Leto LXIX Slov. N5a V Tj juhi,ja ni, v soboto, 12. aprila 1941 Poitnina plnlana v ootnrtni (>nn 3 fltfl Od L nov. dalj« ^^^^^ ^^^^ ^^^^ _____ w \ i? ik / r/^ sh si-«— J^A m m mm J m~— gf ^-s*- Inozemstvo 120 din. MPBI ^fc ^BHL M^T B^B — U BOM ^ TeL 40-01 do 40-0» iflkn^^ ^ i podm*., Kopitarjeva al.6/IH w ^ Celje, Ptuj, Jesenic«, TeL 4001 dp 40-05_ Izhaja vsak dan rfutraj razen ponedeljka ta dnera po praznik* ^""Vrh"?! Slovenci! Ljubljančani! Ljubljana, prestolnica Slovenije, bo v kratkem zasedena. Ohranimo pri tei priliki tisti red in mir, ki je pri nas tradicionalen! Bodimo v prisebnosti, zbranosti in disciolini verni potomci svojih prednikov! Na miren način pokažimo svoje dostojanstvo! Dva največja n^ narodom sta v tem času mogoča. Zdaj, ko je naša vojska odšla, bi bil največji preji nad narodom, če bi civilni ljudje uporabili orožje proti tuji vojaški sili ali siroti domači narodni manjšini ali če bi kakor koli drsspče sovražno nastopili proti njima. S tem bi spravili morda desetine naših so-roklica g. Franc Oman, strojevodja drž. železnic v Mariboru, doma iz Št. Vida nad Ljubljano. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Poročil se je gosp. Vinko Fortuna, žand. kapetan I. razreda, v Novem mestu, z gdč. Leopol-dino Mihevc iz Logatca. Poročal je ženinov brat g. Franc Fortuna, kaplan v Trebnjem. = Poroka. Dne 0. aprila t. 1. sla se poročila v Št. Vidu nad Ljubljano inž. poročnik Stanko \Veibl iz Ljubljane, z gdč. Anico Zalta, uradnico iz Ljubljane. Bilo srečno! Opekline in rane ki se težko celiio. kakor tudi vse poškodbenamažite z Apiodermin mastio „ B r u s k e t i n i Uporabljate lahko brez vsake nevarnosti. Vprašajte vašega zdravnika. Dobi se v vseh lekarnah. Ke«. 3270/41 Dr. Slevnnovič i Pik, Beograd. 442« 1—2 — Slomškova družba naznanja svojemu članstvu, da odpade lelos običajno velikonočno zborovanje. ki je naznanjeno za 15. t. m. — Kanadske petorke — sporna točka! Kanadske petorčke — svetovna zanimivost — so svoje-časno razburile Ameriko. Prišlo je namreč do spora med njihovimi starši in državo. Petorke so se razvile v re» krasno negovane otroke, ki so bili v jjonos svojim rediteljem Ce želite, da bo tudi Vaš otrok imel krasno negovano ko/o, tedaj Vam za njegovo nego priporočamo BABYMIRA CRE-ME, ki se z uspehom porablja proti krastam, li-šajetn. praskam, ranam, opeklinam, priščetn ter odrgjeni in vneti koži, — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom. normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov. Ljubljana 1 Združenje trgovcev v L j u b l j a -n i obvešča svojo člane, da naj odpirajo trgovino dn nadaljnih navodil Združenja oziroma oblasti od !) do 12 in 15 do 17. Da se kupujoče občinstvo lahko v redu postreže, naj trgovci puščajo v lokal le toliko strank, kolikor jih lahko naenkrat postrežejo. 1 Križanski moški kongreganisti se udeleže slovesnosti vstajenja v Križankah, ki bo danes po-jioldne ob šestih. Sveče bodo na razjiolago na dvorišču poleg cerkve. 1 Zaradi moke je zavladala med prebivalstvom velika zmota, ker ljudje verjamejo lažnjivim govoricam, da je moko sedaj mogoče dobiti kar brez kart. Moke in žita nikakor ni v izobilju, pač pa sedaj še bolj kot prej moremo paziti na vsak kilogram, da bo res koristno jx>rabljen. Zaloge moramo skrbno varovati, da jih ohranimo in se s skrajno varčno porabo moke obvarujemo najhujšega. Vse zaloge bodo na karte razdeljene popolnoma enakomerno in pravično, da nikdo ne bo dobil več kot drugi. Kdor se je pa tnorda založil z živili na tak ali tak način, seveda mora zalogo takoj prijaviti mestnemu preskrbovalnemu uradu. Ljudje naj se ne varajo, da bodo živila mogli prikriti, ker jih bo že sama nevoščljivost sosedov izdala. Vse uredbe in zakoni so v veljavi in prebivalstvo resno svarimo pred protizakonitimi dejanji, ker so časi resni. Red je spet popolnoma »postavljen in je tudi zajamčeno, da se bodo morali zakoni spoštovati, prav tako pa bodo vsi prekrški uredb in zakonov tudi kaznovani s strogostjo, kakršno zahtevajo današnji časi. 1 Svinjsko meso in slanina bo na veliko soboto dopoldne naprodaj na prosti stojnici na mest- boljše predm&teK-«__:_____ ■ prizanesljivo^^ ■ navadne temeljiti ni klavnici. Slanina s kožo po 23 din, slanina brez kože 25 din, salo in riba po 26 din, svinjsko meso 18 do 24 din. Vsega mesa in slanine je okrog 1000 kilogramov. I Mestna zastavljalnica navzlic nemirnim časom mirno posluje dalje. Ljudje naj se ne razburjajo za zastavljene predmete, ker zanje jamči mestna občina ljubljanska z vso svojo imovino. Prebivalstvo naj se pomiri, ker so zagotovljena vsa jamstva za red. 1 Za mestne reveže je posla! notar g. Mate Hafner 200 din mesto cvetja na krsto notarja Antona Galleta. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! Ali etašifaic zaradi prehlada? Pnminonn-ov (al zatnore preprečiti draženje na kašeli razkraja sluz (šlajm) in umiri kašelj. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavitek po 125 g din 37'— m^nra '»tri. roir. br. isttl-lBM. iHamnon 1 I. dekl. ljudska šola pri Sv. Jakobu. Učenke naj pridejo v soboto, 12. aprila ob 10 v svoje razrede po izkaze in zvezke. — Upraviteljstvo. 1 Učenke Mestno ženske realne gimnazijo se pozivajo, da pridejo po spričevala v soboto, 12. aprila, oh 3 popoldne. S .seboj naj vsaka prinese kolek za 20 din, za izpričevalo 1 din. Isto velja za gojenke trgovskega tečaja. I Vsi člani II. rajona se morajo brezpogojno javiti 12. t. m. ob 9 dopoldne pri II. rajonu na učiteljišču, kjer dobe potrebna naročila. 1 Vsi obvezniki pasivne obrambe, ki so razporejeni po rajonih, se morajo zaradi dodelitve v posebno službo obvezno zglasiti po svojih rajonih na veliko soboto dopoldne ob 9 ali pa po-l>oldne ob 15. Kdor ne pride, bo po zakonu kaznovan. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v soboto: mr. Leustek, Resljeva cesta 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48; v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48; v ponedeljek: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47; v torek: dr. Kmet, Dunajska cesta 43: mr. Trtikoczy ded.. Mestni trg 4; mr. Uslar, Šelen-burgova ulica 7. Poizvedovanja Dne 10. aprila zvečer je bila na kolodvoru pomotoma vzeta vreča s tremi aktovkami, trgovsko knjigo, mašno knjižico in ključi. Kdor jo je pomotoma vzel, jo naj vrne lastnici: 1'rodanovič Katarina, Rožna ulica 3, Prijavite se za pomoč policiji! Uprava policije, poziva ljubljansko prebivalstvo s pozivom, naj se javijo vsi, ki ljubijo red in niir, pri upravi policije, ki jih ho primerno zaposlila. Vsi naj se čim prej zglasijo osebno pri poveljstvu policijske straže. Šubičeva ulica 5-1L, kjer dobijo nadaljnja navodila. Ne postajajte po ulicah! Kr. banska uprava objavlja: Ker je danes veliki petek, ko ljudje obiskujejo cerkve in božje grobove, je po ljubljanskih ulicah izredno živo in innogo ljudi. Glede na sedanje posebne razmere se prebivalstvo opozarja in naproša, naj po ulicah ne postaja, naj se po mestu ne zbira v gručah in naj po ulicah brez resnične potrebe sploh ne hodi! Prav posebno pa priporočamo prebivalstvu, naj v teh • tako resnih dneh do skrajnosti omeji obisk gostiln in še posebej uživanje alkoholnih pijač. Časi so taki, da zahtevajo od nas popolao treznost. Zlasti naj se državni in samoupravni nameščenci dobro zavedajo, da jim bo denar, ki so ga morda prejeli kot akontacijo na plače za prihodnje mesece, še krvavo potreben. Prepoved točenja alkoholnih pijač Kr. banska uprava razglaša, da je dn nadaljnje odredbe prepovedano vsako točenje alkoholnih pijač. Ta prepoved velja za vso banovino. Vsako kršenj« te prepovdi sc ho najstrožjo kaznovalo. Trgovine morajo ostati odprte Vse trgovine na debelo in drobno ter vsi obrtni lokali morajo bili odprti in poslovati normalno. Cene se ne smejo zvišati. Prodaja se sme vršiti samo v okviru zakonitih predpisov v omejenem obsegu in po nakaznicah za posamezno vrste blaga. Članom Z F® Pozivajo sc vsi člani ZFO, naj se nemudoma javijo na policiji za pomožno stražno službo. Mm kril deSa naprej Banovinski odbor Rdečega križa razglaša: Rdeči križ poziva vse svoje edinice, okrajne in občinske odbore, vse odbornike in sodelavce ter vse svoje ustanove, bolnišnice, okrepčevalnice, ambulante ter vse zdravnike in bolničarje ter pomožno osebje, da naj z vso vestnostjo in vnemo mirno nadaljujejo svoje delo na svojem mestu ter pomagajo, kjer je pomoč najnujnejša. Mednarodni in nepolitični značaj ustanove Rdečega križa je od vseh vojskujočih se sil priznan in uživa po Ženevski konvenciji mednarodno zaščito. Dolžnost vseh sotrudnikov Rdečega križa pa je, da stavijo vse svoje sile na razpolago v vseh i primerih vsakomur, brez razlike vere, politične ali ■ državne pripadnosti. V teh dneh se morajo zlasti sotrudniki Rdečega križa odlikovati s trajno pripravljenostjo in neumornim delom. Rdeči križ dela naprej! — Banovinski odbor društva Rdečega križa: Dr. Oton Fettich, predsednik. če se krojač preveč natančno drži naročila Znana je pretirana natančnost kitajskih obrtnikov pri izvrševanju naročil. Ta prizadevnost jih mnogokrat zavede v prav neumno početje. Iz San Francisca poročajo o nekem takem primeru, ki je povzročil sodno pravdo in pomenja prav gotovo rekord svoje vrste. Kapitan neke trgovske ladje se je odpravljal na daljše potovanje, pa je rabil nekaj obleke za svoje mornarje, ki se bodo gotovo z dolgega potepanja ]X> morju vrnili precej raztrgani. Zato je naročil Pri nekem kitajskem krojaču v predmestju San rancisca dvanajst parov hlač ter se pogodi'1, da bo plačal za vse to skupaj dvanajst dolarjev. Za vzorec pa mu je dal svoje stare, ponošene hlače, ki so bile večkrat zakrpane. Pri tem mu je še strogo zabičal, da morajo biti nove hlače popolnoma enake starim. Drugače mu ne plača nič im lahko sam nosi te dvanajstere hlače. Dogovorila sta se tudi, da bodo hlače gotove takrat, ko se kapitan zopet vrne v San Francisco. Kitajec pa je bil jako prizadeven in marljiv mož. Spravil se je na delo in krojil, šival ter umerjal, da bo v0-0 nrav tako, kot je njegov odjemalec želeL Pazite na tatove! blagoslovljeno Delilno noč! Hrečlnišft>o in uprava. Kadar koli preživljajo ljudje težke čase, posebno pa takrat, ko jih tarejo vojne težave, gredo na delo ljudje, ki skoraj tega imena ne zaslužijo več. Tako se je v zadnjem času zelo razživela tatinska zalega. Kradejo vse, kar jim pride pod roko. Kljub temu, da so potrebnim jiostale dostopne zaloge življenjskih potrebščin drugod, so tatovi vdirali v zasebne shrambe, kleti, stanovanja in podstrešja. Pri tem spretno izrabljajo okol-li os t, da je pozornost ljudi obrnjena v drugo smer. Ne samoi da puščajo ljudje v raztresenosti odprta stanovanja, v katerih jx>lem tatovi napravijo pravcato opustošenje, polici ji je bilo prijavljenih nekaj drznih vlomov v središču mesta, pa tudi v okolici. Oblast bo tatovom energično stopila na prste in jih strogo kaznovala, tako so nekemu mesarju odnesli neznani zlikovci. ki so pa morali hišne razmere dobro poznati, celo zalogo suhe mesnine in klobas. , Tatvine koles so pa včeraj dosegle naravnost nezaslišan obseg, Lahko se reče. da je marsi-kaiero ktiio včeraj večkrat menjalo svojega posestnika. Tatovom so pri tem poslu precej pomagali lastniki koles sami, ki so kar prislanjali svoja kolesa k zidovom, plotovom, ali pa jih metali v travo, ter jih tam puščali brez varstva. Mnogo se greši na račun pretirane radovednosti, pa tudi grabežljivosti. Ko se je seveda tak radovednež vrnil na mesto, kjer je pustil svoje kolo, ga ni bilo več nikjer. Nekateri so pa sedaj bili tako »duhaprisotni«, da so pograbili kar najbližje drugo kolo, f>o možnosti boljše, kot je bilo njegovo in se odpeljali. Poklicni kolesarski tatovi so pa tudi izmikali kolesa izpred trgovin, vež in hodnikov. Tudi v teh primerih so lastniki koles precej sami krivi svoje nesreče, ker mnogokrat puščajo nezakljenjena ali slabo zaklenjena kolesa. Zelo fiodjetni so pa bili tatovi na Viču. Odpeljali so natnreč nekemu kmetu voz, na katerem je imel precej piosode in drugih predmetov, ki jih je kupil v Ljubljani. Opozarjamo ljudi, da morajo biti v teh dneh, ko so r.aši živci postavljeni na najtežjo preizkušnjo, ohraniti mirno kri ih čut za pravičnost in poštenost. Vsak naj mirno čuva svojo lastnino iti prijavi oblastem vsakogar, ki bi skušal kršiti zakona in rušiti imovinski in javni red ter mir. Kapitan se je nekega dneva vrnil in Kitajec mu je prinesel dvanajst parov novih hlač, pri izplačilu pa je zahteval še štiri dolarje, češ da se je pri umerjenju novih hlač po starem vzorcu dalje zamudil, kot j« prvotno računal. Kapitanu pa to ni šlo v glavo in je natančneje pogledal ta moj-sterski izdelek kitajske krojaške obrti. Ves začuden je opazil, da je dlaikocepni Kitajec prav tako razreza! nove hlače kot so bile stare raztrgane, potem jih pa je natančno po vzorcu zakrpal. Kapitan seveda s tem ni bil prav nič zadovoljen, razjezil se je in ni hotel plačati. Krojač je šel na sodišče, kapitana tožil in pravdo dobil. Sodnik se je postavil na stališče, da je krojač res »natančno« izvršil naročilo. Kapitan je hlače plačal, s sodnimi stroški vred; prav gotovo si bo pa izbral drugega krojača. Darujte za staroioški »Dom slepih« zarod za odrasle slepe! Čekovni račun št. 14.G72 - »Dom slepih«, Ljubljana Nesreča v dvigalu V Budimpešti se je te dni zgodila v dvigalu izredna nesreča, ki je terjala dve smrtni žrtvi. V dvigalu v veži so našli nekega hišnika in njegovo ženo mrtvo, z odrezanimi rokami in nogami in vsa izmaličena. Takoj so jioklirali uradno komisijo, ki je po težavnem delu na podlagi dobljenih podatkov rekonstruirala nesrečni dogodek in ugotovila, zakaj se je tako končalo. Hišnik in njegova žena sta prišla z dvigalom v šesto nadstropje, da bi odnesla neke stvari s podstrešja. Ko sta se oba natovorjena s škatljami in zavitki vračala s podsrešja nazaj v dvigalo, se je žena spomnila, da je pozabila zapreti vrata in okna na podstrešju. Odložila jo svoje stvari in se vrnila na podstrešje. Mož se je odpeljal z dvigalom v vežo. Žena je bila nekoliko raztresena in je mislila, da jo mož čaka v dvigalu. Ker je bila tako nerodno otovorjena, da so ji škatlje zastirale pogled naprej, je kar na slejio stopila skozi vrata v dvigalo in strmoglavila skozi vseh šest nadstropij s tako silo. da je prebila v dvigalu slrop, ki je usmrtil še moža, Voščeno platno linolej, kartolej, kupite poceni pri »OBNOVA" F.Novak, Jurčičeva 6 Maribor ZANATSKA BANKA KRALJ. JUGOSLAVIJE A. D. PODRUŽNICA V LJUBLJANI podeljuje obrtnikom, obrtnim podjetjem in obrtnim zadrugam vseh vrst ugodna posojila in kredite v tekočem računu do najvišjega zneska Din 300.000—. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. IDEALNA BRIVSKA KREMA 1 KULTIVIRANEGA GOSPODA KREMA ZA BRITJE Dobi se v vseh trgovinah te stroke. DH7AD i Vsakovrstne rabljene stroje, orodje rUfeUlf* ter železne, litinske in druge kovinske predmete, cunje, papir, gumij in steklovino kupuje po naivišjih dnevnih cenah tvrdka JUSTIN GUSTINCIC, Maribor, Kneza Koclja ul. 14. telef.21-30 ter podružnica na vogalu Ptujske in Tržaške ceste, telei'. 24-94. Bamv i Telefon 22-75 Tehnična pisarna ln posvetovalnica v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 10 Ing. Otahal Josip poobl. gradbeni inženir Ee priporoča za vse v to stroko spadajoče posle. * Kilavi » Ugodno olajšujoč jo nov patentiran pas za kilo, brez otežkujočlh trakov !(brez jermena za bedra), dopušča svobodno lcreta-nje. Pi iporočen od najvišjih ktrurglčnib znanstvenikov. Odjemalci pišejo : »Sem prav zadovi-ljcn, čutim so tako, kakor da pasu sploh ne no-Eim.« Resnim reflektan-tom prospekt gratis. — Izumitelj : Inženir Napot-nik, Zagrebt Utjcšcnovt-čeva 5. Lisice strojimo barvamo tn prvovrstno tzdelamo. — Krznarstvo L. Rot, Ljubljana, Mestni trg 5. Novi naslovi Frančiškanska ul. 3. Teleion 45-13. suha drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20 59 Postreiba brezhibna ALI STE ŽE PLAVALI HAROfiNEKO? MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; žonltovonjskl oglasi 2 din. Debelo tlskdne naslovno besedo se računajo dvojno. NaJmanJ5l znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petllna vrstica po 3 din. — Za pismeno odgovor« gleda malih oglasov treba priložiti znamko. B Sliižte j ]&tsic: Veleposestniki! Brezplačno grem kot ekonom z vlSjo naobrnzbo, dolgoletno praksb, posebno So v konzerviranju sadja ln zelenjave. Dopise upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 4 985. Organist in cerkovnik oženjen, vojaščine popolnoma prost, dober pevo-vodja, želi premeniti službo v manjšo hribovsko župnijo. - Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4077. Trgovska pomočnica začetnica, želi nastopiti službo v trgovini z meš. blagom v Mariboru nli v okolici ; želim so priučiti nemškega jezika. Vajena sem gostilno in gospodinjstva. Ponudbe na upi*. »Slovenca« Maribor pod »Nemščina zaželjena 517« j Službe g Delile: Kmečko dekle pošteno in pridno - ter hlapca, vojaščine prostega, sprejme Grad Franc, Zg. Kašelj, D. it'. Polje. 14-18 letno dekle pridno, pošteno, z dobro vzgojo, sprejmem k dvema punčkama ln za pomoč v gospodinjstvu. Po-, ntfdbe poslati npr. »Slov.« pod »Frldna« št. 405 1. Pomoč k gospodinjstvu samostojno, dobro, snažno kuharico - veščo vseh gospodinjskih del, sprejme takoj štiričlanska družina na deželi. Tozadevne ponudbe poslati na upr. »Slov.« pod »Snažna in vestna« št. 4053. e§a Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom sporočamo, da nas je nenadoma zapustil, kot žrtev svojega poklica v Zagrebu, naš ljubljeni sin in brat, gospod FRANC OMAM strojevodja drž. žel. v Mariboru Prosimo tihega sožalja in molite za pokoj njegove duše. St. Vid nad Ljubljano, dne 10. aprila 1941. Žalujoča rodbina Omanova. staro z laso, Halo zobovie ln srebrne hrone kupujem po najvišjih oenab A. KAJKE2 trgovini z urami ln zlatnini precizna delnvnicft r.n popravila vsakovrstnih ur Ljubljana. Miklošičeva 14 Cunje krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, svinjsko dlako, stare kovino, kupi vsako množino Arbeiter, Maribor, Dravska St. 5. Monograme za robce in perilo, gumbe, gumb-nice. entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila. HataSc & Mikeš Ljubljana. Franiiikanska ulica nasproti hotela Union Čitajte in širite »Slovenca«! Pohištvo Mizar ii pozor) Najugodneje ai nabavite vezane plošče tn panele „UKOD" pri tvorničnem zastopstvu ..FURNIR" Frančiškanska 4. Tel.32-49 Zahtevajte ponudbe. § ijfrutuB B Preklic. Preklicu jem pooblastilo. Izdano potniku Albertu Smoletu, za naročilo pasjih znamk ln opozarjam občine, žgajnar Bogomir, klepar. Mirna. Vsakovrstno zlato briljanle in srebro kupuje po nalvišjib cenab A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3 Vsakovrstno^ Tf)|M ZlatO kupuje po najviSjib cenah i CEH NE, luvelir, LJubljana SVolfova ulica fit. & Odpadke cunj, papirja vsakovrstne, kupujem po najvišji dnevni ceni. B. f.eleznlk, Maribor, Pobrežje, Cankarjeva 16, In v nakupovalnicl Maribor, Kopališka 28 ter vogal Ptujska—Tržaška (hiša Gustlnčlč). Telet. 27-43. Mreže za postelje Izdeluje ln sprejema rabljeno v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica St. 5 (pri Gradišču). Svojim cenj. strankam sporočam, da g. Bavdck Vckoslav vnaprej nI več v službi mojo pisarne ln I torej tudi nI več upravi-I čen sklepati v Imenu moje pisarne kakršnih koli | kupčij In tudi ne sprejemati denarja. - Ludvik Kunaver, realitetna pisarna. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 31 - telefon 20-37. Modroce patentne posteljne mreže, otouiane, moderne kauoe in fotelje nudi solidno in po nizki cen) Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 Preklic. Obžalujem neresnične vesti, ki sem jih razširjal v Javnem lokalu ter se zahvaljujem gospo Leo-polcliiil Smld ter gospodični Mlnkl Trobevšek, da sta odstopili od tožbe. Karel Srečnik, Tržič. Hiše in stavbne parcele naprodaj v Vlžmarjih 46. Trgovsko hišo z gospodar, poslopjem In manjšim zemljiščem, prodam na prometnem kraju. Anton Žagar, Resnica 25, Dobrunjo pri LjublJ. Čitajte »Slovenca« Fige za žganjekuho, po najnižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačln, LJubljana, toleton 26-07. STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR UUBL1ANA. tV. IERNEIAST.il IZDELUJE VODNE TURBINE 2AGK, MLINU, TRANS-MISIJE. DVIGALA ITD. |l?»mcm| Oddalo: Dvostanovanjsko hišo novo, z vrtom, pod šmarno goro, .oddam takoj v najem eni alt dvema strankama. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »šmarna gora« št. 4918. Istafiovanjaj Oddalo: Dvosobno stanovanje z vsemi prltikllnamt oddam takoj. Vtžmarjc, nasproti. Mizarske zadruge. Enosobno stanovanje oddam starejši somostoj-nl gospe ali uradnici. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4964. Enosobno stanovanje oddam v novi hiši boljši gospe z odraščenlm dija-konl, takoj ali s 1. majem. Naslov v upr. »SI.