GLASNIK LJUBLJANA, 29. AVGUSTA 1958 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA l luet J AN A LETO V., ŠTEV. 66 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo o delu tržnega inšpektorata v letu 1957 ■ oseben primer prikrivanja šuš-JJi«r8tva smo ugotovili pri Dolenjam GRADBENEM PODJETJU, posuplje, katero je izročilo izvrši-|<:lr fusadarskih del v stanovanjskem •loku v Črnomlju šušmarju Zrinj-j 1 Marku iz Zagreba. Podjetje se J® dobro zavedalo, da imenovani ni->ia pravice izvrševati obrtniških del. a bi pa kontrolne organe speljalo I napačno pot so je samo ustno "Ogovorilo z izvajalcem, da mu bo Plačalo m* izvršene fasade po 60 di-• urjov. Sušmarja Zrinjski Marka pa 1® vneslo v svoj plačilni seznam kot ,lsokok val i fici ranega mojstra fusa-.?rJa in plačalo njegovo, uro po 75 ylr.laLi£v. Po tej evidenci je bil pr,I>jski Marko zaposlen pri DGP 8 r°8uplje, gradbišče Črnomelj od yPteinbra do zaključno decembra. 'em času je prejel od navedenega godbenega podjetju na račun plače JL ^renskega dodatka ter nadur ^•335 dinarjev. Ko so izvršili iz-fusadarskih del so ugotovili, /ir ,,'na$ai° te 3228 m*. Na podlagi „ l;J. omenjene ustne pogodbe je . rcJ moral Zrinjski Marko dobili 0 izplačilo razlike. Če bi izstavil fačiin v svojem imenu, bi se Suš-Pl.arJenje seveda odkrilo, kar pa ni v interesu niti Zrinjski Marka, l' 1 satnega podjetju. Da bi Zrinjski prišel do pogodbenega plačila jc ui. izstaviti la/ni račun s firmo j,n ^ NIK Miliovila iz Zagreba, ki lini l)ra'rico Izvrševati taka dela. tj: l,t) je glasil na znesek 101.500 l,r(liu'iev. ki ga je podjetje izplačalo v, j.Ofedhodne overovitve od strani hi |'.li4ča v Črnomlju. Račun tudi h,1(|. protokoliran v delovodniku tei,*?*ja< Puč pa je imel le parafo Pon," -,pffa vodje podjetja, kar je V a'‘Odo, da se račun lahko izplača. le»a'iv"dcoem računu je poleg osta-uja‘ Prikazana tudi poraba materini '[/i'jeskii 46.000 dinarjev, kar pa tla] ,!Sj Zrinjski Marko sploh nj N j,0 ,enega svojega materiala, pač Ihs) izdelal izključno z materialom, kn/( '’|\ Grosuplje. S takim priti) „ a.ojem j<- torej spravil v zmo-jtin .''J občinski ljudski odbor, ki i od Predpisal družbene dajatve 8,o Zneika 5'J.500 dinarjev, name-(Prjkg vdno od 110.500 dinarjev. *eje k'in' ma*cr'a* v računih se od-i^očn’ker je družbena dajatev zanj ' r)Qn *® ob nakupu.) I?ih /' Grosuplje je pri izvrševu-"go rsk'b del dalo na razpo-svi|j° delovno silo za vso !'• str"operacije pri tem delu in _o svoje delovne sile obra- „ %T breme podjet ja.! * 'bis*i J ‘■'jnbljana-Center ima P štrij, rV* °beine registi iNe JnV'. *,ri katerih % , n®d 100.000 dinnrjv... . ■■ v1 in ..jjrotežno gospodinje, delav- r®z din. i^benci in tudi obrtniki h Ni-t t.on.ia in nekaj šoferjev. o(|i e.r,b šušmarjev ni bilo mo-r|M ker so registrirani pod Nadaljevanje in konec izmišljenim naslovom. Pri kontroli smo tudi ugotovili, da poedini zasebniki — šušmnrji registrirajo svoje račune pri raznih ljudskih odborih. Pri kontroli obrtništva smo še ugotavljali v več primerih prekoračevanja poslovnega prometa, utajo prometa in socialnega zavarovanja in končno prekoračevanje števila tuje delovne sile. Taki primeri se ugotavljajo predvsem v strokah, ki so še vedno deficitarne in ki opravljajo obrtniške storitve na več delovnih mestih (pleskarji, soboslikarji, parkeiarji, elektroinštalaterji ter stroke, pri katerih je mogoče dajati delo na dom). Poseben primer prekoračevanja tuje delovne sile v letu 1957 jo bil ugotovljen pri zidarskem mojstru PERME Mihaelu iz Trzina. Po katastrski evidenci Zavoda za socialno zavarovanje je bilo namreč ugotovljeno, da imenovani zaposlju-je pri svoji stroki 9 oseb, katere je tudi socialno zavaroval. Pri kontroli gradbišč, ua katerih je izvrševal gradbene usluge pn se je ugotovilo, da ima police teti le 5 druge delavce. Poleg navedenih pa zaposluje zidarski mojster še 4 vajence. Navedeni obrtnik bi smel imeti le 5 tujih delovnih moči. V pretekli sezoni so tržni inšpektorji pregledali tudi gradbeno podjetje DOLENJSKO GRADBENO PODJETJE. Grosuoljo. gradbeno podjetje OBJEKT. 1 iubljano in še nekaj drugih gradbišč in ugotovili predvsem preprodajo gradbenega materiala, dajanje neupravičene prednosti, slabo materialno evidenco. površne inventure, prekoračevanje odkupnih cen jelove in smrekove hlodovine, poslovanje izven poslovnega predmeta, izposojanje delovne sile zasebnim obrtnikom, slabo kontrolo izmer, nedovoljeno kreditiranje, prodajo gradbenega materiala na drobno itd. Privatnim obrtnikom kreditirajo nekatera gradbena podjet ia vso nabavo gradbenega materiala za ves čas izvajanja obrtniških del, kar pomeni za gradbeno podjetje dejansko izgubo za znesek obresti od kredita. DGP Grosuplje je posojalo zasebnim obrtnikom tudi svojo delovno silo. Privatni obrtniki so tako prekoračili z uredbo določeno število delavcev (5) in se je s tem povečal tudi vrednostni obseg zasebne dejavnosti. Tako je n. pr. JI BINA Mirko, to race r iz Zagreba prevzel teracerska dela v vrednosti nad 4 milijone din in zaposloval 9 oseb (sme samo 5). Ker tudi s tem številom delovne sile ne bi mogel do roka izvršiti prevzetih del je zaprosil zn pomoč podjetje, ki mu je prodalo svojo dtdovno silo in posln-lo račun pod št. 2 od 16. jan. 19 '7. Pri izvrševani« teracerskih del v kasarni Črnomelj smo vam odstopili delovno silo in sicer: 287 delav. ur po 157 din == 45.095 din 80 zidar, ur po 190 din *= 15.200 din Skupaj 60.259 din Iz situacij in računov za obrtniška dela smo ugotovili, da podjetje zaračunava obrtniška dela investitorjem po precej višjih cenah kot jih plačuje izvajalcem obrtnikom. Navajamo zopet primer JURINE Mirka. Njemu je izplačalo za izdelavo terazzo podov v enem primeru (račun): Terazzo podov! sa trakama 649,38 m" .po 1625 dinarjev je 1 milijon 055.245 dinarjev. Investitorju pa je zaračunalo 649,38 m* po 1800 dinarjev je 1 milijon 168.844 dinarjev. Drugi primer — terazzo brez traka 614.37 m* po 1640 dinarjev je 869.980 dinarjev. Investitorju za isto delo 614.38 m* po 2100 dinarjev je 1 milijon 290.177 dinarjev itd. Navedena teracerska dela je na licitaciji prevzela delavnica DGP Grosuplje, ki je dejansko ni. Zato je podjetje oddalo sprejelo naročilo zasebnemu obrtniku. Pogodbena vsota določa znesek 4,203.445 dinarjev je bila prekoračena in je dobil Ju-rina izplačano od DGP 4,604.337 din. Poleg navedenih zelo ugodnih pogojev dela za zasebne obrtnike je~ DGP nudilo še hrano in stanovanje delavcem zasebnih obrtnikov ter s tem oškodovalo podjetje, ker je hrano in stanovanje obračunalo le po režijski ceni. Podjetje namreč plačuje kuhinjsko osebje in osebje, ki se bavi z nabavo, knjiženjem, obračunavanjem in kontrolo teh menz v svoje breme. 