it V Gorici, v soboto dne 2. junija 1906. Uhaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto I i, ji. uri predpoldne ter stan& po poŠti prejemana Hi vOorid na dom poSiljana: ff\..(1 ,,„o.......13 K 20 v, ali gld. B-60 »J k-ta........fl . 60 * » , 3-30 2rtrt i,'ta.......3 . 40 . » , 1-70 ti(jCamiCne Številko stanejo tO .vin. ,SOCA" ima naslednje izVfdiitf priTogeY>Wn(>-v"' „.,, \X\ „Kafcipot po Goriškem in Gradiščanskem" in Kažipot po Ijubljant in kranjskih mestih", daljo dva-v 1.,-iu „v"own red železnic, parnikov in postnih' |m»"t,r l',(",t'c'n" l'ri,,',«,, ^Slovenski Tehnik". jjutur-iiiiio sprejema Hpravnistvo v Gosposki ulici ,v 7 S. naJ-itr. ,v »Goriški Tiskarni« A.UJalršičt?]w_ »j garoitla brer doposlane naroinine se ne oziramo. Oglasi in poslanice 'so računijo po i'elit-vrstah t<> »i-is:-' 1-krifct 1« v, 2-krat M v, 3-krat. 1i> v vsaka ,.rs!i \trkrat po dogodbi. Večje Črke po probtoru. — _ ].Vk!n¦¦«' '" •»P'5'' v uredniškem delu 30 \ vrata. Za ,k;,i \hebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVI. Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dn K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v Gorici v I. nadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Uprav ni g t vo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnin-"' reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo V upravniitvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od' »Soče« vsak petek in stane vso leto 3 K 20 h ali gld. i -m. »Soča« in »Priuiorecc so prodajata v Gorici v naših knjigarnah m teh-le, tobakarnah: Schvvarz v Šolski uUJoiieiMtz v Nunski ul., Tor. I.eban na tekališču .Tos Verdi, IVfer Krebelj v Kapucinski ulici, L Bajt v po-kopališčni ulici, I. Mntiussi v ulici Formica, I. Hovnfiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. TeUfon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. (driaiflozborski volitvi v peti kuriji •a Spodnjem Štajerskem. Strašnega veselja so zavriskali klerikalci, ker je bil izvoljen v torek dr-iavnozborskim poslancem v peti kuriji na Spodnjem Štajerskem duhovnik dr, Anton Korošec, urednik »Slov. Gospo-l4irja v Mariboru. S(tranka) ljudskih) kleparjev) je z vso silo delala zanj, duhovniki so gibali, in izvoljen je^ul-lramontanec Korošec, ki poneumnuje Ijuistvo s svojim »Slovenskim Gospodarjem« ter gori za Marijine hčere in sinove. Klerikalci vriskajo radi tega, ali kakor vselej se tudi to pot ogibajo resnice, tiste resnice, ki bi pokazala to izvolitev v pravi luči. Travi jo: Korošec je dobil 19153 Iglasov, »liberalec« Rebek 2807, nem-**kutar Vračko pa 7065 — ali previdno molčijo o številu volilcev v peti kuriji na Spodnjem Štajerskem. ^Primorski List kriči: »Slava štajerskim Slovencem* ter se baba s številom oddanih glasov, ali o številu volilcev v tej skupini molči kot grob. '* Zategadel pa naznanjamo mi» da :}je volilcev v omenjeni kuriji nad 90.000. Oddanih glasov je pa 29.115. Nad dve tretjini volilcev je ostalo doma, kar pač kaže, da na Štajerskem ni baš tako velikega ogrevanja za katoliškega kandidata Korošca kot lažejo klerikalni listi. - Stranka Ljudskih Sleparjev je urinih katoliškega moža za kandidata na štajerskem, ker ta stranka povsodi le |f razdira in se utika v zadeve, ki je pravzaprav nič ne brigajo. O Štajerski pra-p-vijo, da živi v znamenju sloge; torej je bila okolnost z volitvijo iz pete ku-rije 2a državni zbor pač le stvar štajerskih Slovencev. Oni sami so bili poklicani izbrati si kandidata ter ga voliti. Da se varuje sloga, o kateri »Slovenec« tako kriči, se ni imela zloglasna Šuster-jžiževa stranka s Kranjskega prav nič mnešati v štajersko volitev. Tako bi bilo prav. Ali umešala se je takoj s prvega početka in učila klerikalne peteline na Štajerskem slepariti z zaupnim shodom, ki je proglasil Korošca za kandidata. S. L. S. je zanesla očito razdor na Štajersko. Ta razdor se je že čutil pri volitvah; pokazal se je to pot v tem, da se je nad 60.000 volilcev vzdržalo volitve, v glavnem radi tega, ker ne marajo Korošca. To sicer ni pravi pojav odpora proti klerikalni brezobraznosti, ali pojav je proti tej in sploh proti štajerski politiki, značilen pojav, iz katerega naj se izvaja posledice. Klerikalna stranka se je z volitvijo KorošČevo končno najočiteje uvedla na Štajerskem, zato je le neobhodno potrebno, da stopi istotako očito proti njej svobodomiselna, napredna, protiklerikalna stranka — ker drugače zaide nemali del boljših Ijudij v nemSkutarski tabor. Za Vračka je bilo oddanih 70G5 glasov. Kakšni glasovi so to ? Po veliki večini slovenski. To je pač simptomatično ter da mnogo misliti. Da pa so klerikalci lahko dosegli uspeh, tiči glavna krivda v mrtvilu, ki je dušilo štajerske Slovence do zadnjih časov. Šele sedaj vidimo živahnejše gibanje, ki pa pri tej volitvi še ni moglo priti do takega izraza, da bi se bilo postavilo pogumno proti objestnim klerikalcem. Znamenje sloge je še strašilo ljudi, ali prav nič pa ni strašilo Korošca in drugih klerikalnih bojevnikov, ki so se spustili v boj tsr porušili slednje znamenje sloge. Štajerska »pluga« leži na tleh. Nič škode! Le na dan, na delo, ven iz mrtvila! DOPISI. \l goriške Qk0ilC8. (Domačin s n e d e 1 zaslužek domačinom.) V zadnji številki cenjene »Soče* ste omenili, kako je neki domačin znižal ceno grahu v škodo kmetom. — Škoda je veliko večja, kot se je prvotno mis'.«lo. Isti dan je večina kmetov-prodajalcev na sadnem trgu se pogodila s kupovalci po l(> v kilo, na kar se je dotičnik izjavil ter tekal za kupovalci in jih za rokave vlačil: »Norci ste, ko tako drago plačujete! v Trstu je po 4--U v! — Neki trgovec iz Kormina je rekel „allora no man gin"! ter znižali so za polovico ceno. Tužna ti majka, človek, misliš, da so kupovalci tako zatelebani, da ne vedo, da je v Trstu istrski in italijanski grah, ki je veliko slabši od našega, boljši kup'? Znižali so ceno na 8 v. 200 kvintalov po 8 kron je 1 ('»0 0 škode kmetom samo Y enem dnevu! Dalje grah bi bil gotovo tudi cel čas od zdaj po 14-10 v, in namesto tega je po H—10, povprečno je torej odtrganih kmetu-trpinu 4 krone pri kvintalu, in ako ga je vsak dan od 200 300 kvintalov na prodaj, naj si cenjeni čitatelji sami izračunajo škodo, katero je zakrivil domačin s svojo nevednostjo in neotesanostjo. Kmetje, pokažite temu brezznačajnežu pri predstoječi sezoni vrata, ne jemljite več ničesar od njega. Pošljite ga k Dunajčanoni, kojim on pomaga, polniti vže itak s kmetskim denarjem uapolticue mošnje. Svoje blago pa prodajmo drugim trgovcem. Temu človeku pa, ki je nam kmetom povzročil okoli 3500 kron škode, svetujemo, naj ne prihaja glede nobeue kupčije več k nam! Sram ga bodi! Več kmetov 1 Iz Solkana. — Goriški kolodvor nove' železnice z bodočo veliko delalnico se nahaja večinoma na Solkanskih tleh in je do eela le od Slovencev obdan. Pravico imamo torej zahtevati, da bodo na postaji in ob novi progi vsi uslužbenci z načelnikom slovenščine ne samo popolnoma zmožni, ampak da bodo slovenskemu prebivalstvu tudi pravični in naklonjeni. — Da bi pa vendar no utihotapili na slovensko zemljo nam sovražnega osobja: oblastnih Nemcev in Lahov, podpisovali smo te dni proti ' morebitnim takim nakanam okrožnico: »p r o-I testno izjavo", da zaprečinio koj prvo nevarnost za našo narodnost v Solkanu. Vse slovenske občine ob novi progi imajo, kot najbolj kompetentne oblasti, sveto dolžnost isto storiti, kakor mi, dokler ni Se prepozno. V svesti si torej, da izvršimo svojo narodno dolžnost, hiteli smo to okrožnico