PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE1 ljubljena, sobota, 3. avgusta LETO XXIII. Stev. 180 (Zdaj a en tiska Časopisno zax-o2nisko podjetje •ljudska pravica- direktor podjetja lev MODIC glavni en odgovorni UREDNIK rvAN Šinkovec List t2ha]a »sak dan razen petka - cena 10 dinarjev ■IJDOtK* PBAVICA. OSTANOVUELNA L OKTOBRA UM - MED narodnoosvobodilno BORBO IB IZBA* ;ALA KOT 14-DNTSVNHS m r ED NIK — OD OSVOBODITVI DO L JULIJA 1851 KOT DNJEV-NTK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1853 IZ BAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO* S TI Z »BORBO« Načrt zahodnih sil o arktični in evropski inšpekcijski coni , London, 2. avg. (Tanjug). Po razgovorih, ki jih je imel »oster Duiies zadnje dni z zahodnoevropskimi državniki, so opustili vse svoje dosedanje pomisleke glede ameriških načrtov o začetnih ukrepih za razorožitev. Danes je ameriški ZUnan-ii minister v ožjem razorožitvenem odboru OZN končno sam razvil načrt o dveh conah — na področju Arktike •n Evrope, v katerih naj bi z letali in na suhem kontrolirali oboroževanje prizadetih sil. ^■gOVOrMtirih zahodnih de-žitvp„ iV °žjem odboru razoro-vanin'lkomi?‘je OZN, ob sodelo-in o',}nani'h ministrov Dulle- tai^ada]jevaH.LI°yda’ S° “ VČ6 tud; f'on^otluise je včeraj mudil Opravljale naj bi jo posebne sku-Pinpmf81!.0'08^' .zunanji minister pine, ki bi imele ustrezna pooblastila. V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da Stalni svet Atlantske zveze ni imel nobenih pripomb k najnovejšim zahodnim predlogom. Sovjetski predstavnik Zorin je izjavil, da si pridržuje pravico na zahodne predloge o upostavitvi inšpekcijskega si- Kontrola naj bi obsegala vse vrste inšpekcije: letalsko, z opazovalnimi središči na zemlji, in sicer v glavnih pristaniščih, železniških križiščih, na glavnih cestah. in pomembnih letališčih. rmean ,zunanJi družil se je popoldne pri- Trije a/'£°v°rom o razorožitvi. Učil; „ah,°.dn> ministri so pro- •kiminV ,T0 posebne delovne dai> Prei nStrol5"vnjakov, ki je TPraš-irJ ProiH>la ostala tehnična gov oarlJa’.'hirajoča Jz predlo-dat^iij ji1 'n5pekciji in do- kontrnl,.^ £°v ° conah za til v f na suhem. Popoldne je Sestanpl-°rei^n OfficeR tudi nov člani r]„i zui}an j ih ministrov s nih dr?=e^ac'i vse^ štirih zahod- Q f® V. lodifiV,^0 osehnih stikov za- ^r°Sih ,rn!nist.rnv v tukajšnjih njih nrli„-'i.,ujej0> da SO se na Hii j V. da bodo ZDA v ime-Hov načt držav predložile to' načeli. % nasledniim' glavni- 2&ieiaLpl?l!ka 'nšpekcija naj bi Tietskp !no ozemlje ZDA, So- 2. e *T««L.in Kanade. T^ilat. Sovjetska zveza za ]agale j Predlog, bodo ZDA pred u?ačen načrt o letalske stema. Takoj nato pa je pripomnil, da zahodni predlogi ne obsegajo ameriških oporišč v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Ko je naglasil, da bo proučil zahodne predloge, je Zorin v svojem govoru dejal, da ga nekatere točke presenečajo. Kot primer je navedel, da na področju Arktike ni žive duše, kaj šele vojaških naprav. Nobena izmed predlaganih con, je rekel Zorin, pa ne obsega oporišč Atlantskega in SEATO pakta v Afrik1, na Japonskem in v Pakistanu. Na koncu svojega govora je Zorin poudaril potrebo neposredne sklenitve sporazuma o opustitvi atomskih poskusov, ne da bi to vprašanje povezovali z drugimi ukrepi za razorožitev. Zunanji minister Dulles je nocoj po petdnevnem bivanju v britanski prestolnici odpotoval v Washington. Znanost za človeštvo Razgovor našega sodelavca z Noblovim nagrajencem prof. Paulmgom, udeležencem mednarodnega simpozija za vodikovo vez v Ljubljani Mednarodni simpozij za vodikovo vez, ki se je začel v ponedeljek, 29. julija v Ljuljani, se je danes končal. Udeležilo se ga je več kot 150 znanstvenikov z vsega sveta. Eden najvidnejših strokovnjakov in osebnpsti na tem mednarodnem srečanju je vsekakor prof. Linus Pauling. Marsikdo se še spominja letošnje spomenice ameriških znanstvenikov o prepovedi poskusov z atomsko bombo. Prof. Pauling ni bil le eden tistih, ki je ta proglas podpisal, marveč je bil tisti, ki je to akcijo sprožil. Prof. Pauling je tudi Noblov nagrajenec. S to nagrado ga je počastila Švedska akademija znanosti in umetnosti leta 1954. Tako je morda eden prvih, če že ne celo prvi Noblov nagrajenec, ki je prišel k nam na uradni obisk in imel pri nas predavanja o svoji stroki. Nekateri ljudje se-očitno ne 'stili širokih kretenj, ki jih je ta zavedajo svoje privlačnosti. Nji-| ko lahko razumeti in skoraj ue hov čar je morda prav zaradi te- mogoče opisati, ga tolikanj bolj pristen in nenarejen. Takšen je prof. Pauling. Do vsakega je enako pozoren in z vsakim enako prisrčen. Naprosili smo ga za krajši razgovor. Odgovoril je z eno ti- »Pridite jutri opoldne. Boste utegnili? Čakal vas bom. Ce bom na predavanju, me kar pokličite. Morda ste že sami opazili, kje sedim. V prvi vrsti.« Naslednjega dne smo naleteli nanj, ko je ravno stal pred okrepčevalnico v inštitutu »Jožefa Stefana*. Naročal si je pi- jaco. »Malinovec z vodo!« je dejal pravilni slovenščini in z male trdim izgovorom. Nato je opazil v pravilni slovenščini in z malce zgovorom. Na nas in se nasmehnil: »Aha, tisk. Stopimo gor. Tam pri oknu je lep prostor. Kaj bi želeli vedeti?« (Nadaljevanje na 2. strani) Ko&tioi; Segala *®n’,evropski coni, ki bi Urala, načrt o letalsko ii evrop Velike Britanije do 3. '{£ skuSov ,Zadeva opustitev po-?ahodnp j »mskim orožjem, bodo jale na tza.ve še nadalje vztra- SVdaSte°-em Preišniem žiti 0(j •“ opustitve ni moč lo-^niskih °PUstitve proizvodnje DuIIp« s?ovi v vojne namene, davi je ,7 Foreign Office« ? dele,,,*. a*j®val posvetovanja 0l,čnpw, 1 Zahodnih držav o a° razorr.^?’3^11 načrta za del-tk„*°r°zitev. V zadniem tre- "«tku 0v're, ko namreč nastale nove ’ "er In m_ ?aWvah dežpi’ n ' predloge zahod-'• -el 0 ski inšpel JOŽE BRILEJ O POBUDI ZA SUNFED Na prelomnici v delu Gospodarsko-socialnega sveta OZN Generalna skupščina OZN ne bo mogla prezre« priporočil ogromne večine v Svetu — Nove metode v mednarodnem sodelovanju na gospodarskem in socialnem torišču Ženeva, 2. avgusta (Tanjug). Ob zaključku 24 zasedanja | 2e naštetisklepi letošnjega rrosoc ie vodia jugoslovanske delegacije dr. Jože Brilej (Zasedanja ECOSOC, je zaKijuc v izgovoru z dopisnikom Tanjuga izjavil, da je bilo letošnje dr. Brilej, dovolj jasno pnčajone ženevsko zasedanje Gospodarsko-socialnega sveta OZN po samo o krepitvi zavesti in čeda j | mnenju večine delegacij v zadnjih letih eno najuspešnejših, i večji medsebojni odvisnosti naro-»Ceprav je tudi na tem zasedanju prišlo do izraza več negativnih teženj, med katerimi je bila težnja po zožitvi dejavnosti raznih organizacij OZN pa tudi samega ECOSOC najmočnejša, je Svet na tem zasedanju vendar sprejel več sklepov in priporočil, ki pomenijo prelomnico v dosedanjem delu sveta.« Po dolgoletnih in dostikrat ne-1 kov v nujnih mednarodnih g< plodnih razpravah o mednarod-1 spodarskih vprašanjih je Svet nem finansiranju gospodarsko! sprejel tudi novo metodo obrav-slabo razvitih dežel je Svet navanja teh vprašanj, ki utegne z ogromno večino sklenil pozvati privesti do tesnejšega gospodar- • skega sodelovanja vseh dežel, ne glede na njihove družbene sisteme ali politične grupacije. V skladu s tem sklepom bo generalni sekretar OZN še to jesen sklical manjše število gospodarskih stro- dov, marveč tudi o izredno važni vlogi OZN v organiziranju tesnega mednarodnega sodelovanja na vseh področjih. Morda ni pretirano reči, da je Gospodarsko-socialni svet tokrat bolj kakor na , .. i prejšnjih zasedanjih izpolnil to v nujnih mednarodnih go- nai0g0. Generalno skupščino OZN, naj v , - „ez . .. ta namen ustanovi poseben sklad. 0r>troli n° ‘e*alski inšpekciji in Čeprav sklad še ni ustanovljen, Učili na . ..8u"en» še enkrat pro- bo treba do njegove ustanovitve *e. V pa sveta Atlantske zve- in poslovanja premagati še mno- SlSestaHjen%feJr"^tTn°Ldrnoe ne bo'moglTpSetf teffva^no! kovnjakov iz raznih delov sveta, današnjem sestanku z nen »ih finejše Predloge zahod- poročilo svojega glavnega organa, ^ ™ _bodo pomag^ , J* natelmk odgovornega za ukrepanje v mednarodnih gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanjih. S sklepom o mednarodnem posvetovanju vlad in strokovnja- SZ odločno zavrača berlinsko deklaracijo zahodnih sil tzav. Dullesovi predlogi v* k Re-N °*Jega odbo- Nnih dp* 1 v imenu štirih za-iDek«ijskifc podal Predlog o in-°8u bi*1.1". wnah. P« tem pred-t en>Uih 7^P. ci’° opravljali na Aljaski in Aleutih, #vJetska zveze. Ce bi Prispevek OZN za madžarske begunce pri nas Ženeva, 2. avg. (Tanjug). Visoki »reirka vlada .J! komisariat OZN za begunce je do c0nn bi določili i s tai» delil kot nadaljnji prispevek zl hi obseirain I vzdrževanje madžarskih beguncev 0Ualske Yj Narodni banki v Beogradu deponi-O dele Ali Im ra vsoto 400.000 dplarjev. Visoki C a^e, Aleutov in’ir P1i komisariat za begunce je doslej ■i hi se g." Kurilov. cia 1 Jugoslaviji za vzdrževanje a za oovJet»ka zveza lz- »ekl: li«e<5laSajo .od teh načrtov, tufl. naJ bi dežele nada- j. Za cvroniu jo odl'e‘U11 > jUgu P “ ozen>lla. k« me- Žil Zah<»du n T sevRrne širine, 2?*‘«rna , °u10" vhodne dol- I* aolŽlnp do RO« vzhod- lliela nrj.j, Sovjetska zveza leM bi «e Za nesPreJem- tnS *nSppko-i ! PORalati o ome- ^ no^n3skI coni v Evropi. jea=en del ozemu bi obse*a,a f. *•> dniirih ^ la Sov.letske zve-Ne. n,«'h dežel vzhodne F.v- madžarskih beguncev okoli 1 milijon 150.000 dolarjev. Moskva, 2. av?. (Tanjug). Na današnjem sestanku z novinarji tisk v zu- njem proučevanju tega vprašanja, j nanjem ministrstvu Iljičev go-Svet je proučil poročilo gene- i voril o izjavi zunanjega ministr-ralnega sekretarja o socialnem stva, v kateri je izražena ostra položaju na svetu in je sklenil kritika berlinske deklaracije za- priporočiti vsem vladam, naj razširijo mednarodno sodelovahje na socialnem torišču, zlasti pa naj vzpodbujajo razvijanje posebnih stikov kakor tudi večjo izmenjavo izkušenj na socialnem področju. hodnih držav o nemškem vpra šanju. SZ očita zahodnim državam, da nočejo združitve Nemčije, ne sporazuma o razorožitvi. Čeprav je berlinska deklaracija po svoji zunanji obliki po- Spet britanske bombe na omansko uporniško središče Nizvo Kairo, 2. avg. (AFP). Predstavnik omanskega imama v Kairu je demantiral vesti, da so dem kamionov streliva. Imamove čete so v bojih ujele sultanovega brata Tereka Bin Taimura, po- .... ■/.¥& Wf *{'■ n,-'> .....v, -m.. KR NBP0VFD obilno*v""*’0*0' *■ *VKU,,a w 8t°mn?'emPera0tIuransklh urah delno 2'n). v PrinvJJ, mod 9 ln !tot>tni !LVne tenvnS 19 "toptnj. N«1-< C' med 26 ln 30 r Nad ' ’ra,n» mPe0g,S;ka,<*rlh ko,,1‘ ustai/" ?redn.)0 Evropo se s® 'Hotn,^a Dr,H'ika P?dro«Je vlsokc-^ pa 8. ‘ Atlantske frontal- ®natn211 ln vPllvaim po zel° ttfavlJ0 £ iu*L° v davnem na s®verno Nemčijo. ; V: Trdnjava Nlzva, kjer je zdaj središče upornikov v Omanu. — Omanski imam sc Je uprl sultanu prvič že pred dvema letoma. Tudi takcat so sc vmešali v spor Britanci, kakor priča gornja slika uporniške enote v mestu Izki po-j veljnik omanskih sil Hamd Ben ložile orožje, pač pa je dejal, da Saud in sedem njegovih ljudi pa so čete imama Alija dosegle po- je izgubilo življenje ob neki eks-membno zmago nad Sultanovimi; ploziji. oddelki. V teh bojih je izgubilo j Balirein, 2. avg. (Reuter). Bri-življenje 55 pripadnikov suita- ] tanska letala so včeraj nadalje-nove vojske in en britanski pod-1 vala napade na položaje uporni-oficir, zaplenjenih pa je bilo se- kov v Omanu. Pet letal je bombardiralo Nizvo, kjer je glavni štab omanskega imama. Omanski zunanji minister pa je izjavil, da sultanove čete obkoljujejo upornike. Kairo, 2. avg. Tukajšnji radio poroča, da se je generalni sekretar Arabske lige Hasuna sestal z ameriškim veleposlanikom v Kairu Hareom. Po sestanku je Hasuna izjavil, da se je razgovor nanašal na razna vprašanja arabskega sveta, med drugim tudi na vprašanji Omana in Al žira. Priprave na obisk Vukmanoviča v Tajski Bangkok, 2. avg. (Tanjug). Tajski (siamski) zunanji minister Vaj-tajakon je sprejel jugoslovanskega izrednega poslanika Zdenka Stambuka in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. Govorila sta o bližnjem obisku podpredsednika Vukmanoviča na Tajskem. svečena združitvi Nemčije, v bistvu ni v zvezi s tem vprašanjem, in da je njen glavni namen, da bi vprašanje razorožitve povezali z nemškim vprašanjem, je pripomnil Iljičev. Berlinska deklaracija sloni na napačni trditvi, da je nemško vprašanje glavni vzrok sedanje napetosti v mednarodnih odnošajih. SZ meni, da so vzroki napetosti v hladni vojni, v oboroževalnem tekmovanju, v grožnji z atomsko vojno. Iljičev je nadalje izjavil, da zahodne države v berlinski deklaraciji niso povedale nič novega. V glavnem so se omejile na ponavljanje predlogov, ki so jih sprožile pred dvema letoma na konferenci 'zunanjih ministrov v Ženevi. V sovjetski izjavi je nadalje poudarjeno, da je berlinska deklaracija mišljena kot propagandna spletka, da bi. podprli Adenauerja na septembrskih volitvah. Razen tega pomeni vmešavanje v notranje in celo v volilne zadeve Nemčije. Zahodne države so s svojo izjavo znova stališču, da so zahodne države odgovorne za razmere v Nemčiji. SZ se je v svoji politiki nasproti Nemčiji držala prevzetih obveznosti, vtem ko politika zahodnih držav docela nasprotuje obveznostim velesil v povojnem razvoju Nemčije. Kar zadeva tisti del deklaracije, v katerem nakazujejo možnost razgovorov z ZSSR o združitvi Nemčije in poroštva Sovjetski zvezi ter deželam Vzhodne Evrope, zunanje ministrstvo ZSSR poudarja, da je ZSSR zmerom pripravljena podpreti težnje nemškega naroda po skupni demokratični in miroljubni državi. Takšna Nemčija bi bila steber miru v Evropi. SZ bi bila pripravljena nuditi ji posebna poroštva glede neodvisnosti in varnosti. Deklaracija pa kaže, da je bonnska vlada proti razorožitvi in zmanjšanju napetosti na svetu. Bonn se noče pogajati z vlado Vzhodne Nemčije, marveč samo z vladami zahodnih držav, če- izpričale, da nočejo ne združitve prav je združitev Nemčije pred-Nemčije ne razorožitv^. SZ je na I vsem stvar Nemcev samih. Gostje iz Gruzije Beograd, 2. avgusta (Tanjug). Funkcionarji CK ’ Komunistične partije Gruzije so prispeli včeraj v Jugoslavijo. Pri nas bodo prebili dva tedna kot gostje CK ZKJ na počitnicah. V skupini gruzijskih partijskih voditeljev so prvi sekretar CK KP Gruzije Mžavanadze s soprogo in hčerko, sekretar CK KP Gruzije Kada-gidze s soprogo, prvi sekretar Oblastnega komiteja za Avgarijo Mamuladze s soprogo, predsednik Sveta ministrov Abhaške avtonomne republike (Zvezna republika Gruzije) Bgažba s soprogo in funkejonar v CK KP Gruzije Caburdanidze. Danes dopoldne so gruzijski potovali na Hrvatsko, v Slovenijo, na Brione ter v Dalmacuo. Z njimi potuje sekretar CK ZK Srbije Jovan Veselinov. Ho Si Minh v Budimpešti Budimpešta, 2. avg. (Tanjug). V Budimpešto je prispel na uradni obisk predsednik DR Vietnama Ho Ši Minh, ki bo na Madžar-* skem ostal do 5. avgusta. Sinoči je bil pri predsedniku Predsedniškega sveta Madžarske Istvanu Dobyju. Včeraj so se začeli tudi razgovori med partijskima delegacijama obeh dežel. Vietnamsko Partijo zastopata generalni sekretar Ho Si Minh in član politbi- partijski funkcionarji položili ve- ] roja Huan Van Huan, madžarsko nec na grobove osvobodilcev Beo- pa člani politbiroja CK Kalai, Kis, grada. Gostje iz Gruzije bodo Marosan in Miinich. Danes bodo v Ljubljani odprli II. jugoslovanski izvozni sejem Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo danes ob 11. dopoldne otvoritev II. jugoslovanskega izvoznega sejma. Prireditev bo odprl podpredsednik Zveznega komiteja za zunanjo trgo- ponedeljek sklicalo Združenje lesnoindustrijskih podjetij LRS strokovno posvetovanje, ki bo ob 10. uri prav tako v kino dvorani Gospodarskega razstavišča. O problematiki naše zunanje trgovine vino Vujiča Gainovič. Ob 12.30 bo s posebnim ozirom na izvoz konč- v kinodvorani Gospodarskega i nih izdelkov lesne industrije bo razstavišča posvetovanje predstavnikov izvoznih in proizvodnih podjetij, na katerem bo govoril podpredsednik Gainovič, v diskusiji pa bosta sodelovala tudi predsednik Zvezne industrijske zbornice Todor Vujasinovič in generalni tajnik Zvezne zunanjetrgovinske zbornice Ivo Barba-lič. Za potrebne informacije inozemskim in domačim interesentom je Zvezna zunanjetrgovinska zbornica na sejmišču uredila svoje predstavništvo. V vrsti posvetovanj za posamezne stroke našega izvoza je za govoril dr. Saša Reicher. Razstava izvoznega blaga bo zbudila tudi zanimanje širšega občinstva. Zlasti je priporočati obisk kolektivom naših proizvodnih podjetij. Da pritegne čimveč obiskovalcev, je Gospodarsko razstavišče pripravilo dve lepi nagradi, in sicer motorno kolo OB DRUGEM SEJMU IZVOZNIH ARTIKLOV Izvoz Slovenije v prvem polletju Lani v prvih 6 mesecih vrednost izvoza 6866 milijonov, letos pa že 894? milijonov — Hkrati se je povečal tudi uvoz, in sicer za dobre 3 milijarde in pol Izvoz lz Slovenije v prvi polovici tega leta kaže precejšnjo enakomernost za razliko od preteklih let, ko Je vrednost Izvoza precej nihala oziroma je bila v prvih mesecih nizka ter se zatem postopoma dvigala. Skupna vrednost Izvoza v prvem polletju je dosegla 8.947,000.000 dinarjev, kar predstavlja v primerjavi z vsemi dosedanjimi prvimi polletji rekordno raven. Lanski izvoz v tem času, ki je ; važnej je izvozne panoge živino-prav tako prekoračil vse dote- I reja, tekstil in kmetijski pridelki, danje, je znašal 6.866,000.000. Med j Izvoz tekstilnega blaga se je v posameznimi panogami je na j primerjavi z lanskimi meseci pre-prvem mestu naše tradicionalno i cej povečal, medtem ko je med »Coiibri« tovarne »Tom^T in pa | ^.vo?no1 blago: les in lesni izdel-! poljedelskimi artikli najmočneje ................................ ~ i Iri Trr Ima \r loto i7iro7amrt hmoli A/Ton nAsamPrnimi električni štedilnik tovarne Tobi. Obe nagradi bosta na podlagi vstopnic izžrebani v nedeljo, 11. avgusta ob zaključku sejma. ki. Iz leta v leto izvažamo več končnih izdelkov. Za proizvodi barvaste metalurgije, ki zavzemajo po vrednosti drugo mesto v izvozu naše ožje domovine, sodijo med naj- Od Črnomlja do Sarajeva Taborniki na partizanskem pohodu v Jajce Pred tednom dni »e Je napotila! nekaj tudi z vlakom. Na poti iz i bili v Mlinem in v vasi Malo Oči- •kupina slovenskih tabornikov iz TiWn Vnr<>n{.. nrni: rTriKIni ... 4» mo,2nl TUr. ™ Črnomlja ▼ Jajce po poti, ki jo U prehodila slovenska delegacija, ko je potovala na II. zasedanje AVNOJ v Jajce leta 1943. S tega potovanja nam je starosta pohoda Rudi Wole poslal naslednje pismo: Drvar, 30. julija. Naša skupina je doslej premerila že precej kilometrov peš, z avtomobilom in Titove Korenice proti Udbini nas je vztrajno močil dež. Kljub temu nas dobra volja ni zapustila. Včeraj smo dosegli pravcati je, kjer je imel maršal Tito po umiku iz Drvarja postavljen svoj šotor. Danes smo si ogledali muzej in votlino v Drvarju. Z iz- S0NCE PRIPRAVLJA NOVO OFENZIVO Letošnje muhasto poletje nam dela prav vsem sive lase. Sprva nas je sneg sredi maja prisilil, da smo izvlekli iz naftalina zimske suknje, potem nas je mučila vročina, da smo bili kot živi studenčki, in zdaj spet dež, ki moti prav vse, od kmetovalcev pa do »dopustnikov«, ki zaman upirajo oči v deževne oblake in željno čakajo sonca. Meteorologi pa nam sedaj zagotovo obljubljajo ustalitev lepega poletnega vremena. Ne samo to, napovedujejo oelo silno vročino, ki ne bo manjša od one, ki nas je kuhala konec junija. Do 10. avgusta nas bodo presenečale še krajevne nevihte z močnimi padavinami ln začasnimi ki ie bila za Hrvatsko tako ohladitvami. Kasneje pa meteoro- . usodna. logi zanesljivo,obetajo Jasno ln Včerajšnji in današnji dan sušno poletno vreme s silno vročino. Meteorologi v svojo napoved ne dvomijo, možne so le nebistvene nevihtne motnje. Tol »rekord«. Premarširali smo 35 ki- rednim zanimanjem smo. sledili lometrov. To je precej, če dodam razlagam in razstavljenim doku-še, da je bil ta del poti doslej i metom o ponesrečenem zračnem najhujši. Pot nas je vodila vedno napadu Nemcev na Drvar, po soteski Unica, delno pri po-; Danes bomo krenili spet na bočjih planine Siljevice ao Dr- začrtano pot in se podali proti varja. Livanskemu polju in od tod da- Se sedaj, ko smo globoko v 1 je proti Jajcu, kjer bomo svojo Bosni ,ne moremo pozabiti tople- pot zaključili in se z vlakom od-ga in prisrčnega slovesa v Crnom- peljali v Pale pri Sarajevu na lju. Organizacija Zveze borcev II. zlet tabornikov Jugoslavije. ie storila mnogo, da smo s tako lepimi občutki odšli na pot. V Otočcu smo si hoteli ogledati tamkajšnji muzej narodne osvoboditve, toda v vsem okraju nismo mogli najti človeka, ki je nosil seboj ključ muzeiskih vrat. j Tako smo se podali dalje proti Plitvičkim jezerom. Njihova lepota nas je obilno oškodovala za vse prestane napore. Po Krbavskem polju smo se zaradi hudega dežja v duhu prav lahko postavili za stoletja nazaj, ko je pod podobnimi okolnostmi divjala tod strašna bitka s Turki, sta bila posebno zanimiva. Pot nas je vodila po krajih, kier je živel in deloval leta 1944 Vrhovni štab NOV. Tako smo včeraj R. W. Uspeh jugoslovanskih študentov na festivalu v Moskvi Sodelovanje umetniške skupine jugoslovanskih študentov na svečanem jugoslovanskem večeru v okviru šestega mladinskega festivala v podružnici Velikega gledališča so moskovski kritiki zelo povoljno ocenili. Direktor Velikega gledališča Culaki poudarja v včerajšnji »Pravdi*' izredno vigranost skupine, njeno veliko umetniško raven in čut za ansambelsko izvajanje. Poslušalci so, kakor je treba, ocenili čistost izvajanja, elastičnost in niansiranje zbora. Glede drugega dela programa pravi Culaki, da je plesna umetnost Jugoslavije izzvala močan vtis na gledalce z raznovrstnostjo plesov, izredno lepoto kostumov in izvirno spremljavo. Kritik pravi, da se je koncert na koncu spremenil v manifestacijo bratstva ln prijateljstva med narodi. 1 Seminar za tuje slaviste I i Pod pokroviteljstvom filozofske fakultete zagrebške univerze se je začel včeraj v Zadru seminar za tuje slaviste. Prvi del seminarja bo v Zadru, drugi od 16. do 31. avgusta pa v Zagrebu. Komisija za kulturne stike z inozemstvom je za seminar podelila 38 štipendij, medtem ko bo 20 študentov prisostvovalo seminarju je to podjetje v prvih šestih me' na lastne stroške. Zastopani so secih letošnjega leta s svojimi le-slavisti iz Francije, Avstrije, Ve- tali na 5 stalnih in 9 sezonskih like Britanije, Zahodne Nemčije, domačih ter na 9 mednarodnih Holandije in Italije pa tudi iz progah prevozilo 30.000 potnikov ZDA, Švedske, Danske in drugod, ali pet tisoč več kot lani. zastopan hmelj. Med posameznimi izvoznimi artikli se kljub precejšnjim domačim potrebam uvršča mecf- večje izvozne postavke tudi črna metalurgija, saj smo samo v juniju Izvozili za 126 milijonov njenih izdelkov. NAJVEČ IZVAŽAMO V ITALIJO V razdobju prvih šestih mesecev zasledimo še vedno negativne posledice zapore Sueškega prekopa in tudi naša zunanjetrgovinska dejavnost ni mogla biti v večji meri usmerjena v azijske in nekatere afriške države. Naše izvozno blago je našlo kupce predvsem na bližnjih trgih, to je v evropskih državah. Med državami, uvoznicami našega blaga, je na prvem mestu sosedna Italija, kamor smo izvozili v prvem polletju raznega blaga v skupni vrednosti blizu 1.600.000.000 dinarjev. Kljub znatnemu napredku, ki ga dosegamo iz leta v leto, pa vrednost našega uvoza še vedno znatno presega izvozno vrednost. Čeprav primerjava ene same republike ni odločilna, vendar daje vsaj približno sliko celotne zunanjetrgovinske dejavnosti v obeh smereh. V prvi polovici letos je bil naš izvoz namreč po vrednosti večji, kot je znašal uvoz v istem času minulega leta. Vendar pa se je uvoz v prvih šestih mesecih letos zopet dvignil za več kot tri in pol milijarde dinarjev. To dejstvo hkrati jasno govori, da moramo storiti še resne napore za izravnavo oziroma uravnovešeni e naše zunanjetrgovinske bilance. S. Prvo skupno zasedanje ljudskih odborov mariborskega in ptujskega okrasa Za predsednika združenega OLO Maribor so izvolili Milana Apiha Maribor, 2. avg. Takoj po zadnjem zasedanju OLO Maribor je bilo danes v tukajšnji dvorani Ljudske prosvete združitveno zasedanje ljudskih odborov dosedanjega ptujskega in mariborskega okraja. Prvega skupnega zasedanja sta se udeležila tudi član Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Tone Bole in zvezni ljudski poslanec dr. Maks Šnuderl. nxmiK Štiriinpetdesetletnih »ta denske vstaje in tnnajstlebnco razglasitve prve makedonsK republike so včeraj prosla v vsej Makedoniji. .--ni. Na konferenci predstavni žeta Tramška. Razen tega so izpopolnili vse svete in izvolili nekatere komisije. Nad 75.000 obiskovalcev na Mariborskem tednu Maribor, 2. avgusta. — Novo obdravsko razstavišče je doslej obiskalo več kot 75.000 ljudi. Gospodarsko in druge razstave letošnjega Mariborskega tedna so si ogledali tudi udeleženci današnje republiške konference pred- Danes popoldne so se prvič skupaj sestali ljudski odborniki _ _ mariborskega in ptujskega okra- sodnikov in tajnikov okrajnih tr-ja. Na ločenih sejah obeh zborov govinskih zbornic. V j. K. so za predsednika okrajnega zbo»- ra Izvolili Ivana Vobiča, za predsednika zbora proizvajalcev pa Staneta Kneza. Ločenim sejam je Cinemascop naposled tudi v Mariboru Maribor, 2. avgusta. — Sinoči sledilo združitveno zasedanje obeh je bik v temeljito prenovljeni zborov. Za predsednika združe- dvorani Ljudske prosvete na nega -ljudskega odbora so izvolili, Partizanski cesti uspela poskus-dosedanjega predsednika OLO Ma-j na cinemascop predstava, jutri ribor Milana Apiha, razen seda- pa bo končno sledila tudi svečana njih dveh podpredsednikov Ti* | otvoritev s predvajanjem ameri-neta Laha ,ln Staneta Škofa pa so škega filma »Dežela faraonov«, za tretjega podpredsednika izbrali Dvorana bo s svojimi 600 sedeži predsednika ljudskega odbora do- in ustreznim odrom služila tudi sedanjega ptujskega okraja Jo- za razne prireditve. kov italijanskega in Jog ^ vanskega zadružnega g ki je bila v Tučepih pn M karski, je bil° skl.fXan’sko* bodo ustanovili ital jan ^ jugoslovanski odbor. ki ^ lal na razvoju P™at^ižni-poslovnih zvez med z ^ mi organizacijami obeh ^ Sporazumeli so se tudi zu 6000 ton semenske g Kitajska kmetijska “* j cija je prispela danes v Kg Sad. Ogledala si J , in kmetijskih strojev Pobed_T._ gradbišče prekopa Donava Sa^rVac,r.l-metodU^ društva Slovenije so na ^ Jih pokrajinskih *b®™.} sprejeli resolucijo, v k usnih htevajo opustitev P *;em. eksplozij z iedrskl"}. LjUdski Resolucijo so poslali H« skupščini FLRJ- emal »Zastava-fiim« b°l"nsiti umetniški film o p««*Lki diverziji leta 1944 v tava< jami. V bodoče bo * .-ke fil- delala izključno umetag^ me iz narodnoosvobodil be’ Mednarodni seminar ^ rantistov v Kranjski bil včeraj zaključe^ važnih ženci so sprejeli vr _ y pe- sklepov, ki bodo k pri dagogom, esperj0iii njihovem bodočem Mednarodna konfj* pr0. voznem redu v P°ta‘ sta na metu bo 12. in 13- a. g-e]ezni-Bledu. Predstavnik1 zeffl{ije, ških uprav Zahodne ^ Avstrije, Bolgarije. 0j, Turčije in Jugoslavu z„i tej priiožnosti pr^^ov. red mednarodnih v' vozijo skozi Jugosl _ 0. Predstavniki vodnof^. darske službe Vojvod . a_j)o-ve prekopa Donava , bodo nava in mesta Novi • -j^aU 3. avgusta v Sidu P q prj-avtomobil, s katenni . . izpeljali žaro s pepelo za„ kole Mirkova, ki J®va_-Ti' misel za prekop1D d j^gt-sa—Donava in J® P nržaV11 kim umrl v Ziincnu-odbor za pogreb ]nz.,.iv0dine bo Izvršnemu svetu ■ in te-predlagal, naj bi ^ sP nskega ga znanega Jug0SI°^aii V° strokovnjaka ime.. 0bjek' njem enega najveft*™ ki tov na prekopu, £®PdanU. zajema vodo pri Bez ki Motiv t PlitviČkib jezer 30.000 potnikov v šestih mesecih Po poročilu direkcije »JAT« Preprosto - o vodikovi vezi hriZ (Nadaljevanje t 1. ttrani) , proteina. Protein ima dolgo ve- znanstvenikov, ki so * v .5»e* »Vse mogoče. Recimo o vodi- rigo molekul. Čakajte, vam bom vanjem nekakšnega serumai kovi vezi. Ali je moč to stvar narisal, laže si boste predstav- ]; spremeniti neki vrsti zlV , • so razložiti na preprost način?« ljali.« l-JI lastnosti, ** pa ne? Kotovo ste že Vzel ie Pero in narisal dolgo menda oostale celo dedne*'* slišali, da se atomi združujejo v špiralo. menda postale tll{V8r' molekule. To pozna znanost že | ,Poglejte to špiralo. Ko bi je . >Aha- že * tevendar Pr‘ dolgo časa...« , na srec|j ;n na konceh ne vezal Ja profesor Benoit. i,akor »In vodikovo vez.^ vodikov atom, bi razpadla. Vo- tem ne gre za serum, j7ViefieH »S tem se je pa začela ukvar- dikova vez pa določa tudi moč rekli. Serum je vedno aVal> jati šele v zadnjem času. Recimo genov, torej tistih stvari, zaradi iz krvi. Oni pa so v.z „vVrib°' i °* i n|!anuM°’ V za,(^nJ1*1 desetih katerih so otroci podobni svojim poskusnim živalim des - . p staršem. To je pa veliko manj nukleično kislino. To predavanju ,0 strukturi vode1? Vidite, Če hočemo spoznati ustroj človeškega telesa in zakone življenja sploh, moramo • poznati vodikovo vez. Se vam čudno zdi? Vzemimo na primer samo lase, nohte ali mišice. Narejeni so iz preprosto, kakor bi se utegnilo 80mski izvleček iz sperme. w,t zdeti.« gavali so era v trebuh. dkri“J d®* NATVFCTF ga vali so ga v ti /i j v čl. j n. t naj večjih — ,.,n ODKRITJE V BIOLOGIJI Jogiji, kolikor jih je b,1° »Ste morda kaj bolje poučeni slej.« o poskusih nekaterih francoskih SVET LETA 2000 i . , vPr“' »Dovolite sedaj še e yernej' šanje v sjogu pr«“' . Pogovor je trajal nekaj minut. Nekaj _Vi*. 1^° 2000?« n korakov pred Vladimirom Iljičem sta stali J s* bo1” še dve ženski. Ko je hotel Vladimir Iljič »Kar zadeva znan • ^8r- stopiti na stopalnik avtomobila, se je ne- hitro in močno napredo jeia nadoma razlegel strel. sikakšno vprašanje, ki “ j re* Tisti hip sem gledal Vladimira Iljiča. danes še sive lase, bo n0fi6 Hipoma sem se ozrl tja, kjer je bilo po- šeno, vendar pa se bodo . 1» .or.ja^no^V p j ljubeznivo, toda dokaj odločno rekel: ‘Vladimir IlJuč je Izstopil iz avtomobila poslopja. Stala Je na levi strani avtomobila, pri k; hil?”vnrrTdanes še ne 1110 »Cernu vam to, tovariš Gilj? Odložite ga in se naglo napotil V obrat. Jaz sem obrnil Cez dobro uro je prišla .z tovarne prva spr-c]njem kri]U) in merila v prsi Vladi- "LTi..' čimdlje od sebe.« avto in ga postavil pred izhod z dvoriSča, velika skupina zborovalcev - predvsem mira njiga. • povedati. mro^e ' Toda revolver sem obdržal, le da sem Kakih deset korakov od vhoda v obrat. delavcev-da1 Jih je bito Polno malone ZadQnel Je ge en ^ Hipoma sem Napredek tehnike? ^ g ga pred Vladimirom Iljičem skrbno skri- Cez nekaj minut Je pristopila k meni ^e dvorišče Spozn , da Je miting ugtavil motor> potegnil revolver izza pasa To je kaj primerno P boga*eJ* val. Nosil sem ga pod srajco za pasom, ženska v kratkem plašču, z aktovko v roki. j" , wi0 motor. Vladi ln skoči] žengki kl je strelJala Njena tiste ljudi, ki ‘ma{? 0s'bP. ,________i tik nroH .vtnmnhllnm ln lahkn mira Iljiča Še ni DllO. .r,nie. Mene 6e Življenje Vladimira Iljiča je bilo več- g ^ qjlj. krat na dan v smrtni nevarnosti. Ta ne- ‘ ’......... 1 varnost je bila temvečja, ker je Vladimir lMllllnl!lllllllllHlHllllHI Iljič odločno odklonil sleherno telesno stra- ^ žo. Orožja nikoli ni nosil s seboj (če ne računamo revolverčka, s katerim nikoli ni streljal) in tudi mene je prosil, naj se ne ŠEST LET Z V. I. LENINOM Spomini osebnega Šoferja Vladimira Iljiča Leninu oborožim. Ko je' nekoč opazil, da imam sprejel: ne člani tovarniškega komiteja ne Nakremžila Je obraz in odšla. Videl jjj0> jn zag]ecjai jensko — isto, ki me je odkritjih porajale nove 1 ® v usnjeni torbi za pasom revolver, mi je nihče drug. sem, kako je prestopila prag tovarniškega pre(j (30bro uro vpraševala po Leninu, tudi novi problemi- k ' „ ne zanima tolikanj, y.. 8* bodo ljudje. tedajdrVOe plane‘. v poslopju Žitne bor- vtis ne povsem normalnega človeka Bila mirom iijicemin« v. . ^ j iahkQvsak drhtela in v naslednjem trenutku se Je raz- bodo potovali na ,druhgod0 iko zborovanje. Zbrala bleda, glas pa se ji Je nekoliko tresel, tretji strel. Pozneje se je pokazalo, bolj važno je, kako 1^ ^ 7\ i. Vladimir Iljič je imel ko je spregovorila. vtem ko se je bližal avtomobilu, je Via- da je tretja kr°Sla zadela eno lzmed ondi kakšen bo naf,n "jUje <«di 5 brez usnjene torbe. Obstaja je tik pred avtomobilom in lahlto "e Drisia na dvorišče roka Je bila iztegnjena, pripravljena na fantazijo od moje. Tistega usodnega drte, 30 .avgusta 1918, sem si Jo dodobra ogledal. Mlada mršava, Cez nekaj M dvorišče ,naslednji ^ pomerll gerP PnjenJo lav0.--------------------- sva opravila z Vladimirom Iljičem več vo- temnih nemirnih oči e napravila name druga velika skupina ZDorova cev z Vlad^ ^ revolveri rokfl jt ženj. Mudila sva se v poslopju Žitne bor- — ze, kjer je bilo veliko se je velika množica. Vladimir njic je unči — -r--o---------------------------------------- Vtem ko se ie bližal avtomobilu je Via- ““ “““■ ^nu i&mcu uuu, »»aku uu . tUu- ^ velik in plamteč govor, kakor po navadi. -No, tovariš Lenin je prispel, če se ije djmlr n,lf žlvahno kramljal z delavci Ob- 8t°ječih žensk v ramo. I jen ja in naV9ezacinJTrdn0 Nihče ni domneval, da so že tu, v poslopju motim?« Je vprašala. gull so J z vpra5anjl, on pa jim Je pri- Se trenutek, pa bi bil sprožil, toda zlo- kako se bodo P°č4* iiudje te Žitne borze sledili za Leninom ln snovali »fje venii ^o se je pripeljal,« sem od- jazno jn podrobno odgovarjal ter jih sam činka, ki je streljala v Lenina, ml je vrgla prepričan, da boa s atentat nanj. To je prišlo na dan čez ne- govoril. kdaj pa kdaj vprašal o tem in onem. Avto- revolver pod noge, se naglo obrnila, pla- bolj srečni kakor < 20Vl kaj dni, med preiskavo. Živčno se je zasmejala, rekoč: mobilu se je bližal zelo počasi. Nekaj ko- nila proti izhodu in se pomešala med mno- Imam vtis, da bo v 1 jjh J Ob šestih zvečer sva zapustila poslopje -Kako to, šofer ste, pa ne veste, koga rakov pred njim je obstal. Nekdo iz mno- žico. Na dvorišču Je bilo mnogo ljudi in Več manjših 'držav, kfl '( j 8C p. Žitne borze in se odpeljala v bivšo Mlchel- vozite?« 'žice Je odprl vratca. nisem si upal streljati za njo, ker sem se danes. Marsikakšen na sonovo tovarno v Serpuhovski ulici V tej »od kod pa naj vem? Nekega govorni- Vladimir Iljič Je govoril z dvema žen- bal, da bi morda zadel kakega delavca. §e osamosvojil. ^e.n^l,ia le ei tovarni sva se že prej večkrat mudila. ka sem pripeljal. Mnogo se Jih vozi, vseh skama. Govorili so o prevozu živil. Raz- Planil sem za^ njo. Komaj pa sem na- narodi ne bosta vla^da fliiirf Ko sva prispela na dvorišče, se miting Človek ne more poznati,« sem odgovoril ločno sem slišal njegove besede: pravil nekaj korakov, mi'je šinila v glavo in želja po koeksisten • v Michelsonovi tovarni še ni bil začel. Vsi mirno. -Res je. Mlličnl odredi za zatiranje tl- misel: ,Kako pa je z Vladimirom liji- mednarodni zakon, i j so čakali na Lenina. V velikem tovarni- Zmerom sem se držal najstrožjega pra- hotapstva so storili mnogo napačnih ukre- čem..T Kaj se Je zgodilo z njim?1 Ostal in trdna vez. Proti te škem obratu je bilo zbranih več tisoč de- vila: nikoli nikomur ne povej, kdo In od pov. Toda vse te napake bomo nedvomno sem. Nekaj sekund Je vladala stroga grob- bo vsaka uporaba I,flUsPe .... . . •• w i i i i ...»___»i _ i »_ i. _____i u....___________m um.__ •_ v _ _ 0“ lavcev. Naneslo je tako, da naju nihče ni kod se Je pripeljal in kam se odpeljeva, popravili.« na tišina. in že v kali obsojen'* ,,n Po sedmih letih M nih* rtnIHH,ral° sen«i^ * Prepričevanja boljša in bolj sodobna pot, ki bi bolj "»Posled iincocH ?ayze™anJa, da bi ustrezala stopnji sedanjih mednarod-spodarsko-cnfifii.!23 i1* usPp^: Go" nih stikov. Sadovi večstranske meri-5® zahtevati „J >,svet včeraj skle- narodne akcije prek OZN so se po-aa lakoi u«!tin™^iencra ,nc skl,PSčine, kazali kot najbolj možna oblika po-razvoj ncruii j^os. en sklad za moči nerazvitim deželam. Zato so te Dramatični in k. —. SUNFED. dežele že pred sedmimi leti pozdravile pred tem ckior.