7. izvedencem je inšpekcija pre-verila tildi nekatere izmere izvršenih obračunanih obrtniških del in ugotovila v enem primeru, da je zasebni obrtnik zaračunal 196 m2 pleskanje več, v vrednosti 74.580 din. Ugotavljamo, da se končni pregledi — kolavdaciie izvršijo površno v škodo investitorja. Protizakonito so v DGP obračunavali tudi potne stroške. Direktor podjetja je stalno potoval brez kakršnegakoli potnega naloga. Vsi po-trieni obračuni so zelo površno obračunani in izid uče ni brez kontrole. Poleg tega so izplačano dnevnice tekom enega leta neprimerno visoke. Direktor DGP tov. NEBEC. Alojz je n. pr. dobil izplačano tekom enega leta račun polnili stroškov 420.133 dinarjev, tehnični vod in - pomočnik direktorja tov. BABNIK Franc pa 219.670 dinarjev. Kontrola potnih stroškov samo zn 4 mesece je ugotovila pri direktorju neupravičeno izplačilo potnih stroškov v znesku 56.t50 dinarjev. POSLOVANJE ZAG VENECIANK IN DRUGO Na področju sedanjega ljubljanskega okraja je 97 žag veneciank, od katerih jo rnnniSj del v drn/l>e- nem sektorju, ostalo pa v zasebnem lastništvu. Od žag, ki so v zasebnem lastništvu ima dovoljenje cca 50%>, ostale žage pa od časa do časa obratujejo le za lastne potrebe. Kontrola žag veneciank v jeseni leta 1957 je pokazala, da žage veneeianlce obratujejo v veliki večini samo uslužnostno, v manjši meri pa vršijo razrez tudi za blagovni promet. Poleg tega nekateri lastniki žag veneciank izdelujejo iz okra j kov in ostalega lesa še nekatere druge izdelke, za kar bi morali imeti posebno dovoljenje. Evidenca na žagah veneciankah je skoraj v vseh primerih pom a e j-kljiva, iz katere ni mogoče ugotoviti opravljenih žagarskih storitev. Navajamo nekaj primerov iz kontrolnih ugotovitev: FLERIN Jenko, Ihan, poseduje dovoljenje za obratovanje žage ve-necianke, ne vodi pa predpisane evidence o opravljenih žagarskih storitvah. Po računih, ki jih je izdal poedinim lastnikom hlodovine in razvidno, da je razžagal v enem letu komaj 51,061 m’ hlodovine. Prometnega davka sploh ni odvede . Krajnike si v glavnem obdrži iti prodaja v največ primerih Rudniku rjavega premoga, Zagorje po 180 dinarjev za meter. ŽEBALJEG Fani, Hrib, poseduje potrebno dovoljenje za obratovanje žage veneclauke. Predpisana evidenca — žagarski dnevnik pa ni točna in še zdaleč ne vsebuje celotnega opravljenega prometa razreza. Na dan pregleda jo bilo najdeno na krlišču žage 24.632 m* razne hlodovine, ki ni bila vpisana v dnevnik. Iz vaznih računov se je nadalje ugotovilo, da je bilo razrezano 31.020 m’ razne hlodovine, ki v dnevniku ni zapopadena. Iz posebnega bloka, ki ga je vodila navedena zasebnica pa še 5.510 m‘ razne hlodovine, ki tudi ni bila vpisana v predpisano evidenco. Skupna količina nevpisane hlodovine znaša torej 61.163 m* hlodovine. FRONTINI Alojz, Potok, poseduje dovoljenje za obratovanje žage venecianke. Predpisane evidence sploh ne-vodi. pač pa ima neko svojo lastno evidenco v bloku. Od teh vpisov ne odvaja nobenih dajatev. Najdena zaloga od 7 kmetovalcev je na dan pregleda znašala 15.60 m* razne hlodovine, razrez vpisan v zasebnem bloku, preračunan v hlodovino pa 47.603 m* hlodovino ali skupno 56.203 m*. Samo v teh primerih na področju Obl,O Kamnik je torej ugotovljeno, da je najdeno bodisi na krliščili, bodisi že razrezane brez vpisa v žagarski dnevnik — razne hlodovino /a 150.245 m*. . Podobnih primerov je bilo ugotovljenih več n n področju okraja. Dokajšnji problem predstavljajo poleg navedenih žage venecianke, ki nimajo potrebnega dovoljenja, sinejo pa se uporabljati za lastne potrebe. Na teh žagah često najdemo samo žagovino. na podlagi katere pa skoraj v nobenem primeru ni mogoče podvzemati kakršnekoli upravne mere. V poročanem razdobju smo nadalje kontrolirali izdoba-vo žaganega lesa za potrebe Jugoslovanskih železnic. Pri tem smo ugotovili, da so nodjetia iz našega pod roči a v r'do tem odloku vodi in kazen izreka sodnik zn prekrške občinskega ljudskega odbora Dobrepolje. 20. člen Ta odlok volja osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubi la nn. S tem dnevom se razveljavi odlok ObLO Dobrepolje z dne 8. novembra 1956 (tir. vestnik biv. okra in Kočevje št. 5/57). St. 03/1-398/2-1958. Dobrepolje, dne 23. maja 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Marinu Miklič 1. r. OBČIMA LITIJA 319. Nn podlagi 1. odstavka 15. člena in 2. točko 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (tir. lisi LRS št. 19/52) ter 2. točke 26. člena statuta občine Litija izdaja občinski ljudski odbor Litija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev z dne 13. marca 1958 ODLOK o podeljevanju socialnih podpor t. Člen V skrbi za socialno skrbstvo ljudi podeljuje občinski ljudski nd- 2. člen Za delo nezmožne in nepreskrbljene se smatrajo osebe, ki se za-radi mladoietnosti, starosti, telesnih ali duševnih hib, bolezni, ali zato, kor ne morejo skrbeti za mladoletne otroke, se ne morejo preživljati s pridobitnim delom, pa nimajo sredstev in dohodkov za preživljanje, niti svojcev, ki bi jih bili po zakonu dolžni preživljati. 3. člen Podpore so: a) stalne, b) začasne, c) enkratne in d) podpore dijakom in učencem v gospodarstvu (dijaške podpore). Pravica do stalne, dijaške in začasne podpore začne teči s L naslednjega mesecu, ko svet za socialno varstvo odloči o dodelitvi podpore in preneha s 1. naslednjega meseca, ko so pogoji prejemanja podpore odpadli, kolikor svet zu socialno varstvo ObLO izrecno ne določi drugače. 4. člen Stalna podpora se dodeljuje za delo trajno nezmožnim in nepreskrbljenim osebam mesečno v zna-sku do 4000 din. Stalna podpora se lahko dodeli tudi osebam, ki žive v skupnem gospodinjstvu s svojci, ki so po zakonu dolžni skrbeli za njih preživljanje, pa povprečni dohodek skupnega gospodinjstva, ali gospodarstva na posameznega članu ne presega 1000 din, ali davčni predpis od kmetijstva 400 din na osebo. 