NJ. VIS. KNEZ PAVLE je V nedeljo slavil svoj 47. rojstni dan. Ves tisk je pri tej priložnosti slavil velike zasluge, ki si jih je kiMk-uamestnlk pridobil za Jugoslavijo
msm
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XII.
Strah pred nevarnostjo je desettisočkrat strašnejši od nevarnosti same.
Daniel Defoe, Robinzon Ccusoe (1661—1731)
Ljubljana, 2. maja 1940.
štev. 18 (550)
»DRUŽINSKI TEDNIK*
izhaja ob četrtkih. Uredništvo In i> r a v a v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal St. 345. Telefon St. 33-32. — Račun poštne hranilnire » Ljubljani št. 15.303. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk.
NAROČNINA
1U leta 20 din, */• lota 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov, v Aruer>kj 2‘/a dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpena petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mn: in širina 55 mm) 7 din: v oglasnem delu 4’50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: b( seda 2 din Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod še posebej Pri večkratnem naiočilu popust.
Danes:
Naš novi roman:
NA RAZPOTJU
„V vsaki hiši imamo pri nas puško!11
Samozavestne besede švicarskega generala ❖
V nedeljo 21. aprila je na neki švi 'arski patriotski prireditvi v Bernu
NORVEŠKA VOJNA V ČETRTI FAZI
I zavezniki i Nemci se pripravljajo na dolgo vojno. — Kdo ima več upanja v zmago na Norveškem?
«	V Ljubljani, 30. aprila.
^ Trije tedni minevajo danes, odkar J se je začela vojna na Norveškem. Ali * se je medtem kaj izpremenilo?
>zpregovoril tudi general Guisan, vr-i Kdor bere dan za dnem dolgovezne tiovni poveljnik švicarske vojske.t članke in brzojavke o uspehih obeh Njegove besede so veljale posebnot strank na najnovejših bojiščih ali pa 'zdajalcem in saboterjem.	t	posluša domača in tuja radijska po-
Svicarski listi so šele pretekli pe-* ročila, zvečine na koncu ne ve, kje objavili generalov nagovor. Pot ^ma glavo. Ali je res položaj tako za-njih ga povzemamo in objavljamo• pleten, da se ni moči orientirati? tudi mi, prepričani, da bo tudi za na-i Prve dneve bi bili morali to vpra-še bralce zelo zanimiv.	Išanje	brezpogojno potrditi. Danes se
Naša vojska, je začel gene-tjf Pa slika vendarle toliko razčistila, i ...	,	,	,	i	♦	da se vsaj glavni obrisi na njej raz-
mora biti vsak trenutek \
fazi norveške vojne so - Nemci po dolgotrajnih tajnih pripra-
J ločijo,
močna, nravno in gmotno. Čet v prvi naj bo nravno močna, mora pa J
vojak na fronti vedeti, da do-Š™** zasedli na dano pov.flie vsa ko' _	.	.	.	,v. ♦ličkaj pomembna norveška pristani-
movma skrbi za njegovo druži- J šča. Trojanski konji njihovih tovorno. stari Winkelriedov’ duh Šetnih in turističnih (to se pravi, na zmerom Živi V nas! V imenujnaš Jezik prevedeno, izletniških) par-
armade se vsem -a to zahva-5 "*ov 50 ™enitno funkcionirali -I •	♦	tako imenitno, da se n. pr. vectisoc-
JUjem.	♦	glava nemška posadka v Narviku še
Mi veljamo danes V Evropi* zmerom drži, čeprav je 7. vseh strani še za privilegirance; a tudi na-}obkolien.a in i> je dovoz živeža do-
ša domovina utegne doživeti? ce’a°drezan- ...
s	, ...J (V te) prvi fazi skandinavske voine
zke ute. Zanje moramo ljltl,so se Nemci tako ustalili na norve-pripravljeni. Najnovejši do-jških tleh, da danes noben resen člo-godki v Evropi na novo dokazujejo, da se morejo države tu-j di tedaj, če se strog'o drže nevtralnosti, zanesti le na lastno]
Vojaško moč. Smisel nevtral-} nosti si razlagajo z vidika lastnih koristi. Toda Švica mora] ostali nam, in našo nevtralnost! bomo branili proti vsakemu na-j padalcu, naj pride od koderj koli.
|vek ne rnore več pričakovati, da jih | bodo zavezniki kar čez noč vrgli z I osvojenih točk.)
Medtem je nastopila britanska mor-Inarica: položila je mine v Skagerraku I in Kattegatu, da izjalovi nov dotok : nemških čet in njihove oskrbe na : norveška tla, in uničila nemško vojno (mornarico v Narviku, najvažnejši kliki na Skandinavskem polotoku.- To je bila druga faza norveške vojne;
I kakor se je prva konea'a z nemško I zmago, tako je drutra pomenila triumf .	, j za zaveznike. Po britanskih uspehih
To pomeni, da moramo biti £ na morju je nemška vojna mornarica čuječni in močni. Močan bititskopnela sVo>-»i ■/=> tretiino, tako da se na nravi; Narod in vojska?!0 dpTies p° številčni moči dosezata
1 1 ruska i svedska.
^ (Pravi pomen te zavezniške zmage ♦ na morju se bo pokazal šele pozneje, Groze nam pa tri nevarnosti.*ko bo spričo oknvtve nem^o mor-Prva je zunanja nevarnost. J narice sproščeni del zavezniškega
.♦vo’nega brodovja lahko krenil dru-°; ♦ gam.)
znotraj. To SO neki tujezemci,j Tretja faza: izkrcanje prvih zavez-
ljudje, ki uživajo našo gosto-} niških čet na norveških tleh.
ljubnost, pa zraven rovarijo* stvf>r i® b>ia vse prei ko igrača, •• i	•	•	t	zato )e tudi tako dolgo traia'a m se
plot nasi domovini, s propa-|danes ne poteka brezVžav. Ne sme-
gando in na druge načine. ♦ mo pozabiti, da so vsa važnejša pri-Vendar bodite prepričani, dajstanišča v nemških rokah in da
na te ljudi —-----------1-----------
mo. Sabotaže uumu uHcii:*0klopn
In tretja nevarnost? To SOti-jjia je imel sovražnik — prav zato sti Švicarji, ki ne veiujejo V {ker je prvi prišel veliko premoč nevarnost in v resnost položa-$tudi v zraku' tako da je lahko občutil	i,:	oviral izkrcavanje. Ze samo de|-
3a, ljudje, kt ne razumejo, da|stvo da so se An^]e.. in Franco^
. ivimo v casu samozatajevanja Z mogli izkrcati, je pa neizpodbiten do-m žrtev.	»ka* njihove absolutne nadvlade na
Nevarni so tudi tisti ljudje,! ki razširjajo neresnične glaso
pa pravi; incuou m vujsivaj. sta eno in tvorita skupaj celo-* to. To smo rui!
; na
je zunanja Druga nevarnost prihaja
>uune piepiicmu, ucll	v hcuiskim ioKdli in tu V
li prav posebno pazi-* manjših lukah manjka naprav za iz-
,..._____4- mikrcanje težlceaa topništva, tankov,
ne bomo tipell: J 0klopn'h avtomobilov itd. Razen te-
Danes smo priče četrte faze severne vojne: nasprotnika si prizadevata, da se ustalita na južnem Norveškem in da po možnosti drug drugega vr-žeta v morje.
Ta faza bo po naši sodbi dolgo trajala, morda več tednov ali celo mesecev. Vedeti moramo, da je norveško ozemlje gorato in zelo negostoljubno; da mu manjka cest in železnic; da zaradi nerodovitnosti zemlje primanjkuje živeža in so armade odvisne od dotoka iz domovine
Dr. CINCAR-MARKOVIČ, jugoslovanski zunanji minister,
(K njegovi izjavi dopisniku Politike, objavljeni na 2. strani)
morju
nadvlade,
Matematično seveda ni moči napovedati, kakšen bo konec norveške vojne. Na kopnem so Nemci navadno močnejši od svojih nasprotnikov, vsaj v prvih fazah; že zato ker njihova totalitarna vojna ne pozna človečanskih ozirov. (Prim. vojno na Poljskem — vojno, ki jo Nemci celo v posebnem filmu poveličujejo. Mimogrede: ta film so Nemci predvajali pet dni pred 9. aprilom na poslaništvu v Oslu; na predstavo so povabili vse visoke osebnosti norveške prestolnice,	i .. i , ji
Toda vojne na koncu koncev ne odloči metoda; vojno odloči človek. Tudi norveško vojno bo odločil človek. Na skandinavskih tleh stoje danes Nemci proti Norvežanom, Angležem, Francozom, Kanadčanom, Poljakom in Čehom. Norvežani se bore za £vojo domovino: njihov boj postaja-boj balkanskih četašev izza osvobodilnih vojn. Pol jak sovraži danes Nemca, kakor ni izlepa kateri narod v zgodovini koga sovražil. Isto je s Čehom. Angleži in Francozi morda ne sovražijo t^ko, ker niso toliko izkusili; zato jim p> voljo jekleni zavest, da bi poraz na Norveškem ogrozil končno zmago in s tem tudi svobodo njihovih narodov
Dolgotrajnost vojne na Norveškem ne more biti Nemcem v prid, tudi če bi jo na koncu odločili v svojo korist. Še bolj kakor materialno — švedsko že'ezo! — bi jih nemara zadela psihološko. Kaiti nemški narod je vajen hitrih zmag, a iz svetovne voine mu je ostal temni občutek, da počasne zmage ne pripeljejo v končni triumf.	Observer
Na Norveškem
»Nemška vojska ho poskrbela, da ne bodo skandinavske države ves čas vojne dobile pred oči nobenega Angleža ne Francoza.a
Izjava nemškega zunanjega ministra Ribbentropa 9." aprila 1940. na tiskovni konferenci v Berlinu.
»Angleške čete, izkrcajoče se ali pa že na maršu, smo napadli z bom-
Ve. Svarim vas pred neresničnimi glasovi in novicami!
Ne bomo trpeli tako imenovane^ pete kolone, to je ljudi, ki laži raznašajo in izpodkopavajo voljo do odpora. V naši domovini ni prostora za defetiste, saboterje in izdajalce, naj pridejo ojd koder koli! Ljudstvo:: samo bo tem ljudem odgovori-;; *°. V vsaki hiši imamo pri nas:: Puško!
Danes gre za pbstoj države, Za ohranitev naše svobode. V svoji hiši hočemo biti samo mi gospodarji, zato ne bomo gledali tujega rovarjenja!
Da ohranimo naše najdrago-cenejše dobrine, nam ne sme nobena žrtev prevelika. Svobodni smo in svobodni hočemo ostati, v svoji hiši svoji gospodarji!	g
~~~»—'—	T
Arnold VVinkelried se imenuje le- < ^darnl švicarski junak, ki je letaj
>86. (tri leta pred kosovsko bitko) <
. žrtvovanjem samega sebe pomagali 'Vičarjem do zmage nad Avstrijcij Sempachu.
Prejllnji essenski gauleiter in komisar Porenja Terboven je postal nemški komisar na zasedenem Norveškem. Mož je star 42 let; še pred nekaj leti je bil navaden bančni uradnik.
batni in jih uspešno motili pri izkrcavanju.... Kraje, ki so jih Angleži zasedli, smo obsuli z bombami... Bii~ lansko prodiranje smo za dalje časa zadržali. ■
Poročilo nemškega poročevalskega urada z norveškega bojišča dne 24. aprila 1940.
Nizozemski vojaki na straži ob barikadi iz vreč peska v kraju, ki ga lahko vsak trenutek poplavijo.
Ati sU fcatt..,
...da je angleški vojni minister Starile^ izrekel čudno trditev, da bi bilo z nemško zmago konec sleherne človeške civilizacije?
...da predlagajo Turki skupno obrambo vseh balkahskih držav, če bi kateri od njih katera velesila »za-, ščito« ponudila?
...da v Berlinu izjavljajo, da je Roosevelt s svojo izjavo o pravici malih držav do svobodnega življenja po lastnem okusu, dejansko obsodil, politiko Anglije in Francije, češ da politika teh dveh držav vse male države ogroža?
...da se Madžari pripravljajo na odločno akcijo, da dokažejo, da Madžarska nikakor ni primerna za razvoj tujskega prometa (turizma)?
. da so na Švedskem prepovedali tujim turistom potovanje po železnici in občudovanje švedskih naravnih, lepot?
...da je po nekem poročilu iz Beograda našla tamkajšnja policija v Stojadinovi- strankarski pisarni veliko Quislingovo sliko?
...da je slavna poljska podmornica Orzel torpedirala več nemških transportnih ladij, polnih vojakov, namenjenih na Norveško?
...da so Turki priredili pravcat lov na tuje izletnike (turiste), ki so občudovali lepote Carigrada in Dardanel?
...da grozi norveški prestolnici Oslu iz nekih tehniških vzrokov lakota?
...da so ob Stojadinovem odhodu na »letovanje« njegove zveste napadalne čete in motorizirani oddetkl ostali lepo pri miru tam, kjer so bili?
...da so tuji turisti tako vzljubili Romunijo, da so v Bukarešti izdajali svoj list — list, ki je za čudo pisal samo o politiki, o turizmu pa nič?
...da bosta lutkasti vladi v Mandžuriji in Nankingu druga drugo priznali za popolnoma svobodno in neodvisno?
...da španski generali trde, da se bo Belgija zapletla v vojno z Anglijo in Francijo, če se na belgijskih tleh pripeti kaj podobnega kakor na Norveškem?
...da so turisti v Romuniji najbolj občudovali naravne lepote romunskih petrolejskih vrelcev?
...da veletrgovci z žitom dokazujejo, da je podražitev žita našemu narodu in državi v korist?
...da v Bratislavi zagotavljajo, da bo trgovinska pogodba med Slovaško in Rusijo za obe državi enako velikanskega pomena?
...da so — kakor poročajo iz Bruslja — tuji turisti v Belgiji najbolj občudovali »naravne« lepote tovarniških dimnikov in rudniških jam?
Po zagrebški Novi fiiječi
Izjava zunanjega ministra dr. Cincar-Markovica
Zunanji minister dr. Cincar-Marko-vič je dal te dni beograjski »Politiki« za njeno velikonočno številko tole izjavo o naši zunanji politiki:
»Minulo je osem mesecev, odkar se je začela vojna med tremi evropskimi velesilami. Težke in razburljive dneve preživljajo ne samo evropski narodi, ki so v neposredni bližini vojnega področja, temveč tudi ves svet. Medtem ko se vojujoči se stranki ogorčeno bojujeta, se nevtralne države trudijo, da jih vojna vihra ne potegne v vrtinec.
Naša kraljevina vztrajno in dosledno nadaljuje politiko nevtralnosti in neodvisnosti, ki jo je napovedala v začetku vojne.
Ker se pa vojna vrši tudi na gospodarskem področju, se težkoče današnjega mednarodnega življenja raztezajo tudi na nevtralne države in tudi na nas. Kraljevska vlada dan za dnem bedi nad tem, da odvrne vse te tež-koče, ki na eni strani zadevajo naše notranje gospodarsko življenje, na drugi strani pa naše gospodarske odnose z obema vojujočima se strankama. Pri tem ima neprestano pred očmi svoj glavni cilj: da ne bi zapletla države v spopad in da bi obdržala korektne in lojalne odnose do vseh velesil, prizadevajoč si, da tudi v gospodarskih problemih v polni meri ohrani svoje nevtralno stališče in ne ovira svojega neobhodno potrebnega gospodarskega razvoja.
V vrsti vprašanj, ki so se v današnjem mednarodnem položaju pojavila tudi na našem področju, zavzema zelo važno mesto vprašanje prometa po Donavi, ki mu kraljevska vlada posveča posebno pozornost. S sporazumom med obrežnimi državami in zainteresiranimi velesilami, ki smo ga te dni dosegli, je tudi to vprašanje srečno rešeno.
Stremeč za tem, da bi ohranila čim boljše razmerje do vseh velesil, je kraljevska vlada zadnji čas sprejela važno odločitev. Dosegla je namreč sporazum z vlado Zveze sovjetskih republik glede pogajanj o zakljueitvi trgovinskega sporazuma.
Dosledno se držeč politike nevtralnosti, je pa Jugoslavija hkrati storila vse potrebne varnostne ukrepe, hi jih ji narekuje današnji mednarodni položaj. Vse, kar je kraljevska vlada v poslednjih osmih mesecih storila v gospodarskem, finančnem in vojaškem pogledu, je v največji meri okrepilo položaj naše kraljevine in nam dovoljuje, da mirno gledamo v bodočnost, opirajoč se na današnje popolno, močno moralno edinstvo celega našega naroda.«
NEIZBEŽNOST USODE
Odklonjeni ljubimec ustrelil svojo nekdanjo ljubico
Tragedija mladega dekleta zaradi krivega pričanja v nežni mladosti
Zagreb, aprila.
Nekaterim ljudem življenje ni naklonjeno, pa če si ga še tako skušajo pridobiti z dobrim srcem in s humorjem. Neizbežna usoda jih zasleduje od rane mladosti, dokler jim naposled ne zada poslednjega milostnega udarca... Takšno življenje je bilo menda namenjeno tudi mladi zagrebški uradnici Olgi Cahunovi.
V rani mladosti je Olga pod vplivom svojih staršev storila nekaj, kar je postalo usodno za vse njeno poznejše življenje. Tedaj je imela komaj štirinajst let. Nesrečen slučaj je hotel, da se je zapletla v neko mučno afero, kjer je morala pričati proti nekemu svojemu tovarišu, ki je bil na skrivaj zaljubljen vanjo, proti Armandu Ru-terju. In pod pritiskom svojih staršev je dekle krivo pričalo, tako da je moral zaradi njenega pričanja nesrečni Armand za več let na robijo.
Minilo je nekaj let. Dekle je grizla vest, ni več imela mirne ure. Tedaj se je Armand Ruter vrnil iz Lepo-glave in poiskal Olgo. Spravila sta se, kajti Armand je še zmerom ljubil lepo dekle, čeprav mu je s svojo krivo prisego uničila najlepša mlada leta. Tudi Olga je doumela veličino Arman-dove ljubezni, saj je niti strašna leta v ječi niso mogla uničiti. Skušala se
Rojstni dan N j. Vis. kneza namestnika
Nj. Vis. knez namestnik Pavle je v nedeljo, dne 28. t. m., praznoval svoj 47. rojstni dan. Ob tej priložnosti so vsi jugoslovanski dnevniki priobčili njegovo življenjsko pot. V dobi, v kakršni živimo danes, ves jugoslovanski narod čuti svojo dolžnost, da se mu zahvali za njegovo važno vlogo na krmilu naše države.
Ves jugoslovanski narod se pridružuje čestitkam z željo, da bi ga Bog ohranil še dolgo vrsto let, da bi budno čuval nad našo domovino in mladim kraljem in še dalje tako spretno in preudarno vodil državno krmilo, dokler naš mladi kralj ne zasede svojega odgovornega mesta.
Polidični tetlnilc
Vprašanje avtonomne Slovenije je
po izjavi ministra dr. Kreka na shodu JRZ v Trbovljah odloženo z dnevnega
je Armandu oddolžiti z naklonjenostjo in prijateljstvom. To pa mladeniču ni bilo dovolj. Hotel je, želel je za svojo žrtev ljubezni tudi plačilo v ljubezni in ne v prijateljstvu.
Tragika usode je pa hotela, da se je dekle med tem časom zaljubilo v nekega drugega, v mladega študenta prava na zagrebškem vseučilišču. Ljubezen teb dveh mladih ljudi je bila tako velika in močna, da se ni skrha la ob Annandovih prošnjah in grožnjah. Olga se je skušala odtegniti svojemu prejšnjemu oboževalcu; njegovo ljubezen je čutila kot nekakšno moro, svojo pa kot dolg, ki ga je dolgovala Armandu.
Pogosto je Armand dejal Olgi: .Olga, nekaj strašnega bi ti moral povedali!«
: Povej mi takoj, zakaj pa oklevaš?« je dejalo dekle.
Nimam moči.« je zaječal Armand, 'bojim se. da te ne bi povsem izgubil!«
Lepega dne se je pa Olga odločila, da bo Armandu povedala, naj ne gradi svoje bodočnosti na njeni, ljubezni, kajti nikoli ne bo več čutila do njega drugega ko prijateljstvo. To je Ar-manda pognalo v jezo in obup:
zOlga, zilaj ti lahko povem listo, kar sen) ti tako dolgo prikrival!« je vzkliknil. rBolan sem, jetičen! Kri
bruham! In vsega tega si kriva ti, ti, ki si me pognala na robijo! Maščeval se ti bom!«
Od tistega dne Olga ni več imela mirne ure. Trepetala je za svoje življenje, sluteč, da te Armandove besede niso bile samo prazna grožnja, temveč premišljen načrt. Slutila je, kaj je zmožen storiti živčno razrvan človek v skrajnem obupu...
Njena slutnja je bila pravilna. Ko se je lepega dne vsa vesela in razigrana vračala iz menze v urad, jo je na ulici počakal Armand in jo ustrelil. Preden so ga mogli prijeti, je s poslednjo kroglo končal še svoje bedno življenje...
Zaman je čakal na Olgo njen zaročenec v sosednji ulici. Potlej je j>o telefonu vprašal v orad, ali je morda Olga bolna.
Kaj ne vesle? Ubil jo je!« mu je med solzami odgovorila Olgina prijateljica
In tako so se še zanj na lepem tako kruto končale sladke sanje -o bodočnosti...
Nikogar ne moremo soditi, ne nesrečnega Armanda Rolerja, pa tudi ne Olge. Glavni krivec je tisti nevidni in veliki režiser, ki v življenju nekaterim sipa veselje in srečo, drugim pa žalost in trpljenje. Ime mu je — usoda...
LJUBLJANA
Tyrševa cesta 2 - (Hotel Slon)
ZA BIR
najugodnejši nakup
švicarski* ur, zlat-nine in srebrnine
Nakup vsakovrstnega zlata in srebra po najvišjih cenah!
reda. Minister Krek je izjavil, da vlada zdaj organizira Hrvatsko, Slovenci bomo p« počakali na svojo avtonomijo do konca vojne. Ker smo prispevali že toliko žrtev za slogo Jugoslovanov, bomo prispevali tudi to. Zdaj je treba pa vso pozornost obrniti na našo zunanjo politiko in onemogočiti vse račune, ki bi se pojavili na podlagi avtonomističnih stremljenj. — Trgovinski minister dr. Andrr-s je pretekli teden odpotoval v Budimpešto na mednarodni velesejem, kjer so ga svečano sprejeli. V avdienci ga je sprejel madžarski regent Horthy, ki je dr. An-dresa odlikoval z najvišjim madžarskim redom. Minister Andres je izjavil, da je v današnjem mednarodnem položaju bolj ko kdaj poprej potrebno madžarsko-jugoslovansko zbližanje, posebno v zaščito skupnih gospodarskih interesov. V Beogradu se pa že nekaj časa mudi pomočnik madžarskega prosvetnega ministra dr. Aladar Kasz, ki se je udeležil otvoritve velike razstave sodobnega madžarskega slikarstva. Knez namestnik Pavle je prevzel pokroviteljstvo nad to razstavo.
Boji na severu so po poročilih obeh vojujočih se strank čedalje srditejši. Dočim so se pretekli teden spopadali po večini le manjši oddelki, si zdaj stojita nasproti dve močno oboroženi vojski. Posebno hudi boji se vrše v okolici Trondhjema, vendar si poročila o uspehih obeh taborov zelo nasprotujejo. Nemci so precej srdito napadali in posrečilo se jim je zavzeti nekaj norveških postojank, med njimi Sten-kjer severno od Trondhjema. Zavezniki sami priznavajo, da njihov položaj po zadnjih spopadih ni preveč rožnat. Borba se pa vse bolj razvija v letalski boj. Nemci so baje na Norveškem ustanovili svoje glavno letalsko oporišče, od koder nameravajo napadati angleške postojanke. Prav tako pa angleška letala pridno bombardirajo nemške postojanke na Norveškem. — švedska bojuje živčno vojno. Nevtralni opazovalci in tudi Švedi sami priznavajo, da je oborožen konflikt na švedskem skoraj neizogiben. Nemčija
zahteva od švedske takšne * tet". * koncesije, ki jih Švedi nikakor ne morejo dati. — Osmo zasedanje vrhovnega zavezniškega sveta se je vrnilo pretekli teden v Parizu. Po mnenju diplomatskih krogov je bilo to zasedanje najvažnejše od začetka vojne. Udeležili so se ga prvič tudi poljski in norveški zastopniki. Zavezniki sicer niso izdali uradnega komunikeja, vendar politiki domnevajo, da so razpravljali o svojih obveznostih do Romunije in Grčije. Londonski in pariški listi pa trdijo, da sta zaveznici sklenili priskočiti na pomoč sleherni državi, ki bi jo kdo napadel. Pred vsem to velja za švedsko, ki je za zdaj najbolj ogrožena. — O angleško-sovjetskih trgovinskih pogajanjih je dal važno izjavo angleški podtajnik za zunanje zadeve Butler v spodnji zbornici. Dejal je, da je angleška vlada opomnila sovjetsko, da se mora vsa njena trgovina prilagoditi vojnim namenom, zato mora sovjetska vlada to pri svojih predlogih upoštevati in sovražniku pred vsem ne dobavljati vojnega materiala. — Nemški zunanji minister Ribbentrop je imel v glavni dvorani kanclerske palače govor pred diplomatskim zborom in predstavniki tujega tiska. V svojem govoru je obtožil zaveznike zaradi vdora na Norveško, češ da so ga že davno poprej pripravili, Nemci so jih pa le prehiteli. Svoje trditve je podprl tudi z dokazi. Angleško uradno tolmačenje njegovega govora je pa točko za točko zanikalo in pobilo vse Ribbentropove trditve. — Nova napetost je nepričakovano nastala na Donavi. Pred kratkim se je pripetil ob ustju Donave incident med
OKYIR|l
zn
SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE.
KLEIN
LJUBLJANA, Woltova 4
grškim in italijanskim parnikom, ki sta se oba potopila. Temu incidentu pripisujejo političen značaj. Madžarska vlada je predlagala ostalim trem obdonavskim državam, da k mednarodni rečni policiji puste tudi Nemčijo, če bi pa te države dovolile vstop k rečni policiji Nemčiji, bi lahko isto zahtevali tudi zavezniki, kar bi položaj še jroslabšalo. — Na zahodni fronti postaja baje nekoliko živahneje. Poleg oglednišfcih čet se zadnji čas spopadajo tudi manjši oddelki.
Za italijanskega veleposlanika v Berlinu je rimska vlada imenovala dosedanjega poslanika v Vatikanu Dina Alfierija Dosedanji berlinski poslanik Attolico je pa postal vatikanski poslanik. Alfieri že od nekdaj velja za enega najvneteiših zagovornikov sodelovanja z Nemčijo. Odlično pozna tudi vsa vprašanja, ki se tičejo osi Rim-Berlin. Nekateri politiki domnevajo, da se je razmerje med zavezniki in Italijo zadnje dni poslabšalo, kajti po izjavi fašističnih prvakov se Italija ne bo mogla več dolgo izogibati sedanje vojne. Nemški minister dr. Ley je v Kolnu dejal, da imata Italija in Nemčija v sedanji vojni skupne interese in skupna sovražnika, Francijo in Anglijo. — Položaj na Norveškem se je zadnje dni precej ustalil. Zavezniki so baje ustavili naglo nemško prodiranje preteklega tedna. Zdaj se po švedskih zatrdilih zbirajo na Norveškem zavezniške in nemške čete. Oba sovražnika se trudita, da bi spravila na bojišče čim več vojaštva.