« pod šti 4984. Prazno sobo oddam takoj starejšemu gospodu. Rožna dolina Cesta X-25. Veselo Aielujo želi vsem cenjenim naročnikom in prijateljem »Mizarstvo Sloga" lastnik Božič Jože specijalno podjetje za izdelavo sodobnega pohištva Kranj - Zlato polje 44 slaščičarski, aparati BRACA GOLDNER • Beograd - Rakovica » UTEMELJENO 1900 • ZAHTEVAJTE PROSPEKTE/ Rudnik in železarna Store ■imm—i—iiuhi lAJimi B————ram— Štore pri Cellu Dravska banovina Brzojavni naslov: Železarna Štore — Telefon interurban: Štoro 1 Ustanovljeno leta 1845 (Nasproti železniške postaje Štoro pri Celju) Izdeliuje: Vse vrste trgovskega, paličnega, obročnega in ploščatega železa, da'je betonsko železo, raznovrstne stroje in strojne dele po naročilu, vodovodne cevi z armaturo, lastna konstrukcijska pisarna, lastna mizama za izdelavo modelov, lastni industrijski tir. 111 27 Jules Verne: Lov na meteor Vlade s slabimi financami so predlagale, da bi se zlato razdelilo tako, da bi se imetno stanje vseh prebivalcev kolikor bolj izenačilo. Nasprotniki so pripominjali, da bi ta sistem s svojo socialistično barvo dal nagrado, lenobi in bi privedel do take neprimerne delitve, k! bi bila neizvedljiva, Drugi govorniki so stvar še bolj zapletali, ko so govorili, da sc je treba ozirati na tri činilelje: površino, ljudstvo in bogastvo, ki dajejo vsakemu od njih enak koeficient, ta pa ustreza pravičnosti. Pravičnost! Vsi stf imeli to besedo nn ustih. Man] gotovo je bila v njih srcih, zalo je bila tudi ta rešitev odvržena kot vse prejšnje. Nahajali so so pred ničlo. Rusija i-: Kina sta izkoristili ugoden trenutek in privlekli na dan predlog, ki so ga bili ob začetku konference odložili. Omilili sta na njem, kar je bilo prestrogega. Predlagali sla lorej, da pripade meteor tistemu, ki bo izbran s kocko, vendar pa mora plačati ostalim državam odškodnino tisoč frankov na državljana. Utrujenost članov Konference je bila tolikšna, da bi bi i ta predlog izglasovan še tisti večer, da se ni temu upirala Andora. Njen zastopnik Ra-nioneho je pričel hrezkrajen govor, ki bi bil morda še trajal, da ni predsednik, videč prazne klopi, prekinil zasedanje in ga odložil do drugega dne. Če je republika Andora mislila, da bo /. odložitvijo volitev storila dobro delo. se jc liuuo motila. Ta predlog bi ji bil zagotovil v vsakem primeru nekaj koristi, medtem ko ,je zdaj tvegala, da ne bo dobila ničesar, Ranioncho na to očividno ni bil raCUiiai. Drugega dne se je zgodil dogodek, ki .je grozil. da popolnoma uniči pomen mednarodne Kon-lerence. Mesto pada je poslalo določeno. Zato je / postalo nespodobno zahtevati delitev meteorja od tistega, ki jc po naravi zadel glavni dobitek. Gotovo jc bilo, da bi se taka delitev ne mogla izvršiti na lep način. Država, ki ji je bila 'narava naklonjena, bi na to nikoli prostovoljno ne pristala. Nikdar več ne bi sodeloval pri mednarodni Konferenci gospod de Schnak, srečni dobitnik, ki ga je Liivvental določil, da prejme meteor. »Deset dni«, je govoril učeni zvezdoslovec, »smo govorili o spremembah nictcorjevega premikanja. Danes moremo govoriti o njih z večjo točnostjo, ker so nas opazovanja prepričala o določenem značaju leh sprememb. Te spremembe obstajajo Cdino v tem, da se jc sila, ki je privlačevala ' meteor vse do 5. julija, nehala pojavljali. Od tega dne ni bilo opaženo niti najmanjše odstopanje od smeri in meteor se zdaj približuje zemlji lo v prilikah, v katerih se premika. Danes jc oddaljen od zemlje okoli petdeset kilometrov. Ce bi se bila ta zadnja sprememba izvršila nekaj dni prej, bi se bil meteor zaradi sredobežno sile oddaljil od zemlje do svoje prejšnje oddaljenosti. Zdaj pa ni več tako. Hitrost meteorja, omejena od trenja v najgostejših plasteh ozračja, jo sama dovoljna, da ga obdrži na sedanji poti. Zalo bi ostal večno v tej višini, če bi prenehal vzrok, Iti ga zadržuje, to je trenje. Tako kol je to trenje stalno, tako gotovo je, da bo meteor padel. Še nekaj. Ker je odpor zraka popolnoma proučen in poznan pri rodni pojav, je bilo mogočo določiti mesto pada meteorja. Če lorej izvzamemo nepričakovane zapreke, ki bi lahko nastopile, lahko trdimo: 1. da bo meteor padel; 2. da bo padel 19. avgusta med drugo in enajsto uro zjutraj; 3. da bo padel v krogu desetih kilometrov okoli Upernivika. glavnega mosta Grenlandije.« Če bi bi! Lccor zvedel za to vest, bi bil zadovoljen. In res, ko se jo In vest raznesla po svetu, je bil polom na vseh tržiščih in akcije zlatih rud-. nikov so padle (za štiri petine njihove vrednosti. 10. poglavje. KJER VIDITE, KAKO MNOGI RADOVEDNEŽI POTUJEJO NA GRONLAND IN PRISOSTVUJEJO PADU METEORJA Dopoldne 27. julija je odhajal i/. Chorlestona, velikega pristanišča Južne Karoline, parnik i.Mo-sik«. Mnogo ljudi je prisostvovalo odhodu. Naval je bil tako velik, da ni bila na parniku nobelia kabina več prosU, čeprav »Mosik« ni bil edini pa-robrod, ki jo plul na sever. Mnogo ladij vseli držav se jc pripravljalo, da odplujejo po Atlantiku do Davisove morske ožino in od lu po Baffinovem morju preko eevernega polarnega kroga. Ta naval jc bil v stanju velikega vznemirjenja, v kolere m so se nahajali ljudje pod vtisom zadnje Lovventalove vesti. Ta učeni zvezdoslovec sc ni mogel zmotiti. Ker je tako ostro grajal.Forsyta in lladdlesona, se gotovo ni izpostavljal nevarnosti, da šc on prejme isto grajo. V takih izrednih prilikah je bilo neopravičeno govorili lahkomiselno in L6\vental jc vedel, da bi ga to drago stalo. Določil je, da meteor ne bo padel v nedostopne polarne predele, niti ne v niorslje globine, ampak se bo zdeval na ozemlje Gronlandske. Sreča je deletela to oblast, ki jc bila prej pod dansko nadobla&tjo, a ji je kraljevina nekaj let pred pojavom meteorja velikodušno podarila neodvisnost. Hes, da je bil ta predel zemlje ogromen in bi se lphko zgodilo, da bi meteor padel v notranjost, na stotine kilometrov od primorja. V tem primeru bi bile težkove za dosego nebesnega zlata zelo velike. Toda pohlep je pohlep, posebno če gre za zlato. Premagali bi vse ovire in bi šli ludi na snrri «pvppn; leča' če bi bilo treba. Sreča jo bila. dn li napori niso bili potrebni, ker so ločno določili pad meteorja. Grenlandija je bila vsem znana iu uj nihče zavidal malo hladili slavi Pearyja, Nansena in ostalih morjeplovccv najbolj oddaljenih severnih širin. Med številnimi potniki jc bila na »Mosikuc tudi petorica, ki jo že poznamo. Njihovemu pri-sostvu, ali vsaj prisostvu štirih izmed njih se ni treba čuditi. Bila sla lu Forsjle z Omikronom in Haddleson, ki sta bila zapustila stolpe svojih hiš. Takoj ko so parobrodna društva priredila izredne vožnje na sever, nista nasprotnika nili trenutek oklevala. Naročila sla si vozne karte za odhod in povratek. Če bi bilo potrebno, bi bila najela tudi vsak svojo ladjo za Upernivik. Nista sicer imela namere, da si prilastita zlato in ga ponesela v Weslon, hotela sta le prisostvovati padu meteorja. Upala sta tudi, da jima bo grdnlandska vlada odstopila del svojih milijard. Pazila sin, ria nista dobila sosednjih kabin. Nista si hotela priti blizu. Iladdlesonova žena lii bila nasprotna potovanju svojega moža, kot ga tudi Mica svojemu gospodarju ni branila, vendar doktor ni mogel odbili želje svoje starejše hčere, da bi jo je vzel s seboj. Tako jo Jane spremljala svojega očeta. Vedela je, zakaj je šla z očetom. Prepričana jo bila, da bo tudi Francis spremljal svojega strica. Mislila je. tla se bosta imela v tem primeru dovolj časa sestajati. Ni se zmotila. Francis je res spremljal svojega strica, ker ni hotel prekršiti njegove zafiovedi .da hi tr.ed njegovim odsodslvom ne šel k lladdlesonovim. Mislil jc, da je bolje, če spremlja strira, kol je to storil Omikron in med potjo posreduje med obema zvezdogledoma. Upal je. da se hosta Forsvle in Haddleson po padcu meteorja nehala sovražiti. Saj bi tako postal meteor last gronlandskega naroda. Če se ne bi izgubil v globinah Severnega morja. Saj je bil Lovvental tudi človek in kot tak podvržen zmotam. Mar ne leži GrSuland med dvema morjema"? /'ato bi bila potrebna lo majhna ozračna izprememba, pa bi so predmet tolikih gorečih uad za vselej izognil človeški lakomuosti. ao 4 »i>LUVh.NtC«, sobota, 12. aprila 1^41. bieV, t>J. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI z. z. neom. j, Ljubljana, Miklošičeva c. 6 v lastni palači nasproti hotela „Union" obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove In stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5%. Prodamo Zahtevajte povsod naš list! ff SPECTRUM" d. d. Tvornlca ogledal In brusllnica stekla Zaloga okenskega stekln — Zastekl evnn je novih stavb LJUBLJANA VII, Celovška cesta 81 — Telefon 23-43 ZAGREB — SPLIT Zrcalno sleklo. 1'ortnlno steklo zn izložbe, strojno 4 — 6 ram deb. steklo. Ogledala v vseh velikostih in oblikah. Brušeno steklo, matirano in ornamenino steklo za nove stavbe in pohištvo itd. Prazne zaboje večjo količino, prodam. • Kari Prelos. Ljubljana. Jermene Honllne, Šivalne tn vazalno, v vseh širinah, priporoča Ivan Kravo) Maribor, Aleksandrova 13 Vreče za pesek v žclcznlnl Fr. Stuplca, Ljubljana, Gosposvotska cesta 1. Kovčegi, ročne torbice, aktovke. listnice, denarnice. nogometne žoge, nahrbtniki, KHirmše, nagobčniki za pse Itd. — Vse v veliki Izbiri priporoča KRAVOS Maribor, Aleksandrova 13 ..VELEBIT" otročki vozički ZAGREB, Ilica št. 55 Nn jnovejšt modeli za 1041,najnižje cene v specialni in največji trgovini otroških vo- j ličkov. Prodaja 7,a gotovino, j 1'ruvoz in omot se ue rakuna. I Cen i k s h I i k h m i brezplačno. ' 17.režite oglas zaradi naslova. Vsakovrstne strojne in električne naprave projektira in dobavlja ZahteTajte prospekte in brezobvezen obisk inženirja! Zagreb, Boškovičeva 32/1. Telefon 67-51 Za veselo Velikonoc novo črno unionsko pivo ali pa unionsko svetlo (ležak) pivo »Pivovarna Union1 Ljubljana je najpopolnejši in najbolj ekonomičen gradbeni material; ki ustreza vsem zahtevam moderne gradbene tehnike in omogoča izvajanje najdrznejših stavbnih konstrukcij in najraznovrstnejših izdelkov L*'" ■V$*«.V. i''3' M 5{..'" Ss '.;>Ss;i<9''•;..;'. ,31- - i3?S'CWV LJUBLJANA - BEOGRAD - ZAGREB - SPLIT Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčii »Ob dveh torej!« »Brez skrbi bodi! Ne bom zaspal. Samo da se ml boš prčcej skidal s posteljnaka, te ne bom dolgo čakal k mu je zabičeval Tine. »Grem kar oblečen spat,t se je Andrejec raz-koračil pred njim in ga pripravil v zadovoljiv nasmeh. Malokaterikrat sta si bila tako iskrena prijatelja kakor ravno ob tistem trenutku. Zato sta se pa tudi zanesla drug na drugega. Za jutri sta se menila že najmanj mesec dni in še dalj. Saj pa je bilo polrebno: najstarejša med pobalini ozke srenje sla bila in zato sta zmeraj zastavo nosila. Tisti večer je bil tih in skoraj svečan. Ljudje so se vsuli iz cerkve od pridige velikega petka, skesana srca so šepetala vdano in ponižno niolilev, otrooi so pa čebljali v ognju. Kaj bi ne, saj bo jutri — na veliko soboto tako rekoč njihov praznik! Andrejec je spotoma smuknil v šupo in prinesel na dolgi in močni žici navezano gobo. Posušili se mora čez noč na štedilniku ali kjer koli, si je pritajeno govoril; da ne bo vlažna, sicer se mi jutri spak zlepa ne užge! Odinolili so še z družino rožni venec. No, An-drejcu se je zdelo odveč, pa bal se je starega očeta, če bi kaj godrnjal, zalo so je tiho zamislil v jutrišnjo slovesnost, medlem pa blebetal nerazločne desctke češčenihmarij. Pollej ga je oče kot vsako lelo vprašal: kdaj misliš pokonci, ob šestih je šele žegen! Pred peto se ti nikamor ne mudi, te ne bom nič klical. Pa očetov ukaz ni bil tako strog kot druge dneve. Njegov obraz je govoril sladko, prav velikonočno. Tisto drugo ozračje je vladalo ta večer v družini. Bog je umrl, zresnili so se in čakali Njegove aleluje... Legli so. Andrejec je spal z bratom, dobri dve leti mlajšim od njega, v stari čumnati poleg velike sobe, kjer je bila ostala družina. Zaloputnile so duri, mati je ugasnila medlo petrolejko in trd mir je napolnil vso hišo. Samo v tesni čumnati je še pritajeno govorilo dvoje bitij, kot bi se balo, da ju bodo same stene izdale. Kot blisk je šinila An-drejcu v drobno glavo misel: veš kaj, Ivan? se je zganil pod odejo. »No?« mu je brat bil na uslugo, ne da bi razmišljal. »Ata bodo zjutraj klicali. Oglasi se ti!« »Kaj? Kako? Ne greš?« »Grem, pa tako kasno ne!« »Kdaj pa?« »Ob dveh!« in v eni sapi pristavil: »Beznarjev Tine pride pome. Razumeš?« »Ampak...« »Nič ampak 1 Atu se oglasi, malo zaropotaj po sobi in menili bodo, da sem jaz.« Ivan mu je moral obljubiti pomoč. Saj ga je pa tudi čakalo plačilo, če se bo vse srečno izteklo: dva dinarja in pomaranča! Tisto noč Andrejec dolgo ni zatisnil očesa. Komaj je revež zadremal, že se je revež zdrznil v čudnem nemiru: ali sein pripravil vse potrebno; spim v hlačah, samo suknjič ogrnem in kapo na glavo pa hajdi bos v jutro — ne, v noč! Zmeraj se mu je zdelo, da ga sosedov Tine že kliče in dvignil je strahoma glavo iznad odeje in ostro buljil tja v okno. ki se je komaj razločilo od ostalih gluhih sten. • Tenk, tenk, tenk... je udarilo skoraj v taktu po šipi. Temna, komaj vidna senca je šlapnila po oknicah' in še tisti hip je Andrejec odpiral s pridržano sapo. Kakor tat je smuknil natihoma skozi vežo v kuhinjo, vzel gobo in hajd s suknjičem pod pazduho skozi okno. Še brat, ki je smrčal prav po levje na isti postelji, se ni prebudil, tako pritajeno se je splazil v gluho noč. »Koliko?« je puhnil gorko sapo v Tineta, ki je stiskal pod roko veliko butaro suhega slačevja, da bo podkuril ogenj. »Ravno dve je odbila, ko sem racal doli iz izbe,« mu je Tine pojasnjeval. »Torej prva?« »Skoraj gotovo!« Jutro je še daleč sanjalo. Nad srenjo je ležala trda tema. Iz daljave nekje — morda tam od Polen — se je utrgalo petelinje petje in se zgubljalo v gluho samoto. Tri faške suhih drv so že bile pripravljene pred cerkvenim pragom. Najbrž jih je prinesel mežnar, ker se je nadejal, da mu jih bodo sicer vaški pobalini sami izmaknili. Oster mraz jima je božal mlada lica, ko sta se ustavila in brcnila skoraj oba hkrati v drva. Tine je privlekel iz žepa vžigalice, kos starega časopisa in šop suhih trsk ter že pripravljal za ogenj. Andrejec je šklepetal z zobmi; sam ni vedel, kako ga je sem prignalo; še zmeraj je bil z mislijo doma v zatohli čumnati in prigovarjal bratcu: oglasil... Srce mu je močno tolklo pod napol razpeto srajco, in skrb, kaj bo dejal oče, ko zve za njegov beg, mu ni dala miru. Toda hipoma ga je napolnilo kakor sladko občutje: prva sva letos, rekord pri ognju, sram bodi druge zaspance! In fantovski ponos je pljusnil v njegovi duši. da bi zavriskal v porajajoče se jutro velike sobote. »Pustiva vse pa stopiva po drva!« se je zdajci Tine vzdignil in buknil v pesti. »Po drva? Kam?« je vprašal Andrejec iz teme. »I, k Mici vendar kot vsako leto!« »A ... pa nima psa na dvorišču?« ej zaskrbelo Andrejca. »Kaj pes! Drva, ogenj!« Še tisli trenutek je završalo nekaj bosih nog po pesku mimo cerkve doli ob kostanjih in se spustilo v vas. »Samo štiri faške... premalo!« »Sa j bo ...« »Psi!« Pes je zarožljal z drobno verižico. Andrejca je zbodlo. Spet najtrša tihota kot v mrtvašnici. Odnesla sta plen. Bo že nekaj. V drugo sla se spustila na rop. »Pst!.. .< »Kdo je?« Andrejca je zazeblo. Toda ko je zaslišal, da se je v temi oglasil neki tretji, mu je zastala sapa. »Jaz sem!« »A, Čemažar! Glej ga! Ajdi pomagat!« ga je Tine prepoznal. Pes je zalajal, Cemažar ga je znal pomiriti Medtem je pa začelo pokati. Na plot so se falotje spravili. Sicer so bile deske že trhlene, pa vendar so šo stale pokonci. Saj bo za božji žegen, je zatrjeval Tine in se uprl v zadnji kolec. PočMo je in grobo odjeknilo. Pes je zarožljal in se pognal iz kajbice. V hiši se je posvetilo. Po ogenj! »Mica!... Brž!« Kot bi mignil, je bilo tisti hip vse kakor opolnoči... Izza holmov se je vzpenjala tiha zarja. Gori pred cerkvijo se je dvigal visok plamen, žive iskre so prasketale prav do strehe, okoli ognja se je muzalo nešteto bosih nog, kričalo je na vse pre-tege, da so se sosedje zbudili uro ali še več prej kot navadno. Udarilo je šest. Nizek župnik belih las se je prikazal v vijoličnem ornatu izza vrat z dvema ministrantoma in šepavim mežnarjein; stopil je k čebru vode. Vse je utihnilo kot bi odrezal. Nato je požegnal še ogenj, velikonočno luč ... Na mah se je vse zganilo, nešteto drobnih grl je zakričalo, nešteto rok je zavihtelo na žici pritrjene gobe in se v gručah spustilo po klancu navzdol. Blagodišeč duh po kadilu jo napolnil vso srenjo iu se pomešal z mrzlim jutranjim zrakom. Danes so se izkazali, kdo je hitrih nog. Drug drugemu so jedli zaslužek, kdor se je bolj potrudil, je več odnesel. Prav vse hiše so obrali, še po dvakrat, tudi trikrat in si stiskali denarce za velikonočni ogenj... Med prav zares prvimi sta so izkazala Tine in Andrejec. Prvič sta odnesla nagrado, ki so jima jo morali odstopiti zaspanci, potlej pa še pri razdeljevanju gobe. To je bilo veselja pa še več ponosa v mladih srcih. Tisto dopoldne je prijazno posijalo sonce, tz visokih lin je zadonelo slovesno; zvonovi so prišli iz daljnega Rima in oznanili veselje velikonočne zmage, svela pesem je odmevala v dolino. Komaj se je Andrejec, ki je pridrvel od mašo, prikazal na pragu, že mu je udarilo na uho, da je zazijal. »Aha, Mica, Mica vas bo! So že žandarji zvedeli, kaj ste počeli pri njej. Kar naj vas vso skupaj pozaprejo! .. .< Mati mu je večkrat grozilo z žandarji, še nikoli niso prišli ponj. A danes? Moj Bog, gotovo, danes bodo pa zares prišli in o ... po Andrejca in Tineta, ki sta plot polomila. Ne, Andrejec ni tako kol Tine — o, vseeno, lomil je, prišli bodo in ga odgnali in... Take grozne misli so mu stopilo v malo glavo, da je mislil, da jo drži v žerjavici. Sam ni vedel, kaj bi storil; uiti do besede ni mogel. Žandarji!... • Južina je dišala z mize. Mali je klirala družino. Že so sc pokrižali za molitev, ko oče ožine s srepim pogledom okoli in se zadere: »Andrejec!« in še drugače in tretjič, a brez slehernega odziva. Tisto popoldne so v strahu za njim poizvedovali po celi vasi. Resno je domače zaskrbelo, kam bi se zgubil Andrejec. Na večer ga je našel oče, ko je slopil po seno na izbo. Andrejec je spal na mehkem senu. No, na tisto veliko soboto žandarjev ni bilo, čeprav se je razneslo po vasi, kaj bo vse tista Mica storila s pobalini, ki so ji vrtno ograjo razbili in z njo kurili velikonočni ogenj. Andrejec se je po prestanem strahu naspal. Od tiste velike noči je sklenil, da ne bo nikoli več lomil plota pri Mici. Žandarjev se je pa še zmeraj bal kakor otrok,., Ivan 0<*rin. Pot Barabe (Velikonočna legenda.) Bila je temna, črna noč. Le tu pa tam je švignil kak zapozneli potnik po jeruzalemskih ulicah. Vse spi. Povsod tišina. Le v ječi je trepetala skromna lučka, znamenje, da so tam ljudje le pokonci. Pazniki so nocojšnjo noč prav posebej pazili na zločince, ki so bili obsojeni na smrt, na Barabo in njegova dva tovariša. Polnoč je. Zunaj vpitje. »Kaj je to?« je vprašal desetnik. Farizeji in pismarji so se vračali iz Kajfove hiše. .. Peljali so Jezusa v zapor, kjer naj bi prenočil. Toda, kaj je to se je začudi! desetnik: »Baraba, Baraba kriči, da se kar trga.« Približal se je k železni mreži in ga jazno vprašal: »Kaj tako kričiš? Tiho bodi, če ne, ti kosti polomim.« »Ta Jezus me bo pripeljal do obura,« je odgovoril Baraba in dajal desetniku znamenje, naj stopi k njemu v celico. Desetnik, ki ga je ta odgovor zanimal, je stopil k Barabi v celico, ki jo je razsvetljevala samo majhna lučka. »Zakaj te bo Jezus pripeljal do obupa?« je vprašal Barabo, medlem ko si je tesneje privezoval tuniko na6e. Baraba je ponudil desetniku razbit zabojček; nanj se je desetnik udobno usedel, 6ni pa mu je začel pripovedovati. »Že dolgo poznam tega človeka. Veste, da sem bil nekoč zelo bogat človek; sicer sem tudi še sedaj precej premožen, vendar tedaj, ko sem prvič srečal Jezusa, sem bil veliko bogatejši. To se je zgodilo po smrti moje matere. Mati mi je pogostokrat govorila o velikem čudodelcu iz Galileje. Pripovedovala mi je, kako velik svetnik je in da dela V6e, kar dela, narodu v dobro.« »Bilo je krasno poletno jutro, ko sem dobil priliko, da ga vidim Moj prihod ga ni niti malo presenetil. Zdelo se je, kakor da me pričakuje. Kaj vse sva govorila, se ne spominjam več, toda besede, ki mi jih je rekel, preden sem odšel od njega, so se mi globoko vtisnile v srce Te besede so bile: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj svoje imetje; denar razdeli med reveže in pridi ter hodi za menojl« »Pa si ti nato prodal vse?« je vprašal Barabo desetnik. »Bog varujl Tako sem se razjezil zaradi teh neumnih nasvetov, da sem kar takoj vstal in odšel od njega. Pač pa sem povabil tovariše in to-varišice k sebi na pojedino, ki je trajala nekaj dni. Jedli smo, pili in plesali cele noči. Da bi spravil družbo v dobro voljo, sem ji povedal, kaj mi je svetoval Čudodelnik iz Galileje Splošen smeh in grohot je napolnil dvorano, ko sem ji to povedal. Nalašč smo sc najedli in napili, kolikor se je dalo. Potem pa je šlo z mojim premoženjem vedno bolj navzdol. Po tistem sem se lotil ropanja, zbral sem okrog sebe tatinsko družbo. Nobenega potnika nismo pustili mimo, da ga ne bi oropali. Tako, vidite, sem postal razbojninik ., Toda pogled tega Jezusa me je vedno zasledoval in vest mi je očitala: Zakaj ga nisi ubogal, zakaj nisi prodal vsega in šel za njim? ... Njegov pogled me je obenem prosil in opominjal. In če ne bi bilo onih nepridipravov iz sosednje celice, ki so me izdali, bi se me bil upal Pilat prijeti. Toda, veruj mi, Baraba ima denarjal Baraba ne bo umrl! Izognil se bo vašim krempljem.« »Ne razumem, kaj hočeš reči,« mu je odgovoril desetnik. »Ali ne uganete, da bom podkupil narod, da bo jutri zahteval mojo osvoboditev namesto Jezusove? On je Čudodelnik, on naj se brani! Dokazal mu bom, kaj premorem z denarjem, ki bi ga moral po njegovem nasvetu razdeliti med uboge. — loda le enega se bojim Da bom moral videti spet njegov pogled: ah, ta pogled me bo umoril.. . Le njega se bojim.« »Kako?« je vprašal desetnik, »ti, ki si toliko ljudi umoril, se bojiš enega samega človeka, ki nima ničesar? Ali res misliš, da je ta človek nekaj več kot navaden človek?« »Da, da, verujem, da je nekaj več .. .