5. člen Začasne podpore se dodeljujejo osebam, katerih možnost preživljanja z dohodki lastnega dela je zaradi bolezni, nesreče, ali drugih okolnosti začasno ogrožena, drugih sredstev za preživljanje pa nimajo-Začasna podpora znušu mesečno največ 3000 din. 6. člen V primerih, ko bi trajna ali začasna podpora v višini, navedeni v 4. ali 5. členu, nikakor ne moglo doseči svojega smotra, je dopustno podelili podporo tudi v višjem zt>e" sku. 7. člen Enkratna podpora sc podeljuj6 osebam, ki so potrebne enkrutn® podpore oziroma pomoči zaradi nesreče ali bolezni. Podpore sc podeljuje v znesku do 8000 din. 8. člen Dijaške podpore se podeljujejo otrokom, katerim njih starši a}1 skrbniki ne morejo ustvariti materialnih pogojev za redno obiskovanje šole, vendar še-le po dovršene*1* obveznem šolanju. Pri podeljevanju podpor *? predvsem upoštevajo otroci padi’1 borcev NOR, žrive fašističnega n,v siliu ter invalidi. Med enako upravičenimi imnl. prednost oni, ki so pokazali boU Uspeh v šoli. . Dijaška podpora znaša meseci* največ 3000 din. 9. Člen - O podelitvi podpor odloča I j prostem preudarku svet zu socinT^ varstvo na pismeno prošnjo pr°si„ en. Upravičenost prejemanja 1*° , poro mora bili izkazana z listin*11’^ Odločba se mora glasiti na P*’ piranča. V primerih pa, ko j® • »„ trchno, dn se zagotovi namen pore, sc lahko odredi izplačcvl > ULASNIK STKAN 299 v roke tretji osebi, ki mora svetu z» socialno varstvo polagati mesečni obračun o uporabi podpore. 10. člen Stalne, začasne in dijaške podpore se ukinejo ali pa se njih višina spremeni, če so za to ugotovljeni utemeljeni razlogi, ali če so odpadli pogoji upravičenosti, kar so Podpiranci dolžni sporočiti. O uki-nitvi ali spremembi višine podpore sklepa svet za socialno varstvo. Zoper odločbo o podelitvi, ukinitvi ali spremembi višine stalne, začasne in dijaške podpore jc dopustna pritožba na občinski ljudski odbor. 11. člen Dvakrat na leto se mora opraviti Pregled vseh podpirancev. Pregled opravi svet za socialno varstvo. 12. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-1770/1-58 Litiju, 12. marca 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Pungerčar I. r. OBČINA LJUBLJANA-MOSTE 32° Na podlagi 1. odstavku 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list ■'I-RJ št. 52/57), 10. in 23. člena statutu občine Ljubljana-Moste, v zvezi z določbami zveznega družbenega Plana za leto 1958 (Ur. list FLRJ št. '♦-665/57), določbami družbenega Plana Ljudske republike Slovenije za leto 1958 (Ur. list LRS št. 3-7/57) *n določbami družbenega plana P.kruja Ljubljana za leto 1958 (Ur. ,l»t LRS št. 23/58) je Občinski ljud-sk' odbor Ljubljana-Moste sprejel seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. aprilu 1938 DRUŽBENI PLAN OBČINE LJUBLJANA-MOSTE ZA LETO 1958 PRVI DEL SMERNICE Gospodarskega razvoja V LETU 1958 Hiter in velik vzpon celotnega 8f>spodarstva na področju občine v ,etu 1957 omogoča nadaljnje povezuje proizvodnje in njeno stabillza-,ll°- Gospodarske organizacije bodo ® nadalje povečale proizvodnjo s Pnpolnojšo izrabo obstoječih proiz-n*h zmogljivosti in z nadaljnjo v'konstrukcijo In izgradnjo. Odgo-.nnnlm nalogam stimulativne de-•ve ustvarjenega dohodka, analitič-= ocene delovnih mest, ureditve untljsklh pravilnikov, norm In Oljskih sistemov morajo gospo-Uriu organizacije posvetiti vso H , ln zagotoviti čim večjo mate-tzvaj°i vzpt^*3U<^° neposrednim pro- nJe*lšče celotnega razvoja bo še lo *!^e v P°večanju osebne potrošnje (a .ivlJenjskega standarda. S poveva ) * 8redstvt družbenega standar-ln v° Pntrebno reševati stanovanjske o^l^H^unalne probleme, kakor tudi - cini razširitev prosvetnih, so- vflV'llh in zdravstvenih služb. Prebilo v Xu b° potrebno zagotoviti redno hlrhi Urno Preskrbo z vsemi potrošen,.. Pnedmett, kar bo omogočeno z ^klh 1° osnovanjem potrošnt- DrCh Centrov, obratov za družbeno komran° ^ ostalih uslužnostnlh ln Jalnih obratov. drUžh1.S'Xlclovanjem vseb organov Ce'otn e skupnosti in usmerjanjem 6 družbene aktivnosti v dose-nadaljnjlh gospodarskih uspe- hov za dvig življenjskega standarda bo omogočena izpolnitev zadanih nalog. I. poglavje SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK Visok in hiter porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka v letu 1957 je rezultat zelo velikega povečanja proizvodnje v tem letu ter je v letu 1958 pričakovati njun umirjenejši porast. Tako se bo v letu 1958 dvignil družbeni proizvod za 14 °/o, narodni dohodek pa za 18 °/o. v 000 din 1957 1958 \ Indeks Družbeni proizvod Družbeni proizvod 3,844.134 4,411.059 114 na 1 prebivalca 252 283 112 Narodni dohodek Narodni dohodek 3,383.954 4,018.309 118 na 1 prebivalca 222 258 116 Navedeno povečanje temelji na predvidenem povečanju proizvodnje in storitev po posameznih panogah. V 000 Panoga: Real. 1957 Plan 1958 Indeks R 1958 R 1957 Industrija 7,874.316 8,238.643 105 Gradbeništvo 1,423.810 1,891.504 133 Promet 707.313 864.800 122 Trgovina 59.467 46.092 78 Gostinstvo 123.419 131.342 106 Obrt 403.563 460.754 114 Komunala 69.766 322.142 460 Skupaj : 10,661.654 11,955.277 112 Vzporedno s povečanjem proizvodnje in blagovnega prometa se bo povečalo število zaposlene delovne sile za 5 °/e. V skladu s smernicami družbenih planov zveze, republike in okraja narašča obseg proizvodnje hitreje od zaposlovanja delovne sile, kar je rezultat povečanja produktivnosti dela, ki bo porasla v letu 1958 za 7 ”/o. II. poglavje INDUSTRIJA Industrijska proizvodnja bo v letu 1958 še nadalje naraščala. V primerjavi z realizirano proizvodnjo v letu 1957 bo znašalo povečanje 5 "/o. Povečanje proizvodnje, ki bo doseženo s kooperacijo z domačimi proizvajalci, z nadaljnjo rekonstrukcijo obratov in z dvigom produktivnosti dela, se v številčni primerjavi z letom 1957 ne odraža sorazmerno vsled odcepitve in preselitve večjega obrata na področje druge občine in vsled znižanja cen izdelkom. Po posameznih industrijskih podjetjih bo v primerjavi z letom 1957 porastla proizvodnja in stanje delovne sile takole: Podjetje: Proiz- Indeks 1937 - 100 vodnja Delovna Kemična tovarna 96 sila 101 Indos 113 106 Saturnus 100 97 Izolirka 88 87 Oljarna 152 104 Teol 102 105 Tovarna kleja 116 106 Mineral 180 120 Tot ra 101 105 Cre varna 92 95 Kolinska 103 105 Tovarna močnih krmil 138 108 Žito-moka 85 100 Skupaj: 105 100 Porast delovne sile bo v industriji na področju občine le malenkosten, ter se bo število vseh zaposlenih dvignilo od 2543 oseb v letu 1957 na 2557 oseb. Na osnovi predvidenega povečanja obsega proizvodnje In števila zaposlenih oseb je pričakovati povečanje produktivnosti dela za 5 odstotkov, III. poglavje KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Značaj mestne občine nakazuje drugačen cilj obdelave zemlje kot v občinah, oddaljenih od tržišča. Zato bo kmetijska proizvodnja v glavnem omejena na intenzivnost vrtnarstva in večje pridelovanje krmnih rastlin na njivah, kar bo velikega pomena za preskrbo Ljubljane z zelenjavo in za večjo proizvodnjo mleka. V poljedelstvu se predvideva doseganje večje proizvodnje z uporabo sortno čistega semena, umetnih gnojil ln z uničevanjem rastlinskih bolezni in škodljivcev. V živinoreji bo potrebno z boljšo prehrano doseči večjo produktivnost živali — mlečnost in povečati proizvodnjo krmskih rastlin na njivah in krme na travnikih. Občinska veterinarska služba bo skrbela za zdravstveno zaščito živali in preprečitev živalskih kužnih bolezni. V sadjarstvu bo izvajano zimsko in poletno škropljenje, propagirani bodo ribeziovi in malinovi nasadi. Ker so gozdne površine občine majhne, se bodo racionalno izkoriščale in čuvalo gozdno bogastvo. IV. poglavje GRADBENIŠTVO Gradbena dejavnost bo v skladu z nadaljnjim dvigom družbenega standarda še vedno naraščala in se bo v letu 1958 predvidoma povečala v primerjavi z letom 1957 za 33 %>. To povečanje bodo omogočila zadostna razpoložljiva investicijska sredstva, predvidena predvsem za stanovanjsko izgradnjo. Obseg gradbenih del bo v 1. 