™ 0NLY SLOVENIAN DAILY ®WEEN NEW YORK AND CHICAGO iHE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. ENAKOPRAVNOST VOLUME HI— LETO HI. ^,e Copy 3c EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) SEPT. 20., 1920 ŠT. 222 {NO.) Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Offke at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Preiskava o bombni eksploziji se nadaljuje. dvojni Yfk' 18- Sept - Po Polipi-^ Preiskavah mestne ZoziV zveznih detektivov v J°m na bombno eksplozijo, le t r je bil° ubitih 33 oseb, sWoC>neS. aretiral° nekega ru-mjgji ^'aspikarja, o katerem se ' Aretiraf"36 Vzvezi z eksplozijo. VeCa f ° se ,ga J*e kot nezaželji- tolikn ^'1Ca in drzal° se sa bo so nia aSa' da se dožene, kakšni ku j g0Vl opravki v New Yor-da.je bn na dan tu v fmancnem distrik-kako r^u' toda zanikava zijo. cn°st ali zvezo z eksplo- dijp j "** strani tr- važnosr ''f aretaciJ° izvanredne baje pa' 6r Pr^'eti časnikar da'*-Pa na drug* strani tr-. 3sti, €C*en ^Zmed poglavitnih od- Cev Ljeninovega režima. ftestu ; v.pa se preiskave v lladal j u jejS 11 °m dezele še vedno BM K Fisher, ki je svo- 116 kart ern Pošiljal svaril-^ Yo\Se nabai'a na Poti v tiači ' p°jasni» na kakšni zvedel o namera- mi ga n,!ec' • Cžmadske oblasti "a duhu °^as^e za nezdravim ^ePatiii kerv^rd'» da je potom 'A'ČlC}lp »V J SVA-Pr'Sel d° te&a> da j«' J°ci Prijatelje o prihaja- Ni %i,o^°rk' 19- sept. — Urad f0 ^onJf-gasne£a departmenta v 6rih s 1 Ve^ vaznih stvari, o h trdi' da bodo najbr- Siinl* bombno eksplozijo, 1,8anoJ'lrrier^a v četrtek pred ° banko. 'Kakšnega ^aj '• 0 n°ve pronajdbe, ni 6 se Sa n°s^ ničesar znanega. ^edoJ*10.^0^0' da se je pri ^t>l°sjvr|.an'lu Postavnih zalog P^ašlo 'j s^ovi v New Yorku šinilo ' 36 Ve^ko teh snovi ?Zkritje , a kak način je to ^niki ^l10' se ne ve, toda Sta r)^°^?!'1'egasnega depart-yto^ai(|i.aaviJ'°> da so vse svoje J.^la^r0Čili P0110^'5' da ei»ltav0 1Stib nadaljuje s »i. Po svoji najboljši Popoldne se je pri are- Hj L ^ ,m - se je pri are- i uJ? m časnikarju o- ^ila V* «eka ženska s pajčola-0 raz. Svojega imena °> da .- f^ati. Rekla je sail! c'asniV pr.'Jateljica aretirane-}f'^j6 arja- Povolilo se j: J J!e odh-°-V-rila ž njim po1 ure k (]. Je obJaa' se je izrazila, da hl, Do ala samo iz namena, ^eh aga' kolikor je v nje- S°Cijalističn. kanri-j Podpredsedniški ft plrcnlAviii \ Jose. at o eksploziji s/ ,Cal- 19- sept. -ia.Nijj6H edtnan, socijalistični kn^ed i2 OZirom na eksplo-vt ■ da ,• °r£anovo banko iz-% Vse čin nasilja, ki je c "Tak 6&a Zgražanja-C?.(lob^';tode .ne storijo ni-§k0 1 vS;,i jih mora obža-^^itjg,,0. civilizirano člove-de]' j"e dejal Stedman. «k so v. s'abotnih duhov, ka-0f'itl^skGn°rela z^a sedanjega Haifa _ sistema. Toda ^4 belijo izprememb ^ ^ G cpnomskega siste-ne obžalujejo u-napačnih metod kot Mir med Rusijo in Finsko podpisan. Stockholm, 19. sept. — Brzojavka, ki je došla iz Helsingorsa pravi, da se bo jutri v Dorpatu med Rusijo in Finsko^ podpisal mir. Riga, Letvija, 19. sept. — Po dvourni konferenci med M. Dombskim, načelnikom poljske mirovne delegacije, in M. Joffe-jem, načelnikom ruske mirovne delegacije, je M. Mlados, tajnik poljske delegacije, izjavil, da je zelo nemožno, da bodo boji med Rusi in Poljaki prenehali preje kot se pride do sporazuma glede osnovnih točk. Izraža se mnenje, da bo delo konference, ki se mora zediniti glede premirnih pogojev in sestaviti mirovno pogodbo, v velikem obsegu odvisno od vojaške situacije. V očigled dejstva, da je vojni položaj Poljakov sedaj še precej ugoden, in da so'so Poljaki precej zamudili z dohodom, vse to ustvarja vtis, da bodo Poljaki pogajanja zavlačevali in bo vzelo precej časa, predno bo prišlo do kakega sporazuma. Poljaki najbrže ne bodo privolili v prenehanje sovražnosti toliko časa, da si na fronti ustanovijo tako bojno črto, ki jo bo lahko braniti. Pogajanja se bodo otvorila v torek. Otvoritveni govor bo držal letski zunanji minister M. Meirmvič. Pogajanjem bo predsedoval M. DombskI, kakor je bilo sklenjeno pri prvem sestanku v Minsku. Včerajšnja konferenca se je vršila za zaprtimi vrati v tako-zvani hiši s črno glavo, ki je bila sezidana v štirinajstem stoletju kot shajališče samskih trgovcev. M. Joffe se je pripeljal na konferenco v avtomobilu, ki je bil svoječasno last carja. M. ombski pa se je pripeljal v stari kočiji, v kateri je bil vpre-žen en konj. Stockholm, 19. sept. — "Social Demokraten" je prinesel članek, katerega je napisal sovjetski zastopnik Leo Kamenev, v katerem slednji zagovarja prodajo dijamantov in vrednostnih kamnov od strani sovjetske vlade, trdeč ,da je bilo to potrebno za dobavo tujezemskega kredita. Mr. Kamenov zanikuje, da je sam osebno imel kaj o-pravka pri prodaji, toda pravi, da prodaja dragocenih kamnov v Rusiji ni nikaka tajnost v očigled dejstva ,da se je vse blago nacionaliziralo. V članku je rečeno, da se državnih in kronskih draguljev še ni nudilo na prodaj, kajti do sedaj je bilo dovolj onih, ki se jih je dobilo h trgovin in privatnih Virov. Poljaki poročajo zmage. Varšava, 18. sept. — Poljsko uradno poročilb pravi, da so poljske čete zasedle važno utrjeno mesto. Lutsk, 40 ,milj vzhodno od Vladimir Volhinsk. Isto poročilo tudi pravi, da so Poljaki dosegli v^č uspehov ob vsej 240 rfiilj dolgi fronti. Poljske čete še vedno napredujejo vzhod no od Vladimir Volhinski, južno-vzhodno od Brest-Litovska ter so zasedle mesti Porezkov in Co-rostov. Zasedle so se tudi mesta Kamien in Kaspirski, pri čemur So Poljaki dobili 1000 ujetnikov. Beloruska sovjetska republika proklamirana. Copenhagen, 18. sept. — Ve-jsti iz Kovna pravijo, da je Bela Rusija, ali Mala Rusija prokla- Zaseganje tovaren v Italiji se nadaljuje. Rim, 18. sept. — Trideset tisoč delavcev v mestu Terni v južni Italiji, je zasedlo vse tamkajšnje tovarne. To je eno izmed najvažnejših idustrijalnih mest v deželi. Edino izjemo tvori tovarna Idros, ki' je pod kontrolo ameriških interesov. Milan, 18. sept. — Pogajanja med delavci in tovarnarji se nadaljujejo baje zadovoljivo in dajejo upanje, da bo prišlo do sporazuma v sorazmerno kratkem času. Najvažnejša točka diskuzira-nja je ona, ki se tiče umakni-tve delavcev iz tovaren. Delavci so menda izjavili, da se bodo umaknili iz njih, če se jim plača za vse njihovo delo. Dosedaj ni prišlo še do nika-kega sporazuma, koliko zvišanje naj dobijo delavci. Delavci zahtevajo zvišanje sedmnih lir, in 70 centimov, tovarnarji pa so pripravljeni dati le 4 lire. Ena izmed najvažnejših točk je tudi ona glede discipline v tovarnah. Tovarnarji nikako nočejo pripustiti, da bi imeli delavci koj odločevati pri vpos-ljevjtnju ali odslavljenju delavcev. Delavci stojijo na stališču, da se bo vse te točke obravnalo v poročilu, katero bo v kratkem predložil parlamentu ministrski predsednik. Delavci tudi zahtevajo, da 'se jim plača celo plačo za ves čas, ko so imeli tovarne v svoji posesti, ako hočejo, da jim iste izročijo nazaj. Milan, 19. sept. — Kovinarski delavci so danes sprejeli zvišanje plače, znašajoče 4 lire na dan. Plača za delavce med 18. in 20. letom se zviša za 20 procentov manj, za otroke in ženske pa za 40 procentov. Tovarnarji so tudi privolili delavcem enotedenske počitnice vsako leto. Delavci zahtevajo, da se zvišanje plače računa od 1. julija naprej, tovarnarji pa so pri volji plačati zvišanje le o J sedaj naprej. Glede odpuščanja delavcev ni prišlo še "do nikakega sporazuma. Delavci zahtevajo, da imajo tudi oni besedo pri odšla vi jan j ir, tovarnarji pa se temu trdovratno zoperstavljajo. ! 