Če hoče tujezemec spremeniti svoje bivališče, mora po predpisani pot) vložiti novo prošnjo na bansko upravo.
Tujezcmoe, ki bi brez dovoljenja banske uprave premeni! kraj bivanja, bo kaznovan po čl 3. navedene uredbe z zaporom do 30 dni ali z denarno globo do 1500 din. Poleg lega bo po izvršeni kazni izgnan iz kraljevine Jugoslavije.
Kr. banska uprava dravske banovine.
Prijavljanje tujcev
Čl, 'i uredbe ministrskega sveta o bivanju in gibanju lujezemcev z dne 17. aprila 1940 predpisuje, da se mora tuji državljan v roku 12 ur |K) dohodu v mesto stanovanja, najkasneje pa v 36 urah po prebodu državne meje irsebn« javiti pri pristojni krajevni policijski oblasti in ji pokazati svoje listine. V ietem roku se mora osebno prijaviti tudi, kadar spremeni kraj stanovanja.
V-mestih, kjer so posebna policijska oblastva, se mora prijaviti pri teh oblaslvih. v drugih krajih pa pri pri-
Za majave zuhe uporabljajte, zdravilno PARADENT1N kremo za čiščenje zob in masiranje zobnega dlesna (sluznice). Glavno skladišče Drogerija Gregorič, Ljubljana.
Bivanje tuicev
Po uredbi ministrskega sveta o bivanju in gibanju lujezemcev z dne 17. aprila 1940 sme tuj državljan sta novati samo v kraju, ki je označen v dovoljenju za bivanje. Vsi oni tuje-zemci, ki imajo veljavna dovoljenja za bivanje, morajo stanovati samo v kraju, kjer so stanovali takrat, ko so vložili prošnjo in ki je označen v njihovem naglovu v dovoljenju za bivanje.
stojnem občinskem uradu. Daljši, a največ 3(5 urni rok velja samo tedaj, kadar je od vhodne postaje do kraja bivališča dolga pot.
Če tujezemec med polom kje izstopi za dalj kakor 12 ur. ali kje prenoči, se mora tudi v tistem kraju osebno prijaviti. Bivati sme samo v kraju, za katerega se glasi dohodni vizum, in samo dokler la dohodni vizum velia. Bivanje preko roka dohodnega viza odobrava po ministrskem pooblastilu ban.
Na isti način se mora osebno prijavljati tudi tujezemec, ki ima dovoljenje za bivanje, a potuje v drug kraj po opravkih, ne da bi sicer spremenil kraj običajnega bivanja.
Vsak tujezemec. ki se ne bi o pravem času osebno prijavil, ali ki bi bival v kraljevini preko roka viza in ni dobil za podaljšanje bivanja posebnega dovoljenja, bo kaznovan z zaporom do 30 dni. ali z denarno globo do 1500 din. Poleg tega bo po izvršeni kazni takoj izgnan iz kraljevine
Stanodajalci naj tujezemca opozo-re na te dolžnosti takoj, ko se pri njih nastani.
Kr. banska uprava dravske banovine.
Listek ..Družinskega tednika1*
Strasbourg — mesto smrti
N a p 1 s a I
Somerset Maugham
Ogledal sem si Strassbourg, ko sem bil na fronti. To je mesto smrti. Od 200.000 prebivalcev je ostalo samo nekaj stražnikov, carinarjev in vojakov, ki varujejo in čistijo mesto.
Tistega dne, ko sem se sprehajal po mestu, je kakor po čudežnem naključju sijalo sonce. 2e davno je minilo poldne, človeka je pa še zmerom obhajal nekakšen čuden občutek, da je o polnoči v mrtvaškem mestu. Zdelo se mi je, da je to mesto podobno mestom iz pripovedk, v katerih so vsi prebivalci okameneli,
Tu in tam, v tej ali oni hiši ali stanovanju je ostalo kakšno okno odprto in nehote sem moral pomisliti, da za temi okni kdo živi. Zdi se vam, kakor da bi se sleherni trenutek utegni! na njih prikazati kakšen obraz. Kljub temu se mora pa človek spomniti, da v tej hiši ne stanuje živa duša.
Teh sto in sto hiš, ulic in uličic je popolnoma praznih.
Večina trgovin je spustila ruloje. Mnoge so pa tudi brez njih, v njih je še videti razmetano blago.
Zenske kombineže, svilene nogavice, klobuki. Vso to se zdi na pogled zelo čudno. V neki slaščičarni leže kolači in slaščice, razmetane po izložbi.
Ljudje niso imeli dovolj časa, da bi vse to vzeli s seboj, ko so morali mesto evakuirati. Stvari so ostale prav tako, kakor so jih njega dni pustili njihovi lastniki, ko so tisti dan zavezali v cule najpotrebnejše in pobegnili. Morali so pustiti tudi svoje mačke. Zdaj jih krmijo vojaki. Brez glave tavajo okrog in žalostno mijavkajo. Tudi jata golobov je ostala. Kadar se nojavi kakšen človek, se zbero okrog njega in čakajo, da bi jim nasul krušne drobtine.
Katedrala rožnato-rdečkaste barve se pne na bledosinjem nebu tega zimskega dne. Vojaki so še imeli opravka okrog nje; oblagali so glavni vhod z vrečami peska. Okna katedrale, okrašena s freskami, so že poprej odstranili in veter je žvižgal skoznje.
Vse se je zdelo hladno, temno in golo. Katedrala se mi je že takrat zdela kakor ruševina.
Mesto je čakalo, da ga bodo porušili.
Morebiti ne bo od te katedrale, ki je v srednjem veku veljala za pravo čudo, ostalo niti kamna na kamnu. V tistem trenutku se je, kakor da bi hotela potrditi to mojo grozotno misel, pojavilo visoko na nebu šest letal,
To so bila zavezniška letala. Pozneje sem slišal, da so zasledovala neki nemški »Messerschmidt«. Gledal sem to strahotno orožje, vse dokler ni izginilo za oblakom. Na lepem je pa strahovito sirenino tuljenje presekalo neznansko tišino. Neusmiljeno je tulila in odmevala skozi prazne ulice, tako da se je zdelo, da prihaja tuljenje od vseh strani. Čeprav sem sirene slišal že večkrat poprej, mi je tista v tem pustem mestu nagnala peklenski strah v kosti. Nekaj ljudi je steklo. Tudi sam sem stekel za njimi in se kmalu znašel na policijski stražnici.
Tu nas je bilo okrog dvanajst ljudi: stražnikov, občinskih uradnikov in trije ali štirje vojaki. Vsi so bili razburjeni, toda prisebni.
Eden izmed njih mi je prijateljsko pojasnil, da prihaja to nemško letalo dvakrat na dan v določenem času in da ga po francoskih listih imenujejo »Paris-Midi« in »Paris-Soir«,
Kosit sem z majorjem, debelušnim
človekom odkritega, dobrodušnega obraza. Govoril je francoski z alzaškim naglasom.
Major obožuje svoje mesto. Gleda v bodočnost s strahom, da se ne bi to lepo mesto spremenilo v eno samo ruševino. Ostal je v mestu in z ženo skrbi zanj. Pogumno pričakuje katastrofo, ki se utegne sleherno uro pripetiti.
Skušat sem ga pomiriti in mu dejal, da Nemci mesta morebiti ne nameravajo bombardirati, ker ga imajo še zmerom za svojega.
»Bombardirali so ga lete 1870.,« je odgovoril major. »Pripeljali so se z izletniškimi vozmi, da so z drugega brega Rena gledali, kako mesto gori.«
Toda čeprav je mesto vsaj za zdaj rešeno pred grozotami vojne, ga čakajo v majorjevih očel. še težki dnevi.
Opomnil me je, da od sedemdesetih let vojna zdaj že tretjič moti gospodarsko življenje tega mesta. Mnogi tovarnarji so se umaknili v mesta, kjer njihove tovarne ne bodo v nevarnosti. Nikoli več se ne bodo vrnili, razen če bo mir zagotovljen.
»To je mrtvo mesto,« je dejal major.
»Ne,« sem mu odgovoril, »mesto samo spi.«
Vzdihnil je:
»Tudi jaz upam, toda to je spanje,
iz katerega se bo težko zbuditi.«
*
Nekoliko pozneje sem se mudil v okraju Charente, kamor so se umaknili ubežniki iz Alzacije in Lorene. Okraj je zelo siromašen. Šteje 300.000 ljudi in 85.000 ubežnikov iz Mozele, porazdeljenih po vaseh in mestih-Življenje in običaji prišlecev so Pa na dosti višji stopnji kakor življenje domačinov,
Oblastem ni bilo lahko najti stanovanja za toliko ljudi. V okraju je bilo veliko praznih hišic, toda brez vsakršne opreme. Prišleci so se morali znajti, kakor so se vedeli ih znali. V sili zna človek jesti tudi na tleh. Spati so morali na slami, včasih celo na tleh ali na hitro pripravljenih posteljah. Oblasti nabavljajo lesene postelje, kakor hitro morejo-Ker pa primanjkuje lesa, je v vojnem času težko pripraviti toliko postelj za takšno število ljudi.
Vendar pa kljub tem neprijetnostim, kljub vsem velikim težkočam življenje teče dalje. Splošno zdravstveno stanje je kar dobro. OtrOc sinjih oči in idečih lic so skrbno ,n čisto oblečeni.
Čeprav nimajo šolskih knjig, vendar hodijo v šole, noseč s seboj l*e' koliko polen, da zakurijo šolsko s° bo. Uče jih nune, kolikor dobro m® rejo.
Letalski promet me«l Ljubljano iu
Zagrebom se bo pričel s 1. majem. Letalo bo poletelo iz Ljubljane ob 10-25 in prispelo v Zagreb ob 11.10, y Zagrebu se bo dvignilo ob 13.50 111 Prispelo v Ljubljano ob 14.35. Le-alski promet med Zagrebom in Spli-"J se.L° l>» pričel s 1. junijem.
. wS«nj je uničil gospodarsko poslopji posestnika Jakoba Vidmarja na arju. Ponoči se je nenadno vnelo vse gospodarsko poslopje, ki je tesno pri-■ulano h gostilniškim prostorom zna-*'e Mokarjeve gostilne. Gasilci so preprečili, da se ni ogenj razširil še na aruga poslopja, vendar je kljub temu Pogorelo več kmetijskih strojev, več voz sena in veliko raznega kmetijskega orodja, tako da ima posestnik vemo škode. Ogenj je sicer nastal na ooslej še nepojasnjen način, vendar kPPjo, da je bil podtaknjen. Posest-!"k Vidmar ima okrog 150.000 dinarjev škode.
Vsak čitatclj »Družinskega tednika« c ..‘v.08 zahtevo popolnoma zastonj knjižico o barvanju las z »Imedia “»ravno barvo za lase. Pišite še danes !>a naslov: L’Oreal, oddelek 1) — Zagreb I, poštni predal 3.
V Celju so »tvorili razstavo slik nojstra Riharda Jakopiča in kipov rraneeta Bernekerja. Razstava je v nvorani Celjskega doma; na njej je krog 70 slik s štirimi Bernekerjevimi kipi in Gasparijevo risbo Jakopiča. Vsa razstavljena dela so last Celjanov.
Strela je udarila v 401etno posest-»*co Heleno Trafelovo iz Pušencev pri , 'nožu. Popoldne je delala na njivi, ko se je nenadno ulila ploha in je žarelo treskati. Strela je j>o nesreči udarila vanjo prav v hipu, ko je tekla s Polja domov. Bila je na mestu mrtva
Kinin sta «dl« rila dva francoska kemika
v V vseh državah na svetu opazimo ^ljo ljudi, izraženo na različne načine, željo, da izkažejo spoštovanje ‘istim, katerih imena so zapisana v njihovi zgodovini. Način pa, kako dela ‘eh. »velikih ljudi« cenijo, zavisi od beličine področja, na katerem so se ‘zkazali. Tako vid.imo, da postavljajo Spomenike, da bi ovekovečili spomin vojskovodij, vladarjev, raziskovalcev, državnikov, izumiteljev iu učenjakov.
Širom sveta je toliko mavzolejev kakor spomenikov; impozantna in slovita grobnica, ki so jo Francozi v Parizu postavili Napoleonu, je pa eden najboljših primerov. Ne daleč stran Pa bo popotnik našel spomenik na rast dvema učenjakoma, ki sta zbudila manj pozornosti kakor Napoleon, ki sta pa nedvomno za človeštvo več storila.
Spomenik, postavljen na Boulevardu Saint-Michelu, slavi spomin na dva kemika, Pelletierja in Caventouja, ki sla septembra leta 1820. iznašla nekaj, s čimer sta rešila in še rešujeta življenja tisočev ljudi. Pred letom 1820. kinina niso poznali v današnji obliki, še manj je bilo pa govora o njegovi uporabi proti najstrašnejši bo-mzni, ki grozi svetu, proti malariji Svet se ima tema dvema Francozoma zahvaliti za uporabo tega pri rodnega zdravila proti malariji, zdravila, čigar važnost je iz dneva v dan večja.
Odkar je komisija Zveze narodov za pobijanje malarije objavila svoje zaključke, po katerih je znanstveno Ugotovljeno, da je doza 40 centigra-inov na dan dovolj velika za zaščito Proti malariji v tistih predelih, kjer grozi malarija, to zdravilo vse bolj m bolj cenijo. Iu to je prav zanesljivo več vredno kakor spomenik!
zdravljenje v primeru obolenja za malarijo pa komisija Zveze narodov predpisuje dnevne doze od I do 1.30 grama kinina na dan skozi pet do sedem dni.
Most se je podrl pod tovornim avtomobilom, ki je (»eljal čezenj, v vasi Borojevičih na Hrvatskem. Tovorni avtomobil, ki je bil naložen s težkim tovorom, je padel šest metrov globoko v vodo. Na srečo so pa trije delavci, ki so bili na avtomobilu, pa tudi šofer odnesli le lažje poškodbe, avtomobil je pa popolnoma razbit.
Polovično voznino je odobrila železniška uprava vsem udeležencem letošnjega rednega občnega zbora Tuj-skoprometne zveze v Mariboru. Ugodnost polovične voznine do Maribora velja za prihod v Maribor od 28. do
30.	aprila in za povratek od 30. aprila do 2. maja. Vsak udeleženec mora imeti tudi železniško legitimacijo K-13.
Svoja dva sinova je nevarno ranil COletni bogati posestnik Josip Schon-feld v vasi Odošu v murskosobotskem okraju. Posestnik se je hotel vnovič poročiti in se je zalo že večkrat prepiral s svojima dvema sinovoma. Te dni je pa prišel nekoliko vinjen iz svoje zidanice domov in spet začel prepir s svojim 201etnim sinom. Med prepirom je oče segel jto nož in ga je zasadil sinu Dragutinu v prsi. Svojemu bratu je priskočil na pomoč še starejši sin, toda oče je tudi tega nevarno ranil, sebi pa prerezal trebuh.
Tri in pol milijona dinarjev lin stala modernizacija ceste skozi Kranj, ki bo gotova konec junija. Vso modernizacijo betonske ceste Ljubljana-Pod-koren delajo v dveh odsekih. Letos modernizirajo pred vsem cestišče od savskega mostu skozi mesto Kranj do Kranjskega polja. Novo cestišče bo imelo različne širine. Na Jelenovem klancu bo cesta široka G m, na ovinku 8 m, na Vidovdanski cesti 9 m, potem bo pa spet normalno široka, to je G m. Ob straneh ceste bodo napravili še 75 cm široke pasove za pešce.
Skozi okno je ustrelil neznan zločinec 391etnega učitelja Milana Eskar-ja iz Dolnje Lendave. Učitelj je pri oknu poslušal radio, ko ga je nenadno zadela krogla v glavo, da se mu je izlilo desno oko. Neznanec je streljal iz lovske puške. Učitelja so seveda prepeljali v, čakovsko bolnišnico, vendar je njegovo stanje zelo resno.
Spomenik našega kralia Zeilinitelja bodo postavili v Zvezdo in ga odkrili že na letošnji Vidov dan. Spomenik mora stati na takšnem prostoru, da se bodo pred njim lahko vršile proslave in defileji. Ta prostor bo zdaj izbrala mestna občina sporazumno z odborom iu razsodiščem za postavitev spomenika. Vse priprave bodo izvršili kar najhitreje, tako da bo odkritje spomenika že na Vidov dan.
Čakovec dobi svoj muzej v starem gradu Zrinjskih. V' njem bodo spravljeni vsi zgodovinski dokumenti iz Čakovca in vsega Medjimurja. Grad je last Društva hrvatskih obrtnikov, ki ga je prepustilo mestu. Muzej bo upravljalo Medjimursko prosvetno društvo v Zagrebu.
Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10 — zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10— na račun Poštne hranilnice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. Deziderij Mizerit, Zidani most št. 6.
Plačo bodo dobivali zdravniki stažisti in volonterji, in sicer že od I. aprila t. 1. dalje. Poleg tega bodo zdravniki stažisti uživali na državnih železnicah 50odstoten popust, prav tako kakor vsi drugi državni uradniki.
Za pet milijonov škode je jiovzro-čila povodenj v Somboru. Poškodovanih je 400 hiš, od katerih je 172 popolnoma porušenih. Doslej prijavljena škoda znaša 4,656.000 din, cenijo jo pa ha pet milijonov, ker še niso dospele vse prijave. Najprej bodo pomagali tistim, ki jim je voda porušila hiše, jtoleg tega bodo pa prosili finančno ministrstvo za dolgoročno posojilo.
V dveh urah sta umrla žena in mož v Krčevini pri Ptuju. Pretekli ponedeljek je ob 7 zjutraj umrla 681etna Marija Kliugerjeva, ki je bila že dalj časa bolna. Čez dve uri je pa umrl še njen mož v starosti 74 let, ki je bil še do zadnjega krepak.
Nin regenta Horthvja v Borovu in Našicah; priletel je s svojim športnim letalom v spremstvu svoje zaročenke grofice Julije Pejačevičeve. Nikolaj Horthv je predsednik madžarskega Aerokluba. Na letališču so ju sprejeli naši predstavniki. Iz Borova se je mladi par odpeljal v Našiee, od koder je Horthvjeva zaročenka doma. Zvečer sta pa že odletela nazaj na Madžarsko.
UOletni starec je mislil, da je smrt pozabila nanj, zato si je sam končal življenje. V vasi Njivičanih je živel 901etni Taško Nikolovič, ki je bil že naveličan življenja. Na podstrešju svoje hiše se je obesil in se je na ta način rešil življenja.
pMrtc!
Pazoc! Berite naš novi
na
17. JZ.
tkani!
KOLINSKA
di večkrat izostajal od doma. Nedav-J no je pa izostal kar štirinajst dni; ko J se je pa vrnil domov, je odvedel s j seboj svojo 6!etno hčerkico in izginil.* Gospa Čo Čing Pojeva je vložila tožbo* za ločitev zakona in za vrnitev svojo* hčerkice.	}
V soboto so svečano odprli v Za-* grehu velesejem. Pri otvoritvi so bili* zastopnik Nj. Vel. kralja, polkovnik Pejič, zastopniki generalitete, zagrebški konzularni zbor, višji uradniki banske oblasti in zastopnik nemškega gospodarstva prof. dr. Hunke.
D prehrani. Vitamini uravnavajo delovanje žlez in so potrebni za zelo važne fiziološke razvojne funkcije. Vitamini preprečujejo bolezni in obnavljajo tkivo. — V BRACi , mlečni moki, se je posrečilo ohraniti občutljive vitamine mleka iu kalečega ječmena v naravnem stanju.
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Osebne vesli
To so veseli, dobro vzgojeni otroci. lven je duh tega naroda, ki odtrgan od svojih udobnih domov, na Prav redek način prenaša svoj križ.
Ogledal sem si hleve pod nekim gradom. Razdeljeni so bili v šest Pregrad. V vsaki pregradi je bila na
tleh
Po ena slamnjača, brez rjuh. Na
dva
ysaki slamnjači sta spala po človeka.
Majhna soba na enem koncu hleva 7“ nekoč 'je bila konjarjeva soba — Je za te ubežnike predstavljala dnev-0 sobo, v kateri so jireživeli ves an. v njej je bilo veliko ognjišče yelikim kotlom.
Neko žensko sem vprašal, ali je o v dvorcu.
“Ne, lastniki prihajajo samo čez P°Jetje,« je odgovorila.
Nasmešek je spreletel njena zdra-a lica:
s “^Po bi bilo, če bi nam dovolili Pati v sobi za služinčad. Spati v - evu? Tudi naš Rešitelj se je rodil v »lem!«
U^Mki delajo v tovarnah in na Nj L kajpak za primerno mezdo, lo ^aP°s'eni dobivajo od države po jev lnariev za odrasle in po 7 dinar-Uk3- vs?kesa otroka izpod 13 let. dru	navadno nimajo velikih
Ve-Z|n- Zato se jih po večini zbere , skupaj, da si pripravijo čim bolj-ln okusnejšo hrano.
(News o/ Ihe World. London)
Sušaški šoferji so pričeli stavkati, da bi tako dosegli povišanje svojih prejemkov spričo naraščanja draginje. Ker v zadnjih 14 dneh šoferji niso mogli priti do sporazuma s svojimi delodajalci, so pričeli stavkati.
Zloglasni sremski razbojnik padel od roke kmečkega fanta v vasi Divoši pri Sremski Mitroviči. Razbojnik Milo-rad Kolarovič je že dalj časa strahoval ljudi po Sremu in je bil član več roparskih tolp. Imel je pa tudi ljubezensko razmerje s kmetico Marijo Suhanijevo, ki mu je večkrat dajala denar. Ko je pa te dni prišel k njei po denar, ga je ta zavrnila. Kolarovič se je od nje poslovil, vendar ni odšel iz hiše, pač pa se je skril na podstrešju. Ko je zvečer prišel sin Šu-hanijeve domov, je njegova mati zaslišala nekakšen ropot na podstrešju iu nanj opozorila svojega sina. Ta je odvezal dva huda jisa in odšel z njima na podstrešje Kolarovič je skušal pobegniti, a ko je bežal čez dvorišče, sta nanj navalila oba psa, sin ga je pa z nožem zabodel v vrat.
Za ločitev kitajsko-srbskega zakona je vložila tožbo Beograjčanka Danica Čo Čing Pojeva. Pred leti je prišel v Beograd gospod Čo čing Po samo zato, da bi se poročil z lepo Danico. Bavil se je s trgovino in je tudi lepo uspeval. V srečnem zakonu se 11111 je rodila hčerkica. V zadnjem času je njegova trgovina nazadovala in je tu-
1’oročili so se: V Cel ju : g. Ciril Grešak, blagajnik Spodnještajerske ljudske posojilnice, in gdč. Alojzija Bauerheimova, hčerka trgovca iz Hrastnika. V Mariboru: g. Janez Jakše, obratovodja mestnega električnega podjetja, in gdč. Ruška Ogriu-čeva iz Pragerskega; g. Vekoslav Kralj, carinski uradnik, in gdč. Marija Gerčarjeva; g. Emil Ozmec, šolski upravitelj, in gdč. Antonija Sadov-« nikova; dr. Ivan Cerkvenič, odvetni-J ški pripravnik, in gdč. Jurina Cerkve-* ničeva. V S a r a j e v 11 :	g. Joško ♦
Rotar, poslovodja -Pekove:: podražili-* ce, in gdč Ančka Brzinova, hčerka* inšpektorja rudarske direkcije. Bilo* srečno!	|
»Jernej, kakšen pa si?!« ^
V sedanjih časih res vi nikogar več sram beračiti. To vem, ker sem sama doživela tak primer. Nekega popoldneva se je oglasil pri nas veki raztrgan berač in prosil za kakšno »Icrovco«. Moja mama mu je res dala, ker je bil videti prav reven. Med tem časom pride k mojemu očetu veki kmet ponujat drva. Ko zagleda beroča, ga pogleda in reče: »Križ božji, Jernej, kakšen pa sil! e.
A berač ga niti ne pogleda in jo hitro pobere z dvorišča. Kmet se pa obrne iv pove mojemu očetu, da je ta berač njegov sosed, največji posestni t; v tistem okraju. Navzočna,
Umrli so: V Ljubljani: 51 let-
na Gizela Knezova, upokojenka to-J bačne tovarne; Ivan Krašnja, nared-« nik vodnik v pokoju; Jurij Fajfar.} sodni svetnik v pokoju; Matija Tom-* Josipina Rovanova; Nežika Stoja -
FAFF
ŠIVALNI STROjl
IGN. VOK,TAVČARJEVA J
SIC
nova. V Celju:	621etni	Anton
Križnik, posestnik ; I91etni Franc Potočnik, dninar: Jakob Kovač, krojaški mojster in hišni posestnik. Na Mle-I ščevem pri Stični: Frančiška Markovičeva. V K o v i 1 j a č i :	Du-
šan Golob, dijak iz Novega mesta.’ V Rogaški Slatini: Roza l’lev-1 rakova, posestnica. V' št. Vidu 11 a d L j 11 b I j a n o : 831etni Anton Belec, ldeparsiti mojster in večletni župan. V Ptuju: 571etni Vincenc Polanc, posestnik; 651etna ElizabetaI Černelezova, zasebnica. — V Dom-1 Žalah:	Rajmund	Obenvalder, to-
varnar slamnikov in klobukov. V Devici Mariji v Puščavi 241etna Jožica Lamprehtova. V M a ribo r n : 581etni Jos
osip Mastnak, ka-varnar; GSlelni Franjo Belle, bivši trgovec in trafikant, V Ka m 11 i k u : Frančiška Schleicherjeva, posestnica.
N a Vrhniki: Jakob Kunstelj, posestnik. V G o r n j i h Pctrovcih:, Anton Čirič, župnik. V Grosu p-j 1 j a h : 701etna Marija Zorčeva. Naše* sožalje!	♦
Posnemanja vredno!
Poznam v sosednji vasi kmetsko vdovo 7. dvema otrokoma. Lastnica je majhne hiše. Dohodkov nima nobenih. Svojo družinico preživlja tako, da sosedom in premožnejšim ljudem pridno krpa in šiva strgane rjuhe in perilo.
Sama živi zelo skromno, pa tudi otroka sta zdrava, čeprav skromno živita. In pri vsem tem svojem zaslužku — največkrat znese na dan 20 do 30 din — preživlja in hrani že več let ubogo siroto, lGletno deklico. Zanjo ne prejema od nikogar nobenega plačila. V svoji plemenitosti je tako skoraj brezplačno vzgojila že osem takšnih sirot. Sama si ne privošči niti mleka, za sirote ga pa kupuje, če ne, jim da pa domačega, kozjega. Ko bi bilo več takšnih žena po svetu, bi ne bilo treba nobenih zavetišč za sirote. I11 še marsikaj bi bilo drugače in boljše na svetu.	Dežclanka.
nasvet modernim mamicam!
Na prvem dopustu
Canard, Pariz)
:
♦
^ čemu imamo zrcalo, to vsakdo ve.
♦ I11 v »Zrcalu naših dni« naj se ogle-
♦ dajo tiste mlade, elegantne mamice,
♦ ki jim je oprema vozička bolj pri
♦ srcu kakor pa skrb za male nebog-
♦ Ijenčke.
♦ Pred neko izložbo na Miklošičevi cesti stoji lep in okusno opremljen voziček; v njem leži dojenček. Opol-
«dansko sonce mu sije naravnost na
♦ obrazek, očke ima zaprte, čeprav ne
♦ spi in nemirno premika glavico. Sto-tpini pred izložbo, tako da zasenčim
♦ otroka, in glej, malček takoj odpre |očke!
