51. številka SLOVENSKI NAROD. Izhaja VBak dan zvečer, izimši nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vs t ro-o ge v sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za> jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa s» po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobč vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 50 „ „ Četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vae leto ... .... 15 gld. — kr. . pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 ,, — „ 0 jeden mesec.......I „ 40 „ B4F"~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravu titVO ppStoV, Naroda*4. Iz državnega zbora. Na Dunaj i 27. februvarja. Danes pričela se je generalna debata budgetna. V obče se more reči, da se ni v današnji prvi seji dogodilo nič posebnega Zanimivo je govoril poslanec vitez Javvorski in poslanec Lienbacher prouzroči! je nekaterikrati radost. Sicer pa se je skrbelo za dolgočasnost. Galerije so bile slabo obiskane, isto tako lože. Seja pričela se jo ob 11. uri 25 minut. Navzočni so ministri: grof Taaffe, grof Falkenhavn, vite« Dunajewski, grof \Veisersheinib, baron Pražak, pl. Gautseh, marki Baquehem, grof Schbnborn in minister Zaleski. Mej govornike v generalni debati upisalo se je razen onih, ki sem jih že zadnjič navel, še veliko število druzih poslancev , mej njimi, contra : poslanec Carneri, Lienbacher, Vašaty, Plener, Tttrck, HerbBt, Engel i. dr.; pro: Popovvski, Liechtenstein, LISTEK Pretepi n. (Ruski spisal J. S. Turgonjov, preložil Iv. Gornik.) I. (Dalje.) Kister plesal je do onemoglosti. Lučkov ni ostavil svojega kota, mrščil obrvi, poredkoma skrivno pogledoval Mašo — in srečavši njene poglede takoj dajal svojim očem ravnodušen izraz. Maša plesala je trikrat s Kisterjem. Naudušeni mladeneč vzbudil je njeno zaupanje. Govorila je precej veselo ž njim, a pri srci bilo ji je tesno. Lučkov jo je zanimal. Zazvenela je mazurka. Častniki začeli so skakati, teptati s podpetniki in odmetavati s plečami epolete; tudi civilniki teptali so s petami. Lučkov se ves čas ni ganil s svojega mesta in sledil je leno z očmi za migajočimi pari Nekdo potegnil ga je za rokav . . . ozrl se je. Njegov sosed kazal mu je Mašo. Stala je pred njim ne prizdignivši oči in ponujala mu roko. Lučkov pogledal jo je začujeno, potem snel ravnodušno suknjo, vrgel klobuk na tla, negotovo preril se mej stolami, prijel Mašo za roko Poklukar, Klun, Vitezič, Vošnjak, Hren, Ferjančič, Pfeifer, Gregorec i. dr. Na dnevnem redu je: 1. Dopolnilna volitev v odsek železnični na mesto poslanca dr. Kathreina. Izvoli se poslanec g. prof. Šuklje. 2. Poročilo odseka budgetnega o državnem prometu za finančno leto 1889. Generalni poročevalec je dr. Mattuš. Prvi govori poslanec Carneri (proti). On kritikuje iu presoja vse mogoče. Zlafti mu je v porabo vojaštvo. Po pravici pravi, da so okolišine prisilile tudi našo državo v to, da si hrani ogromno silo vojaško, napravljajoč državi toliko stroškov. Dobro, pravi, to fizično silo trebamo v svojo ohranitev, a naj se jej da vsaj jednotnost, celota h tem, da se uvede občen jezik vojaški — to je nemščina. To je jedini jezik v Avstriji, ki se more v to porabiti. Nemci sicer ne usiljujejo jezika svojega nikomur iu puste vsakemu narodu svoje pravice. (!) Jedini narod nemški, ki grmanizuje, je narod pruski, to je narod, ki je nastal iz ponemčenih Slovanov. Pripoveduje tudi o nekem vojaku, katerega je poklicalo Ljubljansko sodišče kot pričo k obravnavi. Ko se ga poklice po imenu, oglasi se vojak zbog svoje navade: „hierM. Predsednik sodišča pa mu velf, da se govori tu le po slovenski ter se mora oglasiti po slovenski. O.rneri strašno obžaluje tega ubogega vojaka in kliče vse mogoče ministre v pomoč takim dogodjajem. Potem se loti ministarstva justičnega. Vprašanje šolsko mu tudi ne da miru. Vlada, pravi, pripravlja neko modifikovanje Sol, kar mu nikakor ne diši. On pravi, da Želi njega stranka svetlobe, torej napredka, a nasprot niki hrepene po temi — tu misli zlasti Liechten-KteiiiM in druge. Potem govori poslanec vitez Javvorski (za). Misli so mu jako urejene in z zanimanjem poslušamo njegove besede. Promet državni, pravi, bodemo odobrili, zaradi tega, ker je potreben. Sploh prisoja vladi mnogo napredka in trdi, da imamo letos res lep dobiček v financah, to je, da smo brez deficita. No, prav lepo to. Naloga pa je državi, da se zlasti poprime — in se dal v krog brez skakljanja in teptanja kakor nehote* izpolnujoč neprijetno dolžnost . . . Maši bilo je srce silno. — Čemu vi ne plešete? vprašala ga je ko- nečno. — Nesem ljubitelj plesa, odgovoril je Lučkov. Kje je vaše mesto? — Ondu-le. Lučkov pripeljal je Mašo do njene mize, mirno se ji poklonil, mirno odšel v svoj kot ... a veselo pretakala se je v njem kri. Kister prosil je Mašo na ples — Kako Čuden je vaš prijatelj l — On vas jako zanima . . . rekel je Fedor Fedorovič hudomušuo stisnivši svoje sivkaste in dobre oči. — Da ... on mora biti jako nesrečen. — On nesrečen? Iz česa vi to sklepate? In Fedor Fedorovič se je zasmejal. — Vi ne veste ... Vi ne veste .... Maša je resno zmajala z glavo. — In