10.000 premogarjev proti povrnitvi na delo. Hazleton, Pa., 18. sept. — Christ Golden, predsednik de vetega distrikt; danes naznanil, da je .10.000 pre mogarjev Schu sovalo, da ostai cah", dokler U. M. of A. je kili okraja gla-ejo na "počitni-kompanije ne — Kot je navada ob nedeljah, so tudi včeraj avtomobilske nesreče zahtevale nekaj novih žrtev. V Clevelandu in okolici je bilo ubitih pet oseb, pet pa jih je dobilo smrtno nevarne poškodbe. mirala sovjetsko obliko vlade. Proklamacijo, katero so podpisali belo-ruski in litvinski komunisti in zastopniki delavskih organizacij, je bila izdana v Minsku dne 7. septembra. Boljševiški uspehi. London, 18. sept. — Uradno boljševiško poročilo prejeto po brezžičnem brzojavu iz Moskve pravi': "Boji v okrajih Bjelovi, Ež-škaja in Puštoh se nadaljujejo z menjajočimi uspehi, V okolici Kobrina, blizu Brest-Litovska !se boji nadaljujejo nam v prilog. Uničili smo močno avtomobilsko kolono, ki je prqdirala jugovzhodno od Kovela." V petkovem poročilu, ki je došlo iz Moskve se poroča zmago sovjetske mornarice nad Wranglovo v boju, ki se je vršil v Azoyskem morju. Na suhem se priznava, da so bile sovjetske čete, v okolici Orijakova prisiljene umakniti se. sprejmejo nazai na delo vseh vodo-sesalnih delavcev, ognje-gascev in drugih, ki si plačani na mesec ter j»o zastavkali iz simpatije do rudarjev. Golden pravi, da se bo stališče podjetnikov spoznalo v pon-deljek, ko se bodo slednji delavci prijavili na delj>. Vsi premogokopi okraja 9., kjer je zaposljenih 45.000 premogarjev, so ostali danes zaprti. Toda pričakuje se, da bode več premogokopov jutri začelo z obratovanjem, kajti rudarji o-nih unijskih podružnic, kjer so vodni in ognjegasni delavci o-stali na delu, sc glasovali, da se vrnejo na delo. Predsednik Hazleton premo-garskega okraja, Thomas Kennedy, je podal naznanilo, da so vse velike unijske podružnice v njegovem okraju glasovale, da se vrnejo na delo, vštevši one v Pan the Creek dolini, ki štejejo 6000 .mož. L.TTTBAVN* TRAGEDIJA. Chicago, 19. sept. — Polurni spopad med dvema moškima, ki sta oba tekmovala za ljubezen ene žene, se je 'končala s smrtjo slabotnejšega izmed njiju, katerega je močnejši zadavil. Tragedija, katera se je završila v stanovanju Mrs. Jean Lawrence, je danes povzročila aretacijo Maxa Cohen, sina bogatega zlatarja, ki je obtožen da je zadavil Buckley Slavina, ki je bil po klicu trgovski zastopnik. TRUPLO NAJDENO V GOZDU. Akron, 19. sept. — Danes popoldne je bilo najdeno v samotnem gozdiču v bližini Wooster ave. truplo. dobro oblečenega moškega z rano v prsih, ki je bila zadana s samokresom' ali pa z nožem. Na roki ima tri prstane, in zlato uro v žepu.. Truplo se je moralo nahajati v gozdu že najmanj štiri mesece, in jako težko bo dognati, kdo je bil mrtvi. * MUHE POVZROČILE SMRT 5 BIKOV. Oklahoma City, Okla. — 19. sept. — Poročila, katera je prejel državni poljedelski urad, izkazujejo, da so roji muh napadli v Kay, Noble in Grant ogra-dih pet bikov in tako opikali, da so poginili. Živinorejcem se je naročilo, da poli jejo živali s surovim petrolejom in preprečijo nadaljne izgube. JUGOSLAVIJA NE UMAKNE SVOJIH ČET IZ PLEBISCITNE ZONE. Celovec, 18. sept. — Jugoslavija neče umakniti svojih čet iz prve plebiscitne zone, niti neče reorganizirati svojega orožni-ŠJ;va kot zahteva plebiscitna komisija.1 Jugoslovanska vlada baje tudi zamenja pripravljanje glasovalnih listin in da se bo vsled tega morda ljudsko glasovanje zavleklo,i dokler se situacija ne izbojša. Premogovna kriza v Evroni. Rusija ne odneha od mirovnega prizadevanja. New York, N. Y.— Iz uredniškega članka, katerega prinaša neka tekoča številka uradnega organa moskovske vlade ''Sovjetska Rusija" je razvidno, da se ruski narod ne bo belil glave glede note, kotero je poslala a-meriška vlada pred nedavnim časom italijanskemu poslaniku glede sovjetske Rusije. Iz do-tičnega članka' moskovskega lista posnemamo sledeče: "Važnost tega dokumenta ne tiči toliko«».v tem, da se ponovno povdarja sovražnost ameriške vlade napram sovjetski vladi, temveč v tem, da se v njem izraža namen Zedinjeiiih držav, da se odtrga od svojih evropskih zaveznikov v kolikor se tiče azijatskih zadev. S to noto se postavljajo Zedinjene države v direktno opozicijo napram Angliji, Italiji in Japonski. "Dasiravno sovjetska Rusija ni direktno prizadeta od tega ponovnega izraza stališča ameriške vlade, pa vendar občutimo globoko razočaranje, katero bodo občutili delavci vsepovsod, da so se namreč zastopniki ameriškega naroda tako nepreklicno postavili v opozicijo aspiracijam svetovnega delavstva, ki želi samo miru in svobodo izpod zatiranja . To razočaranje bo tem ostrejše v _ odgled dejstva, da prihaja v trenotku, ko so. evropske vlade pod pritiskom delavskih zahtev, pričele kazati znake, da hočejo preurediti svoje krivične sodbe in pričeti s politiko poravnave. "Toda evropske mase bodo naredile mir navzlic nenasitnim ambicijam njih vladarjev in navzlic vmešavanju ameriške vlade. Stališče ameriške vlade bo evropskim reakcijonarjem dalo morda temporarnega poguma, podaljšalo bo morda prelivanje krvi in uničevanje za nekoliko dalj časa, tod^ odvrnilo ne bo evropskega delavstva od njegovega namena, da doseže mir in svobodo. "Še veliko manj pa more odvrniti rusko ljudstvo od njegovega sklepa, da brani revolucijo proti vsem napadom. Naivno upanje, ki se ponekod izraža, da bo ta nota morda imela kaj vpliva na namene in akcije ruskega ljudstva, zamore biti le posledica nepoznan j a f aktov. "Domače zadeve ruskega naroda, katerih se dotika ameriška nota, se po pravici' čisto ne tičejo ameriške vlade, in mi se ne maramo spuščati v razgovore z ameriškimi državnimi uradniki glede zadev, o katerih so tako slabo informirani." "Mi moramo posebni zavrnif! princip, katerega se naglaša v tej noti, da je priznanje kake države namreč odvisno od njenega socijalnega sestava ali po-ilitičnih principov. Nobena vlada še ni upoatavljala svojih ino-stranskih vezi na tej podlagi." ' 'Ruska socijalistična republika je ponovno nudila ustanovitev prijateljskih ekonomskih in političnih odnošajev s »tujimi vladami, s katerih principi in nortanjo sestavo nima 'sovjetska vlada najmanjše simpatije. Pri upostavitvi odnošajev s kapitalističnimi državami, kar Pariz, Francija. — (Piše Max Worth.) — Amerikanec, katerega moti pri udobnem črtanju no vin vest, da je premog zopet poskočil 25c pri toni, more komaj zadostno simpatizirati s prebivalci centralne in zapadne Evrope, ki se nahajajo na pragu zime, cena premogu pa bo to zimo malo manj kot $100 tona. v Človeku je možno dobiti nekoliko pojma o resnosti položaja, 'ako se vzame v poštev dejstvo, da je konferenca v Spa, ki se je sešla z namenom, da sklepa glede odškodnine in razoroženja, posvetila premogovnemu vprašanju osem dni svojega zborovanja. Francija se je najbolj zanimala za to vprašanje, toda tudi vse druge države so bolj ali manj prizadete. Evropi primanjkuje premoga, in neglede na to, kako si državniki prizadevajo, pa niso v stanu izpopolniti te vrzeli v teku par mesecev, ki jih še imamo do zime. Dva faktorja sta na delu, da preprečita normalno produkcijo premoga v rudarskih okrajih Evrope. V prvi vrsti se je produkcija premoga zelo znižala vsled zanemarjenja mašinerije in ker se ni oziralo na vse normalne naredbe, ker hotelo se je v prvi vrsti doseči čim višjo produkcijo. Pri tem pa se je pozabljalo na zle l°dice. Tekom vojne se ni ničesar popravilo ali nadomestilo z novim, in kot posledica se je produkcija v nekaterih najboljših evropskih premogorovih znižala za polovico. Poleg tega, pa se je med pre-mogarji tekom vojne razvil tudi neki nov duh, ki stremi po neodvisnosti. Premogarska mesta so povečini majhna in v njih se navadno ne nahajajo druge industrije. Življenje premogarjev je tako, da živijo v ozkem medsebojnem stiku. Zato so premogarske naselbine logična središča industrijalnega unionizma, ki je zgrajen na skupni solidarnosti vseh onih ki delajo. Kopanje premoga ni nikako prijetno opravilo. Toda dosedaj ni bila premogarjem še nikdar dana prilika, da