} Navidezno zatopljena v izložbo } ostanem še nekaj časa na mestu, a } mlada mati stoji v trgovini in iz-jbira...
Otroci so naš zaklad, pravimo, in »zaklada vendar ne bomo puščali na
► cesti, na soncu, same pa šle izbirat
► tenčične nogavice?!
Nekaj dni pozneje srečam v pred-
[ mest ju revno mater s kopico otrok;
► najmlajši je spal v starem vozičku,
► obrazek skrbno zasenčen...
M. G.
»če Vam je težko pri srcu [in si želite malo razvedrila, potem sezite fcpo »Družinskem tedniku«!
81 letna pevka je postala filmska igralka
Fariz, aprila.
Po vsem svetu znana francoska pevka Ema Calvejeva je nedavno slavila 6voj 81. rojstni dan. Te dni se je namenila, da bo zletela z letalom čez Ocean v Ameriko, kjer bo prvič v svojem življenju filmala.
Nekemu podjetnemu filmskemu producentu, ki je prišel na idejo, da bi
Da znajo tudi ženske loviti divje zveri, dokazuje gospa Osa Johnsonova, žena ameriškega lovca na divje zveri Martina Johnsona; gospa Johnsonova bo nadaljevala delo svojega moža, in pripravlja novo veliko filmsko odpravo za Afriko. Na sliki jo vidimo zraven merjasca, ki ga je sama ustrelila.
Calvejevo »odkril« za film, ni bilo prav nič težko, da jo je nagovoril, kako bi ona lahko začela novo kari-Jero. Toda zelo težko jo je bilo pa pregovoriti, da bi prevzela vlogo starejše dame. Takoj v začetku je Calvejeva Izjavila, da je ona v svoji gledališki karijeri igrala zmerom samo mlade vloge in da se ne more odločiti, da bi kar naenkrat odstopila od tega svojega načela. Toda, ko je sprevidela, da bo imela dovolj prilike, da bo v tem filmu lahko nastopila v celi kopici različnih oblek, je pristala in ponudbo sprejela.
Po 24 letih sta se spet srečala
Kairo, aprila.
Po 24 letih sta se srečala neki meneč, častnik francoske Tujske legije, in angleški polkovnik, ki poveljuje angleškim četam na bližnjem Vzhodu.
Zadnjikrat sta bila oba moža skupaj na Bavarskem, kjer sta za kosilo jedla surovega ježa in nekuhano žito. Toda tega malega praznika nista mogla v miru praznovati, kajti približali so se jima nemški policisti, ki so preiskovali gozd, v katerega sta se bila meža skrila.
V resnici sta bila pobegnila iz vojnega ujetništva in sta skušala za vsako ceno doseči švicarsko mejo. Njuna pot Je bila polna različnih dogodkov. Od takra\ ko se je njuna pot ločila, se nista nikdar več videla. Spet sta se pa srečala po 24 letih pred nekaj dnevi oba že nekoliko o6ivela, v veži nekega hotela v Kairu.
Plavolasi ljudje so najboljši piloti-lovci
London, aprila.
Zdravniki britanskega letalstva so našli s pomočjo izkušnje nov način pri odbiranju pilotov-lovcev. Najzanimivejše je pa dejstvo, da so prišli do saključka, da imajo najboljši piloti-
lovci modre oči. Vsi piloti se morajo podvreči najstrožjemu pregledu. Najbolj se pa pazi na to, da kandidat razloči barve.
Imajo neki poseben stroj, pred katerega postavijo kandidate v treh skupinah. Cesto člani izpitne komisije šepečejo na razdaljo 20 metrov, kandidat mora pa povedati, koliko je slišal in razumel . šepet Dobri piloti-lovci se morejo razlikovati po zunanjosti, po velikosti, po prsni širini in po čisto fizičnih okoliščinah. Toda vendar imajo nekaj skupnega; to je tista prirojena fizična in umska vzdržnost. Dobri zdravniki lahko takoj ugotove, ali je kandidat dober za pilota-lovca, po njegovi hoji, po hitrosti njegovih oči in po brzini refleksov.
Zdravniki še zmerom z dvomom gledajo na barvo oči, kadar odbirajo pilote. Med tem ko kostanjeva in zelena barva oči označujeta često simpatičen značaj, so modre oči znak nezavisnih in borbenih ljudi. Zato imajo kandidati z modrimi očmi največ možnosti, da postanejo dobri piloti-lovci.
Kitajsko »mrtvo mesto«
Berlin, aprila.
Kadar umrje Kitajec, njegovega trupla ne pokopljejo takoj v zemljo ali v grobnico, kakor je to pri nas navada, ampak krsto s truplom peljejo v »mrtvo mesto«. Ljudje verujejo, da mrtvečeva duša, dokler je v tem mestu, koleba v nekem kraljestvu, ki leži med živim in popolnoma mrtvim svetom. Torej Kitajec takrat ni živ, pa tudi mrtvim še ne pripada. Mrtveca lahko obiskujejo njegovi sorodniki in mu prinašajo vse, kar je imel v življenju -najrajši. Tako nosi žena svojemu mrtvemu možu opoldne kosilo in ga postavi pred njegovo krsto v zavesti, da je duši umrlega napravila veliko ugodje. Zvečer potem jed odnese, ker se je duša že naužila dišav, in jed sama povečerja.
Ta globoka vera, ki so jo imeli že pradavni predniki današnjih Kitajcev, zanesljivo ne bi našla nikjer na svetu ugodnejših tal. Na Kitajskem pa še danes tvori veliko vez med živimi in njihovimi mrtvimi prijatelji. Takšno »mrtvo mesto« je videti približno takole:
V mestu najamejo sorodniki umrlega hišo, v kateri potem postavijo krsto na mrtvaški oder. Takšno »mrtvo mesto« leži zmerom na kakšnem griču in je obdano z visokim zidom. Straži ga
General Weygand, poveljnik zavezniške armade na Bližnjem Vzhodu — sodijo, da šteje ta armada v Siriji 300.000 vojakov — pregleduje oddelek konjenice iz francoskih kolonij.
poseben stražar. V mestu so ulice, prav tako kakor v katerem koli drugem mestu na svetu. Ob cesti stoje pa hiše, v katerih leže samo mrtveci. Sobe teh hiš so zmerom razsvetljene, po stenah so napisani razni prastari izreki, kakor na primer: »Peljemo te
Železna pljuča so med na.fnoveJšimi izumi, in so marsikomu re.iila življenje. Na sliki vidimo neko dekle iz Baltimora v Združenih državah; zadel jo je pljučni mrtvoud. Gasilci in stražniki so jo tako dolgo ohranili pri življenju z umetnim dihanjem, dokler niso pripeljali železnih pljuč, ki so dekletu rešila življenje.
v kraljestvo najvišje sreče!« Krsta sama stoji na dveh klopeh, poleg nje ~o pa razpostavljeni vsi predmeti, ki jih je umrli v življenju ljubil. Tam lahko vidite otroške igračke, jedilni pribor, lepotilne pripomočke. Ce je bil mrtvec bogat, stoje ob njegovi krsti papirnate
lutke, ki nadomestujejo služabnike in služabnice. Umrlemu ne pozabijo dati na pot tudi skledo z rižem, da bi se z njim lahko krepčal.
Sele po nekaj mesecih, včasih celo po enem letu krsto prenesejo iz »mesta mrtvih« in jo pokopljejo.
Živa bo prišla v zgodovinski muzej
HolIywood, aprila.
Ann Sheridan, najlepša ameriška filmska igralka, je prva ženska, ki še živi, pa jo bodo kljub temu že dali v muzej. To se vam bo zanesljivo zdelo nekoliko čudno. Poslušajte:
Ta velika filmska zvezdnica se je rodila v mestu Dentonu v Združenih državah. Njeni starši so jo šolali in postala bi učiteljica, da ni usoda hotela drugače. Ze v šoli so vsi občudovali njeno krasno postavo in izredni obrazek. Tako je prišla njena slika tudi v časopis in so jo kar kmalu pozvali v Hollywood. Tu so kmalu odkrili njeno nadarjenost in so ji najprej spremenili njeno dekliško ime. Clara Lou Sheridan je postala Ann Lou Sheridan in pozneje tudi samo Ann Sheridan. V šestih letih je bila že slavna igralka.
Zdaj bodo vse njene osebne podatke z mnogimi slikami iz njene najnežnej-še mladosti shranili v Mac Cordovem muzeju, ki je največji muzej filmskih in gledaliških arhivov na svetu in stoji v mestu Dallasu (USA). Ker pa navadno v ta zgodovinski muzej pridejo podatki slavnih igralcev in igralk šele po njihovi smrti, bo pač Ann Sheridan prva ženska, ki bo živa prišla v muzej.
Slamnate strehe na angleških hišah
London, aprila.
Vojna je prinesla mnogo nepričakovanih pojavov. V Britaniji se na primer spet opaža oživljenje najstarejše obrti, kritja strehe s slamo. Ceneni prevoz, prikladnost in cenenost gradbenega materiala so imeli za posle-
dico, da so polagoma izginjale zgradbe pokrite s slamo, ki so bile nekdaj tako značilne za angleško podeželje. Otež-kočene transportne razmere zaradi vojne so prisilile kmete, da uporabljajo material, ki mu je naj bližje pri roki.
Angleži so že za časa Cezarja sloveli zaradi svojih slamnatih streh. Ta njihov običaj se je pa tudi zelo dolgo
Irta in vendar še ni pričakovati konca. Japonci pa kljub temu, da niso še dosegli p^ebi^h vojaških uspehov, slave svoje vojake, vračajoče se s fronte, kakor prave zmagovalce.
V angleški armadi pogosto srečamo kakšno izredno postavo; tako nam gornja slika kaže nekega indijskega letalskega častnika, ki sme izjemno namesto letalske čepice nositi turban.
ohranil. Sredi preteklega stoletja je prišlo do nenadnega preobrata, in slamnati krov je veljal za znak siromaštva. V Norfolku, kjer so bile tudi cerkve pokrite s slamo, so na hitro izmenjali slamnati krov za krov iz ploščic in strešne opeke. V neki vasi je bila dolgo cerkev na strani proti cesti prekrita z opeko, na drugi strani je pa bila streha še zmerom iz slame.
Vendar se je pa slamnati krov ohranil do današnjih dni, še prav posebno v pokrajinah Essexu in Suffolku. Najboljši krovi se narede iz trstike, ki raste v tamkajšnjih močvirjih. Slamnate strehe so cenejše, trajnejše, poleti hladne, pozimi tople, toda imajo pa tudi svojo slabo stran; kajti srake zelo rade gnezdijo po takih strehah. Da bi se pa to preprečilo, so strehe prepredli z žično mrežo, ki je obenem tudi najboljša antena.
Ameriški senatorji med seboj
Nedavno umrli ameriški senator Bo-rah je hodil, ne samo v politiki, ampak tudi v svojem zasebnem življenju svoja pota. Na svojo zunanjost ni posebno pazil, in se še malo ni potrudil, da bi bila njegova obleka, če že ne brezhibna, pa vsaj zmerom zlikana in čedna. Zato so se njegovi tovariši v parlamentu večkrat norčevali iz njegove zanikrnosti. Lepega dne se je Borah vrnil s senatske seje domov in je prav zaaovoljen pričel pripovedovati svoji ženi:
»Pravkar me je neki senator prepričeval, da sem najboljše oblečen moški v vsem Washingtonu.«
»Ze vem, o kom govoriš.« mu j® rekla žena, »to je bil prav goto\o senate Gore.«
Senator Gore je bil namreč slep.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Ljubezen premaga vse ovire
‘ftlcdemi Scccaccio
Romantična zgodba z realističnim koncem
Milano, aprila.
Ljubavna dogodivščina, ki se je te dni odigrala v mestu Piacenzi v severni Italiji, zanesljivo bolj sliči zgodbici iz »Decamerone« kakor dogodku iz današnjih mračnih dni.
Mlad mož iz tega mesta se je zaljubil v lepo deklico. Sicer njegova gorečnost ni bila zaman, ker je bilo videti, da tudi deklici mladenič ni deveta briga; vendar sta si mlada človeka svojo ljubezen izkazovala samo v pogledih, ker je imela deklica prestroge starše. Njeni starši so bili namreč v mestu zelo znani in vplivni, zato nikakor niso mogli dopustiti, da bi njihova hčerka hodila po mestu z mladim moškim. Kakor hitro bi torej za to izvedeli, bi deklica ne smela več sama iz hiše; to sta oba zaljubljenca dobro vedela.
Ljudje so deklico že nekaj tednov videli zmerom v spremstvu mlade ele-
gantne dame visoke postave in krasnih plavih las. Vsakdo, kdor ju je srečal, si je mislil, da sta to mati in hči ali pa teta in nečakinja. Zanesljivo sta bili druga na drugo zelo navezani in ju je vezalo najožje sorodstvo, ker sta se sprehajali pod roko; kadar so se pa njune oči srečale, je v njih zagorela iskrena ljubezen.
Nekoč sta spet sedeli v kinu. Nenadno se je teta lepe deklice sklonila čisto k dekličinemu obrazku in je pri tem tako nesrečno zavrtela glavo, da so plavi kodri odfrfotali in se je pod njimi pokazala moška glava s črnimi kodri. Seveda je vsa stvar prišla na uho policiji in je bilo ljubezenske idile konec. Lepe deklice nikdar več niso videli v mestu; zaman je jadikoval Romeo. Zanesljivo bosta pa zdaj goreča zaljubljenca kmalu spet našla novo srečno zamisel, ki jima bo spet omogočila ljubezenske sestanke:
Modemi Ahasver
Novinar, bohem in zbiralec starin
Glavni urednik sofijskega „Utra“
Sofija, aprila. Stefan Tanev je glavni urednik sofijskega informacijskega lista »Utra« in zanesljivo eden najbolj simpatičnih ljudi v Sofiji. Ta mož ni zgolj novinar, temveč je tudi svetovni popotnik, ki je videl že pol sveta in se osebno P°zna skoraj z vsemi evropskimi vladarji, Obiskal je vse evropske prestolnice. Tako je videl: Ankaro, Atene, Tirano, Beograd, Pariz, Rim, London, Berlin, Stockholm in Madrid. V njegovi delovni sobi doma pa vise slike skoraj vseh evropskih vladarjev z lastnoročnimi podpisi.
Stefan Tanev je po postavi majhen 'n debelušen. Kljub temu je pa zelo delaven in včasih, ko se po svetu dogaja kaj važnega in mora za svoj list sprejemati zanimivosti, ostane celih 24 ur v uredništvu in to ne da bi šel sPat. Sam piše na pisalni stroj in ima neprestano telefonske pogovore z inozemstvom ali se pa pogovarja z dopis-niki iz vseh krajev sveta. Štefan Tanev je navdušen za svoj posel. Kadar gre za senzacijo, ki jo bo priobčil v svojem listu, ne pozna utrujenosti. Čeprav je v svojem poklicu delaven in miren, je pa v družbi pravo naSprotje samemu sebi.
Kadar pride v družbo svojih prijateljev, včasih veseljači tudi po 48 ur nenehoma. Svoje veseljačenje navadno začne v restavraciji »Bolgariji«, Potem pa zmerom obiskuje samo takšna nočna zabavišča, kjer točijo dobra vina in igra godba. Nekako proti jutru je navadno v ciganskem baru, kjer mu Posebno ugaja, kadar cigani prepevajo srbske pesmi. Ko se okrog poldneva Povrne domov, s tem še nikakor ni konec veseljačenja. Svoje prijatelje je •ned tem še zanesljivo trikrat izmenjal, ker mu niso mogli biti kos. Vse to pa Štefana Taneva prav nič ne moti, da ne bi doma še dalje veseljačil. Včasih ga pa kar sredi noči iz vesele družbe pokliče telefon v uredništvo lista. Takrat na začudenje vseh, mirno vstane in odide na delo. Pri tem se v trenutku popolnoma odtrga iz veselega razpoloženja in spet je samo suženj svojega dela.
V svoji vili hrani ta nenavadni mož cele zbirke samih umetnin. Največ umetniških slik ima seveda od svojega brata, ki je svetovno znan umetnik. Poleg umetniških slik pa hrani tudi druge redke dragocenosti, ki jih je po večini prinesel za spomin od svojih neštevilnih prijateljev. Zbiralec teh dragocenosti je pa zelo ljubezniv in gostoljuben in pokaže svoje zbirke vsakomur, kdor ga obišče. V svoji vili ima pa preskrbljeno seveda tudi za veselo stran življenja. Štefan Tanev ima namreč v svoji kleti lasten bar. Ta bar je čisto njegova zamisel. Kadarkoli povabi svoje prijatelje na veter jo, vselej se ta večerja konča v baru. Bar Štefana Taneva je urejen kakor najboljši bari v Parizu ali v drugih evropskih velemestih. Gostje sede na visokih stolčkih, gostitelj sam jim pa toči najboljšo pijačo. V svojem baru gostitelj lahko zadovolji tudi najbolj razvajene okuse svojih gostov.
Navadno Štefan Tanev v tem baru gosti svoje najboljše prijatelje, ki so Pa tudi najodličnejše osebnosti Sofije. Poleg vsega tega pa lahko trdimo, da je ta nenavadni mož Izreden slavofil. Zelo priljubljen je v našem poslani-
štvu in ima z vsemi člani prijateljske zveze. Večkrat je bil v gosteh pri tujih poslanikih, je pa zmerom odkrito priznal, da nihče ne zna gostov tako ljubeznivo sprejemati kakor njegovi jugoslovanski prijatelji. »Kadar sem med Jugoslovani«, je sam nekoč dejal, »takrat takoj občutim, da smo bratje«.
Na žalost je zadnje čase zdravje tega vrlega Bolgara nekoliko opešalo. Videti je, da njegovo telo ne more prenašati vseh naporov, ki mu jih na—; laga njegov gospodar. Zdaj mu je:; umrla še žena, in njena smrt ga je > silno užalostila. Zdravniki so mu strogo prepovedali preveč jedi, prav tako mora biti tudi v pijači zmeren. Se-;; veda se pa Štefan Tanev te prepovedi popolnoma ne drži. Iz tega vzroka je postal zdaj nekoliko bolj zaprt sam;; vase, njegovi prijatelji pa pravijo, da ; je zač-1 novo življenje.
roko nekega mladega para. Orel je napadel goloba, pri tem se je pa zaletel v okno, razbil šipo in padel, v veliko presenečenje vseh gostov, v dvorano.
Vse zbrane goste je popadel paničen strah. Nekateri so se poskrili pod mize, drugi so zbežali in si poiskali zavetja v kleteh. Orel, ki si je bil na razbiti šipi ranil perot, je ves razjarjen planil v dva gosta in potem še na mladega moža. Vse tri je s kljunom in j s kremplji spraskal in ranil po obrazu ' in po rokah. Na vik in krik so pritekli sosedje na pomoč, toda šele po dolgi borbi z veliko ptico roparico se jim jo je posrečilo ubiti. Tudi veliko drugih kmetov je odneslo praske po J rokah in po obrazu. Mlada žena je 5 Pa s hudim živčnim napadom obležala J ped mizo.
Nato so prinesli še druge kače iste vrste »masurane« k strupenim kačam in so doživeli isto igro. S pomočjo tega odkritja so rešili življenje tisočem prebivalcev Brazilije.
Vlada je odredila, da se morajo gojiti kače »masurane«, da jih bodo potem v vseh notranjih predelih Brazilije naselili, kjer bodo lahko svojo lakoto po mili volji tešile s strupenimi kačami v velik blagoslov prebivalcem. Domenili so se že, da bi te kače naselili tudi v Indiji, kjer izgubi vsako leto mnogo ljudi življenje zaradi kačjega ugriza, in da bi jih tu gojili v velikih množinah
Otok za novoporočence
Newyork, aprila.
Tudi stvarni in suhoparni trgovci utegnejo biti velikodušni in romantični. To je dokazal neki newyorški veletrgovec, praznujoč svoj 41. rojstni dan: podaril je novoporočencem majhen otok v Mehiškem zalivu.
»Medeni tedni,« pravi velikodušni trgovec, »bi morali biti za slehernega človeka najsrečnejši in najlepši čas življenja. In da omogočim to srečo tudi tistim, ki nimajo toliko denarja, da bi se odpeljali na poročno potova-; nje, v daljne dežele, jim podarjam ta 1 otoček. Mladi novoporočenci bodo lahko preživeli nekaj srečnih tednov na * tem otočku, kjer bo vse urejeno na-? lašč zanje. Na peščini bom dal ure- £ diti radijske zvočnike, da bodo parčki* lahko ob mesečini plesali ob morski» obali...«	i
Sloviti otoček leži komaj 25 milj ocl| Floride, tako da se bo lahko marsikdo* odpeljal tja, kajpak če bo imel s se-5 boj šotor in spalne vreče. Edini nedo-J statek ,otoka za novoporočence* je? namreč, da na njem ni še nobene hiše* in nobenega hotela...	*
Kače uničujejo strupene ♦ kače	*
Rio de Janciro, aprila. {
Kače veljajo sploh za škodljivce, ki* bi jih morali zatreti. Toda vendar še J so neke kače, katerih razmnoževanje* je pravi blagoslov za človeštvo. To je t kača »masiuana«, ki živi v Braziliji,! domovini preko 4000 različnih vrst* kač. V Braziliji so začeli veliko borbo proti strupenim kačam.
Povsem slučajno so odkrili sredstvo, s katerim mislijo priti plazilcem do živega. Na znameniti kačji farmi v Butantanu v Sao Paulu živi velika, nestrupena »masurana«, ki je neke-X ga dne zašla v pregrado, kjer imajo* strupene kače. Pazniki so močno osup nili, ko so opazili, kako je kača napadla neko zelo strupeno kačo in jo z glavo vred pogoltnila. Takoj sc je obrnila proti drugi kači in se ni prav nič zmenila in pazila na njene strupene ugrize, in jo je prav tako pogoltnila. Strupeni kačji ugrizi ji niso prav nič škodovali.
Pred kratkim je v Splitu umrla 72letna Marjeta Goldova. Čc verjamete ali ne, če nikomur, njej se je izplačalo biti debela. Pred dvajsetimi leti je še živela v Ameriki, kjer je uživala nenavadno prvenstvo, namreč »najdebelejše ženske na svetu«:. Ali si morete predstavljati, kaj pomeni takšno prvenstvo v Ameriki, deželi vseh mogočih rekordov? Gospa Goldova je bila dolgo časa najbolj privlačna točka vseh letnih sejmov. Pred dvajsetimi leti je odšla v »pokoj*. Naselila sc je v naši državi; vsa ta leta se ni odrekla zemeljskim užitkom in je še kljub temu — reci in piši! — zapustila svojim dedičem za več ko pol milijona dolarjev ameriških vrednostnih papirjev, v našem denarju približno za 2S milijonov!
*
Najmanjši obljudeni otok na svetu je otoček Seal, na skrajnem jugu Južne Afrike. Pusti in nerodovitni otoček ni večji od ene njive. Seveda je pa vzrok, zakaj je ta samoten otoček obljuden: na njem je namreč bogato ležišče gnana, odpadkov »n trupel morskih ptičev in rib. Edino pravico za zbiranje teh odpadkov, ki služijo za izdelovanje umetnega gnojila, ima neka ženska, ki je to pravico podedovala po svojem očetu.
*
Nedavno smo izvedeli, da se je v čikagu poročila lSletnu Aliče Jean Mac Hanlyjeva iz Omahe v severnoameriški državi Nebraski. To še ni nič nenavadnega; bolj nenavadno je pa to, da je imelo to. dekle šg pred pe-timi leti želodec v prsih in ne na pravem mestu. Leta 19J5. je dekle postalo znano prav zato, ker so ji z uspelo operacijo vrnili želodec tja, kamor spada. Želodec je imela na levi strani prsnega koša, prav pod ključnico. Neki trgovec iz Omahe je prevzel stroške za operacijo, sam je hotel ostati pa brezimen. Čez leto dni se je dekletce zredilo na dvakratno svojo težo m je zraslo za tri palce. Zdaj, v svojem petnajstem letu, se je pa poročila.
uda	svuda!
Svetovni rekord v previjanju dojenčkov
Newyork, aprila.
♦ Amerika ima najbrže monopol na
♦ svetovne rekorde. In s ponosom si je
♦ te dni prilastila naslov svetovnega e-jkorderja v — previjanju dojenčkov.
■ Motijo se tisti, ki se pomilovalno
smehljajo, češ: »Kaj je pa to? Ali 'e to kaj važnega?« Ameriške matere in — o strmite! — tudi ameriški očetje so mnenja, da je zelo važno, ali je jotrok v mokrih ali uhih pleničkah. V Kansas-Cityju v državi Missouri so imeli pravo, pravcato tekmovanje v previjanju dojenčkov. Udeležile se ga pa niso samo matere, temveč tudi očetje in celo samci. In na Veliko pre-seneče ije vseh to pot ni zmagala kakšna mlada mamica, temveč 301etni samec, inženir Edvard Moller. Previl je dojenčka v 1,02 sekunde in je s ;tem postavil svetovni rekord v tej nenavadni športni panogi.
Inženir Moller kajpak najbrže še nikoli ni držal v rokah pravega jokajočega dojenčka; vendar je dosegel takšen uspeh, m sicer s svojim izumom: s povojčki na patentno za-!I drgo. Izjavil je, da mu bedo matere in očetje še hvaležni za ta izum, kajti čj bodo odslej uporabljali povojčke na zadrgo, bodo spali dojenčki vsako noč
♦ vsa. eno uro več kakor bi sicer.
Dosedanji rekord je imela neka mati, gospa Helena Arthurjeva iz države Texasa. Previla je otroka v 6,5 sekunde in je spela povojčke s sponko.
Drugi letošnji najboljši čas je dosegla tudi neka mlada mati, in sicer s 4.5 sekunde. Povila je otroka z navadnim povojem in ga zavezala.
Ka,ro so se dojenčki počutili pri tej : I tekmi, o tem pa ameriški časopisi nič |ne poročajo...
24 let je nosil kroglo v srcu
Milano, aprila. Italijanski listi obširno pišejo o nenavadnem slučaju, ki so ga nedavno odkrili italijanski zdravniki pri nekem 5 441etnem pacientu.
{ 441ctni knjigovodja Pelice Galli, do-J ma v nekem lombardijskem mestu, je Jv srcu začutil čudne bolečine. Pre-Jiskava z Rontgenovimi žarki je poka-{zala, da ima knjigovodja v desnem
;*+**+«*+««««♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* srčnem prekatu kroglo. Vsa stvar se
je bila pripetila takole:
Orel na svatbi
Riga, aprila.
V letonski vasi Ladusci je močne prestrašil svate ogromen orel, ki je bil priletel iz Rusije. Svatje so bili zbrani v veliki dvorani in so praznovali po-
V svetovni vojni je bil 201etni Pelice Galli v neki bitki ranjen • in so ga prepeljali v bolnišnico. Zdravnik, ki ga je pregledal, je bil trdno prepričan, da je krogla, ki ga je zadela v prsi, izstopila na hrbtni strani, kjer je imel rano. V resnici je pa krogla
Bilo ki
Proizvaja UNION, Zagreb
ostala v srcu, rano na hrbtu mu je pa napravila kost, ki je izstopila. Mladenič je potem kmalu ozdravel in je odšel domov. Od tedaj ni čutil nobene bolečine več, čeprav se je vsak dan vozil s kolesom več kot 12 km v službo. če ga ne bi bilo zdaj tako nenadno začelo boleti srce, bi bil morda s kroglo vred nekega dne umrl, ne da bi se zavedal, kakšno težo je nosil skoraj vse življenje v srcu.