podpisovati: starešine in drugi veljavni možje v občini — skratka vsi, ki imajo srce za blagor občine in narodnost našo. — Vsi? — O ne vsi! Mož, katerega so v Solkanskem občinskem zastopu postavili na odlično mesto slovenski „dale-kovidni" starešine, možje torej le — naši, je ostentativno zavrnil podpis protutne izjave (okrožnice), ter s tem očitno pokazal mržnjo do slovenske narodnosti in Škodoželjnost do naše občine. ložje starešine, vsi zavedni Solkanci terjamo od Vas, da pri prvi občinski seji složno in odločno zahtevate, da ta neprijatelj naših interesov takoj izstopi iz starešinstva. Potem pa tudi odstranimo tisto drdravo vretence, ki trtne preišče vse sladke studence; ko brek le po cesti se vedno kota, šušmari, kovari, ker druz'ga ne zna. Vsi, ki imate pri volitvah zdatno in veljavno besedo, otresite za časa vsako odvisnost, dn Vam bode mogoče stopiti, kadar bo treba, na volišče s ponosnim čelom, ter da bodete s svojim uplivom delovali na lo, da ne pridejo v starešinstvo narodni nasprotniki, marveč delalni, narodni možje, res le -— naši! Slovenski sokolski zlet v Brežicah. Binkošti: 3. in 4. junija 1906. Spored: V nedeljo, dne" 3. junija 1U06: Popoldne ob 3. uri na kolodvoru: Sprejem delegatov slovenske sokol ske zveze. — Sprevod z razvitimi zastavami in godbo v mesto. — Popoldne ob 5. uri: Občni zbor slovenske zveze v veliki dvorani „Narodnega doma". Zvečer ob 8. uri: Slavnostni koncert v »Narodnem domu" na čast sokolskim gostom. Sodelujeta: pevski zbor čitalnice v Brežicah pod vodstvom preč. g. župnika Mesičeka in polnoštevilna ljubljanska društvena godba (J. MichI: Staj o Antonu Mali (Žiuljenjepisna študija.) Anton Dvofak, eden izmed najslavnejših |ia lajorLanalnpjših glasbenih veleduhov, se je [porodil... pafdon! prej, nego pričnem razvijati paketi theraa, moram, da bi me čit&telj napačno N razumel, naprej z uvodom. Torej: Hočem seznaniti čitatelja (vsaj v površ-Mi konturah) z življenjem umetnika, kojega [umetniško delo je vzbudilo spoštovanje in občudovanje sveta, delo, koje bodo občudovali . ,J0(l°i'i veki! To je od moje strani sicer jako r^I'0) ali stvar ima svojo kljnčico: kdor piše iMografične študije, mora imeti nekoliko zgo-POvinopisEega talenta — tega pa fako fae ne potim) imam jaz malo. Je to sicer žalostno, pfia bog mije priča, ne morem si pomoči. Zgo-I aovino sem smatral od nekdaj za megleno, Nprijazno pokopališče, kamor čioveštvo pokoja svoje gmotno in duševno življenje! Zato |jwtudi nikdar ni preveč mikala. Zgodovina "pokopališče! Kako Čudno se to vjeraa! J vendar je v tem neverjetno veliko resnice: )*emimo le v roko knjigo, ki opisuje splošno f človeško, zgodovino. Koliko je tu mrtvega živ- ljenja, — koliko tu mrtvih sanj, koliko idej, velikih, krasnih, ki se niso nikdar vde-janstvile, koliko tu mrtvih narodov, koliko padlih kultur in padlih bogov. —- Ba! Re-(juieseant in pacel Imam rajši gaj, v kojem naivni kos cel dan poje svojo neumno pesmico nego najkrasnejše pokopališče z vsemi več ali manj slavnimi spomeniki. Morda sem postal vsled tega glasbenik in ne historik. Tako! S tem končam svoj uvod, v katerem sem povedal svoje mnenje za slučaj, da bi morda moja biografična črtica o Dvofaku kakemu čitatelju - strokovnjaku ne ugajala iz razlogov več ali manj opravičenih — ter pričnem zopet tam, kjer sem nehal; le malo drugače: Naravno je, da vzbujajo veliki in slavni ljudje zanimanje nas, navadnih smrtnikov. Čim večji genij, čim večji njegov pomen in slava, tem večje zanimanje za njegovo umetniško delo. Naše zanimanje in radovednost nas gonita dalje. Ne zadostuje naia videti ali slišati umetnikovo delo, hočemo poznati tudi umetnika samega, hočemo poznati njegovo osebo, izraz obraza, njegove navade in način njegovega življenja in tvorenja. Da, zanimamo se celo za to, kar nima nič skupnega z ženijal-nostjo velikanov: za njih hibe in slabosti. Spominjam se sam, kako radost sem imel pred nekaj leti, ko sem nekje čital, da se je znal slavni Michelangelo Buonnroti poleg tega, da je bil kipar, slikar, arhitekt, pesnik in muzik, tudi imenitno pretepati. Od tega trenutka je vzrastel Michelangelo v mojih očeh še enkrat tako visoko. In kako ne? Po dnevi delati na svojem „Mojzesu", po noči po ulicah razbijati glave svojim nasprotnikom in dobiti pri taki nežni priliki „pošteno" po ženijalnem nosu — to je vendar unikum, ki vzbuja skrajno zanimanje. Nima to sicer pomena in ni to niti lepo, smejati se hibam ženijalnih značajev, toda po eni strani je pa naša radovednost po spoznanju življenja odličnih duhov naravnost hvalevredna, če ne celo nujna, ako hočemo popolnoma porazumeti njih umetniška dela. Nikdo ne more trditi, da razume n. pr. dobro Heinea, angleškega Bvrona, francoskega Viktorja Huga, izmed glasbenikov Beethovena, Wagnerja, Berlioza itd., ako ne pozna dobro njih življenja. Kajti življenje, aH bolje rečeno, način ž i v l j e n j a je to, kar določuje smer ia pritiska markantui znak umetniškemu delu velike večine velmož. Ključ k spoznanju onega markantnega znaka nam je navadno — umetnikovo življenje. In vsled tega: ako razumeš življenje, razumeš tudi delo, ako ne, pa ne razumeš obojega. — *—. — .•. Pri Dvofaku slučajno življenje in delo nista v taki zvezi: življenje skoraj priprosto —- delo ogromno, četudi prvo ni brez zanimivosti. Že to je nekaj posebnega, da je Dvorak, glasbenik, tako žen^jajen, tako mar-kantni" pojav vzrastel iz rodbine, ki ni pred njimi vzgojila niti enega glasbenika. Iz tega jasno sledi, da je izvor genija ravno tako tajen, kot izvor boga, in najbrže le zato oboje častimo. — Drugi glasbeniki, kot n. pr. Mendels-sohn, Mozart in Beethoven so takorekoč „v glasbi vzraščali": že v zibelki so mogli prisluškovati zvokom popolne glasbe in v otročji dobi že vladati kak inštrument. Tega pri Dvofaku ni bilo: Dvofak se je porodil 8. septembra 1841. kot sin vaškega mesarja in krčmaija v Nela-hozevsi na Češkem,1 kjer je preživel svoja otročja leta kot vsako drugo vaško dete. Naklonjenost h glasbi pojavljala se je pa že v nežni mladosti: kolikokrat je sam pripovedoval, „kako je to v njem igralo, kako se je smejal in skakal", ko je kje zaslišal vaško nmuzik6", v kateri je vriščal klarinet, cvilile gosli in brenčal razbit bas. Pri takih prilikah ga ni mogel nikdo zadržati doma: bežal je na mesto, kjer se je igralo, zlezel je v kak kot, da bi ga nikdo ne videl in ne zapodil domov, in pogosto je pozno v noč poslušal, kako „igra muzika"; v takih trenutkih se je čutil najsrečnejšim otrokom, le da mu.je kalila srečo zavest, da bo doma tepen, ker se je »zopet potepal in prišel pozno domov". Ko je bil 8 let star, se mu je posrečilo — bogve na kak način — dobiti v roke gosli, iz katerih je pričel neusmiljeno izvabljati vse, kar je bil vaškim „muzikantoni z pod vodstvom kapelnika gosp. J. Poula. — Spored koncertu: 1. Muhvič: »Bratec kaj •imaš?" koračnica:: 2;,pl. Zaje: »Graničari",, ouvertura; 3. Aljaš: „Ujetega ptiča tožba", Bendl: „Križaci na nioru", mešana pevska zbora; 4. Dvorak: »Vltavski zvoki", valček,; 5. Strauss: »Cigan baron", valček: 6. Nedved: nNazaj v planinski raj", Sattner: »Po zimi iz šole", mešana pevska zbora; 7. Eilenberg: »Prihod pošte", prizor; 8. Parma: „Eksa, polka, y pondeljek dne" 4. junija 190G. Predpoldne ob '/,10. uri na kolodvoru: Sprejem hrvatskih in srbskih sokolskih društev. Predpoldne ob 10V4 uri na kolo- , dvoru: Sprejem slovenskih sokolskih društev. Slavnostni sprevod na te-lovadišče, kjer se vrši.izkušnja za proste vaje, in v mesto. Predpoldne