bi pokazali svojo važnost. Vojna s svojimi izrednimi zahtevami po premogu je dala^ premogarjem priliko, da čutijo svojo veliko moč. Zato pa je danes najti po evropskih naselbinah najtrdnejšo delavsko solidarnost, in dokaz temu je viden v vlogi, ki so jo ignali premogarji v stiskah zadnjih dveh let. Premogar v Evropi ni več suženj, ki se ga lahko požene na delo. On čuti, da ^je tako močan, da se mora ponižati do njega celo vlada in ga prositi milosti. Zato producira premog samo kadar se mu zdi umestno, drugače' pa' čaka. Poleg vsega tega je produkcijo znižalo tudi uničenje nekaterih najbogatejših premogarskih pokrajin za časa vojne. Položaj je torej jasen. Tu obstoja skupina kapitalističnih držav, katerih življenje je odvisno od mašinerije, katera goni premog, medtem ko pa ni premoga za to mašinerijo. Glasom mirovne pogodbe ima Nemčija izročiti 40.000.000 ton premoga na leto. Od te količine ga ima preskrbeti samo Fran- lo pod eedanjim pogojem bodo ciji 24.000.000 ton. Pod doloc bami konferenci v Spa se ta količina, ki jo ima dobiti Francija, zniža za eno tretjino. Toda ce- nemške industrije resno priza dete, in 1,700.000 na mesec tudi ne bo rešilo Francije tekom prihodnje zime. Palmer zopet na delu., Washington, 18. sept. — Kot se poroča iz uradnih krogov, bo glavni justični tajnik Palmer pri otvoritvi kongresnega zasedanja v decembru priporočal kongresu v svojem poročilu spre jem strožnjih postav proti aktivnostim radikalcev. Do tega sklepa je Palmerja menda privedla eksplozija bombe pred Morganovo banko v New Yorku. Palmer pravi, da so dosedanji zakoni posebno nezadostni z ozirom na one osebe, ki so ameriški državljani, toda aktivni v radikalnem gibanju. ŽETEV V JUGOSLAVIJI. "Commerce Reports" z dne 3. t. m. prinaša izvestje ameriškega konzula K. S. Patton-a v Belgradu o žetvi v Jugoslaviji. Poročilo se glasi: Prvi rezultati žetve ne potrjujejo poročila o neobičajno veliki žetvi. Na več krajih je žito smetno, posebno v Banatu. Teža po hektolitru (26,417 galon) zhaša samo 60 kilogramov (132 funtov) proti 90 kg. (198 funtov) v prejšnjih letih. V virovitičkem okraju je žetev nepovoljna, ker se je na vsakem akru pridelalo samo 5 do 6 kvin-talov. Prerokovalo se je tudi, da bo letina sliv zelo izvrstna; tudi v tej industriji pogoji niso normalni, ker se nahajajo peči za sušenje v veliki večini v takem stanju, da se ne morejo rabiti. Da, se tem razmeram odpomore, je poljedelsko ministrstvo sklenilo dati 500 dinarjev (okoli $28.00) vsakemu proizvajalcu, čegar peč ni v dobrem stanju. Poleg tega se jim bo dal brezplačno materijal za gradnjo in popravo peči za sušenje. Vlada pa je tudi naročila 500 modernih peči za Slavonijo. Strokovnjaki so preračunali, da bo znašal letošnji izvoz suhih češčlj iz te kraljevine 12,000 vagonov, ali 120.000 ton. PROFESOR OBSOJEN NA IG LET ZAPORA VSLED RAZ-ŽALJENJA VELIČANSTVA. Valencija, Špansko, 18. sept. ■— Danes je bil tukaj obsojen na 16 let ječe vsled razžaljenja veličanstva. Obtožen je, da je napisal tri članke, naperjene proti monarhiji. • je ta vlada napravila že ponovno in je še vedno pripravljena storiti v splošnem, se naj niti za en trenotek ne misli, da s tem odobravamo socijalni sestav ali politične ideale onih držav. Mi ne zahtevamo od njih, da odobravajo naše ustanove, niti ne morejo one zahtevati, da mi o-dobravarno njihove." ''Upanje, katero je gojila sovjetska vlada* da se bo namreč v kratkem ustvarijo prijateljske odnošaje med Rusijo in An-meriko, je s to uradno izjavo de-finitivno uničeno. Ruska vlada ne more privoliti v obnovitev trgovskih odnošajev, dokler o-stane stališče vlade tako, kot je izraženo v tem dokumentu. "Jasno je,- da so sedanji vstva-ritelji tujezemske politike. Ze-dinjenili držav nepreklicno sovražni ruski vladi. To dejstvo pa ne uniči našega zaupanja, da ni nikakega konflikta, temveč samo simpatija in identičnost interesov med masami ameriškega ljudstva in njih so-delayci v Rusiji." STRAN 2. "ENAKOP^AYNUST" SEPTEMBER 20th, 1920. ^ "Enakopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS ■ .. i i.....................i . . ■ , , . ........-........ Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Biwsinea Place of the Corporation. 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.Q0, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglaaov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravnižtvo. CLEVELAND, P., PONDELJEK (MONDAY) SEPT. 20., 1920 104 ITAUn SOLISTI PROTI NASILJU V OKUPIRANIH KRAJIH. ukrepov, ni ničesar, ne da bi vojaška vlada pbtisnila svo-jšpodovalna štratnka, ki more nebrzdano dajati duška svojega prsta vmes. Cesto se vojaška vlada postavlja nadljemu nacijonalnemu pohlepu, svojim napadalnim name-civilno — in to tudi v nevojaških stvareh. Vojaški vla-Jnom, dočim smo mi obsojeni v obupno obrambo najele- mentarnejših pravic, svojega naroda, v obupnem boju za nago nacijonalno ekzistenco?! To vedno podtikanje i ašega obrambnega nacijonalizma — ki noče ničesar, kar je tujega in ne zahteva ničesar na škodo drugega naroda — v en koš z italijanskim, vendar ni — oprostite! lojalno. Eno pa vendar spaja nas in socijaliste: tisočkrat opravičeno obsojanje režima, in pa želja, da bi ic enkrat prišli tja ven na solnce svobode in neoviranega političnega uveljavljenja.. di ni v navado, da bi ubogala, ampak ukazuje. Je diktator, je absolutist v najpopolnejšem pomenu besede. Ta vlada s svojimi strogimi odredbami, s svojo reakci-jonarno politiko, je v največji rneri vznemirila prebivalstvo v "Julijski Benečiji". Po petih letih odijoznega vojaškega režima avstrijskega, režima gladu, je to prebivalstvo pričakovalo pač drugačnega režima, drugačne politike, posebno pa drugačnega takta. Ali vojaška vlada je prišla semkaj kakor v sovražno, kakor v okupacijsko deželo, ki jo treba držati na uzdi z želez jem in ognjem, z izjemnimi odredbami, izjemno sodnijo; to je: s sistemom terorja. Naše prebivalstvo bi 'bilo zaslužilo pač kaj drugega. To ni nikaka zemlja — barbarov! Tu je strankarska borba od strani delavstva vsikdar poštena in lojalna; z odprtim vizirjem. Čemu nam prihajate Pred nekoliko dnevi so se po-s podtikanjem zarot in komplotov? Čemu to, da hoče- javili v beligrajskih in zagreb-te v vsakem našim činu, v vsaki naši akciji videti ma-{šklh listlh £lasovi>' ki so povsem never v prilog slovanskemu naeijonalizmu!?! S tem jete le kncec dokaz, da nic ne lazumete naših stvari. Mij so jjm živci itak že pretreseni, bila V dnevih velikih odločitev. 2e večkrat smo imeli priliko čitati v ameriških kot starokrajskih reakeijonarnih slov. listih napade . na slovenske in italijanske socijaliste v Primorju, dolžeč jih simpatij z italijansko kraljevo vlado. Da to ni resnica, navajamo tu članek "Proti reakcijonarnemu režimu in nasilju", katerega je prinesla tržaška "Edinost" z dne 27. avgusta: Pod tem naslovom poroča "Lavoratore" z dne 24. avgusta, da so strankina pokrajinska eksekutiva in vodilni pokrajinski odbori — nujno sklicani v sejo — sklenili sklicati za prihodnjo nedeljo vse socijalistične sekcije v Julijski Benečiji v proti "neznosljivemu političnemu položaju, kakor ga ustvarja neizpremenjena vojaška uzda." Ta sklep pospremlja "Lavoratore" s sledečimi pripombami : Treba enkrat napraviti konec z vojno uzdo: z odredbami in izrednimi sodni jami, z nasilji in zabranami; aretacijami in političnimi obsodbami. Ne more se tajiti; mi imamo dve vladi: vojaško in civilno. Dogajaja se, da ena podira, kar je druga napravila — ali pa, da ena molči, da more druga delati. Vojaška vlada; posluje s sabljo. Ne razume socijalizma in ga hoče uničiti z vsemi sredstvi. Nadaljevanje1 na:glaša socijalno-demokrafeično glasilo. kako da bi hotela sedanja vladavina porušiti vse socijalistične' naprave, smatrajoč socijalizem kot izdajalski. Ne