Kako so iznašli razglednice
Berlin, aprila.
V mestu Osterode v gorovju Ha.zu v ,'lemčiji je nedavno umrl 881etni nekdanji pastor Ludolf Parisius, ki je iznašel razglednice.
Ko je bil Ludolf Parisius še dijak, mu je oče nekega dne naročil, naj vošči svoji teti za god. To je bilo leta 1871. Mladenič bi svoji teti silno rad pismeno čestital; toda karte, ki jih je uvedel glavni poštni ravnatelj, so dotlej uporabljali večinoma za poslovna sporočila. Kmalu je pa dijak prišel na prav zanimivo zamisel. Bil je nadarjen risar in se je zato odločil, da bo svoji teti za god na navadno karto narisal lepo risbico in ji jo bo poslal. Ko ga je neki mlad inženir slučajno videl pri tem delu, mu je takoj nasvetoval, naj nekaj takšnih naslikanih kart pošlje kakšni prodajalnici umetnin v tisk. Mladenič je res naslikal drinajst takšnih risbic in jih poslal lastniku neke trgovine s papirjem v prodajo. Te razglednice so ljudem takoj ugajale in leta 1872. so jih že prodajali v lesorezu.
V poštnem muzeju v Berlinu si nekaj teh prvih razglednic še danes lahko ogledate. Isto leto je neki trgovini prinesel v prodajo podobne razglednice tudi niirnberški jeklorezec Rorich. Te razglednice so bile jeklo-rezi. Zato še do danes niso rešili spora, kdo je iznašel razglednice, jeklorezec Rorich ali Parisius.
Podgane so napadle mladega ptičarja
Budimpešta, aprila.
Nekemu gimnazijcu se je nedavno v budaiirskem gozdu nedaleč od Budimpešte pripetila nevsakdanja dogodivščina. S flobertovko je httel na divje golobe in na druge ptice. Kar naenkrat ga je pa napadla ogromna množina podgan, ki so prišle iz neke jame.
V zmedi je pričel otepati s kopitom svoje puške po podganah, ki jih je nekaj pričelo gristi po nogah. Pri tem se mu je pa orožje sprožilo in naboj ga je zadel v nogo. Na srečo a o prišli mimo še drugi turisti, ki so na njegove klice na pomoč prihiteli in ga rešili iz mučnega položaja.
Novela »Družinskega tednika”
ODPRTA VRATA
An glaski napisal H. H. Munro
»Moja teta se takoj vrne, gospod Nuttel!« je rekla neka zelo samozavestna mlada dama kakšnih petnaj-stih let, »med tem se boste morali pa zadovoljiti z mojo družbo.«
Frank Nuttel se je zelo potrudil, da bi našel pravilen odgovor, s katerim bi se prikupil mladi nečakinji, ne da bi se s tem približal teti, ki naj bi kmalu prišla. Pri tem je pa na tihem Premišljeval, ali so ti Cisto vljudnostnj obiski pri celi vrsti tujcev koristni *anj, ki si je hotel pozdraviti svoje razrvane živce. To je bil namreč najden njegovega bivanja na deželi. To-a njegova sestra je ie pri njegovih Prvih pripravah, ko se je nameraval U|nakniti v svojo podeželsko samoto, Ogorčena vzkliknila:
»Oh, te vrste zdravilo že poznam! Nakopal se boš nekje in ne boš z živo dušo spregovoril niti besedice in boš *ako že svoje itak slabe živce popolnoma uničil. Ne, dragi moji Dala ti bom s seboj nekaj priporočil za ljudi, **. jih taiu poznam. Nekateri izmed "lili so, vsaj kolikor se spominjam, *elo prijetni ljudje.«
. Frank' Nuttel je zdaj ravno preudar-la,i ali spada tudi ta gospa Sappleto-'*ova, ki jo je ta trenutek pričakoval, vrsto »zelo prijetnih« ljudi.
»Ali poznate veliko ljudi tu v bli-lui?« ga je vprašala njena nečakinja,
ko se ji je zazdelo, da sla že dovolj dolgo molčala.
»Žive duše ne,< ji je odvrnil Frank. »Moja sestra je pred štirimi leti nekaj časa tukaj živela in mi je dala s seboj nekaj priporočil.« To je povedal z rahlim obžalovanjem.
»Saj potlej prav za prav tudi ničesar ne veste o moji teti?« je nadaljevala samozavestna mlada dama nekoliko prestrašena.
»Nič drugega kakor njeno ime in njen naslov,« je pritrdil obiskovalec. In rea ni vedel niti, ali je gospa Sap-pletonova poročena ali ovdovela. *
»Nesreča se je torej zgodila pred tremi leti, potlej ko vaše gospe sestre ni bilo več tukaj,« je dejala mala nekoliko potrta.
»Nesreča?« je vprašal Nuttel nekoliko presenečen. Samega sebe je pa na tihem vprašal, čemu je bilo treba vsega tega njemu, ki ima že tako in tako bolne živce.
»Tja!« se je izvilo iz nje kakor vzdih. Pokazala je na široko odprta vrata in preudarno nadaljevala. »Morebiti se boste čudili, zakaj imamo po-znooktobrskega popoldne vrata še na stežaj odprta?«
»No, danes pa za oktobrski dan še ni :.udo mrzlo; ali pa ima to morebiti kakšno zvezo z nesrečo vaše gospe tete?«
»Skozi ta vrata so korakali natanko ( pred tremi leti — danes je namreč | obletnica — mož moje tete in njena mlajša brata. Odhajali so na lov na kljunače in se niso nikoli več vrnili. Da so prišli do svojega priljubljenega lovišča, so morali iti čez barje; bilo je tistega deževnega poletja, saj se spominjate? In na mestih, kjer si sicer gladko šel čez, so tla na lepem popustila — očitno so zašli v močvirje; njihovih trupel niso nikoli več našli in to je pri vsem tem najstrašnejše.«
Pri teh besedah se je zazdelo, da je otroku, čeprav je bil sicer tako samozavesten, kar glas odpovedal. Čez nekaj časa je žalostno se smehljaje nadaljevala:
»Uboga teta zdaj pač še zmerom misli, da se bodo vrnili, vsi trije, z bolonjskim psičkom, ki so ga vzeli s seboj in da bodo vstopili skozi ta vrata, kakor so navadno storili. Zato ostanejo vrata odprta kolikor mogoče pozno. Uboga stara teta, kolikokrat mi je pripovedovala, kako so vsi trije odšli, mož z belim površnikom čez komolec; in Ronnie, njegov mlajši brat, je zmerom dejal: ,Poljubljam vam roko, madame,* ker tega ni mo-gfh slišati, in ker jo je hotel vselej nekoliko ujeziti. »Veste, ob tihih, mirnih večerih, kakršen je na primer današnji, mi postane kar tesno pri srcu, če zmerom znova začne pripovedovati o njih, in nazadnje sama mislim, da jih vidim prihajati skozi vrata...« Zdelo se je, da je kar groza spreletala njene ude in Frank se je
I olajšan globoko oddahnil, ko je naposled vstopila teta, glasno se opravičujoč, ker je tako pozno prišla.
»Upam, da ste se med tem časom z Vero dobro zabavali?«
»Da, hvala, bilo je zelo zanimivo.« »Upam, da nimate ničesar proti temu, če vrata ostanejo odprta,« je na lepem začela gospa Sappletonova. »Moj mož se bo namreč kmalu vrnil s svojima bratoma z lova in potlej zmerom vstopijo tukaj skozi. Tam doli na barju so streljali kljunače; no, že zdaj se veselim nereda, ki ga bodo napravili — moja uboga preproga! Moški so pač malo obzirni, kajne?«
Tako je kar naprej čebljala, o lovu, o tem, kako ptiči postajajo redki in kako bo pozimi z racami.
Za Franka je bilo vse to grozno in zaman je nekajkrat poskušal, da bi prekinil razgovor o tej skrivnostni zadevi.
Ker mu ni nič boljšega šinilo v glavo, je začel govoriti o sebi in o svojih slabih živcih in da je prišel sem, da bi si nekoliko opomogel. Vendar je opazil, da mu dama ne posveča bogve kakšne pozornosti in da zmerom znova pogleduje skozi vrata na presto, na travnik, ki se je razprostiral pied hišo. To je bil prav gotovo nesrečen slučaj, da je moral priti na obisk ravno za to žalostno obletnico.
»Zdaj prihajajo!« je na lepem vzkliknila domača gospa vsa vzhičena. »Kavno za čaj; no, samo poglejte, kako so umazani in do vrha oškropljeni!«
Franka je spreletel rahel trepet: obrnil se je k nečakinji, da bi vsaj z njo izmenjal pomenljiv pogled. Toda otrok je zrl z neizrekljivo grozo skozi vrata, s široko razprtimi očmi — to je bilo za Franka preveč. Obrnil se je na svojem sedežu in poskušal tudi sam pogledati skozi odprta vrata. V
mraku je zagledal, kako so korakale čez polje tri postave; bližale so so vratom. Vsi trije so nosili puške, eden izmed njih je imel bel plašč ogrnjen čez ramena; majhen, izmučen psiček je racal za njihovimi petami. Molče so se približali hiši, ko je na lepem iz polteme na njihova u*esa udaril hripav glas mladega moža: »Poljubljam vam roko, madame.«
Frank je zgrabil svoj klobuk in palico. Predsobje, vhodna vrata, s peskom posuta stezica pred. hišo, vrtna vrata — vse to so bile samo mimo-bežeče slike, ki se mu pri njegovem naglem begu niso prav vtisnile v zavest. Neki kolesar, prihajajoč ravno po cesti, je moral hitro zavozili v grmovje, če je hotel preprečiti trčenje.
»Tako, zdaj. smo spet tukaj, draga moja,« je rekel mož z belim plašče.n, ko je stopal skozi odprta vrata. »Kdo je bil gospod, ki je pravkar dirjal ven?«
»Neki zelo čuden svetnik, neki gospod Nuttel,« je odgovorila gospa Sappletonova. »Ničesar drugega ni govoril ko o svojih živcih in na lepem je odšel, ne da bi se opravičil, ravno ko ste vstopili, kakor da bi ga duh preganjal.«
»Očitno se je bal našega psička,« je mirno odvrnila nečakinja. »Pripovedoval mi je namreč, da se psov boji. Nekoč je bil ob Gangi. Zasledovala ga je cela tropa podivjanih psov in pred njimi se je zatekel na pokopališče. Tam je moral prebiti celo noč v nekem sveže izkopanem grobu, živali so pa vso noč režale in lajale vanj s penečimi se gobci. To je pač dovolj velik vzrok, da so mu živci popustili.« [ Mlada damica je imela pač več ko | nagnjenje do romantike.
■
Zelen poleten komplet, model dvodelnega letnega plavža. »Plašč« obstaja iz ogrinjala in spodnjega dela s pasom. »Plašč« je napravila ena izmed pariških modnih hiš, vprašanje je pa, ali bo a nenavadnim krojeni prodrl.
UGANKE?]
\»SAJ
KRIŽANKA
SAMO DOBRO...
P o m e n besed.
Vodoravno: 1. kemijski znak za prazeodim; del živalske noge. 2. evropska prestolnica; del kolodvora.
3. rimski pesnik; športna disciplina.
4. mesto na Koroškem. 5. kemijski znak za erbij; slovenski zgodovinar; oblika pomožnega glagola biti. 6. mo-ško ime. 7. ljubljanska četrt; račun.
8. zgodovinsko dalmatinsko mesto; naslov mongolskih vladarjev. 9. cestni vzpon; egiptski bog sonca.
Navpično: 1. pravda; športna kra-]' tiča. 2. reka (angleško); domača ži-;; Val. 3. drag; bajno bitje. 4. živi v;; rojstnem kraju. 5. kratica za sklad-;; loo; naselbina; nikalnica. 6. domača žival. 7. prebivalec Anglije; srednjeveško orožje. 8. struja; obrtnik. 9. za-;; imtk; odtok skaderskega jezera.
ENAČBA
(a—b) + (c—d) + (e—f) + (g—h) =x
a =■ novinar b = prislov c = gozdna žival <1 = zanikrn
e = ni vse to, kar se sveti f — kazalni zaimek g = dan h = pregovor x = pregovor
PREMIKALNICA
NADUTEŽ K A L I N I N N A B O 2 E N NEVENKA C I T R A X I
Po svetu hodijo ljudje, ki v današnjih časih kljub težavam in nadlogam *žele svojim bližnjim samo dobro«, in sicer navadno tedaj, kadar morajo s to frazo zabrisati kaj neprijetnega. Čeprav sc zdi, da veje od takšnih ljudi sama dobrota, se jih moramo izogibati, če hočemo ostati mirni iti samostojni.
%Samo, ker ti dobro želim,«, vam bo dejala prijateljica, ko vam bo povedala kaj neprijetnega o vašem možu ali zaročencu. Morda kakšno nepomembno malenkost, ki zanjo nikoli ne bi izvedeli in ki vas sploh ne bi pekla, ker je pač ne bi vedeli. Toda ,dobra' prijateljica bo že poskrbela, da jo boste pravi čas izvedeli, kajpak samo zato ■»ker vam želi dobro«.
Ljudje, ki žele svojim bližnjim samo dobro, se navadno tudi hvalijo, da govore zmerom in povsod resnico. Po navadi to tudi drži, samo, da so te resnice pogosto neprijetne in takšne baže, da jih človek težko sliši.
In če je tisočkrat resnica, sleherna ženska jo težko sliši: yJoj, kako si se izpremenila, komaj sem te spoznala!«
Ali pa: '»Že štiri leta ima vaš sinček? Šibak je, komaj tri leta bi mu prisodila!«
Oh, kako te resnice peko! In kakor peko tebe, tako peko tudi druge. Zato jih nikar ne pravi svojim bliž-; njim, če hočeš, da bi te radi vabili •v družbo.
In kadar ženska skriva zlobo za rekom: »Saj ti želim samo dobro,« tedaj je ta zloba dvakrat strupena. Ljiuli, ki žele vsakomur dobro in govore slabo, se v bodoče izogibajte!
Nekatere ženske imajo podobno, prav tako grdo razvado. Neverjetno rade opravljajo, toda odgovornosti za obrekovanje nikakor nočejo nositi. In da bi se njih besedičenje ne zdelo zlobno, prično navadno takole:
3>Ne da bi hotela kaj slabega reči o njej (ali o njem), toda to je pa že... itd.«
Če govoriš o svojem bližnjem slabo, hote ali nehote, govoriš pač slabo in ne dobro. Zato je bolje in vse bolj okusno, da takšne opravičevalne f raze rajši opustiš, ali pa — kar bo še najbolje — molčiš o zadevah drugih.
Toliko malenkosti je, ki lahko človeka prikupijo, pa tudi odbijajo. In prav zaradi takšnih na videz nepomembnih malenkosti so nam nekateri ljudje simpatični ali pa zoprni. Včasih se še sami ne zavedamo, zakaj rajši govorimo z nekaterimi ljudmi kakor s drugimi. Toda ali ni bolj prijetno, če vam nekdo veselo pravi: »Danes je pa res lepo, kar vroče že sije sonce,« kakor če nekdo čemerno meni: uDanes je pa soparno, še dež bo.« In čeprav je morda poslednje resničneje in verjetneje od prvega, boste rajši govorili z vedrogledim kakor s črnogledim človekom.
Saška
Besede premikaj tako, da dobiš navpično tri nove besede, ki pomenijo miroljubnega prebivalca evropskega polotoka, azijsko višavje in husitskega vojskovodjo.
POSETNICA
ZVONE Ž1VIC
o. Trg
Kaj je ta oseba?
ČAROBNI KVADRAT
i Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. postrešček, 2. red, 3. vas v Beli Krajini, 4. žensko ime. 5. mesto V drinski banovini.
ČAROBNI LIK
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek:	Goveja	juha	z	zdrobom,
krompirjev pire, špinača. Zvečer: Govedina od opoldne v solati, kava.
Petek: Prežganka, krompirjevi cmoki, marmeladna omaka. Zvečer: Mlečna kaša.
Sobota: Srce v omaki, vodni ptički, solata. Zvečer: Krompirjev golaž.
Nedelja: Zelenjavna juha, nadevana telečja pečenka, krompir v kosih, solata. Zvečer : Ocvrta jajca.
Ponedeljek: Goveja juha s krpicami, dušeno zelje, krompir v kosih, govedina. Zvečer: Polenta z mlekom.
Torek: Krompirjeva juha, praženec, kompot. Zvečer: Jetra v omaki.
Sreda: Kislo zelje s kranjsko klobaso, zabeljen fižol. Zvečer: Fižolova solata, čaj.
Pomen besed navpično in vodoravno: 1. reka v zahodni Aziji, 2. reka v Hrvatski banovini, 3. faza sedanje vojne, 4. žensko ime, 5. žensko ime.
Rešitve ugank iz preišn-e številke
REŠITEV KRIŽANKE
Vodom v no po vrsti: I. sv. limona, 2. pen. notar, S om>I, log, 4 veletok, r, IS. el, prt te. 6. d, negotin, 7. sen, vež«, K sloka, akt 6 kat.ada, aa.
Reiltev dopolnilni«« i I.llihljMiski Zvon.
Rotite« iarobnega kvadrata:	i. Agron,
3 greda, S. redek, 4 odeja, fl. nakar.
Rotltov posetnice: Občinski delavec.
Rešitev onatbe:	a = jesen, b =r sen,
r =* fiedan, rt dan. e = Nikola, f = Kola, g =s Cetinje, li Tinje, * = Jesenice.
Reiitev stopnic. 1. B, 2. bo, S. bor, 4. bora, f. tabor, li. rabota.
Rotite* promikalnita: kolaC, Tlaior, narod.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Golaževa juha, čebulna omaka, krompirjev pire, riževi kolački s čokolado. Zvečer: Ješprenjev puding.1
Petek: Lečnata juha, ocvrte sardele, krompirjeva solata, praženec, kompot. Zvečer: špageti, solata.
Sobota: Zelenjavna juha, polpeti, pražen riž, solata. Zvečer: Francoska češpljeva jed.1
Nedelja: Kruhova juha, nadevane telečje prsi, tirolski cmoki, mešana solata, piškotni zvitek s smetanovim > nadevom.’ Zvečer: Svinjski jezik :v solati, čaj.
| Ponedeljek; Krompirjeva juha, ocvrta jetra, solata, kremove rezine. Z ve -; ;če r : Telečji golaž.
<; Torek: Goveja juha, krompirjevi ocvrti rogljički, svinjska glava, solata. Zvečer: Rižev narastek, čokoladna krema.
Sreda: Prežganka, goveji zrezki v omaki, krompir v kosih, solata. Zvečer: Makaronova potica.
Pojasnila:
* Ješprenjev puding: Pol kile ješprenja skuhajte do mehkega v litru mleka. Primešajte 10 dek presnega masla, 20 dek sladkorja, sok in nastrgano lupinico ene limone, nekoliko cimeta, nekaj olupljenih nastrganih mandljev, nekoliko soli, tri rumenjake, 2 žlici belega zdroba in 12 dek očiščenih rozin. Naposled primešajte še trd sneg iz treh beljakov. Model za puding ali kakšen drug primeren model dobro namažite s presnim maslom in posipajte s krušnimi drobtinami, stresite vanj maso za puding in posodo zaprite. Kuhajte v vroči vodi dobro uro. Puding zvrnite na krožnik in ga dajte na mizo s kompotom ali kakšnim sadnim sokom.
« Francoska češpljeva jed: Vzemite 1 kilo suhih sliv, ki ste jih dan poprej omehčali v vodi. Drugo jutro slive skuhajte do mehkega in jih vzemite iz vode. Odstranite jim peške Zmeljite jih v mesoreznici. Dodajte jim dva kozarca rdečega vina in kozarec konjaka, češnjevega soka ali nekoliko ruma. Poleg tega 5 dek olupljenih in zrezanih mandljev in približno 4 do 5 žlic sladkorja. Ko je vse dobro zmešano, razpustite v mlačni vodi 5 lističev želatine ln jo dodajte ostali masi. Neprestano mešajte. Maso stresite v model, ki ste ga poprej 'splaknili z mrzlo vodo. če jed napravite zjutraj, bo do večera trda. Zvrnite na pladenj in ji dodajte 3 dl steklene sladke smetane, potresene s kristalnim sladkorjem. Nadevajte jo v ; sredo pogače.
* Piškotni zvitek s smetanovim nadevom: Mešajte 12 dek sladkorja s štirimi Gumenjaki, da nekoliko naraste. Po-
tlej dodajte 6 dek moke in takoj nato trd sneg štirih beljakov. Specite na dolgi pekači, ki ste jo poprej dobro namazali z maslom ali mastjo in posuli z moko. Testo ne sme biti razvlečeno preveč na tanko, ker se potlej rado zlomi. Hitro specite, in še toplo odstranite s pekače. Ko se ohladi, namažite s stepeno sladko smetano in zvijte; povrh po možnosti namažite s čokoladnim ledom.
Kitajsko pecivo: 75 gr presnega masla zmešajte s 125 grami sladkorja v prahu, nato dodajte ščepec v žlici vode raztopljene jedilne sode, nekoliko va-niljevega sladkorja in naposled 125 gr moke. Iz testa oblikujte kroglice in jih polagajte v precejšnji razdalji drugo od druge na dobro pomaščeni pekač in jih nato v nekaj minutah zlato-rumeno specite v zelo vroči pečici.
Mrzla čokoladna krema: Razpustite 4 tablice čokolade, zmešajte z 2 žlicama tople, toda ne vrele vode, dodajte 4 rumenjake, 2 žlici vaniljevega sladkorja med neprestanim mešanjem pa trd sneg iz 4 beljakov. Kremo pripravite dan pred uporabo.
Vzgoja dojenčka
Da, da, res mislimo govoriti o vzgoji dojenčka. Vzgoja v tej nežni mladosti ni samo mogoča, temveč je tudi potrebna. Ze dojenčku lahko izbijemo iz glave navade, ki jih je pozneje težje odpraviti. Pri tem je treba pa poudariti, da se pri dojenčku telesna in duševna vzgoja ne moreta ločiti. Dojenčka utegnemo navaditi na red, čistočo, poslušnost, na odpornost nasproti zunanjim vplivom in na vedrost življenja; varovati ga moramo pa slabih navad, skratka, navaditi ga moramo na način življenja, ki koristi njegovemu razvoju, tako da se bo s svojim življenjem lahko prilagodil življenju družine.
Vzgoja smisla za red naj se prične že prvi dan otrokovega življenja, in
Moderna kazaška obleka preprostega kroja. Vsa privlačnost modela je osredotočena na gornjem delu života, kjer so na gosto posute cvetlice, proti pasu so pa vse manjše in vse redkejše. K tej lepi obleki spadata še ljubek pomladanski klobuček iz cvetlic in bele rokavice.
sicer z reguliranjem števila dnevnih obrokov hrane. Zdravi dojenčki morajo jesti petkrat na dan, slabotnejši šestkrat, zmerom pa v rednih časovnih presledkih. Mati, ki svojega otroka ni navadila na redno osemurno nočno spanje, bo to razvado drago plačala s svojimi neprespanimi nočmi. Razen tega bi veljalo poskusiti otroka navaditi na to, da ga okopljete sleherni dan ob isti uri, da ga sleherni dan ob istih urah previjete in da čez dan zmerom spi določene ure.
Po vsakem obroku hrane je treba otroku premenjati perilo. To je prvi korak navajanja k snažnosti. Ze od četrtega meseca dalje morate otroka navajati na nočno posodo. Posodo pa pred uporabo nekoliko ogrejte; to storite tako, da vanjo vlijete nekoliko tople vode. Po večini zelo dolgo traja, preden se otroci res privadijo nočni posodi in sprevidijo njeno korist. Ko
dat. Ne, tega nismo hoteli reči. Takemu dojenčku manjka nekaj, kar otročiček tako neobhodno potrebuje: namreč materine ljubezni, ljubezni očeta, bratcev in sestric, ki vzbuja v njem občutek pripadnosti k rodbini. Vsak otrok ima pravico do tega, da ga mamica kdaj pa kdaj ljubkuje; ne sme se pa pretiravati.
Velika izbira svile
za pomlad in poletje • Vzorci moderni •
Cene nizke*
HODNI MAGAZIN
Ljubljana, Prežernova5
bodo pa otroci to sami spoznali — nikar ne mislite, da tega ne zmorejo — bodo že kmalu sami prosili.
Navajanje k poslušnosti se bo marsikomu zdelo prezgodnje za otroka v nežni mladosti. To pa nikakor ni res.
ne mislite, da otrok nima volje in želje, da bi prodrl s svojo voljo. Tudi kar najmanjši dojenčki imajo svojo voljo in pamet. Niti misliti si ne morete, kako si otrok zapomni, da je nekoč dobil z neusmiljenim kričanjem cucelj in da ste ga, morebiti celo sredi noči, dvignili iz posteljce in ga vzeli v svojo posteljo. Drugo noč bo hotel, da se to ponovi. Posebno je treba pa poudariti, da otroka ne navajate na kakšno uspavalo ali mamilo, ki škoduje zdravju in vzgoji.
Zelo zgodaj velja tudi navajati otroka na odpornost. Vendar pri tem ni treba mučiti otroka z vsemi mogočimi postopki z mrzlo vodo. Svež zrak je otroku potreben, vendar je spanje pri odprtem oknu zlasti v hladnem in meglenem vremenu silno nevarno, ker se otrok ponoči lahko odkrije. Da bi pa vozili otroka na sprehod z dvignjeno streho na vozičku in skoraj nepro-dušno zastrtim okencem, je pa prav tako nesmiselno. Sonce vsakemu otroku samo koristi, seveda če ne pretiravate. Nekateri dojenčki so silno leni. Nikoli ne pobrcajo in se prav nič ne zganejo. Takšne je treba razgibati z gimnastičnimi vojami za dojenčke. Živahnim otrokom — in taki so po ve čini, če so zdravi — pa ni treba gimnastike.
Ne smete pa misliti, da imamo za idealno vzgojo dojenčka drugo skrajno metodo vzgoje ali bolje nevzgoje, namreč takšno »vzgojo«, ko se z otrokom sploh nihče ne bavi razen pri hranje nju in gimnastiki in ko ga puščajo v razkuženi otroški sobi ležati na hrbtu v košari, ko ga redno previjajo in pre oblačijo in vozijo na sprehod in ko ga samo zdaj pa zdaj mati pride p ogle-
/W uto* -zlata ura
Verjemite mi, prve jutmje ure so najboljši del dneva; takrat smo najbolj spočiti, najbolj sveži. Zato ne bi smele v prvih jutrnjih urah občutiti takšnega odpora pri vstajanju in ne tako vzdihovati... Treba se je truditi, da dan začnemo čim veseleje, ker pogosto ravno prva jutrnja ura odloča o tem, kako bo potekel ostali del dneva.
Kaj naj pa storimo, da bomo prvo jutrnjo uro čim veseleje preživele? Predvsem mora biti naša prva ura pravi doživljaj in ne ena sama naglica. Pogoj zato je kajpak in vrhovni zakon ustvarjanja dobrega razpoloženja, da dovolj zgodaj vstanemo! Da nam bo to uspelo, moramo imeti vselej, kadar koli nam vreme dopušča, na stežaj odprta okna, da pred njimi mirno in veselo vdihnemo svežega zraka in napravimo nekaj gimnastičnih vaj. Za to potrebujemo toliko časa, da se lahko mirno oblečemo in da kljub temu ne zamudimo. K temu spada tudi pazljivo pogrnjena miza z zajtrkom in šopkom pisanih cvetlic, kajti očem neznansko prija, če v prvi jutrnji url zagledajo pred seboj nekaj pisanega. Potlej morate imeti čas in mir za zajtrk. Mož in otroci ne smejo teči v urad odnosno v šolo, pa čeprav ne jedo veliko. Vsakemu želodcu ni dano, da bi že v jutrnjih urah pojedel za pol kosila velik delež; kljub temu jim moramo pa vse tako urediti, da v kar največjem miru in brez naglice pojedo svoj zajtrk. Iz tako vesele okolice vsak rajši odide na delo in vsa družina je veselo razpoložena, če ne letajo f)o sobah živčne osebe s pogledom, neprestano uprtim na uro.