ob ll'/j uri na vrtu »Narodnega doma": Slavnostno razvitje zastave brežiškega Sokola. Popoldne ob 1. uri: Banket sokolskih društev. Popoldne ob 3. uri: Sprevod vseh sokolskih društev iz »Narodnega doma" na telo va-dišče. Popoldne ob 4. uri: Javna telovadba. Spored: 1. Proste vaje (vsa sokolska društva); 2. Vaje s kiji (bratje Hrvati); 3. Vaje z batonom (brati Slovenci); 4. Vaje na orodju z enkratnim menjanjem (brati Hrvati); 5. Vaje na orodju z enkratnim menjanjem {bratje Slovenci). Popoldne ob 6. ure naprej: Ljudska veselica. Vstopnina: h koncertu 3. junija 1906. zvečer K —60; K javni telovadbi in ljudski veselici 4. junija 1906.: Numerirani sedež na tribuni K 3' — ; Sedež na tribuni K 1-05: Stojišče na tribuni K 1 —; Sedež na telova-dišču KI'—; Stojišče K —*GO; Stojišče za kmetsko ljudstvo K —-20. Domače in razne nouice. Poroki, — Danes še je poročil gospod Bogomil Sorli, c. kr. postni asistent v Gorici, z gospodično Evgenijo Spazzapa-novo. Vse najbolje! V Dol. Vrtojbi bo na bhskoštni ponedeljek lepa veselica tamkajšnjega pevskega in bralnega društva. Petje poučuje v tem društvu g. E. Komel iz Gorice. Pri vseh društvih, kjerkoli poučuje, smo videli doslej lepe uspehe, ki so nudili udeležnikom užitek. To smemo pričakovati tudi v Vrtojbi v ponedeljek. Zate-gadel je upati, da krene v ponedeljek obilo občinstva v Vrtojbo; pot je krasna zlasti čez. polja. — Vspored teselice bralnega in pevskega društva i Dolenji Vrtojbi na Binkoštni ponedeljek dne 4. maja. — l.Mahvič: Koračnica godba. 2. *% BEaja", možkizbor, petje. 3. Lehar: Valjček, godba. 4. Laharnar: „Mladosti ni", mešan zbor, petje. 5. Ipavie: „Domovini"? godba. 6. *% ^Radikalno ozdravljenje", igra v enem dejanju. 7. Zaje: BOuvertura", godba. 8. Fer-jančiČ: „Naš prapor", možki zbor, petje. 9. Muhv!5: rVenec narodnih pesmij", godba. 10. J. Šteta: sTrije tički", igra v dveh dejanjih. Po veselici ples. Pri veselici in ples« svira oddelek ojaške godbe 15 mož. Pri igrah nastopijo sami domači diletantje. Petje vodi gosp. E. Komel iz Gorice. Vstopnina k veselici 40 vin., sedeži 40 vin. Vsak plesni venček (6 listkov) za 1 K. — Začetek točno ob 4. uri popoludne. „____,.. priredb učenci goriSke gimnazije dne 'i 2. junija v hotelu »Central" na korist grof Gvulajeve podporne ustanove za gimnazijce. Vspored: 1. Prolog v itaUjanščun, govori prvošolec Bonetti. 2. Gluck, uvertura k operi »lpbigenie in Aulis" (finale vglas-bil R. Wapier), igra gimnazijski orkester, vodi g. dr. Hausner. 3. Jelen, Domovini, poje gimnazijski pevski zbor, vodi učitelj pelja g. Mercina. 4. Avenarius, Theodor Fischer, deklamuje šestošolec S t i e g 1 e r. 5. Oifenbach, Barcarola iz«opere „H o f f m a s n s E r z a h-lungen", igra orkester. 6. Mugnone, II gondoliere, poje pevski zbor. 7. Gregorčič, Oljki, deklamuje petošolec Rijavec. 8. Schu-bort, Der Wanderer, s spremljevanjem orkestra poje osmošolec Sedej. 9. Raff. Polka de la Reine (za klavir), igra osmošolec Dieudonne. 10. Grieg, Landerkennung, poje pevski zbor s spremljevanjem orkestra. Začetek ob 6ih zvečer. - - Vstopnina. Sedež I.-III. vrste po 3 K, IV.-VIII. vrste po 2 K, v ostalih vrstah po I K. Stojišče po 50 vin. Imenovanja. — Za poštne oficijale so imenovani asistentje Kazimir Bel t ram v Gorici, E. Stanger v Opatiji, Fr. Globoč-nik, Ivan Šmuc, J. Hreglič in V. Ho-luška v Trstu; za višjega poštnega ofieijala je imenovan poštni ollcijal M. Navratil v Trstu. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem SVOJI« pOdniŽBiCan. — Premnogokrat opazuje podpisano vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani'', da porabljajo posamezne podružnice svojevoljno denar, ki naj se po pravilih celokupno steka le v naši glavni blagajni. — Nekatere izmed njih podpirajo razna obrambna društva, ki so v njih okraju ali deželi, druge kupujejo ob danih prilikah drage vence, tretje nam zopet posipajo ne prevažna obvestila v priporočenem ali celo ekspresnem pismu, ali porabljajo drage denarne nakaznice mesto poštno-hranilničnih čekov, ki so v nebrojnem Številu raztreseni po slovenskem svetu. So pa tudi, ki potrošajo skoraj vso nabrano udnino v to, da sijajneje prirede svoj občni zbor. Nabavljajo si namreč dragih tiskanih vabil ter si naročajo godcev — piskačev. .Vsled tega plačujejo godbeno licenco ter nam slednjič pošiljajo ostanek v malenkostnem znesku — morebiti 5, 7, ali 10 kron v našo družbino blagajno. Opetovano je podobnosti ožigošavalo družbino vodstvo v svojih oklicih; a do danes zelo zaman. Zato pozivljemo vsled ponovljenega sklepa 172. vodstvene seje izza 16. majnika 1906. še enkrat s pričujočim posebnim pismom vse svoje podružnice in njih č. funkcijonarje, naj štedijo z nabranim denarjem. Vse, kar nabere kaka podružnica, je last osrednjega druž-binega vodstva in nikdo uima pravice s tem denarjem razpolagati po svoje. -Le če družbino vodstvo povodom prošnje dovoli od slučaja do slučaja, le takrat — sicer nikoli in nikjer: Čast pa bodi vsem onim podružnicam, ki popolnoma umevajo naš težki položaj in jim je vedno to pred očmi, da ima naša družba le rednih troškov do 3.600 kron na mesec. — Prav kratko dobo bi se mogla naša družba držati, ako bi vse podružnice delale po tem tu Vam zaznamovanem načinu. Saj naj nam po družbinih pravilih prihajajo glavni iu najza-nesljiveji dohodki uprav od naših podružnic. — Slavni podružnični odbori! Revnega in bednega, a toliko upapolnega naroda previdni činitelji bodimo vsi — Vi in mi! — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda Po obojestranskem sporazumetju se je razrešila zveza med družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in med tovarnarjem g. Jebačinom s 30. junijem t. 1. in si. julijem je prevzela založništvo družbine kave tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani, ki je naši družbi z vžigicami bila do daneB v tako ogromno korist. Dvajsettisoft-štiristo (20.400) kron imamo namreč v vsem i to trenotje od nje. — Slovenci! Po pravici ¦ so se Vara priljubile naše vžigice in prepri-čnni smo, da Vam prav tako ugodno dojde kn/n, ki Vam jo preskrbi Vaš stari zaupnik — ta uaš novi podjetnik. Zato pričakujemo, narodne gospodinje, da vsaka Vas, ki zaneti z našimi vžigicami, postavi ob enem na ognjišče od imenovanega dneva naprej tudi to naSp kavo. Vaša omizja naj bodo naša omizja; n* rodna iskra iz Vaše hiše bodi našemu rodo-Ijublju v plamen. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Kolesarsko društvo nfioricau napravi na binkoštni ponedeljek celodneven izlet v Gradež. Odhod ob 6. zjutraj izpred kavarne „Central". Ob 8. uri pregledovanje znamenitosti v Ogleju. -—Ob 10. uri odhod s parnikom v Gradež, ob 12. skupni obed, ob 2. pop. skupno fotografiranje. — Nadaljni vspored se določi sporazumno na dan izleta. Ker se je za ta izlet prijavilo mnogo članov, naprošeni so tem potom še drugi, da se udeležijo. - Odbor. Župan S košaro, polno jajc, je capljal pretekla 2 dni z duhovnikoma v bližnjem Šempetru, ki sta pobirala spovedue listke in jajca po hišah. Vide" to, sem poprašal zgovornega kmetica, kaj se je pa mežnarju zgodilo, da sam župan mora capljati s košaro jajc za duhovnikoma? „Nič" — mi je odgovoril „se ^au ni zgodilo kot to, da je tudi mežnar v isti osebi župana, in predsednik ljud. posojilnice, voditelj kmet. zadruge, krojač, voznik križem sveta duhovnikov, itd. itd. Ali nam se je zgodila strašna nesreča; vsi gospodarji, očetje, in davkoplačevalci cele obširne fare smo umrli za žejo v klerikalni kopelji. Zdaj menda, ko naš gospod župnik odide v Gorico, bo mogel prevzeti naš vsemogočni mnčenik mežnar še njegovo mesto župnika, ker je po malem duhovnov. Edino Še je ostal živ, da mii pomaga, prižigalec svetilk, drugače je cel naš Šempeter umrl, da umrl je" zatulil je in se jo zjokal in odšel. Jaz pa tudi ginjen sem se tolažil edino s tem, da so imeli prav, ko so ravno pred Šempetrom sezidali blaznico. Sveti Pantalon naj jih reši, drugače so vsi pogubljeni! Amen! Nekdo iz okolice. Soška podružnica slovenskega planinskega društva, Odsek Gorica, vabi na izlet na Nanos-Pleša 1201 m dne 4. t. m. Odhod iz Gorice 3. junija v nedeljo, ob 2. pop. z Vipavsko Železnico do Ajdovščine. Odtod takoj z vipavskimi izletniki vred na Nanos, kjer se prenoči v kočah. Dne 4. zjutraj na vrh. Tržaški izletniki pridejo istega dne od, Razdrtega. Skupni odstop v Vipavo. Povratek z Vipavsko železnico ponedeljek popoludne. Svetuje se turistska oprava in vzeti s seboj provijant. Ker je treba preskrbeti prenočišče, se vabijo gg. izletniki, da se oglasijo še danes pri zastopniku društva adv. dr. H. Turni. Pevsko in glasbeno društvo opozarja občinstvo na veliki koncert dno 9. in 10. junija. Vabila se razpošiljajo te se pričakuje obilne udeležbe iz meste in z dežele in vseh slojev. „Stabat mater" je največja skladba, kar se jih je v Gorici doslej priredilo. Ako slovensko društvo ž njo nastopi ter jo izvede z lastnimi močmi, je to najsijajnejši dokaz naše narodne iu kul-turelne moči. Na občinstvu je, da dokaže svojo zavednost. Opozarjamo na podlistek v današnji številki. V ViŠnjBVikll se je ustanovilo pevsko-bralno društvo ,,Jez". Pravila je c. kr. namestništvo že potrdilo. Na občnem zboru dne 20. pr. m. se je sestavil odbor, kateremu predseduje župan kojščanske županije g. Fran Obljub ek. To društvo ima značaj izključno narodnega društva, kakoršna so potrebna v bližini jezikovnih mej. Pevske vaje so se pričele že pred m 1 sečem, ker nastopijo prvi krat pevci pri vT lici na Neblem. - ^ Z narodno pesnijo je treba zajeziti vol laškega prodiranja, katero preti na v S koncih in krajih. ^\ Narodna slavnost na Neblem, — Op0,ariam I slov. nar. občinstvo na to veliko veselico?' se bode vršila, kakor smo že javili, dne'./?' junija in Bicer ob vsakem vrenienu. Udeleži? obeta biti ogromna. Obetajo se nam „Sok0r! in nekatera druga društva, k»;Lera in Sf>i i vse natančneje sporočimo Že pravočasno. Pevci in diletantje onih SUrlh druik-katera priredijo veselico, se marljivo vejL/ da bode uspeh gotov. Na vsporedu bode v Li vrsti petje, godba, govor in kratka igra t-1 predstavlja narodno zavednost in nar.°H,y nost. — Najeta je voj. godba47.pespolka.br, ječa 14 .nož. ' '*" Na svidanje 24. junija v Neblem! Trgovska in obrtna zbornica. - v seji t™,-. ske in obrtne zbornice so potrdili opravi^:. za fijakarje v Ronkih. Ob tej priliki j* 0i>3 njat Holzer, da bi bilo potreba urediti i opravilnik tudi za Gorico. Pridružil s« 0IU J Bombig. To je res potrebno. V tej stvari q.i priobčili že več pritožeb, zlasti glede kV dvora. Govorili so tudi o jako važni torki, (¦„ se sme pripustiti ženske k o h isfc-' obrtnih in strokovnih šol. Na prtf- log zborničnega predsednika se je izreki« zbornica proti temu predlogu. —- Mi pa sit* tega mnenja, da bi ne bilo nič napačnega, j, bi se storilo kaj za napredek ženstva\ie,f, obrtne in strokovne izobrazbe! ' Za zastavo pevskega In bralnega drusfra t k Andreju je daroval I. M. 5 K. V Kobaridu je imelo ^katoliško" politi&J društvo občni zbor. Ceje ros, kakor po;-o&J v „Prim. listu", je bilo izraženih tam vse poli želja, tudi takih, ki presegajo delokrog taked društveca, kot je imenovano. Naj se rajšeobV nejo občine na pristojna oblastva pa na dnii. može — Lapanja ne velja nič.nikjeri, kar a| govori na takem shodiču, je toliko kot ni; Kaplan je privlekel na dan željo proti razdružitvi zakona. To ga je bolelo I Če je bil Lapa« kaj pripravljen za pretep, o tem molči poročilo V Avšl sta utonila pretekli teden, kaki. poročajo iz Červinjana, dva moža. D. Dreo??iji je prijela njegova stara bolezen tik A>4| da je padel vanjo ter utonil, starček .Sima Jančič pa je zašel v temi v vodo ter mi našel smrt v njej. Na Telovadnem trgu prično zopet z vL catni. Te dni so že vse uredili po Telovadiš«! trgu za neko veselico v Binkostne prazniki] Telovadni trg pač ni prostor za take šumv veselice, kakoršne prirejajo Lahi, in tudi,.{ gre, da vse zapro tam okoli. To jo nsrewv&] Škandal, katerega pa, kakor vidimo, \\z bo y konec 1 Prejšnje Čase so delali za take zate precej hrupa, letos pa je vse tiho, če$ t4 ne bo prej uobenega odpora. Tako se, dala izvestnimi nameni, katerih pušice pa padajoči! Lahe same nazaj, ker kažejo, kako so !>.ekau:| veliki možje mičkani. Prizadeti ponovijo k: rake proti zlorabi Telovadnega trga. Policija išče 32 letnega Iv. Rogljn iz V« like nemške vasi, ker ima prestati neko k1 zen, ali ga doslej niso mogli dobiti nikjer Istotako išče L. Ofnerja iz Amstetina, ki »j ušel z doma, pa se ne ve nič več o iyV: Star je 53 let. Pevsko -tamburaško društvo Št, Andrež v - Andrežu priredi na ftinkoštui ponedeljek p Mblarjt; tamburaški kouceit z raznovisti. programom. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnbij 20 vin. Na obilo udeležbo uljudno vabi odbor.1 (Dalje y prilogi,} očmi in ušesi ukradel". Pozneje je tudi ne-kolikokrat „pel v božjo Čast in hvalo sopran v domači cerkvi". In to je bilo pa tudi vse, kar je poznal Dvofak iz godbe v otročji dobi. Prava in zistematična šok mu je popolnoma manjkala. Še-le v 12. letu je poznal nekaj, kar „je bilo podobno pravi glasbi*. — To leto je bil namreč poslan v Zlonice (mesto v slanskem okraju) v svrho daljšega obligat-nega obiskovanja šole, kjer si je pridobil v organistu A. Liehmannu prvega učitelja v igri na glasovir in orgije in pri katerem se je seznanil tudi s teorijo in prvimi pojmi harmonije. Veliko sicer to ni bilo, ali vendar nne-kaj°. — L. 1855. je bil poslan za eno leto v Češko Kamenico, da bi se naučil nnemškia. Tam se je Dvolak sicer jako malo učil Bnem-ški", za to pa je izpopolnjeval tem pridneje svoje prve glasbene vednosti pri „kantorju in regensehorju" I. Hanku, ki je potrdil mnenje prvega učitelja, da ima Dvorak talent in da bi Bmogel iz njega biti dober muzikant!" (Benedixit Salomon!) Žalibog se pa mnenje tega ni preveč vpoštevalo iz enostavnega razloga, ker ni bilo „za študije" denarja, in vsled tega je bil D. po enem letu poklican domov, da bi pomagal pri gospodarstvu in učil se — Čitajte dobro — mesarstva. Kaj je k temu rekla muza glasbe in zbor kerubov in serafinov v raju, zgodorina ne pripoveduje, dejstvo toda je, da je nosil »največji glasbenik svoje dobe" več nego eno leto m svojih ramenih krvava pleča. Kaj se je v tej dobi godilo v Dvorakovi duši, ni bližje znano, mislim pa, da ni težko uganiti tega. Jaz vsaj sem to uganil in sem si posebno jasno predstavil takrat, ko sem zagledal nekega solčnega dne pred kočujočim zverinjakom mladega orla —, privezanega — na vrvici I Bože, kaka tragedija in žalost je bila vtelesnjena v tem orlu.