dovoljujejo se socijalistične manifestacije. Če si socijalist, pomenja, da si zločinec. " Vojaška vladovina ni in ne more biti tolerantna. Ni in ne more biti za o-portunistično' bistrovidno politiko. Je in mora biti za hasilno politiko ostrega rezila. Če ne zadošča ena odredba, sledi druga. Če ne zadošča en zakon, sledi drugi. Boj je to brez odmora — do skrajnosti. Vojaška vlada ne razpravlja; odloča, odreja in napoveduje. Potem vprašuje "Lavoratore": so-li ti časi za voja-j ško vlado? Ali ni marveč Čas, ko naj bi se bolj upošte-l vala moč proletarska? Mi nimamo nobenega zaupanja j tudi do civilne vlade. Ali, kaj naj rečemo, k temu, da je I poleg te vlade Še druga, ki se, prežeč, drži v senci, in ki; si vse upa, ker si sme vse upati. Ni je inicijative, ni smo sovražniki vsem nacijonalizmom. Poprej, med in i Mislimo namreč glasove o posre-po vojni smo mi z vsemi svojimi močmi pobijali slovan-!dovanju države Jugoslovenov -ski nacilonalizem, istotako, kakor smo italijanskega. Či-'proti ■Rus|Ji- Beligrajske novi-tajte le slovanske liste: ni je besede tam, ki ne bi bila naperjena proti nam. To pomešavanje nas z našimi sovražniki mora le ogorčati delavske mase. Naša stranka je napoštenejša v "Julijski Benečiji".1 "Zaključujoč zahteva "Lavoratore": svobodo gibanja, združevanja in manifestiranja; odpro naj se političnim žrtvam vrata ječ; naj se odpravi vojna sodnija; naj se s pomiloščenjem izbrišejo obsodbe radi političnih deliktov; naj se odpravi vojaška uzda, ki uničuje vsako) in ruski (neboljševiški) poslanik energijo, ki strašno pritiska vsa javno življenje; naj.se!Stradman. O tem sestanku je odrede upravne in politične volitve: hočemo biti držav-1bil° J^vljeno potom poluradnih ijani, ne pa podložniki ali sluge! ne so pred nekoliko dnevi, četudi indirektno, pa vendar dovolj jasno govorile, da bi ententni krogi na vsak način hoteli za-vleči državo SHS k oboroženemu posredovanju proti sovjetski Rusiji. Posebno se je v tem zmislu komentiral intimni zajutrk pri gj Vesniču, ki sta se ga udeležila francoski poslanik' i konferenco, ki se je udeleži tudi ' Rusija in na kateri se gotovo dobro izkorigirajo dosedanje mi rovne določbe entente. Najusod-neje pa je za entento to, da na to novo mirovno konferenco ne bo mogla priti več s tako zmagovalsko gesto, kakor je šla na posredovanja v Pariz, ker Rusija danes'ni* poražena, kakor je Nemčija, pred letom dni, marveč je Rusija de faoto zmagovalka; enteta ne pride na novo konferenco edinstvena, ker je stališče njenih članov napram ruskemu vprašanju dijamentar-no navskrižno. Dočim Anglija in Italija po sili razmer kažete pomirljive tendence, pa se Francija, kakor se zdi, ne more sprijazniti z novim stanjem stvari, pak išče še vedno novih sotrud-nikov v borbi proti sovjetski Rusiji. Zdi se, da so njena priza iti. Pozdravljamo uvodoma omenjeni sklep eksekutive in vodilnih odborov socijalistične stranke. Pritrjamo označbi sedanjega režima, ki jo podaje "Lavoratore". Izpregovoril je pošteno in skrajno potrebno besedo. Ne agencij, da ima važen političen pomen, ker so razpravljali o gosloveni danes posredovali ? ruskih razmerah, bi bilo to izdajstvo proti Slovanstvu in P10-ti — sebi! Danes, ko je ententa v zaga-ti, ima zopet lepih besed in svetov za Jugovene. Ti pa ne ^ rejo občutiti preveč hvaležnos napram ententi. Grenka Pr0i lost in še težja sedanjost — ne dovoljujeta tega. Preveč je bilo 'zavezniške" hinavščm^ Preveč jugoslovenske krvi se Je prelilo za tujinske interese. 11 gosloveni so dobili pretežak P°j uk, da bi šli še enkrat v og® po kostanj — za druge. P°v . letnem natezanju ententa se rešila jadranskega vprašanj ki je življensko potrebno, i svojih številnih konferencah J nemo in hladno šla preko zafl prošenj in zaklinjanja J^08 venov. Danes pa se ententa pet začenja spominjati nase plemena, ali — zastonj. ™ ™ ja nova mirovna konferenca na tej bo tudi Rusija Rese jugoslovenska vprašanja^ Angleži so hladni račun-Ko gre za njihovo korist, «e znajo sentimentalnosti. nes radi nudijo roko tudi to mu, ki so mu bili včeraj s°v, niki, če jim to kaže. Z nevefl no lahkoto pozabljajo na to, ' je bilo včeraj, to treba 11113 in računati, kaj bo jutri presojajo rusko vprašanje devanja v Romunski padla na'drugače, nego pa neprenp^ vročekrvni Francozi. In plodna tla, kar pa je povsem razumljivo, ker svobodna, demokratska in močna Rusija, ki se že prikazuje ■+— četudi še nejas- vnanjih političnih vprašanjih, i no v sovjetskem kaosu — po-Kaka vnanja politična vpraša-1 menja smrt za srednjeveške bo- inja so bila to, je razvidno že po prisotnih ličnostih samih. Razgovor se je moral gotovo sukati okolo najaktualnejših političnih ali bolje rečeno: rusko—enten-tin spor. Da je pri tem zastop moremo mu pa pritrjati, ko piše.tako, kakor 'da bi seda- dogodkih; a to so rusko-poljski, nja vladavina le v socijalistični stranki izbirala svoje žrtve. Tudi naš živelj na tem ozemlju občuti ostrino sablje; tudi njega pritiska uzda; tudi njemu je zabranjen vsak svobodni dih; tudi v kožo našega življa režejo razne izjemne odredbe in ukazi; tudi v naših vrstah se izvajajo aretacije; tudi naš živelj bi hotel ta težim odpraviti. Tudi nasa stranka je poštena in lojalna, ker se odprto bori za pravice svojega naroda. In to ob še hujših okolnostih iz razloga, da je vodstvo socijalistične stranke v italijanskih rokah. To je:'režim je nasproten so-eijalistom le iz socijalno-političnih, nam pa tudi iv v prvi vrsti iz narodnih! In ta režim je nacionalističen do skrajnosti. Ravno zato pa priznavamo radi in brez pridržkov, da dela režim socijalistični stranki najhujšo krivico s tem, da jo meša s "Slovanskim nacijonalizmom." Ali, istotako in še hujšo krivico dela socijalistična stranka nam s tem, da naš nacijonalizem meče v en koš z italijanskim. Ali naj bi zapeli tu zopet tisto staro, tolikokrat opetovano pesem, ki pa ostaja vsikdar brez učinka pri naših socijalistih? Ali naj jim zopet predočimo neoporečen^ dejstvo, da so tu italijanski nacijonalisti go- jarske sisteme. Poleg Romunske bi bila po francoskem računu, najvredndja sodelovalka na njenem protiruskem delu — Jugoslavija. No, tu so se francoski diplo-matje prevarili. Ponavljamo, nik ruske vlade (ki gg je sicer; da ne vemo, kaj je g. Vesnič iz-niti ententa sama ni priznala kot {javil na svojem prijateljskem take) moral Vendar — pa naj bo tudi le mimogrede —, apelirati na predstavite!ja SHS, naj stori vse, kar more, da pomore njegovi družbi v tej zadregi -— to je po vsem naravno. Da pa V pomenku ententinim izvrševa-teljem. Dasi se je g. Vesnic še le pred malo meseci povrnil v ddmovino po večletnem bivanju v Parizu, da niorda ni dovolj poučen o vseh razmerah v Jugd- ko praktično politiko jih sl 1 di mogočni — ameriški stnc^ poročil v včerajšnjem i: so posneli čitatelj i, na kako lišče se postavlja Amerika pram rusko-poljskemu spO(rU' meričani izjavljajo, da PoZ"' čustva Rusije, da vedo, da s bori za svojo obrambo. _ šajo, da ne odgovorja deJs če se današnja ruska vojs , znača za boljševiško za^°vjsl je Ljenin na čelu ruske, <, To da je marveč narodna ska. ki jo vodijo stari nar generali. Nadaljnje vesti je rijegov'protektor (ki ravno j slaviji in o razpoloženju v naro-sedaj izgublja svojega varovan- j du: vendar je moral kot človek ca na severu) moral to prošnjo'našega plemena intuitivno sluti-podpreti, pa bilo s katerimikoli; ti, da v vsakem, in tudi najma-argumenti >— to je tudi narav-, nje zavestnem Jugoslovenu živi no. Naj bo, kakor hoče: takijčuvstvo Slovanstva, ki mu he glasovi so se culi. A naš pre- daje, da bi niti mislil na borbo govor pravi: "Kar govore na trgu, je bilo ali bo." Ententa je v svoji borbi z Rusijo doživela poraz tako v vojaškem kakor v diplomatskem pogledu. Prišlo je že tako daleč, da mora ententa po sili razmer privoliti^ v novo mirovno z največjim in najdražjim bratom — velikim ruskim narodom. Ruski narod je preživljal težko krizo, toda — ako nas ne varajo znamenja — je to težko krizo že prebolel in simptoni zdravljenja so tu! Ako bi Ju- ljajo, da bo ameriška vlada, sprotovala vsem ukrepom* ^ bili usmereni na odpri0 .1 proti Rusiji. Razliki Položajem Amerike in oriim' je je le ta, da je ta P°3^ vezana s šovenistično F?3 dočim ima Amerika povseI® bodne roke! "Edin05 ek' j Biznesman: "Zakaj J1' bedasti pesniki začenja^0 ko svojih verz s tisti membno besedo "Oh!"