Tudi obleka nam utegne napraviti veselje. Zato se moramo že zgodaj zjutraj skrbno obleči; lepa jutrnja obleka ali jutrnja jopica bo prav zanesljivo dobro učinkovala na razpoloženje, bolje kakor pa kakšna izmaličena improvizacija. Vsekako bo ne samo gospodinji, temveč tudi ostalim članom družine bolje delo, če se gospodinja ne bo že navsezgodaj zjutraj pojavila z velikim kuhinjskim predpasnikom in strahovito nasršenim in poslovnim obrazom. Med čisto delovno obleko in svečanim oblačilom je še neka srednja
Monodrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
LJUBLJANA. Frančiškanska ulica
nasproti limon«
Vezenle perila, predtisk žensklb ročnih del
v — več ve, pravi pregovor, pa moramo, da to posebno tarejše, izkušene ljudi. Dobro, starejše gospodinje, ki so že; preizkusile v svojem življe-'
Sc2Xd4! Dh3—h8 šah! ■ihodnji potezi
O Z O R !
PLETENE POMLADNE ROKAVICE =
obleka, in prav takšna najbolje ustreza prve jutrnje ure.
V tem pogledu ženska iznajdljivost nima nobenih zaprek in meja. V tem delu dneva sme žena obleči vse tisto, je lepo. Gospodinja lahko nosi Zjutraj pisano izvezeno jopico, lep bel, tisto majhen predpasnik, svilepo pitamo ali pa skromno obleko, vse to je Odvisno samo od njenega individualnega okusa. Važno je samo to, da se V prvih jutrnjih urah pojavi — čeprav •amo za pol ure — v obleki, ki naj Ustreza vedremu razpoloženju novega dne. Jutrnje obleke niso ne dragocene ^ ne nepraktične; vsaka gospodinja, «1 pripravlja zajtrk, se bo na primer Izogibala širokih rOkakov. Saj je ne-ftevilno pisanih vzorčkov, praktičnih in Poceni tkanin in ljubkih krojev, ki se odlično prilagodijo intimnemu okviru Prvih jutrnjih ur.
Važno je za vas, draga bralka, da Vsako jutro poskrbite za vedro razpoloženje, kajti sijaj teh prvih jutrnjih Ur se bo lesketal ves dan in vam jam-&1 za vedro razpoloženje.
pjcaUUud nasi/eU
Prinašamo dva nasveta za zatemnitev oken. Kakor veste, imajo v vojujočih *e državah nalogo, da vsak večer zatemnijo vsa okna, in sicer neprodušno, tako da noben svetlobni žarek ne ®haja na cesto. Tako zavarujejo vsa mesta, da jih sovražna letala ne oparijo. Nam hvala Bogu ni treba zatemniti oken; vendar smo pa zadnji čas slišali, da so morali tudi na Švedskem, kjer so prav tako nevtralni kakor mi, ^temniti okna. Zato ne bo odveč, če tudi naše gospodinje pripravimo na »leherno morebitnost in jim priskočijo na pomoč s praktičnim nasvetom. — Na prvi sliki vidite, kako je treba
zatemniti večja okna. Kupite velik kos črnega papirja za zatemnitev. Na gornji del okenskega okvira pritrdite tri »ovinaste zanke (A, B, C). Ob steni privežite na zanki B in C dolgi vrvci, Potlej pa črn papir pritrdite na okenci okvir; na spodnji rob mu pritrdite lahko leseno palico. Vrvci potegnite pred papirjem skozi vse tri *anke, do zanke D ob stranskem okencem okviru. Kadar zaveso potegnete navzgor, pritrdite vrvco na žebelj, pri-"*t na dolnjem koncu ob okenskem okviru (E).
'mate manjša okna, vam prlporo-~**no model na naši drugi sliki. Hitro _^ahko snamete in zvijete in zvečer nazaj nataknete. Na zgornjem in j,, n*61" robu črnega papirja pritr-i,- “vc leseni deščici. Zgornja deščica na konceh dve zareci, na oken-lukHV Viru napravite pa dve majhni Kadar boste okno zatemnili, okvl gornjo deščico na okenski * dvema vijakoma, vtaknjenima *•**»! na deščici (okrogla slika!).
Problem st. 33
Sestavil W. A. Shinkman (1893)
Mat v 4 potezah (B96)
Problem at. 34
Sestavil O. Wurzburg (1896)
Izredno praktično oblačilo je preprosto ukrojen kostum. Nosite ga lahko več let, če je količkaj nevtralne barve in če z njim lepo ravnate. Pogosto lahko menjate tako imenovane »pritikline«, čevlje, torbico, rokavice in klobuček. K sivorjavemu kostumu, kakršen je model na naši sliki, lahko nosite »pritikline« v vseh vijoličastih odtenkih. Gornji torbici sta najnovejša modela, čevlji imajo pa debele prožne podplate.
Kako hodiš v novih pomladanskih ievljih
Marsikatera se bo ob branju tega naslova pošteno začudila: »Kako hodim v novih čevljih? Tako vendar kakor po navadi...«
Zal opažam, da se ženske res še niso privadile hoji v modernih pomladanskih čevljih s polnimi petami. Bazen tega pa marsikatera tudi ne ve, kdaj sme te, sicer čedne čevlje obuti in kdaj se ne podajo na še tako dobro oblikovano nogo.
K športnemu dopoldanskemu kostumu lahko brez skrbi obuješ čevlje s polnimi petami, prav tako za daljše popoldanske sprehode v okolico mesta. Prav nič lepo se pa ne poda takšen čevelj k elegantnemu temnemu popoldanskemu plašču ali kostumu ali pa celo k večerni obleki, bodisi za kakšno prireditev ali za gledališče.
Čevelj s polno peto je izrazit športni čevelj; ženska, ki ima smisel za obutev in obleko, bo instinktivno vedela, kako naj v njem hodi. V čevlju s polno peto nikar ne hodite navzven, če hočete, da bi se vam čevlji res podali. Narobe, prav primerno je, da včasih stopite nekoliko navznoter — »po kurje«, pravimo po domače — kajti le tako se bo vaša hoja ujemala s športnim videzom teh modernih čevljev.
Opazovala sem mlada dekleta v takšnih čevljih, dekleta, ki ne mislijo toliko na hojo kakor na svojo okolico. Videla sem, da so nehote stopale nekoliko navznoter, in takšen korak se je tem čevljem nenavadno dobro podal. Zenska, ki hodi v modernih čevljih s polno peto strogo navzven ali naravnost, ne bo nikoli elegantna pod noge.
Cisto drugače moraš pa hoditi, če imaš elegantne čeveljčke z visoko ali polvisoko peto. Ti čevlji zahtevajo od nosilke, da hodi navzven ali pa vsaj naravnost. Ce v teh čevljih stopaš navznoter, hodiš prav tako negracioz-no, kakor če v modernih čevljih s polno peto hodiš navzven.
In še majhen, prav zanimiv utrinek: v gojzericah hodi navzven, sicer bo videti noga v njih nerodna in okorna.
Ne mislite, da sem si to kar tjavdan izmislila. Na to zanimivo posebnost hoje v modernih čevljih me je opozoril neki gospod, ki se ne zanima samo za eleganco in žensko modo. pač pa tudi za umetnost in harmonijo lepote. Dejal mi je, da so včasih takšne malenkosti važnejše od nove bluze ali novega kostuma. Ce boste natanko premislile, mu boste utegnile pritrditi.
Saška
narava ogrne v želeno odejo, moramo priznati, da nas ta barva navda z upanjem v boljše dni. Rdeča barva je živahna in občutimo jo, kakor ljubezen samo. Ta barva je simbol krvi življenja in najbrže zato tudi ljubezni. Modro barvo dojemamo pa kakor nekaj svetega, vztrajnega-, simbol je zvestobe in zaupanja. Prav tako je pa črna barva znamenje smrti in žalosti.
In prav zato, ker vsaka barva zbuja v nas razna občutja, je silno važno, v kakšni okolici barv živimo. Naloga ženske je, da v svojem domu in seveda tudi pri svojih oblekah skrbno pazi, kako bo izbrala barve, da bodo na njene bližnje naredile dober vtis in jih spravile v pravo razpoloženje. Prav ženska je tista, ki mora paziti na barvo pohištva, zastorov in vsega, ker spada v stanovanje. Pogosto stopimo v stanovanje, ki zanj vemo, da
lajnotejše vozičke, igrače, laziotera kolesa samo dobre znamke
S. REBOU
na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve
Zenska in sozvnčje barv
2e od nekdaj je imela ženska mnogo opravka z barvami. V gospodinjstvu, pri oblekah in ročnih delih, povsod je pokazala veliko razumevanja za barve. Vsi vemo, da barv ne dojemamo samo z očmi, temveč tudi z drugimi čuti. Vsaka barva lahko zbudi v nas kakšno občutje. Tako na primer deluje bela barva na nas svečano, mirno in zaupno. Torej prav tako, kakor deluje sneg na naravo. Ko se pa poleti vsa
je lepo in elegantno, pa kljub vsemu čutimo, da nekaj v njem ni v redu. Navadno v njem manjka ženske roke, ki bi neprisiljeno uredila barve tako, da bi stanovanje izžarevalo nekaj toplega in prijetnega.
Zenska, ki čuti, da nima prirojenega smisla za barve, naj Se ravna po učiteljici naravi. Narava nam pogosto v enem samem majhnem cvetu pokaže čudovito harmonijo vseh mogočih barv.
Zdaj pa še nekaj besed o barvi naših oblek. Čeprav je bila bela obleka
že od nekdaj simbol svečanosti in nedolžnosti, črna pa simbol smrti in žalosti, vendar se ne moremo pri oblekah glede barv ravnati po tem pravilu. Glavno je, da se ženska pri izbiri nove obleke ravna po ljudeh, po' • razpoloženju in po okolju, v katerem, bo v tisti obleki živela. Za sončen,' svetel prostor bo izbrala svetlo in • vedro obleko. Plavim lasem se najbolj poda sinja barva, temnim lasem pa svetlo zelena ali rožnata barva. Seveda se pa pri izbiri blaga ne smemo ravnati samo po laseh in očeh, temveč v prvi vrsti tudi po barvi polti. Tako morajo ženske bledih obrazov nositi obleke močnejših in izrazitejših barv, kakor njihove tovarišice, ki imajo temnejšo polt. Prav tako je zelo važno, da blago za - ečerno obleko izberete zvečer pri luči, ne pa pri sončni svetlobi. Marsikatero blago je namreč pri luči čisto drugačno kakor pri dnevni svetlobi.
Potem moramo omeniti še ročno delo; pri njem ima sleherna ženska dovolj priložnosti, da pokaže svoje sposobnosti na tem področju. Pri šivanju, pletenju, vezenju in sploh vseh ročnih delih mora ženska poleg oblike predvsem paziti na sozvočje barv. Posebno pri otroških oblekcah lahko vsaka ženska posebno lepo učinkovito porazdeli barve, si, da imajo otroci zmerom najrajši svetle, vesele barve, ki se jim tudi najbolj podajo.
Mat v 3 potezah (B 90)
Klasična kratka partija
Bris tol, 1845.
Beli:	Crni:
Williams	Henderson
1. f4	J5
2. d4	d5
3. Sf3	c5
4. e3	e6
5. Ld3	c4
6. Le2	S£6
7. 0—0	Ld7
8. b3	b5
9. bXc4	bXc4
10. Se5	Sc6
11. Lh5 šah	g6
12. SXg6	hXg6
13. LXg6 šah	Ke7
14. La3 šah	Sb4
15. LXb4mat.	
Šahovska kombinacija
Pozicija iz partije Euwe-Loman
(Rotterdam 1923)
Moderna torbica i* krokodiljega usnja. Kakor so vse letošnje moderne torbice, je tudi ta prostorna in prakr tič na. Zapira se s patentno zadrgo.
Babica
mi je svetovala...
Več glav — več Priznati pa velja za starejše, veste, da starejše marsikaj
nju, vedo povedati marsikaj koristnega iz svoje dolgoletne gospodinjske prakse.
Tudi moja babica me je ob sleherni;, priložnosti dobrohotno poučila o tem.’ in onem. Vse te nasvete sem skrivaj,« kadar nje ni bilo zraven, skrbno zabe--ležila in zdaj se jih zmerom s pridom; poslužujem. Kadar pozabim, kako sto-; riti to in ono, pa brž pogledam v svoj; gospodinjski zapisnik. Menim, da bodo; naše bralke tudi zadovoljne, če jim; bom izdala nekaj skrivnosti svojega gospodinjskega zapisnika.
Motne kozarce kaj lahko očistite, da se bodo spet lepo svetili. V vsakega stresite nekoliko prav drobne soli in jo polijte z nekaj kapljicami kisa. Dobro zdrgnite m naposled oplaknite v mlačni vodi.
Načeto limono ohranite svežo, če jo s prerezano stranjo obrnete proti dnu malega krožnika, ki ste nanj vlili nekaj kapljic razredčenega kisa.
Ce je zamašek za steklenico predebel, ga nikar ne režite okrog in okrog, temveč mu izrežite samo primerno veliko zagozdo.
Madeže, ki so jih na porcelanskih posodah pustile tleče cigarete, odstranite tako, da jih drgnete z zamaškom, ki ste ga vtaknili v vlažno sol.
Ali se vam je stekleni zamašek steklenice tako zaprl, da ga ne morete odpreti? Vrat steklenice ovijte s platneno krpo, namočeno v vrelo vodo in počasi drgnite sem in tja.
16. 17. in v
Lg7Xd4?
mat.
Rešitev problema št. 31	
1. Sd7—c5	Kd6Xc5
2. Lh6—f4	Kc5—d5
3. Da4—c4mat.	
1		Kd6—e5 (e7
2. Da4—d7 (šah)	K—f6
3. Dd7—e6mat.	
1		Kd6—d5
2. Lh6—f4	Kd5Xc5
3. Da4—c4mat.	
Rešitev problema	H. 32
1. Tc4—b4	b6—b5
2. Tb4—d4 šah	K kar koli
3. Dh7—a7 (d7) mat.	
1		c6—c5
2. Tb4Xb6šah	Kd6—d5
3. Dh7—d3 mat.	
1		Kdfl—c5
2. Dh7—e7 šah	Kc5—d5
3. De7—e5 mat.	
1		Kd6—e6
2. Tc4—d4	kar koli
3. Dh7—d7 mat.	
1		Kd6—d5
2. Dh7—d7 šah	Kd5—c5
3. Dd7—d4 mat.	
reru amer
9. nadaljevanj«
Ni mu odgovorila, temveč ga je gledala s trdim pogledom, ko ji je odpenjal bluzo in ji odstranjeval obvezo. Njegovi krepki prsti so malce drhteli. Kaj, če so se rane spet odprle? Ledeno ga je spreletelo po hrbtu, ko je pogledal hudo, rdečo vstrelno rano in pičlo sokrvico, ki je mezela po belih prsih. Na moč previdno jo je privzdignil in videl, da se je rana na plečih popolnoma zacelila. Potlej je umil sokrvico z njenih prsi, izmil rano in jo pustil nezavezano, da bi se v čistem zraku prej zacelila.
Njene oči so se mu zahvalile.
»Poslušajte me,« je resno dejal.
»Marsikatero rano sem že videl v življenju. Precej se spoznam na to.
Izstrelna rana na plečih je zaceljena. Če boste ležali še tri dni čisto mirno, se bo zacelila tudi rana na prsih — in rešeni boste.«
Govoril je z odkritosrčno resnobo, skoraj da gorečno.
»Čemu hočete, da bi ozdravela?« je začudeno vprašala.
Odgovor na to preprosto vprašanje je bil kaj težak. Okolnosti, kako je to čudno dekle obstrelil, nenadno, pretresljivo spoznanje, čakanje smrti in potlej novo upanje, vse to je preželo Ventersa s takimi občutki, da ni nič bolj gorečno želel, ko da bi ostala živa. In vendar ne bi bil mogel izustiti pravih vzrokov. Mislil je skoraj že, da ga je srečanje z razbojniki in vznemirjenost naslednjih ur in dni oropalo trezne razsodnosti. Kako bi si sicer tolmačil svoje vročično razpoloženje, nemir svojih misli, živi ogenj svoje krvi, negotovi občutek življenjske sile, medtem ko so mu nekoč minevale ure v pusti samoti tolikanj počasi in lenivo?
»Obstrelil sem vas,« je počasi dejal, »in ne bi rad, da bi mi težila dušo krivda, da sem ustrelil nebogljeno žensko. Zato bi rad, da bi spet ozdraveli. Toda ne samo •'aradi tega; ne samo zaradi tega.
Tudi zaradi vas...«
Neznanska grenkoba je zasenčila njene oči in ustne so ji vzdrhtele.
»Tiho,« je dejal Venters. »Ne smete govoriti.«
Grenkoba, ki je odsevala iz nje- nebogljeno bitje nekoč Oldringov nih oči, prav gotovo ni bila zgolj j zakrinkani jezdec. Spreletela ga je posledica slabotnosti in vročice. J misel, da je vse skup zmota, ki jo
,ŠKEGAZAHODA
PREVEDEL Z. P.
SPISAL ŽANE GREY
vele. Krotko in ubogljivo je gledala Ventersa — in ti pogledi so ga navdali z dobrimi upi.
Samo da bi spet zanetil že skoraj ugaslo iskro, samo da bi spet poživil komaj zaznavno življenje, to, to so bile Ventersove najgorečnejše želje. Toda imel je le malo drugih jedi ko meso kuncev in prepelic; iz tega mesa je kuhal juhe in zvarke, kakor je pač mogel in znal — in pital je dekle z edino žlico, ki jo je imel. Sprevidel je, da je tudi človeško telo, prav tako ko njegova duša, prav čudna stvar in da prenese najstrašnejše pretrese. Zakaj skoraj hkratu je opazil lahne znanilke obnavljajočih se sil. Še en dolg dan nestrpnega čakanja, poln premnogih dvomov. Dolge ure je opazoval spečo bolnico; rahlo so se dvigale prsi, veter je kuštral njene rjave kodre. Drugidan je pa že vedel, da bo ostala živa..,
*
V spremstvu svojih psov je prebil jutro na lovu za zajci in ko se je vrnil, je na svoje veliko začudenje opazil, da sedi njegova bolnica na parobku ob duplini in binglja z bosimi nogami. Jadrno je stekel k nji in ji hotel svetovati, naj pri priči leže in naj ne precenjuje svojih moči. Sonce ji je božalo drobceno glavo s skuštranimi svetlimi lasmi, ozki, okroglasti, bledi obrazek, sonce se ji je smejalo iz temnosinje obrobljenih oči. Pogledala ga je — in tudi on se ji je zazrl v oči. Domišljat si je, da sta videla s tema pogledoma drug drugega v popolnoma drugi obleki. Ventersu se je zdelo kar nemogoče, da bi bilo to
Pripovedoval ji je vse, kar se je bilo zgodilo, ko je v canonu srečal roparje, vse od takrat do te ure.
»Ustrelili ste me — potlej ste mi pa življenje rešili?«
»Da. Za las, da vas nisem usmrtil, potlej se mi je pa posrečilo, da sem vas iztrgal smrti.«
»Ali se že kaj kesate?«
»Le kako! Kakšno abotno vprašanje.«
Njene oči so bile nenavadno izrazite in brez prestanka so ga opazovale; ni se zavedala, da se njeni čuti zrcalijo v teh pogledih: hvaležnost, zanimanje, začudenje in pobitost.
»Povejte mi kaj o sebi!« je pro-sila.
Ta povest je bila na moc kratka; pripovedoval ji je, kako je prišel v Utah, kako se je pretolkel z različnim delom, dokler se ni naposled oprijel poklica pašniškega jezdeca — in kako so ga potlej mormoni
Sovražila je življenje, ki ga je bila živela, ki ga je bržčas prisiljeno živela. Oldring ji je brez dvoma prizadejal neoprostljivo krivico. To spoznanje je prešinilo Ventersa ko ognjena puščica; divji srd in ljuto sovraštvo sta znova zagorela. V zadnjem, dolgem letu se je njegova mržnja nenehoma stopnjevala. Začel je sovražiti divjino — samotno 'Mvjino visokih planot. Iz dneva v an je bil čakal, da se bo kar koli ■še zgodilo; in zdaj ga je dogodek 'iresenetil. Kakor indijanski konjski tat se je bil prikradel v globine cafionov, našel Oldringovo skrivališče, roparja ubil, nesrečno dekle obstrelil — in zdaj je rešil to 'iekle neposrednih posledic svojega 'ojanja, ki ga je nehote zakrivil. Trdno je bil odločen, da jo bo obvaroval tudi vseh poznejših posledic vročice, slabotnosti in izgube krvi. Zaradi nje in zaradi sebe je moral ugnati glad. Medtem ko ga ie še pred nekaj dnevi obšel gnus soričo prelite krvi, se je spominjal 'ogodka zdaj samo še s srditim in hladnim mirom. In kakor se je umaknila ta mehkoba iz njegove duše, tako je izginil tudi strah nred ljudmi.
Oprezal bo na Okiringa, našel bo ugoden trenutek in se maščeval nad črnobradim tolovajem, ki je imel dekle v suženjstvu in ga je izrabljal v svoje nizkotne namene.
bo dekle zdaj zdaj pojasnilo. »Pomorite mi dol!« je prosila. »Ali ste mar že tako krepki?« je ugovarjal Venters. »O, le počakajte še malo.«
»Malce se mi res še vrti; dol pa vendar hočem.«
Vzel jo je v naročje — o kolikanj lahko breme! — in jo postavil poleg sebe na noge. Ko je opotekaje se poskušala stopiti nekaj korakov, jo je ljubeznivo podpiral. Bila je ko nedorasel fantič; z glavo je komaj dosegala njegovo ramo. Zdaj, ko je tako visela na njegovi lahti, ga ni več motil njen jezdni kostum, temveč je odločno čutil, da ima poleg sebe žensko. Najsi je bila za-zakrinkani jezdec visokih planot, najsi je bila še tolikanj podobna mlademu fantu, so vendar oznanjali njen spol — milina oblik njenega telesa, njenih majhnih rok in nog, njeni lasje, njene velike oči in drhteče ustnice in zlasti nekaj skrivnostnega, česar ni bilo treba Ventersu razumeti, temveč samo občutiti.
Brž se je utrudila. Pripravil ji je udoben sedež pod smreko, ki je razpenjala svoje široke veje nad tabornim ognjem.
»Zdaj mi pa vse povejte,« je dejala.
Dan je minil brez posebnih dogodkov. Medtem ko je ranjenka ležala v nemirnem snu, je pregledal Venters najbližjo okolico, ubil nekaj kuncev in se prepričal o množici razne divjačine. Naspol bede, naspol dremaje je prebil noč. Ko se je začelo svitati jutro, je dekletova vročica jela naraščati. Venters se je trudil, da bi vročino ugnal; čelo, senca in lica ji je hladil z mrzlimi obkladki. Budno je stražil ob njeni strani in že ob najlahnejšem znamenju vročičnega nemira jo je skorajda objel z rokama, da bi se ne začela premetavati in bi se ji ne odprla rana. Ure in ure je klepetala, smejala se je in stokala v blodnji. Njena skrivnost ji pa ni ušla. Dan, obsenčen z mračnimi slutnjami, je minil; ponoči se je pa ob hladnem vetru zmanjšala vročina. Dekle je mirno zaspala.
Prihodnji dan je bil tak ko prvi. Tretjega dne se mu je pa zdelo, da postaja njena bledica čedalje pro-zornejša; kakor da bi utegnila pred njegovimi očmi zaspati za večno. Ta dan se je kvečjemu za sekundo odstranil od njenega ležišča; samo po hladno vodo je skočil. Se grižljaja ni jedel, četrtega dne je vročina popustila; izčrpana in shujšana je ležala bolnica na svojem ležišču, bedno bitje, ki so v njem samo oči še ži-
resimistka
Mlada žena je rodila sinčka in zdaj se strahovito pritožuje, ker bi rajši imela hčerko. Babica jo skuša tolažiti.
»Draga gospa, veseli bodite, da je fant! Koliko jeze ima mati s hčerkami! Ko dorastejo, si navijajo lase, barvajo obraz in lepijo ponarejene trepalnice ! c
»Da,« se ni dala potolažiti mlada mamica, »fantje so pa še slabši, ker hodijo okrog s takšnimi dekleti!«
Tujski vodnik
»Tukaj, drage dame in gospodje,« razlaga neki tujski vodnik izletnikom, »vidite posteljo, v kateri je spal Napoleon.«
»Opro3tite,« mu neki izletnik seže v besedo, »saj to je vendar bidermajerska postelja!«
»In kaj potem?« odgovori vodnik samozavestno, »Napoleonu je bilo namreč kaj malo mar, v kakšni postelji je spal!«
Skot v cerkvi
Med mašo vrže neki Skot po pomoti v nabiralnik pol funta namesto penny-ja. Iz cerkve odhaja ves potrt.
Prihodnjo nedeljo se mu približa cerkovnik s puščico in Škot mu namigne, naj pride bliže. Zašepeče mu na uho:
»Plačal sem za leto dni naprej!«
V šoli
Učitelj v šoli razlaga o kovinah. Na koncu še enkrat ponovi:
»Žlahtne kovine, kakor zlato in sre- | prošnjo:
tako rekoč izgnali iz Cottonwoodsa kot izobčenca in garjevca.
Potlej pa, ko ga je premagala gorečna radovednost, je začel njo izpraševati.
»Ali ste Oldringov zakrinkani jezdec?«
»Da,« je odgovorila in pobesila pogled.
»Vedel sem; spoznal sem vašo postavo in vašo krinko, zakaj videl sem vas že prej nekoč. In vendar ne morem verjeti... Ropar pa le niste bili, tisti vsaj ne, ki so ga pašniški jezdeci slutili pod krinko? Tat, ropar, ugrabnik žensk, morilec spečih pastirjev?«
»Ne. V vsem življenju še nisem nobenemu človeku storila nič žalega.«
»Zakaj potlej takšna komedija?« je kriknil, »čemu takšno ime? Krinka, vse tisto skrivnostno — čemu so vam hote podtaknili vse najstrašnejše skrunitve — čemu so žugali z vašim osovraženim imenom? čemu vse to?J?ovejte mi, povejte zakaj, povejte čemu!«
bro, ne zarjave. Kdo mi zna povedati še kaj, kar ne zarjkvi?«
Janezek:	»Stara	ljubezen, gospod
učitelj.«
Med prijateljicami
Spela: »Peter mi pravi, da sem vsak dan mlajša.«
Meta: »Da, to tudi jaz opažam! Nič se ne bi čudila, če bi tvoje ime na lepem našla v rubriki: Rodili so se!«
Samogovor mlade medicinke
»Zdaj res ne vem, ali naj poslušam medicino in postanem gospodična doktorica ali naj uslišim medicinca in postanem gospa doktorica?«
Velika škoda
»Da, poznala sem vašega prvega moža. Bil je krasen dečko in zelo značajen. škoda, da je tako kmalu umrl.«
»Da, to pravi tudi moj drugi mož «
Bistroumni sinček
šestletni Janezek bi na moč rad imel sestrioo. Na mamino priporočilo vsak večer prosi ljubega Boga zanjo. Stvar se mu pa zdi nekam predolga, | zato lepega večera pristavi še tole
»Nikoli nisem mogla izvedeti,« je po tihem odgovorila. Dvignila je spet glavo in njene oči, še večje in še temnejše ko prej, so se srečale s čistim, trdnim pogledom z Ven-tersovim očesom; resnico je bral v njih.
