Edini slovenski dnevnik Q] v Zedinjenih državah.
Velja za vse leto... $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov:-
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.
0BE___ ___
| The only Slovenian daily
in the United States ■ ■ ■
Issued every day except fjj Sundays and Holidays :-
TELEFON PHA&HB: 4687 CORTLANDT.	Entered u Second-Class Matter, September 11, 1909, al the Post Office at Hi	iw York, V. Y„ ante the Act of Concrete of March 9, 1979«	TELETOM PISARNE:	4«97 OORTLAJTD1
NO. 107. — ŠTEV. 107.	NEW YORK, THURSDAY, MAY 7, 1914. —	ČETRTEK, 7. MAJA, 1914.	VOLUME Yttt	LETNIK ZXH
General Funston je ojačil
svoje pozicije. Ustaši baje
ujeli 3500 federalcev.
GENERALU FUNSTONU V VERA CRUZU SE JE NAROČILO, NAJ RAZTEGNE SVOJE OBRAMBNE POZICIJE KOLIKOR SE MU ZDI PRIMERNO. VSLED TEGA JE DOBIL FUNSTON SKORO POPOLNOMA PROSTE ROKE.
Druga obravnava proti Beckerju se je začela.
Posredovalna pogajanja.
OSTALA BODO NAJBRŽ BREZUSPEŠNA. KONSTITUCIJO-NALISTI SO PREPRIČANI, DA BODO V NAJKRAJŠEM ČASU ZDROBILI MOČ HUERTE. PRI SAN LUIS POTOSI SO BAJE ZAJELI 3500 FEDERALNIH VOJAKOV.
Washington, I). f\, C. maja. — Vojni <]t*partmeut jt* <lal generalu Fiiustoiiu v V«*ru Cruzii poluo-»uo<-i, ila sin«* svojt* j>ozi«-ije krog Vera <>117.11 razširiti, "kolikor se mu zdi primerno", vendar pa ne snu' zavzeti pozicij, katere hi se lahko razlagalo kot prodiranje proti glavnemu mestu.
S tem ima ameriški poveljnik praktično proste roke in glasi se, da s«» l»o nemudoma raztegnilo ohramhno črto ter napravilo močne utrdbe.
General Funston poroča, da nima nohenih zanesljivih poročil o gihanju federalcev, da pa je mnenja, da se le toliko koncentrirajo kot je potrebno, da bi ustavili eventueliio prodiranje Ameri-kaneev proti Mexico City. Do danes še ni dospelo potrdilo vesti, da so Mehikanci že razrušili železniško progo ter vse mostove.
V	diplomatičnih krogih krožijo poročila, da se boje v Mexico < ity napada o<l strani bandita Zapate. V severozapadnem delu države Vera Cruz so koii.stituei-jonalisti napadli federalee, vendar (a ni zaznamovati nobenega pravega uspeha.
Ailmiral Badger je sporočil, da se nahaja Villa z močno vojsko na pohodu proti Tampieo ter da ima namen zavzeti in zažgati mesto.
Pri državnem tajniku Brvanu so se oglasili danes zastopniki pe-trolejskih intereusentov v New Vorku. Prosili so ga, naj varuje njihovo lastnino. 1 try an jim je odgovoril, da so tako federalci kakor tudi ustaši obljubili, da ne bodo naskočili petrolejskih polj.
V	s.-naJu je senator Lippitt i/ Rhode Island ostro napadel mehiško politiko vlade. Stavil je resolucijo. naj se vpraša predsednika Wilsona. ali hoče priznati Villo kot prihodnjega mehiškega pretlsednika. Resolucija je bila mik I on jeika. Lippitt je nadalje trdil, da se uganja glede Ville skrivno politiko ter zahteval, naj se senatu pojasni celo zadevo.
Vera Craz, Mehika, 6. maja.— (Jeii'-ral Funston je pustil postaviti ob vodnih napravah pri Te-jar 24 težkih poljskih topov. Ker
razpolagajo 1'ederalei le s par majhnimi topovi, so vodne naprave sedaj dosti zavarovane proti "Vciitufliu-mu napadu od strani federalcev.
Poročila iz Soledad pravijo, da sta dobila federalna generala Maas in Navarete sveže čete. V gorah se nahajajo baje tudi ne-regularci, kojih število pa ni znano.
Vladni uradniki so zelo v skrbeh glede konzula John Sillima-na v Saltillo, o katerem se poroda. da se nahaja v ječi v San Luis Pot osi.
Domneva se, da je Silliman še pri življenju, da pa se nahaja v veliki nevarnosti.
Državni tajnik Bryan je danes objavil, da so Združene države sprejele povabilo posredovalcev za vdeležbo pri posredovalnih pogajanjih. ki se prično dne 18. maja v Niagara Falls, na can ad-ski strani.
Chihuahua, Mehika, G. maja. < ieneral Carranza in njegovi prijatelji so že sedaj prepričani, <la je kočljiva točka njihovega boja proti Iluerti prekoračena ter da niso generali Huerte več v stanu ustaviti pohoda konstitu-"»ijonalistov proti Mexico City.
K temu j>a pridejo še poročila » porazih federate v. V bližini ^altillo, pri Aeaponeta, so ujeli ustaši baje 1600 federalcev.
Philadelphia, Pa., 6. maja. — Frank lordov arzenal je dobil dale- naročilo od vojnega depart-n en t a za dobavo 100,000 tripalč-iih šrapnelov.. To je največje naročilo. katero je ke«laj došlo.
Od župana Mitehela imenovani komitej za izdelanje načrtov /.a javne pogrebne slavnosti, katere se bo«lo vršile v Čast padlih mornarjev, je dokončal svoje delo.
Križarka 'Montana' bo pristala v poudeljek. dne 11. maja ob Bat t» ry. Odtain se Ito pomikal sprevod po Broad\vav-u pred Citv Hall in od tam preko Manhattan mosta v brooklynski Navy Yard. Predsednik Wilson, ki bo dospel jutri iz Washingtona, bo imel edini nagovor.
Anglija je stavila republiki Haiti ultimatum. Port-au-Prince, Haiti, 6. maja Diplomat ičui zastopnik Anglije je stavil tukajšni vladi ultimatum, da izplača nekemu angleške-!
..... podaniku nvoto $62 000 kot!
no za parno žago, kate-j
dt
d!_____________ _
pogorela tekom I*e Contel ritimatum poteče ob C. 'ečer.

Obsodba Gibaona preložena.
Odvetuik Burton \V. Gibson, katerega s** je dvakrat brezuspešno procesiralo radi dozdevnega umora Mrs. Rose Menschik Szabo in ki je bil pretekli teden spoznan krivim veletatvine, je stal včeraj pred sodnikom Swann-oin v New j Yorku, da sliši svojo sodbo. To; pa se je preložilo do ponedeljka,; ker je obtoženec s prisego potr-( dil, da je izplačal materi Mrs. i Szabo preko $7000. Da se je to rea zgodilo, more potrditi s čeki. V sled tega je odredil sodnik od-godenje do ponedeljka.
Poiskus umora v sodni j ski dvorani.
Honolulu, Havajsko otočje, 6. maja. — V dvorani tukaj snega zveznega sodišča sta se včeraj odvetnik <'. McBride in distriktni pravdnik McCann tako sprla, da je slednji grozil prvemu z revolverjem ter že hotel sprožiti orožje. MeCann se je sam prijavil policiji ter so ga stavili pod obtožbo nameravanega umora.
Dosedaj je že izbranih pet porotnikov. Okrajni pravdnik Whitman ima šest novih prič.
ZAGOVORNIK COCKRAN.
Whitman obdolien pi*otipostav-nega postopanja. Pri obravnavi je navzoča tudi Beckerjeva žena.
—o—
Včeraj se j<_? začel v New Yorku drugi proces proti prejšnjemu policijskemu poročniku Charlesu Beckeru, ki je obdolžen, da so najeti lopovi na njegovo povelje u-smrtili gralca Rosentbala. Zago-vorništvo je predlagalo, tla naj bi se obravnava za negotov čas preložila, toda sodnik Samuel Sealmry je vse tozadevne predloge odklonil in začel s tako naglico zasliševati porotniške kandidate, tla jih je že včeraj pet izbral. Štiri izmed njih so stari spod '{"> let. Najmlajši je načelnik; star je šele 28 let in je 18 mesecev obiskoval juridično fakulteto na Havard vseučilišču.
Beckerjev zagovornik W. Burke Cockran je v svojem govoru obdolžil okrajnega pravilnika AVhitmana, češ, da je. postopal protipostavno, ker je dal priobčiti izjavo priče Dresnera. Predlagal je, da naj se vloži proti njemu tožba.
Okrajni pravdnik je rekel, da ni dal Dresner j eve izjave časopisju na razpolago. — Če ne Vi — mu je odvrnil zagovornik — je pa storil to Vaš tajnik. Za. vse ste pa edinole Vi odgovorni. Ker ni hotel sodnik ugoditi njegovi želji, je izjavil Cockran da mara imeti s tem slučajem nič več o-pravka. — To ni obravnava, to je zahrbtni umor.
Obdolženi Becker se je zadnji čas tako zelo spremenil, da ga ni skoraj več za spoznati. Človeku se zdi, da je že izgubil vsako tipanje, in da se je popolnoma u-dal v svojo usodo. Pri obravnavi je bila navzoča tudi njegova žena, oblečena v črno obleko. Vest, da bo nastopila kot priča, ni utemeljena.
Državni pravdnik ima na razpolago šest novih prič. Eden izmed njih je šofer Moe Lewy, ki je peljal tisto usodepolno noč Scheppsa4n Webbera k Beckeru. Takoj po umoru sta se baje Becker in Webber sestala pred neko hišo na 42. ulici in G. Ave.
Pirati kot potniki.
—o-
Umorili so častnike in moštvo ter se polastili $30,000. Parnik jo vozil pod angleško zastavo.
San Francisco, Cal., 6. maja. — Včeraj je prinesel japonski parnik "Nippon Maru" posameznosti o napadu, katerega so vprizo-rili kitajski pirati na parnik "Sbingtai"'. Slednji, ki je kitajska last, a vozi pod angleško zastavo. je odplul na večer dne 30 aprila iz Ilongkonga s 17 potniki, ki pa so bili preoblečeni morski roparji. Tri ure po odhodu so se i vrgli morski roparji na dano zna^ menje na vojake, katere je dala na razpolago vlada v Cantonu, da varujejo blagajno. Eden vojakov je bil ubit, drugi pa ranjen. Nato so udrli roparji v strojne prostore ter prevzeli kontrolo nad parnik.
Glasom izjav častnikov "Nippon Maru*' je cela kitajska obal polna morskih razbojnikov. Vlada je brez moči, ker nima na razpolago nobenega denarja za vzdi*-ževanje obrežne policije. Dosedaj so pirati napadli le domače paril i ke.
Kapitan " in 12 mož
M
Morilec Leo M. Frank.
Atlanta, Ga., 6. maja. — Sodnik Hill je zavrnil predlog, da bi se vršila zopetna obravnava proti poslovodji Leo 31. Franku, ki je obdolžen, da j" umoril tovarniško delavko Mary Pagan. Pripravljen je pa podpisati izjemno predlogo in tako omogočiti pri-ziv na državno vrhovno sodišče.
Grozna smrt.
Na vse zgodaj zjutraj je našel neki policist na železni ograji pred hišo št. 503 zap. 121. cesta v New Yorku 28 let no Mrs. Louise Ktchageray. S pomočjo par prevaža lcev mleka jo je oprostil iz nevarnega položaja, nakar so jo prevedli v Knickerbocker bolnišnico, kjer je dve uri pozneje umrla. Stanovalci v hiši so mnenja, da je padla z okna svojega stanovanja v petem nadstropju, ko je hotela uživati sveži jutranji zrak. Bila je mati 13 mesecev starega otroka.
NAZNANILO.
Dne 5. maja t. L so vse pa-robrodne družbe zvišale ceno parobrodnih. listkov za tretji razred iz EVROPE in sicer za $9.00. To naj blagovolijo vzeti rojaki na znanje ter vpoštevanje, o-sobito pa isti, ki so nas zadnji čas vprašali za cene.
Frank Sakser.
Plače premolar je v.
Indianapolis, Ind., 6. maja. — Tajnik in blagajnik United Mine Workers oi" America, William O. Green, je izjavil danes, da se splošna stavka premogarjev, katero je predlagal komitej premogarjev za Ohio, najbrž ne bo vršila, ker so posestniki rovov pristali v to, da se prične zopet s pogajanji glede mezdnega vprašanja in ker je upanje, da se bodo pogajanja uspešno završila.
Denarje v staro domovini
pošiljamo t
Oproščeni železniški strojevodja.
New Haven, Conn.. 6. maja. — Strojevodja August B. Miller, ki je baje zakrivil železniško nesrečo pri North Haven dne 1. septembra p. 1.. je bil danes v tukaj-šnem sodišču po peturnem posvetovanju porotnikov oproščen obtožbe. Miller je bil vodja White Mountain ekspresnega vlaka, ki je zavozil v Bar Harbor ekspresni vlak. Pri nesreči je izgubilo 20 oseb življ<mje.
"Kraljica diamantov."
Pariz, Francija, 6. maja. — Parižka policija je danes aretirala Antoinetto Bonner, *'-kraljico diamantov", ki je v družbi nekega Josepha L. Kisling 'ra oslepa-rila več newyorakih zlatarjev za $200,000 diamantov. Par bodo deport irali nazaj v Združene države. Pri Kislingeru so našli za 12 tisoč dolarjev diamantov.
K.	$	K	•
6----	1.10	180 -	. 36.65
10....	3.16	140 .	. 98. p<0
T5	8 16	160 •	.. 30.76
JO....	4.90	160..	.. 99.80
25....	6.90 .	170 .	.. 34.65
»0....	6. as	180..	.. 86. SO
86....	7.30	190..	.. 38.95
40____	8.80	900	. 41.C0
«6....	8.86	960..	.. 51.95
G0....	10.36	800..	.. 61.60
U ...	11 8fi	860	. 71.75
60....	13.40	400 .	.. 82.00
66____	13.40	450..	-- 93.10
70....	14.46	600 .	.. 109.60
76...	16.46	800 .	.. 123.00
60....	18.60	700 -	.. 143. C0
86....	17-50	800..	.. 164.00
	18.60	800 .	. 184.C0
100...	90.60	1000 .	.. 904.(0
110....	99.66	9000..	.. 408. CO
196....	94.60	6000..	..1018(0
Gosposka zbornica proti ženski volilni pravici.
London, Anglija. C. maja. — V gosposki zbornici se je danes vršilo vprvič glasovanje glede ženske volilne pravice. Za tozadevno predlogo lorda Selborne-a je bilo oddanih 44, proti pa 104 glasov. Kot se vidi, je še daleč čas, ko bodo smele na Angleškem tudi ženske voliti.
PoStarina je všteta pri teh ivo-tab. Doma se nakazane »vote popolnoma izplačajo brez vinarji odbitka.
Naše denarne poiiljatve razpošilja na zadnjo pošto c. k. poštni hranilnični urad na Dunaja v naj krajšem času.
Denarje nam poslati je najpri liSneje do $50.00 t gotovini t priporočenem ali registriranem pis mu, večje zneske pa po Postal Money Order ali p* po New Tort Bank Draft.
FBANK BAXII1,
82 Cortl&ndt St. Now York, N. T
«104 St Glair Avenue, N. ■ Cleveland, O.
Tretjega čolna, v katerem se nahaja devetnajst oseb, še dosedaj niso zamogli dobiti
FOROČILO.
Parnik ni imel na sebi nič lahko gorljivih stvari. "Haverford" je odplul proti Liverpoolu.
Po neumornem iskanju je parnik "Manhattan" slednjič vendar zasledil drugi rešilni čoln, v katerem se je nahajal kapitan in dvanajst mož. ki so se še pravočasno rešili z gorečega parnika ''Columbian". Vsi so I>i 1 i do smr-li utrujeni in kot so zatrdili pozneje, j«- prišla pomoč ravno pravočasno, ker že niso mogli več kljubovati viharnem morju. — Eden izmed njih — neki strojevodja — j" mrtev.
Kapitan je izpovedal, da se nahaja nekje na morju še tretji rešilni čoln s 1!) osebami. Skoraj gotovo jih je rešila kaka tuja la-dija, ki nima aparata za brezžični brzojav, kaj lahko je pa tudi, da so našli smrt v valovih.
Tvrdki Sanderson & Sons, tukajšnji agenturi Phoenix črte, je poslal kapitan Lazell s parnika ■"Manhattan" sledečo brzojavko: — V sredo zjutraj smo vzeli iz rešilnega čolna na krov kapitana McDonalda; častnika Quie-ka in Miller-a, prvega inženirja Robertsa, telegrafista Burker-a in osem mornarjev; peti strojevodja je v čolnu umrl. Drugi častnik ubit na krovu "Colum-bian-a". O tretjem čolnu ni nobenega sledu. Moštvo je zapustilo gorečo ladijo v nedeljo ob pol eni uri zjutraj.
A. M. Pence, solastnik tvrdke Sanderson & Sons. je izjavil, da sicer še nima natančnega seznama o blagu, ki je bilo na krovu, z gotovostjo pa zatrjuje, da ni ladija vozila nobenih lahko gorljivih snovi.
Halifax, N. S., 6. maja. — S Sable Islanda je dospelo sem brezžično poročilo, da so se ostanki "Columbian-a" že potopili. Parnik "Haverford" je prenehal z iskanjem in odplul proti Liverpoolu. Morje je precej viharno.
Težka kazen.
Marie Ganz, ki je grozila, da bo umorila mladega Rockefeller j a, obsojena na 60 dni prisilnega dela
V pričakovanju smrti.
Eccles, \V. Va., 6. irfaja. Župnik St. Francis De Sales cerkve v Beck ley, W. Va.. Rev. Holz-mer sporoča o nesreči v rovu New River Collieries Co.:
"Dosedaj sem pokopal 42 premogarjev na katoliškem pokopališču v Becklev. Skoro vse se pokoplje v posameznih grobovih. Le ako so očetje ali sinovi ali bližnji sorodniki skupno umrli, se jih tudi pokoplje v skupnem grobu. Očetje, katere se je dosedaj našlo z njihovimi sinovi v rovu, drže vsi svoje otroke v tesnem objemu. Iz tega se da sklepati, da so vedeli, kaj jih čaka ter da so hoteli skupaj umreti.
V splošnem je zahtevala katastrofa 181 žrtev. Gorje preostalih je nepopisno. Zavarovalnin-ska postava jili obvaruje sicer pomanjkanja, a ne more jim nadomestiti mož, sinov in bratov."
Očetomorilec je blazen.
Chester B. Durvea, ki je predvčerajšnjem ustrelil svojega očeta. generala Hiraina Duryea se nahaja v Bellevue bolnišnici v oddelku za blazne. Ker se boje, da bi si sam ne vzel življenja, so ga priklenili k postelji. Zdravniki so mnenja, da je morilec blazen; General je zapustil $750,000. (V spoznajo morilca blaznim, bo dobil tretino te svote njegov sin.
Samomor bankir j eve soproge.
Greenwich, Conn., 6. maja. — Danes se je ustrelila v svojem stanovanju 50-letna soproga podpredsednika Corn Exchange banke, Johna T. Perkinsa. Kaj je vzrok samomora ni znano.
Marie Ganz ali "Sweet Mary" kot jo imenujejo v njenih krogih je bila včeraj radi groženj, katere je izustila proti John D. Rocke-feller-ju ml., obsojena na GO dni prisilnega dela. Sodbo j«- izrekel policijski sodnik Murphy. Sod-nijsko poslopje je stražilo veliko policistov, a so bile vse varnostne odredbe nepotrebne, ker se ni vdeležil obravnave noben agitator I. W. W.
Sodnik Murphy je rekel, da ima izpolniti resno dolžnost ter da je odločiti, ali naj prevladuje postava in red ali pa anarhija. Obto-ženko smatra za orožje starejših agitatorjev. Hotela je igrati ulo-go junakinje ter izzivala s tem sodišča.
Ko se je proghisilo razsodbo, je rekla Ganz: "Prestala bom svojo kazen ter napravila svoje sojetnike za to, kar sem sama. Ne hotela bi zamenjati /. Rockefeller-jem."
Iz Albanije.
Dunaj, Avstrija, 6. maja. — Iz Drača poročajo, da so vjeli Epirci v Hermovi 200 mohame-danskih Albancev, in jih pribili v pravoslavni cerkvi na križ. Cerkev so nato zažgali. Po južni Albaniji divjajo med Albanci in Epirci hudi boji. Bati se je, da bi ne izbruhnila grško-albanska vojna.
Smrt poizvedovalnega aviatika.
Robert, Maroko, 6. maja. — Aviatika Saint Lague in pionir Renneran sta se vračala v vojaškem zrakoplovu z dolge poizvedovalne ekspedicije. V višini 1200 čevljev se je motor nekaj pokvaril in zrakoplov je padel na tla. Saint Lague je bil na mestu mrtev, njegov spremljevalec je pa težko ranjen.
Poroka v Beli hiši Washington, D. (*., G. maja. — Bela hiša bo jutri že drugič za časa administracije Wilsona po-zorišče poroke. Poročila se bo namreč Miss Eleanor Wilson, najmlajša hčerka predsednika, z zveznim zakladuiškim tajnikom McAdoo-jem. Poroko se bo praznovalo bolj na tihem. Miss Elea-nr Wilson stara sedaj 2:i let. njen zaročenec pa 51. McAdoo j1 adovcc ter oče šesterih otrok, kojih najstarejši so že poročeni.
Nesreča,
Ko" je šel včeraj po mostu na 34. cef=ci in 4. Ave. Jomes I). Moo-ney se je naenkrat zgrudil na tla. Zadel s * je namreč električne žice, ki se je odtrgala s kola. Prenesli so ga v norveško bolnišnico in je le malo upanja da bi ozdravel.	%
Zdravilo proti raku.
Samuelu Pattersonu, odvetniku v Asbury Parku se je pojavil na jeziku rak. Sel je v Baltimore, Md., k zdravniku dr. Howar-du, ki ga je popolnoma ozdravil. Dvakrat mu je držal nad jezikom v stekleni cevi neznatno količino radija, in rana se je čisto zacelila.
v Coloradu, iGoverner Ammons.
Governer noče pod nobenim po-go jem razširiti obstoječega pro» grama zakonodaje.
—o— KRATEK ODLOG.
Poslanci se nameravajo obrniti naravnost na predsednika Wilsona. Major pri stavkarjih. —o—
Denver, Colo., 6. aprila. — Governer Ammons noče pod nobenim pogojem izpremeniti oziroma razširiti programa zakonodaje in se popolnoma nič ne zmeni za druge nasvete in predloge. S tem si je nakopal javno sovraštvo progre.siveev, ki so sedaj na strani delavskih voditeljev. Poslanec M "He I). Vincent, je V sporazumu Z desetimi člani assein-blv-a j»oslal governerju obširno pismo, v katerem zahteva, da naj se program v toliko razširi, da bodo člani zakonodaje razpravljali tudi o bojih in delavskih razmerah v stavkarskem okrožju. Ker se ni governer popolnoma nič zmenil za ta poziv, je zapustilo šest članov assemblv-a demonstrativno dvorano.
Ammonsu so dali do jutri odlog. če se hoče premisliti. V slučaju. da se ne bo premislil, bodo brzojavili predsedniku Wilsonu in ga prosili, da naj v tej zadevi vpliva na governerja.
Poslanci so nato sestavili potrebno resolucijo.
Predloga, ki zahteva, da bi se v stavkarskem okrožju uvedla državna policija, najbrže ne bo sprejeta.
Trinidad, Colo., 6. maja. Vče-raj je prisostvoval velikemu zborovanju stavkarjev major IIol-brook. Nastopil je tudi kot govornik in rekel, da bo zahtevala vojaška oblast od družbinih čuvajev v teku dveh dni orožje. Njegova želja je, da bi jim stavkarji prostovoljno sledili.
Washington, D. C., 6. maja. — Vojaški poveljniki v Louisville. Trinidad in Canyon so sporočili vojnemu tajniku sledeče: — V Louisville je bila včeraj izdana proklamacija, da mora prebivalstvo izročiti orožje. Okraj je popolnoma miren: istotako je tudi v Trinidad. V Canyon-u so stavkarji že včeraj začeli izročati o-rožje.
Indianapolis, Tnd., 6. maja. — Tukaj zboruje eksekutiva United Mine Workers. Danes se je vprvič sestal odbor, ki ima nalogo preiskati stavko v Colorado in preiskušati. es je organizacija še dovolj močna z ozirom na nadalj-no stavko.
Avstrijska armada in opojne pijače.
Dunaj, Avstrija, 6. maja. — Ker se v avstrij«ki armadi spije vedno več opojnih pijač, je odredil vojni minister, da naj stro,-kovnjaki preiščejo, kakšen vpliv ima alkohol na vojaštvo. Poveljniki vseh polkov bodo morali sporočiti. koliko zastrupljenj z alkoholom se je pripetilo zadnje leto med vojaštvom in koliko jih ie bilo kaznovanih zaradi pijanosti.