kako naj bi vedel . . . Maša je zopet zmajala z glavo in se resno ozrla na Lučkova. Avdej Ivanovič opazil je ta pogled, zmajal neopazno z ramama in odšel v drugo sobo. vprašanja gospodarskega. Tu je premnogo posla. Gospodarske razmere so v Avstriji jako slabe. Pridelki neso već taki, kakor so bili oni čas, ko se je po njih določeval davek zemljiški. Da tudi industrija živi le o poljedelstvu. Vladi je govornik v obče jako laskav. Poudarja zlasti, da ravna vlada pametno, ker jej je v mislih zlasti davek indirektni. Državni dohodki so se zlasti po novi postavi špi-ritni pomnožili, umestno je torej, da minister finančni spolni svojo obljubo. Dunajevvski je namreč obetal, da bode ziajšal bude davke, ako se postava omenjena res obnese. Govornik opominja ministra na to obljubo. O Galiciji sami govoreč, pravi, da so tu res žalostne razmere. Dežela je imela zadnje čase premnogo stroškov in je nenavadno opešala. Treba vse-kako, da se tu pomore. To se doseže le, če se določi del dodatkov za izdatke produktivne. Omenja tudi fakultete medicinske na vseučilišči Lvovskem. Minister naučni je ti stvari sicer jako prijazen, a to nam ne zadostuje. Ljubši nam je kategorični da — ali — ne, kakor pa puhla prijaznost. K ministrom obrnjen pravi: Gospodje ministri! Mi Vam damo budget, pazite, da si pridobite tudi zaupanje naše. (Obča pohvala na desnici.) Poslanec S c h a r s c h m i d (proti) polemizu je na vse strani, a ne pove nič jedrnatega. On želi, da bi preprečila vlada vsako narodnostno gibanje slovansko. Najprvo obdela po ovoje Čehe, potem se loti še nas Slovencev. Čudno se mu zdi, kaj mi iščemo na nižjem Štajerskem in Koroškem. Pravi, da tam rujemo in nemir napravljamo. Opozarja celo na oni list pastirski škofa Goriškega in druzih. Hvali z gorkim i besedami liberalizem (nemški seveda) in je srečen, da so še nemški kraji v Avstriji, kamor še ni seglo protiliberalno rovanje. Nazadnje si olajša srce v svetem zagotovilu, da se bodo bojevali Nemci v Avstriji neutrudno za svoje pravo. — No, bog s taboj, mi ne stavimo orožja. Za njim govori Mladočeh poslanec dr. He-rold (za). Z zanimanjem ga poslušamo. Z ostrimi besedami pobija zlobne napade poslanca Carnerija in Scbarschinida na Slovane. Krepko brani tudi nas Slovence. Govornik pravi, da si moramo zlasti mi III. Minulo je nekaj mesecev od tega večera. Lučkov ni bil ne jedenkrat pri Perekatovih. Zato pa jih Kister precej Često posečal. Nenila Makarjevna ga je oljubila, a ona ni privlačivala Fedora Fedoroviča. Maša mu je ugajala. Kot neizkušen in neizgovorivši se človek nahajal je veliko zadovoljstvo v menjanji čustev in mislij in veroval je dobrodušno v možnost uzvišene in zadovoljne družbe mej mladim možem in mlado devojko. Nekdaj pripeljala ga je trojka sitih in čilib konj k domu g Perekatova Bil je poleten, otohel in vroč dan. Nikjer niti oblaka. Sinjevost neba zgoščala se je na obzorji tako, da je bilo videti kakor viharen oblak. Dom, katerega je g Perekotov napravil za letno življenje z običajno stepno previdnostjo, bil je z okni obrnen naravnost proti solncu. Nenila Makarjevna ukazala je zjutraj zapreti vse oknice. Kister ustopil je hladno v polumračno sobo za goBte. Svetloba polegla je v dolgih črtah po tleh in v kratkih in pogostih lisah po stenah. Obitelj Perekatovih vsprejela je laskavo Fedora Fedoroviča. Po obedu odšla je Nenila Makarjevna v svojo spalnico, da se oddahne; g. Perekatov namestil se je v sobi za goste na divan ; Maša je sedla k oknu za vezalni okvir, Kister njej nasproti. Maša našlo- Slovenci vsako najmanjšo stvarco v zmislu narodnem s trudom in muko priboriti. Tlači se nas in uničuje neusmiljeno, zlasti v nekaterih pokrajinah. Očita pošteno nasprotnikom našim, očita tudi vladi vse krivo. Budget se dovoli, ker je neizogibno potreben. Potem govori, zadnji v današnji seji, poslanec Lienbacher (proti). Precej ostro poprime se desnice. Očita jej, da nema nobenega programa, vsaj javnega ne; a program tihi nema vrednosti in se preminja konstantno. Stranki delujoči treba je programa javnega. Najboljša in najčestitljivša stranka mu je seveda nemško-konservativua. Ona ima določen, jasen program, po katerem strogo deluje. Vlada treba večine silne, stranke s programom in ker je njegova stranka v tem izgled , ponuja jo, kakor krošnjar, vladi. Govori tudi o vprašanji šolskem po svojem znanem programu. Nemškim strankam v zbornici svetuje, naj se zjedinijo s stranko nemško-konservativno, uničivši seveda svoje posebne načrte in želje. Prihodnja Beja jutri ob 11. uri dopoludne. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 1. marca. V taboru nemških liberalcev je zavladala ve lika poparjenost, ker je ogcrNkl minister deželne brambe obljubil, da bodo ogerski jednoletni prostovoljci smeli napraviti častniški izpit tudi v ma-djarščini, hrvatski pa v hrv&tščini. Seveda bodo morali dokazati, da so tudi dovolj vešči v nemščini. S tem se bode razrušila jednotnost vojske, kriče nemški listi, ne bode dolgo, pa bodo častniki le za silo lomili nemščino. Tudi v druzih ozirih bode slabše. V strokovnih vedah bodo častniki slabše podkovani, ker jih ne bodo več izpraševali nemški strokovnjaki, a domačini, ki Beveda neso tako vešči v vojaških vedah, kakor sinovi kulturnega nemškega naroda Pa to bi še prestuli, če Madjari delajo izpite v materinščini, a se hoče ta olajšava dovoliti tudi Hrvatom, ki so Slovani. S časom bodo pa še take ola šave dovolili?) Čehom, Poljakom, Slovencem, Rusinom in Srbom v Bosni. Tako bodo polagoma Nemci zgubili vse pred pravice. Posledica tega pa utegne biti, da se bode še nazadnje od nemških častnikov zahtevalo znanje jezikov tistega polka, pri katerem služijo, tako da bi Nemci ne imeli več uobenih predpravic niti v vojski. Vnaiije države. Vojni minister arbski je zaukazal, da morajo subalterni častniki, ki neso pahajali vojaških akademij, dovršiti devetmesečni kurs o pijonirski službi in praktičnej fortifikaciji. ItiimiiiiHki konservativci bi radi prisilili ministre njih stranke, da bi odstopili in prouzročili vsaj delno ministersko krizo. Ko bi se pot- m vlada popolnila tako, da bi bili le nasprotniki konservativcev ministri, bi je ložje pobijali. Konservativni ministri pa ne marajo odstopiti. V tem zmislu so se izjavili na shodu konservativcev. Če konservativna stranka ne odjenja od svojega zahtevanja in bode nehala podpirati vlado, bode prišlo do mini-sterske krize ali pa bode vlada razpustila zbornico. Poslednja poročila, katera je dobila vlada italijanska, slikajo položaj v MaBsavi jako ugodno. Letos ni pričakovati več boja, ker se kmalu začne deževje. Abesinci imajo dovelj druzih sovražnikov in torej ni misliti, da bi napali italijanske posadke. Soanski in Gožemski kralj ter sudanski derviši prete Abesiniji. Prvo delo novega francoskega ministra notranjih zadev Constansa je bilo, da je odstavil poslanca Gilly-ja od merstva Nimeskega. Poslanec Gdly se je hudo zameril raznim republičanom, ker je bil razkril njih sprijenost, kako se so dali podmititi od Židov, da neso podržavili železnic Zato je nova oportuniatična vlada hitela odstaviti ga. Na bavarskem nastal je hud prepir mej katoliško in protestantsko duhovščino. Monakovski nadškof je izdal pastirski list proti mešanim zakonom. V tem listu posebno naglasa, da se morajo otroci iz tacih zakonov izgojevati v katoliške) veri. Poslednji čas so se jako pomnožili mešani zakoni na Bavarskem. V Monakovem je na leto kacih 8000 porok in mej temi je gotovo nad 1800 zakonov, ki se sklenejo mej katoliki in protestanti. V največ slučajih se pa otroci odgajajo v protestantske) veri. Proti temu pastirskemu listu je hudo protestoval protestantski konzistorij v Monakovem. Sedaj se pa po listih bije huda borba. Vlada se za to Btvar ne briga, zmatrajo za notranjo cerkveno zadevo. Prusku zbornica je zavrgla predlog Windt horstov zastran nadzorovanja verskega pouka. Proti predlogu so glasovali vsi poslanci izvzemši katoliški centrum. Predlog je dobro zagovarjal Windthorst. Pobijali so ga najbolj konservativci, mej drugimi tudi naučni minister GoBsIer in Stoeker. Ministru se zdi predlog nepotreben, ker veronauk ufte učitelji, kateri so izpitani vpričo škofijskih komisarjev. Ko je on nastopil je bilo 2200 duhovnikov izključenih od verskega pouka, sedaj jih je pa le 190. Vlada tudi sama gleda, da se dobro poučuje veronauk. „Matica Slovenska". LXXXIF. odborova seja v sredo dne 20. febr. 188». (Konec.) Od zadnje seje, t. j. 17. oktobra 1888, pristopilo je društvu na novo 78 članov, in sicer 3 usta-novniki (izmej letnikov) in 75 letnikov, namreč: A. Kot ustanovniki: Dr. Hudnik Matija, odv. koncipijent v Ljubljani; Tabor o. Rupert, kapucinski gvardijan na Reki; Žužek Franc, c. kr. inženir v Kranji. B. Kot letniki: Kosovel Anton, c Ur. rač uradnik v Trstu; Paternost Dragoslav, c. kr. rač. uradnik v Trstu; Skrabec Bogdan v Trstu; Košmelj Luka, posestnik v Železnikih ; Porenta Gašpar, bogo-slovec v Ljubljani; Robida Ivan, magistr. oficijal v Ljubljani; Kruleč Ivan, mestni učitelj v Ljubljani; Kacin Josip, posestnik v Ćrešnjevku; Povše Henrik, bogoslovec v Ljubljani; Kaliater Vekoslav, trgovinski uradnik v Trstu; Wartho Julij, duhovnik pri sv. Antonu v Trstu; Kavčič Josip, c. kr. poštni uradnik v Trstu; Šorli Anton, kavarnar v Trstu; Zebokin Mihael, c kr. rač. uradnik v Trstu ; Žitko Franc zasebnik in posestnik v Trstu; Svetina Anton, c. kr. notar na Vranskem; Butalič Jakob. c. kr. sod. kan celist v Radovljici; Bele Ivan, mestni učitelj in posestnik v Ljubljani; Petrovčič Franc, župnik na Trati; Trtuik Franc, dež. blag. kontrolor in posestnik v Ljubljani; Omejec Ferdinand, dež. blagajnice oficijal v Ljubljani; Goestl Franc, cand. med. na Dunaji; Jereb Ivan, c. kr. uradnik v pravosodnem ministerstvu na Dunaji; Ozmec Josip, bogoslovec v Mariboru; Munda Janko, bogoslovec v Mariboru; Mulaček Franc, trg. pomočnik v Ljubljani; Balon Ivan, c. kr. vinorejski komisar na Ptuji; Furlani Ludovik, c. kr. rač. uradnik v Trstu; Novak Josip, kapelan na Krki; Belec Anton, posestnik v Št. Vidu; Vole Anton, župnik v Št. Vidu; Zaletel Leopold, kapelan v Mengiši; Kramberger Franc, Logar Raj- mund, Pavlica Andrej, Primožič Josip, Roječ Ivan, Šašelj Milan, Tomšič Josip, Valentinčič Ignacij, Vuga