— In nekaj podobnega se je moralo goditi takrat v Dvorakovi duši. Trpel je in njegovo trpljenje je postajale očividno: „hodil je z mesta na mesto, kakor da bi iskal, a ne vedel, kaj, vse mu je padalo iz rok in če je slučajno slišal „muziko", je plakal!" In tu je stari Dvorak, vide", da Antonin vedno „fantazira po muziki", izrekel slednjič odločilno besedo ter je dovolil, da gre v Prago študirat, kar se je tudi zgodilo jeseni 1, 1857. — in s tem se je deffinitivno odločilo, naj se svet oropa enega mesarja, obogati pa z velikim skladateljem. V Pragi je stopil Dvofcik v orgljarsko šolo, kjer so takrat delovali prosluli učitelji Blažek, Zvonaf, Pitsch in po njem Krejči. In tu začenja odločilen obrat v življenju. Dvola-kovem. Suhoparno in zastarelo šolsko učenje gaje pa nekoliko prevaralo: Upal je, da spozna glasbo, ki blešči, poje in razsaja s svetim ognjem in sijem, in našel je somrak, v katerem <*o zveneli stari korali in se neskončno vlekli temni zvoki starih cerkvenih lestvic, polni strogih pravil in neprekoračijivih zakonov. To pojasnjuje, zakaj ni bil vgpeh Dvofa-kov v šoli odličen: Ni ne ga tiicer prištevalo med slabe učence, aH tudi ne med najboljše in zato niso slutili in poznali niti učitelji niti součenci one ogromne glasbene sile, ki je dremala v njem in ki je pozneje prodrla in zasijala v taki krasoti. In še ena stvar je bila tu, ki ga je težila ter otežkočevala razvoj nje-govega talenta : neugodne finančne razmere. Skromna podpora, katero je dobival od doma, se je vedno in vedno manjšala, dokler ni po-popolnoma ugasnila — in tu so naatali za Dvofaka kruti boji za obstoj, ki so mu pogoltnili ves prosti čas: prisiljen je bil h grenkemu hišnemu poučevanju; razun tega je bil kot violist v zasebnem praškem orkestru, iz ko-jega je prišel 1. 1802. do tedaj ustanovljenega gledališčnega orkestra, pri katerem je bil celih 11 let. — L. 1873. je dobil mesto, združeno ž naslovom „organist v cerkvi sv, Voj-teba", katero je opravljal 3 leta in katero je povečalo njegove dohodke ~ (čitajte dobro) —• za celih 7 krajcarjev na -dan. Vendar kljub tako neugodnim razmeram Dvorakov duh ni padel: ker ni imel po dnevi časa, Žrtvoval je spanje in cele noči je marljivo študiral parti-ture velikih glasbenih herojev in snoval načrte za bodoča velika svoja dela, ne glede" na to, se jih bode-li čislalo aH ne, — In v tej dobi nastalih del se je pa ohraciio jako malo, ker je Dvofak sam v napadih stroge avtokri-tlke večino izmed njih obsodil it »smrti z ognjem" in sam tudi izvršil sodbo, Leto 1873, je v življenju Dvofakovem spomina vreduo. Tega letajo nnmroft prvič stopil v javnost kot skladatelj in to s svojo Himrfo iz Halkw*| Dedičev Bele Gore, katera skladba ji po svoji globokosti in močnem izrazu krat vzbudila splošno zanimanje in prine-V avtorju priznanje »izvoljenega" umetnika. Vspeh je bil velik,, toda želi bog 1« «• r a 1 e n : finančne razmere so ot.tale ae?^ menjeriii. Da, tudi pozneje izvedena .sim:«^ i/ Es dur (1^74.) in opera „Kralj in ogi;s."i niso prinesli razun častnega nobenega tir;! gega vspeha. Še-le 1. 187u( je uostal Uir-! j tej smeri obrat k boljšemu: Dvof.iku «? namreč podelil državni štipendij za ametcitf katerega je užival po tem nekoliko let. ft:: tovljena eksistenca in v tem tudi bre/.^r'^5 r-f>t za umetniškimi idojali sta se mu odiir-:,< i tedaj, t-i je umetniško ime Dvorak^-(iu -j, glavno prispevanjem nemškega ^l^' telja Bi-iihmsa) prodrlo za meje njegove doifr vine. „ Moravski dvospevi" ter .,Slovan^ plesi" (obe skladbi izšle pri Simrocku ¦> l?er linu) ste pridobili D.M/vku svetovno sluyo vzbudili sezanje skla.?;\i.cjjev po ostalih mojs^ vih delih. In tu pričanja najkrasnejša i" r,s' Večja doba Dvofnkovegu življenja. Prost m terijeliiih skrbi je razpel tu mojstrov &$* krila ter se je v krasnem poletu povznftSal H najvišjim ciljem umetnosti, Groza ga obilajft '5i sapa zastaja temu, kdor ima oči, d' z a s 1 e d u j e i. a v z 101. Dvofakov duh fo' gega tu vlšiue, v katerih kot suvoren i>«#| davnin ovladuje celo glasbeno 1' lje, Ni mesta, ki bi mu uo bilo zimo, »jl friloga „Soto" *t. 41 z dne 2. junija I10B, Porotne razpravo; • V sredo in četrtek se je vršila razprava radi žaljenja Časti potom tiska. Obtožen je bil Nikolaj Falig, tožil gaje j;, Zumin. Falig je obsojen na 60 K globe in na poravnavo sodniških troškov. Včeraj se je vršila razprava proti Iv. Werku in V. Benussiju radi žaljenja Časti potom tiska.. Tožitelj je bil dr. Stanič, Obtoženca nista pri/da k razpravi. Njihov zastopnik je predložil zdravniški"'gpri6evMr't&TtzaH*»: leval odložitev razprave, aH sodni dvor se ni udal. Obsojena sta- Iv. Werk na 3 mesece za-porn, Benussi na 1 mesec, oba tudi v poravr navo troškov. Odprli lekarnL — Jutri pop. bosta odprti f Gorici lekarni Pontoni-Ktirner.' -«--•' -». Poiotii sJuž&a i leksniah. — v času od 3. io 10. t, mr bo ponočna—služba v lekarnah; Pontoni-Kiirner. Fantje It Brailšfol priredijo dne 4. in 5. junija veliki javni ples, pri katerem bode, svi-rala vojaška godba iz pešpolka št. 47. iz Oorice. Za birmance! — Najlepši spomin napravijo botri in stariši, ako se z birmanci na dui sv. birme fotografirajo, ker edino s fotografijo se jim napravi veselje in dar, kateri jih še v starosti spominja na svoje botre in svojo nežno mladost. Še lepši spomin in še večje veselje napravim podpisani birmancem, botrom in stari-Sem s tem, da darujem vsakomur zraven naročenih slik še eno povečano (nad •<, metra) ?e!iko sliko jedino le v reklamo mojemu poginoma na novo in moderno vrejenemu fotogr. ateljeju. Priporočam se spoštovanjem F ran AVai.ss,^ fotograf v Gorici, Via Tre Ii<> 16. Opomba: Kdor hoče k povečanim slikam, »Passepartout", „Retuš", „Kolorit% ali okvirje itd., dobi pri meni vse po lastni ceni! Izvlečeli iz poljedelskih poročil. — Da, da, vročina! Če me je kdo v preteklem vročem poletju vpraSal; kaj bi, posebno pri delu na polju, proti hudi žeji storil, tedaj sem mu priporočil, kar" s tem vsem svojim bralcem priporočam; poskusil je in se mi zahvalil zs dober svet, in se nadejam, da bode marsikateri bralec teb. vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poskusi sam. Vzemi, sem mu rekel, 1 liter vode, pri-me&AJ ji jeduo polno žlico, približno 15-20 gramov „Frankovega" pridatka h kavi, katera ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih 5 minut, potem postavi ta prevretek na stran za 5 minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se shladi (če tV bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepčujoča pijača ostala dolgo časa hladna. Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega BFrankovega" prevretka in čutil se bodeL, da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa. „Frank" torej ni samo najboljši pridatek V. kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, toimč tudi prav primerno sredstvo za žejo. Ustnica. Dod. v K. Prihodnjič! Razgled po suetu. Drtaifll Zbir. V seji v sredo je bil predložen tak-le nujni predlog: »Poslanska zbornica najodločneje protestira proii temu, da bi niti ene glasbene forme, v kateri bi ne znal vstvarjati dela leskeče krasote. In to je ravno, mimr se moramo najbolj čuditi: t a ogromni obseg in univerzalnost genija. In nad tem vsem kot mavrica nad zemljo, pol »o vonje in t ve ti i c, se povznaša ta IMkantnl znak, »t r:,s tako pomenljiv — ta čut, mehko ta in strast čisto slovan-Hke duše! Dragi moj čitatelj!. Hotel sem napisati Bekaj, česar nisem še nikdar napisal in zato sem se lotil biogrnfične študije. Sedaj pa vidim, da sem grešil, in zato se kosam. Stara tajka pravi, da je neki Ikaros na voščenih perutih letel z očetom črez morje. Stari naprej, mladi zadej. In tu se je zgodilo, da se je Ikaros vsled roladeniške nespameti več nego treba približal razbeljenemu solncu, ki je raztopilo vosek njegovih peruti, ubogi mladič je padel v morje in je — utonil. In jaz sem tudi tak Ikaros. Hotel sem leteti za Dvora-feom, hotel