1958 zajel še intenzivneje stanovanjsko izgradnjo, dovršitev raznih objektov lz leta 1957 in adaptacije. Za Izvršitev predvidenih gradbenih del se bo število zaposlenih v primerjavi s preteklim letom povečalo za 8 •/e, to je od 1024 na 1110. Pravočasna in solidna priprava Investicijskih programov bo v znatni meri omogočila nemoteno delo. Gradbena podjetja sama bodo skrbela za solidne cene z boljšo organizacijo dela, večjim uvajanjem mehanizacije ter z večjo storilnostjo, V. poglavje PROMET Povečanje skupne proizvodnje ln blagovnega prometa zahteva tudi nadaljnje povečanje prevoza. Tako se bo obseg storitev in proizvodnje prometnih gospodarskih organizacij predvidoma povečal za 22 odstotkov. Na predvideno povečanje bo vplivala obnova voznega parka ter povečanje in izboljšava karoserijske proizvodnje. Turistične usluge, ki jih vrši podjetje »SAP-Turist biro«, bodo predvidoma porasle za 50 °/o nasproti minulemu letu. Povečalo se bo število izletov po domovini in v inozemstvo. VI. poglavje TRGOVINA Povečanje industrijske proizvodnje in povečanje kupne moči prebivalstva bo omogočilo povečanje blagovnega prometa v trgovini na drobno v letu 1958 za 18 %. To povečanje se v skupnem blagovnem prometu v trgovini ne odraža, ker vsled združitve podjetij odpade predstavnik trgovine na veliko. Trgovina na veliko predstavlja 35 °/» skupnega prometa ln bo stanje v primerjavi s preteklim letom naslednje: Real. 1957 V 000 din |s 612 1 a Trgovina na veliko 20.530 — — Trgovina na malo 38.937 46.092 118 Skupaj: 59.467 46.092 78 Povečani blagovni skladi domače proizvodnje in uvoza bodo ugodno vplivali na stabilizacijo tržišča in na večjo izbiro blaga. V zvezi s tem je nujna razširitev trgovske mreže in povečanje trgovinskih kapacitet. Tekom leta bodo odprte tri nove prodajalne, in sicer dve za prodajo tekstilnega blaga, katerih v občini ni in ena prodajalna prehrambenih artiklov. Za razbremenitev poslovalnic bodo trgovskemu podjetju -Špecerija« dodeljeni primerni skladiščni prostori. V 1. 1958 se bo pričelo z izgradnjo poslovno-staoovanjske zgradbe na Kodeljevem, ki bo predvidoma prihodnje leto dokončana. VII. poglavje GOSTINSTVO Porast prometa v gostinstvu, ki je bil v letu 1957 izredno velik, se bo še nadaljeval ter bo predvideno povečanje znašalo 6 “/*. V skladu a splošnimi načeli in potrebami bo še nadalje dan poudarek na zagotovitev cenene in kvalitetne prehrane v gostiščih. Izvršeno bo preosnovanje bifeja -Centralna skladišča« v De-lavsko-uslužbensko restavracijo. Z nadaljevanjem urejevanja in modernizacije obratov, za kar bodo gostišča vlagala predvsem lastna sredstva, bodo odstranjene tehnične in sanitarne pomanjkljivosti še v nadaljnjih gostiščih. Število zaposlene delovne sile se bo malenkostno povečalo, kar je posledica predvidenega porasta prometa, kakor tudi novih predpisov na področju delovnih razmerij. Za zagotovitev potrebnih sredstev za izboljšanje družbene preskrbe, to je za gostinstvo, turizem in vzdrževanje športnih in telesnovzgojnih naprav bo povišan občinski prometni davek na alkoholne pijače od dosedanjih 10 "/o na 20 °/». VIII. poglavje OBRT Na podlagi preusmeritve investicij v korist proizvodnje za široko potrošnjo in ostalih ukrepov, ki so bili storjeni za izboljšanje življenjskega standarda, mora tudi obrtni« STRAN SCO štvo pospešiti razvoj in povečati produktivnost dela. Povpraševanje po obrtnih storitvah bo še vedno večje od razpoložljivih kapacitet. Pomanjkljiva oprema in pomanjkanje ustreznih lokalov ter delavnic je osnovna ovira za povečanje obrtnih kapacitet. Kot nepavšalisti nastopajo v okviru zveznih predpisov naslednja podjetja: »Zima«, »Protektor«, »Graditelj« in obrat »Udarnik«. Vsled potreb po gradbeno obrtnih storitvah na področju občine je »Graditelj« prešlo iz gradbene v obrtno stroko, priključeni pa sta mu bili obrtni podjetji »Kolarsko-kovaška delavnica« in »Prevozništvo«. Ostala podjetja bodo še nadalje plačevala obveznosti do družbe v pavšalnem znesku. Pri določevanju pavšalnih obveznostti bo upoštevan namen zagotoviti povečanje proizvodnje in zboljšanje storitev ter zagotoviti sredstva, ki so potrebna obratom za izpolnitev opreme in orodja. Vzporedno z naraščanjem števila prebivalstva bo potrebno kriti njihove zahteve po uslužnostno obrtni / dejavnosti ter bo zaradi tega upoštevana potreba po obrtnih lokalih pri predvidenih novogradnjah. XI. poglavje KOMUNALA Celotni dohodek komunalnih gospodarskih organizacij se bo v letu 1958, upoštevajoč novo vključene gospodarske organizacije, predvidoma povečal za 360 %. »Javna skladišča« so do konca minulega leta poslovala kot zavod s samostojnim finansiranjem. V svoji izgradnji pa so sedaj že toliko napredovala, da je bil mogoč prehod iz zavoda v gospodarsko organizacijo. V letošnjem letu bodo dograjeni še trije objekti in bo s tem povečana skladiščna površina. Ostala podjetja: »Kino«, »Pekarna« in obrati «Ljubljanske mlekarne« povečujejo svoj promet, vendar je gradnja novih prodajaln in sodobne pekarne predvidena šele v letih 1959-1960. X. poglavje IZVOZ Skupna vrednost izvoza se bo v letu 1958 predvidoma povečala nasproti letu 1957 za 25%. V izvozu sodelujejo naslednja podjetja: »Kemična tovarna«, »Saturnus«, »Oljarna«, »Tovarna kleja«, »Crcvarna« in »Mineral«. DRUGI DEL EKONOMSKI UKREPI OBČINE LJUBLJANA - MOSTE ZA LETO 1958 XI. poglavje AMORTIZACIJA Gostišča, obrtna podjetja in obrtne delavnice plačujejo polni znesek amortizacije, obračunane po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi. XII. poglavje OBRESTI OD SKLADA OSNOVNIH SREDSTEV Obresti od sklada osnovnih sredstev plačujejo: 1. Obrtni podjetji »Žima« in »Protektor« po obrestni meri 6 %; Obrtno gradbeno podjetje »Graditelj« po obrestni meri 2%; ostala obrtna pod-poujetja in klavnice, vsa gostišča ter komunalni podjetji »Kino Triglav« in »Pekarna Moste« v pavšalnem znesku. Te obresti so dohodek občinskega investicijskega sklada. 