- Pesnik: Jaz pa bi rad ^ zakaj biznesmani pričenjaj svoja pisma z ravno tak" pomembno frazo: "MoJ gospod:—" ..... Skušnj ave Tomaža Krmežljavcka. v. Zopet je sedel Tomaž za svojo mizo v katoliškem gospodarskem zavodu. A držal se je vedno jezno in metal je sovražne poglede na ravnatelja. "Vi me hočete telesno in duševno uničiti," je govoril Tomaž ravnatelju. "V sedmih dneh sem izvršil revizijo, za katero bi vsak drugi rabil tri tedne. Ne samo, da sem vse v red spravil, tudi iztirjal sem vse. Konsum je rešen. Tn zdaj, ko se niti prespal nisem, uaj grem že zopet in kar na drugi konec dežele?" "Kar vam ukažem, morate izpolniti," je velel ravnatelj z nenavadno energijo, kajti bal se je, da bi se Tomaž zopet začel bližati njegovi ženi. "Jutri morate odpotovati." "Še tisti, ki je na smrt obsojen, sme apelirati na višjo instanco, jaz naj bom.pa popolnoma brezpraven?' Tomaž se je dvignil izza mize in je segel po svojem klobuku. ''Dovolite, da si preskrbim zdravniško spričevalo in je predložim fiačelstvu. Kadar bo zdravnik dovolil, da grem na potovanje, se pa zopet oglasim v pisarni. Vzemite na znanje gospod ravnatelj, da sem bolan." In Ton\až je z roko pozdravil ravnatelja in svoje tovariše, pomežikal tipkarici Filipini in j/3 odšel iz pisarne. "Če me zatoži, pa razkrijem v.se," v se je sam pri sebi rotil Tomaž. "Inr da mu povrnem njegovo nesramnost, bom Še danes poslal njegovi ženi nekaj cvetlic. Pa se naj jezi in ljubosumnosti razleti." Tomaž jje bi J pač v rdsnici potreben počitka, a pri- voščiti si ga ni mogel, kajti čakalo ga je mnogo opravil. Najprej je bil novič prosil svojega nominelnega očeta Boltežarja Krmežljavcka, naj mu izroči pisma, ki jih je našel v zapuščini svoje žene. "Sem prisegel — pred velikim altar jem sem prisegel — prej ne, da'boš polnoleten," se je branil. Bol-težar in ker ga je Tomaž hudo prijemal iri pestil, mu je ušel iz hiše. Tomaž pa ni mislil odnehati in hotel je za vsako ceno d&biti pisma. "Ko bi bil imel jaz pri Sv. Janezu tista pisma v rokah, bi bil fajmoštru Jošku Mrcini in njegovi kuharici Franciki Omahen že posvetil. A kaj, ko nisem imel ne enega teh pisem, ko .sploh še nobenega teh pisem nisem videl. Moral sem vse riskirati in nisem ničesar opravil. To ni nič! To mora postati drugače. Preje moram vedeti, kaj so moji očetje pisarili moji materi, potem bom lahko vsakega primerne prijel in ne tako, kakor em Joška Mrcino pro Sv. Janezu." TorAaž je poznal prav preprosto sredstvo, da pride do pis&m. Zvečer je šel v krčmo Luke Magarca, kjer sta se Boltežar in tudi vpokojeni eksekutor Smole najraje mudila in je "v proslavo svojega srečnega po-vratka z dežele," naročil Štefan močnega vina. Pri drugem Štefanu je bila družba že tako glasna in vesela, da se je prislinilo k mizi še nekaj tujih, vedno žejnih ljudi, ki so povečali hrup in veselost in pili kakor gobe. Pri četrtem Štefanu je Luka Magarac začel peti "polag navade stare, društvo se .sastalo je — eee," Boltežar pa je poskušal "čez jemati" in ker z glasom ni izhajal, je zlezel na mizo in se drl kolikor je mogel. Pri desetem Štefanu je stari Smole že tako norel, da je hotel natakarico zarubiti in jo eksekutivno prodati. A mQŽje so mnogo prenesli in Tomaž je moral še^več bankovcev položiti na mizo, predno jih je spravil v tisto stanje, v katerem jih je hotel imeti, namreč do popolne pijanosti in nezavesti. Ko je bilo čas, gostilno zapreti, so bili vsi udeležliiki tega popivanja, razen To-,m«ža tako pijani, da se ni mogel nobeden ganiti. Tomaž je poklical natakarico 'na pametno besedo" k sebi. "Poglejte jih — tako so pijani, da ne more nobeden domov. Kaj mislite, ko bi jih pustili tu?" "Vseh že ne," je odločila natakarica. "Gospodarja spravim v njegovo posteljo, vaš oče in Smole lahko na klopi prespita svojo pijanost, druge pa nesiva na cesto — naj jim policaji naprej pomagajo." "Tomaž je bil tudi s tem -zadovoljen in je natakarici pomagal znesti pet pijanih mož pred hišo. Posadil jih je tako, da so sloneli ob zidu. Pomagal je tudi Luki Magarcu v posteljo in položil Boltežarja in Smoleta z veliko nežnostjo na klop. Pri ti priliki je vzel Boltežarju ključe do skrinje, v kateri je bila spravljena zapuščina Neže Krmežljavke. "Če bi se frioj oče in Smole ponoči prebudila — hm, pustite luč goreti in postavite jima na mizo Štefan vode in Štefan vina." Tako je ob slovesu naročil Tomaž natakarici in ko je bil poravnan še ostanek računa, je veselega srca odšel iz Magarčeve krčme in žvenketal z Boltežar j e-vimi ključi, kakor bi bili sami tolarji. Ob zidu so sedeč na tleh sloneli pijanci in smrčali. Tomaž je ravno razmišljeval, ali bi jim zamenjal klobuke ali jim sezul in skril čevlje, ko je zaslišal izza vogala enakomerne korake. Trenotek pozneje se je prikazal redar. "Kaj pa to pomeni?" je vprašal, videč pijane jo-gre ob zidu. "Domu ne morejo," mu je pojasnil Tomaž. "Ravnokar so jih znosili in Magarčeve gostilne." Redar je stopil k zidu, je prvega pijanca začel stresati in ko je videl, da se je prebudil, je nanj za-vpil: "Kaj pa delate tukaj?" Pijancu se je zakolcalo, pogledal je redarja debelo in zaklical: "Nesramnost! Ali vas kaj briga, kaj tu d rovanje, na kar glavni predsednik Kužnik otvori izredno kon- . venci j o SSPZ is primernim nagovorom. Izredno zborovanje SSPZ, Prva seja: Navzoči vsi. Somrak predlaga, da konvencija soglasno imenuje stari konvenčni odbor. Predlog sprejet soglasno. Na dnevnem redu je združe-valna pčgodba, nje sprejem ali zavrnitev. Somrak dobi besedo in še en krat v kratkih potezah označi, kaj se je govorilo in debatiralo o tej pogodbi na četrti redni seji in kako je članstvo glasovalo. Kaže na pretežno dvetretinsko večino glasov za sprejem združevalne pogodbe in apelira na vse one delegate, ki so pri formalnem glasovanju glasovali nasprotno, da popustijo in upo- čerta konvencija SSPZ. Za besedo se oglasi še mnogo drugih delegatov, na kar je bil sprejet z veliko večino predlog, da se debata zaključi. Besedo dobi Pokelšek, ki odgovarja Somraku in se čudi, kako pride Somrak do tega, da zahteva od manjšine, da ona popusti. Vpraša ga, zakaj on ne odjenja in pristavi, da bi bila združitev dobra za SNPJ., najbolj pa za one backe, ki so v glavnem odboru. On je za združitev na enakopravni podlagi, nikakor pa ne na podlagi te pogodbe. Gospa Ivanšek vpraša zakaj bi morala molčati manjšina, ko ima vsak pravico govoriti. Fritz si pri tej priliki privošči časnikarskega poročevalca (vedoč, da mu ne bo mogel odgovoriti, ker ni član konvencije) češ, da . je elaboriral govore Somraka, kar je pa on govoril, je pa v par besedah povedal, a ni pogodba bolje izdelana, je vzrok njihovih odbornikov, ki niso hodili na združevalne konference, ker so sedeli doma pa dopisovali ter so' se znali na l^p način oprostiti pred konvencijo. Pri prvi konferenci bili so navzoči samo trije člani združevalnega odbora SSPZ, kljub temu, da bi .tudi M. Kočevar lahko prišel na konferenco, kajti njemu je pisal in dobil njegov odgovor predno se je odpravil na pot. Na kleveland sko konvencijo sta prišla samo on in Somrak, Kočevar j a in pa Kvartiča pa ni bilo. Štirje bi vendar nekaj več napravili kot pa samo dva. On se je strinjal s pogodbo, cot je bila izdelana na clev. konferenci, ker je