sem vzleteti kar mogoče najvišje, aH žar genija je raztopil moja biogrnfična krila in jaz sem padel. Padel sem globoko in so utapljam I Utapljam se v morju lastno slabosti. In tako je nastala h moje študije pravzaprav le mala, uboga rapsodija, kojo dajem na Milost in nemilost čitateljovi sodbi, V Gorici, 28. maja 1900. se obstoječe postavno razmerje z Ogrsko, ki se je vstvarilo z zakonito objavo skupnega carinskega tarifa ter se odkupilo z velikimi gospodarskimi žrtvami naše državne polovice, sedaj z enostranskim postopanjem Ogrske opremenilo brez privoljenja parlamenta. Zbornica zanesljivo pričakuje, da se držajema zboru ne bo v tem kritičnem časa z odgo-ditvijo onemogočilo, da bi varovaj pravice par-JlJUiJn, interese v državnem zboru zasto-p«nnTaežef!agodbeni odsek čim prej sc-staue in tudi od naše strani pripravi nova ureditev. Posl. Pražak je izjavil, da se ne strinja z nujnim predlogom. Njegova stranka je za carinsko ločitev, ter je nemške stranke obdolžil, tla so vodno zanemarjale gospodarske koristi. — Posl. Adler je naglašal. da krivda sedanjega položaja zadene ne io krono, ampak tudi parlament, ki di ni dolgo vrsto let znal pridobiti veljave. Le ako se ustvari pravo ljudsko zastopstvo s tem, da ko čim prej uvede volilna reforma, se zamore obvarovati Avstrijo pred veliko nesrečo. - Posl. Grab-inayr je rekel, da je revizija zakonov iz leta IHiiT. neobhodno potrebna, le tem, da se na novo uredi ves obseg nagodbenega vprašanja, je možno priti do povoljnega sporazuma za obe. stranki. Poslanec Dzieduszvcki je naglašal potrebo, da se vzdrži carinska skupnost v interesu skupne monarhije. Posl. Was-silko jo svaril prel nepreračuuljivimi nevarnostmi, ako se ne izvede volilne reforme. — ¦ Posl. \Yolf se je izjavil za carinsko ločitev in personaluo unijo ter za odpravo S 14. Nujnost predloga je bila vsprejeta z 240 proti s glasom. Meritum predloga je bil tudi vsprejet. Odklonjen pa je bil dodatni predlog posl. Breiterja. Prihodnja seja se bo vršila dne 7. junija. Odsek za volilno reformo je tudi sklican za dan 7. junija. Atentat na španskega kralja, <- Dne 31. piv m. se je izvršil v Madridu atentat na špan-ktaga kralja. Ko se je peljal kralj Alfonzo od poroke z novo kraljico Eno, je vrgel nekdo iz tretjega nadstropja hiše nasproti italijanskemu poslaništvu bombo proti kraljevemu vozu. Bomba je bila v velikem šopu cvetlic. Ubitih je 12, ranjenih 1 7 oseb. Kraljev voz je bil tudi močno poškodovan, kraljevi dvojici se ni ničesar zgodilo. Ko se je kralj pripeljal y svojo palačo in je izvedel, da je mnogo ljudi ubitib in ranjenih, je začel jokat:. Kraljica je bila brez zavesti. Storilec atentata je eleganten mlad človek. Prišel je pred nekaj dnevi v edino hišo, ki jo ima kraljeva mati v Madridu, in najel V.ikon za dan slavnostnega sprevoda po mesw- Plačal je za balkon 500 pesot. Po atentatu je policija prijela kakih 20 oseb. Občinstvo jih je hotelo linčati. Areto-vanci so odobravali poskusen! umor, obžaluje, da se atentat ni posrečil. AngleSka policija je dobila že pred tremi dnevi natančne podatke o nameravanem atentatu. Celo popis udeleženih oseb si je preskrbela. Sporočila je vse to policiji v Madridu, a dasi je ta itoriln, kar je le bilo mogoče, se ji ni posrečilo, preprečiti atentata. Uradno se priznava, da je bilo pri atentatu ubitih 14 oseb, ranjenih nad 50. Izmed ranjencev jih 15 umira. Tudi sin generala Weylerja je težko ranjen. To je že tretji atentat na Alfonza. Prvi je bil leta 1903. v Madridu, drugi 1. 1905. v Parizu, sedaj pri poroki. Vselej je srečno nbežal nevarnosti. Ministerska kriza f Avstriji Je reiena, - Mi- nisterski predsednik bo hjtroj^Beck,, dosedaj sekc. načelnik, notranji minister baron Bie-nerth, pravosodni dr. Klein, naučni Marchet, finančni dr. Korvtoski, podpredsednik fin. ravnateljstva v Lvovu, trgovinski dr. Foft, železniški Dersehatta, poljedeiski grof Auersperg. Brez portfelja: Prade, Dzieduszvcki in dr. Pacak. Na občnem zboru sloi. akad. društva „llirlja"» Pragi dne" 21. vel. travna 1906. je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: cand. phil. Turek Adolf, podpredsednik: tehnik Kremenšek Josip, tajnik: tehnik Rus Ivan, blagajnik: tehnih Kukec Viljem, gospodar: tehnik Hrovatin Alfonz, knjižničar: pravnik Orel Vladimir, arhivar: pravnik Kacjan Anton, preglednika: cand. phil. Bernot Zvonimir, Steblovnik Ivan. Akad.-tbhn. društvo »Triglav" v Gradcu priredi II. redni občni zbor dne" 6. junija 190G. ob 8. uri zvečer v prostorih društva. Poiiioiltev Japonske armade. — Japonska armada se znatno pomnoži in preuredi. Posebno se pomnoži kavalerija, preurede se vojaški transporti, vojaški železniški oddelek, novi vojaški oddelki dobe hitrostrelne topove, ustanove se brzojavni in telefonski vojaški oddelki, upelje se nova puška večjega kalibra, vojaška služba se pa zniža na dve leti. Ban grof Pojačevic Je izstopil Iz narodne stranke. 28. pr. m. so bili volilni hrvaški politiki pri ministrskemu predsedniku dr. Wekerieju na konferenci. Izrazil je zeljo, naj bi se na Hrvaškem razvilo zdravo razmerje strank. Minister Kossuth je izrekel svoje simpatije za nove razmere na Hrvaškem. Hrvaški politiki so zopet izjavili, da ne morejo stopiti v zvezo z narodno (madžaronsko) stranko. Nato je izjavil ban grof Pejačevič med viharnim odobravanjem Hrvatov, da se na želji ter izstopi iz narodne stranke. Srbija in Avstrija. — Trgovinski provizorij med Srbijo m Avstrijo je podaljšan na nedoločen čas; to kaže, da se da preteči spor še poravnati. Posebne vrste štrajk. — starokatoiiski župnik Grek v Gradcu jo izdal oglas, v katerem pozivlje »so starokatoliške duhovnike, naj ne vršijo civilne službe v znamenje protesta proti naučnemu ministerstvu, ker se to nič ne briga za zboljšanje materijalnega stanja duhovništva!! Veliki morski pes. — Finančni parobrod „Quarnero" je ulovil blizu otoka Krka velikega morskega psa. Dolg je ta morski pes 6 meter, širok čez trebuh 4 m. Člani dume po narodnosti. — Ruski list nStraua" javlja, da se poslanci v gosudarstveni dumi dele po narodnosti tako-le: Od 442 poslancev, kolikor jih v celoti šteje duma, je tf.% Rusov, 52 Poljakov, 14 Židov, 11 Ta-tarjev, 7 Litovcev, (> Latišev, 4 Estoncev, 4 Nemci, 2 Baškira, 2 Romuna in po 1 Bolgar, Čuvaš in Armenec. Grozen orkan je divjal po Bavarskem v okraju Kggenfeld. Drevesa leže izkoreninjena po cestah. Strehe hiš so razkrite, manjše sta\be podrte. V Ribachu je snel orkan streho z zvonika ter jo vrgel na polje. Orkan je trajal 5 minut med hudim nalivom in točo. Konec hrvatske narodne stranke. — Sedaj ko je m' ban Pejačevič izstopil iz ,,narodnea stranko hrvatske, je prišlo do katastrofe. Sklenilo se je končno, da se narodna stranka razide. . Samomor klerikalnega visokošolca. — Na Dunaju se je ustrelil filozof Fran Porenta, član" „Danice". Zopet jeden! — Pred sodnijo v Bolonijiv Italiji so sodili pri zaprtih durih 39 letnega duhovnika Don Leonardo Dianati iz Masuma-tika, ker je uganjal fridolinstvo s celo vrsto otrok ter uganjal pohujšljive reči celo na pokopališču in pri cerkvi. Obsodili so to posve-, ceno zverino ni 3 leta v ječo. ! Železnice v Mandžuriji-japonske.