pa hočejo biti prosvetni delavci! Se psovmti ne znajo. Sedaj v teh časih, Ido se isi laika kletvma med mutim ljtidrtvom, pa ne zaafc* >eta primerno * za krepko, sočno psovko! Slovensko ljudstvo, prebiraj zaeta - 1 liivo «Naš čolnič», kajti v njem bog našlo nele .v velikonočni številki, ampak, upamo, tudi v prihodnje obilo- pristnih, mastnih slovenskih psovk, da boš prisililo s takimi silnimi argumenti nasprotnika k molčanju. Slovenski odvetniki! «Naš čolnič» se nahaja v težkih financijelnih razmerah: dajte, prispevajte z blagodari! Saj bo slovensko ljudsitvo črpalo iz njega obilo •sncfvi za pravde radi razžaljenja časti. V pomirjenje prebivalstva v Rentah in drugih vaseh v goriški okolici, ki s& nahajajo v enakih okoliščinah Ljudje v Renčah tekajo zbegani cd enega izvedenca v vojnih zadevah pa do drugega v strahu, ali bi prijavili na novo svojo škodo aH ne. Vsi tisti, ki so jim bile hiše in zemljišča porušena in opustošena od bombardiranja, obstreljevanja ali bojevanja, posebno oni v onem koncu vasi od cerkve proti Biljem, kjer so bile skoraj vse hiše porušene, NI TREBA, da napravijo še enkrat prijavci. Tudi za premičnino (mobiljo), ki je vzela konec pod ruševinami hiš, NI TREBA takim ljudem še enkrat prijavljati škodo. Prijaviti pa morajo kot vojne dajatve svojo škodo ooi Renčani, kojih hiše so bile le od šrapnelov ali pa malih granat pokvarjene ter je notranje leseno ogrodje ostalo celo; izginilo pa je pozneje vsled ropanja in požiganja lesenih delov cd strani avstrijskih oddelkov. Pa bo vprašal kdo: Kaj jase vem, ko mene n! bilo tam, kdo je in na kak način je bila povzročena škoda v moji hiši. Odgovarjamo: Ako si se vrnil kot begunec domov ter našel svojo hišo pokonci s streho ter le tu pa tam kako majhno luknjo, notri v njej pa da so vsi podi in tramovi manjkali, potem je gotovo, da jo je izpraznilo in požgalo lesene dele vojaštvo ter moraš radi tega naznaniti še enkrat. Kjer so pa italijanske čete to ropanje in požiganje izvršile, se pa smatra kot obstreljevanje za vojno škodo in NI TREBA tega naznanjati. Prijava beneških lir kot terjatve napram bivšemu avstrijskemu erarju db 24. aprila Po umiku pri Kobaridu so izdala avstrijska oblastva v zasedenih pokrajinah Italije do Piave neki poseben denar, takozvano beneško liro. Ta denar je pozneje italijanska vlada izmenjala v Benečiji ter krajih, obseženih v starih pokrajinah Italije, ni pa izvršila te zamenjave v novih pokrajinah — v naših krajih. In vendar je bilo med našim prebivalstvom dosti ljudi, katerim je bil vsiljen ta denar kot nekako plačilo za zaseženo jim blago ali pa za stanarino. Ker ni veljala v naših krajih beneška lira nikdar kot denar ali nadomestilo za denar, pa so je kljub temu vsilili ljudem za vzete )im »tvari, se smatrajo vsi taki slučaji za pravilne rekvizicije in tozadevne beneške lire le kot potrdila za izvršeno rekvizicijo. Prijavijo pa lahko te beneške lire kot terjatve za izvršene jim rekvizicije samo oni posestniki beneških lir, ki lahko dokažejo s potrdilom županstva, pričami ali podobnim, da so jih dobili vsiljene direktnim potom od avstrijskih oblasti za zaseženo jim blago. Ne morejo pa prijaviti teh lir kot terjatve oni njihovi lastniki, ki so jih nakupili od kake tretje osebe v spekulativne svrhe, ker ti špekulantje niso pretrpeli nobene