« SH hiIi trenutki pobudo, da bi ustanovili poseben sklad flelegacij ie Ze«evl. Sedem OZN, ki bi dajal nerazvitim deželam so Jo skušali resolucijo, ki pomoč. Cela vrsta dežel je trdno pre- Mkioniti nnJ™ nasprotniki najprej prtčana, da bi lahko samo tako od-?linjevalnimi ? raznimi spre- stranili vse tiste kombinacije, ki v T°fleniti. Vzlir Y celoti raz- najnovejšem času (Eisenhowerjeva Jn>agala Drivr*»r.„t!n, sP!etkam Pa je doktrina, Bagdadska zveza itd.) z dvo. . Ni dvoma Korist ni ideji. stransko pomočjo pravzaprav skušajo ?eH ki «o ,« JS , argumentacija vključiti gospodarstvo in politiko po-Ustanovitev Štivoto zavzemale za sameznih dežel v določene blokovske Soslavije > Holadnske, Ju- kombinacije posameznih velesil in “ruglh ter niih,,! E®ip,ta< Indonezije in raznih področij sveta. PottPežljivost w dolgoletna vztrajna Da bi dosegli boljše gospodarske ®° zato, ker i» 2 usPehom sa- ln politične stike, da bi na zdravih prstih načelih °neIa, na zdravih in temeljih premostili prepad med ne-JPozarjaio na ’»« 5 n.Hh je razvitimi in razvitimi deželami, da bi razvoj a nerabni’ gospodarskega zelo zaostalim pomagali, da čimprej Problema mil. n* ločiti- dosežejo stopnjo naše civilizacije, je ™aosti. politične neod- potrebno skupno prizadevanje vsega ~s naloga vnoJL » tefa Cilja je važ- človeštva. To je moč najlaže storiti Sstlh rip:'nl i.i i ’ predvsem prek univerzalne svetovne organiza- «osPodarske ra™L a“ 0 sPričo svoje cije, saj je že tako njena glavna naloga, “a|Ieniu ra7vns,, 1 Pr*P°niorf,in k da čuva svetovni mir in varnost ne ,i‘e*e so bile dni zah. Nerazvite samo sedanjih, marveč tudi bodočih >sne sain ga leta politično ort- rodov. Harmonično naraščanje svetov- _°'Onije r države, ki imajo nega gospodarstva in premagovanje nlihnvU, ? popolnega stoletne zaostalosti bo še bolj prlpo- Jstih delth sveio Pro*zvajalnlh sil. V moglo k učinkovitemu boju za temelj-„?“staviti ker ’Er tega nl bil° mož ne cilje OZN - za mir in stabilizacijo same ma«LZahJte»val<‘ to tudi ko- na svetu, silo zavre« s0 skušali Spričo vsega tega so bodrilne hi „?ancipaclip P es njihove politične radostne vesli, kj prihajajo iz Ženeve ’”Jdarle začel « pa -1e ta Proces o zmagi \lstih r.ačel, ki bodo najbolj aterem ie J® Prišlo obdobje, v učinkovito koristila nadaljnji krepitvi Litrskih in ^n1e, razvijanje ugleda svetovne organizacije, od kale,! 0l°nialnih Odvisnih in na tere nerazvite dežele največ prlčakn- PO P°S°Jeno z zah- * jejo In ji najbolj zaupajo. To zaupanje sim na račun • drugih konce- bo po ustanovitvi posebnega sklada 'erenosti. neodvisnosti in narodne vsekakor še ^ečit, ker bo imela OZN v tem , se coij proste roke na torišču vsak- m,,,1 s» neraTOn« 1 * iskati razloge, danjlh in praktičnih nalog razvijanja oblik*? » dežele ocenile kot nerazvitih dežel, boja za zmago na-V . v °bliki ?mo ’ !{i so Pm j° pradka in nad zaostalostjo, skratka v * Vsakem nrtm=~ anskih dogovorov, vse obsegajočem prizadevanju, rta bi sn Sj'?rri° clekt,.,. ., Mo tako, toda čimprej ustvarili ugodne pogoje za " j*m bile • t,ste države, ki življenje vseh narodov. ZDAJ RAČUNA BONN im nadaljnja pogajanja s Sovjetsko zvezo o trgovinskih stikih in vplivi Nemcev iz SZ Bonn, 2. avg. (Tanjug). Prekinitev sovjetsko-zahodnonemških pogajanj v Moskvi in včerajšnji sklep bonnske. vlaefe, da se vodja zahodnonemške delegacije Lahr prihodnji teden vrne v Moskvo, sta vzbudila v glavnem mestu Zahodne Nemčije najprej hudo presenečenje in neprijeten občutek, potem pa delno olajšanje, ki ga spremlja pričakovanje, da bodo v nadaljnjih razgovorih našli podlago za sporazum. Zahodnonemška delegacija se pogaja v Moskvi o trgovinski menjavi blaga in stikih med obema deželama, kakor tudi o vrnitvi določenega števila Nemcev iz Sovjetske zveze, ki so po zatrjevanju zahodnonemške vlade izra zili željo, da bi se preselili v Nem stranko določen pomen tudi v j šanj, o katerih se v Moskvi poga-zvezi z bližnjimi parlamentarni- | jajo. mi volitvami, ki bodo sredi septembra. Vodja zahodnonemške delega- Poljski partijski delavci na oddihu pri nas Beograd, 2. avg. (Tanjug). — V Beograd je prispela danes skupina poljskih partijskih funkcionarjev, ki bo pri nas tri tedne na oddihu. Poljski gostje bodo potovali po Dalmaciji, Hrvatskij : , iveniji in Srbiji. Na oddih so prispeli namestnica vodje organizacijskega oddelka CK in članica CK ZDPP Helena Tudi predstavnik vlade je da- noslanik^ ahr £ nriS v 1 Kozlowska, prvi sekretar poznanj- nes na sestanku z novinarji izrazil P°slamk Lahr je prispel danes v skega vojvodskega komiteja Vin- mnenje, da prekinitev sovjet- on"’k3fr se ]e začelJ zunanjem centi Kreszk0; prvi sekretar ol- sko-zahodnonemških razgovorov v ministrstvu posvetovati o prekinit- štinskega vojvodskega komiteja Moskvi ni dokončna in da se bodo vi pogajanj. Jutri se bo znova se- Stanislav Tomaszewski, prvi se- pogajanja nadaljevala. Ni pa hotel stal z zunanjim ministrom Brenta- kretar zelengorskega vojvodskega podrobno govoriti o trenutnem nom, s katerim se je včeraj srečal komiteja Tadeusz Wieczorek, član že v Kielu, ni pa izključeno, da revizijske komisije CK Stefan se bo pred vrnitvijo v Moskvo Matuszewsky ter urednik lista sredi prihodnjega tedna sestal še »Tribuna Ludu« Roman Szyd- položaju oziroma o prekinitvi pogajanj, češ da se bodo bržčas nadaljevala. Kar zadeva vprašanje repatriacije Nemcev iz Sovjetske zveze, ki je dalo povod za prekinitev, je izjavil, da je za zahodno-nemško vlado to predvsem načelno vprašanje, ne pa vprašanje števila Nemcev, ki bi se radi preselili v Zahodno Nemčijo. Pripomnil je, čijo. Pogajanja so prekinili prav yidi bonnska vlada slej ko prej namenjene dvostranske Z. Pečar zaradi vprašanja teh Nemcev. V Bonnu so včeraj ponovno poudarili, da se je za vrnitev v Zah. Nemčijo prijavilo kakih 95.000 Nemcev, med njimi največ takih, ki so bili rojeni v Sovjetski zvezi in takšnih, ki so med drugo svetovno vojno kot pripadniki nemškega naroda sprejeli nemško državljanstvo. v vprašanju repatriacije problem,' ki sodi v celotni okvir drugih vpra- Volilna kampanja v Zahodni Nemčiji s kanclerjem Adenauerjem. ! lowsky. Bonn, 2. avg. (Tanjug). Združitev Nemčije iri evropski varnostni sistem, ki bi združitev V Bonnu v uradnih in ostalih ! ola'i,šal’ sta .§lav^ Pre^olil-političnih krogih izražajo željo; ?e kampanje v Zahodni Nemčiji po nadaljevanju pogajanj. Njih uspeh ali neuspeh ,bo imel nedvomno, zlasti za Adenauerjevo j1’ morali *n določa, da 7ih odnr7 P.rihodnj>h 10 do 12 > ^ letili !oV/t?novan-isko sti’ * 1111 drž 1960 bodo na kTz®Ve zazidali 215 mili-MrSin'. me,*rov. stanovanj- ► T KaW ■ ,al1 10 milijonov „a^ 20. kazalo p0 direkti- iredstey n-^rf.s.a KP- Iz gmotnih ,.jediti sr!’j in z državnimi 41(*ali §e , /> bl y istem času za-J°T 8tannv ^.^jjonoT kvad. me-85 ®;^.iske površine na-n doWP?!i1J^nov* kolikor je ®aj hi ^ kolhozih vTv8.^' metr,Zazida» 4 milijone V ine ali 0T s*an°vanjslce po-n .0t ip u-?raj dvakrat, več, Ptejšnjem _ predvideno v Petletnem planu. Ra 1110 stanje na Kubi P®vfiik (Reuter). Pred- ic, je i.dsednika republike s. b|lo Sjno.].avi1 novinarjem, da nj n3e v dežpi- razglašeno izredno k; ttl'r in a zaščitili jav n* s^ušaio K?«* Pred elementi, v^di i]n° feVti mir s „terori ’ terorjem, uka2;^sinofr‘Jm alarmantnih vestj« l«. Urjenj Gradili bodo hiše z več stanovanji po tipiziranih načrtih in stanovanja bodo osebna lastnina Ust da šeT* 36 vlada izdala ljudi, ki bodo sodelovali pri iz- cen e Pravf 45 dni ukinejo vse gradnji. Razen tega so sprejeli srn ■ ra’ ^vedena je bila načelo, po katerem bo imela vsa- °ddaiat-6 postaie pa ne ka družina svoje stanovanje. V Darr'r' s° nact v no^enih vesti. | vejjkih mestih bodo gradili štiri Jo Za bliin-3 v zvezi s kam-! in- petnadstropne hiše, t mani-“znje volitve. r - ‘""VV.VV I ših pa dvonadstropne in trinad- stropne. Zadnja leta so v sovjetskih mestih gradili ogromne sta- V NAČRTU CELO PRESEŽEK KONGRESNIH DIREKTIV Stanovanjska izgradnja v SZ Prihodnjem desetletju nameravajo odpraviti sedanjo stanovanjsko stisko z zidavo nekaj sto milijonov m* stanovanjske površine (Od našega stalnega dopisnika) KP J7 2' avg-_V Moskvi so danes objavili odlok CK Sveta ministrov v ZSSR o stanovanjski izgradnji. Sjje .n yla njene s0sede na Vzhodu in Zaho^ S svojimi odloki sta se CK KP SZ in vlada odločno lotila enega aajvažnejših in najbolj perečih problemov v Sovjetski zvezi. Široko zasnovana stanovanjska izgradnja bo izredno velik prispevek k zboljšanju stanovanjskega standarda. Zato ni dvoma, da se bodo sovjetski ljudje z veseljem lotili te važne naloge. O. Miličevič du in še druge zainteresirane dežele ZDA, ZDA izključil lz Evrope ne glede na to, ali bi bila Sovjetska zveza član tega sistema ali ne. Adenauer dvomi, da bi se zahodnoevropske dežele odrekle ameriški pomoči. SPD pa poudarja, da se je vlada še pred kratkim v mnogih notah ali govorih svojih predstavnikov izrekala za varnostni sistem, ni pa konkretizirala svojih stališč, zlasti ne glede vojaškega položaja združene Nemčije. S Vet je * P°dročiae Zme,rom razdeljen na razna •ebojn. V?3- kflterih se križajo med- %2ra4asna, mejne Vrt8 razdelitev Pa , ___________________________________ ______________ Nnarnmisov-‘ Ena tnlrtrf-v. • . . ... . okrepe znotraj s tem, da bi jim pomagali. Jonov dolarjev! Obratovatfpa’b n* Japonskcanc-°ska kolonija> vazal in z vsemi sredstvi so se borile za sleherno gozdarstvo in ribolov.^Dve 7re\jin? dTžav-ta3skn e5met nrot n^eno okupirano ozem- oporišče. Naravno je, da se pri tem niso nih izdatkov gre za gospodarsko izaradnio ao Daievn"^1 J kuomintanške Ki- nikjer rt&slanjale na napredne demokratič- predvsem za investicije v kmetijstvu ' ’ bni;v.ske. . a kraljevina nod zašfito ne elemente, marveč na reakcionarno Pn lahiH v t ■ • •___, VPRAŠANJE VOLITEV EGIPT ZAČETNA DELA ZA ASUANSKI JEZ Kairo, 2. avg. (Tanjug). Ministrstvo za javna dela je izdelalo načrt pripravljalnih del za gradnjo velikega Asuan- r, , , , , r“ 6a llc muli, Ud Ilc ul OCllal Csever- terih bodo snpliali vfiHp n ^_________ 4 4 4 H Sovjets^ka zveza in nemu Vietnamu raznih nepravilnosti, Če- lahko začeli graditi nasip. ljudskodemokratične re- prenašale vojna bremena kakor gospodar- sojila^za ^velika javnandela. 0 namu po* t0S SV?^ sovjetska zveza '£.nar°dne države še zme- sko šibka Francija. Osvobodilne sile Viet- za ve i a na e a. vojske za 80.000 mož Ho Si Minhov ugled BOJ PROTI OTROŠKI stopnji neodvisnosti. nama pa so z upostavitvijo ljudske repu- DIEM IN AMERIKA P l narašča v obeh delih Viet- OHROMELOSTI IVfFn blike Kitajske# leta 1949 našle novega za- tn no in iie nrom 1 c i Tr, . P f' kaže, da se Diem tega boji. Vse, Moskva, 2. avgusta, tass sporoča, □n um . ‘ L) SVETOVI veznika. Nova Kitaiska se ie ne Ip od- P J Premalo. Severni Viet- kar je namreč dosegla ta dežela, je objek- da v Sovjetski zvezi izdelujejo tri vrste -« r,r Marali:“ Francili.8 eni tz- A-ml Je Vietn.mu jmoto ,n mor.l„o SLST M™10UryjeV0 VOrČeVOnj« ^arvee cla: ara« Mau- 5e°^. PrePk!Lrav^na izEubiH ‘ ni" ,p?moč 5e.v ilav' ?_voma-£a.bi Pri.šel ta P°liti(5ni kapital do ra°S , predsednik Bourges Mau-ia so se na si- ‘sr “"“P1 ŽENEVA JE ODLOČILA !T naraw. Doslcj"^o .Jale ZDA toTVietram'jTs”vojTO^mSrtikTiS- raS5n" “ r’r^f'dnje '»J0: cen • y 3e ” armQ^ p« zmagi ki- vcun-m bvcmvuiu uiuivuv. maio Koristi. Freaseanik Dipm in uvoUbvII 4._____uiumiev arzavnin del vojne * nau Kuomintangom. Po vojni je grozila Vietnamu nevarnost ostre ukrepe proti kitajski manjšini V bo nernmnp ^ nfn°r svobo^° so vencij za ohranitev nizkih___________ ^dečo n obrarnbo pred tako večjega vmešavanja*blokov, kar bi prived- ju proti Ho Si Minhovemu vplivu unorab *žn Sp P°vsem dose- kmetijskim pridelkom in vseh 2Da 80 FrancQZj yarnostjo« in na tej to do svetovnega spopada. V tem kritič- lja bolj policijo in administrativ™e ukreni razdeljena. Pre dotacij državnim železnicam, plin- ^ ncozi dobili zaveznike tudi nem trenutku je bil podpisan v Ženevi kakor politična sredstva to *bowL3?a£ ii 28 , , ^im in električnim centralam ter sporazum, po katerem je bil Vietnam raz- lieniskih razmer. ml e vietnamsko ljudstvo prelilo več krvi občinskim podjetjem za promet deljen v dva dela. Začelo se je ločeno po- ni član zveze SEATO vpnHar 1 narn rnnogi drugi narodi. Toda prelita Bržkone bodo zato povišali trans- - ustraJ(„ litično življenje. V Severnem Vietnamu so govo zaščito j P°d “ mU JB V Vf’iki “«otovlI* dostoj- j portne tarife in cene plina ter ki so ostni zmage kitajske uresničili program zgodovinskega pomena. Prebivalstvo seveda s takšnimi r»7m» T ,m®s ° Ined. narodi in nedvomno tudi odložili tudi gradnjo nove ocean' ale zveste blokovski iTnnstflvIH rreoivaistvo seveaa s takšnimi razme- lepšo bodočnost. 1 ske potniške ladie in Francija Clie in u; ustrašile zveste blokovski Unostavili so novo. lludsko oblast, odstra- rami ni zadovoljno. To je najbolje čutil t „ , potniške ladje in predora pod Živko Milič 1 Mont Blancom. S PRVE SKUPNE SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA OBILO PLODNEGA DELA IN USPEHOV! Za predsednika novega okrajnega ljudskega odbora je bil izvoljen dr. Marijan Dermastia Ljubljana, 2. avg. — Danes ob odbora so: Franc Kallč iz Sodra-develih dopoldne sta imela v ve-1 žice, Jože Košir, Jože Klarič in liki in mali sejni dvorani na ma- I Janez Pirnat iz Kočevja, Karel Po-gistratu oba zbora Okrajnega ; gačnik in Jože SelSek iz Ribnice, ljudskega odbora ločeno svoji prvi seji. Prvo sejo Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana je začel najstarejši odbornik okrajnega zbora — dr. Jože Pretnar, prvo sejo zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora pa Alojz Matelič. V tretji točki dnevnega reda so novi ljudski odborniki, ki sta jih izvolila okrajna zbora bivšega kočevskega okraja na svoji zadnji seji 26. julija zaprisegli. Za predsedujočima je ponavljalo prisego osem novih članov okrajnega zbora in štirje člani zbora proizvajalcev. Novi člani okrajnega zbora Okrajnega ljudskega Vinko Pavlič iz Dobrega polja in Franc Pečnik iz Vel. Lašč. Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudske- pet komisij. Mandatno imunitetni predseduje poslej Franc Di Batista, komisiji za gospodarstvo Alojz Matelič, komisiji za vprašanje delavskega samoupravljanja Jože Jager, komisiji za predpise in organizacijska vprašanja pa Jože Razpotnik. Ob desetih dopoldne sta se oba zbora Okrajnega ljudskega odbora sešla na svojo prvo skup- Dve leti žrtvovala za slepe Danes se poslavljamo od gospe Ane Auer iz Ziiricha, ki je v Ljubljani prostovoljno in brezplačno žrtvovala dve leti za uče. nje psov vodifev za slepe Ce- sto jo je bilo videti po ljubljanskih ulicah, kamor je iz Kleč po ■H to vi cesti prižla po dvakrat, trikrat na dan s svojimi učenci — lepimi ovčjaki in jih na najprometnejših ulicah učila pravilnega in varnega prehoda preko S sredstvi, ki jih Je dala naša skupnost za slepe, je Ana Auer pred dvemi leti ustanovila v Klečah prvo šolo za pse vodiče v naši deželi. Z njenimi izkušnjami Je bilo zgrajeno poslopje, Izdelan program učenja in učni načrti. Gojence, stare po 2 leti ali več, večinoma iz vrst ovčarjev, je sprejemala šola z določenimi pripravnimi izpiti. Vodiči iz Kleč po šolanju gospe Ane Auer danes uspešno vodijo slepe po najprometnejših ulicah Zagreba. BeogTada, Subotice, Varaždina, Zadra, Karlovca, Ljubljane in drugih mest. G. Ana Auer pa ob svojem odhodu zapušča tudi usposobljen kader trenerjev, ki bodo skušali uspešno nadaljevati napore za pomoč našim slepim. K. M. Najnoveiše v športu NAMIZNI TENIS Lombik—»Ljubljana« 5:2 Ljubljana, 2. avg. — Danes zvečer sta se v Stekleni dvorani v Pra-žakovl ulici pomerili namiznoteniški moštvi Lombik iz Budimpešte in »Ljubljana«. Tako pri moških kot pri ženskah so zmagali gostje, in sicer v moški konkurenci 5:2, v ženski pa 3:1. račun Mestne hranilnice ljubljanske. Potrjene bo bile še spremembe in dopolnitve k pravilom Gospodarske’ poslovne zveze v Ljubljani. Sklenjeno je bilo, da bo OLO Ljubljana garantiral za investicijske kredite Elektrogospodarski skupnosti Slovenije, litijski Predilnici, podjetjem »Mlinostroj« iz Domžal, »Indos« in »Gradis« iz Ljubljane ter še nekaterim drugim. Od ostalih ukrepov, kt sta jih oba zbora sprejela na včerajšnji seji, so pomembni še potrditev odlokov o spremembah in dopolnitvah odločb o sistemizaciji delovnih mest občinskih ljudskih odborov, potrditev odlokov o spremembah in dopolnitvah odlokov o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih občinskih ljudskih odborov ter naposled tudi potrditev pravil novoustanovljenega Zavoda za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja. Iz zemeljskega plina plastične mase Delovni kolektiv Nafte o Lendavi je pripravil cijski program za gradnjo tovarne metanola in formalae in ga je že potrdila revizijska komisija s pripombo, aa treba tudi glavni projekt dati v revizijo in potrditev, zgraditev te tovarne ima Nafta že za okrog 140 milijonov osnovnih sredstev, potrebno bo pa še F65 milijonov din i sticij, od tega za uvožene naprave 409 milijonov din. I ova bo izdelala iz zemeljskega plina letno 5000 ton:..lneJl®’l 500 ton ga potrebujejo podjetja v naši državi, oS/f". . i. pa ga bo tovarna predelala v 10.000 ton formaldehida. Kt e bodo. lahko uporabili za plastične mase. Pri Lendavi je volj surovin — iemeljskega plina — za 23 let, ne da bi treba zaradi tega omejiti ostalo potrošnjo. Plin bi tova lahko dobivala tudi z novo odkritih nahajališč pri tiloo in Gančanih. Ljubljana se pripravlja na cepljenje ZOPER OTROŠKO PARALIZO Dnevne in nočne zdravniške obiske na domovih bodo poslej obravnavali po enotnih cenah Z včerajšnje prve skupne seje obeh zborov okrajnega ljudskega odbora ga odbora pa je dobil danes nove člane: Karla Grma, srečka Stupico in tovariša Švajgerja iz Kočevja ter