Mravovci v Martuljku
Letos je taborni3ci odred ČRNI MRAV organiziral tabor v Martuljku. Taborniki so razpeli šotore na jasi ob Savi, kjer so preživeli sedemnajst lepfli dni. Kako pa so se imeli, vam bo pokazal kratek odlomek iz njihove taborne.
SREDA.23. 7. 1975
Vstali smo ob pol sedmih. Po vsa-kodnevnih opravilih smo imeli zajtrk. Dežurni so se pri zajtrku po-sebno zabavali, saj so morali nepre-stano bedeti nad marmelado, ker so se po njej hotele sprehajati muhe. Od časa do časa so sicer kakšno muho z nožem razpotovili na mar-meladi, vendar se taboreči niso dosti zmenili za to in z veseljem po-zajtrkovali.    .
Po ocenjevanju šotorov smo imeli gozdno šolo: orientacijo. Cekar je taborečim strokovno razlagal, kako se v gozdu lahko izgubimo - in se-veda zopet znajdemo. A razlagal je skoraj zastonj, ker je sonce močno piipekalo in so posiušalci raje na-stavljali noge soncu kot ušesa Ce-karju. Po dopoldanski gozdni šoli smo samoupravno sklenili, da bomo pomalicali kekse, ki so bili priprav-ljeni za obiskovalce. Po tej čudoviti malici smo imeli prosto.
Ker je ekonom prinesel meso za polpete prepozno, se je kosilo za-vleklo v pozno popoldne. Po kosilu smo se odšli kopat na kopališče ho-tela Spik. Nekateri so se odločili, da bodo osvajali veščino plavalca. Med njimi je bil tudi Benidi, ki je prvič skočil na glavo in tako požel aplavz. Prav tako je ,,pod" vodo preplaval bazen. Ko pa bi se moral potopiti in pnnesti iz vode kamen, je popol-noma odpovedal. Toda tudi drugi so morali po večkrat poizkusiti osvojiti točke, saj je bila voda precej mrzla. Skratka, kopanje se je veselo kon-čalo.
Vrnili smo se v taboi. Voj je leno ležal na odeji in bral James Bonda. Ko smo ga prestraali, je ugotovil, da res ni prostora, kamor bi se lahko skril pred radovedneži. Upal je, da bo lahko vsaj dve urisam, vendat so se mu upi razblinili.
Ravno sva z Gugutko pripravljali večerjo, ko sva v taboru zaslišali Vojca: ,,Vsi stran!" Seveda sva bili radovedni in sva pogledali proti ta-boru.
Taboreči so se gnetli okoli Sančo-vega šotora. Ko sva se piibližali »-toru. sva ugotovili, da je v šotoru ,,kača", kot so ji rekli taboreči. Končno so po dolgem iskanju na3i pod nahrbtnikom slepca, a v taboru je imel preplah posledice še ponoči, saj  so  Zoki. Smejko in Lile odšli
spat kai k Zgagi in Bisi.
Za večerjo so - na najino začude-nje - lačni taboreči ugotovili, da je odlična, pa sva to še dopolnili s kompotom. Ko pa sva zagledali kup posode, ki jo je bilo treba pomiti, naju je minilo veselje. Toda kljub temu sva jo pomili.
Že nekaj dni v taboru govorimo, da bi od3i na dvodnevni izlet na Skilatico. Ker pa je pot v začetku piecej nevatna, se je naš Vojkec-Sekularac odločil, da se bo zjutraj sam odpiavil na ogled piek Kiižke stene. Takoj je zavladalo v taboru veselje, saj smo se vsaj za nekaj &sa osvobodili Vojca.
Taborni kronist Dominik
et comp.
MUC