rekvizicij-ske škode, ampak so z nakupom teh lir nara-vili le slabo kupčijo. — Preklic cerkvene obsodbe treh goriških monsignorjev. Po obsodbi, is k al ero i so biK znani trije goriški monsignorji suspendirani a diivinis, se je podal eden rz treh obsojencev, prof. Dej Fabbro, v svriro po»-jasnil v Rim. Po svojem povratku vz. Rima je podal prof. Del Fai>bro nekemu novinarju sledeče izjave: «V pondeljek, dne 6. aprila, sem bil sprejet pni kardinaiu-prefektu kongregacije koocilja. Po izmenjavi nekolikih besed sva oba spoznala, da se gre v danetn slučaju za nesporafzuml jenje, katero so zakrivile nepopolne afc Iažnjtve informacije. V «rvojo opravičbo sem napisal, da nisem nikdar sestaviti spomenico, naslovljeno na politično oblast, ki je (spomenica) povzročila ono strogo disciplinarno odredbo. Naslednjega dns, t. J. dne 7. aprila, je bfl ▼ amdijeaci pri kardinalu, ki « je vr-ftila ▼ navzočnosti sv. očeta, je bal sprejet sklep, da se prekliče znam odlok z vsemi Bakr^ntfr^ posledicami Preklic pomeni, da je tceba smatrati dotični odlok za neizdanoga. j Zahvaljujem se v^cm vernikom, k* «c £ teh žalostnih okolščinah niso nikdar a-nin jali.» Prenredii smo doslovno gej-enjo izjav«! prof. Del Fabbro, ki nam ni docela fp^iMS ravno v na; -ainejši točki, kjer govori q spomenici, ki je povzročila njegovo in njegovih tovarišev ot sodbo, katere pa oqi ril nikdar mislil sestaviti. — Sodba italijanskega lista o uprizoritvi opere «V vodntftkn*. Tukajšnja «Voce d: Go-rizia» poroča o prvi predstavi navedene opere, o.a je dosegla "izvanredan usp^h®. O reprizi pa piše doslovnor Šola «Pevskega in glasbei nega dru&t* a > je znala nelo dobro pripraviti; one svoje učence, ki so tolmačili Blodekova komično opero «V vodujaku*. Opera se jo včeraj ponovila z enakim uspehom, kakor ga je dosegla ob prvi predstavi. Zelo dober je> bil orkester tuk. sindikata pod vodstvom iz-vrstnega učitelja Rudolfa Lipizerja. Veseli nas, da moremo pri tej priliki poudariti zares hvalevredno delovanje "Pevskega in glasbenega društva;*, ki tako pripravlja močno četo pevcev in se istočasno trudi netiti ljubezen da glasbe in petja z vedno dobro uspelimi prire-. ditvami.» — Urednik lista, izpod Čegar peresa je potekla gornja laskava ocena društvenega delovanja, je Sofionio Pocarini. v gori-, ških umetniških Gsrogih dobro znana osebnost. — Opera «V vculLipku«*. Kakor je bilo i»v-t ljeno, ponov: «Pevs-ko in glasbeno društvo* to opero -tudi danes popoldne. Kdor jc ni le videl, naj ne zamudi redke in lepe prilike. — Iz Ste vezana v Brdih, V četrtek ob kakili 6. popoldne je pretila huda nevihta. Usula se je toča, ki pa k sreči ni napravila take škode, kakršno se je mislilo v prvem trenutku. Ce bi bila toča debelejša, če bi šla z vetrom, bi bil uničen narsikak naš up. Poznale pa bodo posledice posebno na f:gah, ki so iz najbolj trpele, in pa ponekod na prvih češnjah. Sodre je padlo pri nas toliko, da so bila tla povsod tako bela, kakor bi zapadel nov sneg. — Goriška okrajer. bolniška blagajna, Kakor povsod drugod, tako je bil s prihodom fašistov na vlado tudi v Gorici razpaščen upravni svet okrajne bolniške blagajne, ki je obstojal po večini iz komunistov, in na njegovo mesto je bil imenovan vladni komisar, kateremu jo bila poverjena uprava te velevažne socijalne ustanove. Za