bila napravljena na enakopravni podlagi in pristal je na to, da se dotična pogodba potem uredi, da bo odgovarjala zahtevam postave. Stvar pa se je vse drugače za vršila in ker ise ni z njo strinjal, je eno-štavpo ni hotel podpisati, pa tudi ni vpraševat zakaj in kako se je to zgodilo. Opozarjal je Aleša, toda zadnji ni hotel ničesar slišati in tudi pogodbe spremeniti. Že včeraj je omenil, da tu gre samo radi blagajne, ve pa dobro, da v postavi ne stoji, da se mora blagajna oddati in po njegovem mnenju bi zadostovalo, Če članstvo plača samo a-sesment, blagajna pa ostane še naprej SSPZ. Kotnik odgovarja Fritzu in ga opozarja na pisma, katera je pisal Alešu in v katerih se je izrazil, da Alešu zaupa in da naj on vse sam opravi. Kritizira Fritza, kot predsednika tega odbora in v daljšem govoru pojasni, da je očito kot beli dan, da bo ta konvencija sprejela pogod bo, da ne gre prej odtod, dokler se združitev SSPZ IN SNPJ za-sigura. (Burni aplavzi). Zaključno besedo ima Konda, ki si osvaja ravno iste pravice, kot Somrak in apelira v imenu manjšine, da je tudi nasprotna stranka tolerantna, da odjenja in glasuje proti združevalni pogodbi. Somrak zahteva poimensko glasovanje (roll call.) Poimensko glasovanje je pokazalo isti rezultat, kakor je bil priobčen na formalnem glasovanju. Vsi tisti, ki so prej glasovali za sprejem, so sedaj zopet tako glasovali, ravno tako oni za '"ne", in Kužnik ter Kolar sta se zopet vzdržala glasovanja. Navzočih je bilo 54, za sprejem 35 glasov, proti 17 in dva nevtralna. Glavni tajnik izjavi, da stran- za'kon države Illinois. Od vsake stranke sta bila voljena v ta odbor dva člana. Med tem časom pa je bil določen odmor. Odbor se povrne , bil je pri državnem pravniku, govoril pa je najbrž s kakim pisarjem ali v pisarni nameščenim odvetnikom), ki je rekel, da na podlagi postave je treba, da ima večina 36 glasov ter jim rekel: "Ako nimate dovolj glasov in če se sta dva člana vzdržala glasovanja, zakaj ne glasujete tako dolgo, da bosta odglasovala, pa naj potem glasujeta "da" ali "ne", dokler ni stvar natančno odločena." Kotnik in mnogi drugi člani so apelirali na delegata Kolar j a, opozarjajoč ga, da je njegovo društvo dan prej poslalo brzojavko na konvencijo, v katerem je društvo jasno izrazilo 'željo po združitvi. Istotako so apelirali na Kužnika, ki zastopa poleg svojega mandata tudi društvo, ki je za združitev, da se on odloči in glasuje za združitev. Bilo je res nekoliko oseb-nik opazk, ampak ko je Kolar pojasnil svoje stališče in podal izjavo, da bo glasoval, če konvencija sklene ponovno glasovati, je prišlo do reda. Mahnič je stavil predlog, da se ponovno glasuje. Verbič pa protipredlog, da se ostane pri zaključku prvega glasovanja. Mahničev predlog je dobil 32 glasov večine. Ker je bila že ura šest, je stavila delegatinja Ivanšek pred log, da se seja zaključi in nadaljuje drugi dan eb 8. uri. — Predlog sprejet. Druga seja izredne konvencije 4. sept. predpoldne. Predsednik otvori sejo ob določenem času v soboto zjutraj Čita j o se imena delegatov. Vsi navzoči. Manjšina je poklicala zvezinega odvetnika, ki pride v dvorano in-da je med odmorom razna pojasnila na vprašanja Pri tem posvetovanju pride zbor niča do zaključka, da se sprejme odvetnikov popravek pogodbe k točki devet, ki samo v drugih besedah jasneje razloži vsebino devete točke. Ta popravek je bil sprejemljiv vsem, večini in manjšini, kakor tudi resolucija, katero je formuliral Mr. Strover in katero je on prečital v angleškem jeziku in katero je potem dr. Kern pojasnil v slovenskem. Po odmoru so nastopili razni govorniki od manjšine in večine, ki so v prijateljskem in združitvenem, tonu izrazili svoje vsestranske zadovoljstvo in pojasnili zakaj so bili za in proti. Na delegaciji se je opazila velikanska sprememba, in vsi so bili veseli, da se je dala stvar rešiti v popolno zadovoljstvo ne samo delegatov ampak celega članstva SSPZ. Somrak stavi predlog, da se poruši prvo glasovanje o združevalni pogodbi. Soglasno sprejeto. Žlogar stavi predlog, da se o pogodbi ponovno glasuje. . Soglasno sprejeto. Vseh 54 na konvenciji navzočih delegatov (vštevši dr. Kerna, ki se je takoj zjutraj izjavil, da ostane še nadalje na konvenciji, kar je konvencija odobrila, je glasovalo za sprejem resolucije in združevalne pogodbe. Somrak predlaga, da zapisnikar prečita zapisnik izredne konvencije. Sprejeto. Zapisnik prečitan. Sprejet je soglasno predlog, da se izredno zasedanje zaključi in preide na redno konvencijo. Predsednik zaključi zasedanje ob pol enajsti uri predpoldne. Sedma seja redne konvencije. (Dalje prihodnjič.) CUNARD LINE LADJA " S A X O N I A " Odplove 30. oktobra NARAVNOST DO HAMBURGA Tretji razred $115.00 in $5.00 vojnega davka. Zglasite se pri najbližnjemu zastopniku CUNARD LINIJE. Slov. Delavski Dom v Collinwood, 0. IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednik: — JOHN IVANClC, 1280 E. 168th St. Tajnik: — ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDlC, 1276 E.' 168th St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St. NADZORNI ODBOR: Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd Sj;. FRANK HAJNY in JOHN PAVLIN. STAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANČlC, FRANK FENDE, JOHN BOHINC, PAUL CESNIK, PAUL ŽELE. Direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek v mesecu v Jos. IZunčičevi Dvorani. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih boleaii je naša specijalitota. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od'7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. SLOVANSKA PODPORNA DELAVSKA fjPjp ZVEZA Združena s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOVANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA. USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919. Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov. števajo želje večine. Želi, da biika za združitev nima dvetretin- opustili aroganco, postali malo bolj tolerantni in šli naprej z maso, katere želje se ne da prikrivati. Pove tudi, zakaj je deloval za združitev, da iste ni zagovarjal iz osebnih koristi, ali pa celo radi tega, ker je čl^in glavnega odbora SNPJ, tem več zato, ker je Član SSPZ delal edino za njeno korist, ker ta- nejša stranka v ko mu je narekovala zdrava pamet in ker mu je tako naložila ske večine glasov vseh navzočih delegatov, da ji manjka en glas. Nastale so burne debate, na kar je konvencija sklenila, da pošlje odbor štirih, da se informira pri državnem odvetniku, ako je po njegovem mnenju potrebno 36 glasov, da je dvetretin ska večina vseh, ali če je moč-resnici dobila zadostno število glasov, kakor to določa poseben korporacijski Mike se ga je precej pošteno nalezel, poleg tega je imel pa še malo flaško rozinovca v hlačnem žepu, ki se nahaja na zadnji plati. Zato ni -čuda, da je bolj slabo videl ter padel v odprto luknjo, kjer so popravljali kanal. Ko tako visi v odprtini, za-» čuti nekaj tekočega na svojem bedru. ''Za božjo voljo," s< vstraši Mike, "pa bo menda moja kri." Sprejema vsako znaičajno osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore. Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore. Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni. Člani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—*16 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine. S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici. Svoje obveznosti plačuje redno n točno. Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi člani v starosti od 18—55 let. Vstopnina znaša $1,00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi. * S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Canadi. Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika. J. PROSTOR, preds. 