« V tem trenutku je bilo dano znamenje za ju-trnjo izmenjavo straž. Desetnik je zapustil celico; Barabi pa je želel uspeha. * Baraba vse do jutra ni mogel niti za trenutek zatisniti oči. »Kaj,« si je mislil, »če bi la Kristus imel prav in da bi bilo zame bolje, da bi bil prodal vse in hodil za njim ... Sedaj ne bi bil morilec, jetnik, obsojen na smrt, in izdajalec, ki mora sramotno podkupovati ljudstvo . . Ali nisem jaz Baraba? Kakšne misli mi prihajajo v glavo? Živeti hočem; moram živetil Toda za veliko noč spustijo le po enega zločinca! Ali on ali jaz! On! In zakaj ne jaz?« »Moj denar bo pokazal, da denar vlada svet...« Vest ga je zopet začela vznemirjati. Ali ne bi moral on umreti, da reši Kristusa? Kakšen pomen naj ima sploh še njegovo življenje? Nekaj ga je grizlo. Pred očmi se mu je mračilo. Ne, oni ne bo živel, on hoče živeli, in sicer za vsako ceno! Čez nekaj ur bo spet prost kot ptička v gozdu . .. Spet bo pri svoji dragi materi. Nad obzorje se je polagoma dvigala velika ognjena krogla in njeni zlati žarki so se vsipali nad Jeruzalem, ki se je pripravljal, da opravi svoj najgrši zločin. Močno vpitje se je razlegalo vse do celice, v kateri jc bil Baraba zaprt »Križaj ga, križaj ga!« so vpili. . . »Nimamo drugega cesarja razen rimskega . ..« Če izpustiš tega človeka, nisi cesarjev prijatelj!« Moj Bog, kaj se dogaja s tem človekom? V celico je stopil vojak in pozval Barabo, naj gre z njim. Razbojnik se je stresel, noge so sc mu zapletale, ko jc šel. Pred očmi se mu je vse vrtelo. Sploh ni vedel, kje je ... Baraba pri Jezusu! On. ki ni poslušal njegovega nasveta, se je moral 6edaj srečati z njim ... »Ah, ta pogled! ...ta me bo umoril!« Take misli so neprenehoma obhajale Baraba. Glej, je žc stopil v pretorij: Baraba pred Jezusom, razbojnik pred samo nedolžnostjo! Mar bo množica raje zahtevala od Pilata, da oprosti njega, kakor pa da osvobodi Jezusa? Pred sodno palačo se je zbrala velikanska množica ljudstva. Na tisoče rok se je vzdigovalo kvišku v znamenje, da bo kmalu prost. Toda, kdo je ta človek, ki je zavit v raztrganem škrlatnem plašču, čigar glava je bila neusmiljeno kronana s trnjevim vencem. Mar je mogla človeška hudobija storiti taksen zločin nad čisto nedolžnim človekom? Jezus je pogledal žalostno, vendar pa dobrotno na prihajajočega Baraba. »Torej jc res ta človek Jezus,« je pomislil Baraba. Preblcdcl je, zadela ga je že moč Jezusovih oči, ki so izražale vse strašno trpljenje. »Nc smem več gledati v te oči,« si je rekel Baraba. Toda neka tajna moč ga je silila, da ni mogel umakniti svojega pogleda od Jezusa. »Vsega tega si ti kriv. Če bi ne bil obenem s farizeji podkupil ljudstva, bi množica sedaj namesto tebe zahtevala svojega dobrotnika. Vse to je napravilo tvoje zlato? Zakaj ga nisi razdelil med uboge? Zakaj nisi šel za njim, mu je govoril skrivnostni notranji glas. Barabu se je zavrtelo v glavi. Pred očmi se mu je napravila tema Ničesar več ni videl. Le vpitje naroda je še segalo do njegovih ušes, »Ne tega, Baraba nam izpusti!« »Baraba! Baraba!« so vpili vsi. »Toda, kaj naj storim s kraljem judovskim?« je slišal Baraba iz Pilatovih ust. »Križaj gal Križaj ga!« so vsi v en glas za-vpili. Baraba se je onesvestil. Dva vojaka sta ga odnesla v celico. Baraba se je kmalu zavedel. Mraz mu je spre-letel vse telo, ko se je prebudil iz omedlevice. Ni vedel, kje je. Bil je slab in utrujen. Rajši bi želel umreti, kakor pa da bi se še enkrat srečal z Jezusom. Prišel je desetnik, da bi mu čestital k osvoboditvi ... Kot senca se je Baraba vlekel po hodnikih. Množica s« zunaj še vedno ni razšla, zato je zavil v stransko ulico, da bi ne bil kdo zapazil, ko je zapuščal mesto. Toda nevidna moč ga je zadrževala. Hotel je, moral je videti, kaj se bo zgodilo z Jezusom. Stisnil se je v neki kot, mimo katerega bi bila morala priti množica, in je pazno gledal. Iz ljudskega govorjenja je povzel, da peljejo Jezusa na Golgoto, kjer bo križan... Srce se mu je trgalo. Misli so se mu vsena-vzkriž prepletale. Baraba se dolgo ni mogel odločiti za nobeno stvar... Glej, prihajajo! Že vidi vse razločno. Spredaj sta šla dva razbojnika, ki sta bila obsojena skupaj z Barabo na smrt. Za njima so šli mladeniči, ki so nesli smrtonosno orodje; na njunih ramenih sta bila križa. Za njimi je prihajala prava množica. Peljali so njega — Jezusa. Ali se ne bi mogel Baraba vreči kot zver in rešiti nedložnega človeka. Ali ne bi moral povedati ljudem, da bi moral on biti križan... Njega naj bi tako rešil... Množica se je pomikala počasi proti Golgoti. Siv oblak prahu je zakrival vedno bolj velikansko množico ljudi. Tudi Baraba je od daleč šel za Jezusom na Golgoto in se tam pomešal med ljudi. Bil je priča trpljenja polnega križanja. Videl je, kako se vzdiguje križ z nedolžno žrtvijo ... Slišal je tudi Jezusove besede, ki jih je rekel desnemu razbojniku »Še danes boš z menoj v raju!« »In jaz?« se je w>rašal Baraba. »Kje bom končal jaz svojo pot?« Prebledel je. V njegovi duši je bila črna noč... Zemlja se je stresla in sonce ni več dajalo svoje svetlobe... Ljudje so se razhajali in se trkali na prsa ter priznali svoj grozni zločin. Baraba pa ni nič videl, ie močni glas desetnika, ki je govoril ponoči z njim, jc slišal: »Zares je bil ta človek Sin božji!« « »Sin božji!« je ponovil Baraba. »Torej zaradi mene, zaradi mojega denarja je bil križan Sin božji. Drugače ne bi bilo ljudstvo zahtevalo moje svobode!« Ljudstvo se jc razšlo. Baraba se ni vrnil več v mesto. Naslednja dva dni se je od časa do časa priplazil h grobu, da bi videl, ali bo zares vstal, kakor so ljudje pripovedovali Ko je tretji dan zjutraj spet obiskal grob, je bil že prazen, »Vstal je, vstal je!« je šlo od ust do ust. Baraba pa je šel v puščavo, da bi tam končal svojo žalostno pot , ,.. (P. Lin Draganov, OFC. Iz bolgarščine prevel P. K.) ZOFIJA KOSSAK: Sveti križ Iz III knjige velike zgodovinske e|>opejc: Križarska vojska Gospodovo trpljenje v podobi Zveličar jo izvolil križ kol sredstvo svoje zmage nad grehom in smrtjo, križ, ki je postal pozneje znamenje zmagoslavja krščanstva. Znlo se je tudi v vseh časih posluževala krščanska umetnost predvsem križa kol motiva velikega petka in vse te predstave se odlikujejo po svoji globokomiselui simboliki. V prvih krščanskih stoletjih, v časih preganjanja, je bila predlsava križa pretežno prispodobna; začetne črke Kristusovega imena, znamenja ribe, ovce, pelikana, dobrega pastirja, to so hilo prve jirisjsoilobue predstave, ki so spominjale na križ in na Kristusovo žrtveno smrt. 1'osebno razširjena je bila slika dobrega pastirja, ker je bila v težkih časih -liske in preganjanja najbolj primerna vzbuditi in vzdrževati upanje in pogum kristjanov. Najstarejša upodabljanja v katakombah predstavljajo Gospoda kot dobrega pastirja; za lo sliko je imel krščanski slari vek jirav posebno ljubezen, dokaz, kako globoko so se vtisnile misli, ki so hiie podlaga tej sliki, dušam najstarejših kristjanov, in kakšno tolažbo, kakšno ve°elje, kakšno religiozno in nravno povišanje in okrepčavo so našli v pogledu k tej sliki, ki predstavlja odnos Zveličarja do krščanske dušo na prav tako preprost kakor pomenljiv način. Ko je dobila pod Konstantinom cerkev pro-sloM, je prišel zlasti križ do časti, »čaščenje, ki se j'e žifč.i'16 v pustinjah,t tako opisuje liankc tisti čas, »je osvojilo svet. Bazilika je postala krščanski tempelj. Na vseh ceslali, na strmih gorskih višavah, na prelazih in v soteskah, na strehah hiš je bilo videti križ. Za časa Pavlina od Nole so poslavljali rdeče križe, ua katerih je bil vpodobljen simbol ovce. Bdeča barva, ki so jo prej večkrat izbrali za les križa, ima tukaj simboličen pomeu krvi, prelite na križu.« Ker so pojmovali kristjani križ kot življenjski prapor, so izbrali zanj tudi zeleno barvo, saj je ua križu vzcvetelo zveličanje človeštva in ga slara pravljica spravlja celo v zvezo z drevesom življenja v raju. Napredek od simbolične predstave k resničnemu križu je bil določen pa krivem nauku l)o-ketov, ki so trdili, da jc Kristus umrl samo na videz. Njim nasproti je upodabljala cerkvena umetnost trpljenje Gospodovo, ker je spoznala v obrambi krščanske resnice svoj najvzvišenejši poklic. Trulanski koncil lela 092. Trullanum II (Concilium quinisextum) je izrecno odobril uporabo in češče-nje križa. Na najstarejših slikah zapadne umetnosti nosi Zveličar navadno, dolgo, belo svečeniško oblačilo in kraljevsko krono; ta znamenja označujejo Zveličarja, zmagoslavnega v svojem trpljenju. Po-gosto je križ obdan od simbolov evengelistov. Roke Zveličarjeve so včasih nepribilo rnzpete, s čimer naj bi bila izražena beseda Zveličarja: »Ko bom povzdignjen, z zemlje bom pritegnil vse k sebi.« Tudi ima včasih desna roka Iri prednje prste upognjene k blagoslovu, medtem ko je levica ploščata in zavračujoča, kar naj naznači sodho sodnika sveta. Slari siikarji so na slikah križanja radi namestili pet ali več angelov, ki držijo orodja trpljenja ali pa ujemajo v posodo kri iz ran Gospodovih; slednja slika se nahaja na molitveni knjigi svele Elizabete. Ta misel je lepa in upravičena, ker so se i>o sporočilu evangelijev udeleževali angeli trpljenja Kristusovega, ga krepčali s kelihom trpljenja in stražili na njegovem grobu. Sploh je stara umetnost pri upodabljanju križa z nekim znamenjem rada spominjala na pet ran Kristusovih. Mojstri zlatarske umetnosti so zato radi krasili zlate križce, ki so bili namenjeni za nakit, s petimi rdečimi dragimi kamni, živordečimi rubini. 01 desetega stoletja naprej so slikali Zveličarja umirajočega ali mrtvega, s povešeno glavo. Menda šele izza časa Michelangela (16. stoletje) vidimo glavo z odprtimi tisli viseti nazaj. Največji krščanski slikarji so upodabljali Zveličarja na križu: Murillo, Rubens, Guido Reni, van Dyck, Diirer in drugi. Stari križ je bil določen za štiri žeblje. Trije žeblji in upodabljanje obeh križema pribitih nog pripadajo poznejši dobi in zato je odpadla nožna podstava (siippedoneum), na kateri sta stali prej obe nogi brez upogiba kolen. Starejši upodabljanje se zdi pravilnejše; zakaj sv. llelnna je našla po poročilu sv. Ambroža pri križu štiri žeblje. Da je bil Kristus 7. žeblji pribit, stavijo besede apostola Tomaža izven vsakega dvoma (Janez 20. Neredko je upodobljeno na križu orodje trpljenja, kar so stari imenovali »Kristusove grbe«.- V sredi križa se nahaja včasih jagnje. počivajoče na knjigi s sedmimi pečati. Često najdemo križe, na katerih je do |>otankosti upodobljeno orodje, ki se nanaša na Kristusovo trpljenje: sulica, goba, lestva, posoda za jesili. kocke, trnjeva krona, žeblji, svetilka (Malhota). kij. steber, trst, bič. klešče, kladivo, sveder, suknja, pojoči petelin Včasih vidimo slike, na katerih plavajo angeli z orodjem trpljenja v zraku; Oče ogleduje iz oblakov orodje velikega od-»innii in nnlno niei/a ie upodobljen sveti Duh • — - -*J — -— r - " " >-' v podobi goloba. Med ljudstvom so imele te slike ime »večna ljubezen«. Na velikih slikah so upodabljali tudi oba razbojnika. ki sta navadno privezana na križ. Dobri razbojnik Dizma je obrnjen k Zveličarju, nespo-korni, ki ga imenujejo v legendi Gezma, je obrnjen od njega proč. Dobri razbojnik je včasih tudi označen po angelu, ki plava nad njegovo glavo. Po izročilih evangelijev so se tvorile okrog križa tri skupine: Mati Gospodova s pobožnimi ženami in sv. Janez, ki žalujejo po njem; farizeji in sovražniki Kristusovi, ki gii zasmehujejo; končno rim-ska straža, ki so vede vnemarno, brezbrižno, vadlja za Kristusovo suknjo in tako dalje; med vojščaki pa vendar poslane stotnik globoko ginjen in zakliče: »Resnično, ta človek je bil Sin božji!« Prva skupina se na cerkvenih slikah zbira navadno najbliže ob lesu križa, in sicer Mati božja desno, sv. Janez levo; v sredi kleči Marija Magdalena in objema deblo križa. Velika bolest pre-blažene Device je izražena z mečem bolečin, ki po Simeonovi prerokbi presune njeno dušo. Stanovitna v najlrpkejši bolesti in močna v potrpljenju stoji pod križem, kakor izraža med drugim slavospev : St.abat mater dolorosat. Pri upodabljanju Jezusovih sovražnikov, ki ga zasmehujejo na križu, je imela domišljija umetnikov veliko torišče. Na staro-neiiiških slikah vzbuja posebno pozornost v tej skupini rdeč, grd iti zloben farizej, imenovali nuf. Ta naj bi predstavljal poosebljeno sovraštvo do križa; enako je po7.neje na Ilolbehiovih slikah bledi mož z ostrini pogledom in s petelinjim peresom poznalen že po tem znaku kot zastopnik vražje zlobo. O tretji skupini pravi Menzel v svoji simboliki: -Rimski vojščaki zastopajo ono ponosno vsemogočnost države, ki je, zavedajoča se svojo nedeljske svetovlade. slepa za vse sveto in izvršuje v surovi nebrižnosti človeško postavo, ne spoznavajoč bližino božjo. Samo stotnik dospe do te slutnje; drugi hlapci vadljajo za suknjo brez šiva, ker jim običajno prijiada zadnje imetje obsojenca.« V molitveni knjižici cesarja Karja V. se nahaja slika, ki predstavlja Devico Marijo, kako stoji po-polnoma sama v najgloblji noči pri svojem božjem Sinu. pribitem na križu. Polaganje Kristusa v grob je kmalu postalo enako priljubljen predmet upodabljanja. Na Rafaelovi sliki nosita Jožef iz Arimateje in Nikodem telo Kristusovo; prvi drži za mrtvaški prt na gorr njeni koncu, drugi pri kolenih. Magdalena drži enb roko, Janez gleda sklenjenih rok otožno predse. Sonce je prikazano zalemiielo. Zakaj ludi nema narava se je udeležil-, smrti Gospodove. Zemlja se je tresla, skale so pokalo in 7,agrinjalo v templju pred Najsvetejšim se je pretrgalo od zgoraj do tal. Kakor se je prikazala ob rojstvu Zveličarjevem nova repatica. tako je zatemnelo pri njegovi smrti nebo. Na starejših slikah križanja zatemnitev skoraj nikoli ne manjka. Sonce in lunfl sta prikazana pač prispodobno kot podobi, ki žalujoče zakrivata obraz. Na slikali, ki predstavljajo polaganje v grob, sloji često na strani groba škatlica za maziljenje, poleg nje pa ležita trnjeva krona in žeblji. V ozadju zapazimo Kalvarijo s tremi praznimi križi. ftkof Ademar, vojskovodja križarske vojske, se je zamislil in se vprašal: Kdo nas vodi? Dvignil je izmučene cči in videl križ. — Križ! Edina rešilev, edina zaščita in varstvo, edino upanje!.,. Naj se dogaja kar koli: šli so na pot vendar le samo zaradi Križa, nosijo Križ, imenujejo se križarji. Križa jim ne more nihče odrekati. Zaradi lega edinega vzroka, da se je Križ blestel na začetku in na koncu njihove poli, jim je moral Križ izkazati usmiljenje kljub vsem njihovim grehom. O sveto znamenje Odrešenja, znamenje Usmiljenja in Milosti! Goreče se je prekrižal prvič, drugič in še tretjič. Z ginjenostjo je čutil, kako iz tega preprostega giba, ki je vsakemu kristjanu prirojen, rosi na izmučeno dušo pomirjenje. Kakor da bi v častitljivem gibu bil skrivnosten čar, ki bi imel moč vezati človeka s skrivnostnimi izviri Meč in Varstva. V enem hipu more človeška slabost črpati iz njih okrepitev, more se dvigniti in ojačiti. Prekrižal se je zopet po trikrat, sedaj jx)časi in s premislekom, prnmišljujoč vzroke tega čudeža, te nevarljive simbolike, ki ima lastnosti uroka. ... Glej, ti r>obcžno sklenjeni prsti, ki se dotikajo čoln, pomenijo dostojanstvo Gosjioda. ki biva na visokosti... Gloria in excelsis, glorial... Pobožno sklenjeni prsti pomenijo tudi, da je bila Beseda obenem tudi Misel Očetova, ki je. v samega Sebe zroč, izrazil svojo Bit, večno, neizrazito, neuničljivo in vsemogočno... Iz višine čeja, dediča Misli Božje, se premika dlan niže k srcu, v podprsno votlino, kier mati 7ačuti prve gibe svojega otroka. To pomeni prehod Besede iz nebeških višin in njeno vtelesenje v človeški rod ... Sedaj širok gib od leve strani k desni, od Vzhoda do Zahoda... Od Vzhoda do Zahoda je namreč veliko Njegovo Ime, pred katerim se dele morske globine. Ustvarjajoči Duh, sveta Go-. lobica prešinja svet kot bliskavica, zajema srca, napolnjuje jih in nasičuje... Sveti Duh. najmanj znano obličje božje, ki ga človeštvo najmanj išče, pa je vendar prav tako potrebno kot Vsemogočnost, prav tako kot življenje dajaioča Ljubezen... ... In Nomine Patris et Filii et Spiritus Sancti... Človeška dlan pomeni sveti križ, ki časti Pre-sveto Trojico, priroda — ves svet in vsaka stvar — pa odgovarja: Amen! Naj bo tako! O sveto Znamenje Križa! Ti močni ščit in trdno varstvo! Sv. Dionizij Aeropagitu je videl, ko si napolnjeval ves svet že vekove pred Odrešenjem. To, da je rKistus trpel na Križu in ne druga.e, je bila nujnost, pripravljena že od začetka sveta. Štiriročni lik dveh osi, ki se dotikata v sredi, udarja v oči, kamor koli se ozreš. Ptič, ki leti čez nebo. riše s perutmi znamenje križa. Križ tvorijo žarki meseca in zvezd, če jih motriš z napol zaprtim očesom. Podobo križa dela človek, ki plava, jambor, ki ga pretaka prečka, ročaj pluga in meča... Pogan Plato ie pisal o štirih straneh sveta, štirih glavnih točkah obzorja: Sila Boga se je razdelila v križ nad zemlio .. Vsej>ovsod križi Vsepovsod njegova jiodoba! Človek, ki moli, zlaga roke v križ, ko pa raztegne 7opet roke, napravi križ iz samega sebe... Vse to veleva nezavedni, skrivnostni čut molitve, tako silni, da je imel j)oganski steber Pnetas Puhlica, stoječ v Rimu na Forumu, r6ke prav tako zložene v križ... Dlani je prekrižal patriarh Jakob, ko je pred smrtjo blagoslovil svoje otroke... V križ je razprostrl svoja ramena Mojzes, ko je molil na gori za zmago nad Amalekiti ... Medle-če roke starega človeka sta podpirala Hur in Aaron, skrbeč, da bi Križ ne prenehal niti za hip čuvati nad vojskujočimi se... Od začetka sveta je Križ križišče, na katerem se srečavata življenje in smrt — zato je Njegov plod Vstajenje ... Tako piše sv. Dionizij Areopagit, najboljši patron mesta Pariza. Škof je čutil, da je okrepljen že ob samem spominu na te besede. Da, te besede zapirajo v sebi resnični smisel vsega bivanja. Nad zemljo in nad vesoljstvom, nad zvezdami in nad vsem, kar živi in umira, se rodi in izginja, nad vsem vlada Križ. Križ, vidno znamenje Predvečnega Boga. Ni vedel, odkod je škofa nagloma prevzelo prepričanje, da se vse na svetu končno osredo-toča v vprašanje: biti kristijan ali ne biti. Kdor ni kristijan — dvomi in joka, trepeta pred grehom in satanom, boji in se plaši, obupuje, blodi, išče in vpije kakor otrok sredi noči. Kdor je kristijan v polnem pomenu te besede, kdor je dosegel spolno trdnost o bivanju Boga, postane svoboden gospod, zaupajoč, miren, vesel ie hraber. Nič mu ni ne strašno ne čudno. Vsaka pot ga pelje k cilju, kajti Bog je vsepovsod in na vsaki poti. Nič ga ne spravlja v žalost, ga ne vznemirja in ne preseneča. Kaj mu smrl? Kaj satan in njegove ponesrečene skušnjave? Kaj mu je sploh satan? Ali ni Kristus Gosjjod rekel svečano: Dana mi je vsa oblast na nebu in na zemlji? Torej — kje je oblast satanova?... ga Ni se treba bali samo jjomiluješ, velikega Skušnjavca: lahko kakor ga je pomiloval sv. Dnet>i Dsfajenja Kdo ne bi hotel zopet enkrat praznovali pravo veliko noč? Praznik vstajenja! Zakaj mi vsi bi bili tega potrebni. Globlje ležati že skoraj ni mogoče. Nižave, v katere smo zašli, nesvoboda, nemoč nasproti najvsakdajnejše-mu in najpotrebnejšemu, popolno razsulo nravne-ga svetovnega reda — lastna moč ne zadostuje, da bi se vsemu temu upirali. Noben sončni žarek 110 raztrga debelih oblakov okrog nas, da bi nas krepil in poživil. Blagor mu, kdor ne obupa nad nravnim svetovnim redom, ki jc položen v potek vseh stvari. »Saj ni mogoče, da bi vedno tako ostalo pod tem božjim soncem.« To je tudi neke vrste tolažba, toda neznatna; če postane drugače, bi jio-stalo kaj lahko eš slabše kakor je danes. Nad vsem pa vlava skriven pomen. Vse. kar je groznega, uni- Martin,. dobri škof iz Toursa. Je to samo brez-močna senca Dobrega, ki naslanja odpadla krila na svet. Na Ime Jezusovo naj se tipogne vsako koleno, nebeško, zemeljsko in peklensko... Senca mora pasti pred Križem v prah. Pomen Kneza Teme je napravil ogromnega samo strah. Zaman \o poganski strah, nevreden krislija-nov, sinov Zmagovalca nad Zlem. Ta sramotni strah je vzdel Prekletemu različna imena, a vsak vzdevek je povečal njegov pomen iu vrednost. Malus... Zahulus, alias Suggestor... Ten-tator... Gospodar Veka (pustimo mu to zadnje ime! Bog pa je Gospodar Vekov!) Prav za prav pa bi se lako padlemu nadangelu kakor tudi nešlevilni množici demonov — vzhodnih, zahodnih, severnih in južnih, vodnih, prstenih, skalnih in ognjenih, — vsej tej množici bi pridalo eno samo ime: Premagani, Odpahnjeni... Victus, Reprobatus ... Kakor tesno obuvalo, ki stiska nogo, kakor neprikladen oklep, kakor mučna železna ovlasnica so odpadle s škofa vse dotedanje dušne in miselne muke. Padle so na zemljo, ko se je on duhovno pretegnil v neizraznem občutju preporoda, izhoda iz vseh skrbi. Globoko se je oddahnil od veselja. Srečna vnema je napolnila srce in dušo. Čutil je krila, zdel se je sebi nezmotljiv, jasnovidcu, oproščen strahu in dvoma. Vsi predmeti šo bili v hipu na svojem pravem mestu ih so odkrili tančico, ki je skrivala dotedaj njihovo skrivnost. Ni se bilo treba ničesnr več bati. Peter Eretnit grešil s prevelikim in slepim zaupanjem v Boga brez sodelovanja s strani človeka; on pa, Ademar — ali ni grešil še bolj od tega preprosteža s svojo nevero? Ko je Mojzes vodil svoi narod skozi puščavo, je srečaval prav take ovire, ki so se zdele na videz nepremagljive. Toda ker ga je vodilo Ime, Ime, katerega mu je zaupal Bog na gori Slnaj med bliskom in gromom, je usahnilo morje, in voda je brizgnila iz skal na ukaz Stražarja Strašnega Imena. Po dolgem romanju je pripeljal narod, kamor je hotel. Podobno se godi s križarji, ki jih vodi Znamenje Odrešenja. Da hi ga le ne zgrešiil izpred oči, da bi ga le vedno imeli pred sabo! Tedaj ihkio premagali vse ovire. vzdržali vse na|>ore in prišli na cilji Prišli bodo tja za gotovo, kljub grehom in človeškim slabostim. Ohrotnljeni, medleči, padajoči in izžeti, toda prišli bodo na sveti cilji Resnico si govoril, Urban! Zopet se je globoko oddahnil. To pot veselo. Ni čutil, da vsrkava vase grenko slani prah pustinje. V glavi je imet jasnost, v srcu neizrazno radost. Nedoumljiva skrivnost Milosti Božje je padla nanj kakor dragoceni dar, j>okrila ga in ga použila. Največji izined čudežev, sila, ki prihaja naravnost od Stvarnika k stvarem, dar, za katerega molijo leta in leta puščavniki v pustinji, menihi v celicah, žarek, ki česlo zgreši tudi svetnika, a pade na grešnika, ki ga ne pričakuje, ali na zločinca, trenotek neposrednega dotika z Bogom, ki zdostuje, da reši dušo za vse življenje in jo blagoslovil... V občutju te sreče, nadzemske polnosti, ki razkraja s svojim liogaslvom gušo, nesjKisobeh, tla zajame v celoti žarko srečo, sam, ki ni mogel to veselje deliti z nikomer, ves trepetajoč in zalit s solzami — je Ademar de Monteil padel na zemljo in zaihtel... Poslovenil iz poljščine T. Deheljak. čujočega, ni zadnje. Naj pamet še tolikrat podleže, enkrat vendar zopet vstane in zmagal Zadnja beseda, zadnje dejanje pripada dobremu. »Ojitimi-zem?