tedanje razmere, ki so nastale vsled od fašizma izvedenega državnega prevrata, je bil ta ukrep še koHkortoliko razum-; Ijiv, nikakor pa ni razumljiva in opravičljiva okolnost, da še sedaj — 28 mesecev po razpustitvi prejšnjega upravnega sveta — upravlja bolniško blagajno komisar in da še €edaj niso razpisane volitve. Ni torej nikako čudo, če se je v poslednjem času pričela polaščati tako včlanjenih delodajalcev kakor včlanjenih delojemalcev velika nevolja, ker se vladni komisar krčevito oklepa svoje sinekure in ker nikakor nočejo biti razpisane volitve. To nezadovoljnost včlanjenih podkreplja zlasti okolnost, ker je sedanji 'komisar obenem tudi uradnik na goriškem magistratu, tako da možakar vleče kar dve mastni-plači, in ker se ne more reči, da ustanova podi njegovim koinisarstvom napreduje. Povrh tega upravlja komisar njemu poverjeno ustanovo popolnoma svojevoljno in brez nikake kontrole. Zato so se v poslednjem času pričele pojavljati pod pritiskom javnega mnenja v goriškem" časopisju vedno glasnejše zahteve, da nai se* čimprej razpišejo volitve v upravni svet. Ker je zahteva po skorajšnjem razpisu volitev v. upravni svet goriške bolniške blagajne izraz ogromne večine včlanjenih in goriškega javnega mnenja, je bilo pričakovati, da bo to zahtevo podprl tudi goriški fašij, ki si upravičeno ali neupravičeno lasti vlog^ predsta-vitelja goriške javnosti in glasnika goriškega javnega mnenja. Toda zgodilo se jc ravno nasprotno. Goriški fašij je na svoji pondeljkovi seji sprejel v tej zadevi naravnost gorostasno resolucijo, v kateri smatra gibanje za skor«i^ Šnji razpis volitev v goriško okrajno bolniško blagajno za prevratno ofenzivo proti faši?mw ter proglaša, da se bo z vsemi svojimi silami; boril proti temu gibanju. Gori$Ui fašij je torei krstil vse one mirne delodajalce im delojemalce, ki bi radi videli skorajšnji razpis vo-' litev, za prevratnike, ki se borijo proti fašizmu in katerim napoveduje brezobziren boj. In zakaj vse to?I Morda radi tega. ker nosi komisar okrajne bolniške blagafne v gumbnici. fašistovski znak in ker plačuje redno strankine prispevke? Ali pa so biii morda za ono gorostasno resolucijo meroda ni še kaki drugi osebni razlogi? Naj bo kakorkoli hoče, goriški fašij vsekakor nima pravice vsiljevah članom ene važne socijalne ustanove stanje, s katerim so oni skrajno nezadovoljni in ki naravnost vpije po ozdravljenju. ZaLo je dolžnost politične uprave da napravi Čim prej konec temu nezdravemu stanju s tem, da v najkrajšem času razpiše volitve v upravni svet okr, bolniške blagajne. — Renče. Na velikonočni pondeljek je priredilo dru.ltvo '2 KONKURENCA KONKURENCI PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: (»3) ^oc preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. Čudno razpoloženje se je pojavilo v njem. Svinčena teza mu ,e legla na telo, da se ni mogel zganiti; toda apatija, ki je ustavila njegove misli, je prehajala m mozgam so mu začeli močno delovati. Zdelo se mu ,e da ga ,e neka, od zunaj zagrnilo in pronicalo v nje^v organizem. Z vedno naraščajočo jasnostjo je čutil, da je ze videl to opravo in vse mu je bilo znano; a kar ,e bilo najbolj čudno — v njegovi obteženi glavi so vzhajale m se družile misli in predstave ki so bile popolnoma tuje njegovemu resničnemu življenju, in v tistem