6120 St. Clair Ave. , Cleveland, O. BLAŽ NOVAK, tajnik 634 Main Street, Johnstown, Pa. STRAN «. i Uliti' -- "ENAKOPRAVNOST" --; , ' t , T ' -- SEPTEMBER 20th, LOKALNE NOVICE — V soboto je sodnik West-enhaver obsodil gostilničarja Rose, o katerega obravnavi smo že poročali, na štiri mesece zapora in $500 globe. Rose je bil obsojen, prvič, ker je imel na nezakonit način v posesti žganje in drugič, ker je istega prodajal. , Njegovo' stanovanje je bilo prejskano od zveznih prohibi-cijskih biričev 6. februarja. Našli so za okrog $100.000 raznih likerjev. Odvetnik obsojenega gostilničarja je vložil priziv za novo obravnavo. — Mestni komisar za poulično železnico, Fielder Sanders, v pravi, da knjige cestno-železni-ške družbe z dne 31. avgu'sta izkazujejo, da se nahaja v obre-stujočem . fondu še $316.000 in da voznine ni treba zvišati na 6c najmanj do srede meseca oktobra. — Tovorni avtomobil je zadal smrtne poškodbe 31etni Pavlini Možina, katere stariši stanujejo na 679 E. 157th St. Malo dekletce je hitelo preko ulice, da si kupi "kendija", ko je pri-' drVel avtomobil ter jo podrl na tla. Eno kolo ji je močno poškodovalo glavo. Odpeljali so jo v bolnišnico, toda bo bržkone umrla. — Okrajni klerk Edmund B. Haserodt, ki je dobro poznan med •clevelandskimi Slovenci 23. warde se je pobotal z demokratično stranko ter bo deloval zanjo pri jesenski volilni kampanji. Kakor znano se je Haserodt spri z demokrati pred par leti, ker ga niso hoteli postaviti županskim kandidatom svoje stranke. Haserodt je potem vodil neodvisno l^ampanjo za svojo izvolitev, toda je propadel ter obenem tudi v veliki meri povzročil poraz demokratičnega kandidata Stinchcomba. — Ker je sin odšel od njega, je 751etni James Graham, ki je bil pri Moreau Gas Fitxture Co. na Oregon ave. uposljen kot nočni stražnik, v petek ponoči izvršil samomor. — Mrs. Ema Verry, stanujoča na 3126 Prospect Ave. je imela navado, da je pripravljala, svoj zajtrk poleg postelje v mali pečici na .špirit. Ko si je včeraj zopet pripravljala svoj zajtrk, se je špirit polil po njeni obleki in postelji ter se ožgal. V trenotku je bila v plamenih. Ko je prišla pomoč, so jo prepeljali v bolnišnico, kjer se sedaj nahaja v jako opasnem stanju. — Clevelandska policija svari vse osebe, ki mislijo kupiti avtomobile od kakih zasebnikov, da se v vsakem slučaju prepri- POZOR, ROJAKI V PENN-SYLVANIJI. Rojake po državi Pennsylva-niji obveščamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik g. Josip Ivanetič, Ssmmtm čaj o, da-li ni avtomobil ukraden. V zadnjem času je bilo. najdenih v bližini Rochestra, N. Y., okrog 50 Hudson avtomobilov, ki so bili odpeljani iz Cle-velanda. Taki tatovi so ponavadi pripravljeni prodati zelo poceni, da se iznebijo svoje robe. Kot vzrok pravijo ponavadi, da so v finančni stiski, in da morajo prodati pod ceno. Kdor gre na lim, in kupi avtomobil, katerega pozneje spozna policija za ukradeno lastnino, ponavadi pride ob svoj denar. Zato je treba biti pri takih kupčijah zelo previden. — Policist William Downey je bil v soboto aretiran in poslan v ječo, ko se je pri policijskem ravnatelju pritožila Mrs. Margaret Burmer, ki lastuje sladščičarno na 5894 Cedar ave. da jo je hotel napasti. Takoj po aretaciji je obdolženi policist sam od sebe resigniral. Mrs. Burmer pripoveduje, da se je Downey oglasil v njeni prodajalni, da rabi njen telefon. Ko je bil njegov telefonski pogovor končan, pravi, da jo je skušal napasti nato pa je odšel. Kasneje se je zopet vrnil še z enim policistom, ter pričela z njo argumentirati, toda sta končno odšla. Obdolženi policist pravi, da ni res, da je skušal napasti Mrs. Burmer. — Ko je sinoči na W. 40. St. in Denison ave. neki avtomobil zadel v voz poulične železnic^, je bil na mestu ubit voznik avtomobila, Walter Ligmanowski, star 28 let, stanujoč na.7000 Fullerton ave. Walter Wolzak in Jos. Wolzak, ki sta se tudi nahajala v avtomobilu, sta ušla z manjšimi poškodbami. — V državi Ohio je bil pridelek krompirja in sadja kot jabolk, hrušk in breskev izredno velik. Medtem ko se bo krompir spravil na trg, pa pravijo poročila iz kmetov, da bo veliko sadja prišlo v nič. Vzrok temu so največ trgovci s sadjem na debelo, ki se ne pobrigajo da ga dobijo v mesto. Pravijo, da kmetom tudi manjka delavcev in da je transportacija slaba. To je morda res. Ampak trgovci na debelo bi lahko najeli tovorne avtomobili in šli po sadje na kmete. Spominjamo se, da se je za časa železničar-ske stavke prevažalo najrazno-vrstnejše predmete celo med Chicago in Clevelandom. Ako je bilo to mogoče za časa stavke, zakaj bi ne bilo sedaj ? — Danes se vrši seja Kluba društev S. N. Doma. Začetek ob 8. uri zvečer. -Več važnih reči ,je rešiti, posebno gledef yin-ske trgatve ki se bode; priredila na 9. aktobra 1920. Vsi na to sejo. — Jutri 21. septembra 1920 pa se'vrši seja direktdrija S. N. Doma in ob enem sestanek tajnikov in zastopnikov društev delničarjev S. N. Doma. Ukreniti je več zelo važnih stvari, posebno glede kolektanja delnic, v katero svrho je sklican sestanek tajnikov in zastopnikov. Vsi na sejo. Pismena sabila so bila razposlana na vse tajnike in zastopnike. Ce ga kdo ni prejel, naj pride vseeno na sejo. — Tajnik. Novice iz domovine. Koroški plebiscit. — Ponovno pozivamo vse našince, ki(. imajo glasovalno pravico, naj javijo svoj naslov Narodnemu svetu v Velikovec. Glasovalno pravico pa imajo v pasu A brez razlike spola vsi tisti, ki so bili: 1. leta 1919. stari najmanj 20 let; 2. ki so na dan 1. jan. 1919 stalno bivali v katerikoli občini pasa A in 3. ki poleg teh točk izpolnijo vsaj še enega izmed sledečih treh pogojev: a) rojeni morajo biti v pasu A ali b) stalno so morali bivati v pasu A vsaj od 1. jan. 1919 ali pa c) ki so v katerikoli občino pasa A pristojni. Isti so pogoji za glasovalno pravico v pasu B. Prijavijo naj se pa tudi tisti, ki dvomijo, Če imajo glasovalno pravico in spo-roče svoj -naslov z natančnimi podatki. — Za narodni svet: dr. Dolar, 1. r. Računanje v dinarjih se je pričelo pri vseh železniških bla-bajnicah v področju železniškega ravnateljstva v Sarajevu. Vsi tarifi se tam od 15» t. m. plačujejo in1 zaračunavajo ne več v kronski, temveč v dinarski vrednosti. Ne bo dolgo, ko bodo dr. Korošec in njegovi tovariši tudi Slovence osrečili s kako tako odredbo in nam podražili in ro-grenili že itak drago in grenko življenje! Za zagrebško univerzo je zahtevala posebna deputacija pri finančnem ministru in ministru za prosveto, da»se odobri za potrebo zagrebške univerze kredit 20 milijonov dinarjev. Najbrž bo finančni minister tej prošnji ugodil. Kredit bodo uporabili za zgradbo poslopja medicinske fakultete . Oklic vsem najemnikom stanovanj v Ljubljani. — Prejeli srhd: Zastopniki ■ hišnih gospodarjev se zberejo te dni v Bel-gradu, da sklepajo o pridobitvi baje izgubljenih pravic hišnih gospodarjev, o povišanju najemnin, o znižanju hišnih davkov, o prosti odpovedi stanovanj, itd. Najemniki stanovanj! Preti vam v tej stanovanjski bedi in v tej splošni draginji še novo, občutljivo breme, povišanje stanarin, Proti že dobro organizirani močni organizaciji hišnih posestnikov vam ne preostane drugo sredstvo nego edinole samopomoč v močni protiorganizaciji najemnikov, vsled česar se ustanovi društvo stanovanjskih najemnikov, katerega društvena pravila so že od vlade potrjena. Vzgled drugih mest kakor na primer Trst, kjer je že slična močna 20.000včlanov broječa organizacija, ki se bori z uspehom proti pohlepnosti hišnih posestnikov, bodi v vzpodbudo. Kdor uvideva nujno potrebo te organizacije v lastno obrambo, naj se prijavi pri hišnikuinšpektora-ta dr. žel. v liceju $li pa v Gradišču št. 7, pritličje levo, druga soba. Pristopnina znaša 1 K v pokritje tekočih stroškov. Občni zbor in volitev vodstva se naznani čim najprej mogoče potom časopisja. — Pripravljalni