2. Kmetijska zadruga Šmartno ob Savi po obrestni meri 4 °/o. Te obresti gredo v sklad osnovnih sredstev zadruge. 3. Komunalno podjetje »Javna skladišča« je oproščeno plačevanja XIII. poglavje OBRESTI OD SKLADA OBRATNIH SREDSTEV Obresti od sklada obratnih sredstev plačujejo: obrtna podjetja »Žima«, »Gradi-teli« in »Protektor« po obrestni meri 6 %. Ostala obrtna podjetja in delavnice, vsa gostišča ter komunalni podjetji »Kino Triglav« in »Pesarna Moste« v pavšalnem znesku. Komunalno podjetje »Javna skla- . dišča« je oproščeno plačevanja teh obresti. XIV. poglavje PRISPEVEK IZ DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Pavšalni prispevek iz dohodka plačujejo: Pavšalirana obrtna podjetja In delavnice; vsa gostišča; komunalni podjetji »Kino Triglav« in »Pekama Moste«. Komunalno podjetje »Javna skladišča« plačujejo prispevek iz dohodka v višini 3,5 % od dohodka. Prispevek iz dohodka, ki ga plačujejo komunalna podjetja, gre v občinski proračun. Kmetijska zadruga Šmartno ob Savi plačuje 25 % dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka v občinski investicijski sklad, 75 % pa odvede v lastni sklad osnovnih sredstev. XV. poglavje PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA Proračunski prispevek iz osebnega dohodka plačujejo po pavšalnih osnovah: pavšalirana obrtna podjetja in delavnice; vsa gostišča; komunalni podjetji »Kino Triglav« in »Pekarna Moste«. Komunalno podjetje »Javna skladišča« je oproščeno plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada občinskemu ljudskemu odboru. XVI. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSNOVNEGA DOHODKA Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka v višini 10% proračunskega prispevka iz osebnega dohodka plačujejo: Industrijska podjetja: »Kemična tovarna«, »Indos«, »Saturnus«, »Izolirka«, »Oljarna«, »Teol«, Tovarna kleja. »Mineral«, »Totra«, »Crevarna«, »Kolinska«, »Močna krmila«. Podjetja cestnega prometa: SAP - Turist biro, »Avtopromet«. XVII. poglavje PLAČEVANJE DRUŽBENIH OBVEZNOSTI V PAVŠALNEM ZNESKU Družbene obveznosti v pavšalnem znesku plačujejo: Obrtna podjetja in delavnice: ' »Vulkan«, Drž. o. m. Pavčič Pavel, Drž. o. m. Dobravc Zoran, »Modno krojaštvo«, »Brivnica in česalnica«, »čevljarna«, »Litografija«, »Avtomehanika«, »Lesna galanterija«; vsa gostišča, komunalni podjetji »Kino Triglav« in »Pekarna Moste«. V pavšalnem plačevanju so zajete naslednje družbene obveznosti: 1. Obresti od sklada osnovnih sredstev; 2. Obresti od sklada obratnih sredstev; 3. Prometni davek: zvezni in ob činskl: 4. Prispevek iz dohodka; 5. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka; 6. Stanovanjski prispevek. Višina in način plačevanja pavšalnih obveznosti se določi s pogodbo o pavšalu. XVIII. poglavje OBČINSKI PROMETNI. DAVEK Glede pobiranja občinskega prometnega davka od prometa z izdelki in storitvami velja do izdaje občinskega odloka o občinskem prometnem davku odlok o pobiranju občinskega prometnega davka za območje okraja Ljubljana (»Glasnik« št. 50/56 in »Glasnik* št. 53/57). Občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in zasebnega sektorja ter po individualnih proizvajalcih se obra- čunava in plačuje z veljavnostjo od 20. aprila 1958 dalje po posebnem odloku ObLO Ljubljana-Moste (»Glasnik« št. 32/58). Občinski prometni davek od prometa na drobno sc plačuje po odloku OLO Ljubljana o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občinah na območju mesta Ljubljane (»Glasnik« štev. 50/56 in štev. 53/57) oziroma po odloku Mestnega sveta mesta Ljubljane (»Glasnik« št. 31/58). XIX. poglavje OBČINSKA DOKLADA OD KMETIJSTVA IN SAMOSTOJNIH POKLICEV Občinska doklada od kmetijstva in samostojnih poklicev se na območju Ljubljana-Moste plačuje P» odloku Obč. LO Ljubljana -Moste (»Glasnik« štev. 41/58). XX. poglavje OBČINSKI SKLADI 1. OBČINSKI INVESTICIJSKI SKLAD V občinski investicijski sklad se bodo v letu 1958 stekala po zveznih predpisih naslednja sredstva: V 000 din 1. 25 % prispevka od dohodkov gospodarskih organizacij za polit, teritorialne enote 15.678 2. 42 % obvezne doklade od kmetijstva 501 3. Občinske takse na pse 74 4. 45 % taks od prip. za proizvodnjo 75 J 5. Zemljarina gospodarskih organizacij 300 6. Prispevek od dohodnin KZ, trgovinskih in pavšalnih gospodarskih organizacij 7.587 7. Obresti od sklada osnovnih sredstev gostinstva, obrti in komunale 5.749 8. Obresti od sklada obratnih sredstev gostinstva, obrti in komunale 388 8. Anuitete 8.028 Skupaj : 38.380 ' Od tega 100 % blokacije 38.380 ostane — 10. Neizkoriščena sredstva 1957 7.137 11. Sproščena blokacija leta 1957 11.264 Razpoložljiva sredstva leta 1958 18.401 Prosta sredstva sklada v znesku 18,401.000 dinarjev se bodo porabila za naslednje namene: 1. Posojilo industrijskim podjetjem 2. Posojilo obrtnim podjetjem 3. Posojilo gostinskim podjetjem 4. 10%-no posojilo Obč. LO, Ljubljana-Moste 5. Posojilo za gradnjo Vajen, šole, Ljubljana 6. Posojilo komunalnim zavodom 7. Rezerva V 000 din 2.196 9.400 500 1.840 2.496 1.780 189 Skupaj: 18.401 2. KREDITNI SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH OBČINE LJUBLJANA - MOSTE V 000 din A - DOHODKI: 1. Presežek leta 1957 1.395 2. Deblokirana sredstva 1957 7.794 3. 90°/« stanovanj, prispevka iz gospodarstva 55.883 4. 5. ms 100 % stanovanjsk. prispevka pavšalistov 4.916 90 % stanovanjskega prispevka izven go- spodarstva 23.102 Prispevek ILA po stopnji 2 "/o 620 70”/« poslovnih najemnin 3.000 Sredstva prodaje hiš SLP 1.700 Skupaj : 98.500 25 % blokacija 3—8 - 22.328 Razpoložljiva sredstva 76 172 B- IZDATKI : V Gospodarske organizacije 44.747 Stanovanjske zadruge 8.000 Hišni sveti 5.000 Državljani 5.000 Politično teritorialne enote 13.425 Skupaj izdatki: 70.172 3. OBČINSKI CESTNI SKLAD A - DOHODKI : Presežek leta 1957 88.000 Deblokirana sredstva 1. 1957 1,078.000 Prometni davek zasebnikov 4,500.000 30% takse na vprežna vozila #.76.000 Skupaj: 5,942.000 B - IZDATKI: 40% blokacija sredstev 1,910.000 000 din SIP.AN 301 S. Gradnja mostu preko Ljubljanice 4,032.000 Skupaj 6,942.000 XXI. poglavje BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA LETO 1958 ?n .