trenotku je zaznal nenaravno dvoj-stvenost, ki jo je doživljal. — Blaznim, — mu je šinila misel skozi glavo in oči so se mu v nemi žalosti ustavile na Valeriji Ona je bila v mrzličnem razburjenju, vila je roke in obupno ponavljala: — Stric Ridolfo, odpusti! Tedaj so se zaslišali težki koraki, vratna zavesa se je razgrnila in na pragu se je pojavil moški visoke postave, oblečen v črn žamet. To je bil original portreta. Valerija je padla na kolena in s sklenjenimi, povzdignjenimi rokami vzkliknila s pridušenim glasom: — Stric Ridolfo, odpusti mi! Snami z mene svojo kletev, vrni nam mir! Trescć se po vsem životu je baron gledal vsto-pivšega. Dobro je poznal to ponovno in resno obličje, obrobljeno z osivelo brado, te mračne oči, ki »o vpirale svoj* nepremični in žgoči pogled zdaj nanj, zdaj na Valerijo. Toda kje, kje ga je videl? Valerija je dalje govorila v italijanskem jeziku, on pa ni poslušai njene strastne prošnje in ni videl ničesar razen mračnega pozornega človeka, ki je stal pred njun s prekrižanimi rokami na prsih, Tedaj se je razlegei glas prikazni, pridušen in kakor bi prihajal iz daljave: — «Nesrečneža«! Jaz vam odpuščam, toda žrtve niso odpustile in vajini zločini niso odkupljeni. Bežita, nesrečneža, azkaj 7e vrgel na stol in izgubil zavest. neomadeževano jagnjc, ki bo Izraelu prineslo seme, je to seveda ie bol) tiščal, v OM^ svoboda. Hišni gospodar je z hizopom namazal duri: Pridi sedaj angelj, divjaj po potehl Uničuj prvence hudobnežev! Živali in ljudi! Egpčansko ljudstvo hili po ulici in se oddaljuj«. Strašna noč! Kakšna strašna, nevidna roka uničuje prvenstvo m cvet naših otrok?.. Zbor deklic zaključi ta del: Raztrgaj o Jehova vezi tvojega ljudstva! Njemu hvala in časti Bič je bil zatiralcu in sladek oče nemogočnirat TRETJI DEL. Prehod skozi Rdeče morje. V taborišču Izraelcev pri Belsefonu med morjem in puščavo. Jutranja zarja. Ljudstvo še spi v šotorih. — Mojzes pride iz šotora in zamaknjeno občuduje jutro in se spominja svol jega mirnega bivanja pri Madianitih in se neprostovoljno zamakne, kakor bi videl sladko vizijo miru. — Odmor. Oddaleč se začuje Čuden ropot, kot bi oznanjal nesrečo. Egipčani so, ki se previdno bližajo pod vodstvom Faraona izraelskemu soto-rišču Egipčani pojo od začetka skrivnostno tiho: Tukaj so šotori! Med morjem in pustinjo! Nad nje, speče vrzimo se z meči ii uničimo jih! Kralj tebi sledimo! Domovina se hoče maščevati. Smrt jim! Tedaj se zasliši glas Jehova: Zdrami ser Mojzes, in stegni desnico in razdeli morje! Mojzes sluša besedo božjo. Močan vihar se dvigne, ki prinaša vedno močnejši ropot Egipčanov, ki se bližajo. Judovsko ljudstvo vprašuje: Kaj pomeni ta ropot orožja, voz in konj? Egipčani so, o groza!... Mojzes, zakaj si nas peljal poginiti v tej strašni puščavi? Ali ni imel Egipet grobov za nas? Mojzes jih svari: O nehvaležneži, o strahopetno ljudstvo! Dvignite oči in poglejte najnovejši čudež Je-hove! Niti eden teh, ki vas preganjajo, ne bo V2Č živel! Roko sem dvignil in vode so se razdelile! Kak čudež! Kaj čakate! Dvignite šotore. 