Cena vožnja
xa krasni in brzl parnik Avstro-American proj«
KAISER FRANZ JOSEF I.
edplsje y soboto dae 23. maja
vožnja do Trsta sama 13 dal.
do Trste ali Reke - - $29.00 Cena ▼oznih listkov: do Ljubljane - - - $30.18
do Zagreba - - • - $30.08
t* p iitbu kabine (oddelek med IL la ILL rasradam) iUh roloji um 14 JO tcS sa odrasle, ta otroke polovica. Ta oddolak paooboc lrailn»*a priporoCsno. Vaiajo iiotks |o dobiti pri F*. BAKSEB, 8« OorUandt St., Hov York.

-H



-............ • -------- -----


■- ■ •..... = ^ ^

GLAS NARODA. X MAJA, 1914.
"6LKS NARODA"
(Slovenk Daily.) Owned and published by the
Slovenic Publishing Co.
(i corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLESKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and
addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Man-hattan. New York City, N. Y.
Za ce>o leto velja list za Ameriko in
Canado........................13.00
" pol leta....................... 1.50
" Wtosa mesto New York........ 4.00
" pol leta za mesto New York ... 2.00
** ITvropo sa vse leto...........4.50
" " po! leta............. 2.55
' «' *• četrt leta............ 1-70
i "liLAS NARODA" izhaja vsak dan isvzemii node! i in praznike
Dopisi.

Kdo ima dobiček od vojne!
Adolf Rosenberg, šef velike banke v Parizu in Ixmdonu, je dobil pred nekaj dnevi ogrsko ba-ronstvo. Zaslug za podelitev ba-ronstva bogatim ljudem seveda lii ■
H in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") Isaced every day except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
AdvsrtlMirent on Mreemcnt.
Dopisi bre« podpira in onobnesti ne ne
betuu
oaj
pnoncujejo. s blagovoli poiiljati do — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro-•irto, du se nam tudi prejfcrxj« htraliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
> pisoc
n p<
8* C
"GLAS
jrtlandi St.,
iljatvam naredite ta
NARODA"
New York City.
Telefon 46^7 Cortlandt.
■ ASSOC/4. „
Waukegan, 111. — Pa-ed kratkim sem poročal o eoloradskih višinah, katere sem zapustil koncem meseca aprila, ker sem imel nujne opravke v milijonskem mestu Chicago. Spotoma sem obiskal1 , . - . -	.	v_*. ...
v bolnišnici v Colorado Springs treba' Pmk' *)lnk °Pravi vse- Nad!	«emski reveži .
rojaka Rev. Knafelca. 28. aprila ! vst\zammlvo ^ *>a* kar poroea j Kakor znano, je sklenil nemški sem videl osem vozov miličarjev, budiiiipeštanski madjarski list, državni zbor enkratni davek v viki so se peljali v Louisville, da Az E8t ("Vecer ) o kupčijah šini ene milijarde /a militaristič-
1 banke, ki jo vodi Rosenberg, in ne namene. Ta davek zadene le po tem poročilu je "odlikovanje"! premožne sloje in znaša poldrugi šele prav osvetljeno. List piše: ! procent vsega premoženja. Koli-4"Pariški iu londonski finančni j ko bogastva se steka v rokah po-
pokazalo ravno
cev v Pueblo, Matija Grahek. Xa|f.ul	cniogorsicega icra-|plačevanje tega brambnega pri-
Veliki petek je pa umrl v domo-j Ja Nlklte- Tudl v zadnjih časdijspevka. Pet davkoplačevalcev je vini njegov brat Jakob Grahek. krize J<? oskrboval	Rosen- plačalo 22 milijonov mark bramb-
SplaŠili so se namreč konji, padel j J^ kupčije črnogorskega kra-jnega prispevka! In sicer je pluje /. voza in se smrt none varno po-škodoval. Waukegan je jako pri- zuano
jazna slovenska naselbina. Roja- v JeSem 1912' neposredno pred j nersmarek 4,200,000. cesar Viki imajo več podpornih društev, "brnhom vojne, princa Danila vjljem 4.100.000, veliki vojvoda sokoUko, dramatično in pevsko!z nalogo, da preskrbi dru-jMecklenburski 3.400,000 in grof društvo itd. Pokazali so mi tudi žlm črnogorskega kralja tri mili-|Tlmrn-Taxis poldrug milijon. Na pmstor, kjer bo postavljen Na-P°ne I>osoJlIa- Ker Pa Je bil° rodni Dom. Skoraj vsi rojaki j	v kakšen namen da
imajo svoja lastna posestva. Dne
tej, ki bi ukrepal o vseh tozadev- li k mestnim delom. — Da je to nih vprašanjih. Angleški, pa tudi ruski krogi upajo celo, da odvrnejo Nemčijo od trozveze in jo priklopijo svoji novi zvezi, s čimer bi dosegli, da bi bilo mogoče ustaviti dosedanje velikansko oboroževanje.
bodo tam uganjali ravno take gro-zovitosti kot so jih okoli Trinida-da. Citatelji se gotovo še spominjajo, da je preminul pred nekaj.	. „ meseei eden najstarejših naseljen- kro^ Poznajo tvrdko Rosenberg sameznikov, je
kot agent m jo črnogorskega kra- plačevanje te^a
Na Dunaju in v Parizu jemala gospa lierta Kruppova 8 mi-, da je poslal kralj Nikita Hjonov 800 tisoč mark, grof Don-
Cit