Alojzij, Kosec Josip, bogoslovci v Gorici; Kačar Ivan, kapelan v začasnem pokoji na Dovjem ; Kosovelj Anton, učitelj v Dutovljah; Dolinar Mijo, trgovinski družnik v Veliki Dolini; Stuhec Rudolf, privatni uradnik v Ljubljani ; Drobnič Jurij župan in posestnik v Sodrašici; Milic Ludmila, lastnica tiskarne in posestnica v Ljubljani; "VVeiglein Henrik, c. kr. okrajni glavar v Krškem; Fazan Rudolf uad-gozdar v Kamniku; Klcmenčit Mihael, kapelan v Crnomlji; Marolt Frane učitelj na Brdu; Duffe Ivan, I. mestni inženir v LjubljaDi ; Rozina Anton c. kr. sodn. avBkultant v Ljubljani; Marolt Avgust, gla-sovirar v Ljubljani; Ozimek o Evstahij, frančiškanski provincijal v Ljubi jaai; Knjižnica c. kr. gimnazijska v Beljaku; Suša Ivanka, zasebnica v Patras na Grškem; Dular Frani', učitelj vSemiČi; Premer Ignacij, posestnik v Metliki; Šola ljudska v Semiti; Roš Ferdinand, veleposestnik v Hrastniku; Sujevec Karol, železniški uradnik v Hrastniku ; Janžek Edvard, župnik pri sv. Marjeti; Smole* Jakob, župnik pri sv. Miklavži; dr. Stor F., odvetnik v Ljubljani; Omersa Ivan, trgovec v TržiČi; Jeleuec Ivau, trgovec vTVžiči; Sattler Josip, župnik pri sv. Križi pri Mariboru; Km>>t Andrej, učitelj v TržiČi; Zoreč Ivan, župnik v Mengiši; Zamik A., odvetnikova vdova v Ljubljani; Kocbek Davorin, c. kr. notar v Marnbergu; Lekše Franc, kapelan v Marnbergu; Žmave Jurij, župnik v Remšniku. Prošnje za podaritev založnih knjig reševala je Matica v zadnji dobi popolnoma po odborovem navodu. Prosili so pa za knjige: Šoli v Goricah in Ća tež i; orgljarska šola v Ljubljani, vodstvi Alojzi-jevišča in MarijanišČa; provincijal Ozitnek za frančiškanska zavoda v Gorici in Kamniku; šole v Cirknici, na Cvenu, v Ribnici in pri Sv. Križi poleg Maribora ; Jugoslavenska akademija in vodstvo obrtne strokovne šole v Ljubljani. Knjižnica je narastla v zadnji dObi za 92 knjig, zvezkov, časopisov in zemljevidov; 17 vsled daril in 75 po zameni večinoma slovenskih, čeških in ruskih, deloma pa tudi hrvatskih, srbskih, bolgarskih, angleških in nemških. Predsednik svetuje gospodom iz agitaci jskega odseka, kako naj bi skupno pospeševali zanimanje za „Slovensko Matico" po dopiBih v slovenske časnike. Nato vzame odbor še nekaj manj važnih tekočih zadev iz tajnikovega poročila na znanje, in ko izvoli mesto izatopivšega arosp. prof. PleterŠnika v odbor za zgradbo Vodnikovega spomenika gosp. ravnatelja Šubica, zaključi predsednik ob polu osmi uri skupščino Domače stvari. — (K državnozborski volitvi v skupini mest Maribor in dr.) javlja „Slovenski Gospodar" : "Volilcem, ki ne dado svojega glasu gosp. dr. KokcoBchineggu pri volitvi poslanca v drž. zbor, za mesta Maribor in dr., napove se konservativni kandidat v dan volitve. Dobro bode, Če pojde veliko uaših volila;v na volišče. Nam se dozdeva, da bi dobro bilo, ko bi se bilo za to volitev ven-der nekoliko več storilo. Dasi ni pravega zaupanja, nila se je z lahko s prsmi ob okvir ne odkrivši ga J in podprla glavo z rokama. Kister začel ji je nekaj razkladati. Poslušala ga je brez zanimanja, kakor bi nekoga pričakovala, zdaj in zdaj pogledujoč otca — in najedenkrat stegnila je roko. — Poslušajte, Fedor Fedon.vič ... a govorite tiše . . . papa je zaspal. V istini zaspal je gosp. Perekatov po navadi na divanu, povrsivši glavo in nemnogo odprši usta. — Česa želite ? vprušal je radovedno Kister. — Vi se mi bodete smejali. — Oprostite! . . . Maša povesila je glavo, tako da je le vrhnji del njenega obraza ostal nezakrit z rokama, in vprašala poluglasno, ne brez zadrege Kisterja: čemu nikdar ne pripelje saboj g. Lučkova ? Maša ga ni omenjala prvikrat po plesu . . . Krister je molčal. Maša pogledala je bojazljivo izza prekrižanih prstov. — Ali vam morem odkrito povedati svoje mnenje? vprašal je Kister. — Čemu ne? razume se. — Meni se zdi, da je Lučkov na vas napravil velik utis! — Ne! odgovorila je aMaša in se sklonila, kakor bi hotela pobliže pogledati uzorec. Ozek, | zlat trak svetlobe legel ji je na lase: — ne . . . no . . . — Kaj no? rekel je Kister z nasmehom. — Veste, rekla je Maša in hipoma dvignila glavo, tako da ji je trak prišel premo na oči : — veste ... on . . . « — On vas zanima . . . — No . .. da. . . rekla je Maša pretrgano, zardela, odvrnila glavo nekoliko na stran in v takem položaji jela govoriti: — on ima nekaj takega . . . A vi se mi smehljate, pristavila je na jedenkrat hitro ozrši se na Fedora Fedoroviča. Fedor Fedorovič se je le malo smehljal. — Jaz vam pripovedujem vse samo, kakor se mi dozdeva: nadaljevala je Maša: — vem, da ste moj . . . (hotela je reči „prijatelj") dober znanec. KiBt^r se je poklonil. Maša je obmolknila in mu hitro ponudila roko. Fedor Fedorovič stisnil je spoštljivo konce njenih prstov. — On mora biti velik čudak, opomnila je Maša in se zopet oprla ob okvir. — Čudak? — Da on me zanima kot čudaki pristavila je hitro Maša. — Lučkov je — blag znamenit človek, dejal je resno Kister. — Pri nas v polku ga ne poznajo, ne cenijo, vidijo na njem samo Blabo stran. Sicer je čuden, trd, nestrpljiv, a srce ima dobro. Maša poslušala je pazno Fedora Fedoroviča. — Pripeljal ga boia k vam. Rekel mu bom, da se mu vas ni treba bati, da je smešno, ker se ogiba. .. Rekel mu boia .. . 