2e se dviga oblak in gre pred vami! — Izraelci gredo kot v triumfu skozi Rdeče morje tn se zgubljajo proti nasprotni obali. Egipčani pridejo utrujeni kmalu za Izraelci in se ustavijo na obrežju prevzeti od novega velikega čudeža. Egipčant so trdi od strahu, ko vidijo valove se zopet gibati in pravijo Faraonu, kako mogočen je Bog, ki se za Izraelce bojuje. V očigled tej grožnji nam pada orožje iz rok, srce nam ledeni: Faraon pa na nas divje kriči: Naprej! Naprej! Kjer so šli strahopetci, tam bodo šli tudi junaki! Vojska Faraonova se vrže v morje, ki se pa nenadoma zopet zapre in valovi potegnejo v globine vozove, konje in jezdece. — Smrtna tišina... — Marija, sestra Mojzesova (sopran) in izraelsko ljudstvo zapojo na drugem obrežju Bogu zahvalno pesem: V veke naj kraljuje večni Bog! S tem se konča oratorij. — Franqs Bevk: Bedak Pavlek, Na razna povpraševanja naznanjamo, da mladinske igre Franceta Bevka izidejo nepreklicno dne 1. maja pod naslovom prve trodejanke Bedak Pavlek. Ostale igrice so: Skrb in Smrt, trode-janka; Kralj i č in služabnik, trodejanka; Ne-uboglj'vci, enodejanka; Dobrota je sirota, enodejanka. Glasbene točke je priredil č. g. Vinko Vodopivec, ki bodo knjigi, ki jo izda . naša založba, tudi priložene. Igrice so prire- , IVT,°' - . . . . , . , jene za vaške prireditve in lahko uprizor- <*obr?. v?> ^a institut, iu daja^zad^O da ga na sv. Jeler drago proda. To pa se ni uresničik). Krompirja so bile velike množine, ne našega ampak furlanskega, ki je ceno samo rušil že radi svoje kaikovo^b m neuporabopeti za naSe ksaje. Kmetje so, zaupajoč različnim vestem iz časopisov in reklami o uvozu krompirja iz Jugot*lavtye, i izgledala zanj jako neprimerna. Do vsaj priličnih rezultatov bi se dalo priti na sledeči način. Za podlago se mora .vzeti povprečno število stotov zadnjih desetih let ali vsaj let po vojni. Na ta način primerjati množino pridelka gotovega kraja z velikostjo s tem pridelkom posejane zemžje. To naj bi bila podlaga, iz katere bi sklepali stanje letine in potem presojali domači trg. Nikclar pa in nikoli' ne zaupati kar na siepo, samo radi lepšega, in raznašati netočne vesti v svet kot čist kristal, računajoč na svojo avtoriteto. Grešilo se je mnogo ! in grešilo se bo še, ako se ne bodo gol ovi ; Ijiidj« vedli v trgovini tako koi privatnij trgovec, ki zna, kadar je treba, moičati in cfaržati vse zase, ne pa otresati na levo in desno brez zmisla in v svojo veliko škodo. M*!o manj -besed in reklame, kajti reklama ni še Jiapravila mojstra trgovca, ampak j trgovci reklamo pa že. Samo en slučai mi je znan, izjema: to je letošnji krompirjev semenj, ki pa ni prinesel lavorik. Naravnost smešna je bila ideja uvoza krompirja iz Jugoslavije dva meseca- pred dotičnfk ko>t strokovnjak, TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA t Trsta je preselila svojo centralo v ufcco Tom Manca St. 19, telefon 4439, t hišo Tržaške posojilnice in hranilnica. Istotam ima zalogo semen In kmetijskih potrebičin. LUIGI GREGORICH Tovorno iopitev In krtač TRST, Via della Ginnastica 15 TELEF. 2191 (280) Gospodarsko društvo v Skednju vknjižena zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo dne 3. maja 1925 ob 9, uri pred* poldne v zgornjih prostorih društvene gostilne, DNEVNI RED: 1. Prečitanje revizijskega poročila; 2. poročilo tajnika,; 3. poročilo blagajnika in odobrenje bilance za I. 1924; 4. razni oredlogi in nasrveti. (321) NAČELNIŠTVO. OPOMBA: Ako bi ne bilo pri prvem občnem zboru dne 3. maja 1925 zadostno število članov, vršil se bo v nedeljo dne 17. maja 1925 drugi občni zbor ob isti uri, kateri je glasom § 40 društvenih pravil sklepčen ob vsakem številu navzočih člaiiov. MIROD1LNICA MARIO FERLIN Sv. Marla Magdalena zgornja 2 Bivio. Tel. 774 MiMca Vil Ca ni II (Topi VU Matau iti raaa) prodaj* na debelo in drobno. 