Franca Trdana iz Ribnice. Po prisegi so ljudski odborniki obeh zborov volili svojega predsednika. Na predlog odbornika Jožeta Kopitarja je okrajni zbor soglasno izvolil za svojega predsednika Janka Alfreda. Tudi zbor proizvajalcev je pozdravil s ploskanjem, naj bi še naprej obdržal predsedniško mesto Zbora Franc Plazar. Okrajni zbor je nato izvolil mandatno imunitetno komisijo, katere predsednik je Marijan Draksler, ter komisijo za gospodarstvo, ki ji bo predsedoval Tone Martinšek, ter štiričlansko komisijo za organizacijska vprašanja z Levom Kovačičem na čelu. Zbor proizvajalcev pa je izvolil pred zaključkom svoje seje Spomenik padlim v Oklem pri Ihanu V nedeljo, 4. avgusta bodo V Oklem pri Ihanu na svečan način odkrili spomenik in preurejeno grobišče. Spomenik bo postavljen v spomin 82 borcem Kamniško-Zasavskega odreda, ki so padli okrog Oklega 1944. leta. no sejo, ki jo je začel najstarejši odbornik okrajnega ljudskega odbora dr. Jože Pretnar. Potem ko so ljudski odborniki sprejeli dnevni. red, so na predlog desetih ljudskih odbornikov soglasno izvolili za predsednika okrajnega ljudskega odbora dr. Marijana Dermastio, za podpredsednike okraja pa ing. Iva Klemenčiča, Joška Gorjanca, Miho Berčiča in Janeza Pirnata. > Ljudski odborniki so nato izvolili še devet skupnih odborni-ških komisij ter dopolnili sedemnajst svetov pri okrajnem ljudskem odboru s člani bivšega kočevskega okraja. Z dopolnilnimi volitvami svetov in komisij pri okrajnem ljudskem odboru se je bivši kočevski okraj dokončno upravno pripojil ljubljanskemu in tako sestavljata ljubljanski in bivši kočevski okraj politično in gospodarsko celoto. V nadaljevanju skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana pa so ljudrki odborniki razpravljali še o drugih točkah dnevnega reda. Okrajni ljudski odbor mora praviloma reševati zadeve iz svoje pristojnosti na ločenih sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. Zato so ljudski odborniki najpTej sprejeli sklep, naj bo zaradi smotrnejšega postopka seja skupna, zbora pa naj o posameznih predlogih ločeno glasujeta. Po dnevnem redu, Id je Imel skupno 15 točk, so najprej reševali tekoče gospodarske zadeve. Izdali so odločbo o ustanovitvi kmetijskega posestva »Pšata« v Mengšu, določili stopnjo amortizacije za kmetijska posestva Logatec, Stična in »Cankarjevo« na Verdu ter potrdili pred- . va v dejstvu, da število . le. obiskov zdravniških v ne. ta v leto hitro raste, zlasti pc> . nju Zavoda za socialno za z. Ljubljana, 2. avgusta. — Na Dalje je Svet postavil tudi norma- nje v Ljubljani hitreje koi ge včerajšnji seji Okrajnega sveta za tive, po katerih bodo stoodstotno ni zdravstveni uspehi in oa ^ zdravstvo v Ljubljani so najprej obračunali le do 90 zdravniških začeli ti obiski izrojevati Q. predlagali ustanovitev in sestav i obiskov na domu v enem mesetu ! zdravnikov za pretirane po dveh okrajnih komisij, ki naj bi r.a sistemizirano mesto v tistem ske zaslužke. Tako je bilo izvedle zaščitno cepljenje proti j zdravstvenem domu v mestu, ki še zavarovancev v prvih stinn otroški paralizi. Komisiji, ki bo nima sistematiziranega pediatra,1 cih leta 1£54 21 zdravrnsbiskov. gospodarsko pripravila cepljenje, i medtem ko je to število za mestne skov, letos pa že 32,6 o jslca naj bi predsedoval podpredsednik j zdravstvene domove, ki pediatra povprečna cena in str ras]j za okraja inž. Ivo Klemenčič; komi- : že imajo, sto obiskov mesečno. Za pa so od lani na leto .SP „V siji, ki bo strokovno pripravila in zdravstvene domove v okoliških 36°/o — od 246 na 335 dinarj občinah so spričo tega, da tudi do- I _ . . ' skienil zdravstve- slej število zdravniških obiskov 1 . Sv.et oročiti, da naj na domu ni presegalo novih nor- mm , ._i,0v enakopra.v' mativov, postavili mejo 75 obiskov pn L1 p. tll(ji svoje osebJ^ mesečno, vključno z obiski obole- ! “? upoštevajo tudi ^° , vnIrn lih otrok. Število obiskov, ki bo ; sef ukv5^pfJ(pat«*?8 preseglo te normative, pa bodo ?£r?v«rvej!i ih nožna velik obračunavali le s 50 odstotki. Vsa“°L^hitro opa*? Smisel tega, reči je treba dokaj administrativnega ukrepa, se skri- izvedla cepljenje pa predstojnica otroškega dispanzerja dr. Humarjeva. Po živahni obravnavi je Svet za tem sklenil, da se bodo poslej zdravniški obiski na domu obračunavali po enotni ceni za dnev.ne in nočne obiske, s čimer naj bi odpadla stimulacija za »nočni lov« za zaslužkom splošnih zdravnikov. prav ne finančno hltr° vstve-učinek preventivnega za 1iu(jsico nega dela ” cn,nsn0 f V MORAVČAH SO POGOJI ZA RAZVOJ TURIZMA. Lepe in zanimive so izletne točke kot Limbarska gora, odkoder je lep razgled na Ljubljansko kotlino, Dolenjsko in del štajerskega gričevja. Prijeten Je izlet k Miklavžu, Trojici ali' Stancelu. Zanimiv je grad Tustanj z, domačim muzejem, razvaline gradu Rožek, rojstna hiža pisatelja Detele itd. Se letos nameravajo postaviti kočo na Limbarski gori. Razvoju turizma bo gotovo precej prispeval tudi avtobus, ki sedaj vozi ne le ob delavnikih, temveč tudi ob nedeljah v Moravče. Se več pa bo pomenila nedvomno obnova koč. krt Jih je uničil okupator. NESREČNA SMRT STARKE. Dne 31. Julija t 1. Je 72-letna bivša babica Katarina Zajc iz Vižnje gore prišla v svoje stanovanje, kjer ni električne napeljave. Zvečer je prižgala petrolejko in jo verjetno po nerodnosti razbila. Pokojnica se je zavlekla k zaprtemu oknu, kjer pa je obležala im se zadušila v dimu in tlečem ognju. Sosedje so ogenj opazili šele okrog pol dveh ponoči. Ko so odprli okno, Je plamen kar švignil ven in še bolj oplazil nesrečno starko. Gasilci so bili takoj na mestu in ogenj pogasili. Zgorela je le oprava in pod v stanovanju. PREMALO PREVIDEN. — Med Šmartnim in Zavrstnikom -je pred dnevi prišlo do hude nesreče. Rudarski tehnik Janez Hostnik Je od Zavrstnika privozil na motornem kolesu, od Smartna pa tovorni avtomobil. Njiva na ovinku je porasla z visoko koruzo in zastira pregled. Na tem mestu sta se’ nenadoma srečala motorist in vozač kamiona. Mo. torist se je zaletel v zadnji del avtomobila in pri padcu dobil hude po- ! raJ resna življenje „ škodbe. v bolnišnici je bil več dni cem, ki so brez nadzors v nezavesti. . prek Titove ceste SMRTNA NESREČA V MEDVODAH. — včeraj okoli tretje ure popoldne se Je v Medvodah pripetila dopoldne preplašene za /afsvet zdravje, se čudi, da je m ^ Qje(je to še posebej pripor0'citi. J" g |!3-rfa preselitev v novo s ® ,;M;nik'3 tero je ljubljanska ," ■ je končno zadihala kot 3f' jpi0vnih Svet odobril nekaj 7afltevo mest, odločno pa je odbi_ . naj specialistov, ki so Pred ob' bi jim za redno delovno se je računavali 50 minut. » pre-Okrajna higienska postaj ncnnvnln v Okraini bigi ^ j^gKllj osnovala v Okrajni —•- ... vod, je Svet tudi tu Potral novih delovnih mest. V zadniem hfPu _ |e vcer Šoferjeva prisotnost dun raj rešila življenje trelJ\ hitele včeraJ Marija. Tatjanca in Lenčka s^ ^ krčevito prometna nesreča, ki je terjala živ- pločnika Titove ceste in krce praV-IJenje mladega ključavničarja Do- stole v ročicah lizike, ki so JAVtorn tevnatdi^Vf1 ulk je odprl steklo, katere izvor moramo iskati tako publika kakor kritika spre- Kržišnik ra t™ Salon je Zoran v času baroka. Večina razstav- jeli z navdušenjem, naivnih u zs, jugoslovanskih ljaveev je kmetov, to se pravi V čem je privlačnost in draž vem paviljo ' 'V Ukopičc- ljudi, kj morejo zemljo najbolj te preproste umetnosti? Predvsem stav umetnikov zbranih del je prva raz- neposredno upodabljati, pač zato, v neposrednem odnosu do slikane primitivnih ker jo ne le doživljajo ampak snovi, to pa je skoraj vedno po-smo jo imeli pri- tudi na njej žive. Tradicija iz dravska zemlja, ljudje, običaji, ki P« tudi j •V Sloveniji. Zato. f« lU0l . katere je izšla poznejša »file- folklora in podobno. V tem svetu Rsdnot vzbi * S'T,h nesPorn’b binjska šola«, je bila povsem umetnik živi, ga vsak dan nepo- mnstvom verlf m .»'kovnim ob-, anonimna. Snovi, ki so jih nji- sredno doživlja, je vključen v bazstavli oAZaoimanie' bo vi predhodniki največ upodab- njegov ritem in sodeluje pri vsej k'PaTjev v slikarjev in 5 Ijali, so bile v prvi vrsti religioz- njegovi aktivnosti. Z dokaj talen- Jakopičeveff V dvoranah j nega značaja, material, na kate- ta, zato pa tem manj šolanja, po- razstavliavkf Pajuljona. Večina | rega so slikali, pa že od nekdaj skuša ujeti trenutne, toda mnogo-»Hlebinjski -v, PnPada takozvani predvsem steklo, redkeje les. krat se ponavljajoče ‘Podružnico 80 oz'T<>ma njenim Zasluga za nastanek organizi- nlati ki so nastaf1* n,mi Jugoslavije, | rane skupine umetnikov-samo-uim vnliv„U" Jrodvsem pod nje- j ukov gre predvsem vidnemu hr-Umetniito .Povsem za Prvi staro i nekaj novosti nuk I^schiil^nL Tasch«nburh «W->. 2. bertČM,ea,rb' von Ch Bouchč In zwS nLgtfr Naudr. der 11. (C 117564) Banden. Berlin 1956. Umetn&o T1' 'Jr? tu predvsem za vatskemu slikarju Krstu Hege Prvi Sn!*^?ou,k«S ki so še po du&ču, ki je ■ - - 6 se ponavljajoče vtise na platno, les ali steklo in jih podati tako, kakor jih vidi i . nadaljevali obema vojnama slikarsko skupi- mnogo razmišljal. Zato je ta °H° slikarstva na no »Zemlja«. V tej skupini so go- umetnost spontana, z redkimi iz- ---------—— jili podobne težnje, kot so jih in jemami nenarejena in v kolikor kot jih še danes upodabljajo tudi kaže skupne poteze, so to bolj naivni umetniki. Spoznal ie mno- plod enotne duševne in čustvene go talentiranih kmetov-slikarjev nastrojenosti ljudi ob Dravi kot in dojel, da imajo ti ljudje pač pa šole same. lahko najbolj neposreden odnos Oblikovno se ta dela pribli- do tega, kar slikajo: to pa je bila žujejo bolj ali manj preprostemu podravska zemlja, ljudje in obi- realizmu, ki je v formah še tu in čaji v nepokvarjeni podobi, kot tam okoren, po drugi strani pa so se ohranili skozi rodove. Rezultat njegovega dela je bila najprej »Hlebinjska šola«, ki je po svojih prvih uspehih kmalu zelo pomnožila svoje vrste in postopoma razširila svoj vpliv tudi na druge dežele Jugoslavije. Pred fttr den -S? U34816)ardt°l0gy- 2' ed' Lon- gjjjftographte15 mo" Leltfaden der rtfijlegraphi«’ etner Auswahl- ®rg 1951 /, Blbllographlen, Hel- . netchp- «27451). m, °n the rn™ hlstory of architec-■ tondon io« ,parat,ve method. 16. v detajlih, ki umetnika-samouka posebej zanimajo ali ga čustveno posebej razburkajo, izredno pre- finjen. Splošna značilnost tega slikarstva pa je zelo živahna barvitost, ki pa nikdar ne izstopi iz neke enotne barvne uglasitve celotne slike. V snovi, ki zahteva daljši naporni študij, kot n. pr. anatomija ljudi in živali ali precizna perspektiva, so ta dela še razumljivo precej okorna, medtem ko nas po drugi strani presenečajo z mnogokrat prefinjenim barvnim izrazom, točno podano globinsko razsežnostjo slike in neštetimi prav poetičnimi detajli. Razstavljena plastika zavzema v prvi vrsti portretno motiviko in nekaj statuarične plastike. Pri kiparjih pride mnogo bolj do izraza pomanjkanje likovnega študija. v po naravi dan ali umetno oklesan blok še vedno dolbejo poteze povsem plitvo, ploskovito, grafično. Posledica tega je, da ohrani svojo oblost samo blok, medtem ko ostanejo n. pr. detajli fiziognomije, razen nosu, še vedno samo zarisani Statuarična plastika je brez izjeme lesena in izdaja nekaj tistega primitivnega, toda prisrčno okorno neposrednega duha kot naša gotska plastika ali skulpture primitivnih narodov. M. Ivan Generali6: Pomladna ptic« A.* Die Erforschung Per- Erforo(Osterreichs Anteii druge dežele Jugoslavije. Pred 14964) g der Erde- wlen nekaj leti je dosegel vodilni umet- 0949).% btbHographv of hi- nik te H? ^ G.eneralič pri-°5* « i svoja razstavljena dela, ki sta jih Poizkus komedijskega repertoarja P^hodnji teden pri v gledališče senc 1N LUTK IZ PEKINGA O problematiki Šentjakobskega gledališča smo ob razvoju gledališč v Ljubljani že nekaj krati pisali. Ob vseh spremembah gledališč v organizacijskem smislu se zdi, da vztraja tako vodstvo kot članstvo Šentjakobskega gledališča v organizacijskem sestavu, kot ga je gledališče dozdaj imelo, to je, da naj bi ostalo v nekakšni polpoklicni obliki še vedno ljubiteljsko gledališče. To pa seveda glede na sestav ansambla, drugače je prešlo v zunanje pogoje rednih gledališč zlasti, kar se tiče obiskovalcev (ima več abonmajev) in števila predstav na splošnem (igrajo najmanj štirikrat; pa tudi petkrat na teden, številke, ki je včasih ne dosegajo niti nekatera poklicna gledališča). Občinstvo, ki obiskuje abo- j . . 0.,n .] uoiju ™ nentske in splošne predstave gle- j 011 sel, jj/ . Hunov je prišel na lutk, ki je trenutno na turneji po dališča, je dokaj svojevrstno. Že ?es.tu in k/e te lakota pretila, Evropi, in čigar ansambel šteje zdavnaj ni več izključno pred- \ že predati, j 21 članov, bo v Ljubljani dalo mestno, ker so se medenj pome- ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE V MINULI SEZONI Ljublja^^n/i teden bo obiskalo ce v barvah, vsebina iger pa so j, išče Sen„ arnemto kitajsko gle- razne legende iz kitajske zgodo-lutke in 171 ^tk iz Pekinga. vine. 2e stoletja po vsej Kitajski n?u kitaist>enCe Podstavljajo v prirejajo ■ igre senc. Ko pade Ljubno*;*J,5®, umetnosti značilno mrak, v vsot; -vaci ,.„,1; belo, se v vsaki vasi razsvetli štirikotno platno, razpeto Ti e°Uost p, “Jneiuost rit i®8 za n » g?tovo ne le pri- ------------------------------------- — t N tudi L? gledalce, temveč na bambusovih palicah, obdano dol;*,,,; obogatila za pomemb- s pisanimi draperijami in z zave- ftevetle IznaM,; j. | so, ki skriva vodiče lutk, muzi- jjteda, 1 telj lutk, tako pravi le- kante in velik kovček, v katerem J ie Ha r,;I°i,skovodja Can Ping',! so spravljene dekoracije. telegan (vj>a^>v sodobnik. Dolgo Kitajsko gledališče -------------------- '~ je prišel na lutk, ki je trenutno na rakota pretila Evropi, in čigar ansambel šteje zdavnaj ni več izključno pred- IzdehlT moral že predati, j 21 članov, bo v Ljubljani dalo mestno, ker so se medenj pome- ■ divane • sene figurice, lepo 2 predstavi v Mest n eni gledališču šali druge vrste obiskovalci, tudi h1, Jih hrv 10 lavavne velikosti, v četrtek in petek, 8. in 9. t m. iz vrst preizkušenega gledali !8le na ok^stU, da bodo ple-P*oti taho,aTn ,nem obzidju, na-vfr°dje vnega kunskega »2te> da j egani general je rad žentl uPski vojskovodja f‘,pel)al Z(.i ke,.ln da je s seboj ;a Je j;, j ,? ljubosumno ženo. t- ®P*®Iila a e glodala figurice in. ie me’nHa S° Z7ve plesalke ter čAa.rnosti čakLrePtešila, kakšne j- 1 zavrel 0 ntenesra moža. teviL teend če {p (^a ie^kT^te- te zapovedala Ijeno, Ie bilo obleganje ustav- SHbi kbn^i tegonda govori o St-°tetju tetejuhh senc. V pr< senc. našim prvem &al cesar'vI.nT-mM-štet^m Je »k ,s varr„, i Njegova naj-'a in um*? o ie nenadoma H Ut°lažiti va' Cesar se ni mo-d k' da bi' Vse ie i-skalo sred- Uil jelkov taoisUtteŠ'lo‘ ^den 06 til’ da hi nr;k ?v sc Je spom- 4o°VC 'iuhljenke ^a-rju SenCO k. 0 vztlp JYlKe. lo je cesarja H Svd* je dal du- njegove m t1V°’ ko ,*e Ši?ia scnca t mdjenke izginila. ?e- ie hrt raz-telo KlAel Ahajski in tako je S čarf! ^nc. ^•WnrUe u * idilo število sAc PoteSPa,e v gledališču de; 1 teči fl„ hem bi nekako tJfteko nte gledališče senc in kinemato- " PrilPi^^0 -televizije. ■ i je treba, da so sen- Prizor iz igre kitajskega gledališča senc ^kulturne vesti erVatek»Va^ttetmoIGNJATA -»OBA sllknri smm 'znanega tiJ » Je snuj ? Ignjata Joba Nio *PravUa Dornl® J3alenja umet-azatavo niP?„T1rbno retrospek-Ues«eihP'1,ta pren™ del- Razstava V P>*odnJth v z.h’- »bJadranska ial CrilteUobV1PZfI,a'’ na Reko tn dobilh ri enzivn'> ustvnr- H J® Uornal »5 set let (1925-36). Slike^‘^‘desetletnega po-lz h. vseh h??. razstavo so sr; ssssmZ bl bil« a J® nekaj časa fftVki^teva piaT' k0 ne bi ta Je ZaT,r1f.la . tudi v Za- P°sJanotvo *n k°nčal svoje tee?-° ***RAZ<' 7-» p^JevUi leta Pfeu u pred do- ob4„,ega »IzfaS prvl Številki >al «u7?I?Val, da mL sem med dru-ln^dosf? 0pan BeJl, sodelavci sko- i?, j mokrem omenf3 nanes lahko fesl®Vann°u ■w5S2$\ da 6e J® p°- h0{,enaStiska, Sh™1 in da je prva S,e°graia vba trdi n° Rrltlkt po. &v‘!kt j?nov Kodel?,? uhodila. Izmed btelič tePfaj v te) dvojni K-Hadojica0® straneh IsKlorn *UHd»-arI° OstoiJa.Utovl« Jovan ega rodu m še nekateri • blTn® V uče tič pifie o hrvatskl književnosti med leti 1914— 1941 (razprava se nadaljuje). Isidora Sekulič in Boris Ziherl o modernem v književnosti;, o Isidori Sekulič (ob njeni osemdesetletnici) lin o naši esejistiki Midhat Begič, Vlatko Pavletič. Jovan Hristlč in Slavko I.eovac, o pojmu in problemu gledališkega stila Vlado Madjarevič. V kritičnem delu Je govor o novi' knjigi novel Ca-mila Siijarlča, o Begiče vi knjigi esejev »Raskršča«, o knjigi Zorana Ga-vrilovlča »Krtttka in kritiki«, o knjigi proze Živka Jellčdča »Kap stkia«, o Leovčevem »Pregledu bosenske ln hercegovske književnosti« ln še o marsičem. O prvih šestih številkah »Naše sodobnosti, poroča Stanko Janež. ANTOLOGIJA ČRNSKE LIRIKE 7,e kaka tri leta se pripravlja obsežna antologija črnske lirike. Izdala jo bo pariška založba »Presence afri-eainc«, ki velja za glavno svetovno založbo črnske literature. Lani septembra Je bil v Parizu kongres črnskih književnikov in umetnikov. Na njem je bilo dokončno odločeno, kako naj bo sestavljena ta antologija. Vsi teksti bodo v francoščini, razen tega pa še v originalnem jeziku, se pravi v angleščini, španščini oziroma v portugalščini,, ki so razen francoščine tako rekoč materni Jeziki velike ve- j čine črnskih pesnikov. Značilno Je I to, da Je bila redakcija tega pomembnega svetovnega dela zaupana Jugoslovanu, in sicer dr. Petru Guberini; profesorju zagrebške univerze. Dr. Guberlna se namreč že več kot dvajset let Intenzivno ukvarja z ustvarjanjem pesnikov črncev. Najbolj znani francosko ptSočt črnski pesnik Aimč Cesaire Je namreč že 1. 