Zakaj ni nikoli miru?
Z« i
2. inaia j»- umrl tu občeznani rojak Mihael Navinšek, doma iz Xakla na Gorenjskem, Star je bil 36 let. Tu zapušča ženo in enega otroka, lii! je član dveh društev in je bolehal že par let za jetiko. Nase sožalje. Več fantov želi stopiti v zakonski jarem in kot kaže, bode v kratkem par ženitovanj. Pozdrav! — M. Pogorele.
Kansas City, Kan. — Iz naše naselbine so dopisi precej redki, pa tudi danes nimam kaj veselega sporočati Dne 21. aprila je umrl tukaj 241etni mladenič F. Jiomšek, /dan društva sv. Jurja št, 4!» J. S. K. J. Tukaj zapušča ; v ^r j j brata, v starem kraju pa dve se-
stri in brata. Bolan je bil dve lena resoluci- . .	v . . .
„ .. ti, in se ves ta eas ni niti premaknili in revo-1	.	1
nit s postelje. Dva tedna predno
I je zbolel, je pristopil k društvu
i sv. .Jurja J. S. K. .T. Nobeden si
j ni mislil, da bo tako naglo zbolel,
ker je bil zdrav in močan. To naj
bo v opomin onim, ki pravijo: —
nih dr-'^aj P"8*0!'*!. saJ St'm vendar - J mlad in zdrav. — Rojaki, pristopajte k društvu, ker nikdo ne ve, kdaj ga obišče bolezen in kje ga nesreča. Posebno priporo-
lrugih sred-1
ij bi se naju za zuna* •e, v koliko h prizadete
►d p< »racij
ki kon-
ča ka
I earn društva J. S. K. J. Ta orga
in tiuaiiei-lih državah.
i nizacija plača prvih šest mesecev JU po .ti na dan, potem pa še eno le-P''vltto ]>o !}<20 na mesec. Pokojni F. ' 1 Romšek je dobil v dveh letih od P1V" I društva in Jednote kakih $400
jo
V
> sei
iv na
lie.'
Ma-1 j
o-
M ad
.vil,
Zt
podpore. Tem j>otom tudi opozarjam vse one, ki imajo potne liste, <lenar, j da naj si preskrbe jirestopne, ker volucije s.nlanja i>ravila tako zahtevajo, tega bi j Bratski pozdrav vsem članom in volueij. članicam J. S. K. J.! — Louis Lust) stali j žar, tajnik.
Saginaw, Mich. — V tukajšnji
naselbini je vedno več Slovencev, j ki so vsi zaposleni po raznih to-^ ; varna h iu preiuogoKovih. Dela se m rega 0(1- »e cj0.stj stalno, tudi s plačo smo dS UMg1u" j zadovoljni, delo je pa precej te-| žavno. Nekaj rojakov je pred ! kratkim otvorilo svoje prodajalne. Obilo uspeha! Najbolj žalostno je, da nimamo nobenega društva, ker smo premalo složni, pogin, ko ®o j jrumni in požrtvovalnih pri nem-
\
JNK) za svojo vo revo-sedaj v joualiste. da je za
»vi m
o, prav zgodilo, oril vse. •i, da se
uki
»lile
i — se glasi v re-otovi trgovski in-ali vnaprej, da se] varilo razmere, ki
encij kak« j
Ta r
dar prišla v s*' ji bo ug skrbeli isti ,čili vojne v Splošnem }>i dano čisto
Združene države do Sedanji položaj pa lo pičice so se izpol-prorokovanja.
■iolu -ija ne bo.seveda nik-razpravo, ši* manj pa dilo. Za to bodo že i te res L, ki so povzro-latinski Ameriki. V n'
v resoluciji pove-novega. Dokazano e, d.i it a stali trgovski hiši Flint i (ireve v New Yorku za vojna-11 med Chile in Peru; da je l'ni-*d Fruit <'o. s svojim denarjem
škein društvu; med njimi je tudi precej takih, ki niso zmožni nemškega jezika. V slučaju, da kakšen tak dobi od društva kako obvestilo, mora letati od Poncija do Pilata, da mu prestavijo na slovenski jezik. Lepo in najboljše bi bilo, če bi si ustanovili svoje slovensko društvo, ker se v slučaju bolezni dobi veliko, prej pomoč pri rojaku Slovencu kot pa pri tujcu. To je moj nasvet in upam, da ga bodo vsi upoštevali. Pozdrav ! — Fran Dovžan.
Opomba: Glede one stvari se obrnite na sedanje glasilo društva sv. Barbare. Uredništvo.
Seattle, Wash. — K dopisu, ki je bil priobčen v 93. številki Glas Naroda, moram pripomniti par besedi. Pozimi so bili za delavce zelo slabi časi, za rokodelce je pa mogoče veliko boljše kot kjersi-bodi drugod v Ameriki. Mesto se vzroeila ustaje v arednjeaineri-j hitro razširja in tudi prebivalstvo ih republikah; da je tukajšnji silno narašča. Siromakov in brez-ust poskrbel za to, da poselnih je sicer precej, toda ve-Castra iz dežele, j liko manj kot drugod. Kdor ima ne more konečno zanikati,,delo, se lahko preživi, samo če ho-sedanja vojna med Zdraže- če delati. Nikdo pa ne sme misli-državami in Mehiko vojna, ti, da bo brez dela obogatel in se > je petrolejski trust skrbno mu bo dobro godilo. Tudi jaz sem
prišel sem s prijateljem Jurkom.
potrebuje črnogorski kralj to po sojilo, ni prišlo do sklepa kupčije.
Tedaj je nasvetoval Rosenberg prestolonasledniku, naj se vrne za enkrat brez denarja domu. Če bi pa balkanski zavezniki kljub odsvetovanju Rusije in francoske republike pričeli s sovražnostmi, tedaj naj obvesti črnogorski kralj Rosenberga o tem dva ali tri dni pred izbruhom vojne; potem bo že on preskrbel denar. Ta predlog je sprejela Črna Gora.
V prvih dneh oktobra so bili vodilni krogi v Parizu tako informirani, da ne bo vojne. Borza je bila trdna. V onih dneh je firma Rosenberg sklepala kupčije a iu baisse, ki so dosegle, kakor je izkazala preiskava na pariški borzi, 4. in 5. oktobra 1912 višek, oktobra B)12 je oddal črnogorski princ Peter prvi strel iz topa, balkanska vojna se je začela. Še isti dan so izbruhnile na borzah v Parizu in Londonu panike. Ta dan je spravljal dobičke samo eden, edinole agent kralja Nikite, A-dolf Rosenberg."
Tako madjarski list. Balkanska kupčija se je za gospoda Rosenberga obnesla dobro, saj drugače bi ne mogel izmetavati težkih tisočakov za to, da si kupi baron-stvo. Take kupčije, ki jih sklepajo kralji in mogočni bankirji, so seveda dostojne, čeprav uničijo na tisoče eksistenc. To je morala kapitalistične družbe.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Onemu iz Clevelanda, "ki tudi nekaj ve". — Vaša očitanja so povsem neutemeljena. Ni nismo v dotičnein članku sramotili Rusov, temveč le gnilo rusko justico. Ali morda Vi zagovarjate vse, kar počenjajo ruski oblastniki.' Ali zagovarjate tlačenje priprostega naroda, kateremu se noče dati najbolj enostavnih pravic? Ali ste morda zagovornik carja in njegove družine, ki je nemška, po duhu in krvi / Naša kritika se je tikala kupljivega ruskega birokratizma. vsled katerega trpi v prvi vrsti narod sam. Mi ljubimo ruski na-red, ne pa ruskih oblastnikov in zatiralcev pržtvega naroda! Tako je, dragi prijatelj, ki misliš, da veš nekaj, pa je še tisto malo pi-škavo.
F. L., Forest City, Pa. — Osebnosti ne priobčujemo v listu.
Raznoterosti.
<ralt ' j'
tri 'trn;
podlagi tega se tudi lahko izračuna. koliko je vredno premoženje teh "revežev", ker znaša bra m bn i prispevek poldrugi odstotek vsega premoženja. Premoženje Kiuppove je torej vredno 1760 milijonov, grofa Donners-inareka 840 milijonov, cesarja Viljema 820 milijonov, velikega vojvode Meeklenburškega 680 milijonov in grofa Tliurna 300 milijonov. Kruppova ima tovarno za topove, puške, sploh za moril-no orožje in ima tudi največje premoženje.
Koliko velja slaba diagnoza.
Clement Vautel piše v "Mati-nii": Pred kratkim je obsodilo civilno sodišče nekega zdravnike v globo 20,000 frankov, ker s- jt zmotil v diagnozi bolezni. Denar dobi i rlzadeti bolnik, ki je vsle. ; i napačne diagnoze in napačnega zdravljenja slučajno ni umrl. Te mu nasprotno pa je pred enim in s^eem izreklo drugo civilno sodišče v Parizu razsodbo, ki je naravnost diametralno nasprotno prvemu: šlo je tudi za zmoto a diagnozi, samo s tem razločkom da je pacient vsled napačne diagnoze umrl. Zdravnik je bil oproščen, navzlic temu. da je zagre šil zmoto, ki je ni mogel tajiti Z eno besedo, vprašanje odgovornosti zdravnika ali kirurga dozdaj še ni razrešeno. Sicer p* je Jo eno izmed najdelikatnejših vprašanj. Nekdaj pred davnim so bili zdravniki perzijskih šal^ tistega dne, ko je njihov slavni klient ali paeient umrl, usmree-ni. Je vprašanje, ali je bil ta si stem dober ali ne? Pride na to... Perspektiva na obglavljenje brez-dvoma ni dajala zdravniku po polnoma hladnega prevdarka, brez katerega mu sicer ni treba zamenjati angine z zlomljenim prstom, brez katerega pa prav lahko zagreši veliko zmoto. Je-li veste, kaj bi se zgodilo, če bi sodeče priznalo, ugotovilo in kaznovalo odgovornost zdravnikov? •Je to popolnoma enostavno: zd ravnik bi rekel bolniku: Po vem vam, morda imate kolero ali beri-beri ali kaj takega. Toda tega ne morem še trditi. Počakati hočem, da se bolezen razvije največjo intenziteto. In potem, ko bom popolnoma gotov, da se ne bom zmotil v diagnozi, vas začnem zdraviti, sicer bi me zaprli, če bi se zmotil..." In vprašanje je, če bi bolnik ne želel starega sistema nazaj...
Kako se slenari pri občinskih delih.
V občinskem svetu v Črnovi call sta poročala Strokovnjaka stavbni svetnik Schmidt in nad-inženir Burstvn o prekoračenjih pri zgradbi drugega vodovoda. V poročilu se poudarja, da je temelj zgradbe zgrajen popolnoma neprimerno in proti vsem teli ničnim predpisom. Seveda se je gradilo temelj tako, da strokovnjaki niso mogli priti zraven ter poseči vmes. Popolnoma samovoljno so se menjavali tudi pogosto načrti, in nazadnje so Številne dra
Preureditev tripelentente v tro-zvezo.
Iz Londona prihaja senzacijo-nahia in za celo Evropo velevaž-na vest, da nameravajo državniki trojnega sporazuma, torej Anglija, Francija in Rusija preustro-jiti tripelentento v trozvezo. Ini-cijativo za to je dal baje sir Edward Grey, ki se je zavzemal že leta 1912., ko ga je obiskal ruski minister Sazanov v Patinoralu. za to idejo. Ko je bil sklenjen lani go plačane stroje pustili lahko-mir v Bukareštu in ko je prene-, mišljeno toliko časa stati na pro-
poročilo primerno učinkovalo na občinski svet, je umljivo. Vso zadevo so odstopili državnemu pravdništvu in se je imenovala tudi posebna disciplinarna komisija, ki vodi preiskavo. Občina toži tudi podjetnika za odškodnino.
POZDRAV.
Predno stopim na parnik. pozdravljam vse znance in prijatelje v Canonsburgu, Pa., posebno pa svoje hčere. Na veselo svidenje!
New York, 6. maja. 1914.
Janez Kirn.
Predno so podam na parnik, še enkrat pozdravljam vse rojake Sirom Amerike, posebno pa svoje tri brate in njihove soproge. Na svidenje!
New York. G. maja. 1914.
Frank Baloli.
Predno se podani v staro domovino, še enkrat lepo pozdravim vse znance in prijatelje, posebno pa svojega brata Josipa Benda in Josipa Bider v Subletu, "\Vyo. Z Bogom!	5
New York, 6. maja. 1914.
Frank Benda.
Predno se podam čez široko morje, še enkrat pozdravljam vse sorodnike, znance in prijatelje v Subletu, Wyo., posebno pa Fran-čiško Bider in Josipino Remic. Z Bogom!
New York. G. maja, 1914.
Frančiška Golob z otroci.
Raditega da bi imeli pogajanja rim
je povsem nevrjetno,
ker mi je obljubil neki znanec, da lanja posredovalna J se denar kar po cesti pobira. Ne-fja kaj uspeha. Oni, kate-jkaj časa sva hodila po mestu in na tem, da nastane med gledala v trgovine, misleč, da na-
hala konferenca veleposlanikov v Londonu, ki je do takrat zahtevala vso pozornost diplomatov evropskih velesil, so se zopet pričela pogajanja med vladami trojnega sporazuma. Sedaj so ta pogajanja baje uspela že tako daleč, da prihajajo v javnost že posamezni detajlni predlogi. Glasom teh vesti bi imela nova tro-zveza predvsem nalog, da pre
Združenimi državami in Mehiko ma bo kdo ponudil blagajniško vojna, že vedo, kaj storiti, in naj službo. Ker ni bilo nič, sva šla j preči vsako samolastno postopa-sta Wilson in Bryan še tako mi- iskat delo in precej dolgo je tra- nje ene izmed omenjenih treh ve-roljubna: Ne bodo mirovali prejty jalo, predno sva ga dobila. Sedaj dokler ne bo izbruhnila z Mehiko sem zadovoljen. — Tudi naroč-resnična vojna.	nik. - , —- -.....
lesil v vprašanjih zunanje politike. S tem namenom naj bi se u-
stem, izpostavljene vsakemu vremenu, da so postali nerabni. Kri-tikovalo se je tudi dolgo zavlačevanje popolnoma navadnih del, nadalje popolnoma prot:postav-no vodstvo mezdnih listin in samovoljno sklepanje pogodb med mestnim stavbnim vodstvom in podjetnikom. Stavbeno nadzorstvo je bilo popolnoma pomanjkljivo. Mestni delavci so po cele ure delali podjetniku, ki je izvrševal dela v lastni režiji, in vsakokrat, kadar je prišel inspek-
Predno odpotujem v stari kraj. se enkrat pozdravljam Mrs. Ko-kolj iu njenega moža, Jožeta Mar-rinčiča, Mrs. Nesby, posebno svojo sestro in svaka v Alamedi, Cal.
New York, G. maja, 1914.
Marko Nernanič z družino.
Predno se podamo na parnik 'France", lepo pozdravljamo vse tiste, ki so nas spremili na kolodvor, posebno pa družino Rahne. New York, 6. maja. 1014.
Ralmetovi boarderji. 1
Predno se podava preko Atlantika, pozdravljava vse znance iu prijatelje, posebno pa one, ki so naju spremili na kolodvor. Živeli! Na srečno in veselo svidenje !
New York, 6. maja, 1914.
Val. in Ana Kerhlikar.
Pred odhodom v stari kraj še enkrat pozdravljam vse svoje prijatelje in znance v Pittsburghii. Pa. Z Bogom do svidenja! New York, 6. maja, 1914.
Frane Boštjančič.
Pred odhodom v staro domovino še enkrat pozdravljam vse prijatelje in znance po širni Ameriki, posebno pa Janeza Koplen in njegovo soprogo -v Canonsburgu, Pa. Na svidenje! New York, 6. maja, 1914.
A. Zadu.
Kje je moj sin LUKA JAM NIKAR, ali kakor se zove v Zdru-• ženili državah JENNINGER? On je bil že več let vojak na Filipinskih otokih in od tam mi je zadnjič pisal, da bode prost 5. septembra 1912. Naslov mi je dal ta-le: Luke Jenninger. Monterey, Cal., N. A., in od takrat nisem dobila nobenega pisma več. Če kdo izmed rojakov ve kaj o njem, naj mi pojasni, za kar mu bom zelo hvaležna. Vsa pisma naslovite na: Glas Naroda, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y.	(7-9—5)
ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič, star 28 let, se želi seznaniti s Slovenko v starosti od 16 do 25 let. Katero veseli, naj se oglasi na spodaj navedeni naslov. Tukaj ni slovenskih deklet.
Math. Kain, P. O. Box 68, Amsterdam, Ohio.
Jefferson Co.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
D
osti zemlje
Da ai bo vsak rojak lahko izbral kos rodovitne zemlje v sajreeji tliTHiki fiiainki aaielbini-Willarda
v državi Wisconsin, smo letos poleg zemlje v sedanji občini odprli še dve nove občine (Township) za Slovence, kjer je že več rojakov do sedaj kupilo zemljo. Torej dovolj zemlje za vsakega.
Ke bodite Vi zadnji! Vsa pojasnila daje : LEO ZAKRAJ SEK. irfarai nasalniSjri zastopnik za Wisconsin, oasel-niški zastopnik m Sod L«ne železnico ter za P. N
stanovil v Londonu stalen komi- lo ž€ vnapttf,"s&^jih dirigira-
.	E. zelecnie in upravitelj ,
cijski uradnik, — kar se je vede-|ADRIA COLONIZATION CO.
SEE
-BE
1
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
IVAN ZUPAN
82 CORTLAND ST.	1245 VVILLOUGHBY
New York, N. Y.	Ave., Brooklyn, N.Y.
IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki zele dobiti # ameriški državljanski papir, daje potrebno informacije glede datuma izkrcanja a!i imena parnika. Izdeluje razne
prestave iz tujih jezikov. Obrnite zaupno na njerra, kjer boste točno in solidno postrežem.
1

•£i>	,->vaj	ofaj <3rsfcb 'jfo oflt
* ¥
4
i S
Po znižani ceni!
Amerika in Amerikanci.	I
Spisal Rev. «J. M. Trunk	O
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je ve-	'
zana v platno in za spomin jako prilična.	4
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor ni	^
izplačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma pokri-	4
jejo veliki stroški.	T Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,	f
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
-TC^ *	%
$19.00 zastonj.
Ako kupite urn naravnost i7. tvorni-f.-, .si prihranite najmanj	ker lii
morali plavati vsakemu prodajah u za isto uro najmanj S^r. i 0 -ločini je naiša p-.sflmu tvurniška cena za i.stu uro le 5 '1.00.
Al:o ?.<lit<* kupiti ?2.ri <•<> vredno uro za $0.00. pot.-rn izr.žit«- ta oglas ter pa nam dojH ..<i.iite v. natančnim naslovom vred, n;:!;ar vam takoj pošljemo uro v krasni škulji na ogled popolnoma zastonj.
Zagotavljarr.o vam. da oni. ki kupi od nas uro, prav ničesar ne riskira, k<r ima pravico <!a si ogleda. uro ter se sam prepriča, da je ura v resnici vredna <Ia je res pozlačena s H-karatnim zlatom, garantirana od tvori ice za dvajset let, s svetovno znanim kolesjem. N'ato plačate agentu $6.00 iu par centov za ekspresne stroške.
Mi popravljamo naše ure popolnoma zastonj skozi dvajset let alf jih pa izmenjamo za ilruffc.
OPOMUA. Na zahtevo vam dopošljemo naš veliki, ilustrirani cenik zastonj.
NATIONAL COMERGAL CO., 505 E. 5th St., New York, N. Y., Dept. 111.

PhOn» 346.
FRANK PETKOVSEK,
1 sviil notar - Notary Public,
714-721 Market St., WAUKEGAN. IU
FBODA}A fin* *in», aijbolie t^acje it iivr?tnc s notk* — pilestovcn. vlla.
PRODA TA volne list«; skit irt.
POŠILJA d enar • stm» krit! *aaear,<> In poStcno
UPRAVLJA v«; » ootttiAl «p*d jo*a de'*

g	Z« opaik "GLAS NAKC DA", 82 Cortlaadt St..NewYa,k.
VAŽNO NAZNANILO ROJAKOM!
-oo--
124"5tfc StrMt.
Naseljevanje na Slovensko farmarsko naselbino v Wausaukee, Marinette county, enem najrodovitnejših krajev v državi Wisconsin se je začelo. Zdaj je čas, da se naselijo poleg že tukaj se naha-jajočih rojakov še drugi, da so sigurni, da dobijo za sosede rojake, ker svet, katerega prodajam, je naprodaj samo Slovencem.
Zemlja je izborna, kar dokazuje gotovo najbolj dejstvo, da je kupilo od mene lani in letos že nad sto rojakov, ter da jih je že sedaj na svojem mestu naseljenih toliko, da ustanovimo v kratkem svojo slovensko farmarsko družbo, ki bo za vse gotovo velike važnosti.
Sveta ne prehvaljujem, ker prodajam samo rojakom, ki se na lastne oči prepričajo, da ne obljubim preveč. "Muštre" tudi ne pošiljam, ker zemlja tukaj, kakor povsod drugje umevno ni povsod enaka, in iz "muštra" itak ne morete spoznati, ali je svet hribovit ali raven, porasel ali prerijski, in seveda tudi ne, če je na njej dobra ali slaba voda ter kakšno je podnebje!
Vse, kar trdim z dobro vestjo in tudi garantiram, da je zemlja prav dobra in da bogato obrodi. Skozi svet v slovenski naselbini tukaj tečeta dva bistra potoka, dobre pitne vode je dovolj, v bližini so lepa jezera z okusnimi ribami, a poplav in drugih vre-i menskih nezgod se ni treba bati. Pridelke je lahko prodati, ker je mesto pravi blizu. V mestu sta dve cerkvi nižja in višja šola, skladišča, banka, velike trgovine, izvrstna železniška zveza z vsemi deli Združenih držav. Sploh ima Slovenska farmarska naselbina v Wausaukee, Wis., tako dobro in ugodno lego, kakor si je le želeti.
Cena zemlji je od $15.00 do $20.00 na aker, plačilni pogoji so jako ugodni. Kdor kupi vsaj 40 akrov, mu tudi povrnem vožnje stroške. Pridite tedaj in prepričajte se na lastne oči, kakšen svet prodajam, in prepričan sem, da se naselite tudi Vi, kakor se je skoraj vsak, ki je prišel sam. Nepobitna resnica je, da sem prodal lani in letos rojakom več zemlje, kakor vsi drugi slovenski prodajalci zemljišč skupaj!
Za natančnejša pojasnila in vse zaželjene podrobnosti se obrnite pismeno ali osebno na podpisanega, ki je tudi sam tukaj naseljen, da Vam more tedaj v vseh potrebnih ozirih pomagati.
A. Mantel, Lock Box 221, Wausaukee, Wis.