odbor. Aytomobiliška nesreča. — Pri Grosupljem se je po negrečil angleški trgovec iz Londona, To-mas Mattlebdock. Eneniu kolesu hitro dirjajočega avtomobila je počila gumijeva cev, vsled česar je .avtomobil zavil na stran ter pri tem z vso. silo treščil ob bližnji brzojavni drog. Avtomobil se ni poškodoval, pač pa je padel trgovec, ki je vodil avtomobil, tako nesrečno, da.se je teš-ko poškodoval na desnem čelu. Dr. Maore iz Ljubljane mu'je nudil prvo zdravniško pomoč. Prepeljali so ga V ljubljansko Leonišče. . .Sreča v nesreči. Iz Labudske doline je prišel VLjubljano Josip Fonda ter si najel 'prenočišče v hotelu "Ilirija". V hotelski restavraciji se je nekoliko razveselil. Med veseljem je menjal nekaj ameriških dolarjev za 553 jugoslovanskih kron. Po veselju je šel spat, imajoč pri sebi še znatno množino dobre a-merikanske valute. Drugo jutro pa je opazil, da mu je iz denar- nice izginilo 5000 K, dočim so vsi dolarji ostali nedotaknjeni, ker jih je bil shranil v nogavico. Na mariborski policiji mislijo, da je policija za to tu, da .ovira širitev socialističnega časopisja. Na naše kolporterje strogo pazijo, ali so 14 let stari ali ne. "Stražo" in druge take buržoz-ne časopise pa lahko prodajajo petletni srajčniki. — Posebno nekateri bivši tržaški policisti kar ne smejo videti rdečega na-gelina ali kravate kamoli časopisa! American-Jugoslav Printing & Pub. Co. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik * Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delkvstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. ki je upravičen pobirati naročnino za "Enakopravnost", izdajati polnomčna potrdila ter sprejemati druga dela, spadajoča v tiskarsko stroko. Rojakom ga naj topleje priporočamo, da mu gredo povsod na roko. Uprava "Enakopravnosti" THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. TEL. PRINCETON 551 - 6418 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND, OHIO. V CLEVELAND O '»OViViV'-SYi* Dr. Albert F. Sneli od Snelovega privatnega Sanatorija v Cincinnatiju, O. Bo v svojem CLEVELANDSKEM URADU 80 Public Square V SOBOTO 18. septembra in bo ostal do sobote 2. OKTOBRA. SAMO DVA TEDNA! Doktor zdravi vse kronične bolezni in hibe mož, žen in otrok? Veliko slučajev je, ko se je lahko izogniti nevarne operacije, ako se prepustite zdravniškemu zdravljenju. Zdravijo se vse moške, ženske in otročje bolezni. Katarju in boleznim v želodcu se posveča posebna pozornost. Ako imate katarne neprilike, pridite, da se vas preišče. Vsi bolni naj se poslužijo te prilike. Ako ste ozdravljivi, vam povemo, ako ne, vam da nasvet. Noben bolnik naj ne zamudi te prilike. Ako imate revmatizem, nervoznost, slabost,, otelkle noge ali roke, jetr ne neprilike, srčne bolesti, ali katerekoli zgubljajoče bolezni kakor oslab-ljenost, bledost, vrtoglavost, dispep-sijo, slabo prebavo, zabasanost, neprilike v želodcu ali epilepsijo, obiščite dr. Snella. ' * Uspešno se zdravijo krvne in kož ne bolezni, kakor tudi pruh. Ženske, ki trpijo na glavobolu, melanholiji, hrbtenici ali na kakih posebnih boleznih, ki so lastne ženskam, naj gotovo vprašajo za svet tega Specialista. Ovarium ali trebušne neprilike se zdravijo brez operacije. Ako se vam je svetovalo, da se daste operirati za te vrste bolezni ali vsled pruha, tedaj ne postavljajte preje življenja v nevarnost, da vprašate tega špesiali-sta. Stari ali mladi možje. Nobene razlike ni, na čem bolehate ali koliko časa bolehate; ako je v nevarnost vaša sreča, obrnite se na tega Specialista. Nič ne de, kakšno bolezen imate ali kako slabe izjave ste slišali o sebi, nič ne de, ako se vam je reklo ,da ste neozdravljivi. Posvetujte se s tem znamenitim zdravnikom, in ako je le nit upanja, tedaj boste našli upanje v njegovem zdravljenju, ki vas bo do-vedlo do zdravja, zadovoljstva in sreče. POSEBN APOZORNOST se obrača na kemične in mikroskopične preiskave krvi, urina in sputuma in na ner-voznostne ter dušne kompliciranosti. Naslovite vsa sporočila na Dr. Albert F. Sneli 80 Public Square, Cleveland, O. or 1054 Wesley AVe., Cincinnati, O. , Uradne ure: od 9. dopoldne do 8. zvečer. , Ob nedeljah in praznikih od 10. dopoldne do 1. popoldne. MALI OGLASI STANOVANJE obstoječe iz 4. sob„-kopališče in elektrika se odda za malo družino na 390 East 162nd. St. v Collimvoodu. ? ODDAJO SE dve sobi za 2 ali 4 fante; kopališče, elektrika; poseben uhod. Zglasite se na 1127 Norwood Rd. 221-23 HIŠA S TRGOVINO — PEKARNO — NAPRODAJ! 11 'sob, 6 spodaj, 5 zgoraj, kopališče, elektrika in vse moderno urejeno. Cena po dogovoru. Prodati se mora takoj radi odhoda v stari kraj. Vprašajte pri M. Pire, 1226 E. G8th St. 222-26 NAPRODAJ! Moderna 41eta stara hiša za 2 družini; dvojno krite verande; garaž, vsako stanovanje 5 sob; kopališče; elektrika; trd les; fornez na plin in premog. Nahaja se na vzh. 76. cesti, blizu St. Clairjgi. Cena $14.500. Lastnik vzame tudi 2 mortgage za $6.000 ako treba. Oglasite se na 7613 St., Clair Ave. med 8. in 10. uro. dop. in od 5 do 8. zvečer. 222—227 bAKE UNE Vacation Trip That Satisfies THE summertime will soon be here and with it the joya of a vacation trip. Where are you goinsr.l The Great Lakes is the mecca for particular and experienced travelers on business and pleasure trips. The D. & C. Line Steamers embody all the qualities of speed, safety and comfort, the freedom of the decks, the cool refreshing lake breezes. D. A C. a Service Guarantee. Daily Service May 1st between »Detroit and Buffalo. Leave 6:00 P. M. Arrive destination 9:00 A. M» Daily Service April 1st bo-twecn Detroit and Cleveland. Leave 11:00 P. W. Arrive destination 6:15 A. M. MACKINAC ISLAND Service June 14th to Sept. • 14th. 3 trips per week June 14th to July 1st. July 1st to Sept. 14th, 6 trips per week. Betweon Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickets Send 2c Stamp for Illustrated pamphlet and map of Great Lakes. Address L. G. LEWIS, G. P. A., Detroit, Mich. SLOVENSKO DEKLE do' službo v zobozdravniškem ® du. Oglasiti se je na 5393 Clair Ave. (?) Bodite pametni in kupite A' BU MAZILO za rane, lišaje, opekline in kožne To dobite v vsaki lekarni iM nar nazaj, ako niste zadoVOK The Ar-bu Laboratories Co- * 14017 Darley Ave. Cleveland^ IŠČE SE slovensko dekle no tudi angleščine, za delo v karski trgovini. Zglasiti se na 16305 Waterloo Rd. DVE SNAŽNI SOBI za 2 fante se oddasta v najein-e trika; kopališče. Vprašajte 1023 E. 72nd Place. svojega brata John Pucelj ^ ma iz Hrovače pri Ribnik • njegov naslov bi rada 2^'e ' njegova sestra, ki je P*6 meseci prišla iz starega 1° poročati mu imam več P°se ^ stvari iz domovine. Ako#a teri izmed sorojakov P°zn&'.. -ga obvesti, da ga iščem, ^j*, pa sam bereš te vrstice, te 9 sim, zglasi se na naslov Johana Pucelj 694 E.' 152. Str. 221-23 Collinwood, m THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edirta slovenska lekarna v Clevelandu. --L I K A L C I - ženskih finih oblek dob | stalno delo ter dobro P 1 co. THE LINCOLN PR^ CLEANSING CO. 3627 Carnegie Ave. ^ -- 220-21 - Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar. (M.W. F.) OGLAŠAJTE 'ENAKOPRAVNOSTI" »*•>«»<> «■»<>«■> o« Teh Central 2373 -R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 5805 ST. CLAIK AVENUE Cleveland, O. Ustavite se pri tei uri in at® na pravem prostoru r Oživljajoče, okrepč11-^ | Najboljše Allaround mazilo , ju 1 za praske, trudne uCl ..j, | boleče mišice. Neprekos vo za drgnjenje. O. S. Princeton 245 Bell Rosedale 6353-^' JOS. VOVK i 1123 Addison Rd-m AVTOMOBIL ZA ^ SLUČAJE. D se priporočam* LIBERTY BONDI Mi NO VARCEVAl^ ZNAMKE.. Prodajte sedaj. Mi P^lj v gotovini t ako j. Simon, J'.8, j/ vi prekupčevalec, soba 21 , noxBldg.,, drugo Vzemite vzpejačo. Voga ^ gi" ta cesta in Eucli dave.< ^ nil ger Sewing Machine Co-io do ure zvečer.