« se vprašate. Dal Vera v vstajenje. Vera v nravni svetovni red se. ne dKdo je la človek?« ie vprašala. Eden izmed okoli stoječih ii je odgovoril: >To je nekdo, ki je hotel postati cesar.« »Tedaj mora prestati smrt za nekaj, kar je. malo vabljivo,« je dejala bolestno Veronika, misleča pri tem na svojega cesarja Tiberija, ki je v gnusnih ranah ležal v svoji vili na Capriju in ni zaupal nikomur kot njej. Obsojenec se je opotekal pod križem. Njegovi koraki so bili bolj in bolj počasni. — Rabljevi hlapci so mu bili ovili vrv okrog života in so jo natezali, da bi ga prisilili k hitrejši hoji. A ko so nategnili vrv bolj močno, je človek omahnil in obležal s križem vred. Tedaj je nastal velikanski hrup. Rimski jezdeci so le z najvežjo težkočo mogli zadržati ljudstvo. Iztegnili so meče proti nekaterim ženam, ki so hctele naprej, da bi pomagale človeku. ki je padel. Rabljevi hlapci so ga hoteli prisiliti *. udarci in sunki, da bi vstal. A ni mogel vstati zaradi križa. Slednjič so nekateri zgrabili križ, da bi ga dvignil. Tedaj je obsojenec dvignil glavo, in Veronika je zagledala njegov obraz. Po bledih licih so bile otekline od udarcev in iz njegovega od tr-njeve krone ranjenega čela so polzele krvave kaplje navzdol. Lasje so mu bili vsi sprijeti od potu in krvi in so viseli v zinešanih štrenah okrog glave. Ustnice so bile trdo stisnjene, a so podrhlevale. kakor da ne bi hotele zavpiti na ves glas. Oči so strmele polne solza in so bile skoraj ugasle od muke in upehanosli. Vendar je videla starka kakor v viziji pod obrazom tega polmrtvega človeka lep. bled obraz krasnih, veličastnih oči in krotkih potez. Nenadoma je vzdr-htelo njeno srce v žalosti in genljivosli zaradi nesreče in ponižanja tujega človeka. >0, kaj so ti storili, ti ubogi človek?« je vzkliknila in prislonila, in solze so ii prišle v oči. Ob tej nezgodi mučenega človeka je pozabila svojo lastno bridkost in svoj laslni nemir. Skoraj bi ji bilo počilo srce od sočutja. Kakor druge žene. je hotela prihiteti tudi ona, da bi ga iztrgala rabljem. Obsojenec je videl, da se mu bliža, in je lezel k njej. Bilo je. kakor bi vedel, da bo našel pri njej zavetja pred vsemi onimi, ki so ga preganjali in mučili. Objel je njena kolena. Pritisnil se je nanjo kakor otrok, ki išče rešitve pri svoji materi. Starka se je sklonila čezenj. Čeprav so ji lile solze v potokih, vendar je občutila najbolj blaženo veselje, da se je bil zatekel k njej po pomoč. Z eno roko ga je objela okrog tilnika. In kakor mati najprej obriše solze svojemu otroku. tako je ona položila svoj robec iz hladnega, najboljšega platna na njegov obraz, da bi mu obrisala solze in kri. Tedaj so pa dvignili rabljevi hlapci križ. In so prišli in strgali jetnika k sebi. Nejevoljni zaradi zakesnitve so ga odvlekli z divjo naglico. Na smrt posvečeni ie za-ječal, ko so ga odstranili od kraja, kjer je bil pravkar prosteje zadihal. A ni se upiral, — V-ronika se ga je oklenila, da bi ga zadržala. Ko je videl, da njene slabotne, stare roke ne zmorejo tega, in so ga neusmiljeno odvedli dalje, je občutila, kakor bi ji kdo ugrabil njenega lastnega otroka, in je zavpila: »Ne, ne! Ne vzemite ga! On ne sme umreti! Saj ni mogoče, da mora umreti!« Občutila je najhujšo bolest in jezo. ker so ga odvedli. Hotela je za njim in se boriti z rablje* vimi hlapci, da bi otela nesrečneža. A pri prvem koraku se ji je zvrtelo in bi bila skoraj omahnila. Sulpicij je prihitel in jo podprl z roko. da jo je obvaroval padca. Na nasprotni cfrsti je zapazil majhno, temno prodajalno, kainor jo je ponesel. Ondi ni bilo ne stolov ne klopi. A prodajalec ie bil usmiljen. Prinesel je preprogo in je postlal za Veroniko na kamnitih tleh. Ni bila brez zavesti, a tako zelo se ji je vrtelo, da ni mogla biti pokonci in je nioraia leči. »Dolgo pot na konju ima danes za seboj. Tn cestni vrvež in gneča, .to je bilo preveč zanjo.« je dejal Sulpicij trgovcu. »Zelo stara je. In nihče ni tako močan, da ga ne bi premagala starost.« »Ta dan je hud celo za onega, ki še ni star.« je odvrnil trgovec. »Komaj dihaš, tako težak je zrak. Ne bom se začudil, če bo prišla huda nevihta.« Sulpicij se je sklonil čez Veroniko. Zadremala je bila. Spala je in dihala tiho in enakomerno po vsem tem naporu in vzburkanju ob-čutkov. Stopil je k vratom prodajalne, da bi gledal še množico, in je čakal, kdaj se bo Veronika zbudila. Rimski deželni upravnik Pilat v Jeruzalemu je imel mlado ženo. In ta je imela ono noč. preden ie bila prišla Veronika v mesto, dolge sanje. Sanjalo se ii je, da je stala na strehi svote hiše in je gledala na veliko, lepo dvorišče, ki te bilo po običajih Jutrove dežele tlakovano z marmornimi ploščami in poraslo s plemenitimi rastlinami. ..,.,. i Na dvorišču so bili zbrani vsi bolniki, slepci In hromi vsega sveta. Videla je bolnike, ki so bolehali na kugi in so bila njih teles« nabrekla od oteklin. Videla ie gobave z napol razjedentmi obrazi, hrome, ki se niso mogli premikati in so onemogli ležali na tleh. in vse hirajoče, ki w> se zvijali v bolečinah in mukah. In vsi so se gnetli proti vhodu in nekaj prednjih je trkalo s trdimi udarci na vrata palače. Slednjič je videla, da je neki suženj odprl vrata in stopil na prag: potem je zaslišala, da je vprašal hirajoče, kaj bi radi. Tedaj so mu odgovorili in dejali: >lščemo velikega preroka, ki ga je Bog poslal na zemljo. Kje je prerok iz Nazareta, on. ki ima oblast čez vse trpljenje? Kje je on, ki nas utegne odrešiti vseh naših bolečin?« In suženj jim je odgovoril z viška dol in malomarno, kakor je navada slug v palačah, če zavrnejo revne tujce: »Nič vam ne koristi, da iščete velikega preroka. Pilat ga je umoril.« Tedaj so pričeli bolniki tožili in jadikovati in škripati z zobmi, da jih ni mogla poslušali. Zdelo se ji je, da ji bo od sočutja počilo srce. in vroče solze so jo oblile. A ko se je pričela jokali, se je zbudila. Pa je spet zaspala. Tn spet-se ii je sanjalo, da je stala na strehi svoje hiše in je gledala na veliko 'dvorišče pod seboj, ki je bilo tako širno kakor kako tržišče. In glej, na dvorišču je bilo polno ljudi, ki so bili blazni in besni ali obsedeni od hudobnih In je zagledala one, ki so jih gnali v tuje dežele v Mižnost in so jim oči plamtele in gorele v do-motožju. Videla je vse one bedne sužnje, ki so morali delati kakor tovorna živina in ki so jim hrbti krvaveli od udarcev biča. Vsi li nesrečniki so klicali soglasno in dejali: Odprite, odprite! Tedaj je stopil vmes suženj, ki je stražil vhod. in jih je vprašal: Kaj je, kar zahtevate?« In so odgovorili kakor drugi: »Iščemo velikega preroka i/. Nazarela, ki je prišel na zemljo, da bi povrnil jetnikom prostost in sužnjem srečo,« A suženj jim je odgovoril trudno in malomarno: »Tu ga ne boste našli. Pilat ga je umoril.' Po teli besedah se je zdelo lej, ki je sanjala, da je zaslišala tolik izbruh besnosli in zasmeha med nesrečniki, tla sta se stresala nebo in zemlja. Ona sama je bila vsa trda od groze, krčevito drhtenje jo je sprelelelo in — se je zbudila. Ko ie bila že čislo zhujena, se je sklonila v postelji i u je govorila predse: Nočem več sanjati. Vso noč hočem bdeti, da mi ne bo treba nič več gledali teh strahot. UJeli^onočno jufro duhov. Tn je videla take, ki so bili nagi, in druge, ki so se zagrinjali v svoje dolge lase, in nekatere, ki so pletli vence iz slame in plašče iz trave in so mislili, da so kralji. Nekateri so lazili po tleh. misleč, da so živali, drugi so se venomer jokali zaradi nekega trpljenja. In nekateri so vlačili težke kamne, misleč, da je to zlato, in drugi so menili, da govorijo iz njihovih ust hudobni duhovi. In je videla, da so se vsi ljudje vlekli proti vratom palače in da so oni iz svinje vrste trkali in tolkli in so hoteli noter. Slednjič so se odprla vrata in je prišel suženj na prag in je vprašal: »Kaj želite?« Tedaj so za vpili in dejali: »Kje je veliki prerok iz Nazareta, on, ki ga je poslal Bog. da bi nam povrnil dušo in pamet?« In je zaslišala malomarni odgovor sužnja: »Nič vam ne koristi, da iščete velikega preroka. Pilat ga je umoril.« Ko je to govoril, so blazneži zakričali, kot fii zarjovele divje živali. In vsi obupani so mesarili sami sebe, da je kapala kri na tla. In ko je ona, . ki se ji je to sanjalo, videla obupnost vseh teh ljudi, je vila roke in stokala. In njeno lastno jadikovanje jo je zbudilo. In spet je zadremala. In spet je bila v sanjah na strehi svoje hiše. In krog nje so sedele njene sužnje in igrale na cimbale in citre. In mandljevo drevje je stresalo svetlo cvetje nanjo in šipek je ves dehtel. ln ko je sedela ondi. ji je zaklical neki glas: »Pojdi do balustrade, ki obdaja tvojo streho, in poglej od ondod na dvorišče.« A se je branila v sanjah in dejala: »Ne maram videti še več onih ljudi, ki se nocoj gnetejo po mojem dvorišču.« V istem hipu je zaslišala od ondod rožljanje verig in težke udarce s kladivom in kakor bi les udaril na les. Njene sužnje so prenehale igrali in peti, stekle so do balustrade strehe in se ozrle navzdol. Tudi ona ni mogla več sedeti mirno in je šla za njimi in se je ozrla dol na dvorišče. Tedaj je videla, da je bilo njeno dvorišče prenapolnjeno jetnikov vsega sveta. Zagledala je vse one, ki so sicer ginevali v mračnih luknjah ječe in so bili vklenjeni v težke verige. Spoznala je one. ki so delali v temnih rudokopih in ki so privlekli s seboj kladiva. In je videla veslače z vojnih ladij, ki so imeli težka, z železom okovana vesla. Oni, ki so bili obsojeni na smrt na križu, m, vlačili svoje križe. In oni, ki bi morali biti obglavljeni, so prihajali s sekirami rabljev. A jo je spanec premotil že v istem hipu, omahniia je spet na blazine iu je zadremala. In spet se ji je sanjalo, da sedi na strehi svoje hiše in teka njen sinček sem pa tja in se igra z žogo. Tedaj je zaslišala glas. ki ji je govoril: »Pojdi k balustradi. ki obdaja streho, in poglej, kdo so oni, ki čakajo stoje na dvorišču.« Ona pa. ki je sanjala, je dejala zase: •Nocoj sem videla preveč groze. Ne bi mogla zdržati več. Hočem ostali, kjer seni.< V tem trenutku je njen deček vrgel žogo lako daleč, da je preletela baluslrado. In otrok je stekel tja in splezal na ograjo. Tedaj se je prestrašila na vso moč. Pohitela je za njim in zgrabila otroka. Pri tem je pogledala navzdol in je videla spet, da je na dvorišču polno ljudi. In so oslali ondi vsi ljudje z vsega sveta, ki so bili ranjeni v vojnah. Prihajali so s pohabljenimi telesi in z globokimi, odprtimi ranami, ki je iz njih tekla kri, da je bilo poplavljeno vse dvorišče od nje. In poleg njih so se gnelli ondi vsi ljudje z vse zemlje, ki so izgubili svojce na bojiščih. Bili so laki brez oče tov, ki so žalovali za svojimi varuhi, in bile so mlade žene, ki so klicale svoje ljubljence; in bile so starke, ki so vzdihovale po sinovih. Oni, ki so bili spredaj, so se gnetli do praga in prav tako kot prej. je prišel vratar in odprl vrata. Vprašal je vse te, ki so bili ranjeni v vojni in bitki: »Česa iščete v tej hiši?« In so odgovorili: Iščemo velikega preroka iz. Nazarela. ki hoče odpraviti vojno in sovraštvo in ki bo prinesel miru na zemljo. Iščemo .njega, ki bo prekoval meče v kose in sulice v vinjeke.« Tedaj je nekako nejevoljno odvrnil suženj: »Zdaj pa ne pridite več. da hi me mučili! Saj sem vam povedal že tolikokrat: Velikega preroka ni več. Pilat ga je umoril. Potem je zaprl vrala. In ona, ki je sanjala, je pomislila na vse to jadikovanje. ki ga 1k> čuti. >Ne maram ga slišali.« je vzkliknila in planila z balustrade. In je zapazila, dn je od groze skočila iz |>oslelje in stala na mrzlih, kamenitih tleh. Spet si je dejala, da ne ho nič več zaspala t« noč. In spet jo je premagal spanec, da je zamikala, in se ji je spet sanjalo. Spet. ie sedel« na strehi svoje hiše (n r*>lre nI« je Stal njen mož. Pripovedovala mu je svoje sanje, in on se je norčeval Iz njih. Tedaj sla ,spet zaslišala glas. ki ji je govoril: •Pojdi in poglej ljudi, ki čakajo na dvorišču.« Ona pu si je dejala: »Nočem jih gledati. Saj sem že preveč ne-srečnežev videla nocoj. Tedaj je zaslišala tri močne udarce na vrala, in njen mož je slopil k balu.-lradi, du hi videl, kdo hoče v>topiti v njegovo hišo. Pa komaj se je sklonil če/, ograjo, že je namignil svoji ženi, nuj bi prišla bliže. > AI i poznaš morda lega človeka?* je vprašal in pokazal navzdol. Ko je pogledala na dvorišče, je videla mrgoleli ondi jezdece in konje. Sužnji so jemali z oslov iu kamel težke tovore. Zdelo se je. da ie prispel kak imeniten popotnik. — Slal je pred vhodom. Bil je visokorastel. *Uir mož širokih pleč iu je liil videti otožen in mračen. Sanjajoča je spoznala tujca in zašetepala možu: »To je Cezar Tiberij, ki je prispel v Jeruzalem. Nihče drugi ne lw>.<. »Tudi meni se zdi. da ga s|>oznav«ni,< ie <1p-jal mož in ji položil prst na ušla v znak, naj bi molčala in prisluškovala, kaj bodo govorili na dvorišču. Videla sta, kako je vratar prišel ven in vprašal tujca: •Kdo je, ki ga iščeš?« In tujec je odgovoril: »Iščem velikega preroka iz Nazareta. ki mu je Bog podelil čudežnih moči. Kliče ga resar Tiberij, da hi ga ozdravil strašne bolezni, ki je ne more i/.lerili noben zdravnik.- Ko je lo dejal, se je suženj priklonil v globoki ponižnosti in govoril: Gospod, ne Rodi hud. a tvoja želja se ne more iz|»oliiiti.« Tedaj se je okreni! cesar k sužnjem, ki so čakali pri vhodu na dvorišče, in jim nekaj za-ii kazal. In sužnji so pritekli. Nekateri so nesli v rokah bogale dragocenosti, drugi so držali ča$p. ki so bile v njih velike množine pravih biserov, in spet drugi so privlekli vreče. |>olne zlatnikov. Cesar se je okrenil k sužnju, ki je stražil pri vhodu, in dejal: \ se to bodi njegovo, če hoče |>oningali Tiberiju. S tem more obogatili reveže vsega »vela. In vratar se je sklonil še niže kol prej in dejal: »Gos»pod. ne bodi hud na svojega hla|M'a. n tvoja želja se ne more izpolniti!« In spet je namignil cesar sužnjem, in nekateri so prihiteli in prinesla bogato vezeno oblačilo. ki se je nu njem svelilo oprsje polno dragih kamnov. lu cesar je govoril sužnju: »Poglej! Kar mu ponujam s tem. to ie vla-darstvo čez Judejo. Vladal bi svoje ljudstvo kol najvišji sodnik. A prej mora iti z menoj in [pozdravili Tiberija.« In suženj se je priklonil še nfže k »emlji In dejal: »Go*|xxl. ne zmorem lega. da bi ti pomagal! In je spet namignil cesar, in njegovi sužnji so prihiteli z zlatim diadeinom in škrlatastim plaščem. » volji božji. Da bi le prej iztegnil roko in pozdravil Tiberija.« Tedaj je padel suženj k cesarjevim nogam in zaklical tožeče: »(iospod, v moji moči ni, da bi te slušal. <>n. ki ga iščeš, ne biva več tukaj na zemlji. Pilat ga je umoril.« Ko »e je zbudila mlada žena, je bil že velik, svetel dan. Njene sužnje so čakale, da bi ji pomagale pri oblačenju. Zelo je bila molčeča in zamišljena. ko so jo oblačile. Pa je končno vprašala sužnjo, ki ji je uravnavala lase, ali je že vstal njen mož. In je izvedela, da so ga poklicali, ker je moral soditi nekega zločinca. »Zelo, zelo rada bi govorila j. njim,« je dejala mlada žena. »Gospa, to se t>o težko zgodilo zdaj n»pd zasliševanjem. Povedale ti bomo koj, ko bodo končali,« je odvrnila sužnja. Molče je čakala, da je bila oblečena. Potein je vprašala: >>Ali je kalera izmed vas slišala kaj o preroku iz Nazareta?'- »Prerok iz Nazarela je judovski čudodelnik,« je odgovorila ena izmed suženj. »Čudno, gospa, da prav danes vprašaš po njem. je dejala druga sužnja. >Saj je to prav oni, ki so ga privedli Judje k palači, da l»i ga deželni upravnik zaslišal.« Koj je zaukazala, naj odide kalera vprašal, česa je obdolžen. In neka sužnja je odšla. Ko se je vrnila, je |>oročala: »Obtožili so ga. da se je hotel povzdigniti v kralja te dežele, iu zahtevajo od deželnpga upravnika, naj ga obsodi na smrt na križu.c Ko je zaslišala žena deželnega upravnika te besede, se je zgrozila in dejala: »Govoriti moram s svojim možem, sicer se bo danes zgodila tu velika nesreča.t Ko so spet zatrjevale sužnje, da to ni mogoče, se je »tresla iu pričela jokati. In eni izmed služabnic se je zasmilila in je dejala: »Ce hočeš |x>slali pismeno i>oročilo deželnemu upravniku, boni poizkusila (Kidali mu ga.' In je koj vzela klinček in je napisala nekaj besed na voščeno tablico, ki so jo oddali Pilatu. A njega ni dobila ves dan samega. Ko je bil namreč odslovil Jude m so odgnali obsojenca na kraj obsodbe, je prišel čas kosila in Pilat je bil lia to južino povabil nekaj Rimljanov, ki so bivali v Jeruzalemu. Poveljnik čet, mlad mojster govorništva in še nekaj gostov je bilo prišlo. Vendar ta |>ojedina ni bila kdo ve kako vesela. Zakaj, mlada žena deželnega upravnika je sedela ves čas nemo iu žalostno in se ni udeleževala razgovorov. Ko so vprašali gostje, ali je bolna ali jo kaj leži, je pravil deželni upravnik v smehu o opravičilu, ki mu ga je bila poslala navsezgodaj, ln se je norčeval iz nje, kako je mogla misliti, da Iii utegnile ženske sanje vplivati na izrek sodbe rimskega deželnega upravnika. Ona je odgovorila liho in žalostno: »Zares, to niso bile sanje. <)|x>niin je bil. ki so nam ga poslali bogovi. Vsaj še la dan bi bil moral pustiti onega človeka pri življenju.« Vsi so videli, da je bila v resnih skrbeh. In če so se še tako trudili, da bi io tolažili z zanimivimi razgovori, se je zdelo, da je ne morejo po-toložati in spravili do tega. da bi pozabila svoje ničeve sanje. Toda čez nekaj časa je nekdo dvignil glavo in vprašal: »Kaj je to? Kaj smo lako dolgo sedeli pri Ullzi. da se dan že nagiba h koncu?« Tedaj so vsi pogledali in so zapazili, da se jp polagoma zmračilo. Posebno čudno ie Iii lo lo. kako so iiočasi ugašale vse živahne barve, ki jih Pomlad, ljudje, velika noč (Sanjavt misli z dodatkom.' Poznam nekoga, ki sp o veliki noči zapre v svojo sobo Lioji se, da lii utegnil zagledati nemara še modro nebo. Zaitoro si potegne na oknih in pri bolem dnevu si prižge luč, da se more zares do dn« zakopati v delo in obdržati svojo notranjost v vsakdanjem ravnovesji!. Kar boli ga, če zasliši donrti velikonočne zvonove in za vse na svetu ne more prenesti tistega posebnega nedeljskega ozračja v pokrajini. Ta človek pripada k mislecem v polžji hišici, ki se morajo spričo lastnih občutkov zavarovati V resnici bi najrajši adoptlrali majhne otroke — če hi to ostalo neopaženo — in bi obdarovali revne družine za praznike. To -to čudaki med prijatelji praznikov. Skolačkajo se kakor jež.i in »e spogledujejo s svojimi bodicami in nič več ne najdejo mostu, ki vodi v naročje narave. .laz za svojo oselio imam rad velikonočno vzdušje. To prvo sonce na njivah, nežno valovanje zavese na oknu, te begajoče svetlobne pramene, to drhtenje in migljanje ozračja in blagoslovljeno opoldansko tišino. Ali ste že kdaj opazovali nežno romanje pomladanskih oblakov? Mirno in neslišno jadrajo po nebesii. otroško ljubki so in imajo snež-nobelo vest. Včasih so videti ko dehteče pajčevine, ki so na krajeli ko dih nežno razcefrani. Če je tem ovčicam-ohlačkom dolg čas, iztegnejo «voje tipalke, da se združijo s kakim tovarišem Nekateri hitijo dalje kol samotarji, drugi se odpravijo na dolgo pot — v modrino neba. Kako ljubko je videti, če si dva prijateljska oblačka sežeta v roko! Ni jima treba ne bencina ne drugega pogonskega netila, kar po prijateljskem sunku vetra se dasta poganjati po vsernirju. ('e se v jadranju utrudita, ob-slaneta na nebesu in prldržita sapo... V praznikih bi se morali večkrat ozreti v oblake. Kdor z nosom tiči pri tleh. izgubi občutek za finese in arabeske pomladi, za liho glasbo pokrajine. Zdaj pa zdaj bi se morali poglobiti v tola-žilno skrivnost majhnega filozofskega romanja oblakov, da bi dognali prispodobo: prav lako gre marsikako življenje mimo nas. Kolikokrat pa se iz olrnško-preprostcga oblačka izcimi hudourni oblak in iz hudournega oblaka začne padati liliot-ni dež. V leh dneh se po pesniških besedah porajajo ludi nagajive sapice, ki so polne norčij in šega-vosti. Prav pri srcu jim je. da se netaktno vedejo in njihova zvedavost lahkonogo skaklja preko vseh mej o naukih lepega vedenja, ('e gre kaka mlada gospodična, nič hudega sluteča, po cesti, ji sapice zapihajo pod krilo, da se razgalijo noge. Kakor paglavci se hihitajo v pest. če kak tolsti gospod ves zaripel v obraz sopiha za svojim novim, svetlim spomladanskim klobukom, ki mu ga veter kotali v lužo. Niso se zbudile samo mile sapice, marveč so se porajali življenjski umetniki v živalstvu, ki so bili pogreznjeni v zimsko spanje. Kako da morejo Io storili, mi bo za zmeraj uganka. A jaz sem jim bil za tn zmeraj nevoščljiv. Nobene vodarine. nobene stanarine, nobenih skrbi za kurjavo! Nič jim ni bilo treba uspavalnih praškov, da bi ukrotili svoje živce, uleiejo se kar tako rekoč na z.ofo pod zemljo in presmrčijo zimo Skolačkajo se, zatem-iii jo svoje brloge in si prisanjajo svojo vigred. Čim zavohajo pomlad, previdno pomolijo smrček skozi okno. Potem vse migola in gomazi pod zemljo, potem se vse odkašljuje in odhrkava po naravi. Hastline se vadijo v jutranji telovadbi po zvokih zračne godbe. Popki se razveselijo pomladanskega vrvenja. Spomladi je prekrasno. Tako na primer zjutraj, ko pristopi sonce z mehkimi stopali k moji postelji, da bi me s svojimi toplimi žarki poščege-lalo, da bi se zbudil, in pod oknom mi ptičke žgo-lijo jutranjico. Moji ženi in meni zapojejo velikonočno pesem, ne da bi se bili prej kaj vadili ali imeli generalko. Eno je pri tem resnično: celo v deveti Beethovnovi simfoniji ni toliko veselostnih vitaminov kakor v teh prigodnih jutranjih pesmih. Ti pernati koncertni pevci v pisanem fraku se sicer prav nič ne razumejo na nauk o harmoniji, pa vendarle kar naravnost z not pojo in še kako lepo. Svoje melodije prejemajo iz prve roke, in tisti kapelnik, ki nevidno vihti taktirko, stoluje visoko nad nežnimi spomladanskimi oblaki. Seveda. nekaterim ljudem pa to pelje razburja živce. Tem se je treba v prehod iz zime v pomlad šele vživeti. V začetku toplejšega letnega časa so vsi utrujeni, čemerni, razdraženi, pravi pravcati sodi smodnika. V svojih udih nimajo le svinca, ampak je v njih tudi dinamil. Urez slehernega vzroka eksplodirajo, eksplodirajo iz samega veselja do eksplozij. Nihajo med srboritostjo in otožnostjo, med svetožaljem in kričavo veselostjo. To, gospod« moja, je spomladanska bolezen! Še nihče ni odkril bacila, ki bi mu utegnili pripisati vzrok te bolezni. To je »bolezen«, ki se da ležko izraziti z besedami. Bistvo te bolezni je, da se bojiš notranjega preobrata, da si v razdvojenem, brezciljnem hrepenenju, da se ne moreš ubraniti utrujenosti, da si duševno ves ohromel. l)a bi bil človek za to bolezen nesprejemljiv ali imun, bi bilo treba pomlad jemati kot dragoceno zdravilo, le v obrokih, vsak dan po en prašek, ]>o eno žličko, noževo konic*... Zal >a je to le malokdaj mogoče, saj prihiti pomlad ka' skokoma: »Hej, Ju sem! Zdaj pa glej, kako mi boš kos!