-Državni , svet v Toluju je sklenil, da japonska vlada ¦ železnice v Mandžuriji za stalno prevzame. V ta namen vzame Japonska novo uosojilo. Ito, Togo in Kuroki odpotujejo v ta namen v Mandžurijo. Gospodarstvo. Telefon in telegraf se podražita. — v kratkem poviša trgovinsko ministerstvo, kakor se čuje, pristojbine pri telefonu in pri telegrafu, pri slednjem zlasti pristojbine za odgovore, in blankete za telegrame bo treba odslej tudi plačati. Izbitek porabijo za povišanje uradniških plač. Občni zbor c. kr. kmetijske dražbe kranjske bo v četrtek 7. junija, t. 1. dopoldne ob devetih v deliki dvorani „ Mestnega doma" v Ljubljani. Na občnem zboru se bo med. drugim tudi obravnavalo o ustanovitvi deželne zavarovalnice za živino kot zveze vseh krajevnih vzajemnih zavarovalnic za živino. Razkazovali se bodo veliki vzorni goveji hlevi, svinjaki, kur-njaki itd. Družba vabi k obilni udeležbi. Kongres avstrijskega zadružništva zboruje na Dunaju. Umevno, da so zastopani tam tudi sloveči slovenski konsumarji. Udeležba je sploh velika; iz Gorice so 4. Slov. klerikalci imajo tam celo svojega referenta Rozmana, Njegovo poročilo se tiče dveh točk: 1. razmerja med kmetskimi in obrtnimi zadrugami in 2. dosedanjih izkušenj s konsumuimi društvi, njih nadaljnjega razvoja in njih razmerja do kmetijskih zadrug. Prvo poročilo pravi, da imajo obrtne zadruge težave s kreditom. Svoje zveze jim ne kaže ustanoviti, zato ker je takih zadrug premalo, zato naj se pridružijo zvezam kmetijskih zadrug, ki dobe na ta način dobrega odjemalca svojega denarja. Za to se torej gre 1 Kmetske zadruge hočejo obrtnike spraviti v denarno odvisnost; obrtnik naj postane dober odjemalec denarja, ki ga imajo kmetijske zadruge odveč in ga morajo sedaj nalagati v hranilnice in v posojilnice. Zadruge bi rade dobivale večje obresti, kakor jih dajejo hranilnice in posojilnice in zato naj postane obrtnik njih žrtev. Predlog se glasi: „Prvi avstrijski kmetijski zadružni shod skleni, da se tudi obrtnim zadrugan OLCgoči pristop k zvezam kmetijskih zadrug". Še zanimivejšo je drugo poročilo, ki se tiče konsumnih društev. Jugoslovanskim trgovcem očita to poročilo oderuš^, z živili in iz tega izvaja, da so potrebna ko^sumna društva. Predlog se glasi: „Prvi avstrijski shod kmetijskih zadrug priznava, da so konsumna društva važno sredstvo za zboljšanjo konsumcije kmetovalcev in priporoča zategadelj, da se posveča organizaciji konsumnih društev največja pozornost". Nekateri govorniki so se odločno Uprli Švindlju kranjskih klerikalcev ter pozvali navzoče, naj glasujejo proti Za predlog je glasovalo le 7 udeležence »r, tako < da je predsednik vskliknii: ,,Dieser Antrag ist aber selrwach unterstiitzt". — Pri protiposkušnji pa je c^d glasnim odobravanjem bilo na stotine rok v zraku. Tako so r#konsumarjiu sijajno pogoreli s svojimi predlogi proti obrtnikom. Tvornica slamnikov M. CERAR v Domžalah se priporoča gosp. trgovcem in slavn. občinstvu za obilo naročanje vsakovrstnih slamnikov. Cene nizke — postrežba točna. Išče se za neki kamnolom s strojevnim obratom v Nabrežini zmožnega, praktičnega in v strojevni mauipulaciji izvedenega kam,oseka in voditelja kamnoloma. Zahteva se zmožnost slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Ponudbe naj se pošiljajo na: G. TOnnies, Ljubljana. Porednež! Še si nisi zapomnil, da ne pušim drugega papirja za cigarete in cevke kakor „OTTOMAN-ovega"?! == vi. Pozor odjemniki trgovine A. Gabršeek _ jjT^gQvsKem DNomii*'. V smislu razglasa je določen dan 16. maja u lizplačeuanje. — Izplačeuanje prične 4. t. m. proti pourniiui fcuponou naše kontrolne blagajne. =-=^-^ -^ Knjigarna, trgovina umetnin itd. fl. flabršček. PflJflP? Samo Templjev in Stvria-vrelee 111*1 I I sta postavno zavarovana kisla studenca f Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja „Templjev"-vrelee ali „Styria"-vrelec ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. Oskrbništvo Rogaških vrelcev. Gorica -sas- Gorica Klimatifino ztafšče, Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvecava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Poprava in komisijska zaloga d v oko les Waffenrad z dveletnim ™"::' in Bayal z enoletnim jamstvom pri Batjelu v Gorici, Via Dim m o štev. 3. Odlikouana pekarija In sladčičarna. H^ol Jii*aščJl{, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavneuu občinstvu za mno gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. Mafialatve in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilna vloga se obrestujejo po 4'/,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo i leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila i na vknjižbe po Zll,%, na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5'/»%. Stanj« 31. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K« 113.382. —Hranilne vloge 1,554.989'13. — Posojila 1,570.810-89 — Vrednost hiS 110.675*- (v resnioi so vredne več). — Retervni zalog 75.10101. Hranilne vlogre se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79, .Goriška Tiskarna" priporoča vizitke Kerševani & Čuk : v Gorici Stolni try št. 9 (Pid2za Duamo) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroja In poprava jamčiva od 5-10 M. RAZGLAS. Podpisana si nsojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči Cfc fe fe M A in gonilnih naprav, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ekert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hupi Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode k električne luči. V Biriei, za wjatoiciStev.il 500 let je stara lekarna, kjer se izdelujejo želodčne kapljice (preje kapljice sv. Marka) po presku šan eni zdravniškttn receptu. Te želodčne kapljice so izdelane po receptu, ki sem ga dobil «a razpolago od nekega zdravnika in delujejo iz- irftMi„„«„ TO*™t, ' vrstno na oiiranjenju traj- varstvena znamka. prebavljanju, zapr.jn in slabem tekn. Izpisek iz pošiljajo vsaki dan prostovoljno. Z Vašimi želodčnimi kapljicami, ki so ozdravile mojo hčer njene do!^ y letne bledice, sem prav zadovoljen. Prosim pošljite mi za K 8 še 2 ducara. S spoštovanjem HENRIK KUBR1CHT, okrajni sodnik v Radenburgu. Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji ženi proti njeni želodčni bolezni. Pošljite takoj še 12 stekleničic S spoštovanjem JOSIP SCHNEIDER, hišni posestnik Dunaj, Wiener Hauptstrasse. Želodčne kapljice se razpošiljajo: 1 ducat po K 4'—, 3 ducata po K 11*—, 5 ducatov po K 17-— poštnine prosto, proti predplačilu ali po pošlnem povzetju. Edina zaloga in lekarna Zagreb, Markov trg št. 5 tik cerkve sv. Marka. N jlrpežnejeln najprlpravnejeje „FANZER<-dvokola z.i izleti* z zvončkom« , lučjacoljMen in torbico za orodje z dveletnim jamstvom, stane K' 95 Največja trgovina niiUler & Co., Dunaj Xlll;5. HOttelberg-strasse 27. Bogato ilustrovau eonik ua zahtev > gratis in franko. 5 kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanostij Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojev za pletenje f bos. H. Whittick in drag, Budim* $9Šta, IV. Havas ulica e«<"»», laaaraa „Alla Madonna daila Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Godln«, * lamama »AH' Igaa"f Via 4*1 Fataala 4» Osna fteklonlco I Mi, H Trsta m ae raipoiujs msnj nogo 4 steklenic« proti povzetja sU nsprej poslanim zneikom K 7- prosto poitnlne. nega zdravja. Kajti dokazalo se je, da so nemmost, bledica, neapacje, migrena, glavobol vedno posledice slabega prebavljanja, kar provzroči tudi pomanjkljivo fronte? krti Želodečne kapljice delujejo izvrstno pri prehlaienjn želodca, na že-lodečni šibkosti, pri slabem zahvalnih pisem, ki se mi ŽELODČNE KAPLJICE {preje kapljice sv. Marka) Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis jo kaznjiv. Jedino pristen je THIEJBRY-Jjoy balzam z znamko zelena nuna. luistareie i a neprekosljivo sredstvo prot motenju I have želodčnim krCem, koliki, katarju, prsnim \finnini, influcnri itd. itd. Cena: 12 vnulili ali ti dvoj-,.;h steklenic ulL.l velika posebna stekleni^ s,pa-[bitov. zamašliom. K. 5 poštnine profito. |ir]|lERKir-jevo Čentifolijno mazilo [ tnano kot neprekosljivo sredstvo proti zastarelim ra-j »i^tiem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: fi icfcu K 3*00 poStniuo prosto se razpošilja proti e"-«ir!j« :i1' predplačilu zneska. Lekarnar A. THIERRT I »*Prfgradi pri Rogatcu.