Sprevidel je, da je bilo njegovo prepričanje pravilno.
»čudno je vse to! Ali ste mormonka?«
»Ne!«
»Ali je Oldring mormon?«
»Ni!«
»Ali ste mu zelo blizu?«
»Da. Sovražim pa njegove ljudi — njegovo življenje — včasih sovražim tudi njega samega.«
Venters je sredi teh hlastnih vprašanj utihnil, kakor da bi hotel zbrati moči, da bo mogel dognati resnico, ki bo zanj gotovo strašna; in vendar ga je gnalo, da jo izve.
»Kakšno je — kakšno je bilo vaše razmerje z Oldringom?«
Kakor nežna cvetka, ki jo nenadejano postaviš na žgočo sončno pripeko, se je dekle sesedlo vase; pobesila je glavo in na njena bleda, uvela lica se je prikradla rdečica sramu.
Venters bi bil dal bog ve kaj, ko bi mogel vprašanje preklicati. Kako čisto drugače je izzvenelo to vprašanje — izrečeno z nerodno besedo. Toda njen sram je zbudil v njem občutek, ki je bil skoraj podoben tistemu spostovanju, ki bi ga rad občutil do nje.
»Vrag vzemi to vprašanje! Pozabite, kaj sem rekel!« je zaskrbljeno kriknil in ves srdit nase. »Toda enkrat za vselej — povejte mi — sicer vem, toda slišati hočem iz vaših ust — povejte mi, ali je bila to vaša prosta volja?«
»Ne, ne!« je vneto vzkliknila.
»No, potlej je vse v redu zame,« je povzel s prepričevalnim glasom »Hotel bi, da bi... nu, saj vidite, da naju je usoda pripeljala skupin... rad bi vam pomagal, ne pa vas žalostil. Zmerom sem mislil, da je bilo življenje kruto z menoj, če pa zdaj pomislim na vaše življenje, se zdim s svojim jadikovanjem pošteno smešen. Bil sem samoten begunec. In zdaj!... Ne vidim še dovolj jasno, kaj naj vse to pomeni. Samo to... da sva tu... da sva tu skupaj. Dolgo bova morala ostati, najmanj toliko časa, da boste spet ozdraveli. Toda k Oldringu ne smete več nazaj! In prepričan sem, če bom pomogel vam, bom pomogel
Posebno pazite kaj pije bolnik!
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč fudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje oralis in z veseljem
Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
in tisto jutro po dolgem razgovoru z dekletom, je vrgel risanko čez ramo, požvižgal psoma in se pripravil na odhod. Dekle je udobno slonelo v sirovem stolu, ki ji ga je bil Venters napravil izsmrečjih vej. Ves čas ga je bilo dekle verno opazovalo. ko je pa segel po puško iti poklical psa, se je živčno zdrznila.
»Samo malce se bom razgledal po dolini,« ji je dejal.
»Ali vas dolgo ne bo nazaj?«
»Ne,« je odgovoril in se odpravil na pot. Ta neznatni dogodek ga je spomnil prejšnjega njegovega vtiska: po ozdravljenju se je zdelo, da postaja dekle vročično nemirna, kadar ga ni v bližini. Bržčas jo je strah samote — posledica, kakor je menil, posledica njene oslabelosti. Ne bo je smel preveč same puščati!
Ko je korakal po strmi ploščadi navzdol, so švigali zajci kar mimo njega, in lepa dolinska prepelica, tako škrlatasta ko kadulja na planoti, je brzih nog zbežala po prod-cu v gozd. Prijetno je bilo pod drevjem, kjer so se lovile sončne lise in so krog in krog prepevale ptice. Kmalu je prišel na mejo svojih prejšnjih kratkih pohodov in stopil na nepoznana tla. Jase so zelenele med drevjem, potočki so šumi j ali s skal; kmalu nato je prišel iz sence na sončno trato, še nekaj korakov pa je bil že pri pasu vrb in topolov, ki ga je videl že z vrha pobočja. Prerinil se je skozi goščavo in uzrl precej široko vodo; veliki, naspol preplavljeni kupi vejevja in lesa so zbudili njegovo pozornost. Krog in krog so se poznali na topoljih deblih in na koreninah stari in novi sledovi glodajočih zob.
»Bobri!« je vzkliknil, »čudno naključje! Na tem travniku gotovo kar mrgoli bobrov! Kako so se le priklatili sem noter?«
Da niso prišli po stopnicah praljudi. je bilo pribito; in Venters se je več ko radoveden odločil, da preišče dotok in odtok tega potoka. Za negibno mlakužo — nasip nagrmadenega vejevja je zapiral vodi
tok — je opazil, da teče voda proti tudi sebi... Zakaj moja duša je bol- ! zahodu. Ko je sledil njenemu toku, na. Zdaj imam nalogo... Ako se mi je kaj kmalu prišel spet v hrastov posreči, da vas ozdravim, da vas gozd in naposled staknil razdrto
popeljem iz te divje dežele — da vam napravim življenje srečnejše — kako dobro, kako dobro bo to tudi za mene samega!«
10. poglavje
jCfufteze**
Vse te dni tesnobnega čakanja je Venters komajda utegnil oditi iz taborišča. Njegovo hrepenenje, da bi natančneje spoznal »Dolino presenečenja«, je bilo na moč veliko;
»Ljubi Bcgec, če je moja sestrica že količkaj gotova, potlej ji ni treba napraviti mandljev in slepiča, ker ji jih bodo pozneje tako in tako odrezali.«
Najlepša leta
»Katero desetletje je za žensko najlepše?«
»Tisto med 28. in 30. letom.«
Pri zdravniku
»Kaj naj storim, gospod doktor, da moj mož med spanjem ne bo govoril.«
»Podnevi ga pustite do besede.«
Nesporazum
»Moj sin, ki živi na Angleškem, se je sijajno oženil. Poročil se je s hčerjo nekega bogatega trgovca s presnim maslom in je dobil zraven petdeset tisoč funtov!«
»Kaj pa bo s takšno množino presnega masla? Saj bo še žarko postalo?«
Neverjetne pripovedke
V neki družbi so se dogovorili, da plačajo najboljšo večerjo tistemu, ki bo povedal najbolj neverjetno pripovedko.
Eden izmed oženjenih gospodov začne:
»Nekoč je bila neka žena, ki ni nikoli v življenju zahtevala denarja za nakit ne za toalete...«
»To ni nič,« mu brž seže v besedo neka dama. »Jaz sem pa poznala nekega moža, ki je res imel takšno ženo. Sleherni dan jo je vprašal, če morebiti ne želi kakšen klobuk ali novo obleko...«
pečevje; in tam je ob znožju velikih skal izginila voda v zijavko. Neznansko olajšan si je oddahnil, ko je ugotovil, da pač utegnejo bobri prebroditi ta tesni jašek poln šumeče vode in se preriniti skozenj iz doline, da bi pa človek tega nikoli ne zmogel.
Venters je krenil nazaj, skočil čez potok in jo mahnil proti južni steni doline. Komaj je spet minil hrastov gozd, je bil že spet na nizki ploščadi trepetlik in nad njo se je bočila odprta in široka gorska ve-sina, obrobljena z vencem srebrnih smrek.
Na tej strani doline so bile od vetra ali dežja izdolbene votline. Ko je tako korakal dalje, se mu je skoraj ob vsaki stopinji odprla nova votlina v skalnati steni; zdaj velika, zdaj neznatnejša. Zdajci je pa nad njegovo glavo zazijala velika duplina jamarjev.
Po kratkem plezanju je stal v temi te velikanske jame. Bila je tako ogromna, da njene obsežnosti niti preceniti ni mogel. Obokani strop, od cizeče vode ves prebledel, se je pel visoko kvišku in zdelo se je, da se pne prav do vrhnje plasti mogočne skale. Prekrasen obok, čudovito spominjajoč na veliki lok ob vhodu v Dolino presenečenja.
Venters je plezal više navkreber. Kamenje, ki ga je zrahljala njegova noga, se je z votlim, čudnim bobnenjem kotalilo niadol. Kakšnih pet sto metrov je bil že splezal navznoter, pa še zmerom ni prišel do znožja skalnate police, kjer so bila prebivališča jamarjev iz kamnitne dobe nanizana v polkrogu: same majhne, temne luknje, spominjajoče na oči. Naposled je vendar priplezal do temelja skalnate police in tu je našel vrsto stopnic, zasekanih v skale. Te stopnice so mu lajšale plezanje, in medtem ko se je vzpenjal gor, Je premišljal, kako lahko se je bilo temu izginulemu človeškemu pic-menu braniti zoper celo vojsko sovražnikov. En sam dostop je bil, in še ta strm in ozek.
31.	nadaljevanje
»Molči,« je šepetal, »nikar mi ne govori, da si mogla dvomiti o meni. Ljubim te! Ljubil sem te od tiste prve minute tam doli v Barceloni, ko so se moje oči srečale s tvojimi. Prijelo se me je kakor neozdravljiva bolezen. Bil sem kakor uklet, nezmožen pametno misliti in ravnati...«
Poslušala ga je tiho, ganjena in vznemirjena, naslanjajoč se na njegovo ramo, boječ se, da se ne bi na lepem zbudila iz teh čudovitih sanj. Ali ji te nežne ljubezenske besede res govori njen zapeti, viso-kostni soprog? In vsak ljubkujoči izraz je odmeval v njenem srcu kakor prelepa godba... Zdelo se je, kakor da jo njegove besede uspavajo in brišejo vso žalost iz njene duše.
Ker je, čeprav tesno privita k njemu, molčala, se je zbal, da še zmerom dvomi o njem.
»Ali hočeš, ljubezen moja, dokaz, da sem te ves čas ljubil?« jo je vprašal.
Prijel jo je za roke in jo potegnil na divan.
»Sediva, pokazal ti bom svojo skrivnost...«
Potegnil je iz žepa listnico: »Išči tukaj notri, ničta'... ta drobni spomin, ki sem ga noč in dan nosil s seboj, ti bo priča moje ljubezni, vidiš, tu je najin poročni list, zraven pa medaljon, ki si mi ga podarila v Barceloni, in dve fotografi, ki se mi ju je posrečilo narediti tedaj, ko sem bil malone pri koncu svojih moči...«
»Kakšni fotografiji?« je začudeno vprašala.
»Majhni amaterski sliki... Slikal sem te nekoč, ko si odšla s svojo Prijateljico v vas po sadje. Tedaj sem bil pač še prereven, da bi se Predstavil tvojim staršem.« vvV Oraninih očeh so se zableščale solze. Očitajoče ga je pogledala:
»Oh, Miguel, zakaj mi nisi tega nikoli prej povedal?«
»Le čemu? Saj me nisi ljubila, sladka moja. Morda bi tedaj celo ranila moja čustva...«
In skozi solze — to pot solze veselja — je videla Orana dve drobni sliki... skromno amatersko delo, že skoraj čisto obledeli. ,Morda od poljubov*, je pomislila in zardela od sreče.
Silna, nepremagljiva ljubezen jo je vso zajela. Objela je svojega moža okrog vratu in ga zaljubljeno Pogledala:
»Miguel, Miguel, kako zlobna sem se ti morala zdeti!... Toda nisem vedela... Nisi prav ravnal, da si vse to skrival pred menoj... Celo Večnost sem čakala, da mi boš priznal svojo ljubezen, kajti tudi jaz sem te ljubila... Bila sem obupana nb misli, da si nisem znala pridobiti tvojega srca.«
Miguel je zmajal z glavo. Bil je bolj srečen, kakor si je kdaj v sanjah drznil misliti. Kakor zle misli se mu je zdel spomin na njuno Preteklost. Zdaj, zdaj bosta živela samo še za sedanjost in bodočnost!
»Da,« je priznal in prižel mlado zeno še tesneje k sebi. »Bila sva objestna in mučila sva drug drugega brez pravega smisla. Moral bi Prej govoriti s teboj, toda zaklepala si pred menoj svojo spalnico, senora, in prisegel sem si, da boš »i odnehala!«
. »Oh, Miguel, to ni bilo prav!« le vzkliknila Orana in se v zadregi nasmehnila. »Vedeti bi moral, da ženska ne more kar tako razkriti svojih čustev...«
»Vem. Zdaj vem. Bedasto sem ravnal, toda kaj naj bi storil, ka-nar se je moje hrepenenje ubilo ob »Voji ironiji? Samo besedica spodbude, in že bi klečal pred teboj! Toda ti nisi hotela izreči te bese-mce, narobe! Včasih sem kar divjal, tako me je mučilo ljubosumje!«
»In jaz... kako nesrečna sem bila, *cr si vse moje dobre načrte obrnil na slabo! Sleherni dan si bil Videti bolj živčen...«
»Na nesrečo sem bil res.«
»Toda jaz tega vendar nisem bila *riva, vsaj v začetku ne... Saj te nisem nikoli nalašč žalila... vsaj zavedala se tega nisem.«
' mala...
£fu6eesett
španskega častnika
»Ljubeča srca pogosto trpe,« je preprosto dejal Miguel in poljubil svojo ženo.
»Res je. Nikoli nisem bila tako jezna nate kakor tedaj, kadar si bil tako zapet in ravnodušen do mene.«
Poljubljal je plave kodre, ki so se v luči svetili kakor suho zlato.
»Pozabi, ljuba moja... Zdaj bova skušala ujeti in nadomestiti izgubljene ure in dneve... Ljubila se bova še vse bolj, kakor bi se sicer. Ali ni tako bolje, ljubica?«
»Da.«
Orana je spet naslonila glavo na ramo svojega moža. Tako dobro in pomirjevalno je bilo, počivati v varnem zavetju njegovega objema.
Nekaj trenutkov sta tako obmi-rovala, oba čisto tiha in negibna. Na lepem se je mlada žena živo zganila in pogledala svojega moža:
»Miguel, in če te ne bi bila prejle poklicala, ali bi bil res odšel? Zaradi takšne malenkosti?«
»Kdo ve?« je dejal, smehljajoč se. »Menda bi res odšel na slepo srečo. Toda preveč sem te že ljubil, da bi odšel za zmerom. Gotovo bi spet našel kakšen izgovor, da bi se vrnil in te spet žalil...«
»No, lepa ljubezen,« se je nasmehnila Orana. Potlej je nehote nabrala čelo, čeprav se ji je Moreno sladko smehljal:
»Menda bi si rajši dal jezik odrezati, kakor da bi mi lepo odkrito povedal, da me ljubiš?« ga je hudomušno vprašala.
»Bolje je bilo, da sem molčal, draga moja,« je odgovoril Moreno. »Le pomisli, kako malo bi se ujemale sladke besede ljubezni z najinimi grenkimi očitki!«
»In vendar sem prejle prav za prav jaz...« Zardela je do ušes, ob misli, da mu je tako nehote razkrila svoja čustva, »želel si, da bi jaz prva spregovorila...«
Poljubil je njene drobne roke in jo zaljubljeno pogledal:	»Danes,
ljuba moja, danes si bila ljubosumna... Ne da bi se zavedala, si mi zaigrala prekrasen prizorček ljubosumnosti in mi dokazala, da me ljubiš. Kajti takšne strastne ljubosumnosti so zmožne samo zaljubljene ženske... Ta prizorček je bil vreden vseh ljubezenskih priseg na svetu, Orana!«
»Oh!«
Vsa zmedena je pobesila glavo, hoteč se izogniti njegovim žgočim očem. Toda Moreno ni odnehal. Dvignil je njen obraz k svojemu in pričel tiho govoriti:
»Ljubosumnost je med tistimi čustvi, ki so najmanj odvisna od zdravega razuma. Tudi jaz, ljuba moja, sem bil strašansko ljubosumen. Še opoldne bi bil najrajši ubil človeka, ki si z njim tako ljubeznivo kramljala... Mislila si, da sem se že odpeljal, toda zmotila si se. Tičal sem v kotu nekega taksija in napenjal oči, da bi ujel vsak tvoj gib, vsak trepet tvojega, drobnega, prestrašenega obraza. In prisegal sem, da bom storil nekaj nepričakovanega, nekaj strašnega, če bom spoznal, da iščeš tistega tujca...«
»Pravi grdavš si bil, Miguel!« je dejala Orana, na videz užaljena, toda njene blesteče oči so tajile očitek njenih besed. »Pri moških je ljubosumnost navadno brez prave podlage...«
»Pri moji veri — prav imaš. Toda pri nas je ljubosumnost tako rekoč narodna čednost! Iz tiste dežele sem, kjer poganja cvetka ljubezni ob slehernem koraku... Iz dežele, kjer zahtevajo možje od svojih žen kar največ ljubezni, če hočejo ostati močni in srečni. Za Špance je ljubezen ljubljene ženske brezpogojna nujnost, in če le zaslutijo, da niso zares ljubljeni, so zmožni tudi v navalu ljubosumja zločina...«
IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N.
»Iz dežele dona Juana,« je sanjavo ponovila Orana. ,
»No vidiš! Don Juan, veliki zapeljivec in laskač, je naš narodni junak!« je vneto potrdil mladi mož.
Nekaj trenutkov sta oba molčala. Potlej je pa Orana položila svojo roko na njegovo ter trdno in vroče dejala: »Miguel, obljubljam ti, da te bom zmerom ljubila... da te bom občudovala...«
»Občudovala? Oh, bellezza!1 Tega ne zahtevam!«
»O, da,« je vztrajala Orana, »tudi občudovanja potrebuješ, čeprav se tega ne zavedaš. Nočem občudovati tvojih lepih oči in tvojih vranječrnih las, temveč tiste duševne lastnosti, ki tako krase ponosno moško dušo: dobroto, pravičnost in prizanesljivost, pogum in ponos.«
Bežna luč se je utrnila v velikih Miguelovih očeh. Prijel je Orano za roko in jo ponesel k ustnicam: »Najina ljubezen bo služila najini dolžnosti, ljubica! In ljubezen nama bo zadoščala!«
»Ne, ljubezen sama nama ne bo dovolj,« je vzkliknila mlada žena. »Navada jo po malem ubija... Plamen ljubezni moramo dan za dnem
RADENSKO K0PALI$(E
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše v Jugoslaviji in edino kopališče te vrste v Sloveniji zdravi > uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje
Odprto od 12. majal
Maj, junij 10 dni din 700-— do 850--
Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli, kopališke takse). - Moderni komfort. tekoča voda, godba, dan-cing, kavarna, ton-kino, tenis itd.
Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
Direktni vagon iz Ljubljane, Beograda in Zagreba do samega kopališča 1
podžigati s trajnejšimi čustvi, s spoštovanjem in medsebojnim zaupanjem!«
»Skuše,’ bom dobro izpolnjevati svoje dolžnosti, senora mia. In tvoj smehljaj in tvoje oči bodo najlepše plačilo za moj uspeh.«
»če ti bom zaupala, Miguel, bom razumela vse, celo poraz, če ga boš kdaj doživel,« je vneto odgovorila mlada žena. »Lahko se zaneseš name, moj dragi!«
Nista več govorila. Njuni duši sta bili tako prepolni sreče, da jima ni bilo več do besed.
šele noč je utešila njuno hrepenenje...
XLVIII
Drugo jutro je Moreno prosil Orano, naj mu natanko pove, kaj vse je počela po njegovem odhodu iz Pariza. Mlada žena se ni prav nič sramovala priznati, kako hudo ji je bilo, ker je ostala sama doma, in kaj vse je zagodla svojim staršem, da so jo naposled pustili v Švico.
»Bila sem tako nesrečna, in hkrati me je, ne da bi se zavedala, mučila zavest, da te morem tako zelo ljubiti, in še celo, ko me ti najbrže ne maraš.«
»človek ne zna zmerom o pravem času brati v svoji duši!« je modro pripomnil mladi mož.
»Moj oče je prvi uganil moje pravo duševno stanje.«
»Kako to?«
Smejoč se, mu je pripovedovala o presenečenju in razočaranju staršev nad njenim vedenjem.
s Lepotica.
»Ko mi je oče namignil, da te ljubim, me je prijelo, da bi vrgla po tleh vse, kar je bilo na mizi. Potem bi mi morda odleglo. Namesto da bi si tako ohladila jezo, sem pa vso noč jokala.«
»Kakšno pretiravanje, ljuba moja! Tvoji starši so zdaj gotovo še bolj jezni name, sluteč, da sem bil jaz vzrok tvojih solz?«
»Ne, narobe! Bili so zelo ganjeni... Mati je celo jokala od veselja, misleč, da jočem, ker mi je dolgčas po tebi. Prav za prav sem pod-zavedno res zato jokala, toda še sama nisem tega vedela. Oče se je pa razburjal, zakaj si me samo pustil v Parizu. In takoj je odprl svojo listnico... Kakor hitro sta spoznala, da te ljubim, sta te tudi onadva vzljubila... Saj veš, starši zahtevajo od življenja samo to, da so njihovi otroci mirni in srečni.«
Prenehala je in potlej po tihem, obotavljajoč se, vprašala:
»Miguel... obljubila sem jima, da ju bova, vračajoč se iz Švice, obiskala. Kaj ne da mi boš storil to uslugo?«
Ni odgovoril. Njegove temne oči so se zagledale v daljavo, kakor da bi tam iskale odgovora.
Orana se je privila k njemu in pričela tiho prositi:
»Oh, Miguel, nisem ti povedala, kako sem se bala, da se ne boš več vrnil. ±11 ce me ne bi več maral, potlej bi pač skočila v jezero... Rajši smrt kakor življenje brez tebe!«
»Oh, kako pretiravaš, ljubica moja!«
»človek ne more biti zmerom tako moder kakor Sokrat... Kje moreš od zaljubljene ženske zahtevati še premišljenost in pamet?! Toda eno sem obljubila sebi in svojim staršem: če se mi bo posrečilo, da se bova spravila, ju bova ob povratku obiskala... Kaj ne, Miguel, da mi boš pomagal držati besedo?«
Vroča prošnja je drhtela v njenem glasu.
Ni takoj odgovoril. Kaj se je odigravalo v njegovi duši? Mar bo res ta ponosni mož popustil iz ljubezni do svoje žene, mar bo res pozabil na vse žalitve, ki jih je moral pretrpeti zaradi nje? Ora-nine oči so željno in proseče iskale njegovih. Ali bo razumel, da brez sprave z njenimi ne bo mogla biti popolnoma srečna?
Moreno je stal ob oknu in še zmerom strmel v daljavo, v sinjino Ženevskega jezera. Nekaj minut sta bila oba tiho. Orana je vedela, da bodo te minute odločile o sreči njunega življenja.
Toda ko se je njen mož naposled obrnil k njej, je po svetlem izrazu njegovega obraza spoznala, da jo je razumel.
Miguel je prijel mlado ženo za roko, jo objel in poljubil. Prislonil je svoje ustnice k njenim ušesom in pričel tiho govoriti:
»Tedaj, ko sem odhajal v Švico, sem se odločil takole: če bom spoznal, da me ne ljubiš, ti bom — čeprav neznansko težko — vrnil svobodo. Če bom pa tako srečen, da bom deležen tvoje ljubezni, bom sprejel za svoje vse, kar je tvojega: tvoje starše, tvojo domovino, tvoje navade... Delila bova veselje in žalost, tvoja družina bo moja družina... Da, to sem si obljubil...«
Počasi je ponovil: »Tvoja družina bo moja družina... Ljubil bom tisto, kar ti ljubiš!«
še preden se je mlada žena zavedela tolikšne sreče, je Moreno spet preprosto dejal:
»Vidiš, ljuba moja, tudi jaz moram zdaj držati besedo. Kajpak bova takoj, kakor hitro bova utegnila, odpotovala v Jacheres.«
»In nisi več hud na mojega očeta?« je plaho vprašala, saj kar razumeti ni mogla, da se je v njem zgodila takšna sprememba.
»Oh, nieta-’,« je dejal in poljubil
Zdravje
je naše največje bogastvo. Z bolnimi zobmi noben
človek ni zdrav.
Chlorodont
zobna pasta'
njene vlažne sinje oči, »ali more biti sin hud na očeta? Bodi brez skrbi, mi querida:l... Ali ti nisem obljubil, da bodo tvoji tudi moji?...«
Stopila sta k oknu, tesno objeta, in se zagledala v sončni dan, v dan, ki jima je pomenil mejnik ob koncu starega in ob pričetku novega življenja...
1 Mala.
” Moja ljuba.
KONEC
Danski princ
Zadnji usodni dogodki, ki so se pripetili na Danskem, so oživili spomin na Hamleta, princa, ki je hlinil blaznost, da se je tako lahko maščeval in izrekel nekatere globoke resnice o človeku.
če ne bi bilo Shakespeareja, bi poznali samo učeni Skandinavci osebo Hamleta, in sicer iz nekega starega teksta, »Sage o Hamletu«, nekakega junaškega epa. Toda angleški dramatik, ki si ga ie	ta-
naka svoje tragedije, ga je napravil nesmrtnega, kakor je Sofoklej napravil nesmrtnega »Kralja Ojdipa«.
Hamlet je naspol pravljična osebnost, ki je živela — po edinem dokazu — v II. stoletju pred Kristusom. Njegov oče je bil Houwendill. Očetov brat Fengo sc je polastil prestola in kraljice in je z njenim privoljenjem Houvvendilla ubil. Hamlet je v proro-čišču izvedel resnico o smrti svojega očeta in tudi to, da utegne tudi sam na isti način izginiti s sveta. Da bi rešil svojo glavo, je hlinil blaznost. Toda v svojem bistvu je bistroumen in jasnoviden: njegova zunanjost mu dovoljuje izreči nekaj presenetljivih resnic. Ali bi na to pazili?
In tako bo, podobno kakor Orest iz grške mitologije, maščeval svojega očeta; ubil bo strica s svojimi rokami, trdeč, da je hudobna podgana.
Toda preden izvrši to preprosto sodbo, se hoče prepričati o resnici. Zato si izmisli zvijačo. Pred kraljem — njegovim stricem — in kraljico — njegovo materjo — se bo uprizorila tragedija »Hekubo«, Po nemiru gledalcev bo spoznal njuno krivdo. Predstava povzroči veliko zmešnjavo, pravi hrup. Hamlet je odločen.
Preden preizkusi svojo zvijačo, za katero dobro ve, kakšen konec bo imela, si Hamlet zada slovito vprašanje: biti ali ne biti? in govori dolg samogovor, enega najlepših modernega gledališča. Tragično vprašanje, ki bi si ga moral danes marsikdo zadati.
Deset milijonov dolarjev je podedoval
Rim, aprila.
Italijanski listi poročajo, da je nekdanjemu boksarju Fiermonteju te dni v Združenih državah umrla žena in mu zapustila »malenkostno« vsoto deset milijonov dolarjev t500.000.000 dinarjev).
Leta 1935. je imel Fiermonte v Združenih državah boksarski dvoboj. Takrat je spoznal lepo Američanko iz znane rodbine Astor, ki se je bila ravnokar ločila od svojega moža. Kar hitro sta se zaročila, poročila in takoj, ko se je moral Fiermonte vrniti domov v Italijo, tudi ločila. Tako je njegova žena ostala v Združenih državah in sta oba zakonca spet začela svoje ločeno življenje. Kljub temu pa Američanka ni pozabila na lepe trenutke, ki jih je bila preživela ob strani svojega moža, in mu je v oporoki zapustila velik del svojega ogromnega premoženja.