glas naroda, 7. maja, 1914.
Konjski tat.
Spisal S. Gusjev.
Slisoč psalmistovo sporočilo, se je zaglobil v misli.
"Kaj storiti?" je dejal, hodeč po sobi gorindol, "ljudstvo je sedaj popolnoma propalo. Sami tatovi... roparji..."
"Svetujte mi, očka, kaj je sto-Ko je stopil psalmist Jakob Mi- riti?... Iti do župana'"
halič tistega jutra iz svoje hiše, hoteč nakrmiti v hlevu svojega konja, mu je zastala od strahu .sapa, in vzklikni vsi se je vsedel za hlevska vrata.
"Vsemogočni Bog! Pa menda vendar niso oropali tudi cerkvenega služabnika!"
Ogledavai si vlomljeno ključavnico, je planil v hlev. Takoj potem se je pokazal zopet m zdivjal kakor nor po cesti. Za prvih tre-notkov je hotel zakričati: "Oborožite se, ljudje božji!" Toda iz-previdel je, da bi to nič ne pomagalo, in zato je hitel na gosposko. V* zmedenosti je pozabil natekni-ti svojo krzneno kučmo in je le-t*-l z vibrajočimi lasmi tja po cesti. V temni sobi policijske uprave ni naš« 1 nikogar drugega, nego straže če ga V lasa, ki je ležal si klopi in vidi-zno spal. Ce hi ga bili natančneje pogledali, pa bi se bilo odkrilo, da je možakar pijan.
"Uin-m!" je zagodrnjal Vlas ko ga je zbudil na vse pretege« trudeči se psalmist, "kdo-o tu-kaj..."
"Vlas! Via*!" je vzkliknil psalmist in potresel zaspaneta za ra-
Vhis ga je pogledal debelo in ga n«'l — kdo ve, za kaj — za sa-.etra hudiča.
'Vsi svetniki.. Vsi svetniki..' » nergal in se poizkušal prekri-
žati.
['o
»i i;
Si zopet tukaj!" di se nirvredn^ž!'• je jav-almist. "Zbudi se klada! i se ropa ljudi, in ti leži-
"Poberi »e od mene, hudoba!" je momljal Vlas v polsnu: "Že zopet siliš vame... Vsako jutro! .. . Sveti. .. Vsi svetniki... " Psalmistu so se vsipali od skr-
i pon Kak
Soln
kodri na čelo. irja je odvihral iz so
ni vzšlo. ampak zarja ela v oblakih.
Vines ni k o1
"Iti do župana ? ' je preudarjal isalmist. "Ne. raje grem k žup-liku, pa se posvetujem ž njim."
Na /upnikovem domu so bil? >kna v« zastrta, toda on sam ni pal več. S prostranega dvorišča i«- j" razlegal njegov glas: "IIo io-ho, rjaveč. Ho-ho!"
Psalmist je priletel s tako na rlieo na dvorišče in je bil tako ikuštran v glavo, da se je vitki ■»•■ni rjaveč — dika med žup-i-imi konji — splašil. Posta vil s«- je na zadnje noge, iztrgal popu (duhovnik ruske cerkve) vojske \/ rok, zdivjal proti ozadju dvorišča, preskočil plot pa j<> potegnil.
Primi ga! Drži ga;" je kričal duhovnik in hitel za konjem. — "Ivan! Pavel! Primita ga! I/trgal se je!"
Oče Pankracij! Jaz sem okra-deri!" je tulil psalmist za duhovnikom.
"Oh, kaj šef* je za vpil ta tekoma in zamahnil z roko. "Konja si mi prestrašil! Da moreš biti taka hudoba! Pomagaj raje loviti!"
lijavee se je drevil z vzdignjenim repom preko polja.
/upnikovi delavci so se zavih-t- !i na druge konje in .se zapodili od d\eh strani na beguna. Dva
i skočili mahanj* con jem halji,
z voza in poiz-u rok nazaj. Za je tekel župnik v sivi halji, in za njim psal-z vilirajoeiini lasmi. L>rži ga! Primi ga!" se je raz-lo skozi svitajoee se jutro, ednjič se je obrnil ubežnik i et»ti, zdivjal po tej kakor vi-z napihnjenimi nozdrvmi in n I skozi na stežaj odprte du-jpnišetvega dvoruea. 'oldrugsto srebrnih rubljev tane žrebe!" je dejal sapo lo-duhovnik, vrnivši se s psal-om na dvorišče, "in ti si mi lplašil. No, pa z!ni, zakaj si odurel videti? Lase skuštrane brez čepke, suknja razpeta."
*Oč" Pankracij! Okraden sem!' zamrmra žalostno psalmist, "po svet prihajam k Vam." "Kaj ti je ukradenega?" "Moj konj."
"Kaj poveš! Tudi cerkvenih služabnikov se lotevajo! Oh-oh-
IUI
ga tal
"Do župana? Hm... Do župana... Ah, kaj pa more župan u-kreniti? To ni prva tatvina... Skoraj vsak dan so ukradeni konji, toda kje jih je najti?. .. Ampak če bi bil ta konj last kakega kmeta! Cerkven je! Ne, tu si je treba izmisliti česa drugega!"
'Peljati se do nadškofa, očka?' "Kaj pa naj bi nadškof!" "Kako? Je li dovoljeno ropati tudi cerkvene služabnike? —Naj prekolne vse tatove in roparje.. " "Ne čvekaj neumno! Škof nima take pravice."
Duhovnik je prestopil še neko-likokrat. zatopljen v globoko premišljevanje, po sobi dol in gor. Hipoma pa je stresel svoje sive nasvedraue lase in izjavil: 'Imam jo'.
Psalmist je sklenil celo roke kakor k molitvi.
"Vsemogočni Bog"! Dal bom prižgati v cerkvi svetemu Niko-aju svetilko za trideset kopejk, po vrhu vsega tega pozlačeno! Pomagajte mi!"
"Pojdi domov, Jakob Mihalie, ill brzdaj se do kosila. Še boš imel •asa naznaniti zadevo županu. Vekaj sem si izmislil. Morda se posreči! Jaz živim, hvala Bogu, štirideset let v obeini in vem nekaj!"
Ostavši sam, pokliče oče Pankracij nekega delavca k sebi:
Ivan!" — je rekel. — "Stopi lo Ignacija (.'inckina in sporoči mu, da hi rad govoril z njim o nečem. Pa takoj naj pride."
"In če ne pride? On je nedo-hoden falot... "
"Bo že prišel!... Ce je le doma! No, bomo videli!"
Kmalu potem so zaškripala vrata in čez prag je stopil visokozra-itel, neroden kmet temnih potez n goste; zniršene brade.
"Poklicati si me dal, očka?"
'Da. da, Cmokin, nekaj ti imam povedati. Ca j za trenotek."
Oče Pankracij si je nadel temno duhovniško kuto, se pokril s črnim širokokrajnim klobukom. • zel ključ od cerkve, pa rekel: "I diva."
Cmokin je privzdigoval začuden obrvi, pa rekel ni ničesar in ■i d za duhovnikom. Šla sta proti -lizki, leseni cerkvi, ki jo je. bil dež davno pobarval sivo. Nato sta stopila na temni hodnik, kjer so se ozirali s sten resni obrazi svetnikov, in sta dospela potem do oltarja. Tu je molil duhovnik nekaj asa zelo goreče in se nekoliko-\rat globoko priklonil. Nato se ,ie približal oltarni mizi, vzel epi-trahelion, križ in evangelij pa se vrnil nazaj. Položil je križ in evangelij na klečalnik, prižgal >veeo in pozval osuplo gledajočega Omokina: "Stopi bliže!"
Cmokin se je premaknil.
"Kaj počenjaš, očka?" je vprašal. "ali me hočeš izpovedati?"
Potem je dejal z lokavim nasmehom krog ust: "Ne postim se. ^
"Ignacij!" de ostro oče Pankracij, "stopi bliže in poslušaj rne! Ignacij! Koliko si star?"
"Štirideset let, oče."
"Vidiš! Nisi bil ti še rojen, ko sem jaz Že služboval tukaj. Počival si v mojem naročju, ko si bil jedva dva dni star. Viš, te roke so te držale nad krstnim kamenom, božale so tvojo glavico, ko si se še, paglav'-ek, valjal v prahu na cesti."
"Cemu vse to, oče?"
"Takoj boš izvedel! Nisem služil zastonj štirideset let. Koliko jih je zrastlo pred mojimi očmi ali obubožalo. Poznam življenje vsakega posameznega tukaj sila dobro in ne samo življenje, temveč tudi vse njegove skrivne misli, vse tajne pregrc.škeT prestopke. . . da. eelo zločine." Ignacij jt izpremenil barvo.
"Ignacij!" je nadaljeval duhovnik. "Nikdo, živa duša ne izve o tem, toda povej mi tu pri izpovedi, kakor pred Bogom: kdo je ukradel psalmistovega konja?"
Cmokin ga je pogledal temno.
"(emu izprašuješ men» o tem. o<"ka? Sem mari jaz varuh njego-
oh ! Pa kako je vendar to mogo- vili konj?T
če!... No, pripoveduj mi... Poj- "Oh kaj!" de oče Pankracij. di, greva v izbo. Ivan! Daj rjav- 'Kdo govori o varuhih! Toda saj cu ovsa. !n šarea se mora podko-jni prvikrat, da mi boš priznal svo-vati Oh oh-oh! Tudi cerkvenim je grehe. Strašen grešnik si, Igna-služabnikom se ne prizanaša." jcij. Ti nisi pahnil samo ene duše siopila sta v izbo.	j v pogubljenje. Boga se boj, Igna-
"Sedi za mizo in pripoveduj cij!"	s
mi!" reče duhovnik in pokaže naj Ta je molčal izprva. divan.	i 'Moi
[ogoče, po bivšem žid nc vpra
ša', je rekel nato. "Kakor da nc bi bilo dovolj tatov!"
"Ne dovolj! Pa. ali sem zaman poslal po-te? In kdo se. je plazil opolnoči s konopči čez dvorišče?"
"Kaj si videl?" "Videl! Potemtakem pa nebi bil domneval, ampak sedaj.... Ignacij! Ne zadržuj me, te prosim ! Ce tudi nisi ti odpeljal konja, pa morda veš, ko je videl? Popravi vendar vsaj enkrat, to, kar si zagrešil... Kajti poglej, psalmist živi slabše ko kak kmet in si je s trudom in potom pridobil tistega konjička... Strašna se nekoč približa sodba za nas, Ignacij!"
Ignacij je molčal. Hipoma je stresel glavo in je ošvignil popa jezno s svojimi čr nimi očmi.
"Jaz sem ga odpeljal!... reče suhoparno.
In rekši to, se je zabliskalo in zaplamenelo njegovo oko od jeze.
"Le eno ti povem, očka, ne obžalujem tega! Kradel sem ni kradel bom tudi v bodoče! Vseeno mi je, izguba sem... Samo tebi povem to. ker si duhovni gospod! Mogoče, da me boš še kdaj vpletel v svojo molitev. Toda... jaz grem svoja pota."
"Kaj govoriš, Ignacij? Pre misli se! Pa če tudi ne govorimo o božji sodbi, kaj bo pa rekla posvetna oblast?"'
"No, kaj, prijeli me bodo. me morda usmrtili!... Da, da, tja drži slednjič moja pot, v Si birijo! Pa morda so tam ljudje in življenje boljši ?"
Začel je nenadoma govoriti strastno v pretrganih stavkih.
"Kdo me je pripravil tako daleč? Ali ne oni sami, izdajalci?!"
"Kdo pa vendar?" Toda ni se zmenil za to. "Ali nisem bil kmet? Nisem tudi zrastel pred tvojimi očmi očka? Se ne spominjaš, kako priden in pošten kmetovalec sem bil."'
"Pač, pač, spominjam se, Ignacij!"
"Spominjaš se ... Pa ali št veš, da mi je je vzel župan Koč-iin zaradi nekega dolga pri oblini konja ? Veš, da sem tožil pri sodišču, in kaj se je zgodilo potem?'
"Kaj, pa, Ignacij? Ne vem
več."
"Pa pravi«, da poznaš moje življenje. Šiban sem bil, veš! Za prezira nje oblasti, zato ker nisem lal svojega konja in sem zabrusil županu sirovo besedo v obraz. Kajti župan je bil v uradu, pri vršit vi svoje dolžnosti. Ti sam si *e tedaj potegnil zame?"
"Nisem vedel, Ignacij..." "Nisi vedel! Da sem se potikal tri dni v gozdu iz strahu, pogledati ljudem v oči, tudi ve? Veš, da sem se začel potem nalivati z žganjem, da sem besnel, kako je prišla poguba, da so mi vzeli spomladi pšenico iz skednja, hoteč poplačati dolgove? In jaz sem ostal brez semena in sera moral s svojo zadnjo kravo na semenj ? Kje si bil tedaj, ti, oče, da me nisi branil, mi pomagal? Ampak sedaj... Prepozno! Groziš mi s sodbo... In jaz... Ne, v strah jih pripravljaj, da, tp delaj! Straši jih... Toda ti se jih sam bojiš... to je tisto!"
Govoril je vedno bolj pretrgano. Opaziti je bilo, da se je zgnetla v njem vsa trpkost življenja n kipela iz dna duše na dan. N'aknadno pa so se mu udrle debele solze po licih, skušal jih je zadržati in je držal glavo nepremično, toda temni izraz se ni u-maknil z njegovega obličja.
...Zvečer je sedel duhovnik na verandi in je vsipal kuretini pice in se veselil nad zraslimi uiladimi petelini.
Kar je pridirjal skozi odprta vrata psalmist na iskreni konjička s kratkim repom in vpil veselo, z rokami mahajoč in z nogami obdelujoč konja: "Najden! Oče Pankracij! Najden..." "No. hvala Bogu!" Kar sam je prišel! Bržkone je konj zašel na travniku. Vsemogočni Bog! Kaj je sam iskal tam. Ko pridem na dvorišče, pa ti stoji tam zadaj... sedaj bom pa dal brezpogojno k svetemu Nikolaju v cerkvi luč... za groš, povrhu Še pozlačeno! Oh ti, moj kras... drago moje bitje!"
Kodri so se mu zibali po čelu semint ja. Psalmist je skočil s konja.
"To vam je konj!" vzklikne, krasen!"
In iz prevelikega veselja je objel konja in ga poljubil naravnost na sinreek.
Izpred sodišča.
Izpred okrožnega aodišča v Novem mestu.
Lepa tatinska družba na katoliški podlagi
Antonu Videu, po domače Dularju, posestniku na Borštu nad Gor. Kamilicami (ki bo postal znan kot ena še živečih prič v slučaju bratomora pred 3U. leti pri Trebnjem), sta bila v jeseni 1. 1912 iz čebelnjaka ukradena dva panja s čebelami in medom vred. Mož je imiel sum na dve strani, stvar so preiskovali tudi že orožniki, ampak prijeti se le niso upali nikogar. Osumljena sta bili tudi Barbotova fanta iz Gor. Kamnic. Toda postavila sta se za svojo čast in ni dosti manjkalo, pa bi bil okradeni Vidie še kaznovan. Čez dve leti je stvar prišla na dan. Stara Možečka na
Razne zanimivosti.
Kultura v Albaniji.
Nedavno je bil v Ljubljani u-službenec dunajske tvrdke Lud-wig, ki je prevzela opremo knežjega dvorca v Draču. Mož se je vračal naravnost iz Drača. Pripovedoval je o razmerah in življenju v blaženi Albaniji, za katere ustanovitev so morali avstrijski narodi po krivdi nesposobne lastne diplomacije žrtvovati težke milijone. Albanija je še docela barbarska dežela, je rekel, in njeni prebivalci so še na pol divjaki. O kakšni kulturi ni tam še ne duha ne sluha. Ljudje žive kakor živina, snage sploh ne poznajo. Prvi hotel v Draču se ne more meriti z najumazanejšo dr varsko krčmo v naših gorah. Hotelir je dobil za svojo gostilno perilo z Dunaja pred dvema me-
[^iPl^ Slov. samostojno podp. društvo
"EDINOST"
V UA SALLE, ILL. U(tu«Tlj«m 9. maim 1909.	lakwptriraa® Jm 1& «!«»»» 1911
▼ državi Illinois, •lavni odbori Predsednik: Iran Novak, Box 17«. la Bali«. DL Podpredsednik: Lavoalav Zeviiik, 1017 2nd St., La Ml«, BL Tajnik: Fran Lepich, 1156 Srd St., La Salle. 11L BU*ajnik : Jca. Barborieh. 1202 1st St.. La Salle. 111. Zapisnikar: Majk Fr. Kobal, 1026 — 1st St.. La Salle. 111. Zastopnik aa Offleaby: Fran Jerlna at., Box U. OflMfcy. DL
NADZORNIKIt
Frane Petek. 147 Union St., La Salle, III. Tom GolobiC, 203 Union St.. La Salle, ill. Matev* Urban iia, 1328 - 3rd St.. La Salle. III.
BolaUki »abort
Joe Nak
Joe Fr. Br (les, 1227—Srd St., La Salle, J1L Vine Kl&nsek
Poslanec: Janez Goloblč. 203 Union St.. La Salle. IIL Zastavone&a: Anton Štrukelj. 202 — 1st. St., La Salle, 111,
Redne mesečne seje se vršijo vsako drugo nedeljo ▼ atim rt tal ■ popoldan v dvorani aobrata Mat. Kompa.
Rojaki ▼ La Salle In okolici ao vljudno vabljeni k obilnem« pristop*.
koncu Dol. Kamilic je sedaj pri-,sferna. To perilo se še danes ra-znala, kako se je tatvina na Bor- bi in nikonfur ne prihaja na mi-
st u izvršila. Zaupala je to tajnost svojemu že oženjenemu sinu Alojzu Možetn. Ta jf* stvar ovadil o-rožnikom. Preiskava je dognala sledeče: Tatvino sta izvršila Bar-botova fanta Anton in France v družbi z Mo/.ekoveino hčerjo in
sel, da bi ga opral. Umazano in nečedno je tako, da se človeku gabi in gnusi. Skled, krožnikov in čaš sploh ne umivajo, marveč jih samo brišejo. A ko hočeš imeti čisto ča£o, čist krožnik, si ga moraš sam umiti in oprati z vodo. In če to storiš, godrnja ho-
takrat .trinajstletnim sinom »Janezom. Glavna razprava pred'o- telir in se WuJe' eeS t1a ne* k rajni m sodiščem i>a je dognala, potrebnem tratiš dragoceno voda je tatvine bila deželna stara do- Ce kosis v hotelu ' 11 Možečka. Barbotova Marijno- ,nese na mizo	skWo> v
družbarja sta vse priznala in še |ka^ri J® Pomešano ovčje meso s več. Kakor se reče "tnnkala" sta Možetove, posebno staro in mlado že tako "notri'', da ju je bilo
veselje poslušati. Pravila sta, da sta ju Možetovi še ko sta v šolo liddila, učili krasti. Da sta doma kradla pšenico in losila k I\lo-žetoviin. Možetova nca pa, ki jo je- Barbotov Ton tudi drugače rad videl in ki zdaj osrečuje Kočevarje, da ju je že pozneje večkrat napeljevala k raznim tatvinam. Poznalo se je, da sta se fanta očividno hotela izigravati kot zapeljani žrtvi. Seveda jima to ne bo nič pomagalo. Ravno tako tudi ne stari Možečki. ki je bila najpreje zaslišana kot priča, pa jo je zastopnik državn -ga pravdništva obtožil tudi soudeležbe na tatvini. Na sodnikovo o-pombo proti stari Možečki, da ima lepo hčier, je odgovorila: O lepa tiea je pa res! Ker je treba dognati, koliko je bid Možetov mlajši ob času tatvine star in še radi drugih poizvedb se je obravnava preložila. Vsa čedna družba je šla po obravnavi skupaj domov.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
kakšno jedjo, ki je ni moči defi nirati. Jed je podobna pomijam. A ko zahtevaš servijeto, ti prinese obrisačo, s katero je "natakar že štirinajst dni brisal krožnike I in sklede. Ako kosiš, se ti lahko zgodi, da se ti vsede 'vljudni natakar' na mizo, si zavije cigareto in si začne s prsti komodno trebiti zobe in snažiti nos. In za takšne 'prijaznosti' je treba dati možakarju še obilen hakšiš. sicer te stivert nsko prezira. V ob če igra tu hakšiš najglavnejšo vlogo — tudi pri takozvanih državnikih. Ko je naša tvrdka prevzela delo v dvorcu, je morala mazati na vse strani. In niso bili poceni gospodje, blizu 60,000 K smo morali izdati samo za hakšiš raznim "visokim gospodom." — Tako je slikal Dunajčan razmere in življenje v Albaniji, v obljubljeni deželi dunajske diplomacije. v domovini "viteških1' Ski peta rov.
Oderuh.
V Kijevu živi milijonar Cliins-lmrg, ki je velik oderuh. Njegove žrtve so razni visoki uradniki, posestniki. grofje, baroni. Za menico 10.000 rubljev n. pr. je izplačal 1500—2000 rubljev; obresti je zahteval 40—50%. Policija mu je zaplenila 50 menic za svoto milijon rubljev.
^ rrffe ofe. ^ ota? nftb	-oftb ofa
i I i t i i i i
I
je največje zlo za vsakega človeka, posebno pa za delavca, zato je dolžnost vsakega da svoje zdravje čuva, hrani telo snažno in zdravo, in če se pojavi kakšna bolezen, da isto takoj v početku prične zdraviti. Pri naročilu zdravil je treba biti previden, ker danes je mnogo brezvestnežev, kateri izkoriščajo bolnike, posebno angleščine nezmožne priseljence in delavce. — Tisoče previdnih rojakov se v zadnjem času obrača na svetovno znano lekarno
PARTOS v New Yorku.
kjer dobijo za vsako naravno bolezen poskušena in od najboljših zdravnikov priporočena zdravila za jako nizko ceno kakor: ♦
PA RTOLA za čiščenje krvi in želodca ter re Jnostolico $1.00, 5 za $4.00