63 Bane, laM, čopiči, lipe, žeblji, cement, sadra, žveplo, modra galica itd. — Postrežb« na dom. Bogata izbera slikarskih vzorcev (štampov) - Velika izbera cepilnih potrebščin - PRIVATNA KLINIKA DS CICERO v POSTOJNI a Zlato, srebro, krona, I « platin, zobovja <*| # kupuje % i Zlatarno ALBERT POUtlf # Trst, Via Malini 46 % TRGOVINA kuhinjskih potrebščin, velika izbera lonče-vine, porcelane, steklenine, aluminija, emaj-liranega železa, svetilk in galanterije vseh vrst. FRANCESCO SU?Z Trst Via XXX ottobre štev. 6 (nasproti podr. Ljubljanske kreditne banke) Ugodne cen«. (268) Postrežba 2o?ni. Izvršujejo se vse Klinične In notranje operacije n: Vsa električna zdravljenja ŽARKI X Najboijii šivalni stroji so H&ineljšl materijal. 1. R. I. linlvečjs lamstvo- ---- KMETOVALCI !n TRGOVCI e Detelje Krrckina pesa Radič zelen Rcdkvice Fiicl itd. itd. Superfoafat Čilski soliter Kalijeva sol Modra galica Zve»lo KI ti i no apmu Laneno setne Bizulin Plugi Slamoreznice Gnojnične sesal k* Kose .Merkur" Žveplalniki Škropilnice Gumijevi trakci itd. itd. itd. Ijlve. Lotersfsk® izžrebane dae 18. Bari 16 Firenze 34 Milano 24 Napoli 63 Paierm« 77 Roma 66 ToririK) 6 Venezia 73 aprila 1925: 90 82 64 62 44 14 37 18 82 12 49 27 35 83 72 24 61 65 60 63 51 69 37 87 34 72 38 49 38 31 29 36 TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA ▼ TRSTU ulica Torre bianca 19 in ulica Raftineria 7 ima v zalogi: Semena: krmske pese, korenje, špinače, redkvice, grah, fižol, seme salate, radića, zgodnje in pozno zelje, cvetoči karfijol in vsa druga vrtna in cvetlična semena. Trave: laško ljulko, francosko paliovko (tra- vuljo), mačji rek in travniško bilnico. Detelje: domačo in štajersko deteI>o, inkar-natno in Iucerno. Lucerna preiskana in zajamčena, predenice prosta po L 12 kg; lucerna druge vrste po L 10.40 kg. Umetna gnojila: mešanica za Itrom-pir, 16 -18%, kalijeva sol 40°/o in čilski soli ter. Žveplo dvakrat rafinirano in ventilirano. Modra galica, angleška, v sodih. Pmii Caffaro, sredstvo za pobijanje peronospore na trti, na paradižnikih in na krompirju po L 2 50 kg. Azol v škatljali od Vt in lkg; sredstvo za pobijanje grozdnega molja, jabolčnega molja in sp'oh proti vsem žuželkam, 'ti glodajo listje ali sadje. Plugi universalni znamke Sack št. 7 in 8, znamke Baecher št. 6. Bisulin, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino. Klajno apno, čebul ček, kosfšča, lesene (rabi': itd. k nekcl o Mm]m sejmu krompirja Zdi se; da meretdajni faktor še danes ne razume, z^ika-j in kako je prišlo do' tega, da je cena krompirju tako naglo padla in da je toliko krompirja ostalo na trgu. Ciato pravi zakon trgovine je igral tu največja vlogo. Bila je namreč velika ponudba, a pičlo povpraševanje. Kako je prišlo do tega? Raznesla se je vest, da krompir gnije in da ga je malo. Res, da je krompir gnil, ampak nikakor v taki množini kot so to kmetje slikali. Da so pa to oni tako naredili so imeli ;vizrok in sicer soet enostaven — pognati ceno1 kolikor mogoče visclko. To se je delalo in se ho de'alo