« Niti malo ne mislim pomladi žaliti in tudi^ne mislimo modrovali, pač pa hočemo uživati velikonočne praznike. Čeprav en velikonočni zvon še ne napravi pomladi, pa je to le zvok, ki se dvigne kakor klic na pohod. Včasih je slišati njegovo zvonjenje, kakor da bi bili ljudje vse svoje veselje in zaupanje obesili na veliki velikonočni zvon. Potem ti spleza srce iz globine pozimske priskut-nosti v nebesa zmagoslavne vert v bodočnost. Pomlad v raju. (Slika iz 14. stoletja.) Lastavičje gnezdo PS. Mogoče zdajle mrkoma lije dež, ko bereš le vrstice. Mogoče je ljuto soi.ee zaprlo v sobo. Poleni, prosim, pomislite tole: stavec ne more nič za to. on si umije roke v nedolžnosti. Pa bodi lako ali tako: ogrej se pri tem velikonočnem razmišljanju, ko da bi bilo majhno ogrevalno sonce, ki li ga poštnine prosto pošljeml (T. Kigler.) Zveličar, narodom zal^liči! Gospod, Ti si kapljico zadnjo krvi dragocene prelil, potem s čudovitim vstajenjem največjo vseh zmag si slavil, odrešil si zemljo vesoljno, krvi in krivice prepolno. 7,a vselej prestal si vse mnke, človeštvu povrnil si raj, premagana smrt je prebridka. uničen peklenski je zmaj in lahko v ljubezni bi novi živeli vsi zemski rodovi. Pa nočejo Tebe poznati, poslušajo divje strasti in v strašni slepoti sovraštva nedolžno prelivajo kri, kdor silen je, slabemu jemlje njegove pravice in zemlje. Ti strt si bil, zdaj pa premagal najhujšo si zlobo krivic, Zveličar, naj narode besne pretrese grmeči Tvoj klic: •»'az hočem pravico in spravo, -ase češčenje in slavo!« Macedonsko bojišče je bilo malo bolj v stran in nisem bil dolgo ondi. Nove ceste so gradili Albanci v pisanih oblekah in z obrazi kot roparske ptice, in našim vojakom, ki so vozili avtomobile, ni bilo v vročini 40 stopinj prav nič na smeh. Usedel sem se bil v enega od mnogih vagonč-kov od vzpenjalne železnice za prevažanje muni-cije in sein se dal na lastno odgovornost prepeljati čez globoke grebene. Moj sluga, ki je bil v civilu brivec mrličev v neki velikomestni mrtvašnici, ni prav nič pohvalil takega načina vožnje s smrtjo, da bi ga vezalo nanjo kako posebno prijateljstvo. Pri topničarakih pratežnikih sem dobil nekega rezervnega častnika, bivšega proFesorja latinščine in grščine, ki se je v tej samotni družini zazdel lako zapuščen, kot je bil Ovid v pregnanstvu ob Pontskem morju. V svojem prvem veselju nad leni, rla je slednjič vendarle dobil kakega poslušalca, mi je prebral ducat slavospevov klasičnih pesnikov in me je pri tem opozoril na zgodovinski pomen tega gorovja. Pritožil se je, da je njegov prejšnji poveljnik zbiral samo znamke in da je njegov najlM>ljši prijatelj, bivši nadučitelj, ki je bil doslej v njegovi bližini pasel črede goveda, odšel s svojo zalogo mesa neznanokam v daljave. Od daleč je krulila fronta med branje grških slavospevov in medli žarometi so pometali š svojimi tankimi metlami po nebu, kot da bi kaka gospo->.;>• dinjjsk« .pomočnica bfj»»U prab z zvezd, in zvezdic, Drugo jutro sem se poslovil od trena in sem se odpeljal z vozom.proč. To ti je bila vožnja! Navzgor in navzdol in voz ti je zdaj visel nad prepadom, zdaj odskakoval po skalah. Mali nvršavi konjički so plezali kot koze. in voznik, neki drzni Poljak, se je smehljal spričo vsega, kot da bi bil lak način vožnje edino pravi. Opoldne sem prevzel baterijo in sem si ogledal moštvo. To so bili sami Poljaki, ki so razumeli samo nemška povelja, podčastniki in telefonisti so razumeli nekaj več, a ne mnogo, od častnikov pa je bil eden Slovenec, eden Čeh, eden Oger in eden Nemec. Poslovil sem se od stotnika in nato je šlo spet navkreber in navzdol, spet v baterijo nazaj. Nedaleč od postojanke me je pričakoval letalski napad. Vrgel sem se na tla in čakal. Sovražnik je streljal kot nor, a slednjič se je ogenj polegel in jaz sem se vrnil nazaj v baterijo. Komaj sem bil tjakaj prispel, ko je tudi ondi začel sovražnik streljati in je besno treskal med topove. Nič več se nisem mogel vrniti v častniško skrovišče in sem ostal spodaj pri moštvu. Skro-višče je bilo zasekano globoko v skalo in je bilo mrzlo in vlažno. Kamenčki so se krušili in padali nizdol, nekajkrat je ugasnila luč, kadar so zadetki padali na vrh. Holel sein spredaj pri opazovalcu vprašati, ali misli, da bo na jarek napad, pa se je pogovor pretrgal in slišati je bilo, da je bila žica pretrgana. Zdaj je bilo obstreljevanje tako pogosto in je v baterijo tako točno zadevalo, da nisem mogel nobenega telefonista poslati, da bi popravil vod. Poljski vojaki so zdeli skupaj, vzeli so molke v roke in so molili. Ob vhodu v skrovišče je stal ognjičar, neki star podčastnik, pri meni. Zaklical imajo vse reči in vsa bitja narave, da se ie zdelo vse enobarvno in sivo. In kakor vse drugo, so izginile barve tudi z njihovih obrazov. »Zares, mrličem smo podobni,« je dejal drgetajoče mojster zgovornosti. »Saj so naša lica siva in ustnice- so črne.« Ko se je temnilo bolj in bolj. je naraščala tudi groza mlade žene. »Ah. prijatelj,« je slednjič vzkliknila, »še vedno ne verjameš, da te nočejo opominjali ne-umrjoči? Hudi so. ker si obsodil svetega in nedolžnega človeka na smrt. Vendar sodim, da še gotovo ne more biti čisto mrtev, čeprav je zdaj že na križ pribit. Daj, da ga snamejo s križa! Š svojimi lastnimi rokami mu hočem izlečiti rane. Le dovoli, da ga pokličejo spet v življenje!« A Pilat je v smehu odvrnil: »Prav gotovo imaš prav, da vidimo v tem znamenje bogov. A gotovo ne bodo hoteli, da bi solnce izgubilo svojo luč, če je bil ju de »ki krivo-verec obsojen na smrl na križu. Nasprotno pa utegnemo pač pričakovali, da bodo nastopili važni dogodki, ki se tičejo države. Kdo more vedeti, kako dolgo bo stari Tiberij...« Ni govoril dalje, zakaj stemnilo se je lako zelo. da ni mogel videti niti čaše vina, ki je stal* pred njim. Prekinil je torej stave« in zaukazal sužnjem kot prinesti nekaj svetiljk. Ko se je toliko razsvetlilo, da je mogel spoznali obraze svojih gostov, je opazil nesoglasje, ki je vse težilo. »Le poglej,je nekoliko jezno dejal svoji ženi. »Res se dozdeva, da se ti je posrečilo razdreti s svojimi sanjami veselo razpoloženje našega krožka. A če že mora biti tako, da ne moreš misliti danes nič drugega, pa nam povej, k a j se ti |e sanjalo. Vse nsm povej, potem bom poizkušal naiti razlago.« Mlada žena je bila koj pripravljena. In ko je pri|vovedovala sanje za sanjami, so postajali gostje resnejši in resnejši. Nič več niso praznili kozarcev in čela so se jim nagubančila v globoke brazde. Deželni upravnik je bil edini, ki se je smejal dalje in dejal je, da je vse to prevara občutkov. Ko je bila povest pri kraju, je dejal mlfldi govornik: »Resnično, to je več kot samo sanje. Saj danes nisem videl sicer cesarja, a sem videl njegovo staro prijateljico Veroniko, ki je urišlo v Jeruzalem, da bi zadobila pri Nazarencu zdravja za svojega cesarja Tiberija, čigar zvesta služabnica je bila že od njegovih mladih let. Čudim se ie, da ni prišla že v palačo deželnega upravnika.« »Saj res govorijo, da boleha cesar na neki grozni bolezni,« je pravil četovodja. »Tudi meni se zdi verjetno, da so sanje tvoje žene opomin, ki so ga poslali !>ogovi.< »Ne bi bilo nemogoče, da bi poslal cesar odposlance. da hi poklicali preroka k njegovi bolniški postelji,« je pritrdil mladi govornik. Četovodja se je zelo resno okrenil k Pilatu: »V primeru, da bi cesar zares prišel na to in bi poklical lega čudodelnika, bi bilo zate. in za nas bolje, če bi ga našel še živega.-Pilal je odvrnil skoro jezno: »Kaj vas jc la tema pootroČila? Skoraj bi človek mislil, da sle se vsi izpretnenili v razla-gavce sanj in v preroke!« A stotnik je silil bolj in bolj in dejal: »Morda bi mogli še zdaj rešili življenje lega človeka, če bi koj poslal sla tja « »Hočete torej, da postanem norec, ^ je odvrnil deželni upravnik. »Sami povejte, kam bi prišla pravica in red te dežele, če bi izvedeli, da je deželni upravnik pcmilo^til nekega zločinca, »er je imela žena hude sanje?« je nekaj po poljsko v skrovišče in je pokazal ma ostrešje nad četrtini tojiom. Tu se je bila vnela rogoznica, ki je kot ostrešje skrivala top. Tedajci je šinil neki mlad korporal mimo mene, ne zmoned se za moje klice. Planil je kar v sredo med črne, zemeljske, prst in kamenje bruhajoče lijake, tekel je sključeno pod sikajočimi izstrelki, zdrevil je h gorečemu ostrešju, posegel je med dračje, vzel nekaj ven, česar jaz nisem mogel videti, skril je tisto v svojo bluzo in je v velikih švigašvagastih skokih brez sape pritekel nazaj v skrovišče. Hotel sem vedeti, kaj je korporal skril in sfljn zato pogledal če/, rame vojakom, ki so vsi čepeli krog sopihajočega korporala. Ta je segel v bluzo iu je vzel iz nje gnezdo; v njem so bili čivkajoči ptički, ki so na stežaj odpirali kljunčke. Bile so mlade lastovke. Vojaki so klečali in čepeli, držeč še molke v rokah, krog korporala in se niso nič več zmenili za izstrelke in ne za rjovenje granat. Prav tako naglo se je obstreljevanje končalo, kot se je bilo začelo. Imeli smo sreio, zakaj nihče od nas ni bil ranjen. Vojaki so stopili iz skrovišča in se ozrli v nebo. Mislil sem, da se razgledujejo za sovražnikovimi letali, ki bodo zdaj brez dvoma prihrumeli, pa so kazali na par lastovk, ki -sta--v velikem loku pri-letavali bliže in bliže ter obkrožali upepeljeno ostrešje topa. ■...-. Vojaki so metali »veže veje in slamnate ro-goznice na leseno ogrodje in korporal je porinil gnezdo spet med ogrodje. S Poljaki se nisem znal pomeniti. Povsod obnovili prekritje in zmeraj so spet tekali k la-stovičjemu gnezdu. Ko sta samica in samec spet zletela v gnezdo, so se vsi zasmejali in se razveselili kol otroci. Vprašal sem vojake, zakaj da so oni tam tako veseli zaradi lastovk, pa mi je nekaj pripovedoval, česar nisem dosti razumel. Vendar sem razbral iz mnogo besed to, da pomeni lastovičje gnezdo pod streho srečo za tisti dom. Zato sc tudi korporal ni zbal ognja in je tvegal svoje življenje, da je rešil, gnezdo. Skozi baterijo sem odšel k baraki častnikov. Vojaki so se vsi srečni zasmejali, ko sem korporala stisnil roko. Mladi človek je kar zažarel od sreče. Nato sem pogledal navzdol v dolino. Tam so prihajali liki močeradi po dežju revni macedonski kmetici iz hišic, iz katerih jih ni bilo moči izselili in so začeli mlatiti svoje borno žito tako, da so poganjali osliča v krogu okoli kola, kamor je bil privezan. Čudna je ta dežela in vse se mi je dozdevalo, kot bi bilo začarano. Svojim tovarišem nisem povedal zgodbe o lastovičjem gnezdu, zakaj notri v baraki je igral gramofon neko osladno popevko. V takem prostoru pa ni. da bi človek govoril o lastovičjem gnezdu. (H. Brcni.) velikonočnem jutru »Pa je vendar resnica in niso sanje, da sem videl Veroniko v Jeruzalemu,« ga je zavrnil mladi govornik. »V tej zadevi bom jaz odgovoren cesarju,« je dejal Pilat. »Spoznal bo, da ta sanjač, ki se je pustil brez obotavljanja mučiti mojim hlapcem, ni imel nobene moči, da bi mu pomagal.« Kakor hitro so padle te besede, je zahrumela vsa hiša kakor od močnega, grozečega grmenja, in tla so se stresla od potresa. Palača deželnega upravnika je oslala sicer nepoškodovana, a nekaj minut pozneje je bilo slišati strahotno bobnenje porušenih hiš in razpadajočih stebrov. Ko se je le mogel razumeti človeški glas, je poklical deželni upravnik nekega sužnja: »Pojdi na kraj obsodbe in zaukaži v mojem imenu, naj snaniejo preroka iz Nazareta s križa!« Suženj je odhitel. Gostje so odšli iz jedilnice v peristil. da bi bili na prostem, če bi spet nastopil potres. Nihče se ni upal izpregovoriti besedice, vsi so čakali, da se povrne suženj. Naglo je prišel nazaj in je obstal pred deželnim upravnikom. »Je bil še živ?« je vpraša) upravnik. »Gospod, preminul je. In v trenutku, ko je bil ir.dhnil, se je pričel potres.« Komaj je izrekel to besede, so zaslišali, kako je na zunanja vrata nekdo močno i>otrk,il. Pri teh udarcih so vzdrhteli vsi in poskočili kvišku, kakor bi bil stresel mesto drug potres. Koj nato je prišel suženj. »Plemenita Veronika in Sulpicij. cesarjeva prijatelja, te pozdravljala. Prišla sta s prošnjo, da bi jima pomagal poiskati preroka iz Nazareta.t V peristilu je bilo slišati mrmranje in pritajene korake. Ko se je deželni upravnik Pilal ozrl. je videl,- da so se mu umeknili vsi prijatelji kakor nekomu, ki je zapadel nesrr-n. (Seinia Lagerlol.) Čez vasice spet razlega prnzniški se glas zvonov. Hiše že velikonočni zdaj objema blagoslov. Slednja cvetka, ki pognala • /, je iz pomladanskih tal, , vsem naznanja vest veselo: Kristus je od mrtvih vstal. Drobni ptiček tam na veji ziblje se in žvrgoli: Vstal je Kristus. Vse človeštvo z Njim naj zdaj se veseli. Dovršeno je poslanstvo: pekel zmagan, raj odprt. Vstali Jezus bo pomagal nam na poti v rajski vrt. (Jože R.) »Ti, Pavel zmore dva stota teže. pa Se malo ni rdeč v obraz!« »To ni noben rekord! Peter »rnore dvana:sl šilcev, pa ne postane rdeč v obraz.« " Družini za Velika noč po raznih krajih Velikonočne šege, po tisočletjih posvečene, eo ponarodela razlaga velikih prirodnih in božjih skrivnosti. Velikonočne šege se tičejo svetih, nepojmljivih zagonetk in povedejo človeka prav na rob večnosti. Z njimi izražamo svoje spoštovanje spričo velike skrivnosti vstajenja Boga in prirode: vse, kar koli je bilo do teh dni okorelo in mrtvo, se zdaj osvobodi svojih vezi in okov. Tako so tudi piruhi ali pisanice več kot le v okras in zabavo velikonočnih praznikov. Poznamo pri nas barvanje in risanje ali opisovanje piruhov, sekanje piruhov in razne še-gave zabave z njimi med fanti in dekleti. Vse to je bilo v tiskani besedi že večkrat opisano in povedano. Posebna je velikonočna šega v Črni gori. V mestecih in vaseh imajo na veliko nedeljo |>oseben semenj, kjer utegneš kupiti vse, kar koli ti srce poželi. A to ni poglavitno. Poseben dodatek teh sejmov je »ženitovanjski semenj«, nekakšna »revija« vaških lepotic. Iz vse okolice pridejo na veliko nedeljo mladi fantje in se razgledujejo po svojih bodočih »boljših polovicah«. Mnogo parov najlepših deklet v svojih prekrasnih narodnih nošah se postavi v nekakšno vrsto in fantje hodijo »ob fronti« in si iščejo izvoljenko. čini si kdo po videzu kako izbere, se začneta na dolgo in široko izpraševati in poglavitno vprašanje se suče okoli dote. Od te zavisi sleherna nadaljnja odločitev. Tako postane velika nedelja za marsikako dekle usoden dan v pravem pomenu besede. Tudi v Bosni poznajo takšne velikonočne snubaške sejme. V nasprotju z Združenimi ameriškimi državami. ki jim njih geslo »čas je denar« dopušča le 24 urno praznovanje velike noči, pa traja na Norveškem velika noč kar ves teden. Ondi' se začne velika noč že na veliki četrtek in se konča v torek belega tedna. Nemara ca ni več naroda, ki bi praznoval veliko noč s tako množico ko-lačev in peciva ko vprav Norvežani. — Italijan mora imeti o veliki noči poleg svoje rumene in okusne »pince« tudi pečeno velikonočno jagnje in pa nežno, novo solato in razen tega še zadostno število jajec, v trdo in v mehko kuhanih. V »svetem« Bizancu, sedanjem Carigradu ali Istambulu. se na veliko sobolo, eno uro pred polnočjo, spravijo kar karavane ljudi na noge. Vse hiti proti pravoslavnim cerkvam, ki se sicer nikdar v letu ne blestijo v taki množici luči. Pravoslavna cerkev obhaja te svoje praznike po obredih, ki so že stoletja nespremenljivi in ki jih poznamo tudi pri nas v pravoslavnih cerkvah. Istainbul ima celo posebno »cerkev luči«, ki se imenuje Phanar. V tej cerkvi se začne elavno opravilo nekaj ur pozneje, in sicer dopoldne na veliko nedeljo. Svetovno znana je velikonočna služba božja v fanarski cerkvi. Pravijo, da sleherni pravoslavec, pa l>odi tu ali tam doma, hrepeni po tem, di bi bil vsai enkrat pričujoč pri slovesnem velikonočnem opravilu v carigrajski »cerkvi luči«, ki ca opravi sam patrijarh. Vendar smejo biti pri tej božji službi le posebne, povabljene osebe prisotne. — Koj po slovesnem opravilu sprejme patrijarh v zasebnih prostorih povabljene goste iz cerkve, da jih blagoslovi in jim podari več lepih piruhov. Američani ostanejo tudi o veliki noči ameriški. Brez dvoma se je marsikaj spremenilo odtlej, ko je spadalo k lepemu vedenju, da se je sleherni bogataš iz slavne Pete avenije v New Yorku odpravil po tej cesti na svoj velikonočni sprehod. Zdaj je od dolgega sprehoda ostalo le še nekaj korakov, ki jih opravijo peš, vse drugo pa stori avto. Od prejšnjega zgodovinskega velikonočnega sprehoda je ostala le še reklamna zadeva. Številne ženske filmske kandidatke priredijo o veliki noči tekmovalni lek za kak odličen modni salon kot reklamo. Tako je bilo že pred leti in tako je tudi zdaj, zakaj tisti dolarski tisočak, ki ga izda podjetnik za ta velikonočni »sprehod«, se l>ogato obnese. — Po več tednov dolgo tvori velikonočea modna parada vsebinp govoric newyorškega prebivalstva. Piruh kot simbol pa je ondi čez lužo« izgubil veliko od svojega lepega i>oniena. Ohranil se je prav za prav le še zato, ker se na vrtu Bele hiše v Washingtonu, v prisotnosti ameriškega predsednika vrši vsako lelo o veliki noči veliko trkljanje piruhov, v zabavo kakih pet tisoč otrok. V ameriških izložbah videvaš za veliko noč nebroj domačih zajcev in velikonočnih janjčkov. Sicer pa nemara nikjer na svetu no obhajajo velike noči na toliko raznih načinov kot v Ncw Vorku. ker bržkone nikjer na svetu iti toliko različnih narodov kol ondi in vsi Ii imajo svoje verske velikonočne šege in obrede. Na Češkem sc še dandanes ravnajo o veliki noči po posebni šegi. in sicer po tej, da gre gospodar v noči od velike sobote na nedeljo v sami srajci na vrt iu pozove drevesa: Drevesa, zdaj pa le s popjem na dan! Ce pa se boste preveč obirala, tedaj bo pa že sekira storila svoje!' Nato gre gospodar cd drevesa do drevesa in jih opaše s slamnato vrvjo. Hlapci pa morajo v noči od velikega četrtka na veliki petek ob prvem svitu iii na polje. V razdalji po nekaj korakov vtikajo v zemljo tre-petlikove veje, da bi se s tem za listo lelo ubranili krtov. — Ženske si morajo v lihem tednu riupresti prejo. Pravijo, da itnajo niti iz lo preje posebno čarobno moč. Ce si jo na primer oviješ okrog noče, kadar imaš kako vročinsko bolezen, se bolezen pozdravi, in prav tako ne bo nihče utonil v vodi, kdor ima pri sebi tako nitko. — Samski moški, ki bi se radi čimprej oženili, pa napravijo o veliki noči takole: Pokleknejo k potoku in potegnejo z zebmi kak kamenček iz votle. Ko se z vodo iz potoka umijejo. pa vržejo ta kamenček v smeri proti vzhodu nad glavo proč. Ko jc iz cerkve žegen doma, mati nam pirhov pisanih da, a za drobiž večji je križ, cčku kar z lepa noče iz žepa. PirV sedamo Prosimo vsi ga: nekaj le par, očka predobri, dal nam Ikiš v dar! Nekaj le zamrnira, vendar se omehča. Nam pa zavriska radosten glas, k mladim sosedam krenemo v vas. Zdaj pa pokaže jasno naj vsak, kdo je v tej borbi prvi junak! Kdor najbolj pirlie sekati zna, naj za. prvaka v tekmi velja! (Kratijo Neubauer) Olje ti raste na vrtu Komu ni na njegovem vrtu znano veselje, ki ga ima s preizkušanjem teh in onih rastlin? To veselje je pač eno od najlepših. Čeprav se mi marsikdaj kaj ne posreči, vendar si zalo ne belini glave pozno v noč, ampak sem zjutraj spet na- sončnih rožah, ko se že iznebita cvetnih listov in se pripravljata na preskrbo svojega zaroda. Bes je, da imamo od obeh okras in korist hkrali, da zadovoljimo z njima oko in želodec, da delamo iz njiju šopke in živilo. Mak je najvažnejši! Ali je že videl kdo na našem jugu lista daljna makova polja v mesecu juniju? Kakšna krasota! A kar imajo poljedelci endi posejanega, seveda ni naš navadni vrtni mak. marveč je to tako zvani »modri mak«, ki pa ni modre barve, marveč se v spreminjanju odnosov le dozdeva modričast. Skratka — to je enoletni oljčni mak (papaver somniferus), uspavajoči mak, saj proizvajajo iz njega tudi pomirjevalna sredstva, opij in slednjič tudi morfij. A vprav ta mak bomo vsejali. Tisti prostor na vrtu mora biti jako sončen, zemlja ne sme biti preveč pusla in mora biti na novo pognojena. Kaka taka zemlja, kjer je bila prej le trata, je najbolj idealna, le da je dobro predelana in prcraiiljana. Napravimo si ob vrvici prav plitve žlebiče v razdalji po 25 cm in posejemo vanje pirhe SKu^asta luna cloloča člatum velike noči Velikonočni prazniki spreminjajo svoj datum in nemirno romajo po koledarjih tisočletij. Ker pa drugi prazniki zavisijo od datuma velikonočnih praznikov, tudi ti, lako na primer Sv. Rešnje lelo. vnebohod nd. spreminjajo svoj datum. Deveti april je pa listi datum, ko so skoraj pred dva tisoč leti obhajali veliko noč. Ne glede na to pa nam starodavni eiriptovski koledar pove, kdaj da je Kristus umrl. To je bilo v 16. letu Tiberija, dne 25. farmutija. Ta dan pa je enak datumu 7. aprila. Dva dni |h> Kristusovi smrti je bila velika noč, torej dne 9. aprila. Na cerkvenem zborovanju v Niceji. 