1936 prebil nekaj časa pri dr. Guberini v Šibeniku. Dr. Guberlna Je izbral pesmi, ki bodo tiskane v tej izbrani knjigi, obenem pa ,1e napisal tudii obsežno študijo o črnski poeziji. Knjiga bo Izšla čez kakega pol leta. »GOSPA BOVA RYJEVA« V HRVAŠČINI Letos poteka sto let, kar Je prvič izšlo eno najpomembnejših proznih del v svetovni književnosti, Flauber-tova »Gospa Bovaryjeva«. Ob tej priložnosti je zagrebška »Zora« izdala nov hrvatskl prevod tega romana. Delo Je prevedel Josip Matljaš. izšlo Je v Izbrani opremi. Prvi prevod tega romana so Hrvati dobili 1. 1912, prevedel ga je pa Andrtja Zivkovlč. Obsežno Studijo o pisatelju in njegovem delu je prispeval prof. dr. Ivo Her-gešič. Omeniti moram, da je hrvat-ska izdaja celotna m sc v tem razlikuje od slovenskih, ki Jim manjka kakih 80 stran! Obtožbe, obrambe in obsodbe na koncu knjige. T. P. škega občinstva. Morda pomeni to, da se je raven povprečnega obiskovalca nekoliko dvignila. Če je to res, bi pomenilo, da se je moral okus dvigniti in da gledališče, kar se tega tiče, izpolnjuje eno tistih svojih nalog,, ki vršijo v boju za dvig obiskovalčeve kulturne in gledališke ravni (boj, ki ga mora vedno in povsod izbojevati vsako gledališče s svojim občinstvom), to je naloge po-sebnostnega kultumovzgojnega pomena. Vse to mora odsevati v repertoarju gledališča, kar do neke mere velja tudi za Šentjakobsko gledališče v sedanjem položaju. Ce uprizarja Cankarjeve igre, s tem naj bi ne vztrajalo na črti, ld jo je dosegalo ob, svoji ustanovitvi na ravni ljubiteljskega diletantizma, temveč naj bi jih uprizarjalo iz nujnosti gledalčeve žeje po novi obliki igralskih in režiserskih izraznih možnosti v okviru prav tega odra, ki ga je gledalec pod vplivom skritih sil svojega gledalskega zanosa vzljubil in trdno vztraja pri njem in j ob njem. Res da izkazuje repertoar tega gledališča skorajda neprestani dvig, toda v bistvu'je v vsaki sezoni razpolovljen, ker venomer prinaša dela slovstvene vrednosti ob delih, ki označujejo bolj sestav njegovih gledalcev kot pa morebitne želje vodstva: še vedno gospoduje koncesija pre-nekaterikrat plitvemu gledalčevemu okusu in vpliva na sestav repertoarja v večji meri, kot bi to možnost gledališkega razvoja tega gledališča dopuščala. Del občinstva torej obremenjuje perspektive gledališča, jih omejuje in hromi v nekem določenem razmerju sproščenost načrtov. Lanska sezona je bila neke vrste poizkus komedijskega repertoarja: razen dramatizacije Jurčičevega »Sosedovega sina«, ki je bila ponesrečena in o kateri smo že pisali, je bil ves ostali repertoar komedijskega značaja in vse-' bine. Ce rabim izraz komedijski, ga rabim zato, ker namenoma nočem uporabljati izraza burkastega, ker se na to nezahtevno raven zaradi zavestne odgovorno-, sti režiserjev, ki so to nalogo ob vseh težavah pravilno pojmovali, gledališče tako po repertoarju kot po ambicijah svojih igralefev ne samo ni hotelo spustiti, temveč se tudi ni spustilo.. Zdelo bi se, da posebnostno gledališče, kakršno je med drugimi gledališči v Ljubljani danes Šentjakobsko, živi neko izločeno odrsko življenje, stran od velikega gledališkega dogajanja. Temu pa ni tako in gledališče je z uprizoritvijo Linhartove »Zupanove Micke« dokazalo, da je zraslo s celotnim slovenskim gle-; dališkim življenjem, ko je šlo za praznovanje Linhartove obletnice. Ne glede na delno tveganje uprizoritve je občinstvo sprejelo to igro ne samo s pieteto, temveč tudi s svojim gledališkim doživetjem. »Micko« so uprizorili z OgrinČevo enodejanko »Kje je meja?«, kljub temu da je vsaka teh iger nastala v svojem okolju in sta zaradi tega slogovno med seboj odmaknjeni,' zlasti fe gre Ogrinca uprizarjati z zasmehom posameznih oseb in se taka ironija docela ne krije z uprizoritvenim izrazom »Micke« kot častitljive naše prve igre. Za-čudo pa slogovno docela po- dobni moderni scenski okvir, ki ga je prispeval Romih, s svojimi golimi obrisi ni razdiralno motil slogovne in časovne razlike v obeh igrah. Režiser Ovsec je to razliko skušal premostiti s skladno igro igralcev in tako je bila »Micka« ena najlepših predstav in dala s'tem poudarek prvi polovici sezone. V prvi polovici sezone so poleg tega uprizorili Mimi Malen-škove veseloigro s petjem »Srce nikdar ne laže« (ki ji je glasbo napisal Ciril Pregelj in jo režiral M. Stante), Wildeovega »Idealnega soproga« (več črt je pomagalo, da ta komedija britanske družbe izpred petdeset let ni ohromila Nastop bolgarskega folklornega ansambla Za četrtek zvečer je vodstvo Ljubljanskega festivala povabilo bolgarski folklorni ansambel »Narodna pesen« iz Sofije, ki se po uspešnem gostovanju v Nemčiji vrača v domovino, da priredi večer svojih pesmi in plesov tudi za ljubljansko občinstvo. Poslušalci v Križankah, ki so bile za navaden delavnik in ker ni bilo dosti časa za propagando, še kar lepo zasedene, so poslušali zanimiv dveinpolurni spored tega ansambla, v katerem sodelujejo tudi solistke in solisti sofijskega radia. Privlačne narodne noše in starodavna ljudska glasbila so nudila prijeten zunanji okvir narodnim pesmim, ki so tvorile pretežen del sporeda. V izvajanjih narodnih pesmi predvsem odsvita življenje preprostega bolgarskega človeka, življenje vasi, z ljubezenskimi in šegavimi pesmimi z izrazito melodiko. Plesov je bilo manj, ker težišče večera ni bilo na plesu, ampak v pesmi. Vendar so plesi zaradi svoje izredne živahnosti in temperamenta ter virtuozne izvedbe smiselno dopolnjevali večer, ki nam je nudil vpogled v lepote "bolgarske folklore. igralcev pod vodstvom režiserji Petrovčiča; privlačevala je občinstvo, četudi so se vedno izgubljale Wildeove bleščeče pogovorne domislice), zahodnjaško detektivsko komedijo »Čudovite pustolovščine« (nekdaj so jo-igrali kot »Pobeglo nevesto«) in mladinsko igro. Druga polovica sezone je kazala neko časovno neuravnovešenost uprizoritev, ker so se nekatere s prvimi predstavami zavlekle v junij. Nedvomno nosi poudarek tega dela sezone ponovna uprizoritev Cankarjeve komedije »Za narodov blagor« (režija Baranovičeva-Battelinova, scena inž. Matul, kostumi Souva-nova). Predstava je bila režijsko in scensko zelo zanimiva, igralsko pa zlasti zaradi merjenja moči. Režiserka je prenekateri prizor zanimivo in na novo oblikovala, ni pa zmogla kompliciranega prvega dejanja in ji tudi igralci pri tem niso bili v pomoč. Komedija Ljubinke Bobičeve »Družina Blo« (tretja igra svoj čas zelo priljubljene srbske igralke v Beogradu) je menda prva uprizoritev te komedije v slovenščini, prevajalec ni naveden (režija Petrovčič, scena Maher, kostumi Petrovčičeva). Sledila ji je stara, prirejena francoska burka »Jezični dohtar Petelin« (Maistre Pierre Pathelin), ki jo je po eni izmed prirejenih enačic priredil Žižek in jo presadil v srednjeveško Ljubljano, režiral je neki Fran Mlakar (Pseudonim, ki pa izdaja izurjenega režiserja), zanimivo sceno je priredil Romih. Ker iz nerazumljivega razloga nisem dobil besedila na pogled, naj zadostuje tu opomba, da je igra kljub teinu, da se od prvotnega izvirnika in prve slovenske priredbe ( v tisku 1935) močno razlikuje, daje pa igralcem zanimive možnosti in je bila tudi ob tej uprizoritvi zanimive igrana, četudi bi se dal igralcem njihov lok igralske izrazitosti bolj napeti. Naposled so uprizorili še Nestroyevo veseloigro z godbo in petjem »Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito« (režija Petrovčič, scena Maher, glasbeno vodstvo Selenšek). Igrali so jo | brez burkastega pretiravanja v okviru svojih možnosti. Marsikateri igralec je imel priložnost, da se je izkazal, naj bi tako bilo tudi v prihodnje. J. T. Slikarstvo v Avstraliji Nenavadnega načina za propagando domače slikarske umetnosti so se nedavno poslužlli v Avstraliji. Društvo prijateljev Narodne galerije v New South Walesu je s sodelovanjem paro-plovne družbe -Orient Line- priredilo potujočo razstavo na modernem parniku »Orcades«, ki vozi po Pacifiškem oceanu. Na tej ladji, ki spada med najnovejše in najudobnejše parnike na Tihem oceanu, so priredili razstavo del avstralskih slikarjev. Razstavljavci so vsi lz Avstralije, večina tudi tam rojeni, nekateri so pa šele v zadnjih desetletjih prišli iz Evrope. Med njimi je tudi precej žensk. Razstavljene podobe, 88 po številu, obsegajo vse mogoče smeri od realizma, impresionizma In naslednjih tokov, pa do najnovejših, docela brezpredmetnih abstraktnih ustvarjalcev. Slike sta posodili Narodna galerija v Sydneyu ln Narodna galerija za Vic-torio v Melbournu, znaten del razstavljenih platen pa so posodili zasebniki. Potujoča razstava je obiskala na svoji vožnji Sydney, Auekland na Novi Zelandiji, Honolulu (na Havajskih otokih), od koder je -Orcades* krenil v Kanado in pristal v Vaneouveru, potovanje te razstave se Je pa končalo v San Franciscu, odkoder se je ladja vrnila v domačo luko v Sydneyu. Poskus, ki so ga Avstralci napravili s to potujočo razstavo, bi bil vre- den posnemap j a. Tudi katera izmed naših luksuznih potniških ladij, ki prevažajo Inozemske potnike po Sredozemskem morju, bi lahko brez posebnih stroškov in večjih priprav opravila hkrati tudi tako propagandno misijo, ki bi utegnila biti v veliko I koj-ist za uveljavljenje naše domače umetnosti na tujem. L, A, Rekord svoje vrste Gre za Zagrebške soliste, ki Jih vodi svetovno znani violončelist Antonio Janlgro. Te dni gostujejo še v Dubrovniku, letošnjo sezono pa bodo zaključim 7. avgusta s koncertom na Brionih. Podobne sezone še niso imeli1. Kako plodna je bila, bomo videli iz številk. Od lanske Jeseni so priredili 94 koncertov, obšli več kot pol sveta, saj so prepotovali približno 150.000 km, imeli turneje po Ameriki ln Evropi, koncertirali pred delegati' Združenih narodov, v nekaj evropskih državah in pred kratkim v Sovjetski zvezi Dobili so nagrado mesta Zagreba ln londonsko medaljo EUsabeth Coolid-ge. Čakajo Jih pa že koncerti nove sezone. Prvič bodo nastopat 23. »ep-tembra v Zagrebu in med drugim izvajali prvič novo delo Milka Keleme-na »Trije plesi za violo in godala«. TELESNA KULTURA SOBOTA, 3. AVGUSTA 195*. N EENAKO MERNA RAZDELITEV Na seji upravnega odbora Nogometne zveze Jugoslavije, ki je bila od 29. julija preložena na 10. avgust, bodo dokončno določili, kakšna bo II. zvezna nogometna liga. V predlogu tekmovalne komisije je navedeno, da bi bil za uvrstitev v II. zvezno ligo odločilen plasma moštev na tekmovalnih lestvicah že obstoječih conskih lig. Niti z besedico pa ni omenjena enakomerna razporeditev tekmujočih moštev iz višjega tekmovanja po vsej naši državi, ki bi precej dvignila kvaliteto (predvsem o večjih industrijskih središčih, ki so brez predstavnika o višjem tekmovanju), še manj pa o posebnih pogojih za sprejem v višje tekmovanje, ki jih je sprejela izredna skupščina NZJ dne 23. junija t. I. Po omenjenem predlogu imajo slovenski predstavniki minimalne (pravzaprav nobenih) upe, da se bodo uvrstili o II. zvezno ligo. Po predlogu tekmovalne komisije naj bi v II. zvezno ligo na koncu tekmovalne sezone 1952/38 prišit štirje predstavniki I. conske lige. Po stvarnih računih bodo to >Split<, v kolikor mu spodleti 1. zvezna liga, *Šibenik<, Ki ima že dedno pravico na drugo mesto, Lokomotiva, ki je izpadla iz I. zvezne lige in pa sRekac, ki je vedno resen tekmec. Po tej prognozi, ki pa bo po vsej verjetnosti držala, se slovenski predstavniki (Odred, sLjubljanas, Branik in morebiti Krim) ne bi uvrstili do četrtega mesta, s tem pa bi seveda izgubili vso možnost, da se uvrstijo v II. zvezno ligo. Torej nič kaj rožnat položaj. le vrsto let premetavajo naše klube spreminjajoči se tekmovalni sistemi iz ene kvalitetne ravni v drugo (žal, vedno navzdol). Torej bi bil že skrajni čas, da bi višji nogometni forumi nekoliko pomislili na kvaliteten vzpon nogometa o naši republiki. Tudi Spiejemljiva rešitev V zvezi z ustanovitvijo n. zvezne nogometne lige smo se obrnili na predsednika Nogometne zveze Slovenije tovariša Gerbca, ki je te dni prišel z dopusta In ga vprašali, kaj meni o predlogu tekmovalne komisije UO NZJ, ki je bil predložen upravnemu odboru v razpravo. »Menim,« je dejal tov. Gerbec, »da predlog tekmovalne komisije ni najboljši, vsaj kar zadeva slovenske klube. Osebno bom podprl predlog Nogometne zveze Hrvatske, ki predvideva ustanovitev n. zvezne lige na določenem razmerju klubov med republikami, in sicer: Hr-vatska : BiH : Slovenija - 5:4:3, s tem da se v navedena števila vračunajo tudi tista moštva, ki bodo izpodla iz I. zvezne lige. Le na ta način bi slovenski klubi prišli do veljave, saj bi se tudi v številčnem stanju lahko merili s klubi iz sosednjih republik.« Kaže, da bo predlog tekmovalne komisije UO NZJ verjetno propadel, saj bodo tudi člani upravnega odbora NZJ z ozemlja Hrvatske glasovali pro. ti njemu, ker so v imenu Nogometne zveze Hrvatske predlagali rešitev, ki je sprejemljiva za vse tri republike, na področju katerih bo ustanovljena IL zvezna liga (zahodni del). ■. «vm . •' V>-:. * Brzojavke- Stadion »Lenin« v Moskvi ob svečani otvoritvi III. svetovnih mladinskih športnih iger TRETJE SVETOVNE MLADINSKE ŠPORT N^ IGRE V MOSKVl ©PARIZ, 2. avgusta (Tanjug). - Jugoslovanska mladinska teniška reprezentanta Jelič in Jovanovič sta izgubila tri igre v polfinalnem tekmovanju za »Galea pokal« proti Španiji. Le-ta se ; je torej uvrstila v finalno tekmovanje, medtem ko bo Jugoslavija igrala še i en dvoboj proti premagancu iz dvo- i boja Italija-Nemčija (doslej 1:1) za tretje oziroma četrto mesto. Posamezni rezultati: Gimeno-Jelič 6:0,6:0, San- j tana—Jovanovič 6:4, 6:2, Gimeno, Aril- ; la-Jovinovič Jelič 6:2, 2:6, 6:1. © KOLN, 2. avgusta (DPA). - Na mednarodnem atletskem mitingu v Kdlnu sta bila dosežena nova evrop- j ska rekorda. Nemec Germar je prete- | kel 200 m v času 20,4 sek., prav tako pa i je izenačil evropski rekord svojega ro- ! jaka Fiittererja na 100 m z 10,2. Martin | ^nrskfretord)naP?003mdzOo^LniOv! ™ v ostrem napadu spravil na-času 137 sik ovirami v , sprotnika na pod: kjer je le-ta ostal A BOROVO 2 aveusta — V Borovu osern* Nato se je dvignil in se je •f?zS’seja uprave nogometni g™** borttf dalje vendar je njegov ga kluba »Borovo«, na kateri so po- ! „Us „ t! zdravili sklep komisije za proteste! P0"?®?-10' „Vlni NZJ o razveljavljenju tekme Radnički, J3eok^alePa pozdravilo okrog Več panog kot na olimpiadi Naši športniki dosegajo zadovoljive uspehe Moskva, 2. avgusta (Tanjug). — v nadaljevanju III. svetovnih mladinskih športnih iger so se začele borbe v skoraj vseh športnih panogah. Moški tekmujejo v 25 panogah, ženske pa v 16. To se pravi, da je v Moskvi zastopano več športnih panog kot na olimpijskih igrah. Na tekmovanju v rokoborbi sodelujejo rokoborci 16 dežel. Naša predstavnika Vukov in Horvat sta zma- Radnički—»Borovo« Kragulevčani igrali s -Splitom«. Pravijo, da bi le na ta način zagotovili normalen konec kvalifikacij, da pa v sedanjem položaju ne morejo sprejeti vse odgovornosti na sebe. Radnički še ni prijavil tekme proti »Borovu« in prosil za sodnika, prav tako pa še ni začel prodajati vstopnic za nedeljsko tekmo. Lombik na Jesenicah Jesenice, 2. avgusta. — Sinoči Je vič uspešno prebija k finalu. Premagal je odličnega nemškega boksarja Carolija, v polfinale pa je prišel brez borbe, ker njegov nasprotnik Avstrijec Stojan (zaradi poškodbe iz prejšnje borbe) ni nastopil. V polfinalu bo Jakovljevič boksal proti Exselyju (Avstrija). Strokovnjaki1 sodijo, da se bo Jakovljevič uvrstil v finale. y. 1 t v !_■ r* xvz,j o razveljavljenju leame naomciu nast klubi bi morali imen pri- _»BoroVo«. Hkrati menijo, da je mo- 1. -,«„1, ložnost da se v višjem tekmova- ~bo- Tvobofem. prts°' nju Utrdijo m pridobijo potrebne 'O K|PptUi^fvlAe™el^naavgusta _ v srednji kategoriji se Jakovlje- izkušnje, sicer je prizadevanje (jprava Radničkega je s svoje izredne vseh forumov in trenerjev v Slo- seje poslala predsedniku NZJ Branku veniji zaman. To bi morali upo- Pešiču zahtevo, naj bi pred tekmo števati tudi zaradi tega, ker imajo druge republike po več svojih predstavnikov v I. zvezni ligi, medtem ko bo po omenjenem, predlogu tekmovalne komisije Slovenija skoraj gotovo ostala brez predstavnika še celo v II. zvezni ligi. Vsekakor bo moral upravni1 _ N71 temeliitn nremisliti. bil na Jesenicah mednarodni namiz-odbor N tj tenuzijlio p . ! noteniški dvoboj med Lombikom iz ko bo sprejemal SKlep O ll. zvez Budimpešte in reprezentanco Gorenj-ni ligi. Menimo, da bi morali ske. Pri ženskah so gostje zmagale conske lige razformirati, prvopla- \ * 3:2, pri moških pa so Madžari giad-stranim klubom dovoliti direkten , reprezentanco Gorenjske je vstop V II. ligo, za ostale člane \ pri stanju 2:2 nastopila Bogatajeva, - " ' " • ki pa je igrala pod svojo običajno formo. Zato sta Madžarki Jancso in Tamaska odločili) dvoboj proti Go- Naši športniki so doslej dosegli v j zelo močni: konkurenci vrsto uspehov. I Tako je Mitrovič boksal v četrtfinalu proti finskemu prvaku Viniiju ln za- | gala po točkah v prvi borbi, v drugi nesljivo zmagal. V drugi rundi je naš borbi pa je Horvat premagal avstrijskega rokoborca s tušem. Horvat ima sedaj le eno kazensko točko in sodijo, da se bo uvrstil na eno izmed prvih treh mest. Vukov je drugo borbo proti Romunu Sabatu izgubil in ima s štirimi kazenskimi točkami le malo možnosti, da se uvrsti, v finalno tekmovanje. NAMIZNOTENIŠKA IGRALCA Markovič in Vogrinc sta doslej premagala vse svoje nasprotnike zanesljivo s 3:0. V. četrtfinalu pa bo imel Vogrinc težak dvoboj s trenutno najboljšim evropskim igralcem, Madžarom Berczikom. V košarki sta bili najbolj zanimivi tekmi med Brazilijo in Kitajsko (76:72) in med Egiptom ter Tunisom (96:96). Vodeči: Slavko Krivec op _ . ,, II. lige pa določiti poseben kri- ki terij, ki bi reševal problem razširitve nogometnega tekmovanja v zveznem merilu po osem področju Nogometne zveze Jugoslavije. Ta ukrep bi precej prispeval h kvalitetnemu dvigu nogometa o tistih krajih, ki zdaj močno zaostajajo. M. T. Laško, 2. avgusta, publiškega šahovskega bili doseženi tile rezultati: Siška-Ger-mek 0:1, J. Tomšič-Kržtšnik 1:0, Lon-ger-N. Tomšič remi, prof. Hočevar-Guzel remi, Lešnik-Kobler remi, Ko-čevar-inž. Krivec remi. Partiji Cre-pinšek-dr. Smigovec in Mišura-Stupi-ca sta bili prekinjeni v boljšem položaju za Crepinška in Stupico. Partija renjski (Bogataj, Plut, Teran) v svojo korist. Pri- moških so dobri gostje naleteli na slab odpor. Edino' zmago za domače Je zabeležil Stana, ki je premagal Jancsa, medtem ko sta Varha-nyi in Machoni brez težav premagala Vidmarja in Pluta. TENIS V MARIBORU Za prehodni pokal MT Maribor, 2. avg. — Na teniških igriščih v Ljudskem vrtu se je danes začelo teniško tekmovanje za prehodni pokal Mariborskega tedna. Sodeluje 16 igralcev A in 12 igralcev B kategorije ter 8 članic. Na sporedu so le igre posameznikov. . > „ , - V prvem kolu so bile lepe kva- V m. kolu re- Puc-Vavpotič Je bila preložena zaradi lltetoe ln oatre borbe. Najbolj je bilo so odsotnosti Vavpotiča. - • - - , m. k slovensko Šahovsko prvenstvo »Rumena majica« - inž. Krivec V waterpolu je Vzhodh* premagala Škotsko s 5.3. 