Fiermonte je izjavil, da bo ves svoj denar vložil v neko filmsko podjetje, kakor to delajo mnogi veliki športniki.
... kot voznik
Gospod Subito...
9frm nm»A*
ric andei>s£n
O HOLANDSKIH KOLONIJAH
Kakšne kolonije imajo Holandci, poleg Angležev najboljši kolonizatorji sveta
Mala Holandska je zemlja zlata ln vrednostnih papirjev —■ morebiti celo najbogatejša v Evropi. Njeno največje bogastvo 30 pa njen* kolonije.
Prekomorska Holandska obsega Curacao ob Karaibskem morju, del Gvineje in najvažnejšo vseh kolonij, otočje Indonezijo.
Ti otoki so domovina orangutanov, dajejo pa tudi bisere, začimbe in dragocen les. Na njih živi 60 milijonov mrkih duš, poleg poldrugega milijona Azijatov in belcev.
Holandska kraljica Viljemina ni še nikoli obiskala svojega Imperija (čeprav se eden najvišjih vrhov Nove Gvineje imenuje po njej), vendar se nedvomno z zadovoljstvom spominja tistega vetrovnega dne leta 1602., ko so trgovci holandske vzhodno-indij-ske kompanije po petih letih tavanja prispeli na te otoke.
Tudi holandska Indija, kakor britanska, je razdeljena na manjše »državice«, ki jih upravljajo domači plemiči in sultani, vendar je najvišja oblast v rokah Holandcev. Holandska se torej ravna po načelu: »Razdeli in vladaj!«
V Bataviji na Javi zaseda »narodni svet« s pravico zakonodaje, sestavljen iz polovice domačinov in polo-
vice belcev, čeprav je razmerje prebivalstva 60 milijonov proti 200.000. Kljub temu ima pa ta »narodni svet« omejeno moč. Prava oblaii je v dvorcu Buitenzorgu izven Batavije, kjer živi Njegova Ekscelenca Jonkheer A. B. L. Tairda van Starkenborg Sta-houver, generalni guverner.
Njegova dolžnost ni samo, da pouči plemenite sultane iz Sole ali Djakje Karte, kako je treba ravnati s podložniki, temveč ima tudi pravico, da se upre slehernemu uporniškemu sklepu »narodnega sveta«. Razen tega je guverner sam zakonodajalec v tej deželi.
Holandci niso prelili dosti krvi za Indonezijo. Tamkajšnji kolonijski narod je razcepljen na 150 različnih rodov s 150 različnimi jeziki. To je pa tudi eden glavnih vzrokov še dokaj mirnega položaja, kajti Holandci spretno izrabljajo to needinstvo.
Zato pa Holandci v tem delu sveta — vseh je okrog 220.000 — žive kakor bogovi. Tudi najsiromašnejši belec ima po dve slugi, običajna bela družina ima pa po šest, sedem slug, Ti Evropejci gledajo zadnje holly-woodske filme, ki jih dobe z letali na Javo, Sumatro in Borneo. Večina Holandcev ima svoje avtomobile.
V teh holandskih kolonijah zme-
rom lahko dobiš konzervirano ho-J landsko hrano, vendar je najbolj J znana jed Rist Tafel. Prirejena je iz J riža, pečenega s piščanci, svinjino, govedino, pečenimi bananami, kuma-J ricami ii^ jajci. Izkušeni Holandci J morajo po tej jedi takoj oditi posteljo, da za nekaj ur zaspe.
V malo Holandsko je treba poslati« kar največ blaga. Zato pridobivajo« gumi na Sumatri, črpajo petrolej na« Javi in Borneu, kopljejo cink v Bang-« koku. Kava, čaj, tobak, sladkor in J riž so vsakdanji pridelki. Tu naletiš« na različne vrste dreves, kakor ebe-« novino, tu pridobivajo kinin.. Vse to« delajo domačini s svojimi ženami...« Delajo po 14 do 16 ur na dan... Nji-« hova plača je pest riža in deset di-« narjev na dan... Sol nimajo, odnosno« ne utegnejo se šolati. Otoki so tako« bogati, da je delovna moč, posebno« poceni delovna moč, neobhodno po-« tiebna... Umrljivost je velika... Po-< sebno v rudnikih, ki niso ravno naj-J bolje zavarovani...	j
Te bogate kolonije prinašajo Ho-j landcem ogromne dohodke. Vloženi j kapital znaša samo v Vzhodni Indiji j 234 milijonov funtov šterlingov (šest-J deset milijard dinarjev)... Šestina ho-J landskega prebivalstva živi samo od j trgovine s kolonijami.	J
(Daily Herald, London) J
SLAVČEK
Na Kitajskem, menda to že veš, je cesar Kitajec in vsi na dvoru okrog njega so Kitajci, že mnogo let je minilo od tedaj, toda prav zato naj povemo to zgodbo, da ne bo zapadla pozabljenju.
Cesarjev grad je bil najrazkošnejši na vsem svetu, od temeljev do strehe iz prelepega porcelana, tako dragocenega, tcda tako občutljivega in krhkega, da si se moral pošteno premisliti, pre-den si se ga drznil dotakniti.
Na vrtu so rasle čudovito lepe cvetlice in na najlepših so viseli srebrni zvončki; zazvonili so vselej, kadar je šel mimo njih, samo da ne bi pozabil pogledati cvetlic.
Bodočnost elektrike
Elektrika bo v bodoči voini izpodrinila dosedanje najhujše orožje - smodnik
Vloga električnega orožja v moderni vojni
Sleherna vojna se ponaša s kakšnim novim morilnim orožjem, z orožjem, ki ga v prejšnji vojni še niso poznali. Nešteto morilnih orožij je že izumil človeški razum: od Davidove frače pa vse do najmodernejše strojnice, ki v eni sami minuti izbljuje 3000 krogel. Armade hočejo imeti pa še točnejše in zanesljivejše orožje, takšno, da bo izdatnejše, pa tudi pre-ciznejše in cenejše, orožje, ki bo v sovražnikove vrste zasejalo strah ip zmedo.
Gotovo imajo v vseh državah nekaj tajnih izumov na tem področju. Posebno velika bodočnost izpopolnitve orožja se odpira na elektromagnet-skem področju. Poglejmo, kaj vse se nam obeta v bodoči vojni na polju elektromagnetizma:
V nečem so si vojni tehniki edini, in sicer v resnici, da bo prav kmalu elektrika izpodrinila smodnik. Vse kaže, da bodo v bodočih vojnah uporabljali električne topove, električne strojnice in bajonete, pa tudi električne kopenske torpede.
Kakšen bo električni top, naslednik sedanjega topa? Človek potrebuje še boljši, točnejši in straš-nejši top, kakor je sedanji. Upa, .da ga je našel v električnem topu. Kakšne bi bile prednosti tega topa? Streljal bi brez dima in zvoka, zato bi nasprotnik zelo težko izvedel, kje je skrit. Bil bi pa brez nevarnosti za vojake, ker se ne bi moglo zgoditi, da bi razneslo cev. Streljal bi hitreje, kajti med posameznimi streli ne bi bilo treba cevi hladiti. Glede na konstrukcijo bi bil nedvomno cenejši pa tudi lažji od današnjega topa.
Električni top bi bil strašno orožje: 150 metrov dolg električen top bi nesel 600 km daleč. Zgradili bi pa tudi takšne topove, ki bi bili manjši in bi nadomestovali poljske topove.
Drugo, prav tako novo in strašno električno orožje bi bil kopenski torpedo. To orožje, ki ga lahko primerjamo 7, morskim torpedom, bi moglo prodreti 50 m globoko pod zemljo. Posebno bi kopenski torpedo prišel v poštev pri napadih na sovražne utrdbene črte, kajti prodrl bi
lahko globoko pod sovražnikovo črto v sovražnikovo ozemlje, kjer bi se razletel in ranil sovražnika, zakopanega v rovih.
Ce je sedanja moderna strojnica najgrozotnejše moderno orožje, se bo lahko bodoča električna strojnica ponašala s prav takšnim ali pa še večjim morilskim slovesom. Mehanizem takšne strojnice bi deloval s pomočjo elektrike; strojnica bi sejala smrt okrog sebe še precizneje in hitreje.
Zdi se, da imajo v modernih utrdbenih črtah iz betona in jekla že nameščene takšne električne strojnice. Če je potrebno, da streljajo, pritisne v varnem zavetju en sam vojak na neki gumb in morilni ogenj se Tične. Pravijo, da so te strojnice prave »mrtve straže današnje vojne. En sam človek lahko streže več takšnim strojnicam. Vidimo, da je vojna tehnika v teh nekaj poslednjih letih bolj napredovala kakor od Napoleona do svetovne vojne.
Dopolnilo teh nojnovej.ših električnih morilnih priprav naj bi bil .električni bajonet'. Izumil ga je neki angleški inženir. Izumitelj trdi, da bo električni bajonet izvrstno orožje za ranjene in slabo oblečene ali hranjene vojake, da se bodo borili tudi z bolje preskrbljenim nasprotnikom nož na nož.
Na prvi pogled se zdi, da je napredovanje tega modernega orožja bližje utopiji kakor resničnosti. Ne smemo pa pozabiti, kolikšno korist črpa že zadnja vojna iz elektrike. Ze zdaj 7. elektriko vodi:o letala, tanke, ladje, torpede, avtomobile itd. Umetni dim, umetno meglo, umetne oblake in dež delajo prav tako s "omočjo elektrike. In ne smemo pozabiti radia, ki je kot propagandni pripomoček v sedanji vojni pač med najvažnejšim električnim orožjem.
Zdi se, da se bo poljski, kemijski, letalski, pomorski in utrdbeni vojni pridružila še nova .električna' vojna, in da čas, ko se bo to zgodilo, ni več tako daleč.
(Po beograjski .Politiki')
Katera ievaša nailjubša barva?
Ze pri površnem opazovanju vidiš, da so ženske v dosti tesnejšem odnosu z barvami kakor moški. To kajpak ni goli slučaj. Zenska je v tem bolj vešča, iti sicer ne samo zaradi abstraktnega preudarjanja, temveč zaradi svojega neposrednega občutka. In čudno, ženske imajo tudi svoje najljubše barve.
To utegne imeti kajpak posebne, zunanje vzroke. Zenska izbere za obleko ali klobuk takšno barvo, ki se kar najbolje poda k njenim lasem in njeni polti. Toda o tem tukaj ne bomo razpravljali. Prvo najljubšo barvo izbiramo iz notranjih, ne iz zunanjih vzrokov. Vsakdo ljubi tisto barvo, ki najbolje ustreza njegovi naravi, ki se poda k njegovemu bistvu.
»Povej mi, katero barvo ljubiš,« —
tako bi utegnili vprašati v skladu z dobro znanim izrekom — »ln povem ti, kakšen človek si.« Ali si po naravi resen ali živahen, ali imaš melanholičen ali koleričen temperament. Ce se naj-ljubša barva kakšnega človeka poda tudi njegovi zunanjosti, to ni nikakšen čudež. Kajti bistvo in značaj človeka se izražala prav v tem, in svetlolasi ljudje so drugačne narave kakor kostanjevi. V tem obstajajo neke zveze, ki si jih je treba samo ogledati.
Vzemimo na primer, da je najljubša barva nekega človeka rdeča. Rdeča barva ima na sebi nekaj izzivalnega, nekaj živahnega. Rdeča ploskev se zdi, kakor da se nam bliža; celo Goethe je nekoč dejal, da rdeča v oči bode. Saj vemo, da celo nekatere ži-
vali rdeča barva pobesni. Tudi vsak človek ne prenese rdeče barve. Potrebna sta neke vrste pogum in energija pred rdečo barvo, če je prav živa. Le težko si predstavljamo, da bi se miren in bojazljiv človek dalj časa dobro počutil med rdečimi stenami. Samo živahne, odločne, impulzivne in bojevite narave ljubijo rdečo barvo. To :■■<) ljudje, ki za svojo okolico niso zmerom prijetni, kajti navadno so kolerični, napadalni, hitro se navdušijo — pa tudi hitro ujeze. Oni imajo veselje do bleska in sijaja, kajti rdeča barva je barva moči, časti in zmage.
Modra je pa njeao nasprotje. Kakor živahni ljudje ljubijo rdečo, tako mirni, morebiti čisto netemperamentni ljudje ljubijo modro barvo. Tudi zelena je mirna barva. Vendar je med ljubitelji zelene in modre barve neka razlika. Zelena barva ima na sebi nekaj izenačenega. Predstavlja namreč srednjo pot med aktivnimi in pasivnimi barvami, saj je mešanica modre in rumene. Kdor ljubi zeleno barvo, je navadno harmoničen človek, mirne, prijazne in spravljive narave. Mirnost ljubiteljev modre barve ima pa pečat zaprtosti v samega sebe. Takšni ljudje so pogosto sebični flegmatiki, ki skrbe samo za svoje dobro. Ce je njihova barva čisto »mrzla« modra, potlej imajo običajno tudi mrzlo srce. Nič jih ne navduši, njihovi interesi so ozki in njihov način mišljenja preprost. Ljubitelj zelene barve je tudi flegmatičen. Toda topla rumena barva, komponenta zelene, osvetljuje in ogreva to flegmatič-nost. Rumena barva se zdi, kakor da bi žarela na vse strani. Modra barva pa združuje v sebi vse, kar je mrzlega. Zelena je z rumeno nekoliko zrahljana. Ljudje, ki posebno ljubijo rumeno barvo, so pametni, vzneseni, živahni, tudi nestanovitni, in če stopi na površje negativna stran rumene barve, tudi nieemurni in prevzetni.
Tudi tukaj moramo pripomniti, da ima tudi ta stvar kakor vsaka druga svojo dobro in slabo stran. In s tega stališča je treba soditi te reči. Vsak značaj ima svojo svetlo in temno stran. Resnoba in mirnost sta prav tako lahko pozitivni kakor živahnost in impulzivnost. Velja pa splošno pravilo, da utegne postati vse, kar je dobrega, slabo, če je pretirano. S tem pridržkom smo tudi pisali o teh rečeh. Tako jih morate tudi razumeti. Ne smete na primer misliti, da je vsak) kdor ljubi modro barvo, brezsrčen sebičnež. To je le skrajni primer.
Cisto drugačna je narava modre barve, če je pomešana, kakor na primer vijoličasta, z rdečo barvo. Rdeča barva da mrzlini modre barve toplo noto. Vijoličasta je navadno najljubša barva starejših dam. To lahko prav dobro razumemo. Modra barva potisne v ozadje živahnost rdeče barve. Obstaja pač neko nagnjenje do dejavnosti, vendar se ta ne izraža vihravo, temveč mirno, obvladano in zadržano. In modrina v vijoličasti barvi zaradi topline rdeče barve izgubi svoj sebični značaj.
Na podoben način kakor zgoraj utegnete po priljubljenosti te ali one barve sklepati o značaju in temperamentu kakšnega človeka, seveda če stvari ne jemljemo neizpodbitno, temveč takšne, kakor so, in če upoštevamo, da je med skrajnostmi neštevilno vmesnih poti,
Prof. dr. II. Wohlbold.
PLAČAJTE
NAROČNINO!
Da, na cesarjevem vrtu je bilo vse prekrasno urejeno, vrt sam je bil pa tako dolg, da mu se sam vrtnar ni vedel konca; če si šel dalje in še dalje, si prišel v prekrasen gozd z visokimi drevesi in globokimi jezeri.
In gozd se je razprostiral vse do morja, ki je bilo globoko in sinje. Velike ladje so plavale pod vejami dreves.
In tam je živel slavček, ki je znal tako čudovito lepo peti, da je celo ubogi ribič, ki je imel dela čez glavo, umolknil in prisluhnil, če ga je zaslišal, kadar se je ponoči odpeljal na morje, da bi vrgel mrežo.
»O, Boa* kako je to lepo!« je dejal, potlej je pa moral paziti na mrežo i* pozabil na slavčka. Toda ko je drugo noč slavček spet pel, je ribič Ipet vzdihnil: »O Bog, kako je to vendar lepo!«
Iz vseh dežel so prihajali popotniki v cesarjevo mesto in občudovali grad in vrt, ko so pa slisali slavčka, so vzklikali: »To je pa vendarle naj lepše!«
Popotniki so se vračali domov in pripovedovali o teh čudesih; učenjaki so pisali debele knjige o čudovitem mestu, dvorcu in vrtu. toda na slavčka niso pozabili.
(Dalje prihodnjii)
Sabina Tannova se je ozrla po preprosti sobi, po kateri so plesali prvi sončni žarki, in tih vzdih se ji je izvil iz jnladih prsi.
V naslanjaču ob oknu je sedela njena mati, trudna in sključena v dve gubi; z vročičnimi očmi je pripovedovala svoje sanje:
»In prav ko sem ugibala, kdo je utegnil potrkati, so se vrata sama odprla; na pragu je stal lepo oblečen, odličen gospod in se mi smehljal: .Martiča, mar me res ne poznaš?* Tedaj sem na glas zakričala od veselja in presenečenja, kajti bdi je oče. Pomisli, Sabina, tvoj °če je bil! Jaz sem pa strmela vanj, in kar vrtelo se mi je od same sreče.«
In zdaj se je njen drobni, izmučeni obraz z odkrito zaupnostjo obrnil k hčeri:
»In veš, kakšen je bil? Kakor kakšen giof ali minister. Na rokah je imel prstan z briljantom, da se je od njegovega sijaja vsa soba svetila. Iz suknjiča je potegnil debelo listnico in dejal: ,Zdaj sem le dosegel svoj cilj v širnem svetu, Martiča, obogatel sem, tako da ti bom lahko pomagal, ženka uboga!'«
Ob poslednjih besedah je pričela stara gospa glasno ihteti.
Sabina si je utrujeno pogladila kodraste lase z jasnega, belega čela in vstala. Obotavljajoč se je stopila k ihteči materi:
»Mamica, nikar se tako ne muči! Saj sem dorasla in tudi kar čedno že zaslužim; najhujšo stisko sva že pretolkli. Za tvoje zdravje bi bilo Pač boljše, če ne bi toliko mislila da očeta.«
Nežno in božajoče je drsela njena desnica po sklonjeni materini glavi. In tolažeče je pristavila:
»Res je, da sva revni, toda gospa Stautnova mi je obljubila, da mi bo s prvim povišala plačo. Upam, da si bova lahko v nekaj letih uredili udobno in mirno življenje. Osamosvojila se bom. Poročila se bova z Egonom in te vzela k sebi; tudi jaz bom še nekaj zaslužila, tako da ti ne bo več treba kar venomer misliti na očeta... Saj ni vreden... Ko si ni znal več pomagati, naju je meni nič tebi nič pustil v stiski in bedi in jo mahnil v svet...«
Trdo so udarjale poslednje besede z nežnih dekletovih ustnic.
»Nikar tako ne govori o očetu,« je prosila gospa Marta, »še huje mi bo. Pameten možak je bil, samo preveč visokoleteče načrte je imel. Samo premisli, otrok moj, kako bistre glave je bil! Pričel je kot navaden zidar, nekaj let nato smo inieli pa že svojo hišo. In kot stavbni podjetnik je mnogo dosegel, dokler mu ni naposled — po nesreči — spodletelo. Bil je pač vse preveč skrben.«
Sabinine oči so se zasvetile v skriti jezi: »Boljše bi bilo, če bi zavoženo podjetje skušal spet dvigniti, namesto tega je pa ostanek denarja spravil v žep in izginil z njim v noč. Upniki so kajpak planili po nama. Vzeli so nama hišo in pohištvo, in še je bilo komaj dovolj, da sva poravnali očetove dolgove. Ali si že pozabila na tiste bridke dni, ko si morala prati po tujih hišah, da sva mogli skromno živeti? Dve sobici in kuhinja, to je bilo najino kraljestvo. Zdaj pa sanjariš o gradu, ki nama ga bo zgradil oče, če se bo vrnil V; Globoko je vzdihnila:
»Ljuba, ljuba mati, tako težko mi je, ker se ne moreš sprijazniti s sedanjostjo in kar venomer sanjariš o preteklosti ali pa o srečnejši bodočnosti. Nič več ne vidiš in ne slišiš, kaj se godi okrog tebe, samo očeta čakaš. In kadar zazvoni zvonec na hodniku, se zdrzneš v tihem upanju, da pred vrati morda le oče stoji. In že deset let vsak dan zaman vprašuješ pismonošo, ali ima kakšno pismo zate. Prosim te, mati, vdaj se v kruto resničnost! Tako hudo mi je, ko gledam, kako trpiš!«
Zdaj so se tudi v njenih očeh zasvetile solze.
Te oči so bile temnorjave, obrobljene z dolgimi, črnimi trepalnicami. Tudi ozke, pravilno vzbočene obrvi so bile črne.
»Tako rada sem imela očeta.« je Vihtela stara gospa. »Kar ne morem doumeti, da ga ne bom nikoli Več videla. Otrok moj, saj še ne ®?utiš, kako je, če nekoga zelo, zelo ljubiš. In niti ne slutiš ne, kako te zge in pretrese, če ljubljeni na le-Pem izgine iz tvojega življenja! Uboga glava tega kar ne more razmeti. In kako naj bi šele srce razumelo?! Zle misli te mučijo: *vje je? Kako neki živi? Zakaj se tako dolgo ne vrne? Srce odgo-varja: V širnem svetu gara, da bi ^služil za ženo in otroka, sram ga iji da bi se kot revež vrnil domov. *®alim, (ja zunaj v začetku naš oče r®s ni imel sreče, toda s časom bo “krotil življenje in se bo vrnil do-?°v. Že deset let ga čakam in «u<Jno: pogosto se mi zdi, kakor da bi vseh deset let splahnelo v b sam dolg dan, in moje sanje moji edini doživljaji tega dolska dne.«
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
NAPISALA AN NY PANHUYSOVA
PREVEDLA K. N.
na
RAZPOTJU
Sklonila je glavo v roke in zaihtela. Sabina jo je tiho tolažila.
Materina žalost je bila tudi njena žalost. Rada bi pretrpela še tako hudo žrtev, samo da bi tej ubogi, izmučeni ženi vlila pozabljenja v trpeče srce.
Sama ni prav nič hrepenela po očetu.
Bilo ji je komaj devet let, ko ju je zapustil. Kmalu nato sta se morali z materjo izseliti iz velike, lepe vile z vrtom.
Sabina ni več verjela, da bi se oče vrnil. Deset let, to je bilo že predolgo.
Morda niti več ne živi?
In ko mati kljub tolažilnim besedam ni prenehala ihteti, je Sabina spoznala, da je najbolje, če popusti. Izčrpana in utrujena zaradi brezupne tolažbe je dejala:
»Mati, vidim, da poprej res nisem prav imela. Zdi se mi, da so bile tvoje sanje pravilne. Poslušaj, takole bo: lepega dne se bo oče bogat vrnil domov in bo ostal za zmerom pri nama.«
Počasi se je gospa Tannova pomirila. Odmaknila je roke od objokanega obraza in hvaležno pogledala hčer:
»Saj vem, pogosto, vse prepogosto te mučim s svojo žalostjo, Sabina. Toda tega bo konec, kakor hitro se bo oče vrnil, čutim, da se bo kmalu vrnil.«
»Tudi jaz upam, da bo tako,« je pomirjujoče odgovorila Sabina, da ne bi spet razburila matere.
Stara stenska ura je odbila osem. Sabina se je vzravnala in stopila pred zrcalo; poveznila je na glavo temnomoder športen klobuk; izpod njegovih širokih okrajev so silili svetli kodri.
»Zdaj moram iti, mati. Egon bo že čakal name.«
Poljubila' je mater in urno stekla po stopnicah velike najemniške hiše.
Bila je že precej pozna. Ob pol devetih je morala biti v modnem salonu; tam se je izučila in je zdaj že leto dni šivala kot pomočnica.
Na vogalu jo je čakal Egon.
Egon, velik, širokopleč mladenič je bil knjigovodja v Forstovi veletrgovini z žitom. Sabina je pred letom dni vzljubila tega odločnega, skromnega, toda nekoliko jezljivega fanta. In vsako jutro sta se sestala na vogalu njene ulice in sta šla kos poti skupaj. Včasih jo je pa počakal tudi opoldne ali zvečer.
Ljubila sta se, in ker ni nobena ovira kalila njune sreče, sta se nameravala v kratkem poročiti. Sabina si je samo želela, da bi nekoliko več zaslužila, prav isto željo je imel pa tudi Egon.
že od daleč se ji je smehljal: »Zdi se, da si danes zaspala rano ui'0,« jo je podražil.
Sabina mu je podala roko; mladi mož jo je toplo stisnil, njegove odkrite sinje oči so zaupno poiska-ič njene.
»Ne, nisem zaspala, Ejgon. Toda mati je spet sanjala o očetu... Dolgo sem jo morala tolažiti, ubožico... Tako se mi smili.« Od strani je pogledala svojega spremljevalca. »Mati je očeta menda zelo ljubila, saj kar verjeti ne more, da se ne bo več vrnil,« je tiho pristavila.
Egon je prikimal: »Morda se bo pa oče le še vrnil, morda tvoja mati prav sluti.«
Sabina je skomizgnila z rameni: »In če bi se to res zgodilo, bogve, ali bi bilo to za mater dobro? Kdo ve, kakšen je zdaj in kaj vse je doživel ta čas?«
Egon je molčal in se tiho smehljal predse. Čez čas je dejal: »Gospod Forst mi je za oktober obljubil povišek. Zal te včeraj nisem mogel dobiti, da bi ti povedal to novico.«
Mlado dekle bi bilo najrajši od veselja vzkliknilo, toda nekaj ji je zadrgnilo grlo. Sama ni vedela, ali je bilo veselje nad nenadnim Ego novim uspehom ali nekakšna zla slutnja. Mladi mož je pa neskrbno nadaljeval:
»Zdaj se bodo menda za naju vendar že pričeli lepši dnevi. Ne
meni ne tebi se doslej ni rožnato godilo. Mladost v sirotišnici, mlada leta pri stari sorodnici, ki je komaj čakala, kdaj se me bo odkrižala. In potlej najete, opremljene sobe! Oh, ne veš, kako se že veselim na najin dom. Sabina!«
Po njegovem mladem, nekoliko trdem obrazu se je razlil sij tolikšne nežnosti, da jo je občutila Sabina kakor tiho ljubkovanje.
Stopala sta po široki, a mirni cesti provincijskega mesta. Ta cesta je pomenila za oba ovinek, toda ljubila sta ta ovinek, kajti cesta je bila mirna, tako da sta lahko kramljala po mili volji, ne da bi kdo prisluškoval.
Sabina je tiho dejala: »Tudi jaz se že veselim na najin dom. Majhen bo, a lep. Novo pohištvo bova kupila in tudi nekaj razkošja si bova privoščila. Brušeno zrcalo ali pa lep, velik couch. Tako neprijetno je živeti v majhnih, nizkih sobah s starim pohištvom!«
Egon se je neskrbno zasmejal: »Oh, Sabina, vseeno je, kakšno pohištvo bova v začetku imela, samo da bova skupaj! če bo tudi tvoja mati živela z nama, bo najbolje, da se za začetek zadovoljiva kar- z njenim pohištvom. Se vsaj ne bova zadolžila. In ti si Jako spretna, Sabina! Nekaj pregrinjal, morda nova preproga, čedne zavese, in stanovanje se bo zdelo novo. Glavno je pač, da bova lahko živela drug ob drugem, pripadala čisto drug drugemu!«
Pogledal jo je tako zaljubljeno z odkritimi, sinjimi očmi, da j: srce kar ni dalo odgovoriti, kar jo
V 24 URAH
barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pore, suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
je peklo na jeziku: ,In vendar bi rajši imela novo pohištvo in novo stanovanje.'