1. 325, so za vse čase določili, da bodi velika noč na prvo nedeljo trn prvi pomladanski iKtlni luni. Odtlej je velika noč nestalen praznik. Luna določa dvanajst mesecev v letu. Velika noč je pa še posebej odvisna od lune in celo od luninih muh, vendar je te muhe moči vnaprej preračunati. Na primer: Recimo, da je kdaj 21. marca ščip ali polna luna iu da pade ta dan vprav na kako soboto: tedaj hi bila dan nato velika nedelja. Datum 22. marec je najbolj zgodnja velika unč, ki je sploh mogoča. To se jer resnično pripetilo 1. 1 SI S. Za nasprotni primer pa tole: Če je polna luna na dan, preden se začne pomlad, torej 20. marca, tedaj se bo luna, ki potrebuje 29 dni. preden se iznova »na|>oliii«, jako zakasnela. Šele dne IS. aprila bo imela priliko, da bo njena mesečina razsvetlila pomladansko noč. Ce je na la dan nedelja, bo šele drugo nedeljo, to je 25. aprila — velika noč. Ta datum pa velja za najbolj pozno veliko noč in se je to pripetilo leta 1886. Na vsakih sto let po enkrat sta ta skrajna datuma za veliko noč mogoča. Posebni računarji sfif- itfačbna«. da" ni velika noč v marcu nikoli druga za druco — lelos pa dnino leto tudi. IZluhtali so Iudi, da dobi velika približno % 15 cm na daleč sme rasli po ena rastlina. Mak naglo zraste. Ker smo ga posadili v vrstah, ca lahko oplovemo. Po prekrasnem cvetenju nastopi poleni oni fga i;« Kq nasad precej mrsav na pogled. A ker vemo, zakaj je tako. tudi lepo polrpimo in si želimo le sonca, veliko sonca. Moče ni treba Sodobna pokrivala Ko postanejo glavice rjavkasto črne, bo polagoma čas, da jih odrežemo in izpulimo tudi vso rastlino. Glavice doma posušimo, nalo se dajo izlalika odpreti — zrnca se kar usipajo iz' njih. Zdaj k praktičnim podatkom 1 Kdor je posejal z makom kakih 1 •">() kvadratnih metrov, bo pridelal približno 20 ks semen. Iz 20 kg zrnc dobiš povprečno 8 litrov olja! Nihče ne bo- mogel tega storili v lastnem gospodinjstvu. Pa pogledaš v strokovne imenike, mogoče tudi v telefonski imenik, pu najdeš naslov, da ima ta in ta mlin (stope) za olje. Tjakaj pošljemo zrnca. seveda bi bilo najboljše, da nas lo stori več-takih skupaj, ki so Iudi sadili mak doma. Oljčni mlinar bo nastavil svoj mlin šele takrat, ko bo imel zadostno količino zrnc skupaj. Glede tia sončno rožo pa nam ni treba izgubljati mnogo besed. Saj smo jo že itak vsako lelo imeli na vrtu. Lepo jih je videti, kako se obračajo za soncem in so kakor zlate kraljičine v okras vsej okolici hiše. Sonce jim daje polrebno moč in ta tnala sonca kros naše hiše so le zalo pri nas. da nam dajejo iz svojih zrnc tekoče zlato, to je olje. Praktično pa je takole: Srednje velika sončna roža ob ograji ali kje drugje na vrtu vsebuje približno 800 zrnc. ki tehtajo 100 gramov. Oljčni mlin izlisne iz njih 25 gramov olja, in 1(1 sončnih ro« torej četrt kz olja. Zdaj nai si pa vsakdo po svojih razmerah izračuna, koliko olja si more pridelali! Na kakem srednje velikem vrtu more rasti 50 do fiO sončnih roj. kar bi dalo I in pol kg najboljšega olja. R tem oljem b; priredili pač nalizvrstnejso šolale. Poskusimo! »Tela?« »No?« ■ Ali niso rdeča lica znak, da jc človek zdrav?« »Seveda so.« No, potem si pa ti na levi strani liolj zdrava ko na desni.« * Zakaj pa kar žariš od veselja?" Zalo, ker me je operni tenorist pohvalil, da imam prekrasno postavo. Prijateljica pokima, rekoč: Zdaj je pa le še treba, da ti bo kak kipar dejal, da imaš prekrasen glas!« Tone: Koliko časa pa ti potrebuješ, da si oblečen? Jože: »Približno pol ure.« Tone: .laz pa le deset minut!' Jože: Seveda — a jaz se 'tudi um! jem!* Sodobne frizure 000000010102000101020101020100000201010000000201000101020100020101010223534890 MEADI SLOVENEC ©eli^onočnice Zveličar je vstal iz groba ... Sonce si je nadelo svojo najlepšo zlato obleko. Ptički so zažgoieli in iz vseh popkov so pokukale v božji svet glavice prešernih cvetk. Travniki so prevlekli svojo pusto sivino s svežo zeleno barvo in gozdovi so zašumcli svojo skrivnostno pesem. Zveličar je slopil skozi prepevajočo naravo, ki mu je radostno vriskala nasproti: Hozanal Aleluja! ln glej čudo! Kamor je stopila zmagovita Zvu-ličarjeva noga, so pognale iz tal čudovite rumene cvetke, kakršnih v judovski deželi še nikoli niso videli. Vrh stebelca je bingljal zlat zvonček, kakor bi holel s svojim srebrnim glasom poveličati zmago Zveličarjevo nad grobom in smrtjo. Okoli zvončka se je razvrstilo šestoro svetlo rumenih cvetnih listov, podobnih veselo plapolaj očim zastavicam. A niso ti zvončki samo slovesno prilrkavali in oznanjali veselja Gospodovega; tudi grenka kaplja njegovega trpljenja jim je bila primešana. Ušli so strogo in mrko štrleli v zrak kakor bridki meč, ki je presuuil Jezusovo srce. In kdor je pogledal v zvončke, je videl v njih šest prašnikov, ki so bili na las podobni trsu, katerega so surovi hlapci potisnili v roke Zveličarju, da bi ga zasrantovali. Pestič je bil oblikovan v podobi strašnega žeblja, ki je neusmiljeno prebil Odrešenikovo roko, da je iz nje tekla kri v potokih. Te cvetke je Bog pustil ljudem v spomin na Zveličarjevo zmagoslavno vstajenje. In vsako leto. kadar se bliža velika noč, vedno znova zacvete po naših vrtovih rumena cvetka in oznanja ljudem veselo novico: »Kristus je vstal !« (Jnčl^a in pirlp Na veliko sobolo je mati rekla Ančki: »Pojdi v trgovino po sol! Na, tu imaš denar.t Ančka je zavihala nosek in t ;ovorila: »Oh, mama, zunaj je lakšen veter! Prehladila se bom, boš videla. In tudi časa nimam, ker se moram igrati s punčko. Pošlji raje Francko. Ona ima več časa in večja je od mene.« Mati na te besede ni rekla ničesar. Poklicala je iz sobe Francko in ji naročila: »Francka, pa pojdi ti v trgovino po sol. Veš, Ančki se ne ljubi.t Dragocen pirh Na?a babica je imela med svojimi dragocenostmi tudi lepo okrašeno staro skrinjico, v kateri je ležal na mehkem žametu zlat prstan s petimi kakor sonce lesketajočimi se dragulji. Ta prstan je babica hranila kol punfcico svojega očesa. To je bil njen najljubši spomin na mladost. V zvezi s tem prstanom nam je babica večkrat pripovedovala zanimivo zgodbico. Kadar nam je bilo dolgčas, smo io vedno znova zaprosili, naj nam jo pove. Iz srca nam je rada ustregla. Takale je bila ta zgodbica. Ko je bila babica še čislo majhna, se je seznanila z nekim starini gospodom, ki je bil v vojni ranjen, potem pa je tiho živel v svoji lepi, gosposki hiši kraj vasi. Živel je čislo sam in le redko kdaj se je prikazal med ljudi. Otroke pa je imel zelo rad. Spomladi jim je dovolil, da so trgali rože v njegovem vrtu, poleti pa so se lahko do mile volje nazobali sladkih vrtnih jagod. In kadar je šel na sprehod, je imel vedno polne žepe fig in sladkorčkov, ki jih je delil med otroke. Najraje pa je stari gospod imel sosedovo Bet-ko, našo sedanjo babico. Belka je hodila vsak dan k njemu na obisk. Natančno .je poznala vse njegove rože in ptičke. Oa bi otroke prav posebno razveselil, je o veliki noči stari gospod sklenil, da priredi zanje svečanost. Moli gosli so bili najprej prijazno sprejeli in bogato pogoščeni. Potem je s i a r i gospod ukazal kuharici, naj prinese polno košarico pirhov. Sredi teh, pravih, čudovito lepih pirhov je ležal ludi majhen, skromen pirli, narejen iz sivega kartona. »Tako,« je slovesno dejal stari gospod. »Zdaj me pa poslušajte, prijateljčki! Vse te pirhe bom skril v vrtu. Potem jih boste po vrsli šli iskat. Prvi pirh, katerega boste našli, bo vaš. Ste razumeli ?t »Smo!« so otroci veselo zaklicali v zboru in vsak je bil prepričan, da bo zadovoljen s svojo najdbo. * Ko je stari gospod vse pirhe dobro skril, je poklical na vrt prvega dečka. Deček je stekel na vrl — in takoj presenečeno obstal. Zagledal je na mizi, ki je stala sredi vrta, pirh iz sivega kartona. »Nak, la pa že ne velja!« si je mislil dečko. »Čemu mi bo papirnat pirh?!« ln je tebi nič, meni nič šol mimo in kmalu našel sredi evola in zelenja lepo poslikan pirh. Hitro ga je pobral in radostno zaklical: »Oa ie imam!« Takoj za njim je pritekla na vrt neka deklica. Tudi la je nalašč prezrla pirh iz kartona in iskala dalje. Res je tudi ona kmalu našla drug lepši in pravi pirh sredi pisanih gredic in se ga na vso moč razveselila Bil je ves z zlalom in srebrom poslikan. Medtem je prvi deček svojim prijateljem in prijateljicam gotovo zaupno razodel, da leži na mizi prili iz kartona, kajti nihče se ga ni dotaknil. Vsi so šli mimo njega, kakor da ga ne vidijo... Ko so cž vsi našli vsak svoj pirh, je prišla na vrsto Betka Ko je zagledala na vrtni mizi pirh iz kartona, se je sicer razžalost.ila, a vendar je brez obotavljanja stopila tja in rekla: »Tega sem zagledala najprej!« Potem ga moraš pa vzeti,« je dejal stari gospod. »Saj veš, da smo se dogovorili tako.« Rekši ji je položil pirh na dlan. Belka ga je hotela sprejeli, tedaj pa se je zakotalil na tla. Pri padcu se je pirh, ki je bil sestavljen iz dveh delov, razpolovil in v eni izmed teh dveh polovic je ležal na mehkem žametu dragocen prslan iz zlata. Belka je bila tako presenečena, da nekaj časa ni mogla spregovoriti besedice. Potem pa so ji oči zagorele v nepopisnem veselju. Dvignila je prstan in stekla z njim k svojim prijateljem in prijateljicam. Lahko si mislile, kako razočarani so bili ti, ko so izvedeli, kakšno dragocenost je skrival v sebi neznatni pirh iz kartona... Stari gospod je pobožal Betko po laseh in se ji prijazno nasmehijal: »Vidiš, dušica moja, tako Bog poplača skromnost! Ostani vedno tako ponižna in poštena, pa boš vse življenje srečna in zadovoljna. Zlati prslan, darilo slarega gospoda, je z ljubeznijo in spoštovanjem hranila do smrti. Nezadovoljne putke Putka Godrnjača je videla, kako Krajnerjeva mati barvajo jajca za veliko noč. To ji ni bilo prav nič všeč. »Sramota za ves kokošji rod!« je užaljeno za-kokodajsala. »Mar niso bela jajca zadosti lepa?« In je šla in sklicala vkup vse putke, kar jih je premogla Krajnerjeva domačija. Putke so pritekle od vseh strani in začdeno spraševale: »Ko-ko-ko-dak, kaj pa se je zgodilo?« »Tako vam rečem, sestre,« je mogočno zakoko-dajsala putka Godrnjača, »me znesemo jajca — a kaj napravijo z njimi ljudje? Grdo jih o veliki noči pomažejo z rdečo hi modro barvo. Ali je to prav, mi povejte?< »Ni prav, ko-ko-ko-dak, ni pravit so pulke ogorčeno izjavile soglasno in zavreščale. »In zalo, ker ni prav,« je nadaljevala putka Godrnjača, »sem sklenila, da ne znesem nobenega jajca več!« »Kako boš pa to napravila?« je vprašala pulki Škrebetelka. V sebi ga ne moreš obdržati; saj se boš razpočila!« Tedaj je skočila na plot prebrisana putka Ble-betuša in široko odprla kljun: »Jaz vam pa svetujem nekaj drugega, seslre! Dokažimo ljudem, da tudi me nekaj znamo, če ho- čemo. Same začnimo nesti rdeča in modra jajca! Ali bodo strmeli in se čudili.« »Ko-ko-ko-dak, ali se ti je zmešalo?« se je zavzela putka Belka. »Saj ne znamo čarati!« »Iznajdljiv mora človek biti in prebrisan, pa gre!« je nadaljevala putka Blebetuša. »Poslušajte, sestre! Videla sem■ preji kako je Mirko'postavi! na prag dvf> skledi: v eni je rdeča harva, v drugi pa modra. Pojdimo tja, napijmo se te čudodelne pijače, pa bomo nesle najlepše pirhe; ki si jih more kdo želeti!' »Pojdimo! Pojdimo!« so navdušeno zakoko-dajsale putke. »Jaz že ne grem!« je vzkliknila gtara, izkušena pulka Modrijanka. »Kakor hočeš, nihče te ne sili! Pa nesi še, vnaprej bela jajca!« so zavriščale kure in jo ja-drno ucvrle, za putko Blebetušo. Na hišnem pragu sla res ležali dve skledi. Pulke so začele kakor za stavo piti strupeno barvo. In so pile tako dolgo, da so po vrsti popadale po tleh in obležale mrtve. Edino slara, izkušena pulka Modrijanka je ostala živa. »Kakor me je ustvaril Bog, takšna sem in ostanem!-. je modro rekla, ko si je obrisala drobno solzo iz oči. In je še vnaprej nesla bela jajca... »Takoj,« je odgovorila Francka in odhitela čez prag. Čez pet minut se je že vrnil s soljo... Drugega dne, na veiiko nedeljo, je mali rekla Francki: »Francka, obleci pražnjo obleko! Na obisk poj-deva.c »Kam pa?« se je razveselila Francka. »K stricu v mesto. Povabil nas je lia pirhe in potico.« Ko je Ančka to slišala, je stekla k materi ter se začela sukali okoli nje in prilizovati kot mlada mačica: »Oh, mama, tako rada te imam — vzemi še mene s seboj!« »Ne, Ančka, ti pa ne smeš z nama,« jo je zavrnila mati. »Zakaj pa ne?« se je začudila Ančka. »Ali ne veš, kaj si mi včeraj odgovorila, ko sem tc poslala v trgovino po sol? Odgovorila si, da je zunaj veter in da bi se prehladila. Danes je pa še hujši veter, zato moraš ostali doma.« Ančko ie bilo hudo sram. Povesila je oči in ni si upala ziniti nobene besede več. Ko pa sta mati in Francka odšli in jo pustili samo doma, se je vrgla z obrazom na blazino in se bridko, bridko zjokala. Pomladno prebiTenre Žabe sredi mlake so sc zbrale in na čast pomladi zaregljale pesem krasno, pesem glasno, da se do neha razlega: rega, rega. rega! revnvndja žahjek takt iim z nogo daje ognjevito, silim, da ves si rt se maje. »Lepa si. pomlad zelena . . .« poje zbor tako lepo. da še meni. da še meni jc pri srčecu sladko ... Nalepotičena perutnina Na zadnji razstavi perutnine v ilavani so odkrili, da jc bil neki perutniuar svojim kokošim in petelinom grebene lepo pobarval s črtalnikom za ustnice. Mož je liotrl s tako pre-pafiranimi živalmi na vsak naČNi dosegi kakšno nagrado. Knjige - naše prijateljice Najstarejša knjiga na svetu se imenuje »Papirus Prisse« in je shranjena v Narodni knjižnici glavnega mesta Francije, v Parizu. Knjiga.je bila spisana leta 3H50. pred Kristusovim rojstvom in ej torej zdaj stara že 521H let. Našel jo je učenjak, po katerem je tudi dobila ime, v nekem grobu pri Tebah. Najmanjša knjiga na svetu je komaj 10 mm visoka in Onim široka. (Izmerile in začrtajte si s svinčnikom ta obseg, pa boste videli, da je ia knjižica res zelo, zelo majhna!) Knjižica jc bila natisnjena v Padovi in ima 208 strani. V njej je med drugim objavljeno tudi pismo slavnega učenjaka Galileja iz leta 1015. Najtežja knjiga na svetu je sveto pismo, ki ga je napravil neki mizar v Los Angelesu. Knjiga telila 2200 kg (lorej približno toliko, kolikor 25 sred- nje debelih ljudi skupaj!) Debela je dva metra in čolrt. Najbolj razširjena knjiga na svelu je še zmerom svelo pismo, ki je prevedeno na več ko 600 jezikov in narečij. Približno 700 milijonov izvodov svetega pisma kroži danes po svetu. Kaj pa mladinske knjige? Katera mladinska knjiga je najstarejša? Tudi lo so učenjaki dognali: najstarejša mladinska knjiga je izšla leta 1510. in se imenuje -Ezojmve basni«. Saj veste, kaj je basen, ali nc? Basen opisuje v vezani in nevezani besedi pol resnične, pol izmišljene prigode iz živalskega življenja, v katerih se odražajo tudi dobre in slabe človeške lastnosti. Basni je treba brati z razumom: navadno so zafrkljive ln zbadljive, v tej zbadljivosti pa se vedno skriva zlat nauk za življenje. Zakaj ie Bog umrl Velika soboto je. Na kraju vasi stoji velika hiša. V kleti te hiše stanuje revna mati s svojimi otroki. Majhna svetilka razsvetljuje tesen prostor, v katerem je nakopičeno polno cunj, drv in druge šare. Otroci grizejo suhe skorjice in žalostno gledajo v mater. Zvonovi na vasi zapojo. Drejčck se stisne k materi in jo vpraša: >Manta, zakaj zvoni?« »Jezus je vstal od mrtvih,« mu pove mati in ga poboža po glavi. , »Pa zakaj je Boj umrl?« hoče Drejčck vedeti. »Veš, to je bilo tako,« začne mati pripovedovati. — »Jezus je živci na zemlji in učil ljudi, naj ljubijo drug drugega. Nekateri so ga poslušali, drugi pa so ga sovražili in preganjali. Nekoč so ga ujeli in ga po dolgem, strašnem trpinčenju pribiti na križ. Potem sta prišla dva dobra človeka, vzela Kristusa s križa in ga položila v grob. Preden je Vrba žalujka Ko je Marija stala pod križem ter žalovala, sp žalovala z njo vsa drevesa na Golgoti in v okolici; le vrba je ponosno dvigala svoje veje kviCku in se ni menila za Marijino žalovanje. Marija je to opazila in šc močneje zajokala. Močan veter je njene solze nesel na bližnjo vrbo. Prej ponosno kvišku šlrlcče veje so solze tako ob-ležilc. da so se povesile globoko navzdol in ti.ko vise še dandanes. Od lislih dob imenujejo virbo — vrbo žalujko. Jezus umrl, je povedal svojim zvestim, da bo tretji dan po smrti živ iz zaprtega groba vstal. Tako se je tudi zgodilo,« Drejčck zamišljeno strmi skozi okno in posluša pritrkavanje zvonov: tink, tonk, tinka, tonka, tonk... »Zdaj pa pojdimo v cerkev, da bomo molili za očeta, ki leži v bolnišnici,« reče mati in jih brž skromno, a vendarle čedno obleče. Pobožno gredo za procesijo in molijo. A glej čudo: ko se vrnejo domov, najdejo očeta doma, živega in zdravega. Vrnil se je bil medtem, ko je družina šla hvalit Kralja vseh Kraljev. H. B a ž e c. Najdaljša vzpenja&a Najdaljšo vzpenjačo v Evropi gradijo na Švedskem in dograditi jo mislijo še letos. Proga bo dolga 41 km in na njej bodo vsako uro lahko prepeljali 90 ton tovora. Tvrdka, ki jc naročila to gradnjo, bi svoje proizvode lahko prepeljala z ladjami, tovornimi avtomobili ali vzpenjačo. Izračunala jc. da so obratni stroški z zadnjo polovico manjši nego za prevažanje z ladjami in da znašajo komaj sedmino tega kar prevoz s tovornimi avtomobili. Višji stroški zaradi gradnje sc kmalu poravnajc z majhnimi obratnimi stroški. »Ali poznale gospodično Poro?: »Seveda, saj sva bila istih let, ko sva bili še majhni!« MLADA NJIVA lllil.lnllilll.,,111.,111.,.11,11 ...................................i., i, I.IIIII.UIII.M. 1,1,11, m, n„r,,i Soncu Sonce sc veselo smeje z jasnega neba, z žarki mrzlo zemljo greje, ji svetlobe da. Sonce zlato, božja luč, ti veselja, sreče ključ — pridi, zasijaj nam zdaj, da lepo bo kot nekdaj! V i d a M e ž n a r i č , uč. 4. razr. m. š-, Šmiliel pri Novem mestu. Materi Tvoja ljubezen, mamica, je kakor morje globoka; preko življenja prepadov, strmin varno pripelje otroka. Tvoja ljubezen, mamica, v sončni smehljal izžareva, še iz skrivnostnih grobnih temin toplo kol plamen odseva. Olga Kuretova, Belgrad. Pozdravljen, kralj! Nebo oblačno nam dežja obeta, svinčenega dežja, orale bodo strele med grmenjem: prerod sveta. \ narod naš bo stal še med viharjem, «i zadivja, in zmerom šel bo zvesto za vladarjem in čuval ga. Pozdravljen, kralj! Za tabo gre ves rod slovenski in naše prsi bodo zid jekleni, da varen boš, ko čuvajo Sloveni zaklad najdražji: rod svoj in Boga! Virant Branko, D. M. v P. Vstajenje Spet so zaveli pomladni vetrovi, v cvetje odeli so vsi se bregovii — Porojen iz žrtev, solza in trpljenja nam zasijal je praznik vstajenja. Blagoslov duše naj mrzle objame, ogenj ljubezni naj srca razvname, naj pomiri vse sovraštvo, strasti — naj pomiri vse sovraštvo, strasti — k sončnim višavam naš duh hrepeni. Rozika Perne, Gornji grad. Zveličar je vstal Drevesom šibe se vrhovi do tal, v njih velrc šepere: »Zveličar jc vstal!« Sonce je z neba svetlo posijalo, »Zveličar naš vstal je!« — tako je dejalo. Bučijo gozdovi, potoček šumi, drhti vsa narava: »Zveličar živi!« Majda P e t e r n e 1 ov a, št. Rupert. Potres pogoltnil jezero Nedavni potres v Peru je imel nenavadno posicdico. Preko noči je izginilo jezero' Se-nores, ki je ležalo v južnih Andah. Jezero je pokrivalo površino 80 štirjaških kilometrov, a jc v zadnjih letih nazadovalo. Sedaj jc ostalo za njim saino ogromno močvirno in blatno ozemlje. Stvar bo raziskula posebna znanstvena odprava. Stev. 85. »SLOVENEC , sobot«. t2. april« 1911. VI 8 £ice zemlje, morja in ljudi (med Trontjemom in Kirkenesom na severnem Norveškem) prsti. Zrnje namočiš in ga povaliaš po tej prsti, nato ga previdno da.jcš v zemljo, 3 do 5 cm globoko. I 'a 7.i na ptiče, da li ne pobero zrnja! Sredi maja presajaš sadike, ki morajo biti pa najmanj pol metra visoke, nalo jih malo podpreš — kot grah. Poskusi! Računi so mnogokrat zavisni od slučaja. Mojstrova žena je pisala račun. »To je?< je vprašal mojster. »!l dinarjev 75 par.