-Slatini. Hrošr.ra s tisočerimi j Lkinaln'™' zahvalami je na razpolago zastonj ia i** ' poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh večjih lekarnah in [ gtrediinicah. ^ Nova [slikarska obrt (v Gorici, ulica Morelli št 9. ^ajzanesljiveje izvrševanje plos-Jksrskiii, lakirarskih, napisnih ia sobo, »slikarskih, strokovnih dol. Specijalitete ¦t imitaciji Iesovja. I Svojim rojakom v uiestu in na ¦deželi se za mnogobrojna naročila toplo ¦priporoča udaui Alojzij Požnic, naslednik JDS MAKOVEG Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Capsici comp. NtdomMtek ti P«ln-Enp*ll«r je splošno priznano kot !¦ vrstno bol biažojočo uaillo; cena 80 vihn K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z naSo z&SCitno znamko .Sidro* iz Rlchterjeve lekarne, potem se je gotovo prejelo __ originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA F^^" k ,.ilatem leva" v Pragi f Elisabethgasse it. 5 nova. i Dnevno r*rpoSil]anJ#,. I jedilne masti — „Ceres (iz kokosovih orehov) napravljene jedi so zelo okusne in lahko prebavljive} za s 1 a b o 1 n e — želodce. — Georg Schicht oddel. za redil no mast „CEBES" Ausstgv samo, ampak tudi skusiti sn mora lilijno mlečnalo milo Bcrgmann & C.o, Dresden in Dcfiin ob Labi prej Borginannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. = JOSIP Z0RNIK V GORICI. = iSjudska pijačo Inguer-piuo najboljši pripomoček proti pijančeuanju; pri tem zelo po ceni. Čisti kri, napravi lahko glavo ter je ugodno za zdravje in žep. Šumeči (imonadni bonbončki svetovnoznane kvalitete priporoCa Prva češka tovarna akcijske družbe 2& orijentalske eukrenine in čokolade prej fl. ITlaršner. Kralj. Vinogradi (Plzenka). Rimske toplice u Tržiču (ITIonfalcone) na Primorskem Stalno podnebje 38-40°. 1) času od 1. junija do konec septembra. ' Kopelji se priporočajo posebno proti protinu in reumaiizmu, bofečinam u kolku in Ženskim boleznim itd. itd. Lastnina Kr. D. kneza Ihurn-taxis. A, Primožič ===== optik naznanja, da je otvoril svojo delavnico Gorica - ulica Vetturini št 3. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu nal razpolago z najboljšim blagom. Stara Ivrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 let! Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina z gotovimi oblekami. Vabim cenj. g. naročnike* da si ogledajo vsak čas v moji trgovini te dneve dospelo spomladansko in letno blago. = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tek. frana Do šipa 35 — tek. 3o*ipa Derdf 33. livarna žeiezja in kovin odlikovana z 18 zlatimi svetinjami 2LPOULI-Gorica Frane-Jožefova cesta št. 58. Dažno za staubenike in hišne lastnike! Zaloga in velika i^žra: cevij za vodo, za stranišča z vsemi pritiklinami; kloseti vsakega sistema; vsakovrstne sesalke v veliki izberi; strelovodi; ograje za stopnice, hodnike, vrte itd.; stebri iz litega železa; železne peči; hidravlične zatvornice kakor tudi vsak izdelek r potreben pri stavbah. .¦ Potrebščine za vrte iz železa. .....: Sprejema katerokoli naročilo v litju železa ali brana. Cene brez konkurence. Pomladansko zdravljenje. Koncentriran sirup iz sasaparile. Ta sirup je izdelan na poseben menjalni način ter vsebuje vse krepilne snovi sasaparile in drugih sladkih korenin. Deluje izvrstno in z vspehom pri krvnih boleznih. Cena 1 steklenice 1 K 40 vinarjev. Dobiva se jedino v lekarni CR1STOFOLETTI v Gorici na Travniku. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hode dobro In hitro potovati s francoskimi parobrodi Čez Havro t Ameriko* naj pifie pred odhodom od doma za pojasnila na našo "' najstarejšo firmo ¦¦ Zwilchenbart, Basel (Švica) Centralbahnplatz 9. Za dobro In hitro ekspedicljo se garantira. C. kr. priv. Mizarska zadruga v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna 8 strojevnim obratom na parno In vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useftslogpo ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. . Podružnica v Trstu Via dl Plasza vecrala 1. Podružnica v SpIJsta. Zastopstvo v Orljantu. dene zmerne, delo lično in solidno. maomrnum Tovarna kmetijskih strojev, sesalk in železolivarna K. & R. JE2EK v Bianskem (Moravska) se priporoCa za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnih strojev, strojev za žeti in kositi, vitlev, Eilatilnic, žitnih Čistilnic in odbiralnikov (tri-jerjev), stamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, dro-. bilnih mlinov, parilnih kotlov, grozdnih ii sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obrocev. Popolne opreme opekarn, samotnih in toiaren za mavec. Zmerns cene, ugodni plačilni pogoji. Ceniki (o kmetij-. sk b strojih tudi slovenski) zastonj in poštnine pivsto Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strajev v Ljubljani Ivan KoiatiC Dunajska cesta itev. 31 Zastopstvo za Goriško, Priitrje in Istro Josip Oekleva v Gorici, ulica Municipio 1. blizu irotije fi posodje vseh vrst »rfanano težko posrobrnjent : najlepše forme. I Kompletne kasete namf z-I nega orodja, posodja za j omako, kavo, fiaj, na* | mlzni podstavki, umetni j Izdelki, I Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- "r ' dinjstvo itd. =a=a=s G. kr. dvorni založniki Christofle & C." - Dunaj I. Opernrlng 5 (Helnrf clishof). — Ilustrovan oenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcib, gZML*EEJ2iLi SP*W !.m»J° n«« izdelki ¦•rajo torarallko inamko in imei Ghrfstofle. V»r.t*e«a ziiilmku. Vnmveutt znauilf«, V«r»tvejm zimmka. D.X6828Ap.U6L , „, . °- Erkw«. Za. štedljiva gospodinjstva! Pojasnujemo, da taki zabojčki in zavoji ^kavinega pridatka/— čeravno so v barvi in tisku našim na videz sicer podobni, a naše firme : Franck: nimajo natisnjene, ne izvirajo iz naše tovarne, toraj se v njih tudi ne_ nahaja naša priznano dobra ^ Franck-kakovost. * -k Zatorej, Varujte se, cenjena gospodinja, pred prevarjenji, v tem ko blagovolite vedno gledati na ime :Franck: & ^Franckove varstvene znamke* & ^Franckov podpis.* Udani ¦ ccotuoKiiniiorzoparniKi „i\/moigi\ wn-iic.i-.m ti. , ^nivunr ivuii iiuaiu>ni In „KA1SER WILHELM der GROSSE". Prakomorska vožnja traja s a m o 5 - 6 dni. "3 Ifatancen, sanesljiv poduk In veljavne vozne listke sa parnike gori navedenega J^~ parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških ž"Ioz;iio d«>bite C*"** v Ljubljani edino le pri L= 1MI TAVČARJU, KcMvrte ulice Ji 35 = « nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". t3d Odhod Is LJubljane je vsak torek, četrtek ia soboto. — Vsa pojasnila, ki se JJjj tičejo pob jnja, točno ia brezplačno. — Pos.režba poštena, reelna in solidna, ~3ai Potaikom, senienim t sapadna države kakor: Oolorado, Mexiko, Californijo, , -j Arf . vtah. Wiotiing, Nevada, Oregon in Wasbington nudi naše društvo I "*. poielmo »godno 1* iiredno ceno črez Galveatoa. Odhod na tej progi *¦-*-•* • fet Bremna enkrat mesečna. ^mmm. Tn se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti mora In na vse ostale dele sveta, kakori » HmzilfirL Knhn TtitannR-AirAa flnlrtmhn. flfnorannrit v A*atrsH