S
i i
i I
i i
PARTOWILL za želodčne bolezni PARTOHERB za bolezni na ledioah RHEUMA-BALSAM & POWDER za revmatizem in
ko^tenieo
PARTOGLORY za živčne bolezni, slabost in eiabo spaeanje
PARTOCOUGH za kašelj, pr?ne in pljuCne bolezni PARTOCURA zoper glavobol PAKTOLIN xop*r ij-.pRoanie in za poročanje las ERLAUER WATER POWDER za očesne bolezni PARTOCYL za koino srbenje in mazolje PARTOS WE AT za potenje nog PARTO-BISQUITS za sifilis TRIPLETS No. 1. r.a akutno kapavico [triper]
„	,, 2. ,, zastarelo ,,	,,
,,	,, 3. ,, polueijo ali gubiiek aemens
,,	,, 4. ,, beli tok žen
PARTOBRACE zoper onanijo in plabo možko naravo „ 1.00, 5 za „4.00 P A RTF C RE A M & SOA1* za one, kateri imajo ma-
zulie po lien in one, kateri žele imeti gladko kožo 1.00, f> ,, 4.00
ELSAAVATER zoper osivele las«	„ 1.00, 6 za „ 4.00
Nadalje vse, kar se v jedni moderni lekarni dobiti zamore. — Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj in zdravila poštnine prosto. — Pisma pišite v slovenskem jeziku ter naslavljajte na:
„ l.oo, 5za„ 4.00 ,, 1.0O, 5 za ,,4.00
,,2.00. 5 za „4.00
„ 1.00, B za „4.00 ,, 1.0«», 5 za,,-UK) „ l.oo, o« „4.00 ,, 1.00, 5 za,,4.00 ,, 1.00, 5 za., 4.00 „ 1.00."» za ,, 4.00 ,, 1.0U 5 xa ,, 4.00 >. 4.0<» , 2.00 „2 no „ 2.00 ,,2.00
I
I
%
I *
I
* % %
THE PARTOS PHARMACY, *
160 - 2nd Ave.,	New York, N. Y. ^
qs^t-	c^tr qet«6 ^
NajViitreje in najceneje
pošilja
denarje v staro domovino.
Denarne nakaznice izplačuje c. k. poštna hranilnica na Dunaju.
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt St.,
New York,
6104 St Clair Ave, N. EL,
Cleveland, Ohio.
GLAS NARODA, 7. MAJA, 1914.

Jngsslpvimki
KatuL Jadnafa
T^^Jll
lakorpa*ir*a« dn« 24. januarja 1901 v državi JhfT.aeect.v
v ELY, MINNESOTA^ GLAVNI URADNIKI:
Prediednik: J. A. GERM, 007 Cherry Way or box 57 Brad dock, Pa.
Podpredsednik; ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O.
Slavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, FJv, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 582, *Salida, Colo
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNIKI:
MIKE ZTJNICH, 421—7tb St., Calumet. Mich. PETER ŠPEHAJ;, 422 N. 4th St., Kansas Citv, Kans JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠN1K, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
PRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—Cth St, Rock Springs, Wyo. GREGOR POR EXT A, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn.
ALOIS ( HAM PA, Box %1, oil društva štv. 2, Ely, Minn.
JOHN KOVA«'II, Box 363, od društva štv. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-jatve naj se pošiljajo ra glavnega tajnika Jednote, vse pritožbi »a na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani Slanov se nebod* •ziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
slavni slovenski naselbini v greater new yor-ku v prijazno naznanilo.
Teiupotom naznanjamo, da j Sito v. in dram. društvo 4,Donio-praznuje Slovensko podporno vina."
Z. Popoldan izlet v Henry Wal-
društvo sv. Petra štv. 50 J. S. K. J. v Brooklynu. v soboto (Decoration day) 30. maja 1H14 desetletnico svojega obstanka. Naša dolžnost je, da s<* obrnemo do vseh tukajšnjih podpornih in drugih društev, kakor tudi na vse cenjene rojake in rojakinje ter jih prosimo, da bi se te slavnosti v kolikor mogoče obilnem številu udeležili.
Društveni slavnostni odbor deluje z vsemi močmi na to, da bo slavnost kolikor mogoče sijajno uspela. Prizadeva si prirediti cenjenim gostom ugodno in veselo zabavo in vsakemu poedincu list reči po njegovi želji.
Spored:
1. V soboto 30. maja, ob 10. uri zjutraj sv. maša v cerkvi sv. Družine štv. 21 Nassau Ave., (ireen-point, Brooklyn. Med mašo poje
Senca.
Kriminalna novela. Priredil J. T.
Stara Betov je oprala nekaj perila, zlila vodo v lijak in si obrisala roke.
(jro/iia vročina — je mrmrala sama pri sebi. — I'bogi ljudje, ki morajo delati na polju, (ilavna stvar je seveda, da s» spravi klasje pod streho.
Kuhinjska vrata so bila odprta, in pred njimi je naenkrat zagledala dolgo strašno senco s koso v roki. Naenkrat je izginilo vse.
Betsy ni bila praznoverna, to da vseeno jo je navdala neka čudna groza. Vsi dela ve i farmer ja I'lie rja so bili na polju, samo eden. Tona Dale, j-1 ležal v poste-Jji, ker ga je tresla mrziiea. \ Stara Betsy je stopila na ilvo-4i&če, ni zasenčila z roko oči in pogledala proti strehi, odkoder je moralo priti senca s koso. Ničesar ni bilo. <>kno one sobe, kjer je spid Tom, je bilo zagrnjeno z zakrilijalom. Ob zunanji steni hiše so vodile stopnice na hodnik, ki je obkrožal celo poslopje.
("V bi hotel kak lump napasti bolnega hlapca, bi po tej poti kaj lahko dospel v njegovo spalnico. Toda kdo je videl razen star« Betsy, da Tom nkrbno spravlja vsak cent in kdo je vedel, zakaj je postal tako štedljiv.
—	Tom! — je zavpila s lirf ičečim glasom, — Ali slišit« Tom? Ali je kedo pri vas?
—	Nobene žive duše!
te rs Emerald Park, Myrtle Ave, or. Mart in Ave, Glendale, L. I.
Bank-t s,, začne točno ob 1. uri popoldan.
Izžreban bode krasen foiiograf s slovenskimi ploščami.
«'a-li dobitki na kegljišču.
Igrala bode naša slovenska godba obstoječa iz 12 mož.
Opomba. Kdor izmed slavnih postov se namerava udeležiti banketa, nuj se prijavi ne kasneje kot do 26. maja pri tajniku F. (J. Tassottiju. 130 Scholes Street, Brooklyn.
Nadajoč se obilne udeležbe kli-emo rojakom: na zdravo iu veselo svidenje dne 30. maja 1914 v prijaznem Glendalu.
Z odličnim spoštovanjem in slo-vensko-bratskim pozdravom.
Slavnostni odbor.
Hvala vam, ničesar ne potrebujem. Samo nekaj bi vas prosil: <'e greste danes na polje, poglejte in zapomnite si, s kom govori gospodarjeva Elly.
—• Da. da ne bojte se. Pa naj >.»■ govori s komurkoli lioee, misli vseeno vedno na vas. — Ko je šla po stopnicah, je premišljevala : - X kaj se mi ne zdi prav. Nekdo je v hiši, ali pa že vsaj v bližini hiše. Z neba menda ni padla senca: Kakšen drug bi ino-goče rekel, da vidi strahove.
Odšla je na polje. Delavci so bili vsi pri delu: na vozu je sede-'a Elly in rekla sedaj temu, sedaj onemu prijazno besedo.
—	Ali se je kaj prigodilo doma, Betsy? — je vprašal gospodar. Ona j. odkimala z glavo. Povedati ni hotela ničesar, k* r se je bala, da bi se ji ne smejali. Delavci so bili vsi navzoči: John, George, William, Fred in Luke. Samo enega je pogrešala: Dieka IUake, moža črnih las in oči. ki je šele pred kratkim prišel z ju-s;a. Ko ga je iskala z očmi, je naenkrat obstal pred njo, kot da bi zrasel iz zemlje. Celo si je brisal z robcem, ki je bil nekoliko okrvavljen.
—	Ali si bil doma Dick?
—	Doma? Kaj pa misliš? Saj nisem imel časa. Po vodo sem šel k vodnjaku.
—	Smo ž>* mislili, da si utonil — se je zasmejal eden izmed njih.
—	Pa še kri mi je tekla iz nosa. Vrag naj vzame vse skupaj!
Betsy se je vrnila domov. V HiiŠi se ni nič ganilo, samo juha
je od-, J*' vrela pod kotlom, vrnil. ,	J«' zazvonilo h kosilu in so
Sla je v njegovo sobo. pople- pri vreli od vseh strani posli, je dala v kote n'kj r nobene- šla k Tomu Dale. Stopila je v so-r ga sledu. — Ali kaj potrebujete? bo iu.najprej mislila, da ni niko-je vprašala bolnika.	|lf«r v njej. Nikogar? Na postelji
Vzdignil j«' svojo plavolaso ije ležalo tipkaj nepremičnega, ne-, u m »e ji bolestno nasmehnil:! kaj kar je bilo nekoč Tom Dale,
pokrito preko obraza 'z belo blazino :n z veliko rano v vratu.
Vse se ji je stemnilo pred očmi. Naslonila se je na steno in šele za nekoliko časa je zamogla
poklicati na pomoč---
i j Pri policijskem ogledu trupla 1 je nastopila kot priča tudi Betsy I lin rekla, da je videla tisti dan ; senco nekega moža s ko^o v roki. i Sodnik se ji je pomilovalno smeji jal. Iz koščka jekla, katerega so našli poleg postelje, tudi niso mogli sklepati ničesar, j Sumili niso nikogar. Tom Dale j je bil povsod priljubljen in ni imel nobenega sovražnika. Ljubosumnost pa tudi ni povzročila umora, ker ni nikdo vedel, da je , Elly na samem bridko jokala za Tomom.
Betsy je bila spravila tisti ko-išček jekla in pomislila: — Da, da. uro pred smrtjo mi je rekel: — Pazi. s kom bo govorila Elly.
Prešlo je leto dni po tistem do-godku. Nekega večera je stopila v kuhinjo Elly in položila stari Betsv roko na rame rekoč: — Kmalo se bom poročila.
—	S kom?
—	Z Dickoni Blake.
Starki je padel vrč iz roke.
—	Ali se ga ne bojiš?
—	Zakaj bi se ga bala? — se je začudilo dekle. — Česa bi se bala: Dieka ali poroke? Odkar je umrl Tom, očetu še najbolj ugaja Dick. Zakaj si tako bleda, Betsy ?
—	Nič, nič. Star človek ima včasih precej čudne misli. Kedaj 1)0 poroka ?
—	Ko pospravimo pšenico.
Napočil je tisti dan pred poroko. Ženin je odjahal po poročno obleko, stara Betsy je pa šla k gospodarju.
—	Gospod, trideset let sem Vam zvesto služila. Mogoče boste mislili, da sem blazna, toda izpovedati moram, kar imam na srcu. Pred letom je bil pri Vas u služben mladenič, ki je ljubil Ellv. Večkrat mi je zatrdil, da jo ima neskončno rad. V nadi, da bo postala njegova žena, je hranil denar —
—	Kdo? Pa vsaj ne Toni Dale?
—	Da, Tom Dale. In Dick Blake je vedel za to. Znano mu je bilo, da jo ljubi in da ima že precejšnjo svoto denarja. Tisti čas. ko je bil dobri mladenič u-morjen, ni bilo Dieka na polju. Nikar me tako ne glejte, saj ni-sem blazna, kot bo mogoče Dick Blake trdil. Vem, kar vem in kar sem videla. Mož, ki je bil takrat na strehi, je imel v roki koso — pri postelji umorjenega so našli košček kose — in sedaj hoče Vaša hči vzeti Dieka za moža. V svoji sobi ima zaklenjeno skrinjo, v katero ne pusti nikogai: pogledati. Če greste zmenoj in odprete škrinjo, Vam bom celo življenje hvaležna. Če ne boste našli ničesar v njej, me imejte za blazno. Tedaj bom šele verovala, da ni bil madež, katerega, sem spirala dva tedna po umoru z Diekove rajce. Tomova kri.
—	Dieka sem parkrat videla plaziti se okoli hiše in vsega zamišljenega pri reki Prisegla bi lahko, da nima čiste vesti.
Eller je vzel s stene luč in odšel v Diekovo sobo. Sledila mu je Betsv. Ko je pokazala na skrinjo v kotu, se ji je roka močno tresla. Gospodar je udaril parkrat s kladivom po deskah, ključavnica je popustila in pokrov je sam odskočil.
Starka je setjla pod perilo in privlekla na dan staro zarjavelo koso, kateri je bil nekdo odsekal peto.
Betsy je potegnila iz žepa tisti košček jekla, katerega so našli pri postelji, in ga pritisnila h kosi.
Za njima je nekdo pretresljivo zastokal: Elly je ležala nezavest na na tleh. Na skrivaj je bila n mreč šla za očetom in tako nehote izvedela, kdo je morilec.
Betsy j« vzdignila koso nad glavo in vzkliknila : —Tom,Dale, ven, kdo je morilec!
Takrat je pa jahal proti hiši mladenič v poročni obleki. Zagledal je razsvetljeno okno in ustavil konja. Njegov obraz je na smrt prebledel. Naenkrat se je vzdignila v kotu senca in zakrila skoraj polovico stropa: senca suhe roke s koso.
Jezdec je nekaj zamrmral in stopil s konja. Žival je našla sama pot do hleva, mladenič je pa vtonil v noč.
Drugi dan zjutraj je vrgla reka na breg truplo Dieka Blake.
Kako mislijo o današnji ženski modi.
Oster boj se je razvil za današnjo žensko modo. Eni jo proslavljajo, drugim se gnusi. Stvo-rile so se stranke, ki ostro nastopajo druga proti drugi. Celo cer-kv eni dostojanstveniki, škofje in kardinali, so stopili v areno In belgijski kralj je imel toliko poguma, da je dal na fin način vreči iz plesne dvorane damo, ki je imela nad stopali nekoliko prerezano krilo. Toda ženske so se kaj malo brigale za vso to nepoklica-no opozicijo. Njim je moda božanstvo, kateremu so neomajno pokorne. Dunajska "Zeit" je vprašala razne korifeje na umetniškem. znanstv -nem, družabnem polju za njihovo mnenje o današnji ženski modi. Dobila je mnogo odgovorov, od katerih sn nekatera z:<lo značilna. Tako piše romunska kraljica Elizabeta, pes-nica Carmen Sylvia: "O modi naj pišem ? Kako naj to storim jaz, ki smatram vsako modo za ostudno, že zaradi tega, ker je vsakdo nosi. Ono grozno krinoli-110 sem še sama nosila. Vendar pa sem vedno vzdihovala, ker sem namreč že od zgodnje mladosti študirala zgodovino umetnosti, sem smatrala že od nekdaj kot edino nošo, ki se more nositi, starogrško. In jaz bi predlagala kot edini model za obleke mnogokrat neznatne Tanagra-po-dobiee, ker le nalahno zakrivajo, kar je bog lepo ustvaril. Spartan-ke so hodile nage. dokler se niso poročile, in so rekle: ''Oblečena sem v svojo nedolžnost". Fino čuteči Grki so pa vedeli, da je zakonska žena čestokrat v čudovitem in zelo svetem stanju, da mora zakriti svoj • telesne oblike, v časih, ko se ji je vsakdo
avbo. Jaz sem še bolj staromodna kot vse to, kajti želim le rodbine s sedmimi do osmimi otroci, ki zrastejo pod z2.ščito čudodelnih mater v močne može."
Peter Altenb ?rg z Dunaja ima sledeče mnenje: ''Moda, to je hi-gijena Nag boili pod svojo lahko, srajci podolmo obleko! Svilene nogavice, pa nobenih hlač! Samo toliko smeš obleči, da ne prideš v naskrižje z "zunanjo nravnostjo!" Obleka mora biti taka, da ti dovoljuje vsako kretnjo. Nobenega klobuka! Lepši kakor so tvoji lat je, ni noben klobuk! Skrij samo to. kar je vredno. da se skrije, torej upajmo le malo."
Profesor Adolfo A poll on i, predsednik mednarodnega umetniškega društva v Rimu je podobnega mnenja. Najlepša in najbolj mo-ralična damska moda, pčavi, j ' bila gotovo svetopisemska v raju. Današnja damska moda, ki upo-rablja le malo figovih peres, ni niti lepa, niti grda. Samo eno nalogo ima, da hitro mobilizira nagon drugega spola. Moralisti ho-5ejo sklepati iz tega tudi na u-metnost. Ta pa stoji previsoko, da bi se brigala za bolne norce mode.
Igralka Provost v Parizu zapro-varjti s: danjo modo. Njej je vce eno če se drugi norčujeo. Samo eno manjka: razgaljena prša. Kaj me brigajo moralisti!
Glasbeni ravnatelj dr. U get (Lipsfco) pravi zopet: Današnja I damska moda pristoja ženi, ki je ustvarjena po božji podobi ravno tako, kako pristoja nagemu plavalen cilinder.