®rec*stva proračuna Obč. LO Ljubljana - Moste za leto 1958 bodo r '»ala 181,257.000 din. Zagotovljena bodo lz naslednjih virov: 1-Dohodki iz gospodarstva: Del proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu 27.088 Del proračunskih prispevkov iz osebnih dohodkov pavšalnih gospod, organizacij 9.350 Dopolnilni prispevki iz osebnih dohodkov gospodarskih organizacij 8.071 Prispevki iz dohodka komunalnih podjetij 5.500 V 000 din Skupaj dohodki iz gospodarstva 50.009 2.Dt>hodki od prebivalstva: Del proračunskih prispevkov iz osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih izven gospodarstva 9.042 Del dohodnine kmetijskih gospodarstev 4.234 Del dohodnine ostalih poklicev 20.760 Del občinskih doklad kmetov 6.692 Občinska doklada ostalih poklicev 7.500 Prometni davek zasebnikov 19.000 Občinski prometni davek 38.000 Davek na maloprodajni promet 1.900 Prometni davek od alkoholnih pijač 12.462 Občinske takse 800 Skupaj dohodki od prebivalstva Do hod ki drž. organov in zavodov ^•Ostali proračunski dohodki 5. 80% proračunski presežek 1957 ”• Posojilo iz obč. invest. sklada V 000 din 120.390 400 5.860 6.458 1.840 184.957 Skupaj proračunski dohodki: Sredstva proračuna se bodo v letu 1958 uporabila za sledeče namene: , V 000 din P Administrativni del proračuna *• Negospodarske Investicije Dotacije a) proračunu mestnega sveta ^1 zbirnemu računu za preprečevanje alkoholizma c) občinskim svetom *• Proračunska rezerva Skupaj proračunski izdatki 115.612 2.500 16.476 12.212 25.046 13.111 184.957 XXIII. poglavje družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku-", uradnem a,ku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja dalje, “tevllka: 01/1-1400/58. Datum: 18. aprila 1958. 321. lfte Podlagi 25. člena sintuin ob-1%, ,P|*,I iima-Mosle ter 1. in 'ih Predsednik občinskega ljudskega odbora: CIRIL FAIN, 1. r. 3. člen 8. "Prilu v ODLOK etunu občine Ltnhljana-Mosfe za leto 1958 i. Wo». v 1- člen p Zu ?^un občine Ljnbljann-Mo-%j 1958 s posebnimi prilo- Z i^odki 184.937,000 din 1‘r^i 'hi 184.957.000 din Znv^i^čune finančno samostojnih z ^''odki 53.227.000 din in • 69.782.000 din M«*" ».s«... .......... dohodki 16,555,000 din zaključni račun, kolikšen del pre-1 rini. .!ln® proračun, skladov . se/kn dohodkov nad izdatki, ki pre- 5.942.000 din ostane po vplačilu v sklad zu na- 5.942.000 din grade, gre v letu 1958 v posamezne druge sklade. _____________ Presežek dohodkov, ki ga finnnč- ,i -y„v finančno sumoslojnih no samostojni zavod ne doseže na iihViev ,uPnem znesku 16,555.000 način, določen v 1. odstavku tega *Wj. krijejo z dotacijami ob- člena, bo razdeljen z odlokom o zavodskega odboru. ljučnem računu občinskega Ijud- t Shodk?® ProrRf"n 'zilat^j bdatkoTnad dohndkl v gkega odbora Ljubljana-Moste zu leto 1958. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, veljata odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Ur. list FLRJ št. 14/53) in odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Ur. list LRS št. 16/56). 4. člen Predračune novoustanovljenih občinskih organov, ustanov in zavodov potrjuje svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora. 5. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju do ene četrtine letnega plana proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 6. člen Nove namestitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v pro- računu niso predvideni krediti, se lahko izvršijo gumo po poprejšnji pritrditvi sveta za družbeni plan in finance. 7. člen Za delno krjtje negospodarskih investicij bo občinski ljudski odbor najel dolgoročno posojilo v skupnem znesku 23,500.000 din. 8. člen Za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po proračunu za leto 1958 sme občinski ljudski odbor v primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov najeti kratkoročno posojilo do višine 20,000.000 dinarjev. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od I. januarju 1958. Ljubljana, dne 18. aprila 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Ciril Fain 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH Dohodki: 1. del 2. del 3. del 4. del 6. del 7. del Dohodki Dohodki iz gospodarstva . . . od prebivali tva .... Doliodki drž. organov in zavodov. Ostali proračunski dohodki . . . Proračunski presežek............. Dotacije........................ 50.0W.000 din 120,390.000 din 400.000 din 5.860.000 din 6.458.000 din 1.840.000 din Izdatki: Skupaj dohodki 184,957.000 din 1. del 2. del del del del del del del del 3. 5. 6. 7. 8, 9. 10. Prosveta in kultura Socialno varstvo . Zdravstvena zaščita Državna uprava . . . . Komunalna dejavnost Negospodarske investicije Dotacije................ Obveze in garancije . . . Proračunska rezerva . . 26.678.000 din 20.147.000 din 6.600.000 din 28.957.000 din 29.050.000 din 2.500.000 din 53.734.000 din 4.200.000 din 13.111.000 din Skupaj izdatki 184,957.000 din Finančno samostojni zavodi, ki n j. ..................... *'». dosežejo v letu 1958 presežek do- >emc|j,,ega zakona o proračii- hodkov nad izdatki s tem, da z ohz;" V)! .: , lsl' M ^ J V Uir1*" uspešno organizacijo dela dosežejo *uM<)S4 , 1 lJl|{*ski <)(*»,<>r Ljubija- večje dohodke, kot so s predraču- n 80j' občinskega zbora nom planirani, ali pa brez škode za •it ru ProlzvuJa’cev o*16 kakovost storitev oziroma proizvo- dov zmanjšajo planirane izdatke, razdelijo na ta način doseženi presežek dohodkov nad izdatki, kot bo ugotovljeno z zaključnim računom zavoda za leto 1958, tako da vplačajo: 1. v sklad zn nagrade največ 50% presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati eno dvanajstino zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1958, 2. v sklad za nadomestitev in izpopolnitev osnovnih sredstev ostali del presežka. Ce ima finančno samostojni zavod po odločbi o ustanovitvi še kak drug sklad, določi organ, ki odobri OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK 322. Na podlagi 29. člena temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci (Ur. list FLR| št. 26/54) v zvezi s 7. točko 43. čl. zveznega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) je občinski ljudski odbor Rudnik na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 7. junija 1958 sprejel ODREDBO o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev 1. Zaradi bolj intenzivnega in uspešnega zatiranja koradskega hrošča, ameriškega kaparja, rdečega pajka, češpljevega kaparja, jabolčnega zavijaču, Škrlupa, krompirjeve plesni in drugih rastlinskih škodljivcev, se na območju občine Rudnik odreja skupno zatiranje teh rastlinskih bolezni in škodljivcev. 2. Skupno zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev iz 1. točke te odredbe organizirajo in izvedejo na svojin območju splošne kmetijske zadruge ob sodelovanju lastnikov, posestnikov oziroma uporabnikov kmetijskih zemljišč ter na njihov račun. V hribovitih predelili, ki so za motorno tehnično opremo kmetijskih zadrug težko dostopni, izvedejo zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev lastniki sami, splošne kmetijske zadruge pa so dolžne pripraviti organizacijo zatiranja, preskrbeti lastnikom kmetijskih zemljišč pomoč v ročnih tehničnih sredstvih in kemičnih sredstvih za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev ter nadzorovati izvedbo akcij za zatiranje. 