v trgovini. Ameriški farmerji skrivajo zaloge žita in ph le polagoma spuščajo na trg in tako dosežejo visoke cer.e. Jc sicer špekulacija na račun konzumenta, ki se prej ali slej maščuje, ampak dobiček .je pa. le tak, da ga je farmer navadno jako vesel. Tako je bilo z našim krompirjem. Tisti, ki je raznesel vest o slabi lelini, je imel pač malo pojmov in prakse glede presojanja zalog in še manj pa pozna dušo nagega kmeta v Gorah, ki je primitiven, a rafiniran trgovec. Da so priišle take množine krompirja na trg je pač kriva tudi agitacija in tisti, ki je ^gitiral — mi'slim ni delal po svojih in-tencijah ampak se ga drugi napotili do tega. Ko je kmet videl, kako ljudje iščejo dovoljenje, zahteva garancije, da ;e seme dobro in zdravo. A to se da natančno i*go<-toviii le dokler je krompir še v zemlji in na licu mesta. Žabo- pa se mora iti na mesto m tam preiskati blago. Po mojem mnenju in prepričanju se to ne da napraviti v decembru, ampak za setev 1926. je treba že sedaj poskrbeti — do avgusta, morajo biti izvršene prijave — da bo dovolj časa za predpriprave. In ko bo v Jugoslaviji, oziroma okrog Kranja krompir ie zrel in še v zemlji, prosite onega gospoda, oziroma institut, naij -s« potrudi na lice mesta. In to hvale vredno. Ne pa kar tako razkričati in manevrirati kot žongler ter begati ljudstvo, ki je itak ii vse zibegaiio od vojne odškodnine in drugih nadlog. Pa tudi ne gre namočati kar 20 vagonov, ker s tem uničite naše semenogojce v gorah, kateri vam morajo -biti tudi. pri srcu, če ste res pravi zajdlružniki. Za seme, in sicer za prvi poizkus, bo mogoče potreba nekaj manjša, približno kake 2—3 vagone. Treba je namreč imeti pred očmi, da je seme treba najprej preizkusiti, ker je možnost, da je seme tudi v Kranju po vo-jni degeneriralo. Da bi ga v tem slučaju mi sadili, ne kaže. Pa tudi na sestavo' te in ene zemlje je treba paziti. Čaisa je dovolj za leto 1926., le počasi pa sigurno naprej! Ko boste natančno prepričani o zalogi in kakovosti domačega blaga, takrat lahko govorite, a še vedno previdno! Ko bo pa že kupčija pri kraju, takrat lahko poveste vse, kar se lahko pove. Tako delasjo trgovci in tako je treba tudi pri zadrugah, da ne bo sitnosti. Polovica trgovine je v tem; Govori, kadar je čas in si gotov dejanja, trobi kot gramafon, a mo-lči, kadar ne veš zagotovo, ker drugače padeš! A drugi izrabijo konjunkturo, ki je namenjena tebi! Gomišcek. Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vezenje L 570.—, za-klopni z dvema predaloma L 720.—. JzbeM inozemskih strojev po najzmer- nejših cenali. Zaloga šivainlh strojev in potrebščin 24 cemiliiii, Trst, Via G. ccrflaccl 27 Na zahtevo se pošljejo ccniki. !6fiH KfiCiif - 0011 Pfazzs I§Icg!5 Tommsseo l\. 29 Tvornica harmonijev, cerkvenih I orgel, glasovirjev. Zaloga raznih godal, strun vseh vrst. Kupuje i;i mim vsa mmm sedela. Popmsils !n micš^snjs. | Prodaja na obroke. (254) | e an?* I %% v Gorici, Corso Vitt. Em. III. St. 14 Sprejema od 9-2 in od 2-4 CES&jBsrtaai Tovarna lakov in barv, sadra, obližev in emajla i\4T, Via S. Maurizio st. 12 (279) Telefon 29-33 ! Ugodna prilika za preprodajalce ! Httftli^ltFMf) • Oglje, Zd kurja««, mei, iebHiii v^uv.jjtnu. ^ m6Sl0i nj ni. Sprejemamo v shramb > in v komisijsko razprodajo vsakovrstno biago. «^22 RHET!JSRO-T»SDySKfl DRUSTUS Trst, Via Seffln«r!a 4, Telefoi 3S-75 Predno ka) nakupite, obiščito 4> Veliko ikladiiia pohlitv* S tvrdka Vfa R«r.t«ri 5t i - Via Mafc«4ton St. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. 118 UMU lili Via Mila Borsa 2, tal. 12-97 KUPtJJS krone, goldinarje, zlat in srebrn denar k1 ni v rabi kakor tudi zlato, srebrnino, p'atin in dragulje ter jih (65) plačuje po najvišjih ccuah. Plazza Dante FIUME (S^IJEKA) Piazza Dante Učenko z zadostno izobrazbo sprejme oeletrseufnn z menuEikt ure Vinko Sket - II. Bistrica Glavnica: Lit. 10,500,000 potpuno uplaćenih. Prima Štedne ubike uz itaJpovoUnfie uvjsta. Podi@ljyje zalntove i\a papire Ig se uopće bavi svim bankovnim i šf&dš&nSštfJim poslovima. 127 Telefon br. 7-34. - Dopisništvo br. 10-49. - Ravnateljstvo br. 6 87. - lnterurb. 797 ALOJZU POVH Piazza Garlbaidi 2, I. nadstr. Telefon 3-29 Največja zaloga ur in zlatenine v Trstu. Prodaja tudi na obroke m\ (GRADSKA ŠTEDI OM Xfl) \ LJUBLJANI (C^flDSKfl ŠTEPiOHTO SREDA ♦ m DAROVI Za podružnico Sol. društva pri Sv. Jakobu daruieio pri omizju aovoporočenc«v g. Ivana Sila in g.čne Terezije Mavrič, in sic«r novo-poročeirca L 10, ker je prišel zopet v naš^ register L 2, Poropat 2, ker jo je vščipml L 1, Opara 2, ker se odpove zakonskemu stanu L % BabiČ, Kobal. Kastelic, g-čna Mavric, Furlan J., N. N. 2, ker je predstavil dve ffei, Jankovič ker je prepozno priSel vsak po L 2; skupaj L 35. (Denar hrain g. J. Kobol). O priliki prireditve na Dobrovem (Brda) so bili nabrani sledeči zneski: L 100 za ubožno kongregacijo na Dobrovem -(izročeno županstvu); L 25 za slov. siro-tišče v Gorici; L 25 za Sol. društvo in L 25 za ponesrečence na Volčji dragi. (Denar za Š. dr. hrani goriška uprava). Borins poročila« DEVIZE Amsterdam od 966.— do 980.— Bel eija od 123 M> do m.o'*: Pariz 127.75 do 128.50 London od 116 75 do 116.»f> ; Nev York od 24 30 do 24.41.'; Španija ounaj oa t.03^8 do 0.0346; Zagreb od 39 JO do 39.50. VALUTA; Avstrijske krone od 0.0335 do 0.0345 dinarji od do 3'd.40 : dolarji od 24.20 do 24.35; novci po 20 frankov od 93.— do &5 — funt Šter-lingod i 16.05 do 116.85. Beoečyske obveznice 77.50. NOVI HITRI TEČAJI JEZIKOV ŠoliJIerutz Vpisovanj*: ob delavnikih 9— 21 VIA TORRE BIANCA 21 Edina zaloga drobnarije na debelo Eugenio Pincherle Gorica, Plazza della Slltorla 24 Telet. int. 166 Uetaaavijena I. 1855 Najstarejša tvrdka vtej stroki Priporoča se trgovcem, kramarjem in krošnjarjem. 281 Zmerne cene. Postrežba točna. STANJE VLOŽENEGA DENARJA preko 125 milijonov dinarjev ali 500 milijonov kron. — SPREJEMA VLOGE na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obreslovanju. ZLASTI PLAČUJE za vloge proti dogovorjeni odpovedi v lekočem računu najvišje mogoče obresti. JAMSTVO za vse vloge in obresti, iudi tekočega računa, je večje kakor kjerkoli drugod, ker jamči za nje poleg lastnega hrsnilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem in davčno* močjo. Ravno radi tega nalagajo pri njej tudi sodišča denar mladoletnih, 2upn> uradi cerkveni in občine občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajt ■ svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar popolnoma varen. 111« TRST Via Carducci št. 20 ^ luksozno in navadno feb_ Telefon 42-33 Specijaliteta masivnih sob iz bukovega lesa, po zmernih cenah. čsS