3E3E
DEE
3BE
Za smeh in kratek čas.
M
GARANTIRANO.
"Le kupite nekoliko večjo obleko. Kajti deček se obrasti jo more nositi potem dalj časa."
"Da, ali pa garantirat - za to?" "Da se deček obraste, na vsak način."
spoštljivo ognil, kot nositeljici novega življ nja, ki je čestokrat posvečena smrti, kot najvišjemu, kar pozna zemlja. Dete se bc vedno rajŠ - stisnilo v mehke gu-be materine obleke. In če pridi na to, da se očara moške, tedaj sem slišala o t >m besedo, ki po-
polnoma obsoja današnjo zmoto	mu pr(,s^rhjmo v najkraj-
mode. Nekega gospoda so vpra-; jt>m £aSu
POZOR ROJAKI!
Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam nar.nani naslov dotičue osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici: tako vplač mi denar dobimo mi tu sem brezplačno.
Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo,
šali, zakaj je ženska noga zape-Ijivejša nego roka. In on je od-
Tudi v.a dobavo dedščine ali dote naj se roja.ki vedno le na nas
govoril: iver je noga vedno za- j 0i„.ar.aj0f kor |)0d0 v-dno dobro, krita, doeim roko vedno vidrino. Neki moj stričnik mi je r >kel: " Nepojmljivo bitje, žena imenovano!" In imel je deset otrok.
Menim, žena naj bi vedno ostala tajinstvena, njeno telo zakrito, njena duša zaprta, in le svojim otrokom maj bi pokazala svoje bajne zaklade. Na cesti čim ne-znatnejša. doma tako plemenita, i dostojanstvena in čista, da jo: SKOZI t'l'lKl MESECE.
smatrajo mož. otroci in služinčad !<<q1m jJar->daM ishaja v lettih za božanstvo in se radi uklonijo ■ dneh n& 3() rtrMeh> y ^^ njenemu sceptru. Raje me ne I det# Tažr.ej„ TeBti TOkc(fa vprašajte, kajti jaz sem never- vegti ^ €t&re d0,110Tinf ^ ^ jetno starokopitna : razen antike i	mivt poreati.
bi mi ugajal srednji vek z nekoliko privzdignjeno zgornjo obh V«o o»obje lista j« organiiiraMo la
I ceno in točno postreženi.
FRANK SAKSER, 32 Cortlandt St., New York, N. Y.
Za en dolar
dobite tnevnik "Glai Naroda1
ko. navadnim nedircem in belo;
■pada v strokovne anije.
rojaki naročajte sena "glas naroda", največji slovenski dnevnik v ZDR.,
drŽavah.
30 □ ej
	1	1
03	■	■
		
□ □		
Slovenska unijska
TISKARNA
Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski In z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. unijska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
vsem tiskovinam za Vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO DELO
da ste zadovoljni s tiskovino in da so izdela natančno, kakor želite. Predno s« obrnete kam drugam, pilite k nam po cene za vsako tiskovina, Id jo potrebujete. Pri nas je vedno ceneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejii (slovenski dvotednik.
6119 St Clair Ave., Cleveland, Ohio
Izgovor.
W a gaj ni k: Pardon — vstopnina v koncert znaša eno krono, "vi pa ste dali samo petdi set vinarjev.
Obiskovalec. Seveda — saj jaz sem na eno uho glub.
Dobre misli.
Zagovorila se je.
"Moje najboljše misli se <Ie, kadar kadim cigareto."
"Da. da. IVpi! Ali se še spominjaš. da si mi obljubil pred-kratkim skunks-plašč. in takrat si tudi kadil cigareto."
Biser.
Pesnik: "...Tako. Yi ste i>:!i včeraj tudi v gledišču, ko je na ! koncu občinstvo mojo igro odklonilo s takim hrupom in brrš-čem ?*'
Dama: "Nama pn" ne morete pripisovati nobene krivde. Kajti p°r°- odšla sva že poprej iz gledi,- ■,!."
Odgovor na vprašanje.
"Veste, moja nova hišnica ni nič kaj posebnega. Ali povedati pa Vam ve toliko o svojih pr j-šnili gospodinjah, da imam dovolj t valine za celo sezijo."
"Alica, za zakon ni zadosti li-špati samo svojo lastno osebo."
"No. ali naj li.špam jedila in zelišča!"
HLADNOKRVNO.
i i . t ■% >\-,
1 i r
- - _
"Gospod šef, naš blagajnik jo je popihal z Vašo najmlajšo hčerko in blagajno obema."
"Vi pač izveste vedno najnovejše noviee."
iMfliirm r ■ ..