Tiha cesta vrtnega okraja se je iztekala v živahno trgovsko cesto. Tam sta bila Forstova veletrgovina z žitom in nekoliko dalje modni atelje gospe Staufnove.
»Bodi danes opoldne točna, Sabina,« jo je posvaril Egon, »tako rad bi, da bi šla skupaj domov!«
Sabina se je nasmehnila: »Bodi brez skrbi!« Potlej je pričela hitro hoditi, skoraj teči, kajti nič kaj rada ni prihajala v službo poslednja.
Ko se je nekaj minut nato sklanjala nad svojim delom, je premišljevala o svojem pogovoru z Egonom.
Nekoliko nejevoljna je bila ob misli, naj bi pričela novo življenje kot zakonska žena s starim, obrabljenim pohištvom svoje matere. Mati ga je kupila na starini, kajti elegantno, moderno pohištvo so ji bili pred desetimi leti pobrali očetovi upniki.
Ali ne bo to staro, kar zaprašeno okolje že v kali zadušilo njeno srečo?
Zagledala se je v šivanje pred seboj. V čipkasto bluzo je vstavljala prav takšen, kakor dih nežen rokav.
To bluzo bo morda že jutri oblekla nekoliko suhljata gospa Heg-nerjeva, žena tovarnarja s čevlji. Njih vila je bila najlepša med vilami vrtnega okraja, gospa je imela svoj avto, o njenem domu so pa govorili, da je najokusnejši med domovi mestnih bogatašev.
Ta mlada gospa bledikastega obraza je živela v kar pretiranem udobju; razkošje ji je bilo potrebno, kakor je zrak potreben živemu bitju. Ona, Sabina, naj se pa v svojem mladem zakonu zadovolji s starim, obrabljenim pohištvom, čeprav se dan za dnem sklanja
nad delom in hiti vbadati, da jo že oči in roke bole?!
»Kaj je pa danes z vami, Sabina? Ali še sanjate?« jo je zbudil iz premišljevanja visoki in rezki gospodaričin glas.
Mlado dekle je zardelo in se opravičilo: »Glava me boli, gospa.«
Zajetna, košata gospa se je dobrodušno nasmehnila; danes je bila dobre volje, saj je bila že zgodaj zjutraj sklenila zelo ugodno kupčijo. V njenem salonu so kupovale najbogatejše in najelegant-nejše gospe provincijskega gnezda. In prav danes se ji je zdela sreča naklonjena...
»Stopite v kuhinjo, Sabina, naj vam da Marjeta kozarec limonade. Odleglo vam bo, kakor bi trenil. In ko boste popili, vas bi — kakor že tolikokrat — prosila za majhno uslugo:	predvajali boste obleke.
Danes se je oglasila pri meni lastnica slavnega berlinsicega modnega salona gospa Weilertova. Mnoge plemkinje, iilmske zvezde in gledališke igralke izgovarjajo njeno ime s spoštovanjem. In njen salon ne slovi samo pri nas, temveč tudi v tujini.«
Pomočnice in vajenke so napeto vlekle na ušesa, kar je pripovedovala gospa Staufnova Sabini Tan-novi.
Gospa je opazila, kolikšno zanimanje je zbudilo njeno pripovedovanje pri dekletih, in čuteč, da je središče pozornosti, je živahno nadaljevala :
»Gospa Elza VVeilertova, lastnica tega modnega salona, in jaz sva se učili pri isti krojaeici.« Na njenem tolstem obrazu je zaigral izraz zadovoljstva. »In čeprav lahko rečem, da sem v življenju nekaj do-, segla, ob njenem salonu moje ime kar obledi.« j Ko je gospa Staufnova odšumela. je stekla Sabina v kuhinjo po obljubljeni kozarec limonade. Bila je že zelo radovedna, kakšna je lastnica znamenitega berlinskega modnega salona. ,če bi mogla jaz kdaj kaj podobnega doseči,- je na tihem j pobožno pomislila.
I Gospa Snmfnova ni imela mane-, kink; če je morala svojim kupo-j valkam pokazati najnovejše toalete, je izbrala za predvajanja svoje ljubke pomočnice. In med najlepšimi dekleti zadnjih let je bila nedvomno Sabina Tannova.
Že v oblačilnici je gospa določila, katere obleke naj obleče Sabina in katere njena tovarišica Heda. V salonu, v čigar sredini se je dvigal majhen oder, sta čakali gospa Staufnova in njena slavna prijateljica Weilertova.
Najprej je stopila na oder Sabina, oblečena v preprost temnomoder kostim; njegove enostavne črte so delale njeno mlado postavo še vitkejšo.
Zagledala je ob svoji gospodarici drobno, bcV majhno gospo s pametnim, prebrisanim obrazom. Njene živahne črne oči so se kar vsesale vanjo.
Na lepem se ji je neznana gospa nasmehnila.
»Ime vam je Sabina, draga gospodična?« je vprašala s čivkajočim glasom. »Le zakaj imate tako resno ime? Lilian, to bi bilo kakor nalašč za vašo sinjo lepoto! Za nekaj trenutkov je umolknila, potlej pa živahno povzela: »Sicer sem pa prišla zato, da bi vam nekaj zanimivega ponudila, draga gospodična Li... Sabina. Z gospo Staufnovo sva že govorili o tem.«
Sabinine oči so vpraševale.
»Se bova že pozneje pomenili,« je smehljajoč se odgovorila gospa Weilertova, »le nadaljujte...«
Sabina je bila zelo radovedna, toda morala je ubogati in pokazati še druge obleke; slavna modna krojačica naj vidi, da prijateljica v provinci ne zaostaja za njeno velemestno umetnostjo.
Sabina je opazila, da je gospa Weilertova njeno tovarišico Hedo komaj da opazila, medtem ko od nje malone ni odmaknila oči.
Nazadnje je oblekla veliko večerno obleko iz zamolklo sinje svile,
%>M> TEORAROVIČ
si nabavite poleg vseh vrst volne tudi novodospelo, cenejšo, po din 110 kg, primerno za šolska ročna dela
Wollova lO
s tenčičnim okrasjem, posutim s srebrom in zlatom, kakor da bi ga poljubilo vzhajajoče sonce.
Oči gospe Wei!ertove so zaljubljeno romale po Sabini. Naposled je odločila:
»Zdaj se bova pogovorili.«
Obrnila se je h gospe Staufno-vi: »Menda lahko ostaneva trenutek sami, draga moja?«
»Vendar mi bo hudo. če bom izgubila Sabino,« je vzdihnila gospa Staufnova.
Sabina se je zdrznila. Kaj neki nameravajo z njo?
»Poslala ti bom nekaj izvrstnih modelov in ti bom tudi sicer pomagala,« je zažgolela gospa Wei-lertova in neopazno porinila debelo gospo Staufnovo skozi vrata.
Sabina je bila še v razkošni večerni obleki; najrajši bi si jo prej slekla, toda ni se upala ugovarjati.
»Sedite, ljuba gospodična,« jo je povabila gospa Weilertova, »tako bova bolj neprisiljeno kramljali.«
Sabina jo je presenečeno pogledala in odkimala: »Ne upam se v tej dragoceni obleki, gospa,« je v zadregi odgovorila.
Mala gospa jo je pa nestrpno potisnila v bližnji stol in pričela govoriti: »Naj vam na kratko razložim svoj načrt, nisem namreč prijateljica besedičenja. Ali hočete dobiti izvrstno službo v mojem modnem salonu? če pridete v službo takoj, vam bom dajala trikrat tolikšno plačo, kakor jo dobivate tu. Pri meni vam ne bo treba šivati, samo modele boste predvajali, čudovito postavo imate, da ne govorim o vašem obrazu, vaših očeh in vaših laseh!«
Sabina jo je v zadregi prekinila:
»Tako mi ne smete govoriti, gospa!«
»Saj vam ne govorim tega zato. da bi se vam prikupila ali pa celo zaradi osebnega ugodja.« se je branila gospa. »Povem vam to samo iz trgovskega zanimanja do vas. Nočem se vam laskati. Dobro vas bom plačala, toda zavedajte se, da mi boste za denar vračali nekaj: svojo mlado, nedotaknjeno lepoto!«
Sabina ni vedela, kaj naj bi na to odgovorila, zato je v zadregi molčala. Tajro še nikoli nihče ni govoril z njo.
»čisto odkrita bom, draga gospodična,« je žgolela dalje drobna gospa. »Zelo srčkane manekinke imam, priznam, toda nobena od njih ni tako lepa kakor vi. Jeseni bodo pa v Berlinu iz vrst berlinskih manekink izbrali tako imenovano »modno kraljico«. Vsi elegantni berlinski modni saloni se bodo udeležili tega tekmovanja. Kakor hitro sem vas zagledala, sem bila prepričana, da bi vi zmagali na tem tekmovanju. S svojo izrazito lepoto, z mladostjo in s svojim zanesljivim nastopom bi pač gotovo zmagali!«
Zadovoljno se je nasmejala: »To bi bila reklama za moj salon! Samo pomislite, kakšen uspeh bi bil zame, če bi lahko rekla: ,Moja manekinka je v moji najnovejši obleki postala modna kraljica!* In mislite, da vam ta uspeh ne bi bil dobro došel? Narobe! Živeli bi kakor prava kraljica! Kot ,modna kraljica* bi kajpak dobili dokaj visoko denarno nagrado, ki so jo že razpisali. Razen tega je še nekaj manjših daril: zlato okrasje, cvetlice, od mene bi pa zastonj dobili najlepše obleke. Samo eno bi m: morali obljubiti: če bi res postali ,modna kraljica*, me ne bi smeli takoj nato zapustiti, temveč bi morali vsaj še leto dni ostati pri meni. Kajpak bi bilo najbolje, če bi se o tem pismeno pogodili.«
Sabini se je zdelo, kakor da jo bo tok gosjejinih besed odnesel s seboj.
Slišala je že o tekmovanju za ,modno kraljico*, toda še v sanjah ni pomislila, da bi se tudi sama udeležila tekmovanja.
Vedela je, da je mlada in ljubka, toda da je tako izrazito lepa, kakor je govorila gospa Weilertova, tega doslej ni slutila.
Nekaj ji je pač iz gospejnega govorjenja še zmerom donelo v ušesih, bolj kakor laskanje o njeni lepoti: .Dala vam bom trikrat tolikšno plačo, kakor jo dobivate tukaj.'
In če bo varčevala, si bo lahko uredila svoj novi dom tako, kakor si je že zmerom želela!
»No, kaj pravite o mojem predlogu?« je naposled vprašala gospa Weilertova.
Sabina je globoko zadihala: »Zelo mi je všeč,« je odkrito priznala, »toda pred odločitvijo bi se rada še posvetovala z materjo.«
Vedela je, da mati pač ne bo ugovarjala, govoriti je hotela samo še z Egonom.
Gospa Weilertova se je razumevajoče nasmehnila: »Počakala bom odločitev do popoldne,«
»Popoldne vam bom zanesljivo odgovorila,« je vzkliknila Sabina, boječ se, da bi se utegnila drobna gospa premisliti.
Opoldne je čakal Sabino Egon Štern. Nameraval - je h kosilu v bližnjo menzo, toda bil je tako iz-
vrstne volje, da je čisto pozabil na lakoto.
»Sabina, šef mi je zatrdno obljubil, da mi bo prvega povišal plačo. Zdaj sva že skoraj na cilju! Sicer pa, ljuba moja, danes te ne morem spremiti do doma: oddati moram še v banki denar za neko tvrdko. Pomisli: dvajset tisoč mark! V gotovini, Sabina! Kar vrti se mi v glavi ob misli, kaj vse bi si lahko privoščila za ta denar! Ali ne bi bilo lepo, če bi bil ta denar najin?«
Spet sta korakala po tihi vrtni cesti. Sabina je komaj poslušala, kaj ji pripoveduje Egon, tako razburjena je bila zaradi dopoldanskega doživljaja:
»Tudi jaz sem danes imela srečo, Egon! Le poslušaj in strmi!«
V nekaj besedah mu je razložila ponudbo lastnice slavnega berlinskega salona.
Toda Egon je ni pustil dogovoriti: »Menda se misliš šaliti, Sabina?« je rezko vprašal. »Prosim, molči1, takšnega govorjenja ne morem poslušati!«
Obstal je in tudi Sabina se je ustavila. Nekakšna mora ji je legla na srce.
»Egon, to vendar ni slab dovtip, temveč je resnica, čista resnica,« je vneto dejala.
Zasmejal se je jezno in je trdo dejal: »Neumnost je to, ne pa resnica! Svoji bodoči ženi pač ne dovolim, da bi se bavila s takšnimi neumnostmi!«
Sabina je do ušes zardela:
»Egon, premisli, kaj govoriš! Stvari, ki se mi zde važne, ne smeš metati v koš kakor muhe komaj doraslega otroka,« je užaljeno dejala.
»To tudi so,« je rezko odgovoril. »Govoriva o čem drugem, pametnejšem.«
Sabina bi bila morda popustila, če bi ji Egon ugovarjal nekoliko bolj nežno in vljudno. Ponosna go-spodovalnost v njegovem glasu je pa dražila njeno žensko samoljubje. Mislila je, da se bo veselil z njo, namesto tega je pa tako zaničljivo govoril o stvari, ki bi utegnila odločati o njenem mladem življenju.
»Sprejela bom,« je vzkliknila razburjena.
»Prepovedujem ti!« je zakričal tako glasno, da se je šofer avtomobila, stoječega ob cesti, zvedavo ozrl v mlado dvojico.
Sabini je udarila kri v glavo. Sram jo je bilo pred šoferjem.
»Kako moreš tako vpiti name?« je vzkliknila z glasom, ki so v njem drhtele solze.
Egon je ni slišal. Jeza zaradi Sabinine trmoglavosti mu je vzela poslednjo razsodnost:
»Nisem še videl tako nepremišljenega bitja, kakor si ti!« je jezno vzkliknil. »Ko se boš spametovala, bova govorila dalje.«
Ne da bi se poslovil, se je obrnil .n odhitel, kakor da bi mu gorelo pod petami. Dalje prihodnjič
REVMATIZEM
protin, ishljas, zbadanje, krčne žile itd. z največjim uspehom zdravi
„ANTIREUMIN“
Je dober zdravilen preparat preizkušen, doma kakor tudi v tujini. Cena originalni steklenici, 75 gr din 35--, s poštnino dlti 40 -. 3 originalne steklenice din 105 -Po povzetju pošilja
Mr. Ph. A. Mrkušič, lekarnar
y Mostarju ■ banovina Hrvalska
Dobiva se pa tudi v vseh lekarnah. — OjOas reg. pod Hr. 1424» od U. VIII. 1935 l.
Najvarneje in najugodneje nalagate denar pri pupilarno • varnem zavodu •
Celjski mestni hranilnici
Celje,Trn kralja Aleksandra
(v litini Mlati pred kililvorim)
Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo
Kdo naj uživa „JogHurt“f
Vsak kdor hoče ostati duševno in telesno zdrav In svež Zdravje in lepoto Vam ohrani „JOGHURT‘* Gorenjskih mlekar en
GOOESJSKj
Naklo
F ŠPORTNI TEDNIK 4
Konec ligaškega tekmovanja
Ligaško prvenstvo je v glavnem končano. V beograjski skupini 60 odigrali že vse tekme, v zagrebški pa manjkajo še tri, ki pa ne morejo več vplivati na vrli razpredelnice. Dobili smo G najboljših klubov, ki se bodo medsebojno pomerili v borbi za naslov jugoslovanskega državnega prvaka. To so iz zagrebške skupine Gra-djanski, Hašk in Hajduk, iz beograjske pa BSK, Jugoslavija in sarajevska Slavi ja.
Tekmovanje je bilo prav za prav odločeno že pred 14 dnevi in je prejšnjo nedeljo šlo v obeli skupinah le za tretje mesto. V zagrebški skupini so skoraj na vsej črti zmagali favoriti. Rezultati so le v toliko presenetili, ker so bili malo preveč izdatni.
Našemu ljubljanskemu ligašu očitno ni šlo za slavno slovo. Z nastopom v Osijeku se je Ljubljana poslovila iz zagrebške lige in se ji zaradi tega ni zahotelo do kdovg kakšnih podvigov. Nasprotno je šlo domači Slavi ji za olietanek v ligi. S požrtvovalno igro se jim je to temeljito posrečilo. Imeli so pri tem še srečo, da si je ljubljanski vratar kmalu po začetku poškodoval roko, nadomestilo pa ni bilo polnovredno. Tako se je končala tekma z rezultatom 7 : 0 za Slavijo.
V Zagrebu so prišli gledalci na svoj račun. V dveh tekmah so videli nič manj ko 17 golov. V prvi tekmi je varaždinska Slavija pripravila Con-oordiji bridko razočaranje. Domači so vodili 2:0, kmalu pa se je gostom posrečilo izenačiti. Po odmoru je Slavija zabila še 4 gole in konec se je glasil 6:2 v njeno korist. V naslednji tekmi je tudi Hašk doživel pravcat zlom. Moštvo Gradjanskega. ki je že v poslednjih tekmah kot predstavnik hrvaškega nogometa pokazalo odlično formo, je tudi v tej tekmi uveljavilo vse svoje odlike. Na igrišču je bilo samo eno moštvo: Gradjanski. Goli so se nizali in konec je bil tl : 0.
Tudi v Splitu je Hajduk beležil visoko zmago. Sarajevski Sašk je od vsega začetka igral podrejeno vlogo in je moral prepustiti zmago odlično razpoloženemu nasprotniku v razmerju 8 : (I. V Subotici sta trčila dva enaka nasprotnika. Rezultat je bil pravičen 1:1. Split si je s tem zagotovil obstanek v ligi, Bačko pa lahko prehiti še varaždinska Slavija, ki je v zastoju z dvema tekmama.
Končno stanje zagrebške lige je naslednje: Gradjanski 33, Hašk 24, Hajduk 22, Concordija 19, Sašk 18, Slavija (O) 14, Split 13. Bačka 12, Slavija (V) 11, Ljubljana 8.
V srbski ligi so bili rezultati tesnejši. BSK je bil edini, ki je tudi to nedeljo beležil visoko zmago. Na domačih tleli je brez težave premagal šibki Zemun s C : 0. V drugi tekmi sta si Bask in Žal; z 1:1 razdelila točki. Enak izid je bil tudi v Sarajevu, vendar je la h k d Jugoslavija zadovoljna, da je naaproti Slaviji rešila vsaj eno točko. V Skoplju je Gradjanski ponovno dokazal dobro formo iu je gladko premagal Vojvodino s 3:0. V' Borovu je imela Bafa precej opravka z Jedinstvom, končno pa je le zmagala z 1 : 0.
Končno stanje beograjske lige; BSK 31 točk, Jugoslavija 24, Slavija (S) 23, Vojvodina 21, Gradjanski 21, Bafa 18, Jedinstvo IG, Žak 11, Bask 10, Zemun 5.
V tekmovanju za prvenstvo Slovenske nogometne zveze se na čelu ni prav nič spremenilo. Najresnejši kandidati za finalno tekmovanje so še zmerom Kranj, Mars, Bratstvo, Železničar, Maribor, Amater in Olimp.
V ljubljanski skupini je bila najvažnejša tekma na Jesenicah, kjer sta se srečala Bratstvo in Kranj. Jeseničani prav gotovo niso pričakovali, da bodo oddali nasprotniku obe točki in povrhu še zasluženo. Gostje so zmago 2:1 pošteno zaslužili. V Ljubljani je Hermes po slabi igri premagal domžalski Disk z 1:0. Zadnje plasirana Svoboda je zaigrala nasproti Reki z mnogo volje in je zasluženo pobrala z 2:0 obe točki. Jadran je imel priliko premagati Marsa, a se je zaradi slabih strelcev v svoji napadalni vrsti moral zadovoljiti z 1:1.
V mariborski skupini je Železničar odločilno premagal Muro 5:0 in s tem bržčas zagotovil Mariboru sodelovanje v finalu. V Celju sta se po precej izenačeni igri ločila Olimp in Amater z rezultatom 2:2.
V Zagrebu so nastopili juniorji Ljubljane v prijateljski tekmi nasproti zagrebškim juniorjem. Izid je bil 1:0 za domače, kar je pač častno za Ljubljano.
Prejšnjo soboto je SK Planina priredil atletski miting, na katerem sta bila za pa žena zlasti dva rezultata. Mausar (Planina) je vrgel kopje 57-85 metrov daleč, junior Ilirije Branko Milanovič pa je »kočil v višino 175 centimetrov, V Zagrebu so imeli ste-eple chase na 3000 m. Sodelovali so naši najboljši tekači. Zmagal je sigurno Kotuik (Coneordia) pred Bručanom (Primorje) in Flassom (Hašk).
Radio Ljubljana
od 2. V. do 8. V. 1940.
ČETRTEK 2. MAJA:
9.00: Napovedi, poročila 9.15: Plošče 9.45: Verski govor 10.00: Prenos bogoslužja iz stolnice 11.00: Radijski orkester 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02:	Kvartet mandolin
14.00: Poročila 17.(Ml: Gospodarska poročila in navodila 17.30: Materinska proslava 18.15: Prenos šmarnic iz frančiškanske cerkve 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nar. ura 19.40: Objave 20.00: F. Handel, Mesija 21.30: Koncert godalnega okteta 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Cimermanov kvartet. Konec ob 23. uri.
PETEK 3. MAJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Pisan venček veselih zvokov (Plošče) 11.00:	Šolska ura
12.00: Naše plošče — naš spored 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Planinsko cvetje v vrtu 20.00: Večer poljske umetnosti 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SOBOTA 4. MAJA:
7.0(1: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Brez pre-
BIRMflNSKfl DARILA
ure, verižice, uhane ild. Lupile najceneje pri
ŽE|I RASTISLAV
urar
Ljubljana, Mestni trg 20
FR. P. ZAJEC
IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stritarjev« ul.6
prt frančiškanskem mostu
IsiUmlni očtia, dtlinogledi, toplomeri, tirometn, ntgrtmelri, itd. Velika ubira ur. ilalnire iu srebrnine. Samo ktalilelna opika	Ceniki	brettiaCno
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v naj večji izberi, na|cene|e
Presker
Ljubljana, Sv.Petra c. 14
j Pomagal Vam bo
znam pisec m raziskovalec okultnih ved F T Karmah Vam brezplačno pove Vašo b o d o e n o s t. Razen važnih dogodkov iz preteklosti Vaui pove tudi vse Vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnejših dogadkovsedanjost i. Njegov nasvft 'Vam bo pri-nesel zaželenih uspe-_______________ l,ov	v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak dan prejema z vsega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi. Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki Vas zanimajo m sporočite mu točne podatke o svojem rojstvu. Vse napovedi o Vašem življenju, ki eo zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri pisc« kupili njegovo najnovejšo knjigo »Naš život 1 okultne tajne«. Knjiga stane samo din 30*—, denar pa se pošilja na Ček račun Številka 17.455, na točni in stalni naslov:
F. T. KARMAH
NAS 2lV»T
I »KULTNE TA1NE
stanka — brez besed plošča za ploščo v gosji red 12.3(1: Poročila, objave 13.90: Napovedi 13.02: Brez prestanka —■ brez besed plošča za ploščo v gosji red 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: O pasivni zaščiti pred letalskimi napadi: Kakšna naj bodo oklopna zaklonišča 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Zunanjepolitični pregled 20.30: Vesele in žalostne iz življenja Jaka Smodlake: Zakopani talent. — Napisal loža Vombergar, izvajajo člani Radijske igralske družine, vodi ing. Ivan Pengov 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
NEDELJA 5. MAJA:
8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Plošče 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45: Verski govor 10.00: Radijski orkester 11.30: Pevski koncert 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Duet harmonik 14.00: 1’lošče 16.30: Farna skupnost in ZFO 17.00: Kmet. ura 17.30.: Citraški trio Vesna 18.15: Prenos šmarnic iz frančiškanske cerkve 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Plošče 20.30: Slovenski vokalni kvintet 21.15: Šramelkvartet Murnček : 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 6. MAJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00:	Plošče
12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.110: Poročila 18.00: Zdravstveno predavanje 18.20: Plošče 18.40: Srednjeveško lončarstvo v Sloveniji 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.45: Več manire — pa brez zamere 20.00: Rezervirano za prenos 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
TOREK 7. MAJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Plošče 18.40: Dušeslovue prvine našega gospodarstva 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: A. Dvorak: Ru-
Na
CONTINENTAL
se piše najbolje!
Ugodni plaiilni pogoji! IVAN LEGAT, mehanik
LJUBLJANA MARIBOR Preiernova 44 vetrinjska 30
Tel, int. 26—36 Tel. int. 24—34
RESMAN LOJZE-Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) it. 21 Telefon 33-53
mmubm/ihja
Priložnostne prodaje, upravljanje in nadzorovanje hiš — prevzema
.Imobilija,
Beograd
Knez Mihailova 17
Telefon 26-167 In 28-260
MOTORJI
IN
KOLESA
Tavčarjeva 7, tel. 26-87
DELAVNICA
Resljeva cesta 26, tel. 40-88
Tapete
so najidealnejša obloga sten, trpežne in tople. Skrbno Vam izvrši tapeciranje sten z najnovejšimi vzorci,
tapetnik SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2.
salka 20.20: Rezervirano 22.00: Najio-vedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SREDA 8. MAJA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02:	Šramel »Štirje fantje«
14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40: Izlet v Prešernovo domačijo 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Potopljeni rastlinski svetovi 20.00: Cerkveni pevski zbor z Ježice 20.45: Plošče 21.15: Klavirski koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
MALI OGLASI
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v
MEDARN1
Ljubljana, Zidovska ul. 6. 48. T.
SAMOLASTNO LOVIŠČE LOC PRI ROGATCU
(rt*virno vodstvo Log) ha 1282 se odda v zakup za 4 let na dražbi dne 20. aprila 1040. pri srtskem šumarskem referentu v Celju. Razglas in informacije so na razpolago pri Začasni državni upravi v Ljubljani, revirnem vodstvu Log in Rreskem šumarskem referentu v Celju.
MEDIČARSTVO! Cenjenemu občinstvu ter svojini spoštovanim bivšim odjemalcem dajem na znanje, da sem obnovil svoje medičarsko obratovanje v Florijanski uliei št. 1, Ljubljani. ter priporočam svoje znane izdelke in vafi cenj. obisk. Blaž Grah, medičar in svečar.
la KATRAN v sodih po 200 kg, kg po 1*90 din. Karbolinej avennriua kg po 6 din. — »Lohsolc za sadna drevesa Avtoraotorna, strojna, cilinderska olja, uiasti In vsa druga maziva stalno v zalogi pri A. Hmelak, mineralna olja, Ljubljana, 'lyrševa cesta 35a.
FRANJO PERCINUČ
konc elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Gosposvetska cesta
Telefon 23-71
1«
Ka zalogi imam vedno vse priprave in a pa rute za gospodinjstvo, kakor tudi vsa svetlobna telesa, t. j. od žarnice do lestenca sve-tovnoznane tvrdke »Siemens« Izvršujem tudi električno napeljavo za razsvetljavo in pogou
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih zePSč. Čudovit uspep eri ranah, opeklinah. ožuljenjih. volku, turih in vnetjih Itd. za nego dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuščajih in h-a-stnh na timenu, za razpokane prsne bradavice.
Dobi se v lekarnah in drogerijah.
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.