0! da jaz že vem kaj reči ... To je, vi vender ne mislite, da bi jaz . . . Kister bil je v zadregi. Maša istotako ... — Da, konečno, da vam on samo . . . ugaja . . . — No, seveda, koliko mi jih ugaja. KiBter pogledal jo je hudomušno. — Dobro, dobro, rekel je z zadovoljnostjo na obrazu : — pripeljal vana ga bom . . . — Pa no . .. — Dobro rečem vam, vse bo dobro. . . Bom že vso opravil . .. — \i ste . . . opomnila je z nasmehom Maša in mu zapretila. Gospod Perekatov je zazeval in odprl oči. — A, zdi se mi, da sem zaspal, izgovoril je začujen. To vprašanje ia začujenje ponavljalo se je vsak dan. Maša in K.ister jela sta govoriti o Schil-lerji. (Dalje prib.) da bi prodrli, bi vender dobro uplivalo na volilce, ko bi naša stranka nekoliko odločneje stopila na volišče in se živahneje poprijela volilne borbe. — (Dopolnil avolitev v držav ni zbor za istrska mesta ia trgovsko zbornico v Rovi nji) pričela je danes. Danes volijo mesta: Kastav, Volovsko, Lovran, Moščenice, Lošinj Veliki in Mali, Cres, Pulj, Vodnjan, Plomin, Labin, Pazin, Vižinada, Buje, Motovun, Umag, Čitanova, Milje, Izola, Buzet, Rovinj, Koper in Poreč. Trgovska zbornica voli dne 4. t. m. — ( V b ud ge tn i debat i) prišel je izmej poslancev slovenskih prof. Fr. Š u kl je na vrsto. V pet četrt ure trajajočem izvrstnem govoru pobijal je razne napade na Slovence in risal naše stanje. Dokazoval, da se moramo kranjski in štajerski Slovenci brigati, kaj delajo naši bratje po družili pokrajinah, zlasti na Koroškem in jim pomagati z vsemi silami. Navaja naučnega ministra besede, s katerimi je priznaval napredek mladine na gimnaz ji Ljubljanski, kjer se je poučni sistem, da se vsaj nekoliko ozirajo na slovenščino, popolnoma obnesel, ter zahteva, da se isti „modus" uvede tudi na druzih gimnazijah po Slovenskem, v Celji, Gorici, Mariboru. Profesor Šuklje omenjal je tudi, da Tirolski jednostransko prednost dajo pri poslo-pijskem davku, ki potem druge kronovine, kakor Štajersko in Kranjsko hujše zadeva. Pritoževal se je, da se Kranjska zanemarja in da se je poslednja proklamacija cesarjeva v Celji objavila samo v nemškem jeziku. (Cujte ! na desni.) Glede* Koroške je tožil, da sodniški uradniki slovenski ne znajo in se slovenščine nalašč nečejo učiti. Res, da nam je levica dala člen 19., a kakor ga je izvajala, ni niti papirja vreden, na katerem je tiskan. Prof. Šuklje govoril je tako vrlo,1 da) je unel poslance, ki so ga okolu in okolu stoje in sede pazno poslušali, mu često pritrjevali in ploskali, po končanem govoru pa od vseh stranij čestitali. Govor priobčimo prihodnjič po Btenografskem zapisniku. Včeraj zvečer ob VaS. uri bila druga seja. — (Za zgradbo „Sokolskoga doma") obljubila sta znana rodoljuba gg. Križaj in Medica v Št. Petru na Notranjskem darovati takoj, ko bode rešeno vprašanje glede stavbenega prostora, vagon stavbenega lesa. — Tudi g. Jurca, trgovec in posestnik v Postojini, o katerem smo že poročali, da je obljubil darovat težak voz desek, raztegnil je svojo obljubo tako, da hode poklonil vagon stavbenega lesa — Slava vsem trem zavednim rodoljubom. — (Volilo.) Dne 17. t. m. umrla je posest-nica g. Lucija Vidic volila je tukajšnjemu Elizabe-tišču 10O gld. — (Osobne vesti.) Gom. Ignacij Ma ho r-čič, zdravnik v Mokronogu, preseli se na Krško, kjer je pred leti že bival. — Poročil se je v Novem Mestu gosp. Makao Brunner z gospodično Franjo Kovačičevo. — Umrla je v Novem Mestu dne 27. februvarja gospa Marija Me hora v 76. letu dobe svoje. — (Odlikovanje.) Upravitelj ekonomata pri finančnem ravnateljstvu v Trstu, Ant. de Pita, dobil jo naslov in značaj računskega svetnika. — (Duhov niške preme mbe.) Gosp. Miha S trase k, župnik pri sv. Antonu na Pohorji, dobil je župnijo sv. Janeza na Peči. Umrl je umirovljeni župnik g. Anton Srednik. — (Okrajuih bolnišničnih blagajnic za zavarovanje delavcev) bode na Kranjskem 16 in sicer: v Postojini, Kofievji, Krškem, Kostanjevici, Kranj i, TržiČi, Škofjiloki, Ljubljani (mesto), Ljubljani (okolica), Vrhniki, Litiji, Logatci, Radovljici, Novem Mestu, Kamniku in Črnomlji. V zmislu § 31. dotičnega zakona imajo gospodarji do 1. aprila t. 1. naznaniti vse osobe, ki so pri njih v službi in imajo dolžnost zavarovati se. — (Popravek.) Uredniška opomba v predzadnji številki našega lista, da bi matičnih sej poročila prihajale še le iz druge roke, ni utemeljena, zaprošeni smo od matičnega predsedni-štva objaviti sledeče pojasnilo: Upravništvo „Matice Slovenske" postopa strogo po odborovem navodu. Odbor „Matice Slovenske" je že pred dalj časom sklenil, da se imajo izpiski iz s«*j objavljati v „Slov. Narodu" in „Slovenci". Ker se pa od upravništva ne more zahtevati, da bi nalašč v ta namen skrbelo za duplikate (tudi to se je pri krajših sejah že zgodilo, toda le uredništvoma na ljubo) sklenil je odbor, da se imata časopisa z rokopisi vrstiti. Vkljub temu naroči upravništvo za vsak slučaj posebej oni tis- karni, ki je za rokopis na vrsti, naj skrbi za to, da izroči drugi tiskarni pravočasno odtisek. Ako se