8 j* Bolgarijo s 16:0, CSR pa polne1® Atletska tekmovanja so oV8iu teku. Doslej je bd m«1 Miler, W j* najbolj uspešen Branko “etje ir.e-osvojil v skoku v daUhnijo. jftler sto im s tem bronasto m ________ Odlični Lorger Danes so na sta^,oP“g^lo-nirn prvikrat dvigmUJ , ^ -vansko zastavo na cas ^ To je bilo po gtanka in zmagi našega atle„ ovirami- Lorgerja na ® Lst izred-Na startu je bilo -est nih tekačev: sovjetski w valci Stoljarov, P^Mihajl^’ evropski rekorder VesejsW Kaburov (Bolgarija), v ^ (CSR) in Lorger. V P°P° za, šini je dal starter zn Lor-četek tega velikega te j ger si je že v^ prvi ^nesiji-izrednim sprintom in žago-vim prehodom prek o aej& tovil prednost, ki je doine-delu Rusi niso mogli nau stiti. To je bila Prva,fidh^P°rt' goslavije na teh veJ^ pri-nih igrah. Občinstv ^ srčno pozdravilo „pvalceVi movalca na odru zma& igra-dviganje naše zastay|np nje jugoslovanske mm gt0. Rezultati: Lorger 1 > ’ ga. Ijarov 14,6, Petrov 1«>°' 0. burov 14,7, Veselsky hajlov 14,8. ju- ni imel nobenega pI^®iHPa PreslC0" tega pa je v vseh bbo prvenstva »STOL« tovarna upognjenega pohištva KAMNIK poilva va« delavce ln uslužbence ki jim je prenehalo delovno razmerje, imajo pa po uredbi o plačah (čl. 62) pravico do deleža pri delitvi plač la dobička aa leto 1956, naj se javijo podjetju zaradi izplačila. Pravica do izplačila zastara po treh mesecih od dneva objave tega oglasa. 2520 Vpis novih študentov na fakultete Univerze v Beogradu za šolsko leto 1957/58 V besedilu, objavljenem v »Borbi« in »Ljudski pravici«, 29. julija letos je treba popraviti naslednje: Na stomatološki, tehnološki In kemični skupini prlrodo-»lovno-matematlčne fakultete ne bodo Izbrani kandidati, ki so dokončali srednjo šolo z dobrim uspehom, po sprejemnih izpitih, ampak po uspehu, ki so ga dosegli pri veliki maturi, slasti se bo pazilo na uspehe v sadnjlh razredih gimnazije Iz tistih predmetov, ki so posebej pomembni za študij na teh fakultetah. Iz sekretariata Univerze v Beogradu 2503 _______________________ Stanje po IH. kolu: Krivec 2,5, Vavpotič 2 (1), J. Tomšič, Guzel, Germek, Longer 2 itd. V IV. kolu šahovskega prvenstva Slovenije so bili doseženi tile rezultati: Germek-Krtvec remi, Kobler-B. Kočevar prekinjeno, Vavpetič-Lešnik odloženo, Puc je bil prost, ker je Kržišnik zaradi bolezni odstopil, Guzel-J.Tom-šlč 1:0, Stupica-prof. Hočevar remi, dr. 8migoyec-Mlšura 1:0, N. Tomšič-Creplnšek 0:1, Stška-Longer prekinjeno. Rezultati prekinjenih partij U HI. kola: Crepinšek-dr. Smigovec 1:0, Mi-šura-Stuplca 0:L Jutri bo prost dan, v nedeljo pa bodo Igrali V. kolo. DRŽAVNO MLADINSKO Šahovsko prvenstvo Mladinci začeli Novo mesto, 2. avgusta. - V Domu JLA v Novem mestu se je začelo letošnje mladinsko šahovsko državno prvenstvo. Finalno srečanje nogometnih moštev Panatheinal-kos ln Olimpiakos za grški nogometni pokal Je bilo prvikrat neodločeno. Tudi na drugi tekmi sta se nasprotnika razšla z neodločenim rezultatom in šele v tretjem dvoboju je zmagal Olimpiakos z 1:0. Borba Je bila čedalje bolj ostra. Na tretji tekmi je bila vrsta nešportnih izpadov, nekaj Igralcev iz obeh atenskih moštev pa je bilo poškodovanih Na slikic grški po iicisti nesejo po škodovanega igra' ca Olimpiakosa Igrišča v ambulanto zanimivo srečanje med Lovrecom in Ferenčakom, ki sta oba pokazala dober tenis. Rezultati' — A kategorija: Lovrec— Ferenčak 6:1, 6:2, Doleček—Rataj 6:3, 6:0, Bobek—Kočunk 6:1, 6:2, Polanec— Korbar 6:4, 8:4, Klanjšček—Mesarič 6:2, 6:4, Zahodnonemška policija na atletski stezi: na nedavnem mednarodnem atletskem mitingu v Wuppertalu so vlogo napovedovalcev prevzeli nemški policisti, ki so bili na stadionu s svojimi sprejemniki ln oddajniki. Posnetek prikazuje Amerikanca Antreyja Lctvisa, zmagovalca na 400 m, ki kaže policistu darilo, ki ga je prejel za osvojeno prvo mesto — namizno uro. Desno od Letvisa je svetovni rekorder na 110 m ovire Ilias Gilbert, levo pa ameriški reprezentant na 800 m, Tom Carroll MEDNARODNE GORSKE DIRKE NA LJUBELJ Le sekundi do rekorda Avstrijec Prach je na prvem treningu prevozil progo v času 4:52,0 minute en 7 m. ,. ,pous*r: Rezultati: Grab®''® 7 25, 7,46, Ceh (SZ) 7,43, Miier ''7i2j i** ris 7,23, Ozolin (oba » V skoku s palico Je ^°pr?fcri osvojil Rus Cernoboj W J j, 431 , čil 4,5 m. Lešek je Vgg, in se uvrstil na Peto ?£očll 14 skakalcev Jih je 9 PresK Cm 430, Torlakšbn (Island neV(litl Tekmovanje je bilo ob močnem nalivu. pil* V teku na HO m J6*? najprej na sporedu P° vt9i0 J lg.) Iz prve skupine so huroV tf «f> nale Veselsky B' čil evropski rekord , 13.9 sekunde. staui, V drugi' skupini , je ž®?0e* Stanko Lorger. Zl??f,jji ^ ljivo ln dosegel najboljši nazen Lorger^ , Tržič, 2. avgusta. - Tržič je že 1 nadel slavnostna oblačila. Ves je v j zastavah ln povsod je čutiti živahno vrvenje, ki ga spremlja brnenje številnih motorjev. Danes je bil prvi uradni trening, vilka 66. To je Avstrijec Prach na mo-na katerem se je zbralo že precej torju BSA. Nanj pred startom nihče ni odličnih dirkačev, med njimi lan- obračal pozornosti. Ko pa je pripeljal ski rekorder Orsarlo, prikoličar na vrh Je napovedovalec objavil, da Neussner, Švicar Ltlti, avtomobilist Je dosegel najboljši čas dneva 4:52 ml- kar je le za sekundi slabše od Scavlno tor Jugoslovani Cerič, Pin-ter, Cibošek, Černe, Draksler, Ličen in tudi edina tekmovalka — Mara Bratina. Start se Je začel nekoliko z zamudo, vendar se je ob progi zbralo precej gledalcev. Ob 16.06 je prvi startal rekorder in lanski zmagovalec Orsarlo. Vozil je zelo hitro ln drzno, vendar je imel na cilju smolo ln je padel. Odrsal sl je kožo na dlaneh ln je moral Iskati trenutno zdravniško pomoč. Vendar je precej upanja, da bo v nedeljo nastopu. Za njim je šel na progo Pintar, ki je vozil aleer hitro ln lepo, vendar ni dosegel tako dobrega časa, kot smo ga od njega pričakovali. Mara Bratina je vozUa previdno, saj si je danes, kot le izjavila, hotela le ogledati progo. Na startu sta se pripravljala Neussner in sovozač. Na motor sta vpisala startno številko 49, ki sl Jo velja zapomniti, saj sta že na današnjem treningu pokazala izvrstno tehniko ln dobro porcijo drznosti, tako da bosta uspešno tekmovala z ostalimi evropskimi asi. Na progi je bila začasna startna šte- Va. ivaicu 14,5, sta s« v finale Rusa Stoljarov 14,8 sek. v finalnem teku na zmagal Ceh Jyra«>k s 4^ jJi»U z ovirami' pa so;vieS' joom ) fojj. s časom 51,2 sek. pretrgal ciljno vrvico K je uv^ 10,5, na drugo mesto onasto v 1 Bartenjev C^Z) 1V6, gafvaf°v. daljo pa Je dobil Bolga časom 10,7 sek. v ^La). Pri ženskah je v s va il.» zmagala Romunka Bal ,sz) na 100 m pa Prepkma ^ pred Keller j evo (VN) »• 10o.OOfc Gledalcev je bilo nao ^ ^ ViUachersportvere^ • Odred sfadi< V soboto, 3. avKust®L|mein» lfe|ci® Odreda mednarodna nogborspori Kaie med moštvom v,|] ZaieteK fd* (Avstrija) in Odredom, * teKma. rc-ob 17. uri. To P^ /ncodlo^",^®8' tekma se je končala z ne obic» y zultatom 1:1. Vstopnin« Tekma bo ob vsakem Vabljeni. .jggll Kolesarji na dirk^ UdiUrKli>sV?> _ . _____________ Med avtomobiirstl Je imel najboljši 4. avgusta ob 15. Dirko gluh od tujih i voustanovljeni kolesar*« ., bodo Planinci ln alpinisti, pozori V nedeljo, 4. t. m. ob 20. uri' bo PZS predvajala v Mladinskem kinu (Dom Maksa Perca) v Kotnikovi uli. 8, alpinistični barvni film o vzponu sovjetskih 'plnlstov na Pik Pobjedo. Vabimo pla-ilnce in alpiniste, da sl ogledajo ta izredno lep film, ki je bil nagrajen tudi na natečaju planinskih filmov. Predvajanje filma traja eno uro -vstop brezplačen. rzs nute. lanskega Orsarijevega rekorda. Prach bi tega prav gotovo Izboljšal, če ne bi na zadnjem ovinku prehitel predvo-zača, se zaletel vanj, ustavil motor ln šele nato pognal naprej. Ce ne bi imel te ovire tik pred cUJem, bi bili že danes priče novemu rekordu proge. Izmed Jugoslovanov Je bU danes najboljši Cerič s časom 5:44.3, za njim pa ni dosti zaostajal Jure Cerae. ki Je s starim strojem dosegel 5:45,2. Videti Je, da so se tuji dirkači zelo dobro pripravili za letošnjo dirko. Tako Je prišel Švicar Lllti z novim motorjem ZUndappom. Progo je prevozu lepo, vendar je imel tudi on smolo in je padel. K sreči ni dobil nobene poškodbe. Povedal je, da je bil nekoliko nepazljiv zaradi preutrujenosti, saj se Je vso noč vozil iz Zdrlcha. Upa, da bo jutri vozil še bolje, v nedeljo pa najbolje. Edina tekmovalka na Ljubelju, Mara Bratina, Je povedala, da že eno leto ni tekmovala. Ne pričakuje kakšnega uspeha, pač pa Jo veseli, da bo lahko nastopila. Zanimivo Je. da bo njen oče Valerijan na motorju Taurus 125 cm startal v isti kategoriji kot hčerka, listi je čas nas dirkač inž. Vidmar, pa je ugajal Italijan Seavino s svojo rdečo Alfa-Romeo. Ze minulo nedeljo g let jjer v Stražišču pri Kranju^P,,^ J( kolesarska dirka na voustanovljeni kov . «■ „ po« .5|(v dost« iz Kranja. S°*2*£«e. ®'' > I1'1!'*1 dirk si *0.AO *^° v Zgodovinskem ul- 5/1; Ljubljana, Tomšičeva ePo^obno na^5Ma t0 ni moS°če» da sPomni1n |„Piše3° vse, česar se še Jedeni nas?ov° PoSJjeJ° na zgoraj na-^ment i7 *le kdo hrani kak tlo-Pustnieo ,Ii6a ?asa (biografijo, pro-r°5l*o:n«™),k ali podobno), ga JL Pretotoe-r-1 . zafasno Prepusti •Oatoriai vrnili ’ naKar mu bomo 4a obnovim,™’1 Ts,ak P° svojih močeh, ^oosvolmrtii-' astno Podobo na-,41I> narodov boJa Jugoslovan- Zgoflovinsk! arhiv CK ZKS Dober nasvet! Ce želiš odlično mastno kremo, potem zahtevaj samo! »tLTRAGIN« - šport kremo. Dobiš jo v vseh parfumerijah. »FLEX« slovi za čiščenje mastnih madežev in ga lahko kupiš v vseh '"trgovinah, ki prodajajo milo. Pazi na f znamko »FLEX«! V nedeljo 4. avgusta od 9. ure dopoldne do 4. ure zjutraj se boste lahko zabavali na ODREDOVI VESELICI na Ljudskem kopališču Ježica. Igra priznani kvintet brata V. S. Avsenik. Izredno bogat srečolov. Ples. Prvovrstna i izbrana vina in bogata Izbira jestvin. Bar. Cene nizke - VSTOP PROSTI Vljudno vabljeni. GLEDALIŠČA Gostovanje kitajskega gledališča ltitk ln senc bo edinstven umetniški dogodek, ker je Kitajska domovina te umetnosti. V Ljubljani bo gledališče, gostovalo z dvema predstavama 8. in 9. avgusta v Mestnem gledališču. — i Vstopnice od 100 do 300 dir. bodo v pro-! daji od srede dalje v MG, rezerva-j c« m, I CELJSKE VESTI KINO »METROPOL«: češki barvni film: »Glasba z Marsa«. »UNION«: angl. barvni vlstavlsion film: »Plavolasa zapeljivka«. V gl. vlogi Diana Dors. LETNI KINO: ameriški barvni film: »Trobente opoldne«. V gl. vlogi Ray Milland in Helena Carter. VESTI 12 TRBOVELJ KINO * »DELAVSKI DOM«: amer. barvni film: »Štirje jezdeci«. ■ V gl. vlogi Rory Calhoum. SVOBODA - TRBOVLJE II: amer. film: »Upornik«. V gl. vlogi Gray Cooper in Patrlzia Neal. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: amer. barvni film: »Rdeče podveze«. Predstava ob 20. uri. s Vesti iz Maribora JURIJA Sekr»(IL? L,UI)SKIM ODBOROM! skupščini /S^oega sveta Ljud-($.aUzacij0 L za zakonodajo in „Sltve odbornik*3 Iet0ŽnJe oktobrske h? 'Judsklh občinskih in okraj-k?.n Odtis ?aknn ov pripravil pose-o„CU »Sbornit 3 0 volitvah in odpo. .premijen lkov ljudskih odborov, SL** uPorahli,?raental'jem in obrazci, r ° bo kori« v volilnem postopku. ziafien PrlP°m°ček volilnim « »im komilii ^nim in občinskim namen^n 'jam’ ki J1™ je v prvi nik^^iiam {ripaKt'idl gospodarskim občinskih ^ do volile odbor-..^•žica bo zb°rov proizvajalcev. UnI* okrOE lin Sredi »vgusta in bo li? Va »UrartV. Naročila sprejema na' Erjavčeva^ a“S‘a LRS~’ LjUb" DEŽURNA LEKARNA Sobota, 3. avgusta: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. KINO PARTIZAN: amer. film: »Gospod 880«. UDARNIK: nemški film: »Svetloba ljubezni«. Otvoritev Clnemascopa bo danes, dne 3. avgusta, v katerem bomo predvajali: amer. barvni film: »Zemlja faraonov«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 3. avg. ob 20. url: Bratko greft: »Celjski grofje«. Izven. Nedelja, 4. avg.: Tekmovanje pevk ln pevcev: ob 9. url: Izbirne tekme, ob 11. url: Javni nastop. Poročili so se: Franc Nipič, 51 let, knjigovodja — Sonja Inglič, 40 let, predica; Alojz Podgrajšek, 24 let, miz. pom. - Angela Sijanec, 24 let, del.; Ivan Poznič, 64 . let, elektrotehnik -Marija Horvat, 47 let, uslužbenka; Janez Bračič, 23 let, kovač - Veronika Nu.nčič, 23 let, prediea; Dušan Klepej, 27 let, kontrolor - Vrečič Olga, 25 let. pletilja; Konrad Voh, 37 let, strojni ključ. - Matilda Šešerko. 24 let, fla-jerka; Viljem Ferk, 21 let, strugar - Erna Krajnc, SO let, predlca; Milan Tasič, 26 let, gradb. teh. - Melita Kramberger, 31 let, zaseb.; Jožef Hrastnik, 31 let, polj. del. - Marija Kremljak, 21 let, kmeč. hči. Rodile so: Jožefa Krajnc, 31 let, gosp., Jarenina — Elizabeto; Ivana Jčlen, 21 let, usluž., Pula - Anito; Neža Zalta, 25 let, strugarka - Lidijo; Albina Vudler, 22 let, poljedelka, Jakobski dol - Mirana; Matilda Vengust, 20 let, gospodinja, Vinarje - Draga; Neža Ster-niša, 24 let, delavka - Zdenko; Antonija Petrič, 29 let, gosp. - Lilijano; Julijana Napast ,30 let, gosp. Rače -Marijanco; Helga Marsel, 21 let, gosp. - Dagmara; Veroriika Kramberger, 26 let, gosp. - Anico; Marija Kramar, 29 let, gospodinja, Gaber j e — Anico; Marija Potrč, 18 let, čistilka, Slemen - Marijo; Angela Legat, 25 let, gosp. Limbuš - Ano; Milena Fišer, 30 let, tkalka - Bojano; Ana Dobrava. 21 let, gosp., Bresternica — Bojana; Marija Junc, 29 let, gosp. - Vido; Ana Purgaj, 30 let, gosp. Plač — Ivana; Frančiška Pučnik, 35 let, gosp. - Ivana In Nado. Umrli so: Rajko Bien, 47 let, nameščenec; Djuro Salarfton. 60 let, upok.; Zara Jožefa, 78 let, gosp.; Ivan Grego, 69 let, upok.; Ivana Skof, 62 let, druž. upok.; Boris Ozvaldič,, 2 meseca, otrok; Hermina Herceg, 77 let, gosp.; Milan Zorec, 4 leta, otrok, Selce. naročniku Nekaterim našim naročnikom smo omogočili, da bodo preživeli svoje letošnje počitnice v lepem mestu ob Dravi. To bo posebno prav prišlo zlasti tistim, ki še nikdar niso bili v Mariboru. Eden od nagrajencev bo užival brezplačni penzion ▼ Turist hotelu v Maribora »Turist Hotel«, Maribor Je nov, moderno urejen hotelski objekt v centru mesta v bližini kolodvora — Razpolaga s 64 sobami s 102 ležiščema. V hiši je terasa in zajtrkovalnica. Tekoča voda — kopalnice v nadstropjih. Dependansa — gostilna TURIST, Maribor, Partizanska cesta 18 — velik senčnat vrt — Prvovrstna domača in dunajska kuhinja ' - Točimo pristna in priznana štajerska in dalmatinska vina - Solidna postrež- ba — cene zmerne. Priporoča se delovni kolektiv GOSTINSKEGA PODJETJA »Turist hotel«, Maribor RADIO LJUBLJANA Spored za soboto, dne 3. avgusta 197S S.OO—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci (pisan glasbeni spored) — vmes od — 6.30—6.40 Reklame — 6.40—6.44 Naš jedilnik — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — vmes ob — 7.30—7.40 Mladim poslušalcem o počitnicah — 8.05 Slovenske narodne poje zbor telesnovzgoj-nega društva Jarše — 8.25 Lepe pesmi — znani napevi — 9.00 Utrinki iz literature — Eduard Bass: Primer št. 128 — 9.20 Bedrich Smetana: 3 simfonične pesnitve iz cikla »Moja domovina« — 10.10 Zabavna matineja — 11.00 Za dom in žene — ll.io Domači napevi — 11.40 Igra kvintet Jožeta Kampiča — 12.00 Opoldanski koncertni spored — 12.30 Kmetijski nasveti — Rihard Malenšek: Pospešujmo pletarstvo — 12.40 Zabavne popevke — 13.15 V tričetrtinskem taktu z orkestrom Man-tovani — 13.30 Od arije do arioe — 14.20 Vroče je pod platnenimi strehami (studio Koper) — 14.35 Naši poslušalo! čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Novi filmi — 16.00 Glasbene uganke — 17.10 Zabavna ln plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 18.2« Umetne ln narodne pesmi pojeta 2enslci vokalni kvartet in Gorenjski vokalni kvintet — 18.45, Okno v svet Trinidad — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Veseli večer — 21.00 Melodije za razvedrilo — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.00j-23.16 in 23.30 do 24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba). n. progrram 14.00 LKZ pod vodstvom Milka Skobemeta poje pesmi raznih narodov — 14.30 Igramo vam zabavne melodije — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila — 15.25 do 16.00 Bogo Leskovic: Domovina, simfonija v enem stavku — 22.15—24.00 V plesnem ritmu. VESTI 17. KRAMA -STORŽIČ«: amer. barvni film: »Štirje jezdeci«. Predstavi ob 18 ln 20. V gl. vlogi Rory Calhoum. Danes zadnjikrat! LETNI KINO »PARTIZAN«: mehiški film: »Ko bom odšel«. Predstava ob 20. uri. Danes zadnjikrat! »SVOBODA«: premiera angl. filma: »Obzirni kapetan«. V gl. vlogi Vlc-tor Mature. Predstava ob 20. uri. NAKLO: premiera jug. filma: »Svetovno nogometno prvenstvo«. Predstava ob 20. uri. Z BLEDA Ameriški barvni film: »Borba v vse-mirju«. Predstavi ob 18 in 20.30. V gl. vlogi Jeff Morrow, Faith Do-merque, Rax Reason, Lance Fidler in Russell Johnson. Vesti z Jesenic in okolice Zdravniško dežurno službo Ima na Jesenicah dr. Stanka Rosenstein, Ja-vorniška pot. Brivsko dežurno službo ima v nedeljo 4. avgusta Viktor Pirman, Cesta Maršala Tita. KINO »RADIO«: premiera ameriškega filma •»Kogar sonce greje«. Predstavi ob 18 ln 20. »PLAV2«' angl. film: »Skozi pekel«. V glavni vlogi Peter Finch ln Virginia MacKenna. Predstavi ob 18. in 20. url. 2IROVNICA: ameriški barvni film: »Houdlni« .V gl. vlogi Tony Curtis in Janet Leigh. Predstava ob 20.30. DOVJE-MOJSTRANA: češki film: »Ka-. varna ob glavni cesti«. Predstava ob 20. url. KOROŠKA BELA: amer. film: »Kogar sonce greje«. Predstava ob 19. DROBNI OGLASI SLIKE ZA VSE LEGITIMACIJE vam • v dveh urah lepo izdela Foto Pauli, Trubarjeva c. 38. Sprejemamo vsa ostala fotografska dela tudi izven ateljeja. Telefon 20-305. SPREJMEMO LIČARJA, delavce za priučitev v ličarski stroki, ključavničarje in strugarja. - Interesenti naj se javijo na upravi podjetja Električna cestna železnica v Ljubljani, Celovška cesta 164/1. 