«; »Prav. Ampak io je treba zaokrožiti; Napiši 10 dinarjev 25 par, lo jo videli bolj pešteno.« Severnonorveška pokrajina je zato tako čarob-aa, ker se venomer stikajo gorovja z vodami, in to je tislo, kar ti pogled priveze nase. Oko se kar ne more nagledati temnih senčnih vdorov fjordov, igračaslega valovanja morja ob bregovih, srebrnega migolanja hudournikovih slapov, mogočnega šumenja vode, valovitih padcev gorskih rek z njih brzicami in plahulanja pajčolanov leskelajooih se slapov. Le malokdaj je ta ali ona podoba norveške prirode ljubka, največkrat je stroga, naravuost junaštva polna. Tudi polnočno sonce nima nobenih milih, du-Sevnih, otožnih prizvokov, njegova svetloba je trpka in brez toplole. V tistih urah, ko bi morala bili noč, je sonce tik nad obzorjem in človeka opozarja z razsipnim p.lamtenjeni v juniju in juliju na to, da bo v polarni zimi nastopila prav tako dolgo trajajoča doba brez sleherne svetlohe. Na severnem Norveškem živiš povsem primerno naravi, ki te obdaja, in sicer v samih prečudnib nasprotjih. Pokrajina je stroga, a glasba, ki 'jo ljubi Norvežan, je nežna in lirična. Nobena radijska postaja nima tako nežnega znaka v odmorih kakor postaja v Oslu V dva in dvajset ur trajajočo polarno noč in dušečo temino severnoskandi-navske zime svetijo plapolajoči ognjeni zublji severnega sija in narejajo le za minute magično bledi somrak sredi več mesecev trajajoče temine. V utrudljivi borbi z življenjem, kjer si utirajo pot trdi možakarji, jih spremljajo nežne ženske, lične rasli, ki so polno otroške vedrosli in šegavega vedenja. Pa so še drugačna nasprotja: Vprav v tej deželi je jako izrazita miselnost o tem, kaj je tvoje in kaj moje. pa vendar ne zaklepajo hiš. Hišna vrata so tudi ponoči odprta in ključe od sob in omar hočejo v hotelih in gostiščih imeti le tujci. Ceste in cestni hodniki »o neznansko umazani, saj se niti ne izplača snažiti jih zaradi večno spreminjajočega se vremena, toda oh umazanih potih stojijo hiše, ki so vse iako snažne in udobne, pa čeprav še lako beraške. In prav taka nasprotja najdeš v norveški politiki. Morje donaša bogatije Norveška je izrazito pomorsko-trgovska država. V njeni skandinavski domovini živi skoraj tri milijone Norvežanov. Pred to vojno so imeli trgovsko brodovje s štirimi milijoni brutoregistrskimi tonami. S tem brodovjem niso le izvažali les. celulozo, papir, ribe in rude, marveč so z njim uvažali blago tudi od drugod in marsikakega norveškega brodnika po takih vožnjah po več let ni bilo domov. (V tujini, zlasti v Severni Ameriki, živi zdaj več ko milijon Norvežanov.) Norveška obala je dolga z vsemi zalivi in fjordi vred 22.000 km, a brez teh le 2500 km. S tisočernimi rokami posega Ocean v norveško zemljo in ji daje svojsko lice glede na pokrajine, na delo ljudi in na naselbine. Roji komarjev in volkovi v Kirkenesu Potniški parnik »Lyngen«, ki jc sicer poleti prevažal svelo^ne potnike od TromsBja do Špie-bergov, nas je nekega dne pripeljal v Kirkenes. Kirkenes je s svojimi 1700 prebivalci videti kot vsakdanje naselbine iskalcev zlata v Aljaski. 2e- stvo. Nikogar ni, da bi trgal jagode in lako se priroda sredi najbolj skopih življenjskih pogojev izkazuje kol največja zapravljivka. »Takk for sist!« V Tronljemu, Narviku, Tromsoju ali Kirkenesu, povsod se razlega krik ladijskih siren, udarjanje kladiv v ladjedelnicah, tuljenje premogovnih žerjavov in vpitje pristaniških delavcev, ko nalagajo lovore na ladje ali jih jemljejo z njih. Na tisoče ladij in ladjic prihaja in odhaja, vozeč tovore v deželo in iz dežele in pridelke kmetov iz fjordov v mesta. Vsa ta mesta so lesena, samo dobro urejene bolnišnice so kamnitne. Ker se vse gradi iz lesa, zato Norveška tudi nima zgodovinsko pomembnih stavb. Les ni trajen za stavbe, ki lahko ob vsaki priliki zgorijo, zalo nujajo ta mesta vtis nagle minljivosti, začasnosti. Norvežani se ne potrudijo, da bi pazili na pomen svojih pozdravov. Tako pozdravljajo i »Moril« (Morgen — dobro jutro), čeprav je že poldne ali večer. Zmeraj je: »Moral« A en norveški pozdrav je lepši kot so raši pozdravi, namreč: »Takk for sist!«, kar pomeni: »Hvala za zadnjici«, to se pravi, zahvaljen bodi, ker si bil zadnjič pri meni, ali si mi zadnjič kaj dal, ali sem te zadnjič le srečal Vljudnost Norvežanov je prav tako blagodejna kot njih stanovanjska kultura. Domačnost in udobnost Skoraj v slehernem norveškem stanovanju ti je udobno. Domače ti je povsod, bodi v stanovanju revnih ali pa bogatih ljudi. V neki prav siromašni leseni baraki nekega ribiča ob Severnem Ledenem morju sem v svoje veliko presenečenje zagledal prav take domače, mehko se pogrezajoče blazina-ste naslanjače, kot jih ima fjdkesinan (nekakšen ban) v Steinkjeru pri Trontjemu. Skoraj sleherno stanovanje vsebuje mimo dobre peči, ki se kuri s premogom (premog pride s Špicbergov), še odprt kamin, ki ga kurijo s prekrasnimi brezovimi poleni. Kože severnih medvedov, ki niso lu svoj čas stale vrč kot 750 din, nadomeščajo preproge. V stanovanjih je taka snaga, da pač ne more biti. večja. Pri kmetih ni tako imenovana »boljša soba« sauio zaradi lepšega, ampak tudi resnično živijo v njej. Take sobe so preprosto in jako okusno opremljene, v vsem je duša in duh domačnosti in prisrčnosti. — Norvežan pozna mnogo narodnih pesmi; nel.atere so podobne onim iz alpskih dežel, le da so bolj poskočne. Te vesele narodne pesmi pa spremljajo otožni zvoki godbe. Verske ločine, Judje, prostozidarji V ribiški naselbini in trgovskem selu Mosjde-nu je 1700 ljudi in devet verskih ločin. Skoraj vsaka od teh ima majhno molilnico. V Trontjemu in Tromsdju je prav takšno. V vseh teh krajih nastopa skoraj vsak dan skupina uniformiranih pevcev in kitaristov, to je reševalna armada, in če. čez dalj časa privabijo štiri do pet poslušalcev, začne že. pocestni pridigar pridigovati. Premožnejši Norvežani so bili pred to vojno skoraj vsi člani te. ali one prostozidargke lože in brez tega članstva ni mogel biti skoraj nihče družabno priznan. V neštetih verskih ločinah so skoraj same ženske. Jud-jP - ki jih pa v severni Norveški ni dosti — so konfekcijski trgovci in prekupčevalci. V taki trgo- Fjordska pokrajina pri Hainerfesiu na severnem Norveškem. s smetano, če je pa za večerjo, dobiš krožnik juhe, nato gorko mesno jed s prilogami in slednjič še kavo. Nato si prepuščen mrzlemu bifeju in si sani postrežeš. Koliko si smeš privoščili, je seveda hoja stvar. Slednjič plačaš 4 — 5 kron (to je v našem denarju krog 40 din). Toda čez nekaj dni se li taka hrana priskuti, ker je preveč enolična, dan na dan ista, pa si zaželiš kaj bolj tečnega in rastlinskega. Seveda je dandanes v norveških bifejih vse bolj preproslo, ludi vrčki za kavo so manjši; zakaj tudi na Norveškem so si morali preurediti prehrano. Toda ribe, prinešene naravnost iz morja, teknejo drugače kot po pošiljatvah od daleč in z ribami si ua norveških jedilnikih zamašijo vso Samo mirna duša je člobre t>olje kol je bilo pri zajtrku. S tem pa mali škodni svojim živcem in prav tako živcem otrok. Otroci so z mislimi še v šoli pri svoji razburjeni materi in prav nič lii čudno, če potem šepajo učni uspehi. Najhujši sovražnik miru je nered. Kjer je v družini nered, ondi je mir vsak hip skaljen. Zmeraj se to ali ono išče, zlasti še zjutraj, ko se vse lako mudi. Ta ne more nnjti čevljev, oni nima nogavic, Irelji no najde čepice, četrti 110 dobi nikjer ne knjige ne zvezka. Ženska in mati, ki je v duši v redu, je redna tudi po zunanje. Njen zgled pa vpliva na olroke. Zvečer jg, treba pripravili vse stvari, ki so zjutraj potrebne, da ne bo zjutraj nepotrebnega iskanja. Hudo je, co se zjutraj odpirajo omare in predali in se navzlic temu nič ne najde. S lom Se po nepotrebnem izčrpajo telesne moči, ki so za vsakdanje delo tako potrebno. Brez vsakršnega haska je, da se človek zaradi sleherne malenkosti vznemirja. Zmeraj moramo biti pripravljeni na to. da bomo knj zoprnega doživeli, vendar se večidel ne izplača, da hi bili zato razburjeni. Ob takih prilikah se znie-raj vprašajmo: »Kakšno se mi bo tole zdelo čez štirinajst dni?« Večinoma si bomo morali nalo priznati, da bo lista zoprnost čez štirinajst dni že zdavnaj pozabljena. Ce pa takrat ne bo vredna, da bi se razburjali, počemu naj bi bili pa zdajle slabe volje zaradi nje? vrzeli v prehrani. Tudi kitovo meso, ki ji' prav takšno po videzu in okusu kakor govedina, prihaja zdaj česlo na mizo. V maju in juniju pa vabi loso-. ki so ga ribiči lani prodajali po 1-1 dinarjev kilogram. Losos je na severnem Norveškem jako priljubljena vsakdanja poletna jed. Ui.sos je tudi dobra vabu za tujski promet. V oddaljenih fjordih na severu in na bregovih najbolj samotnih severnih rek dobiš skoraj razkošno opremljene »turist-stasjonenlurislovske postojanke, torej gostišča, v katerih jc bivalo prej na ducate bogatili Angležev in Američanov, ki so se bili pripeljali semkaj samo zaradi lova ua lososa — pač srečni časi! (E. Alker.) A. A A. A. a. A. A A A. A A. A. A. A. ^ m * "fc ^ * Ali je res potrebno, da je nemir v hiši, če se zjutraj raztrga Irak pri čevlju? Ali jo potrebno, da je zaradi razbitega krožnika pri kosilu potem vse popoldne jeza v hiši in se dan slabo konča? Res je, materi in gospodinji ni lahko, da bi bila spričo raznovrstnih nevšečnosti v gospodinjstvu in z otroki še dobre volje. Za to je treba mnogo sainopreniagovanja. A to samo-premagovanje je obilno poplačano in vsa družina in tudi sama gospodinja prejemajo darove po njej. Mir je vrednost duše. Zatorej proč z vsemi razburljivimi mislimi, ki niso za nič. drugega kot le za to, da povzročajo razburjenje! S svojimi mislimi si lahko nakopljenio slabo voljo prav tako, kakor postanemo z dobrohotnostjo ljubeznivi in 7,a odpuščanje pripravljeni, fe moremo obvladati svoje misli, premagamo sami sobe. Potem bomo kos tudi vsem nevšečnostim, ki nas bodo doletele čez dan. Mati in gospodinja mora že iz spalnice prinesti s seboj dobro voljo. Ljubezniv smehljaj, ki 7. njini že zgodaj zjutraj pozdravi olroke in moža, jih bo ves dan ožarjnl. Če jo pa mati že koj zjutraj sitna in razburljiva in ne more obvladali svoje slabe volje, pade. tu kaka zaušnica, tam se začuje psovka in lo škoduje materi in otrokom. Ona sama ne bo pomirjena, kcr se ne zna obvladati, in kasneje, ko so otroci že v šoli, ji Im hudo, da je bila taka z njim, ali pa bo zmeraj Ribiški čolni med fjordi na severnem Norveškem. leznorudnati rudnik nedaleč od Kirkenesa daje mestecu $ svojimi velikimi pripravami poseben videz. Luka je navzlic svoji severni legi pozimi brez ledu. Veliko pisarniško poslopje, nekaj trgovskih cest, ki vzbujajo videz postavljenih kulis, in skoraj razkošni holel in krog vsega nekaj slo lesenih hišic: to je Kirkenes. lina cesta vodi proti vzhodu na Finsko, druga pa na zahod. Ta cesta se vije med skalnatimi škrbinami in vodi 6kozi grozotno pusto barjansko pokrajino. Razen nekaterih oaz ob rekah ni tu nobenega drevesa več, marveč so sama grmovja. Breza, drevo Norveške, nastopa tu le še kot grmičje. Do finske meje lomaš tu po več ur dolgo po barju in močviiju in si prisiljen, da se vdajaš globoki otožnosti samotne pokrajine. Na obmejnem kamnu je z nerodnimi črkami vklesano na tej strani ime »Norge«. na drugi pa »Suotni«. Več ko 240 km daleč bi moral človek po stezah hoditi, da hi prišel do prvega človeškega bivališča na Finskem. Poleti ni tu nobenega obmejnega prometa. Le pozimi se tu izmenja nekaj čred severnih jelenov z laponskinii pastirji, ker se severni jeleni pozimi zlasti radi pasejo na norveškem barju, kjer je zanje mnogo lišajev. Nato iinajo volkovi svoj najlepši čas, medlem ko se morajo poleti zadovoljiti z nekaterimi ovcami, ki jih ugrabijo ribiškim kmetom na obali severnega Ledenega morja. Na severnem Norveškem, posebno v Fmn-marki, a tudi v severni Švedski in Finski, je poleti na milijone rojev komarjev, ki človeka in žival neskončno trpinčijo. Na barjih in po tundrah ob Ledenem morju je v avgustu in sepleinbru pravi pravcati jagodov paradiž. Tla so po ure daleč porasla z brusnicami, borovnicami in brinjem, vendar ie tu nremalo ljudi, da bi izkoristili lo boga- vini je menda vse po pariški modi in podobno ter judovski priimek je le z majhnimi črkami napisan na tabli. Norvežani Judov nimajo radi in so se jih zmeraj na moč branili. En kilogram lososa — 14 din Bodi v hotelu Royal v Narviku, čigar pol pročelja so odnesle granate, bodi v Grand hotelu v Tronisoju ali v hotelu v Kirkenesu, povsod so natakarice oblečene v tesne, črne taftaste obleke s poškrobljenimi zapestnicami in ovratnikom. Vse imajo frizure po načinu Grete Garbo in so prav tako okusne za pogled kot po več metrov dolgi bifeji, ki ti nujajo za zajtrk in za večerjo ista mrzla jedila, in sicer: razne pečenke, gnjat, jagnjetino, slanikove solate, rake, ribe in druge mešanice, dalje ovčji, kozji in kravji sir, kekse, mezge, in usedeš se za eno teb lepo pogrnjenih miz in čakaš postrežbe. Če je to zjutraj, dobiš velik vrček kave Vrt v aprilu Ljuba vrtnarica! Na vrtu hočemo letos, več ko v drugih letih, nasaditi, pa ne le sočivja in zelenjave, marveč tudi več sadja in začimbe. <"'e imaš še kak neobdelan količek, pa čeprav tik ograje in dasi je kamniten, pa posadi tjakaj vsaj zdravilna zelišča. Hotela boš tudi več ko doslej pridelati iz semen in rada bi imela tudi zgodnjo zelenjavo. Pomni, da lahko tudi brez gnoja in listja za več tednov prej pridelaš zelenjavo, če položiš na prelopateno, zrahljano in posejano gredico krog in krog navadne deske, nanje pa daš okna. Če nimaš oken. pa zadošča oljnat papir, ki ga ra/.pneš med okvirje. Ponoči pokriješ gredico s slamo ali pa z lepenko, ki je prepleskana z oljnato barvo. Pregrinjala iz slame ali ličja si lahko sama napraviš. Poglavitno je. da v mrzlih aprilskih nočeh ne pade slana na posevko. Brez dvoma si že večino del opravila v marcu. Ne pozahi posadili graha in ližola in poskusi — kar je drugod že povsod v navadi — » fižolom soja. Soja povsod uspeva, kjer uspeva grah, tudi na tisti zemlji, kjer je bil lani navaden fižol. Izberi »rumeno vrsto? soje, ki dozori v 110 dneh. Počemu nam bo fižol soja? Sojo utegnemo uporabljati povsod namesto jajce, ne pa namesto moke. zakaj sojeva moka je sicer jako redilna. zdrava in okusna, vendar se nič >ne vzdigne«, ne shaja. Ali veS, da se da sojevo zrnje, ko je še napol zrelo, skuhati kot grah in da lahko zrelo zrnje v mlinčku za kavo zmelješ za zdrob? Soja ima ckus kot kostanj »maroni«. Ce sojo slrešeš v vrelo vodo in skuhaš do mehkega in da se zgosti, debiš izvrstno jed, ki je mnogo boljša od polente: ješ jo z mlekom ali brez njega, s sladkorjem ali le osoljeno. Soja pa uspeva le, če jo eepinio. Zatorej dobiš pri sleherni pošiljalvi soje tudi malo cepilne Ob vstajenju Zvonovi praznično donijo. Narava se iz sanj prebuja. Hiti čez mesta in vasice skrivnostna pesem: Alelnja. Raz neba sonce žarke sipine. Proslavlja z nami dan vstajenja. In trnme ptičic po vrtovih sls.ilsc pesmice pričenja. Ze mimo naših hiš po poti procesija sc v slavju vijp. V molitvi zbranim raz obrazov veselje, tiha sreča sije. In množica vsa Zmagovalca z navdušpnjeni povsod proslavlja. Zvelifar ljudstvo, sela, mesta v ljubezni svnii hlaffnslavlia. " " (Jože R.) Praznik vstajenja ob vzhodnem Jadranu Veliki noč, parznik vstajenja, praznik prebujajoče se narave. Odeta v sočno zelenje in živo-barvno cvctje, poljubljana od zlatih sončnih žarkov, ki so vse drugačni kot o božiču, božana od lahnih pomladnih sap;c, dviga prerojena narava tudi človešku srca k večni Lepoti, daje njihovim dušam nov polet. Ob obalah, ki jih poljubljajo srebrni valovi sinjega morja, je to prerajanje narave in človeka še vse občutnejše kot pri nas tu zadaj, ki smo daleč od onih bregov in ki samo sanjamo o njih in hrepnimo po južnem soncu, blagodati njegovih veličastnih voda in razkošju njihove prirode. Po vseh domovih se vrše priprave za dostojno proslavo velikega praznika, ki je svčt tudi našim brežanom in otočanom gori od Soče doli do Bojane. S postom se pripravljajo na svečane dni. Tiho in mirno je tedaj posebno po naših otokih. N;t; itožna popevka sc ne oglasi. Nad vse strogo se ui.e posta zadnje dni velikega tedna. Mnogi ne uživajo tedaj drugega kot kruh in vodo. V Boki Kotorski traja velikonočni post pravoslavnih bratov polnih petdeset dni. Uživati smejo lc na olju pripravljene jedi, in celo ribe so jim v onem času dovoljene le dvakrat: na Marijino Oznanjenje in na cvetno nedeljo. Zato pa si pre prost Bokelj privošči pečenko za veliko noč, saj ga ta redkost doleti navadno le še o božiču in ob praznovanju krstne slave. Tudi drugod vzdolž vzhodne jadranske obale je podobno. V Istri ne smejo na velikonočni mizi manjkati redkvice in ne »pince«, velikonočni kruh, in ne »presnice«, velikonočna pogača. Ob slovenski morski obali, kjer skozi vse leto natepljejo fižolovo juho, ribe, polento in kislo zelje, se gospodinje za praznike od-režejo s posebno bogato kuhinjo. Dih velikonočnega čara se čuti že na cvctno nedeljo. Blagoslovljene oljke ponaša ljudstvo na svoje zakonske postelje. Drugod jih shranijo v družinski sobi za velikim zrcalom ali sveto podobo. Žažigajo jih ob hudi uri. Vse zlo na vrtu. na polju in na morju odvrača od človeka in živali vosek blagoslovljene velikonočne sveče. Povsod ga imajo. Tudi na veliko soboto blagoslovljena voda nc sme manjkati v nobeni hiši, Naš Primorec verno opravi velikonončno spoved ,in ko prinese duhovniku spovedni listek, mu z njim vred izroči še primerno velikonočno darilo. ' s Prirodna krasota s Hvara. Na veliki četrtek utihnejo zvonovi. »Gredo v Rim«, pravi ljudstvo. Tužno se oglaša s cerkvenih lin drdrajoča raglja. Okoli okrašenega božjega groba sc zgrinja ljudstvo. V Trstu in ostalih večjih istrskih obalnih mestih, kjer je kot po vseh znatnih pristaniških krajih razlika med blagostanjem in revščino posebno občutna, si ubog dečko »mulo« mu pravijo, postavi v majhen zaboj »božji grob«, ki ga razkazuje ob cestnem oglu, proseč z njim milodarov. Čc se ga nihče ne usmili, ga gotovo obdari brhka Šavrin-ka, Slovenka iz okolice Kopra ali Pirana, ali pa njena slovenska prijateljica iz tržaške okolice, ki vsak dan prinašata v obrežna mesta na trg mleko, kruh, sadje in drva. Kot ponekod pri nas v zaledju, so se tudi doli ob našem Jadranu v nekaterih krajih še iz davnih dni obdržale svojevrstne velikonočne igre. Pasi-jonske igre v bolj skromnem obsegu. Predvsem v pisanih Kaštelih severozahodno od Splita, v sedmih starodavnih obmorskih naseljih Kaštelanskega zaliva med Trogirom in Splitom. Trinajst gra-dičkov, kaštelov, so kot obrambo proti turškim napadom nekdaj zgradile bogate splitske in tro-girske rodbine. Okoli njih so nastala naselja, in do danes se jih je obdržalo sedem, ki so lična obmorska letovišča. Z vinogradi in južnim sadjem nasičena krasna pokrajina se je prej imenovala »Podmorje«. Na veliki četrtek popoldne se vrši v cerkvi »Angelska predstava«. Prvi nastopi cerkveni pevec. Na prav svojevrstni način prepevaje opisuje Kristusovo težko pot po zadnji večerji na Oljsko goro, kako je tam molil in krvavi pot potil. Potem se pojavi angel. Drugo za drugim kaže orodje, s kakršnim je bil mučen Zveličar. Pri vsakem orodjir se razgovarja s pevcem o bolečinah, ki jih je povzročalo Jezusu ter zaključi prizor s pozivom navzočim, naj ne pozabijo teh žrtev. Na veliki petek popoldne odpojo na koru »Žalovanji; Matere božje«. Tedaj nastopi več oseb, niča in priprošnjica bednih in žalostnih. Krajevna jiost.Mii jo jiočasti takole: »Oj Ti, Gospe, šlo si na vrh sela, jirevedi me zdrava i vesela!« Iz župne cerkve se ob petih popoldne razvije prva velikonočna procesija, da počasti Mater Njega, ki je premagal smrt. križem in ferali se zvrste verniki in v dolgem sprevodu se po ozkih mestnih ulicah in po belem stopnišču med ci|>re-sami in rožiči, med smokvami in borovci počasi pomikajo k starinskemu Marijinemu svetišču, kjer farjan pri Splitu. ki jih predstavljajo bolj odrasli otroci. Po vrstnem redu prepevajo Marija, Jezus, Janez, Peter, Juda, Pilat ild. Vsi li spevi kot tudi oni »Angelske predstave so sestavljeni v trohejskein osmercu. Podobne dvogovore in speve prednašajo v mnogih primorskih cerkvah tudi oh raznih drugih svečanih prilikah, kol o božiču, na sv. Treh kraljev dan ler ob domačih cerkvenih slavnostih. Na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima. Komaj se oglasijo bronasti zvonovi, že pojiusti vsakdo svoje delo in vse drvi k najbližji vodi, da se v njej umije. »Sonce nas oblije in grehe z nas izniije,« poje njihova narodna pesem, in njihova vera je tako trdna kot je trdno skalovje, ki je tako bogato posejano ob naših obalah. Blagoslavlja se velikonočni ogenj. Nad njim se kuha velikonočna gnjat in jagnječina, kar skupno s jiečeno perutnino, kruhom, jajci, hrenom, česnom in poljskimi prvenci jioueso k cerkvenemu blagoslovu, lil ko je bilo zadoščeno dušnim potrebam, sede vsa družina k svečanemu obedu -blagoslova... Pobožni ribič ali kmet v slovenskem Primorju se še na veliko noč uc dotakne nobene jedi, dokler je ni duhovnik blagoslovil. Kar je od teh jedil oslalo, sežgo ali vržejo v vodo, da jo očisti, ali pa na polje, da bi bolje rodilo. Vstajenje se praznuje na veliko soboto popol-dne ali na veliko nedeljo zgodaj zjutraj s svečano procesijo. Prvič v novem letu je tedaj prilika, da se javno jiokaže vsa pestrost in lepota naše narodne noše, najsi bo to tam okoli Trsta ali za Pu-ljem, jiod LJ č ko goro ail pod Velebilom, v senči Mosorja ali Biokova, v objemu Lovčena ali v okrilju otokov. Pesem zvonov in človeških grl polni ozračje v slavospevu večni Naravi. V Istri je posebnost, da obhajajo Vstajenje ponekod že na velik petek popoldne z veliko procesijo. Pester je pogled nanjo. Ljudstvo v svečanih oblekah s cvetjem na prsih, za klobukom ali v roki, ki žc med robcem stiska k sebi stari molitvenik »Otče, budi volja Tvoja!