»IWWMI ipiiipilli» mwvrji-j«"'
GLAS NARODA, 7. MAJA, 19H.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRAITJSKO.
Odlikovanj« Slovenca. Cesar je jiodflil nmiist<iialnemu svetniku dr. Ivanu /olgcrju na>lov in značaj ttckcijidicga »» ta. Zolger je sedaj najmlajši vkeijski icf. Dr. > pinj Žolger slovi kot najboljši pozna- v m
šili organizacij sestavili natančen si-znain vseli prizadetih, podprli istega z dokazi kakor s službenimi leti. htarostjo, plačilno stopinjo ter razliko zapostavljenih sto-itj poslali seznam s prošnjo državnemu poslancu sodru-
B rese bar je poprej dalj časa slu žboval pri okrajnem glavarstvu v Celju. — Vodja državne cinkarne v Gaber ju pri Celju Edvard Si-mek je imenovan za dvornega svetnika.
V kenkurzu je trgovina umrlega trgovca O. L/epošta v Ptuju. Za upravitelja konkurzne mase imenovan dr. Fermeve.
•»■• •• n.. j. in kot strokovnjak gu Maksu Wiutru, da 011 posre-11 / • i ■•■ 11 > j.i prava.	Mnjt* na Dunaju v prilog idrijskih
Divji petelin brez repa. V rudarjev. <>n in tovariši so v smi-
:miiji»k
PRIMORSKO.
Prestolonaslednik Fran Ferdi-
vre i »obet Zanimivo
iikraju je bil ustreljen slu spomenice v državnem zboru nan^ .b* zapustil 31iramar in se , ■ h n. Ivi ga srečni interpelirati in ministrstvo je tu- 0<lpeljal v KonopLšt. Mimo Gorice :<•. W'li da nima repa. kajšnji-:uu rudniškemu vodstvu se J'1 peljal 1:J. aprila okoli 10. pi ! tv. e Jane/ O-' naročilo, naj to zadevo spravi v ure zvečer. Dne 14. aprila se je hodi p »noči s'red t. r potem predloži v potrje-! °*lpel jala iz Miramara njegova »j■ * ž' no divjega petelina zašli-	1— "	1 *
i^.ni, da }jra potem svojemu go- tukaj že po večini • >■•' ■ '.i ( I .a / /a ri o i.i n .javi. min -tr.-tvo Jo, kar je pravilni, konočne praznike so se goriški ta-■ I a - • t<» < d.ni s\--t!i tre not- pot I i, b« nad *J(«) delavcev ne le tovi pošteno potrudili, da si pri-i ■ ' a. «ti.	pravilno uvrščenih, ampak bodo skrbe vse potrebno za vesele praz-
Ne tcca pri streljanju. Anton oni. ki > » od 1. januarja 11)12 do-'nike. Kar na treh krajih so vlomi-
li je. Kakor čujemo, je ta zadeva i soproga vojvodinja Hohenberg.
končana in ee| Gcriški tatovi na delu. Za veli-
< 'adra/ah pi i St. tel h streljanjem
v s:
gan
d pi
janji
slej <b pa oni ■ moi-iie praznike, bolni, navdušenosti za vr-"*'l Anton med zaži- se
ali na gosposke dnine in li, in sicer vedno v istem policij-ki so bili med tem časom skeni rajonu, kar pač jasno kaže. dobili tudi naknadno po- j da je Koren in bližnje ulice po-ri!o. l'o asi, ali vendar veliko noči premalo zastražen. Ulica sv. i doseči, če nastopa delavstvo Antona se itak ne ponaša z veli-
iz sta itelj*
poza h it na svojo
avo in tako mu je pognalo iz-t'< b k v obraz. Ponesrečenec se liavi v kandij-ki bolnišnici. Pretep, .la ne z Še ni ca iz Menile vasi pri Toplicah in Friderik Spodnjih Podstenic. gojila tako medseboj-tjaieijtitvo, da sta za piruhe «1 11 i* drugega s krvjo pobarvala. Najprej sta si s kamenjem kri puščala na glavah, ker je pa menil Smuk, da bi to ne zadostovalo? je \ zel še ož ter ga zasadil Scnici v prsa in v hrbet. Nato sla šla oba na velikonočni izlet, seveda ne v Kmavs, marveč v bolnišnico. Ko ozdravita, ju pa povabijo na e k r. sodišče, da pove-ta, kako in
»vaj.	i(
Železniška nesreča. Dne 11. apr. j*- zadel v Ljubljani jutranji brzo-viak v poštni voz. Poštni voz je bil razbit, udarjen je bil neki postili uslužbenec po roki in veliko velikonočnih zavojev je bilo r.i/bit ih. Na tleh so ležale gosi, kur.-, potice in drugo velikonočno blaL'o, Nesr« čo je pripisovati dejstvu, da se pošlni vozovi vsled premalega prostora pred kolodvorom komaj vlakom izogibljejo.
Kcnj ga je ubil. Na Viču pri Ljubljani je 27 let starega hlap-ea Vab utina Golina konj udaril v prsa s tako silo, da je Goliu v deželni bolnišnici umrl.
Otrok utenil. I/, št. Petra poročajo. tla j.- na Dohovem utonil 18 ines.eev stari Franc Simončič v lii/.i za hiso. Ker je bil otrok pu-ščei: bre/. nadzorstva, bodo imeli starisi sitnosti /. oblastjo.
Zveza z Jugoslovani. Iz. Novega nie.sta poročajo: Bilo bi zelo želeti, da Iti se napravila avtomobilua z v • * z a Novo mesto-—Samobor, da bi bili tako Slovenci iu Hrvatje prometno t sne je združeni med seboj. Tudi v gospodarskem ožini bi bila ta zveza prav velikega
iolidarno in če •u loti.
se na pravem kon- ko
ibljudeuosijo, ponoči je pa včasih skoraj izumrla, če je ne ožive razni pijanci, ki z glasnim oznanjajo svoje veselje.
Zdravstveno stanje Idrije. Po- j.,.^,,,,
ročaju: Zdravstveno stanje je bi-'«r »•	- • i i- -»i •
, . .	.	i lo ulico so si izbrali goriški tato-
]•> ie' isiijo zimo v našem mestu ■ , . •	.
,	.,.. . , , v i vi ko i svoje prvo torišče, m sicer
prav izhorno. Bilo je malo sluca- «,„•„„ • * • -
r. ..	, . trgovino z jestvniami nasproti
jev smrti. Zato zanje smrt sedaj	....	. . .
.	. . ...	. . ; Kopaea. Imeli so uspeh in ukradli
tem huje, ko Je prišla pomlad, j vmlno8ti
skoraj vsak dan imamo po en P°- ■ ]Jki greli, včasih celo po dva. Zlasti -
za okoli 200 K. Na Ve-petek so poskušali svojo sr»*-čo pri Korenu v Gosposki ulici; pa so se pošteno u rezal i, ker dobili so le K. V noči od velikonočne sobote na na nedeljo pa so imeli goriški tatovi svoj veliki dan. V glavni trgovini pekovskega mojstra Draščika na Korenu so izvršili veliko tatvino, ki se jim je dobro obnesla. Zadaj skozi delavnico so vdrli v hišo, odbili vrata in vdrli v prodajalno, kjer so x dletom odprli tri predale in pobrali okoli 700 K denarja. Pozabili tudi niso na steklenico li-vi lii | k^rja in potice. Tatvino so opazili šele v nedeljo dopoldne, ko so šli domači nekaj iskat v prodajalno. Tatvino so takoj naznanili policiji, a do danes še ni policija nobenemu na sledu.
Obsojena. Svojo delavsko knjižico je ponaredil nevaren regni-
vodnjih vedno nevarnost, da kaklcol° Anton Simolietti- 111 sicer si tlel pokopališča ne odnese voda.lje J£"ral čisto drug "mestir . Za-Ker se Idrija razvija v vsakem jto -»e bil obojen P™*1 goriško sod-oziru. bi bil skrajni čas. da bi se niJ° na tedne strogega zapora.
I Kako nespametno je, zoperstav-Ijati se redarju pri aretaciji, bo premišljeval v ječi cel mesec Jo-
mrjo jetični in stari ljudje, ki so prebili zimo morda še v nadi. da učakajo zaželjeno pomlad, ki jim prinese zdravje. Da je v našem mestu veliko pritajenih bolezni, to ni prav nič čudnega. Prenaporno tlelo v rudniku, pomanjkanje zadostne in redilne brane, vlažni zrak, ki ga povzroča rudnik, nesnažen potok Nikova in gniloba odpadkov lesa na Leti-štatn in drugih eraričnih skladiščih lesa, vse to ni v zdravstveno I korist Idrije. Zraven tega pa imamo. kar nikjer drugod m tudi pokopališče, ki je okrog in okrog obdano s hišami v taki bližini, da bi se lahko v slučaju kake epidemije v par dneh vse mesto okužilo, posebno pa še, če pomislimo, da leži pokopališče ob reki Idrijci in je ob velikih po-
1 udi pokopališčnemu posvetilo nekoliko vet
vprašanju pažnje.
ŠTAJERSKO.
Najbolj
Dos Krškega <
zovita ne pritoževal nateljst vo a tako ne] hajala iz
ej tujka i e bilo do oli kot
zanemarjena Delen j-
aj je vozila pošta iz \! >ko vas na Jesenice itnoboroui, seveda gro-iis.-|. Ljudstvo se je I o in sedaj je poštno rav-o ustreglo želji ljudstva, •rodno, tla bode pošta od-Brežic šele ob 10. uri in štno vožnjo dobila Luiza /. Nemka iz Brežic, to-: štajerske dežele, tlasi načinov Kranjcev do-prosilcev.
Otroka ustrelil v šali. Viničar-
jeva žena Nunski grabi
kraju je poslala svojo svakinjo hip pustila dete v posteljici in šla Frančiško Topolinjak iz vinogra-jpo svojih opravkih. Ko se je vr-da domov, da bi pogledala po nje-1 nila, je našla dete objedeno od nem 16 mesecev starem otroku podgan. Strašno 1 Kai dini in oletnem bratcu Vin-1 141etni Rudolf Stanič iz Egipta, eeneu Muršecu. Svakinja je manj-1 Pred dobrim mesecem so prijeli šetfa otroka pestovala. deček se | redarji v Trstu nekega Hletnega j«' pa nanjo naslanjal, ko je prišel fantiča, ki je bil brez denarja in v hišo 14 let ni delavec Fran Golob brez dokumentov. Rekel je, da se in vzel s stene puško. Frančiška pis,. Rudolf Stanič, da je rojen v Colobnjak mu je zaklicala, da je|Biljah pri Gorici, od koder sta puška nabasana, ker pa Golob ni tudi njegov oče in mati. Iz Ale-
ksandrije pa je moral oditi iz političnih (!) vzrokov. Pravi, da je Puška se je izprožila izučen v čevljarstvu, da je prišel zadele dečka v glavo, jv Trst učit se slikarstva. Tega da je vsled izkrvavljcnja kmalu| dečka so sedaj poslali v Gorico nato umrl. Golob in zakonska Go- ju nahaja se na tamošnjem muni-lobinjak so se morali 18. aprila cipiju. Fant govori slovensko, la-zagovarjati pred mariborskim so- ško, arabsko, francosko in angle-diščem zaradi prestopka proti ško. Fant je kozav: koze je imel
NASELJENCI HITE V SOLNČ-NI JUŽNI IDAHO.
Pustite delo za mezdo in postanite neodvisni in sami zase. Priložnost kot se ni mudila nikdar poprej. Pomislite na težke dneve dela in na vaše prihranke, ki so vam izginili iz rok, ne da bi mislili na družino, katero morate vzdržavati z vašimi majhnimi dohodki. Farmer j i v solnčnem južnem Idaho pa pravijo, da je to krasen stari svet, ako i ni te farmo v ljubem starem Idaho, kjer ne more požreti suša vaših pridelkov, če dežuje ali lie. Ako namakate, ne bo nikdar slabe letine. In v resnici je krasen svet, ako lahko čutite duh svežega sena od aprila do oktobra. Potem lahko rečete, da je to krasen svet, kadar ste prodali svoje seno, žito. sadje in žival ter ste dali prihranke na stran. S svojo družino pa lahko živite udobno in dobro, ako so časi dobri ali slabi.
Sedaj postojte in poslušajte.
Zakaj bi se ne odzvali povabilu v stari Idaho? Prišel je čas. da lahko vsak človek poskusi ter postane farmer vsled naš ' ponudbe in z lahkimi pogoji.
Za $120.00 do $240.00 v gotovini kupite lahko 40 akrov bogate zemlje, sestoj oče iz vulkanskega prahu. Ako je prav zraven živa voda, $50.00 za aker. Od sklepanja koutrakta naprej ni treba plačati nobenih pristojbin tekom petih let ter imate v splošnem IG let časa, da plačate zadnja plačila.
To zemljo obdajajo velikanske pokrajinske lepote Idaha. Podnebje je krasno, zrak čist, voda sveža kot je boljše ni dobiti v 1-n i ji. Bogatost in rodovitnost zemlje je brez para ter raste pšenica, oves, koruza, krompir, alfalfa, detelja, sadje in drugi pridelki, ki so navadni v tem delu. Razveti-tega ji' dežela ena najbogatejših na govedini.
Ne odlašajte ter si oglejte deželo, dokler je še čas. Ta prilika se ne bo nudila dolgo časa. Pred-no pridete, nas obvestite, da lahko pridržimo gotov del zemlje za vaš obisk. Posamezne dele se prodaja v oddelkih po 40, 80 akrov in višje. Kadar pišete ali se osebno oglasite, imenujte ta list.
Za nadaljne informacije se obrnite na:
Paul G. Savic,
'/, Idaho Irrigation Co..
Ptichtield, Idaho.
ZASTONJ.
Pošljite svoje ime in naslov in mi vam pošljemo 5 krasnih razglednic zastonj. Pišite na:
Pescia & Co., 1328 Broadway, New York City (29-4—29-5)
BRATA VOGRIČ.
SLOVENSKI SALOON RESTAURANT,
IN
211 Graham Ave., Cor. Stagg St., Brooklyn, N. Y.,
se priporočata greaternewyor- ' škim Slovencem za obilen obisk.
Fina kuhinja, izvrstna domača [ in importirana pijača, izborua postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno kegljišče. — Svoji k Bvojim 1 —
KROMATIČNE HARMONIKE,
importirane iz Nemškega, trivrstne, 31 tipk. IS basov v treh vrstah, vredne §40.00 stanejo vsled razprodaje samo $30.00: za to ceno dobite tudi nemško uglašene istega dela. Dvovrstne, 21 tipk, 12 basov vredne $30.00 stanejo samo $20.00.
V zalogi imam tudi vsakovrstne importirane
Lubasove harmonike.
Pišite na:
ALOIS SKULJ,
P. O. Box 1402	New York City, N. Y.
OGLAS.
ZAHVALA.
Podpisana se v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok najiskre-
sip Pavlin iz St. Petra, rojen leta 18: )4.
Podgane so cdgrizle 3mesečni Ivana Topolinjak v1 deklici Hermini ^lasparutti v Kr- neje zahvaljujem vsem rojakom, i v ljutomerskem o- jminu kos nosa iu ušes. Mati je za ki so mi bili na strani za časa
smrti mojega ljubljenega soproga
MARTINA JEVŠEVAR.
Posebno se zahvaljujem društvu "Slovenski Bratje" št. 23 S. D. P. Z., katerega član je bil ran j ki, ki so ga tako lepo spremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala tudi za točno izplačano smrtnino.
Vsem skupaj : Bog tisočero povrni. Sem vedno hvaležna
Veronika Jevševar, vdova. Martin in Rezika, otroka. Thomas, W. Va.
verjel. Nameril je puško na dečka iu mu zaklieal v šali: 44Ustrelil te bom! in so šibrt
Vesela novica za Kostanjevico, i rn.0!,,i	^ Tbil,v Fajdumu. Pripovedovanje deč
.	i obsojen na mesec dni zanora. Jo-. Unvn rl.>lrmiM inl™ ti^v. r-i^+rm
Iz Kost
nje vice
zgratJ bo g! žela za j a na in kaj.
»bsojen na mesec dni zapora, Jo-jkovo je deloma jako neverjetno.
Dalmatinska železnica se slavnostno otvori 16. maja. Slavnosti se udeleži tudi član cesarske hiše.
KOROŠKO.
na Ošterc bo dež. v najkrajšem času razpisal »o nove deželne ceste. Cesta ivo dograjena, ker bo de-rispevata 50/t, ministrstvo1 na de!a najbrže 30^, gozd- Hčere umorile svojo mater. Iz ilotiienska direkcija tudi ne- Brežic poročajo, da sta GOletno
zet Topolinjak pa na 14 dni zapora, ker ni puške bolje spravil. Ivana Topolinjak je bila oproščena.
doda cestni odbor.
pežar. V Sitnicah je zgorelo v vse posestvo župana Antona Fri
ui
prevžitkarico Amalijo Devšic u-Ena delavska zahteva se vendar morili njeni dve hčeri, posest niči tzerja. Ogenj je nastal iz nežna-cjniči. I/. Idrije poročajo: Zna- Neža Horvatic in Terezija Figer n0{?a vzroka. Doma ie bila ob iz-
lio je detim
je
i/a.letim in tudi nepriza- s pomočjo soproga prve. ]\Jed bruhu požara samo županova že-»lavcem našega rudiiiku, hčerama in materjo, ki je živela na ^ je b0ina ležala v postelji.
ka ko n "pravilno so bili v^aj neka- pri svoji hčeri Neži Ilorvatič, je Sosedi so jo rešili t n neporočeni delavci uvrščeni v trajalo že dalje časa sovraštvo,j Nesreča. Iz Št. novi plačilni pravilnik. Nekateri ker zakonski Horvatic in Figer ^ dolini poročajo, da je na veli->n bili za svojimi tovariši, ki so niso hoteli materi plačati že dalje konočno soboto streljal sin po-
Petra v Lab od-
P«
iik atu nastopih delo, zapostav- časa neke dolžne svote. Dne 9. gesrtnika Osvald Maierhofer s to-za tri plačilne stopnje.1 aprila je došlo vnovič do prepira piči. Neki topič se je predčasno
Ijei
Da
liad bi izvedel za naslov svojega brata MATEVŽA PRIMOŽIČ ter bratranca SIMONA VŠE-N1ČNIK. Brat Matevž se je nahajal nekje v Clintonu, Iud. Prosil bi vaju oba, da se mi v kratkem pismeno zglasita na sledeči naslov: Anton Primožič, S. R. Box 12, Export, Pa.
(29-4 1,6,9-5)
STENOGRAFINJA,
zmožna slovenske stenografije,
nemškega in eventuelno tudi angleškega jezika, dobi službo. Plača po dogovoru. Naslov: L. Box 221,
Wausaukee, Wis. (5-5 Gx v 2 d)
ZAHVALA.
Iskrena zahvala vsem prijateljem mojega prerano umrlega moža JOHNA ŠME, kateri so mu darovali toliko krasnih vencev in cvetlic, da je bil pogreb res prav
kojnini. Zato je
v, trpeli ŠUdo na gospodar- in stara žena je pobegnila v bliž- vnel ter težko ranil pri eksploziji	- J;.J. ,	a "
u bolniški dnini iu največ pa nji gozd. Hčeri in zet so ji sledili, mladega fanta. Prepeljali so ga v "^ ZTTJTTfJJ t* ^ n iiaraNČajoei družim ter j»o- vrgli v gozdu na tla in jo zadu-1celovško bolnišnico, kjer je na veje >auioobsebi umevno, šili. Morilki in morilca so izročili likonočno nedeljo umrl.
Surov sin. V Št. Rupertu je na velikonočni ponedeljek zvečer na-
je bilo > prizadetimi solidar- sodišču.
idi ostalo delavstvo in je v. Zajeti cigani. Iz Žalca poroča-
u smislu, da se odpravi ta kri-	jo, tla so orožniki prijeli v nekem padel sin posestnice Šelander svo-
\ir;i -prejelo na nekaterih javnih	gozdu v Veliki Pirešici cigansko jo mater, ker mu ta ni hotela dati
j ud.arskih sh<»dih ponovne resolu-	tolpo Brajdič. Huber in dve ci-' denarja, da bi šel v gostilno. Naj-
e i je /a izenačenje zaslužka. Ali	ganki, ki je dne 24. marca izVr-' preje jo je pretepal, nato jo pa še
luduiški erar in ministrstvo sta	šila večji vlom na Kranjskem ter'ranil z nožem na rami. Prepeljati
našla na vsako zahtevo polno iz-	odnesla tisoč kron v gotovini. Ci-1 so jo morali v bolnišnico. Surove-^ovnrov, češ, da ni resnično, kar gane so izročili okrožnemu sodi-i ga sina so aretirali,
trdijo delavci, ali pa, da izenače-	šču v Celju. Gcsdni požar. V bližini Beljaka
nja liii.inčno ministrstvo ne pri-	Imenovanja. Za podtajnika v. je zanetila iskra iz lokomotive dr-
Jeseiii lanskega leta pa so	ministrstvu notranje zadeve je žavne železnice ob progi požar, ki po navodilu vodstva na-^ imenovan dr. Rudolf Bresehar. je uničil nekaj nasadov.
sebno vsem tistim, kateri so ga spremili na njegovem zadnjem potu na pokopališče Kalvarijo. Še enkrat: srčna hvala vsem! Hoboken. N. J., 5. maja, 1914. Mary Sme, žalujoča vdova. (6-8—5)
Cenjenim rojakom priporočam ■voja
naravna vina
iz najboljšega grozdja.
Lansko rudeče vino po 401 gal., staro rudeče vino po 45^ galona lansko belo vino po 45^ gal. in najboljše staro belo vino po 50^ gal. 100 proof močan tropinjeve« 4y2 galone $12, 10 galon pa $25 Vino po&iljam po 28 in S9 sal Vinariia im distillerijs bliso po staje.
Pošljite vsa pisma na: Stephea Jackse, Box 181.	St. Helena. Cal
Denar mečete proč!
alto ne podpirate svojega rojaka.
Pri meni dobile
Izvrstno domače vino
galon po 75c. in več.
Pri odjemu kot 10 galon dajem popust, ter se poselmo priporočam Klavnim slovenskim diuštvaai ob priliki kake v«sc-lice, tudi onim za svatbe.
V zalogi imam izvratne.domače klobase in y« ikovrs-tno giocerijsko blago, katerega ljuhi na§ narod. Pošiljam d«»r.a r na vse strani s\tta in parobrodne listke za vse proire. Zastopam •*< Uas« Naroda", prodajam in Kupujem avstri^ki denar. 8 tvrako Frank Sailer bein v tr .'ovnkl zvezi. Upravljam vse v m.tarwki po^el Bpadajoče dela, ker eem javni notur. (Notary Public.)
RRAINK 180i W. 22nd Street.
JURJOVEC
Cbicafs, I H.
Kadar potujete v stari kraj
ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v
HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner CeJar St.
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postreženi. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spavanje.
Obed (tr! jedija> 25 centov.	Spavanje 25 centov.
Z velespoštovanjem	JANKO TUŠKAN, lastnik.
svet Ne pomni
takih katastrof kot to ae dogaja le zadnja leta posebno na morju Tehnika izvanredno napreduje, toda »trokovnjakom ae še ni po ! srecilo toliko izpopolniti promet nih sredstev, da bi bila popolno ma varna. Kdor hoče vedeti, kak šne grozote se dogajajo pri kata strofah na morju, naj eita knjižico: Katastrofa "Titanica" i® "Volturna", ki je opremljena 7 veliko dobrimi ilikami. Rojaki naročajte jo, ker jo je t zaiog samo še nekaj «to. Cena aamn 25 centov. Pišite na:
Otto Pezdir 412 E. 78. St., New York. N. Y
DRUGA izboljšana izdaja
Johanca ali Vodiški čudeži.
Knjiga je jako zanimiva in opremljena z mnogimi Blikanni. V knjigi je natančno popisano kake čudeže je delala Johanca na Reki in Vodicah, kako je kri "Švicaia" in kako je denar izvabljala iz vt-rnejra ljudstva ter kdo ji je gel na roko pri teh sleparijah, kar so izpovedale razne priče pred sodiščem. Vsebuje tudi pesem, ki jo je zložil faktor DANA v Ljubljani. Tiskana je na fini papir, in ima rudeče platnice. Cena m poštnino vred je le 25» centov.
Nadalje imam v zalogi tudi pravo rudečo škofovo broSuro "2cnllora In Nevestam pouk za srečeu zikan", »pieal škof A. Bonaventura, Cera 6uc. Nesreča na morju "Katastrofi Titanic In Vvlturno" ......................25c.
Vse tri knjige pošljem za $1.00.
Penar pošljite v rekomandirantjm 1 iamu, po Money Order ali pa v znamkah in takoj odpočijem, kar bode kdo n*rr.ij!.
Ludwig Benedik, 2302 Catalpa Are., Brooklyn, New York.
Največ denarja iz Amerike nalaga se v
MESTNI
LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1913 je znašal nad Hranilnih vlog nad
43*5 milijonov kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
4lf 0
700 milijonov kron.
Rezervnega zaklada nad
1,330.000 kron.
O
Rad bi zvedel za prijatelja FRANA HREN, podoraace Tadulej iz Zagorice na Kranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, za njega, da mi javi, ali naj se!
pa sam oglasi prijatelju: J. H.j82 Cortlaildt Sfc,
Vidrih, P. O. Box 743, Kellogg.
Idaho.	(5-7—5)» MEW YORK.
brez odbitka.
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po
c. kr. deželni vladi
izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
FRANK SAKSER,
6104 St. Clair Ave., N. E^ CLEVELAND, 0.
............ '
i-mm.
^mm ■HiiBHHB