2512 ČEVLJARSKI STROJ, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. - Anton Sluga, Cmuče 182. 1255 RAZPIS. Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje delovno mesto visokokvalificiranega delavca kovinske stroke, ki Ima poleg svoje kvalifikacije tudi opravljen izpit za kurjača centralnih naprav. Pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev vlagajte na^Rektoratu univerze v Ljubljani. - Nastop službe s 1. sept. 1957, ali po dogovoru. 2527 ŠOFERJA, kategorije D, takoj sprejme »ELMA« — Črnuče. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na upravo , podjetja. 2525 ZRAČNI KOMPRESOR, kapacitete 500 l/min pri pritisku 5—10 atm„ kupimo. Zdravilišče Rogaška Slatina. PRAZNO ali opremljeno sobico iščem. Ponudbe pod »Stalen« v ogl. odd »Iiludske pravice«. 828 ENOSTANOVANJSKA HISA, takoj vseljiva, v Domžalah, na prodaj. Cena nizka. Informacije: Koderman, čevljar, Domžale, Ljubljanska 122, M (Ud Uprava »LJUDSKE PRAVICE« Ljibljana Kopitarjeva ulica 2 Poštni predal 42 Odrežite to naro pošljite KINO »S 0 C A« Ameriški barvni film Overland Pacifik Predstavi ob 18 In 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. KINO »SLOGA« Ameriški barvni film »Dimni signal« Tednik: F. N. št. 30 Predstave ob 17, 19 in 21. V gl. vlogi Dana Andrews In Piper Laurie. Prodaja vstopnic od 9.30-11 ter od 14 dalje. KINO »UNION«: amer. film: »Beg iz Guyanne«. Brez tednika. Predstave ob 17, 19 ln 21. V gl. vlogi: Hump-hrey Bogart in Michele Morgan. KINO »KOMUNA«: franc, barvni cine-mascope film: »Je še prostor za enega«. Tednik: F. N. št. 30. Predstave ob 17, 19 ln 21. V glavni, vlogi Gerard Philipe. KINO »VIC«; jap. film: »Legenda o Ugetsu«. Predstave ob 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30 do 11 ln 14 dalje. LETNI KINO BEŽIGRAD: amer. barv. cinemascope film: »Komanči«. — Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LJUDSKE MILICE, , Kotnikova. 8, predvaja franc, film: »Državni sovražnik štev. 1«. Predstavi vsak dan ob 10 In 15. KINO »LITOSTROJ«: amer. barvni film: »Trobente opoldne«. Predstava ob 20. V gl. vlogi Ray Milland ln Helena Carter. Prodaja vstopnic uto pred pričetkom predstave. KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film ROBERTA V glavnih vlogah Howard Keel ln Kathryn Grayson. Predstavi ob 18 ln 20. url. Prodaja vstopnic od 17. dalje. Danes zadnjikrat. m i KINO »SISKA« Italijanski barvni film »SGAMPOLO §3« V glavni Vlogi: Maria Flore ln Henry Vidal. Predstave ob 16., 18. ln 20. uri. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. Na sporedu samo še danes in jutri. Protiperonospoma služba POROČILO Z DNE 2. Včeraj so se srednje dnevne temperature gibale v mejah med 13 in 1 22" C. Minimalne temperature so nihale med 8 in 12° C, na Primorskem pa med 110 in 18° C. Napoved. Nevarnost peronospore ! za vinsko trto je že minila. Zaradi tega 1 svetujemo vinogradnikom Slovenije, naj ne škropijo več vinogradov proti peror.osporl. Lahko )e škropijo mlade vinograde ln trsnlce. Enkrat naj po-škrope le tiste vinograde, ki v zadnjih AVGUSTA 1957 11 dneh niso bili škropljeni. Zadnje škropljenje vinogradov in trsnie naj se izvrši samo z 1—1,5% Bordojsko brozgo, kateri dodajte 0,3 % Cosan ali Sum-porol. Zadnje škropljenje vinske trte proti peronospori z Dithanom,-Liro-tanom ali Ortocldom ni priporočljivo, ker pospešuje rast in se dozorevanje vinske trte ravleče pozno v jesen. Kmetijski inštitut LRS in Hidrometeorološki zavod LRS Pat DRAGO-VRESNIK V ELDORADO SKiCIRKE KEGa SLOVENCA j »Zespel NA LADJI ftw!a. kreolki * me Je napadla stara, dehe-Pust?!Jnin trkain ranega jutra je stikala za v to' • ukai donna vrada- »M*0 carro, kako ste W»\lSl0tles Pa rinete v pragozdove, • »{' Ali nim-i* Jaguarje in cascabele (klopo- tetk! ni.8 »ca?« Sn). Vnarn * lraam’< sem rekel. »Dovolj vani , i °d Orinoca do Andov a.« J> dekleti, jaguarji in klopotačami Pošl 'lir111 vašwrečn° Pot^ je rekla. >Kam naj so,,. 1 ste mo-nam?nt, če se ne vrnete?< $•>’' ‘BogaU ,edm,a ^sledni lica,« sem se za- ' “ imsi »s vam hn ?aradi moje dediščine ne boste. L ftie o nazaj.« je rekla. »Prav zaradi vse življenje.« DOrce’ Jočem že ntla in 2 ;lr„ '* Iv» K.aiiar sem sc iiu- Soi-P^S^dove °dlv»jal na dopust v bra- vt ,e> se ob • slavf; V,2 narejeno jezo zifloputnila vi-i - je delaln vedno fcnrlnr se nn- ko 8ernU^!?*®. VRdno, kadar sem se po-§ ^r?i ^stlf J-'5*« in* rlnb^e s*vor' v kovček, pregledal Ko sem , mente ter si odžvižgal na nri*lične hi?? V ’ak?i- 80 se za oknom ,e' lc® zeanile zavese: vedel sem. kreolkin pogled me spremlja na pot. Bila je kot dobra mati, ki mi ničesar ne zaupa, nič ne verjame, ki jo liudo razburjajo moje poti na sever. Da, pa zbogom! Pomahnil sem ji v slovo, avto je zdrčal proti pristanišču. Na umazani, rumeni vodi La Plate je počivala »Ciudad de Montevideo«. Lepa ladja, čisto drugačna od motne, široke godlje, ki ji pravijo La Plata (srebro, srebrna^ reka). Nepopravljivo krivico storijo zemljepisci rekam in goram, kadar jim dajejo imena. Morda je bilo kdaj dru-ače; takrat, ko še ni bilo cementnih in opečnih _;olosov Buenos Airesa in mnogih mest, ki so jih zanesli v province Entre Rios, Corrientes in Mi-siones zemlie, življenja, dogodivščin in denarja lačni kolonisti. Sicer pa nič jeze, saj ie vseeno: La Plata, srebrna reka, me bo motila s svojo umazanijo samo do Concepciona. Vkrcal sem se. »Ciudad de Montevideo« je čakal"še dve uri. Ob petih popoldne so mornarji dvignili sidro. Na pomolu in na krovu se je gnetla pisana množica ljudi; stotine belih robcev je plapolalo v slovo. Čudno, kako se ljudje na vseh koncih sveta na enak način poslavljajo! Bil sem morda edini, ki se ni poslavljal od nikogar. Molče sera strmel na strehe in palače Buenos Airesa. Velemesto je ostajalo za nami, na nasprotni strani so se začrtali obrisi urugvajske obale. AJ, AJ. DRŽITE JO! Iz spanca me je vrgel tuleč ženski glas. Zunaj za vrati je zaropotalo, nekdo je padel na liodniku. Skočil sem iz postelje in se s sopotnikoma. ki iu ie minilo smrčanje, zaletel na prag. Vrata sosednjih kajut so se odpirala, štirje možje so naskakovali mlado kreolko, ki se je obupno zvijala po tleh. Držali so jo za roke, da ne ' bi strgala s telesa poslednjih ostankov svoje borne nočne oblekce. »Kaj je, pustite jo?« je nekdo zakričal. »Aj, aj, držite jo!« je vpil nekdo drug. Dekle, križanka bele in indijanske rase, je , divje otepalo z nogami in razkazovalo rjave, potemnele strani svojega života. V zmedi nihče ni pametno presodil položaja. »Kaj hudiča zijate?« se je razburil nekdo v trdem španskem narečju. »Po policijo! Dekle posiljujejo!« »Osel!« je stisnil skozi zobe mož, ki je klečal poleg ženske in jo stiskal za zapestje. »Tecite po zdravnika!« , »Po zdravnika! Napad ima!« Zdaj sem razumel, kaj se godi. Kreolka je dobila napad. Kdo ve kakšnega, toda saj sem jih poznal. Vselej me je mrazilo, kadar sem videl te križance na tleh, kako se zvijajo v krčih in bljuvajo slino. Večina jih je to podedovala, druge je okužil mrčes. Umaknil sem se v kajuto, po stopnicah je pravkar pritekel zdravnik z injekcijo. Kmalu zatem so se vrata na hodniku zaprla, dekle je utihnilo. Moja sopotnika sta se skobacala na postelje in čez nekaj minut nadaljevala svoj koncert, jaz pa nisem mogel zaspati. Razmišljal sem o svojih mažah in oljih, ki sem jih vtaknil v kovček, da bi se na severu obvaroval golazni, ki človeku zastruplja telo in kri. Smrčanje levo in desno me je lcončno pognalo skozi vrata. Oblekel sem se in odšel na krov. ZA POZDRAV: POPLAVA! Bili smo že daleč na severu. »Ciudad« je rezala peneče se valove Uruguaya. Reka je na tem koncu široka nad dva kilometra. Svitalo se je, jutro je bilo še daleč. Na urugvajski strani so se na valoviti ravnici kdaj pa kdaj zasvetlikale luči, argentinsko obrežje so pokrivali temni gozdovi bre? začetka in konca. V črnino na široki reki je počasi prodirala svetloba novega dne. Reka je postajala čedalje bolj široka in umazana. Razlivala se je prek obrežij in silila v gozdove. Poplava. Nekje na severu, v brazilskih pragozdovih je deževalo. Nalivi so po mnogih rekah prodrli v Entre Rios (Med rekami). Tako je vselej, kadar v tropskem pasu dežuje; reke narasejo in na široko preplavijo bregove. Po sedmi uri sem za gozdovi v daljavi zagledal strehe hiš in nekaj silosnih stolpov. Bližali smo se Concepcionu, pristaniškemu mestu v pokrajini Entre Rios. Nerodna reč! Reka je narasla že za celih dvanajst metrov. »Ciudad« se je kot vešča vrtela pred pristaniščem, ki je bilo zalito z vodo. Zgnetli smo se na krovu ter opazovali marnarje in delavce v pristanišču, ki so se trudili, da bi nas po neki poti spravili na kopno. Slednjič so hlode sestavili v nekakšno mostišče, na drugi strani pa pristavili lestve, da smo po njih splezali na Kopno. Bilo je dovolj gneče, preklinjanja in strahu. Pomešal sem se med prve potnike, ki so izvedli invazijo v Con-cepcion. Nazadnje sem bil celo vesel, ker sem prvi pritekel na železniško postajo in planil v prazen oddelek vlaka, ki je čakal, da bi se pognal dalje proti severu. Potniki s »Ciudada« so se izkrcavali še dve debeli uri, dokler niso poslednji, premočeni in potni zlezli v vlak. NAROČILNICA Podpisani kraj ulica pošta naročam »Ljudsko pravico« ln prosim, da ml Jo začnete s __________________ redno pošiljati Naročnino bom nakazal po položnici katero priložite prvi številki, oziroma jo bom plačal po inkasantu. Datum Podpi^ Odrežite tu nam oošljlte ■——— Raznašalke ali raznašalce za raznašanje časopisa v popoldanskih urah sprejme takoj uprava -LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA« Ljubljana, Kopitarjeva 2/1. Na podlagi člena 10 pravilnika o oddajanju in izvajanju gradbenih objektov in del (»Uradni list FLRJ«, štev. 13/57) razpisuje SVET ZA ZDRAVSTVO LRS V LJUBLJANI I. javno pismeno licitacijo za oddajo spodaj navedenih del za gradnjo »Sole za srednji medicinski kader« v Ljubljani, katerih predračunska vrednost znaša: za gradbena in obrtniška dela 114,053.685 din za instalacijo vodovoda * 6,252.434 din za instalacijo plina 921.115 din za instalacijo koinprimiranega zraka 528.965 din za centralno ogrevanje 13,140.810 din za prezračevalno napravo za digestorije 1,835.760 din skupaj 136,732.769 din Elektroinstalacijska dela bodo oddana ločeno od razpisanih del na podlagi kasnejšega razpisa. Rok za popolno dovršitev objekta je 15. december 1958, v tem letu pa mora biti izvršenih del za ca 45,000.000 din Javna licitacija bo dne 24.'avgusta 1957 ob 10. uri v sejni dvorani Sveta za zdravstvo LRS, Zupančičeva 3/1. Licitanti morajo predložiti varščino v znesku 1 % predračunske vrednosti z garancijskim pismom banke najkasneje do začetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po členih 15 in 16 zgoraj citiranega pravilnika. Ponudbi je treba priložiti priloge po razpisanih pogojih v skladu s členom 17 tega pravilnika. Ponudniki morajo pred začetkom licitacije plačati predpisano občinsko takso v znesku 23.360 din v gotovini. Ponudbe bomo sprejemali na dan licitacije, 24. avgusta 1957 do 10. ure na Svetu za zdravstvo LRS, Ljubljana, Župančičeva 3, soba 10. Licitacijski elaborati, razpisni ter splošni pogoji so interesentom na razpolago vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu investitorja (soba 10). Investitor: SVET ZA ZDRAVSTVO LRS - LJUBLJANA 2529 SPLOSNO GRADBENO PODJETJE »SAVA«, Jesenice sprejme v službo 15 KVALIFICIRANIH ZIDARJEV 5 VISOKOKVALIFICIRANIH ZIDARJEV Pismene ponudbe dostavite najkasneje do 15. avgusta 1957. — Plača po tarifnem pravilniku, terenski dodatek zagotovljen. — Nudimo samsko stanovanje. J 148 RAZPIS Po členu 10 pravilnika o oddajanju gradbenih objektov in del (Uradni list FLRJ, štev. 13/57) razpisuje Kmetijsko gospodarstvo čmci-Apače, Črnci 47 I. JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih del za 5 gnojišč po 200 m* in 10 gnojnih jam po 55 ms pri govejih hlevih v Podgorju, Stogovcih in Apačah Predračunska vsota za vsa dela znaša 13,041.000 dinarjev. Začetek gradnje je 1. september 1957, dovršitveni rok' je pa 31. oktober 1957. Javna licitacija bo 15. avgusta 1957 ob 10. uri v prostorih uprave Kmetijskega gospodarstva Crnci-Apače v Črncih 47. Licitanti morajo predložiti varščino v znesku 1 % predračunske vrednosti z garancijskim pismom banke, najkasneje do začetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po čl. 15 in 16 zgoraj citiranega pravilnika. Ponudbi je treba priložiti priloge po razpisanih pogojih v skladu s čl. 17 citiranega pravilnika. Ponudbe vložite najkasneje do 9. ure na dan licitacije. Kasneje prispele ponudbe bomo smatrali, kot da niso prispele. Po pošti poslane ponudbe označite vidno: »ne odpirati — ponudba za licitacijo«! Tehnični elaborat s splošnimi pogoji je ponudnikom na razpolago vsak delavnik od 8. do 12. ure na upravi Kmetijskega gospodarstva Crnci-Apače v Črncih 47 in to od 1. avgusta dalje. Investitor: »Kmetijsko gospodarstvo Crnci-Apače« 2521 ' Zavod za dezinfekcijo-Maribor je občutno znižal cene storitvam v drugem polletju namenom, da bi jih' lahko' vsak koristil. Nove cene so n slednje: ciklonizacija stenic ciklonizacija moljev brizganje prostorov proti vsem insektom uničevanje glodalcev 1 m’ 1 m’ 1 m* 1 vaba 20 dinarjev 60 dinarjev 6 dinarjev 4 dinarje uničevanje glodalcev s fluratom 1 vaba 15 dinarjev V slučaju reklamacije ponovi storitev .zavod na lastne Poslužujte se naših uslug, ker so koristne za vse, z e e delom in solidnimi ter konkurenčnimi cenami! M 316 Upravni odbor TOVARNE USNJA — KAMNIK razpisuje delovno mesto za tehničnega vodjo podjetja iz usnjarske stroke POGOJI: inženir kemije ali usnjarski tehnik z <*a 3 prakso na vodilnih mestih usnjarske stroke. tarifnem Nastop službe 1. septembra 1957. — Plača p0 ta 1957 pravilniku. — Prijave pošljite najkasneje do 15. avg na naslov podjetja. ' 2528 RAZPIS 0hL0 VRHNIKA razpisuje mesto finančnega referenta > v odseku za finance s popolno srednješolsko izobrazbo ali z vsaj nižjo šolo ter vsaj triletno prakso v finančni službi. Lahko je tudi začetnik. — Prednost imajo moški. Prošnje pošljite na ObLO Vrhnika. 2522 »SILV A« Gozdno in lesno gospodarstvo AGV fakultete v Ljubljani Parmova 41/HI razpisuje delovno mesto za administrativno moč z znanjem perfektnega strojepisja in stenografije, ter po možnosti z znanjem enega tujega jezika Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na zgoraj navedeni naslov. RAZPIS n f* Okrajni zavod za socialno zavarovanje GO razpisuje delovni mesti za: šefa pokojninskega odde!ka POGOJI: končana pravna fakulteta s prakso ali sr strokovna izobrazba s petletno upravno prakso. administratorko „ POGOJI: popolna srednja ali administrativna sjužbi nepopolna srednja šola s petletno prakso v pisarn z znanjem strojepisja. Plača in dopolnilna plača po predpisih. Stanovanje predvideno v prihodnjem letu. navedbo Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom 'n socj3jno dosedanjih zaposlitev pošljite na Okrajni zavod t zavarovanje Gorica do 31. avgusta 1957. 2523^ - »S 11T A« gozdno in lesno gospodarstvo AGV fakultete v Ljubljani Parmova 41/111 razpisuje sledeča delovna mesta za: vodjo galanterijskega obrata z zaželeno 5-letno prakso v tej stroki kot visokokvalificirani mojster v lesni stroki, ali industrijski tehnik. — Samsko stanovanje preskrbljeno. mezdnega knjigovodjo z najmanj 3-letno prakso v knjigovodstvu gozdarskega tehnika z vsaj 3-letno prakso v 313 panogi. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite pod »NUJNO« na zgornji naslov. 2526 L A A A A. PODJETJE V IZGRADNJI »VISKOZA«, LOŽNICA razpisuje natečaj za več inženirjev, tehnologov in kemikov več strojnih inženirjev dva zdravnika pravnika — začetnika več tehnikov tehnološke In kemijske smeri več zdravniških pomočnikov več ekonomistov več kvalificiranih strojnih ključavničarjev z nad dveletno prakso več kvalificiranih električarjev s nad dveletno prakso več kvalificiranih preciznih mehanikov ved visokokvalificiranih kemijskih delavcev dva tekstilna mojstra, predllca za volno V ponudbah navedite natančnejše podatke o praksi. Plača po dogovoru. Stanovanja zagotovljena. Ponudbe poSljite na zgornji naslov do 20. avgusta 1957. mggggg -v A A A A , Obiščite MEDNARODNI BEOGRAJSKI SEJEM Sejem tehnike in tehničnih pridobite v od 23. avgusta do 2. septembra IZKORISTITE JUBILEJNI POPUST 50% NA ŽELEZNICAH IN REČNIH LADJAH TER SE SEZNANITE Z NAJNOVEJSlMI IZDELKI TEHNIKE VODILNIH PODJETIJ JUGOSLAVIJE, EVROPE IN IZVENEVROPSKIH DR2AV Obvestila: BEOGRADSKI SAJAM, BEOGRAD. poStni predal Predstavništvo za LB Hrvatsko: Beogtadski sajam, Zagi<*< Štrosmajerov trg 8 — telefon: 36-069 in 37-482 2525 Splošno gradbeno podjetje » 7. JULI« BEOGRAD - MAJKE JEVROSIME 47-49 nujno potrebuje večje število kvalificiranih »n visokokvalificiranih zidarjev s takojšnjim nastopom za dela v Beogradu in notranjosti. Skupna stano-vanj3 zagotovljena, plačamo terenski dodatek, gade6 Plača podjetje. — Radi sprejemamo večje bri- ~ Interesenti naj se javijo na zgornji naslov vodji splošnega sektorja. 2511 Dalmacija Tovarna karbida in cianamida - Dugirat poziva vse delavce in uslužbence kj i> 1956 ^e'ovno razmerje prenehalo pred koncem leta Pri k,,11*3]0 pa po veljavnih predpisih pravico do deleža javijo razdelitvi plač Iz dobička za leto 1956, naj se zaradi uPravi podjetja ali pismeno pošljejo svoje naslove stavlierfve‘javljenja svojih pravic. — Zahtevki, ki bodo do-Ve ni u ?