to ne zgodi vselej, ni kriva temu Matica ; za to ne more biti odgovorno upravništvo Matice. — (Ples kluba slovenskih biciklist o v.) Kakor se po sedanjih razpravah razvidi, bode ples Slov. biciklistov sijajen in prištevati bode mej elitne plese našega mesta. Zanimanje je Bplošno, ker je namen na korist mestnim ubogim hvale vreden in plemenit. Klub Slovenskih biciklistov pridobil si je v krat em času priljubljenost našega občinstva, prvikrat h priredbo sijajne dirke na čast gostom prigodom 251etnice „Sokola", in zdaj s priredbo pleBa v dobrohoten namen. — To mlado društvo lepo napreduje pod vodstvom svojega vrlega predsednika dr. Gregoriča. — („SI avčeva maskarada") obeča biti tudi letos sijajna, ker se vsestransko delajo priprave. Odbor prosi vse one, ki bi se radi udeležili te veselice, pa še neso po pomoti dobili vabila, da blagovolijo oglasiti se pri društvenem predsedniku gosp. I gn. V al en ti n čiči, ali pa v nedeljo 3. marca od 10. do 12. ure pri blagajni v čitalnični restavraciji. — (V Št. Janži na Dolenjskem) bil je dne 21. februvarja županom izvoljen gosp. Ignacij Repše, svetovalci gg. Ivan Majcen, Ivan Pri jatelj in Josip Repovž. — („Matica Hrvatska") razpošilja svoj „Izvještaj za upravnu godinu 1887", v katerem je popisano njeno plodonosno delovanje. Za 1887.1 je izdala znanih 9 knjig. Za 1. 1888 obeta jako zanimivih 6—9 knjig za neznatno udnino 3 gold. Premoženje, katero opravlja Matica, iznaša: 1. Temeljna glavnica 20.282 gld. 78 kr., 2. Zaklada grofa Drasko-vi&a 17.779 gld. 44 kr., 3. Zaklada Dušana Kotura 4.271 fjld, 57 kr. in 4. Dar biskupa Strossmaverja za izdavanje narodnih pesen 1000 gld. Vkup: 43 333 gld. 79 kr., potem pa še lastna hiša vredna 60.000 gld. Imenik kaže tudi mej Slovenci veliko število udov, v Ljubljanskem poverjeuištvu 44 članov. Vsak novoustopivši Slovenec dobi še povrh „Rječnik hrvatsko-slovenski". Poleg tega izdava Matica tudi: „Prievode grčkih i latinskih klasika" že 6. knjigo: Herodotovo povijest v prevodu našega rojaka dr A. Mušiča. V tem letu prične tudi: „Knjižnicu za hrvatske trgovce" I. zv.: „Počela političke ekonomije ili občega gospodarstva" od prof. dr. Lorkoviča. Naroče se lahko pri Matici tudi „Pjesme Andrije Palmovića" za 1 gld. — Vseh udov je dne 24. decembra 1888: 6818. — (Društvo s v. Jeronima v Zagrebu) — slično naši družbi sv. Mohora — je tudi razposlalo svoje knjige. Če Matica skrbi za bolj izobražene, pa to društvo izdaja poljudne spise za priprosti narod. Ud postane, kdor jedenkrat za vselej plača 5 gld. — Poveijeništvo obeh društev oskrbuje Anton Žlogar pri sv. Jakobu. V kratkem donese sluga čč. članom izvestja in tedaj pobere tudi letnimi. Kdor želi z nova pristopiti, naj se blagovoljno zglasi pri omenjenem poverjeništvu. - (Posojilnica v Črnomlji,) registro-vana zadruga z neomejeno zavezo, poslala nam je račun za četrto upravno leto 1888. Računski sklep kaže, da posojilnica dobro napreduje, ker je imela leta 1888. prometa 153 085 gld. 70 kr. Koncem leta 1887. bilo je društvenikov 385; v letu 1888. pristopilo jih je 119, izstopilo pa 29, tedaj šteje zadruga koncem leta 1888. 475 zadružnikov, kateri imajo 1132 deležev po 2 gld. v skupnem znesku 2264 gld Hranilne uloge znašajo koncem 1. 1888. 52.719 gld. 53 kr., ki so se obrestovale po 5%%; ravno tako obrestovale se bodo tudi leta 1889. — Izposojenega denarja je 56.943 gld. 45 kr., in sicer: 15.196 gld. na menice, 25.306 gld. 45 kr. na dolžna pisma, katera pa tudi poroki podpišejo, in na zemljiščih je uknjiženih 16.441 gld. Občni zbor je dne 3. svečana 1889. račun za leto 1888. potrdil in izdatek 30 gld. za pogorelce na Vinici odobril. Čisti dobiček od leta 1888. v znesku 1052 gld. 31 kr. razdelil je občni zbor naslednje: Društvenikom izplača se za leto 1888. dividende 226 gld. 40 kr., odboru se dovoli nagrade 335 gld., za šolsko zastavo novej petrazrednej šoli v Črnomlji 100 gld., požarnej brambi v Črnomlji 10 gld., zakladu za ustanovitev meBtne godbe v Črnomlji 20 gld., za oddaljene in revne šolske otroke, čakajoče popol-dahšnega pouka, za nekoliko jedi 10 gld. Rezervnemu zakladu pripiše se ostalih 350 gld. 91 kr. — V letu 1889. ostanejo v načelstvu: Anton Jerši-novič, c. kr. okr. šolski nadzornik in posestnik v Črnomlji, ravnatelj; Avgust Kune, trgovec in posestnik v Črnomlji, odbornik; Martin Malnerič, trgovec in posestnik v Črnomlji, odbornik; Fran Šušteršič, c. kr. poštar, župan, trgovec in posestnik v Črnomlji, odbornik; Anton Pavlin, zdravnik in posestnik zlatega križca za zasluge v Črnomlji, računski pregledovalec; Fran Šetina, učitelj v Črnomlji, računskega pregledovalca namestnik. , Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 28. februvarja. Današnji minister-ski sovet sklenil ostre korake proti ligi patri-jotov zaradi njenega protesta proti bombardo-vanju Sagala. Proti onim, ki so protest podpisali, se bode pa kazensko postopalo. Časopis „France- začel nabiranje doneskov „za žrtve žaloigre pri Sagalu". Mej prvimi subskribenti je več poslancev Boulangerjeve stranke. Pariz 28. februvarja. Derouleda so zaprli, kar je napravilo veliko senzacijo. Zaprli so