3. Kakšne varstvene ukrepe za zatiranje posumeAih rastlinskih bolezni in škodljivcev so dolžne izvršiti kmetijske zadruge oziroma lastniki kmetijskih zemljišč ter kdaj, kje in kako naj se ti ukrepi izvršijo. določi za kmetijstvo pristojni organ ObLO. Za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora določi po zaslišanju kmetijske zadruge tudi predele, na katerih morajo izvajati varstvene ukrepe lastniki sami. 4. Za storitve, opravljene po 2. točki zaračuna kmetijska zadruga posameznim lastnikom kmetijskih zemljišč nabavno vrednost kemičnih sredstev in dejanske stroške storitve s stroji (delovna sila, gorivo, amortizacija, režijski stroški). 5. Ce lastniki na območju, zn katerega je določil za kmetijstvo pristojni upravni organ ObLO, da morajo lastniki sami izvršiti varstvene ukrepe, teh ne storijo, ali ne storijo v pravem času ali ne no pravilen način, je dolžna izvršiti te varstvene uk-epe kmetijska zadruga na njihov račun. V takem primeru lahko računa kmetijska zadruga tem lastnikom polno ekonomsko ceno. STKAN MZ GLASNti} Izvrševanje vurstvcniii uk repov po tej odredbi nadzoruje za kmetijstvo pristojni orgari občinskega ljudskega odboru, 'la organ vodi o izvrševanju teli ukrepov tudi posebno evidenco. 7. Za kršitve predpisov iz I., 2. in 3. točke te odredbe sc uporabljajo določbe 3. točke 58. člena ter 6. in 7. točke 59. člena in (>0. člen temeljnega zakona o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci. 8. Ta odredba velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 05/2-1780/1 Ljubljana, 7. junija 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: France Sitar 1. r. 2. čen Dosedanja tarifna št. 9 se spremeni in se glasi: Tar. št. 9 — taksa na licitacije: Za pismene ponudbe na javnih dražbah (ofertalne licitacije) pri državnih organih in zavodih ter gospodarskih in drugih organizacijah, sc plača taksa od predračunske vrednosti posla, ki je na dražbi, in sicer: a) od vrednosti do 1 milijona dinarjev 500 din; b) od vrednosti nad 1 do 5 milijonov dinarjev 1000 din; c) od vrednosti nad 5 do 20 milijonov dinarjev 2000 din; č) od vrednosti nad 20 do 50 milijonov dinarjev 5000 din; d) od vrednosti nad 50 do 100 milijonov dinarjev 10.000 din; e) od vrednosti nad 100 milijonov dinarjev 20.000 din. ganizucije, državni organi in zavodi (Ur. list FLRJ št. 16-501/58) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Sentvid na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 26. junija 1958 sprejel 4. člen Kanalska pristojbina se plaW od 1. julija 1958. ODLOK o uvedbi kanalske pristojbine v območju občine Ljnbljanu-Sentvid 1. člen V območju občine Ljubljanft-Sentvid se uvaja kanalska pristojbina, in sicer za vse zgradbe ob cestah, ulicah, poteh in trgih, kjer jo že urejena kanalizacija. 5. člen e Ta odlok začne veljati od dne*' objave v »Glasniku«, uradnem ves' niku okraja Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbor® Marijan Jenko 1. r. 526. h 325. Na podlagi 2. in 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ št. 19/53), ki je bila spremenjena in dopolnjena z uredbo o spremembah in dopolnitvah te uredbe (Ur. list FLRJ št. 16/58), v zvezi z 12. členom uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) in 2. točke 26. člena stuluta občine, je občinski ljudski odbor Ljubljana-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 21. julija 1958 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloku o občinskih taksah Odlok o občinskih taksah z dne 14. julija 1956, objavljen v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 71/56 'z dne 14. septembra 1956, se spremeni in dopolni v naslednjem: 1. člen Dosedanja tar. št. 8 se spremeni in se glasi: Tar. št. 8 — taksa na reklamo: Za uporabo zidov, kioskov, streh, stebrov in drugih predmetov na javnih mestih se plača za namestitev izobešanje, pisanje ali slikanje reklam zaradi pridobitve materialne koristi za vsak kvadratni meter reklame po 10 din. najmanj pa 500 din letne takse za fčklame. Namestitev reklame se mora prijaviti z vlogo v dveh izvodih vsai 24 ur prej Llpravi za dohodke 01)1.0. Iz prijave moro biti razviden koristnik reklame, velikost in besedilo reklame, kraj namesti ve in število izvodov reklame. V kolikor je reklama v preteklem letu po 1. januarju še vedno nameščena, se plača ponovna taksa na reklame. Vsaka sprememba v vsebini reklame se mora ponovno prijaviti in plačati letno takso. Takso pobira občinska uprava zn dohodke pred namestitvijo reklame. Plačnik te takse je oni, v čigar korist je reklama. Opomba: Podjetju za plakatiranje pobirajo sama takse za reklamo in jo v prvih treh dneh vsakega meseca s seznamom o reklamah, ki so bile nameščene v preteklem mesecu, položijo pri občinski upravi zn dohodke. Slike in napisi, namenjeni za pospeševanje turizma, za pobijanje alkoholizma. za zatiranje bolezni ter za preprečevanje škode na ljudeh ali na splošni ljudski imovini, so oproščeni takse na reklamo. Objavej in propaganda družbenih organizacij v obliki letakov itd. so oproščene te takse. 2. člen Kanalsko pristojbino so dolžni plačevati neposredni uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov, ne glede, ali so v zgradbi splošnega _______ „„„ ____,.....t______ Takso po tej tarifni številki po- ljudskega premoženju, ali so v upra- rov in njihovih organov (Ur. ,vnl bere organ, ki razpisuje licitacijo yl hišnih svetov ali v zasebni lasti. FLRJ št. 52/57) je Občinski ljudsfl ob sprejemanju ponudb in jo mora , Neposredni uporabniki so_ luhko odbor Ljubljana-Siška na seji Na podlagi 2. točke 50. člena konu o občinskih ljudskih odbor1 (Ur. 1. LRS št. 52), 2. in 3. člena I. odstavka 6. člena uredbe o pra#1^ ljudskih odborov, da lahko predp1'" sujejo takse in prometni davek d list FLRJ št. 19/53 in št. 16/58) S 12. člena uredbe o pristojnosti ["L činskih in okrajnih ljudskih odj% ■ J* ul' v treh dneh po odpiranju pismenih državni organi, zavodi, gospodarske, činskega zbora in na seji zbora pfj -----n. —i—±- -vi.-_.i_- — • družbene in druge organizacije ter izvajalcev dne 14. julija 1958 spr<®Jf ponudb odvesti občinski upravi za dohodke obenem z obračunom pobranih taks. Za ustne javne dražbe sc taksa na licitacije ne pobira. zasebniki. 