° trirnesečnem roku, računajoč od dneva te obja-e* ne bodo upoštevani. 2527 Gradbeno podjetje »RAD« — Beograd sprejme za dela v Beogradu in notranjosti večje število tesarjev, zidarjev in nekvalificiranih delavcev Plača tv, i. Int lerenski dodatek po tarifnem pravilniku podjetja. naj se takoj javijo direkciji podjetja v Kosovski I1C1 31 (soba 2). 2502 Izdelali smo in dali v prodajo najnovejši obrazec za plače Ujetja, ki določajo dohodek, in za podjetja, ki določajo dobiček IZPLAČILNE MEZDNE LISTE Dodjetja, ki določajo dohodek (obrazec 2/12b) in za podjetja, ki določajo dobiček (obrazec 2/12) IZPLAČILNE KUVERTE (vrečice) kot 8 IZPLAČILNE — OBRAČUNSKE LISTE arnenjava za .izplačilne kuverte ali za izkoriščanje starih izplačilnih kuvert V TISKU SO NOVI OBRAZCI * antičnih dnevnikov in kontnikov Jetja, iti določajo dohodek in za podjetja, ki določajo v dobiček izvršuip *natoan?1^fttudi posamezna neposredno sprejeta naročila J 50 izvodov obrazcev za plače), odprto ali po po-^ vzetju brez plačila poštnine. 80 stalno naprodaj v naših prodajalnah: v Beo-"a« 10 . arSala Tita 66, Knez Mihajlova 21 in Zeleni Ve-v Zemunu — Maršala Tita 11 * v Novem Sadu — *. Zmaj Jovina 22. ^elkn 7 f. Za Bosno in Hercegovino pošljite naravnost ‘a tlskovine »MLADOST«, Sarajevo, Radojke Lakič 5 iMKNA ADMINISTRACIJA' »EOGRa *AL02niSk°-tiskarskO PODJETJE D. Prizrenska 6, poštni predal 479, telefon 27-958 2523 Gradbeno podjetje »Soča« SARAJEVO, ULICA JNA 17 III da polstabilno lokomobilo znamke »ESTERER« Altating EVK-9 (»eto izdelave 1950) TEHNIČNI PODATKI: F?®°n predgreto paro s kondenzacijo 16 atm, u/320 KS, 225 obratov na minuto, z elektroge-neratorjem -tipa -Houclin- 200 kW, 400 V, kom-? ®*lrano 2 budilko in avtomatičnim regulator-^ napetosti in razdelilno ploščo. časnov Sličnem stanju in sposobna za jsto-Porabo. Na razpolago so montažni načrti, potr- I navriHil~ .. . ir!.___i! in'n”iaD?' Na razP0'aR0 so montažni načrti, potr-z lokomf?vv?^''a za pksploatacijo lokomobile. — Hkrati deli. - m 80 na razpolago tudi ustrezni rezervni za rnontažoZatlteV° c*amo na razP°la8° strokovno osebje ?a Xse informacije se obrnite na telefon 31-50 '*n 46-86. 2532 Po členu 70 Uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, štev. 18/56) POZIVA Železniško gradbeno podjetje ŠTEVILKA 1 — SARAJEVO VSE DELAVCE IN USLUŽBENCE ki niso več v delovnem razmerju, imajo pa za leto 1956 pravico do povišanja plač preko plače po tarifni postavki, naj se v roku 3 mesecev javijo zaradi uveljavljenja svojih pravic na naslov: Željezničko gradjevin-sko preduzeče broj 1 -r gospodarsko-računski odsek — Sarajevo. 2535 .-A A A /k A A A Od 1. do 8. septembra 1957 LEIPZ1ŠKI SEJEM Sejem vzorcev s ponudbo tehničnega blaga splošne potrošnje 24 skupin izdelkov — 100.000 m2 razstavnega prostora Obvestila in službene sejmske izkaznice izdaja: • IEIPZIQ Cl*,: HAljp STRA S S l 18 V FLRJ: OZEHA zavod za ekonomsko propagando in publicistiko BEOGRAD - Topličin venac 9, tel. 20-878 ZAGREB - Trg Republike 5, tel. 37-846 Predstavništva: SARAJEVO • SKOPLJE • SPLIT • REKA BANJA LUKA 842 TRGOVSKO PODJETJE Z USNJEM, VOLNO IN ODPADKI »KONJU H« — BEOGRAD v prisilni likvidaciji ima na zalogi in razprodaja stare in nove rezervne dele za avtomobile in kamione Interesenti si lahko ogledajo predmete v garaži podjetja v Ulici cara Uroša 67 od 8. do 12. in od 16. do 19. ure. Pasje (strojene) kože za opankarstvo in za druge namene Kože si lahko ogledate od 7. do 14. ure v Ulici kraljeviča Marka 4. 2520 Obvestilo Obvešfiamo vse zainteresirane, da INDUSTRIJA KROGLIČNIH LEŽAJEV BEOGRAD KNEZA DANILA 23-25 ne bo delala v času od 5. do 25. avgusta 1957 zaradi kolektivnega letnega dopusta 2536 Državni sekretariat za notranje zadeve FLR Jugoslavije — in Zveza društev arhitektov FLR Jugoslavije razpisujeta splošni jugoslovanski anonimni natečaj za izdelavo idejnih arhitektonskih osnutkov Zvemega kazenskopoboljševalnega doma za mladoletnike v Valjevu NAGRADE IN ODKUPI Prva nagrada 700.000 dinarjev Druga nagrada Tretja nagrada četrta nagrada Štirje odkupi skupaj 500.000 dinarjev 350.000 dinarjev 250.000 dinarjev 600.000 dinarjev Rok za izročitev natečajnega elaborata je i. december 1957 do 12. ure v Društvu arhitektov LR Srbije, Beograd, Kneza Miloša 7/III. Vprašanja v zvezi z natečajnim programom pošljite Društvu arhitektov Srbije do 20. septembra 1957. Pismene pogoje za natečaj lahko dobite proti kavciji 1500 dinarjev v Društvu arhitektov LR Srbije, Kneza Miloša 7/III, Beograd. . 2528 ItnnmmimiiPimTin imuiiiititHiiinnini«!1!!« imHHinmiainiiinmmnniiPiiH' itn .......... ŽELEZARNA ILIJAŠ v Ilijašu razpisuj e natečaj n štipendiranje študentov in učencev srednjih ter industrijskih sol tehle strok: I. fakultete 3 študente strojne 2 študenta elektrotehniške 7 študentov metalurške 1 študenta kemične 3 študente ekonomske 2 Študenta višje komercialne šole n. srednje šole "0 učencev strojnega oddelka 2 učenca elektro oddelka 7 učencev metalurškega pddelka 3 učence kemičnega oddelka 6 učencev srednje ekonomske šole III. industrijske šole 10 učencev modelnih ključavničarjev 5 učencev modelnih mizarjev 5 učencev laborantov Kandidati morajo predati naslednje dokumente: 1. prošnjo 2. prepis spričevala — indeks \ 3. karakteristiko študentske — mladinske organizacije 4. potrdilo o premoženjskem stanju 5. potrdilo o otroški dokladi Način štipendiranja, kakor tudi višina štipendije bosta urejena po novem zakonu o štipendijah (Uradni list FLRJ« štev. 32/55). — Prošnje z naštetimi dokumenti morajo kandidati predati oddelku za kadre do 15. avgusta 1957. 2508 ŽELEZARNA »ILIJAŠ« — ILIJAŠ ®*-62l 'n ‘Nka Ca»upiknu Mlutnlško oodjelJ* •Ljudtka urmlta-v Ljubljana. Kopitarjeva ullea 8, telefon 89-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12/11, telefon 20-507 in ••“Iturna rubrika Irubutjrva 2«, telefon 21-88» In 42-491 - Uprava Kopitarjeva ulica telefon 39-181 - Telefon ui naročnino 31 030 in oglase 31-358- Telefon poslovalnice na Titovi «e»tl 22-322 - Mesečno naročnina 250 din. u tajino 800 dlo - Tekoči račun 60-KB-6-Ž-1393 - Poštni preda) 42 - Poštnina ola čana v gotovini - Rokopisov ne vračamo. f.i6tniki DROBIŽ Francoski film »Žive vode« tena svojevrsten rekord. Snemajo ga že dobro leto, dokončali ga bodo menda šele prihodnjo Jesen. Zgodba pripoveduje o graditeljih hidrocentra-le in ustreza bolj ali 'manj resničnim dogodkom, kot Jih scenarist Jean Gimods sproti umetnlgko obldikuje. V filmu nastopajo sami' neznani igralci, kar ni ni£ čudnega, saj bi težko nažlil količkaj znanega Igralca, ki bi bil pripravljen za en sam film porabiti dve dragoceni leti. • KOt vsako leto so tudi pred kratkim organizirali v Pai*zu tradicionalno zborovanje filmskih zvezd, ki so se ga udeležili skoraj vsi pomembnejši francoski to številni tuji filmski igralci. Med slednjimi je zbudil največ zanimanja Mar-lon Brando, ki so ga številni gledalci v navdušenju skoraj slekli. »Ko bom spet prižel v Pariz,« je rekel Brando po zborovanju, »se bom pripeljal v oklepnem avtomobilu.« — Cisti dobiček letošnjega zborovanja je bil namenjen brezposelnim francoskim igralcem. »Kruh, ljubezen in ča-ča-fta« Je zadnji film znane serije o kruhu, ljubezni in še kaj. V glavnih vlogah igrajo seveda Vittono de Sica in ameriška plesalka Abbe Lane, ki je skupaj s svojim soprogom, znanim dirigentom Xavierjem Cuga-tom »ustvarila« novi ples ča-ča-ča. AmenSki igralec Steve Co-chran je pred kratkim posnel v Italiji film z naslovom »Krik«. V njem igra sam glavno vlogo, razen tega pa Je film tudi finansiral. Zatorej ni nič čudnega, če se je odločno uprl, ko je italijanska cenzura zahtevala, naj izrežejo iz filma nekatere prizore, ki baje žalijo verska čustva Italijanov. Cochran zahteva od italijanske vlade tri milijarde lir odškodnine, ker je film po njegovem brez tistih prizorov izgubil del umetniške vrednosti. Novi film znanega ameriškega režiserja Elle Kazana »Obraz v množici« obravnava usodo človeka, ki Je čez noč postal znan televizijski igralec. Film graja razmere v ameriški televiziji, ki Je postala orožje v rokah velikih finančnikov. Glavne vloge igrata Patricla Neal in doslej neznani Andy Griffith. V MeJdco dityju se Je zbrala kar čedna družbica filmskih igralcev: Errol Flynn, Ava Gardner, Mel Ferrer, Ty-rone Fower in Eddie Albert. To so glavni Junaki v filmu »Sonce zopet vzhaja,« ki so ga posneli po Istoimenskem Hemimgwayevem romanu. Gina Lollobrigida dela načrte za prihodnost. Ne s svo-j'ism potomcem, ki »e bo rodil v bližnji bodočnosti, marveč glede svoje igralske kariere. Podpisala je pogodbo za snemanje filma »Cesarska Venera«, v katerem bo seve igrala naslovno vlogo. Cesarska Venera je Paollna Bonaparte. Napoleonova sestra, ki jo Je ovekovečil italijanski kipar Cano-va v slavnem kipu »Akt«. V Parizu snemajo že enajsto verzijo Hugojevega romana »Nesrečniki«. V glavnih vlogah nastopajo Jean Gabim, Daniele Delorme, Bernard Blier, Serge Reggiand In Gian-ni Esposito. I • V biografskem filmu »Življenje Busterja Keatona« bo nastopila t vlogi ivezdnice nemega filma mlada ameriška igralka Rhonda Fleming. Njeni soigralci bodo Bntter Keaton sam, Donald 0’Con-nor in Ann Blyth. V filmu »Prijateljsko prepričevanje«, ki je dobil na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu prvo nagrado, nastopa razen Garyja Cooperja tudi navadna gos. Domala vsi filmski novinarji so omenili to nenavadno igralko, ki je demantirala mnenje, da so gosi neinteligentne živali. V filmu je zaigrala pristno, pred kamero se je vedla docela nepri-ailjeno .. . Sivolasega Jcffa Chandlerja aeznajo naši filmski gledalci pred-iz kavbojskih filmov. Pred Kratkim je ta igralec debutiral v resni vlogi ljubimca. V filmu »Teanne Eagels« igra glavno žensko vlogo Kim Novak. »TROPSKI PEKEL« • RITA HAYWORTH IN ROBERT MITCHUM V FILMU, • KI SO GA POSNELI OB KARIBSKEM MORJU Režiser Robert Parrish Je posnel na obalah in v obrežnih vodah Karibskega morja film »Tropski pekel«, ki v njem nastopajo v glavnih vlogah Rita Hayworth, Robert Mitchum in Jack Lemmon, Filmska zgodba, ki se v njej zvrsti kopica človeških usod in zraven pride še katastrofa v pristanišču, je v kratkih besedah tale: Irena (Rita Haywojrth) je v najhujšem nalivu pritekla v svojo hotelsko sobo in si je pred motnim ogledalom brisala lase, ki je od njih curljal dež. Vrnila se je z obiska pri Morrisu, ki je bil v minulih šestih tednih njen pri- jatelj. Zdaj pa je spoznala, da se nedavnim zaneslo iz ZDA na tisti konec sveta. Potem ko s* J® bil vrnil iz vojske — bil je na Koreji — se je doma uprl stariem, ki so ga po znancih skušali »praviti v dobro službo; ušel je hinavščini malomeščanske družbe in se navsezadnje znašel na krovu »Ulyssa«. Pa pride značilni ljubezenski trikotnik Irena, Felix in Bill, potem pa se začne vse skupaj zapletati. Zgodba doseže vrhunec, ko se v pristanišču vname ladja. Požar se razširi na sosednjo, z gorivom natovorjeno ladjo, potem pa grozi nevarnost, da bodo Fellx (Robert Mitchum) la Irena (Rita Hayworth) r »Tropskem pekla« plameni zajeli tudi pristaniško več čolnov, ljudje skušajo rešiti Billa, vendar ne morejo premakniti železne grede. Zdravnik Sam predlaga edino rešitev: ujetemu Billu bi odrezali obe nogi. Vendar do tega ne pride, ker se ladja nagne in železno breme zdrkne z Billovih nog. Felix ga potegne na rob krova, oba padeta v morje, nekaj trenutkov kasneje pa se »Ulysse« razleti v siloviti eksploziji. Bill niti ni dobil tako hudih poškodb, že po dobrem tednu se vrne iz bolnišnice, potem pa ne misli več na maščevanle. Felix in Irena ostaneta skupaj, Bill pa se vrne k svojim ljudem. Francoski ocenjevalec, ki je videl »Tropski pekel«, je zapisal, da so presenetljivo močni zlasti tisti prizori, ko se ob nesreči zbere v pristanišču na stotine domačinov, večinoma pristaniščnih delavcev, ki skušajo rešiti v svojem pristanišču, kar se pač rešiti da, zanimive pa so tudi scene na plesih v pristanišču, kjer pride v cinemascopski tehniki do izraza tudi slikovita folklora prebivalcev ob obali Karibskega morja. PRVA NAGRADA V KARLOVIH VARIH Pred dnevi so podelili ob zaključku filmskega festivala ▼ Karlovih Varih prvo nagrado indijskemu filmu »V okrilju noči«. V festivalskih dneh so pokazali 70 igranih in dokumentarnih filmov iz 42 dežel. Zares prepričljiv Izraz je na licu Bobby Driscoll, ko je n* stopil v vlogi dečka, ki ga zasledujejo morilci OTROCI NA FILMSKEM PLATNU' ljev otrok« in znanih bo morala za nekaj odločiti, zakaj zmanjkalo ji je denarja, poslaništvo ZDA pa ji ni več hotelo dati vstopne vize. Bila je povsem sama ria svetu in med neznanimi ljudmi v pristaniškem kraju Santa Nada. Le Felixa (Robert Mitchum) in Billa (Jack Lemon), lastnika ladje »Ulysse«, ki sta oskrbovala obrežni promet in mimogrede tudi tihotapila, je lahko Irena štela med skladišče razstreliva. Na »Ulyssu« divja požar, grede se podirajo, ena izmed njih se zruši na Billa in mu stisne noge. Se preden se Bill zave preteče nevarnosti, se npu posveti: spozna, zakaj mu je pred dnevi pristaniščna carina tako hitro prišla na sled, ko ji nekaj tihotapil. Izdati ga ni mogel nihče drug kot Felix, in sicer zaradi Irene. Bill leži na krovu, plameni se svoje znance, Felix je bil starejši širijo, na ladji bo prišlo vsak čas morski volk, Billa pa je šele pred | do eksplozije, v bližini se nabere »Dober dan, žalost« z Jean Seberg v glavni vlogi Bi človek dejal, da si Jean Seberg izbira filme v skladu z J rastjo svojih las. Še pred meseci ie bila ostrižena tako rekoč na balin. Takrat je sodelovala v glavni vlogi filma »Jeane d’Arc«, zdaj pa ie režiser Otto Preminger preuredil njene lase v moderno irizuro »calypso«, s katero bo nastopila kot Cecile, glavna junakinja v filmu, ki ga bodo posneli po romanu Fran^oise Sagan »Dober dan, žalost«. Njeni partnerji bodo v tem filmu režiserja Otta Premingerja David Niven kot oče ter Deborah Kerr, Mylene Demongeot in Elga Andersen. Frlm bodo posneli v dveh barvnih tehnikah, in sicer v črno^beli in v barvni. Prizori iz domačega kraja glavne junakinje i bodo črno-beli, dogodivščine na Ažurni obal; pa v barvah. K sodelovanju so povabili tudi mlado j pisateljico Fran^oise Sagan, ki si ie po avtomobilski nesreči že toliko opomogla, da se lahko vozi — z vlakom. S svojo pristno igro in z realističnim odnosom do življenja so otroci pripomogli že marsikateremu filmu do resnične umetniške vrednosti, saj so najbolj naravni, včasih zares presenetljivi igralci. Nekateri so seveda postali pod roko odraslega režiserja »človeške opice«, večina pa se jih je razvila v pretresljive Igralce in tudi komike, ki so kar blesteli od svežine in igralske zanesenosti. Prvi izmed teh filmskih otrok je nedvomno Jackie Coogan, ki je nastopil s Charlijem Chaplinom. Primer Sherley Temple je nekaj posebnega, prav tako tudi mlada leta Margeret 0’Brien. Dekletci sta bili na začetku svoje filmske poti iskreni in sproščeni, sčasoma pa sta izgubili otroško milino in sta postali mladi komedijantki, ki sta odlično zaigrali po naročilu, ne da bi verjeli v tisto, kar sta govorili in delali pred filmsko kamero. Presenetljivo sta zaigrala Franco Interlenghi in Rinaldo Smordoni v znanem italijanskem filmu »Čistilci čevljev«. Kot poseben uspeh omenjajo pisci filmskih kronik leta 1932 z ruskimi otroki posneti film »Življenjska pot« in šest let mlajši ameriški film »Ljudje se rodijo«. Francozi se lahko ponašajo z otroškimi vlogami v svojem filmu »Slepa ulica«. V njem je nastopilo šest otrok, ki so kasneje zaigrali kot homogena družinica tudi v »Angelih z umazanimi lici« in v »Soli zločina«. Posebno veljavo si je pridobil v filmu »Nekje v Evropi« Ladislav Horvat kot Kuksi, mnogi obiskovalci evropskih filmskih dvoran pa se nedvomno še dobro spominjajo »Ugrabite- otrok« in znam.u film, danih iger«. Kdor je vi. ,r0|,ne prav gotovo ne bo poza sVOjiin Brigitte Fossey, ki J« n j d nastopom prevzela gl**pre-ob strani pa je P^vpouj0uly-pričljivo zaigral mali r . pri-Po Izkušnjah, k/ * ]1 dobili filmski režiserj ji malone v vseh vol* zlasti po drugi sv®t obetaj si lahko ■ nedvomno j0«vetiJ še vrsto lepih deseti15 z glavnimi igralci izpou let starosti. »FANTJE V MODREM« Na otoku Tahiti, ki je prav | Kot je znano, Nemci toliko južno od zemeljskega ra v- posegajo po eksotičnih s0 ji nika kot Havajski otoki severno zgodbah, za najnovejso £ j^mi ter je dolg okoli 80 km in Šteje torej izbrali Tahiti s P . vSn- 16.000 prebivalcev, je snemalo »Hula-hula« in s cveti ,taj0 it ci okoli vratu. Kap bo na > «|d te »tropske zelenjave fraii' kuhinji«, kot je zapisal n ^ coski filmski ocenjevalec, ko povedati, vendar . Naivnei s 40 otroki*, ki ga snemajo po romanu in scenariju Paula Gutha, režira pa Philippe Agostini. Kot gimnazijski profesor z revolucionarnimi idejami uči Serrault 40 Michel Simon bo to pot »Gospod Jo« Michel Simon v filmu »Gospod Jo« v/v Darry Corol kot glavni junak »Tricikla« dijakov, njegov najhujši sovraž- Srečuje orožnike in ureea nik pa je Jean Poiret kot pred- \ nike in na rečnem ^ g sednik roditeljskega društva, i čedno dekle kostanje gprs'1.' Francoski filmski ocenjevalci »i j i^ra Beatrice Altan ■ gb obetajo od tega filma poldrugo ! kopica smešnih P.rlZ„iefišlci ’ uro res dobre zabave. iterih se bodo baje ^ ■, V režiji Jacka Pinoteauja sne- | cikla* nasmejali zar< ■ ,-ve( p majo v Nizzi tTricikeh z Dar- i Francoski re7:'?crc„;ni-MaU ci. ri/jem Corolom v glavni vlogi, pravi ja v ateljeji'l ‘'..■J^lorn Fant, ki razvaža slaščice, je film »Gospod J0< * . ftgten hkrati tudi navdušen navijač in monom v glavni otog- K glavna opora krajevnega nogo-1 ga sodelujejo še jn metnega društva. Ker zanemarja vine, Veronitjue Sin:eValci P službo, ga gospodar odpusti, fan- rnond Btissičres. Cicen/ . u tu, ki je nenadoma na cesti, pa vi jo, da je ta ' ^ Ji ie preostane tricikel in z njim se jena za Michela gled^ odpravi po francoskih cestah, j dobro znan tudi nas im