tudi Richarda, patrijotične lige glavnega tajnika, kakor se govori, zaradi komplota, ki bi utegnil izzvati vojno. V prostorih lige bila je hišna preiskava. Misli se, da bodo Derouleda zvečer začasno izpustili. Izdali so se dekreti, da se pozapre še nekoliko druzih osob. Pariz 28. februvarja. Poslanca Laguerre in Laisant zaprta, ker sta se šiloma hotela ustavljati hi^ni preiskavi v prostorih lige pa-trijotov. Rim 28. februvarja. V zbornici naznanil Cnspi, da je ministerstvo vsled obravnav zadnjih dnij dalo svojo ostavko. Kralj prosil je kabinet, naj ostane na mestu in rešuje tekoča opravila. Zbornica odložena na nedoločen čas. Apuila (v Abrucfh) 28. februvarja. Od včeraj do danes zjutraj bil tukaj petkrat potres. Dva sunka močna, škode nobene. Dunaj 1. marca. Cesar izročil agende glavnega nadzornika pehote f. z. m. Konig-u. — V zasobnem stanovanji v notranjem mestu poskusil se je danes atentat na denarnega pi-smonosca. Dva mlada človeka, iz nuj katerih je jeden skušal mu paprike potresti v oči, zgrabila sta pismonosca in skušala ga zadaviti. Pismonoscu posrečilo se je, ubežati na hodnik, kjer je zaklical na pomoč, na kar so oba na-padovalca prijeli. Pariz 1. marca. Patrijotične lige odbor in predsedniki odsekov protestovali glede postopanja proti patrijotični ligi. Berolin 1. marca. „Nationalzeitung" javlja, da je zveznemu svetu došel zakonski načrt o posojilu, s katerim se bodo pokrili v dodatnem proračunu dovoljeni jedenkratrii troski za državno vojsko in s katerim se državni kancelar pooblašča, da sklene 121/a milijona obrestovalnega posojila in izda nakaznice' na državni zaklad. Razne vesti. * (Kraljica Viktorija — katoličanka.) „Figaro" poroča se iz Rima, da je angleška kral)ica Viktorija pristopila katoliškej veri in da misli tudi cesarica Viktorija se pokatolieiti. Nam seveda se ta vest zdi jako neverjetna. Sicer pa tudi „Figaro ni posebno zanesljiv list. * (Za izobraževalne namene) izda Prusija 5*65 °/0, Avstrija 525%, Italija 5 14 °/0, Francija 8'83 % , Velika Britanija 6.7%, Rusija 3 79% vseh državnih dohodkov. Največ se za izobraževalne namene izda v Franciji, najmanje pa v Rusiji izmej vetjih evropskih dr>av. * (Nov dijaški znak.) V Parizu so dijaki sklenili, da bodo nosili kot znamenje, da se bodo mej soboj poznali, rozeta, ker so dijaške kape začeli nositi celo postreščeki. Dijaki zdravilstva bodo nosili črnorudeče rozete z mrtvaško glavo v sredi, farmacevti zelene s srebrno palmovo vejico, okrog katere je ovita kača, juristi črne z zlato tehtnico, in filozofi rudeče s srebrno palmovo vejico. Dijaki akademije lepih umetnostij se Še n»'so sporazumeli, kake rozete naj bi m sili. * (Pol icijo) hočejo preusrojiti v Angliji, ker se je že večkrat pokazalo, da sedanja policija ni kos nalogi svoji London je postal zi ok slabe policije pravo zbirališče zločincev vsega sveta. Vlada se je dala natančno poučiti, kako je organizovana policija v druzih vetjih evropskih mestih, da potem preustroji policijo Londonsko. * (Velika železniška nesreča.) Na Grand Trusk železnici so pri Sanct Georgu trije vagoni skočili iz tira čez strm železniški nasip. 35 osob je mrtvih. * (Potres.) V Kašini na Hrvatskem čutili so v soboto 23. t. m. opoludne precej močan kratek potres, kateremu je kmalu sledilo guganje zemlje. KOLO". Slovensko glasbeno literaturo je obogatila ne samo nova, ampak tudi skladba nove vrste. Ta skladba, ki je izšla v lepi opravi, ima naslov: „Kolo". Broj I. Za glasovir ^lasbot\orio Franjo Miroslavov Kalski.*) Kolikor je meni znano, poskusili so umetniški porabiti ta jugoslovanski narodni ples še le v najskromniji meri, dasi je za umetniške poskuse ravno tako primeren, kakor n. pr. Mazurka ali Polonaise. Gospod K .1 I s k i nastopa tu prvi novo pot, in tu navedeno „Kolo" ima biti začetek Rerije petih takih komadov, katere ima g. skladatelj v delu — Tudi sem zvedela, da se imajo instrumentovati za orkester; taka zasnova utegne napraviti pač še ugodniši utis in bi na prvem mestu pospeševala, da bi se udomačile te skladbe. Prvi komad je prikladen za energiško, krepko izvrševanje, in spretnemu igralcu ne dela v tehniškem pogledu nobenih težav; obliko ima blizu tako, kakor stopaj s Trio, kar me je presenetilo nekoliko. Tonati izdelani so jako preprosto, tako preprosto, da bi bilo želeti pri izdelovanji tu pa tam bogatiše olepšave s figurami glede na značaj klavirnega glasu, ki je v zvokih reven. Ne morem, da bi tu ne omenila skladbe „Kolo" v II dur, ki ga je uglusbil Kono pasek (izdal, če se ne motim, v Pragi) Ta skladba izraža prav po zahtevah klavirja blišcobnost in ognjevitost plesa, — se ve da, pu tak osnutek bi se ne dal uporabiti za orkester. Ne dvomim, da skladatelj našega „Kolo" naslednje 4 komade izdela in tako rekoč opravi vsak posebe drugače. To je ob uvajanji kake novitete popolnoma naravno in tudi tako dolgo neobhodno potrebno, dokler se jeden raznovrstnih izdelkov ne obnese kot uajsrečniši, tako rekoč kot naravna, neobhodno odgovarjajoča oprava ideje, ki služi v podstavo Vsekakor je skladatelju le Častitati k vrlo primernemu načrtu, pa tudi Slovencem, ako dobi nova oblika pri njih moč življenja. Priporočam naposled čitalnicam novo sklabo, katera je pripravna zaradi čvrstega, živahnega značaja za raznotere prilike, in bilo bi razveselivno ko bi se skladba prikupila tudi po drugih krajih jugoslovanskih. I.urila Podgornikova. *) Giona 1 tor. "Vlastita nakladu. Tiskao U. Milic v Ljubljaui. m on<:i iipnii iiMtu: Gosp. J. F. na Rakeku Naročnina je poravnana do dne 81. marca t. 1. Koteriju«' Nrečke 2 7. februvarja. V Pragi: 38, 46, 16, 73, 44. TC1 uj i : 28. februvarja. Pri Malici: Schink iz Zagorja. — Baldauf it Gradca _ L,0wy, Kolinek z Dunaja. — Strohbach Iz Maribora. — Herzog iz Gradca. 