3. člen Dosedanji tur. št. 10 sledi tar. št. 11, ki se glasi: Tar. št. 11 — taksa na firmo: Vsaka pravna in fizična oseba, ki se na območju občine stalno buvi s katerokoli vrsto gospodarske dejavnosti, plača letno, in sicer: a) za izključno uslužnostno obrt 3000 din; b) za vse ostale obrti, gospodarske organizacije, banke in hranilnice, prodajalne proizvajalnih podjetij 20.000 din; c) za poslovalnice in prodajalne gospodarskih organizacij živilske stroke 3000 din; č) za trafike in kioske 1000 din. Poslovalnice, delavnice in prodajalne se smatrajo v smislu predpisa to tarifne številke za samostojne in se za vsako od njih posebej plača letna taksa na firmo. Taksa na firmo dospe v plačilo L januarja za celo koledarsko leto vnaprej in mora biti plačana do 15. februarja istega lcla v gotovini pri občinski upravi zn dohodke. Če je gospodarska dejavnost pričela po 30. juniju, se plača za dotič-no leto samo polovica letne takse zn firmo. Za leto 1958 velja rok za prijavo in plačilo 30 dni od dneva objavo tega odloka. V primerih, kjer ni zagotovljen minimalni osebni dohodek taksnega zavezanca, ga lahko Svet za družbeni plan in finance ObLO delno ali v celoti oprosti plačila te takse. 3. člen Kanalska pristojbina se plačuje na način in po tarifi, ki jo predpiše ObLO Ljubljana-Ccnter komunalnemu zavodu »Mesina kanalizacija« Ljubljana. 4. člen Kanalska pristojbina se plačuje od 1. avgustu 1958 dalje. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Franc "Pipan 1. r. ODLOK o spremembah in dopolnitvah odi* ka o občinskih taksah Odlok o občinskih taksah, jet na seji Občinskega ljudske? odbora Ljubljana-šiška dne 13. i11 ja 1956 in objavljen v »Glasnik"1 uradnem vestniku okraja Ljublj"11 št. 71/56 dne 14. septembra 1956-spremeni in dopolni tako, da sc "J1, govo prečiščeno besedilo glasi: ODLOK o občinskih taksah OBČINA LJUBLJANA-SI5KA 325. Na podlagi I. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52) v zvezi z 2. členom uredbe o cenah za komunalne proizvodo L SPLOSNE DOLOČBE I. člen Poleg občinskih taks, ki so prltl. pisune z odlokom o občinskih snh (Ur. list LRS št. 19/36), se hirajo na območju občine LjublJr' nu-SliŠka še občinske takse, predPj sune s tarifo k temu odloku. M) ibtai 2. člen Občinske takse, ki se po določbah tega odloku, so in storitve, ki jih uporabljajo go- dek občino, spodarske organizacije, državni organi in zavodi (Uradni list FLRJ št. 16-301/38) in 25. členu statuta občine je Občinski ljudski odbor Ljubija- , D....... na-Siška na seji občinskega zboru nih znamkah. Do izdaje novih in na seji zbora proizvajalcev dne 12. juniju 1958 sprejel 3. člen Občinske takse se plačujejo prej in to v gotovini ali nu v činskih taksnih znamk se upof ljujo na območju okraja Ljubil ODLOK uvedbi kanalske pristojbine v območju občine Ljubljana-Siška taksne znamke, ki jih je izdal J®! "v, OLO Ljubi ja na-okolica MLO glavnega mesta Ljubljano- 4. člen 1. člen ,1} 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 03/1-1893/1-38. Datum: 21. julija 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: France Sitar I. r. V ška se in sicer za ulicah in Določbe zakonu o taksah (l^r.'-;,ii:L mej*#*, »S a vse zgradbe oh cestah, < °" ure trgih kier ie že uvedena davkov in drugdi proračunski" A trgi". Kjer je zc uvedena |mdkov (Ur_ , RJ St 33/53)'|r T kanalizacija. 2. člen Kanalsko pristojbino so dolžni plačevati neposredni uporabniki primerno uporabljajo tudi gl‘i<.fl/ T činskih taks, če ni s tem od"’ Ž drugače določeno. K OBČINA LJUBLJANA-ŠENTVID 324. Nu podlagi 12. člena. 1. odstavka 15. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. I9'52). 38. a člena uredbe o spremembi uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Ur. list FLR I št. 30/34) in 2. člena uredbe o cenah stanovanjskih in poslovnih prostorov, ne glede ali so v zgradbi splošnega ljudskega premoženja, ali so v upravi hišnih svetov ali v zasebni lasti. Neposredni uporabniki so lahko državni organi, zavodi, gospodarske, družbene in druge organizacije ter zasebniki. 5. člen J. '"d Osebe, ki so po zakonu o ,V.‘ jr *■ ali s posebnimi predpisi višjV^fi žnvnih organov proste plačilu dr nih luks, so proste tudi obč* takse, predpisane po tem odi"1® 3. člen Kanalska pristojbina se plačuje na način in po tarifi, ki Jo predpiše Občinski ljudski odbor Ljubi iuun- 6. člen i^V1 ‘ Osebe, ki so plačale višj" j kot je predpisana v tarifi loku, imajo pravico do p<>vV'i., za komunalne proizvode in storitve. Center komunalnemu zavodu »Mestki jih uporabljajo gospodarske or- na kanalizacija«, Ljubljana. ranV, Povračilo se izvrši v sn,is.l.l.(,vf vodila o povračilu in prek"! ^ij nju pomotoma ali preveč l,lj*|#(l" dohodkov proračunov i" s (Ur. I. FLRJ št. 38/57). časnik »nun 303 „ , 7. člen /a *zvrševanje tega odloka skrbi strezni organ občinskega ljudske-!ja '"obora, kontrolo nad plačili pa finančni organ občinskega 1 jud- T 8. člen v 1 a odlok velja od dneva objave ok ’9*asn>^n«, uradnem vestniku 0,raja Ljubljana, uporablja po se Prvega dne naslednjega meseca Po objavi. II. TARIFA štev. 1: lje !nksa na vloge, pritožbe, odločbi,!" Potrdilu, ki so naslovljene na (Kan. ' ljudski odbor, njegove or-'{j c> urade, proračunske zavode in «»cno samostojne zavode, ki i rovljajo upravne zadeve oziroma, rešujejo ali izdajajo. ua vloge 20 din; P) Ha pritožbe 90 din; c' na odločbe: aa) o dovoljenem podaljšanju poslovnega časa v gostiščih za ves večer 2000 din; l>b) o dovoljenem priložnostnem točenju alkoholnih pijač 3000 din; cc) za vsako drugo odločbo, razen za odločbo po tar. št. 3, 4 in 10 te tarife v. 75 din. jf| j' za vsako potrdilo 50 din. 1 r-'a prireditve ol« praznovanju od K, 8v,e priznanih praznikov se taksa °j tarifni številki ne pobira. I ‘«r. štev. 2; laksa tVV‘Ks.n za P°t uslužbencev občin-6jif’n ljudskega odbora izven uraduj Prostorov se plača, kadar pot TE'*roči stranka, razen zn ureditev )0l,.v jV°njskih zadev in drugih za-‘P (°v vrednosti 10.000 din, ne gle-8 Število uslužbencev: r-a pregled stavbišča ali pro-za napravo stavhišča 200 din; irJ' za pregled zgradbe ali posuto/'?'h prostorov zgradbe, du bi se 1 10 uporabno dovoljenje: „ "1 pri pregledu do 5 prosto- f°Y lOO din; 10 pri pregledu od 6 do 20 •'"'štorov 200 din; - c) Pri pregledu nad 20 prosto-3>v 500 din; Zil vsako pot izven uradnih Iftk°V v ‘Iruprih zadevah 100 din. o .j su si- plača na vlogi, s kate-'V "'.zreči stranka pot uslužben-Polee taks po tarifni številki ’■ te. š'a odloka. i 'Ur. ikt ?• štev. 3: ]-"sa za odločbo, s katero ohčin-odbor, njegovi uradi in M,' 'zuV° Polo 35 din; (i(1 Vs«ko nadaljnjo polo 25 din; lil *e Potrdi samo podpis, se ‘Uti 25 din takse za potrditev 4i. i. ;)|'llt<'ga podpisa in pečata; ^ 2)q 1‘olftlitev cenitve posestva V o' plfUtev kopirnega načrta j ru ol)l’'inskem ljudskem odbo- 'i. jtSkfSf si? k"®ir',n,e - 1 Žov^°*r