WWW
GLAS NARODA, 7. MAJA, 1914.
Skrivnosti Pariza.
8LIKA IZ NIŽIN ŽIVLJENJA.
Spisal Eugene Sue. Za "Glas Naroda" priredil Z. N.
(Nadaljevanje.)
—	"( isto odkritosrčna lior» in biti napram Vam. — Tu čakam na os«-!>o, katero hočera obiskati. Tako sem nehote slišala, kako ste pravdi svoji-mu bratu o svoji be<li in svojih otroHli. In mislila sem
K<-Vtvi i.,oni jo pomagati drug drugemu. — Če Vam je všeč, kar .vi« Vam )•• kbi, vzemite tu moj naslov iu mi dajte svojega, da Vas
laltkd poišeefh.
<»riiea da Zbadljivčevi sestri svojo posetnieo.
"Vaš o1 ra / me ni j> reva ril", reče zadnja z ginjenim usme-voin. "In poti-ui sti tudi eisto podobni moji najstarejši hč«ri. Zato siru V.is bila pogledala dvakrat ob Vaš-m vstopu. Hvala Vam! Z mojim delom hoste gotovo zadovoljni. Ime mi je Ivana Duport, in stanujem pa na eesti Itarillerie št. 1."
—	"St. 1. To se lahko zapomni. — Hvala, madama."
•la/ moram zahvaliti V;irn, moja <lraga gospodična. Tako I« po j»' to od \ as. — Se enkrat, čisto presenečena sem — '
To .p vendar povsem naravno, -madama Duport", de (ir-liea / dražes min nasmeldj;ijem.
To mi je v vel i I; o tolažlK), gospodična. 1'pani, da s<* še večkrat Mlideve tukaj."
—	"Da. madama . odvrur Grlica z vzdihom.
"Na snidenj.- torej, gospo« ličnase poslavlja madama
DnjMjrt.
—	"Na snidenje".
'"S'daj vi n vsaj za stanovanj«* uboge žene", si je mislila (jrliea ti-r spet sedla na klop. In gospod Rudolf se gotovo zavzame zanjo, ko i/ve, kako je nesrečna. Saj mi je rekel: kadarkoli izveste /a kotra, ki je vreden usmiljenja, se obrnite name."
In / n« strpnost jo je čakala na konee razgovor.i svojega so-
Keda.
Stari j a/nik. /vest svoji obljubi, j«- Šel takoj po Germaina. ko je bila Grliea sama v govorilnici.
IIL
Franc Germain.
/•'rane <i<r»n >in j. vstopil, in le ena železna mreža ga je ločila od <rrliee.
Na njegovem obrazu ni bilo zaslediti zanimive pravilnosti. Bil je Vsakdanji. Ali < iermaiuovo obnašanje je bilo fino, njegova po-fctava vitka, in njegova lična obleka (sive hlače in črn do vrata zapeto suknjič) ni kazala prav nobeni sledili tiste umazane zanemarjenosti, katero Ne navadno opa/.a na vseh jetnikih. Njegove bele majhne roke so ravno tako pričale o snažnosti svojega gospoda. To pa jt se povečavalo mt/njo njegovih tovarišev do njega. Saj je znano, da se navadno vedno združuje duševna propalost s telesno um a/a nos t jor
Ni j- u'ovi rjavi / > po naravi skodraui lasje, lejio razčesani, so obkrožali njegov bledi in potrti obraz. V njegovih lepih plavili oei h se je zrcalilo odkrito in dobro srce, in njegovi otožni in mili smehljaji so izražali udano melanholijo. Kajti Germain je bil še jako mlad, a že silno nesrečen.
<;> rmaiii se je zardel narahlo zagledavši skozi omrežje sveži in dra/estni obrazek svoje prijateljice.
la se je not la kazati v sel o. To pa samo zato, da s tem raz-vex.di svojega varovanca. Vendar pa ni mogla čisto prikriti svoje z,dosti in nemirnosti, kadar je stopila v jetnišnico.
S. d< la je na klopi z iiiajhirim slamnatim kovčegom na kolenih.
paznik ni osti.l na hodniku, ampak sedel je k peči v dvorani ter zadremal čez nekaj hipov.
Germain in (Jrliea sta >e torej pogovarjala nemoteno.
—	"Videti moram, gospod Germain", izpregovori deklica ter s. približa kar najbližje s svojim obrazkom omrežju. "Videti moram, kako bom zadovoljna z Vašim obrazom. Je-li manj otožen? — lini! hm! Tako! I azite se — lahko »e raz h udi m jako."
- "Kako >te dobri, da ste prišli celo danes!"
—	"Celo? Kaj naj pomeni to očitanje?"
"Da, pograjati Vas moram, ker toliko storite zame. A jaz se Vam morem le zahvaliti."
—	"Na na] a ni poti sie. prijatelj. Kajti ti obiski so zame ravno tako prijetni kakor /«;» Vas. Pravzaprav bi s- morala jaz Vam zahvaljevati. Oh, t it s. m zalotila nepravičnega človeka! Iu za kazen bi Vam ne smela dati tega, kar sem Vam prinesla seboj."
—	"Se to povrhu?! — Raz vadite me docela. — Hvala! Hvala! Ali oprostite mi, da Vas m gnejo razbuditi te besede. Toda kaj drugega ne morem reči."
—	"Prvič ne veste, kaj Vam prinašam —"
—	"Kaj zato?"
—	"Jako uljndno!"
—	"Naj bo že karkoli. Ali ni iz Vaših rok? Vaša ginljiva dobrosrčnost mi vzbuja brezmejno hvaležnost v srcu iu —"
—- In kaj še?" vpraša naglo Grliea zardevši se do ušes.
—	"In — in uda nos t", zajeelja Germain.
—	"Zakaj ne kar spoštovanja kakor na konen onega pisma", mu nestrpno se ž. deklica v besedo. "Varate me... Hoteli ste reči nekaj drugega..."! H£|| |1|	' ..	.
—	"Zagotavljam —"
—	"Zagotavljate — zagotavljate — in vendar vidim kako se rdite za omrežjem. Nisem-li Vaša prijateljica. Vaša mala in dobra sosedi nja ? Počemu mi torej prikrivate nekaj? Govorite vendar odkrito z mano. pov» jte mi vse", š ■ pristavi plaho. Kajti čakala je samo še Germainovega priznanja in povedala bi mu naravnost, da ga ljubi brezmejno.
—	"Zagotavljam Vam", prične iznova Germain s težkim vzdihom, "zagotavljam, da Vam nisem hotel reči ničesar drugega — da Vara ne prikrivam ničesar."
—	"Kuj, lažnjtvee!" vzklikne Grlica in za tepe t a z nogo. — "Vidite tu pentljo iz bde volne, katero s m prinesla Vam? Za ka-y n bi je Vam ne smela dati. Spletla sera jo jaz za Vas."
—	"Kaj? — Vi?"
—	"I)a, jaz", odgovori deklica, in Germain si pokrije oči z rokami.
—	"Ze spet ste žalostni, dasi sem Vam prepovedala to?"
—	"Kako bi se mogel vzdržati solz ob mislih, koliko dobrega ste mi / • storili, odkar sem v ječi. In ni-li ta Vaša nova dobrotlji-vost ginljiva? Saj vendar vem, da delate radi mene ponoči več ur kakor ponavadi —ff
—	"Saj res! I*' pomilujte me naglo, ker se grem na vsaka dva ali tri dni izprehajat, da ob iščem spotoma svoje prijatelje, ki jih vidim tako rada! Tako zabavno je ogledovati si med potjo izložbe!"
—	"In danes, v tein dežju in vetru!"
—	"To je še en vzrok več! Ne morete si misliti, kako smešne postave se vidi ob taki priliki! Eni si drže klobuke z obema rokama. da jim jih ne* odnese veter, drugi delajo nevrjetno čudne o-brnze, če se jim obrnejo dežniki narobe, ter zapirajo oči, in dež jim bije neusmiljeno v oobraz. Celo pot sein se morala smejati in mislila
sem, da Vas razvedrim s tem pripovedovanjem, ali tisti otožni gu-bauci kar nečejo z Vašega, čela.'
—	"To ni moja krivda — in ne zamerite mi. — Vaša dobrosrčnost me tako silno prevzema do ganutja. — Saj veste, da nisem bil živahen in razposajen tudi takrat ne, ko sem bil še srečen. Ne morem niti drugačen —"
—	"Vedno stara p« s mu. Ali še veliko drugih reči je, glede katerih se ne [ i edrugačite. Zakaj ne storite ničesar, za kar sem Vas prosila ?"
—	Kaj menite?	-r
—	"Vašo trmo. — Počemu se u * približate drugim jetnikom, zakaj ne govorite z njimi?! — Paznik mi je spet rekel, naj se premagate v svojo korist. — Vem. da ne storite tega. — Vi molčite?
_ Prej ne odnehate s svojo trmoglavostjo, dokler Vam ne store
hudobneži kaj zalega!"
—	"Vi ne veste, kako se mi studijo ti ljudje! In tudi ne veste, kaki osebni oziri me silijo, da se jih izogibljem in jih sovražim —"
'Dalje prihodnjič.)

POZOR, SLOVENSKI FARMER JI!
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
PRAVIH DOMAČIH
POZOR ROJAKI!
Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam naznani naslov dotičue osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno.
Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času.
Tudi za dobavo dedščine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postrežem.
FRANK SAKSER,
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
HARMONIKE
bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, kt-r sem že nad IG let tuknj v tem poslu In sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike t»-r računam po delu kakorSno kdo za-^ hteva brez nadaljnih vpražanj.
JOHN WENZKL
1017 E. 62nd St. Cleveland O.
E KRANJSKIH KOSE
RED STAR LINE
Plovitba med New Yorkom fn Antwerporo.
Rsdoa tedenska zyezn potom poštnih parnikoy ž brzopanmki na dva vijaka.
1MN kn
iMmgi
mm km
KM9GWLAMWt *RJ*9 Na
it.su tea
LAPLAND 18,694 ton.
Kratka in adobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko. Slovensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna ielezniSka zveza.
Posebno ae Se skrbi ra udobnost potnikov medkrovja. Tretji raired obsUv1 od malih kabin za 2, 4, 6 in £ potnikov.
Za nadaljne informacije, cene in vožne liatke obrniti se je nai
RED STAR L,I1NB
Cena 1 kose je 1.10. l^e
Kdor naroči G kos, jiH dobi po 31 .OO.
V zalojd imamo tudi □ □ klepalno orodje iz finega jekla; □ □
cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne poSOc. Los,
Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilu je priložili denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser,
82 Cortlandt St., : - : New York, N. Y.

NAftl ZASTOPNIKI,
kateri so poociaidenl pobirati naročnina ti "Glu Naroda" in knjige. kakor tudi i> vn drug« v našo stroko spadajoč« Doal«.
Jenny t-lnd, Ark. In okolica: Michael Clrax.
San Francisco, Cal.: Jakob I.ovSln Denver, Colo.: John Debeve to A- J-Terbovc.
Leadvllle, Cclo.: Jerry J&rnnlk
Pueblo, Colo.: I'eter Culls lo J. H. Holts.
•allda, Colo. In okolica: lunula CoateUe i The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Anton S&ftlch Ir.dianopclls, Ind.: Frank XTrajner. Depue, III.: Dm. Badovln&e. Chicago. III.: Frank Jur]ovee. La Salle, III.: Mat. Komp. Joliet, Ml., In okolico: Frank Laurltf Matija Llberfiar in Joim Zaletel Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, ill.:. F tank FetkorAsk la Math. Oirrln. So. Chicago, III.: Prank Cera*. Springfield, III.: Matija B&rborl«. Frontenac. Kana. In okolico: Frank, Kerne.
Mulbery, Kans. In okolico: Martin Ko« i Calumet, Mich in okolico: Pavel SliaJta i In M. F. Kol>a.
Manlstiqua, Mich, in okolice: Ko-; tslan.
•outh Ranče, Mich, in akoltce: K. D. | Ukovie.	!
Chishoim, Minn.: K. Zffone, Frank j
Medvod in Frank Zagar
Ouluth, Minn.; Joseph Sharabon. Ely, Minn. In okolico: Ivan Goufta, Ja-! *ot> Skerjanc in M. L.. Kapscb.
Eveieth, Minn.: J uri J Kotxe la Alofa B*udek.	|
Qllbert, Minn. In okolica: Ix>sJa VaaaL Hlbblng, Minn.: Ivan PouAe. Nashwauk, Minn.: Geo Mauris. Virginia, Minn.: Anton W. Fob. St. Louis, Mo.-. Mlko Crabrlan. Aldrldge, Mont.: Gregor Zobee Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn. N. V.: Alojzij C«*arefc- .
Little Falls, N. Y.: Frank Grerork*. .Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J, Ms-
rili"'!?, Chaa Karlinifer In Frank Ko-
vačiC.
Bridgeport. Ohio In okolico: Fraiik
Hočevar
Barbetur.. O. In okolico: Alois Balast-CollinwcoJ, Ohio. Math. Slapnlk. Lorain, O. I'i okolico: John Kumla, 1»S5. E.	St.
Younostown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin Allegheny, Pa. In okolico: M- KlarleS ; Sraddock, Pa.: Ivan Germ. Brldgevllle Pa.; Uudolf Pleterlek. Burdlne Pa. in okolico: Jobn KerSIS-nlk.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Clarldge, Pa.: Anton Jerica. Canonsburg, Pa.: John Kokllch. Brougthon. Pa. In okolico: Anton Desa-ltr.
Export, Pa. In okolica: John Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben.
Farrell, Pa.; Anton Valentln&Ifl. • Irwin, Pa* In okolico: Frank Cellar. I Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Meadow Lands, Pa.: G^o. Schultx. Moon Run, Pa. ,n okolico: Fr. MaCek. Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnlk, Ignaz Magister in Frank Bamblč. Unity Sta., Pa.: Joaeph SkerlJ. Steel ton, Pa.: Anton M. PaplS. Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel.
Wlnterquartera, Utah: Louis Blaaleh.
Black Diamond. Wash.: Gr. Porects Rivensdale, Wash.: Jakob Romiak. Thomas, W. Va. In okolico: Frank
Kocian in Frank Burtol.
_Graft©n, Wis.: John KtampteL
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik IB John Vodovnlk In Jos. Zupan CIS.
Scheboygan: Nick Budovinuc in Frank Novak.
West All is. Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A- Justin la TaL BtaUeh.
Kem merer. Wye. t Joel* Hotok
Bdlna zaloga
Družinskih in Blaznikovib
PRATIK
za leto 1914.
1 iztis stane • . • 10c. Cene Blaznikove pratike to iate.
V zalogi i UPRAVNISTVA "GLAS NARODA",
82 Cortlandt St., New York;
mil psu
6104 St Clsir Art., N. E. CIstsIs^ 0
Josip Schartboa
bliiu Union postaj« 415 West Michigan St.,
Duluth, Minn.
Pošiljam dtaar t staro domovino in prodajam ptro- f brodae in žel&aisk« listka.
No. 9 Proadway New York.
94 State Street
Boston. Mass.
1319 j Walnut St. Philadelphia. P a. 61 'J Second Ave. Seattle. Wash.
No. 14 Dearborn St. Chicago. 111.
1306 "F" St., N. W.
Washington, D. C.
210 St. Charles St. New Orleans. La.
11 & Locust St.
St. Louis, Mo.
233 Main St. Winnipas. Man.
319 Geary St.
San Frnnciiko, Ca],
121 So. 3rd St. Mineapolis, Minn.
21 Hospital St.
Montreal. Canada.
COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANT1QUE.
(Francoska parobrodna družba.) Direktna črt«
do HAVRE, PARIZA, iVIC«, INOMOSTA In LjUBLJAK«.
Poštni parniki so:
"LA LORRAINE"	MLA FRANCE**
*LA PROVENCE" as df» vijak«
l"LA SAVOIE" as dr a vijak«
ds dva vijsks
as itiri vijak.

KVOMKO JiZll,
katsri js pooblaščen pobirati naročnino sa 41 Glas Naroda" in as to izdajati praro vel jama potrdi la. Obenem pa prosimo senjen« rojak«, da mu gredo na roko, ka kor ao vedno bili naklonjeni na iim prejinjim potnikom« 8 vpo it oran jem
UpramištTo Glas Naro4a.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Eveieth, Minn., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji kraj naš zastopnik
LOUIS baudek,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda'* in izdajati tozadevna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo Glaaa Naroda.
Podpisali i je iznaiditelj | najuspešnei -še tinkture na svetu Alpcn-tinkture in Alpenpoaaoe - Ženskam in možkim. kateri jo rabijo, j zrastejo v ie- I stih tednih J lasje popolno* j ms, ne bodo | izpadali in ne bodo osiveli. Ravno tsko zraste možem v restih tejrdh brada in brke. ki ne l»odo izpadale in ne bo-io postale sive. O teku H I dni popolnom« ozdravim revmatizem, kostibol, tr- 1 jranje po rokah, no^rah in hrbtenici. Rane, opekli- 1 ne, bule, ture. kraste in kurja očeta, bradavice, 1 potenje no*, zebline itd. odstranim v treh dneh. Mojs zdravila so registrirana v Washingtonu, znamenje, da so čista in najbolj uspešna. Pišite takoj po cenik! Pošljem K-a zastonj.
jakob wahcic,
1092 E. 64th St. Cleveland, O. !
' i
N. 6. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam $500.	I
Expresni parniki so: "Chicago", "La Touraine", "RochambeaiT "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Che3ebrough Building,
Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka
67 N. B.
•LA LOTCT?ATNE 13. maja 1914 +I.A LORRATNE 3. junija 1914. *LA PROVENCE 2u. maja 1914. *LA SAVOIE 10. junija 1914. t FRANCE	27. maja 1914. CLA PROVENCE 17. junija 1!>14.
Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
•CHICAGO	31. maja 1914. •CHICAGO	8. junija 1914.
tROCHAMBEAU 23. maja 1914. »NIAGARA 13. junija 1914.
Parniki x zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po itiri vijaka.
Avstro -A me rik iinska črta
(preje bratje Cosulrch}
NaJpriprsmjSi in n|eiu|$a parobrodna ifli zi SIovidh Ja Hmti.


mm in Tfjaka ;jutvia Waikdvovom'! med New7V orkoxiaj Trstozr gin Reko,] V ^ Cm vciaifc;iitlftov{f H-w Torka n III. rured io^bi - *t »STA ,
LJUBLJANE
REKE . v .. ^»fcrriMMMM— >X«i»?S
zagreba
KARLOVCA ^^-isr^o
OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiaer Prana Joseph L In Martha Washington znaša $4.00 vež.
H. razred od Martha Washington in Kaiaer Frana Joseph 1 od $65.00 do $70.00
JTai drugi garnik* od | •0.00 io $«0.00
PHefps Bros & Co* Agente, * WnabiactooESir^tCNEw torki

Veri pamik Regularna vožnja
Vri spodaj naveden! noti Hvff«
brodi na dva vijaka imajo
brezžični brzojav ALICE,	liAUBA,
MARTa WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, KAISER FRANZ JOSEPH &
121.61 $26.19
$25.00 $26.08 $26.21