1 Pri Slonu: Taus^her z Dunaja. — Kranc iz Ko-lonje. — Falkenau It Prage. — Voivodich iz Trsta. Pri j u/.n«-m kulodvorn: Alpi z Dunaja. — Ko-tau iz Postoj ino. — Terček iz Ljubljane. 9 a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. J= 7. zjutraj 722 3 mm. — 1-6° C si. svz snež. 3 lOmou »~ 2. popol. 722 8 mm. 1-4" C si. zah. obi. od 7> 9. zvečer 7232 mm. — 0 4° C si. zah. obi. snega. Srednja temperatura —05°, za 19" pod normalom, XZ>-cL:n_£Ljsls:a, "borza dne" 1 marca t. 1. (Izvirno telegranY.no poročilo.) včeraj 88*65 84 — 111-45 9966 887-— 313-25 - gld, Papirna renta . Srebrna renta .... Zlata renta..... b marčna renta . . . Akcije narodne banke. Kreditne akcije .... London........„ 121*20 Srebro........„ —•— Napol. ......., 957'/, C. kr. cekini .... , 5*67 Nemške marke .... t ES9-15 4% državne sreiko iz 1. 186t 260 gld. Državne srečke iz 1. 1H64 lOo „ Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... 102 r»»gerska papirna renta 5"/0 ... 94 ^"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 Dunava reg. srečke H°l0 . . 100 gld. 123 Zemlj. obč. avstr. 4'/10/n zlati zast, listi . 122 Kreditne srečke.....100 gld. 185 tiadolfove Brečke ... . 10 ,, 22 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 132 Tramuivvav-drust. velj. I7u gld. a v. 235 daneB 83-70 84'0 v 111 40 99-60 886*— 308-— 121-25 - . 5-67 — . 59 15 139 gld. — kr. 25 40 75 75 50 HO 75 domače perutnine. Z mlekom pitane štajerske kapune K gld. 1.10 r> n n » » rt » 1* Polarde „ „ 1— purane „ „ —.80 n n n n raco „ „ .95 Nadalje perje od kapunov brez peruti „ „ — 20 Velike gozdne jerebe . . . komad po „ —90 Škarjevce....... „ „ „ 1.40 razpošilja proti povzetju (99—aj Josip llobitsch v Mariboru. Najnovejše leposlovno delo! =- NARODNA KNJIŽNICA. I. ZVKZEK. POBRATIMI. Homan.. — Spisal cLr. T. "Vosra.ja.ls. Elegantno vezan 1 gld. 20 kr. Dobiva M V »NARODNI TISKARNI" v Ljubljani iu v družili knjigarnah. 4 4 Pokojni moj soprog Anton CvenkelJ se je bil pred Šestimi leti zavaroval za slučaj smrti pri zavaro-vnlnej družbi za življenje „THE OKESIIA«« v IiOni prodaja M. i:. Mupan; v Kranjli F. Dolenc: v Celji: J. Matic. V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani so izšle in se dobivajo jto znižani eeui sledeče knjige: tllcl In siiMi>» i. Roman. Ruski spisal J. S. Turgenev. Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 357 strani j. Cona 56» h:t po pošti 55 kr. t ii€liiia. Spisal Andri Theuriet, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 143 stra-nij. Ona 20 kr., po pošti 25 kr. Vilcitttki brodnik. Spisal Emile Souvestre, provel Muhoder. — Ml. 8°, 82 stra-nij. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. Dnevnik* Spisal Ludovik JlaUvtj, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 95 atra-nij. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. wJL\x dragoceni m korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr. l*ai°iz v Ameriki. Koman. Francoski spisal Reni Lefebvre, Poslovenil * * t Stat nominis umbrn. Ml. 8', 585 »trunij. Stane 50 kr., po pošti 55 kr. Trije javni govori. Xrl «lui v Starem Kimu. Govoril prof. Fr. Wiesthaler-— Zentitvo v NluvenMkl narodni petini. Govoril drd. Ivan TavCar. — .leanue d* Are, devica orleuuHka. Govoril p^f. Fr. Šuklje. Ml. 8°, l'J4 Btranij. Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Ukrajinske duiiick. Češki spisal E. Jeltnek. Poslovenil Podvidovski. Mala 8", 84 stranij. Cena 15 kr., po pošti 20 kr. Ivan 2£ho";ar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-itinik. — Ml. 8U, 198 stranij. Cona 25 kr., po pošti 30 kr. •I ima It našega časa. EtomUU. Spisal M. Lermonlor, poslovenil J. P. — Ml. 8«, 2(i4 stranij. Cena 40 kr., po posti 45 kr. Seiski žiinnik. L. Ilalčri), poslovenil Vinko. nij. Cena 25 kr., po pošti 30 linex Serelirjani, Roman. Spisal L. IJalčvi/, poslovenil Vinko. —* Ml. R'J, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Boman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, U09 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. M 4» V- Roinau. Spisal Turgenjev, p«jsiovenil M, Mdlovrh. 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. IftiihrovNki. Ml. 8°. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil ./. P. 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Časnikarstvo Spisal „ * Ml. 8°, in naši časniki. Stat nominis umbra. Ml. 8°, 19 p61. Cena ošti 45 kr. Izdajatelj in odgovorni urednik: Drag ot in Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". VN