-. Iz rodu v rod gre ljuba molitvena knjižica narodnega škofa Jurija Dobrile, v nobeni hiši niso brez nje. Možalo stopajo za mogočnimi sobami, obdanimi od plapolajoči!] bakel, cerkvene bratovščine v čudnih dolgih haljah črne, bele, rdeče, rumene, vijolične ali pepelnate barve'. Redko bandero in stara domača noša oživljala dolgi sprevod, ki se vije med hišami in t rt jem in skozi oljčne gaje, proseč božjega blagoslova. Prijatelji in sorodniki se o praznikih obiskujejo in obdarjajo se medsebojno s jiirlii in >teha-ricami . To so hlebčki, ki je v njih skrito jajce. Pozdravljajo se pri tem s prisrčnimi vo.VCili: »Srečo vam prinašamo s pirhi in zelmi, zdravi jih uživajte v veselju mnogo dni!« Tako jc posebno v Dalmaciji. Tudi v slovenskem Primorju in v Istri poklanjajo fantje dekletom svojevrstno oblikovane velikonočne kruhke, v katerih sta dva pirlia. Pravijo jim litolat. Najbolj svečano in najdalj menda proslavljajo veliko noč v ribiškem mestecu Jelši na severni obali otoka llvara. Že na veliki četrlek popoldne hiti pobožna pesem skupno z vročimi molitvami k beli, v zelenje odeli cerkvici na gričku vzhodno od mesta. Tam slolujc Gosjia od Zdravlja, zaščit- jih sveta Bogorodica pričaka v črnem oblačilu. Tudi verniki so oblečeni temno. Enako so na veliki četrtek in veliki petek vse cerkve blizu in daleč tam naokoli odete v črno. Svečan mir zajame kopno in morje, le v mestu je praznično in živo. Z griča se procesija kmalu vrne in ljudstvo se razide k večerji in počitku, saj ga čaka to noč še ena procesija, edinstvena posebnost teh krajev, zato vredna spomina. Je to znameniti jelšanski Križev polt. šestih krajih, da istočasno in po isti poti vsaka iz svojega izhodišča krenejo na dolgo in težavno nočno romanje k ostalim petim cerkvam ter se jio devet ur trajajoči nočni poti kasno zjutraj v prostrano »risanem krogu vrnejo spet v domači božji hram. Spredaj v črno ovit križ, za njim črno oblečeni verniki z gorečimi svečami v rokah. Kot slra-liovi se pomikajo sredi zvezdnate noči temne sence, ki okoli njih švigajo ognjeni zublji, čez hrib in dol, čez drn in strn. Tod sili ognjena kača v breg. drugod hiti k obali, tam se nateže po ravnem, na drugi strani izginja v gozdu, pela se rine skozi vinograde, šeste trenutno ni videti; morda je v cerkvi, morda med vaškimi hišami. Kdor ni šel s procesijo,, jo počaka, da pričaka križ . Celo dojenčki na materinih prsih morajo bili deležni njegovega blagoslova. V vsaki cerkvi zapojo nekaj velikonočnih pesmi ali odigrajo krajše starinske prizore iz pasijona. Najlepše je |>ač, kadar dvo-glasno zapojo znameniti koral ^Muke Krislove«. Potem pa spet dalje do nove postaje, do naslednje cerkve. Šest procesij se tako vrsti druga za drugo. Že nad štiri slo let obnavljajo na ta način Jelšani pobožno z okoličani navado svojih pradedov v noči Nedeljski listi Kaj bi povedali za velikonočni praznik? Zopet Pavlovo močno besedo. »Zatorej obhajamo praznik ne s starim kvasom...« Torej z novim kvasom. To je čista in resnična ljubezen. Ljubezen, ki si želi le sladkih reči; ljubezen, ki se boji žrtev, je podobna staremu kvasu. Ob starem, skvarjenem kvasil kruh ne vzhaja. Ob sebični in hinavski ljubezni duhovno življenje ne raste. Obhajajmo praznik /. opresniki čistosti in resnice. Ljubezen in sladki občutki, to sta dve reči. Ne pa tako ljubezen in žrtev. Poglejmo v poni lad no naravo! Kakšna postava je zapisana tam? Ena stvar mora služiti drugi; služiti naposled s tem, da umre zaradi nje. Postava žrtvovanja in žrtve gre .skozi vse stvarstvo. Kar izpolnjujejo nerazumna bitja, gnana po svojem nagonu, to moramo storiti mi prostovoljno, iz ljubezni za druge. Ljubezen je močnejša kot smrt. Nespameten človek, ki veruje v ljubezen, sicer polno sladkih obljub, toda ne pripravljeno za žrtev. Človeku, ki ni šc nič trpel, ali ki ne bi hotel kar nič trpeti, ne moreš in ne smeš zaupati. Požrtvovalno ljubezen pa si mora vsak sam šele vzgojiti. Pn kako? Voditelji in vzgojitelji, starši in učitelji morajo biti predvsem polni požrtvovalnega duha. Polni požrtvovalnega duha posebno danes. Na njih morajo videti vsi podrejeni, kaj jc požrtvovalnost. Požrtvovalni duh se ne more pridobiti zgolj z besedami, z ukazi, s postavami. Požrtvovalnega duha se mora človek navzeti ob zgledu drugih požrtvovalnih ljudi. Zlasti teh, ki so mu najbližji in najdražji. Pred nami gre iz groba vstali Zveličar. »Ne bojte se! Jaz sem svet premagal.« V sebi in svojih zvestih. »Ne bi bil pa Kristus sveta zares premagal, če ga ne hi nadaljevaje premagal tudi v nas.« (Sv. Avguštin.) Kristus je temelj naše moči in naše zmage. Pa tudi vzor požrtvovalne ljubezni. Na njegovi zastavi je zapisnno: Žrtev in mučeništvo nikakor ni poraz in izguba, temveč dobiček in zmaga. Zaupamo v požrtvovalno ljubezen naših mož in naših fantov. Zaupamo j>a tudi v požrtvovalno ljubezen naših mater in deklet, da bodo bolj ko s solzami izprosile z molitvami, da bi naše žrtve ne bile zastonj. Vsi pa zaupamo v Boga, ki pomaga njim, ki zaupajo vanj. Naš velikonočni pozdrav: Mir vam bodi. Božje oko gleda na nas. lestom drevja v večno hvalnico Stvarstvu. To so za livarske otočane veliki prazniki iu vsakdo se drži tiste dni doma. Velikonočni običaji v Boki Kotorski se od ostalih v bistvu ne razlikujejo. Doli se praznuje pač ves dvojno: danes rimokatoliki, jutri pravoslavni, vse pa v bratskem razumevanju in idealni slogi. Vsaka vasica ima tam cerkev, ima tudi dve, tri, na vsakem gričku je božji hramček, v vsakem zalivčku kapelica. In pobožno ljudstvo oskrbuje vse in posebno o praznikih povsod slavi Boga. O veliki noči je v Boki zelo priljubljeno sekanje pirhov. Včasih so imeli navado, da so ob pražnjih dneh privezali na desko petelina in ga spustili po morju, nato pa j'e mladina kazala na njem svojo strelsko spertnost. Kdor ga je jiogodil, ga je lahko odnesel v domačo ponev. Prav je, da je sedanja mladina opustita ta čudni običaj. Okoli velikonočnih praznikov se kaj rad suče in k njim tudi nekako spada pomladanski zavetnik sv. Jurij, ki je v časteh tudi med našimi pomorci. Posebno svečano slave njegov god v Poljici pri Splitu. Poljica je bila dolga stoletja I ja doiga stoletja tja do Napoleona leta 1807. prostrana ple- Kopališče Malinska. Pogled na Dubrotuik, od velikega četrtka na veliki potek. Sledimo Jel-šanoml Ob enajstih ponoči se pomakne procesija iz njihove župne cerkve sv. Fabijana in Sebastijana !>o lepi široki cesli k sv. Jakobu v podgorskih Pitvali. Jelša je bila nekdaj pristava tamošnjih ribičev. Visoko nad vasjo doiuuje njihov zavetnik, 165 metrov više kot jelšanska patrona. Sijajen razgled ima po morju od Podgore pri Mikarski do Splitskih vrat. Pa gre pot polagoma navkreber med sočnimi nasadi še 17 metrov više v planinsko vas Vrisnik pod razorano Škrbino, ki se 548 metrov visoka s hrbtom naslanja na še višji Vrli. čudovit je podnevi razgled izpred širnega cerkvenega dvorišča, do koder vodi iz vasi vzorno tlakovana pol, ki jo na obeh straneh spremljajo vitke ciprese in košati bori. Sveti puščavnik Anton ima tam svoj dom. Od tod se spotikajo ponočkarji po no ravno najboljši poti med vinogradi skoraj slo metrov navzdol na Maslinovško ravnico k sveti spokornici Magdaleni v Svirčah. V sončnem svetu opaziš med zelenjem lc njeno vilko kupolo, ln še se pobož-njaki oddaljujejo od doma. Njihova pot jia gre sedaj vsa po ravnem do Vrbanja, kjer se prijio-roče sv. Duhu, poleni pa zavijejo desno navzdol v Vrbosko konec globokega zaliva. Spet 80 metrov višinske razlike! Sveti I.ovre jih v svojem svojevrstnem hramu Gostoljubno sprejme in jim vlije novih sil, da zarlnfe tri kilometre vijugaste poti po gozdu, med vinogradi in čez nasade upehani pridrsaio na veliki petek okoli osmih zjutraj nazaj v Jelšo, kjer se z blagoslovom zaključi njihovo naporno nočno romanje. Tudi oslalih pel procesij se ob nekako istem času vrne v svoja izhodišča. Na veliki jietek zvečer je v Jelši razsvetljena vsa obala. Svečano okrasje luči si nadenejo tudi vse ladje in ladjice in ribiški čolni v pristanišču, da ima velikonočna procesija, ki se z Najsvetejšim pod črnim baldahinoni okoli devetih zvečer pri vi je iz župne cerkve, dostojno pot. Vsa Jelša je ua nogah, pol okolice je zbrane. Vstajenje praznujejo Jelšani na Veliko nedeljo zjutraj spet s procesijo in svečano službo božjo. Pesmi zvouov iu razgibanih tnuožic sri družijo s se- menska župa severovzhodno od ,Splita. Uživala je velike svoboščine in predpravice. Imela je lastno samoupravo po znamenitem »poljičkein statutu«. Obsega 250 km-' površine, njenih 12.000 prebivalcev je raztresenih po 22 vaseh. Sveti Jurij je bil patron poljiške kneževine, kot so ji dejali. Na njegov praznik se iz dvanajstih največjih vasi zbero najuglednejše osebe v Gradacu, kjer je od pamli-veka cerkvica viteškega zaščitnika. Prostrana ravnica tam naokoli je posejana z naravnimi sedeži; na njih so Poljičani nekdaj tudi zborovali. 353 m nad morjem nudi kraj izreden in obširen razgled. Tain^ gori je poleni veliko narodno slavje. Z narodnim slavjem ga počasle tudi v Boki. Pol vasi se pred jutranjo zoro dvigne z godbo in pesmijo do primernega travnika v bližini. Streljajo in se vrte v kolu. eno uro po sončnem vzhodu se prepevaje spet vrnejo v domače selo. Naslednje jutro pa se že vrste vzdolž vse obale, po kopnem in po otokih. Markove prošnje procesije za dobro lelo v hiši, na polju in na morju. Viktor Pirnat. Tone je malo preveč v kozarec r>ogledal. Precej je meril cesto, ko ie šel proti domu. Nenadoma obstane pri okroglem stebru za lepake. Dolgo sloji pri njem in tulita. Nato iztegne roke. otipava steber in začne hoditi krog in krog njega... enkrat... dvakrat... sedemkrat. Osmič pa mu Izstopijo oči iz jamic, z rokami si pokrije obraz in zaječi: 0 Bog. o Bog! Živega so mo zazidali!« »Atlantski ocean mi je vzel mojo neveslolr Za božjo voljo! Ali se je ladja potopila ali pa ti je nevesta padla v morje?« »Ne, ne! Kapitan je bil kriv!« » »Jaz bi pa vendarle rad videl, kako boste vi ribo ujeli,« ie rekel počitniški gost nekemu sa-motiiemu ribiču. »Koliko pa imate še dopusta?< je miruo odvrnil ribič. fVaunf Mf»«// Skrajšani rok drugega sina. & F. — lz Vaših podatkov tklopamo, da Val drugi sin, ki služi popoln vojaški rok, nima pravice do skrajšanega roka. Pač pa bo tretji sin služil skrajšani rok, ker jc tudi prvi sin odslužil popoln rok Odpoved stanovanja. O. J. — Odpoved stanovanja ni dopustna zato, da *e stanovanje odda drugemu najemniku, če «te v redu plačevali najemnino ali če niste stanovanja kvarili ali nemoralno živeli ali najemodajalca ali njegove rodbine tako žalili, da ste bili s sodno obsodbo obsojeni. Čin podčastniške tole. P. P. — Podčastniške šole ustrezajo izobrazbi dveh razredov srednje šole in dajo šolsko kvalifikacijo za rvaničniško državno službo. — Glede tečaja, ki ga omenjate v pismu, zaprosite prosvetno ministrstvo za pojasnilo, ie in kakšni šolski izobrazbi ustreza. Uredba o činu strokovnih Sol je bila objavljena v 51. številki »Službenega lista« kr. banske uprave dravske' banovine z dne 24. junija 1933, Odločbe o činu raznih šol in tečajev pa najdete v št. 51 z dne 28. junija 1939, v št. 16. 39 in 55 »Službenega lista« ie leta 1940 in še v drugih številkah. Izročitev zemljišča sina K. F. Z. — Če boste zemljišče darovali, je potrebno, da napravite da-rilao pogodbo v obliki notarskega akta. Notar bo že v edel, kako se to napravi in bi bilo nepotrebno o tem obširneje pisati. Zaradi odmere taks bo treba zemljišče oceniti. Spor z obrtnikom. Š. L. — Dolžni ste plačati, kar je med vami in mojstrskim kandidatom dogovorjeno. Če glede dogovora zastopata vsak svoje mnenje in se nikakor ne moreta sporazumeti, bo v primeru tožbe odločilo sodišče. Mojstrsko izpričevalo. P. Z. — Veljavnost mojstrskega spričevala ni časovno omejena. Gozdar V. A. — Če niste v državni službi, pač ne morete opravljati strokovnih izoitov, ki so predpisani po uradniškem zakonu V po! _________ _ __________________________poštev bi morda prišla"^ služba gozdnega ali lovskega čuvaja Za gozdnega čuvaja se zahteva, da je dotični dovršil logarsko šolo ali opravil izpit za čuvajsko službo, da je dovršil 21. leto, odslužil svoj rok pri vojski in da ie povsem zdrav ter za gozdarsko službo sposoben in neoporečen. Pravilnik o opravljanju izpita za gozdarsko čuvajsko službo najdete » 35. številki »Službenega lista« iz leta 1930. Za lfcvskega čuvaja se pa sme postaviti oseba, ki ji je občeupravno oblastvo priznalo sposobnost za ta poklic. Tudi kandidat za lovskega čuvaja mora opraviti pri okrajnem načelstvu izpit za lovskega čuvaja. Pravilnik o tem izpitu najdete v »Službenem listu« z dne 15. julija 1936. Sosedova greznica. K. E. — Niste dolžni trpeti, da se voda iz sosedove greznice odteka na vaš vrt. Tak spor ie zasebnopravnega značaja in občina na vašo prošnjo lahko samo posreduje, ne more ga pa rešiti, če se stranke ne poravnajo. Za spore zasebnopravnega značaja je pristojno sodišče. Tajnik. T. M. — Zaradi neke vloge Vašega društva na nadrejeno oblast kliče ta oblast tajnika društva, ki je vlogo podpisal, na zaslišanje. Vprašate, ali je oblast upravičena zasliševati tajnika, ki je pri dotični oblasti nameščen, zaradi vloge društva — Očividno gre za državno oblaet in državnega uslužbenca. V tem oziru veljajo predpisi uradniškega zakona.. Opozarjamo Vas na 8 72. cit. zakona, po katerem mora uslužbenec v službi in zunaj nji čuvati svoj ugled svojih starešin. Zato je Vaš tajnik, ki je očividno državni uslužbenec, disciplinsko odgovoren, če ie podpisal kakšno vlogo, s katero bi se moglo škodovati ugledu njegovih nadrejenih starešin Razume se, da je nadrejeno oblastvo upravičeno svojega uslužbenca poklicati na odgovor. Kakor je posneti iz vprašanja, se v dopisu oblastvu očita protizakonitost. Če je ta očitek neresničen, je žaljiv in tudi po kazenskem zakonu kazniv. Izguba letnega spričevala. J. S. Obrnile se na ravnateljstvo šole, ki vam je Izstavilo izgubljeno spričevalo in prosite za duplikat. Prevzem mlekarne. Š. Z. lz vašega pisma ne moremo sklepati, da bi šlo za kakšno prevaro. Če vam je prejšnja imetnica mlekarne zamolčala, da ji je lokal odpovedan, bi vam morda odgovarjala za škodo, ki jo imate zaradi tega, ker ne boste mogli dalje časa poslovati v lokalu. Sicer pa ste sami neprevidno postopali, ker se niste obrnili na lastnika lokala. Zato dvomimo, da bi s kakšno odškodninsko tožbo uspeli — Če se poročite z drž. upokojencem, bi po sedanjem uradniškem zakonu prejemali rodbinsko pokojnino, ako bi mož pred vami umrl. Leta, odnosno razlika let med zakoncema, pri odmeri rodbinske pokojnine ne igrajo nohene vloge — Tretje vprašanje pa pošljite »Slovenčevi« zdravniški posvetovalnici. Spor zaradi porabe vode v strugi J. B. Zakaj vam okrajno načelstvo na vaši vlogi ni odgovorilo, ne moremo vedeti. Najbrž v vlogi niste napisali nobenega predloga ali zahtevka, ki na) bi ga navedeno oblastvo rešilo. Oglasite se sami pri okrajnem načelstvu in prosite za pojasnilo glede vaših vlog. . Žena zapravljivca. J. V. B. Kar je mati da jala svojemu možu, to je vašemu očimu, tega ne more od njega zahtevati nazaj. Kajti posestvo je bilo materino in če je očim na tem posestvu gospodaril, je denar itak uporabil za posestvo. Kar ga pa je zase porabil in zapravil, je bila mati pač nespametna, da mu je dajala denar, ki ga je medtem podedovala. Med zakoni velja dano posojilo le. če je posojilna pogodba napravljena pred notarjem. Brez take pogodbe možu izročen denar žena ne more od moža zahtevati nazaj. Odnos pastorke do mačehe. Z. Z. Z. — Pastorka do svoje mačehe nima nobenih dednih pravic in zato pastorka napram mačehi nima dolžnosti, da bi xa njo skrbela, čeprav bi bila ta v potrebi. Če tedaj pastorka, ki ima lastno družino, ne more mačehe podpirati, se bo morala mačeha pač na svojo občino obrniti za podporo. . ..... /-.j Na dražbi kupljen gozd. M. A. J. — Gozd, ki je bil sodnijsko cenjen in nato na dražbi prodan in vam kot najboljšemu ponudniku rlo-maknjen. je vaš in ostane vaš Dotični, ki sedaj pravi, da je bil kos tega gozda njegov, ker ga je že preko 30 let užival, ne bo mogel proti vam uveljaviti svojo morebitno priposestvova-no lastninsko pravico. Zamnden dolžnik. B. P. — Na povračilo dolga 'mete terjati le tisto osebo, kateri ste denar pred leti posodili. Če je ta oseba sedaj ...................................mm >DREZIT1' .......................................... ^IMTUHBV MlMTiMfl*' i odgovarja samo na vprašanja, ka- | | ferim ie priložen tale odrezek | | Slovenec, 13. aprila 1941 | iiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiNiiiiiiiiHiiiiiiimiiiimi.................................... vojak, morete le njega tožiti in šele potem, ko imate pravomočno sodbo, boste lahko predlagali izvršbo na podjetje, ki ga dolžnik ima. Ne morete pa terjati plačilo dol^a od podjetja, ker podjetju vi niste nič posodili. Plačilo viničarja. J. M. O. — Med gospodarjem in viničarjem je moralo biti dogovorjeno. kakšna dela da bo opravljal viničar in kakšno plačilo mu bo zato gospodar dajal. Če glede krmljenja živine ni bilo izrecno dogovorjeno, da bo to opravljal viničar brezplačno,, odnosno, da spada to opravilo obenem k drugem, že upoštevanem in plačanem delu, je dolžan gospodar tudi to delo primerno z drugim delom poplačati. — Viničar sme gospodarja opomniti k plačilu bodisi sam. ali pa tudi po pooblaščenem — advokatu. Star dolg. Hribski 9. — Šele po preteku 30 let zastara dolg na danem posojilu. Upnica vas lahko še vedno terja za plačilo dolga, če->rav vas je 13 let pustila popolnoma v miru. ime tudi zahtevati zakonite 5% obresti od dneva opomnia dalje, največ pa za 3 leta, kajti ostale obresti so že zastarane. Zamrznjena vloga. I. I. C. — Zaščitena hranilnica vam je dolžna izplačevati vlogo le po izplačilnem načrtu. Če imate dejansko potrebo za večje izplačilo, obrnite se s prošnjo na načelstvo; prošnji smejo ugoditi, če imajo sredstva, prisiliti jih pa s tožbo k temu ne morete. Skrb za bodočnost ločenke. S. M. N. — Ločili ste se sodnijsko na zahtevo moža, ki ga je osvojila druga, s katero se je poročil in vprašate, če vas bo dolžan ločeni mož preživljati, ki sama ne boste več mogla sebe preživljati. — Če je bil zakon ločen po krivdi moža, potem je mož dolžan, da vam že sedaj plačujo svojim dohodkom primerno preživnino in sicer, do vaše smrti. Če pa je bil vajin zakon ločen iz obojestranske krivde, potem sme sodišče naložiti ločenem možu, da nudi svoji ločeni ženi nujno vzdrževanje, če je sama nesposobna preživljati se in če njena krivda na ločitvi ni večja od moževe. Tako preživnino si lahko priborite le s tožbo, če so dani predpogoji. Dokler pa sami služite svoj kruh, še ne morete v drugem primeru zahtevati preživnine od moža. Stroški izbrisa vknjižnega dolga. K. O. Š. — Če ni bilo posebnega dogovora, mora pač sestra, ki se je za varnost svoje terjatve vknji-žila na bratovem posestvu, plačati stroške pobotnice o plačani terjatvi. Stroške za izbris vknjiženega dolga pa mora trpeti zemlje-knjižni lastnik, to je brat. sam. Služkinja pri učiteljici. S. T. S. — Služkinjo, ki vam bo v pomoč pri kuhi in pri delih na vrtu, morate prijaviti r zavarovanje pri OU7.D in boste mesečno plačevali 48 din prispevkov. Srednja tehnična šola. S. M. G. Za vstop v srednjo tehnično šolo je potrebno, da dovršit« štiri razrede srednje šole z malo maturo. Z dvema razredoma srednje šole bi v državni službi mogli po stati zvaničnik. Graditev hiše. B. D. Preden pričnete z gradbo, si morate pri občini izposlovati gradbeno dovoljenje. Pri krajevnem ogledu, ki ga bo odredila občina na kraju, kjer nameravate zidati, se vam bodo določile tudi razdalje med banovinsko cesto in bodočo zgradbo, kakor tudi med sosedovo mejo in nameravano zgradbo. Po občnem cestnem redu se. brez dovoljenja banske uprave ne smejo postavit nobene zgradbe bliže nego štiri metre od zunanje meje cestnega zemljišča. Kar se tiče raz- dalje zgradbe od sosedove meje, boste morali gradit pač v taki razdalji, da ne boste soaeda motili v njegovih pravicah. Razdaljo od vaškega pota do zgradbe, vam bo določila občina. Tudi za zgraditev mizarske delavnice je potrebno gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje za grailbe za obrtne namene se pa sme izdati šele, ko izda pristojno oblastvo odobritev, da se postavi omenjena zgradba. Neprijetni najemniki. O. K. L. Uredba, s katero se omejujejo pravice odpovedati stanovanje, vendar dovoljuje odpoved stanovanja, če je življenje najemnika ali njegovih sostanovalcev, ali podnajemnika v stanovanju nemoralno ali poliujš-Ijivo ali če dopuščajo, da drugi tako živijo, ali če s vojim vedenjem v stanovanju ali na dvorišču najemodajalcu ali drugim najemnikom v znatni meri otežujejo stanovanje v istem poslopju. Če je vse to res, kar ste napisali o vašem najemniku, bo sodišče gotovo ugodilo vaši odpovedi. Tudi izvensodna odpoved more biti veljavna, če odgovarja zakonitim predpisom. Smreka v meji sadovnjaka. P. J. Nikjer ni predpisano, kakšna sme ali mora biti meja okrog sadovnjaka. Zato je vaše mnenje, da v meji ob sadovnjaku ne smejo rasti smreke, popolnoma ne-osnovano. Če smreka, ki ste jo posekali, ni bila vaša, ste dolžni lastniku povrniti vso škodo. Odložitev plačevanja najemnine oseb v vojaški službi. B. Z. Zaradi vpoklica moža v vojaško službo sicer ni predpisano kakšno znižanje najemnine, ki jo plačuje za stanovanje, pač pa odložilev plačanja. Po uredbi o odložitvi plačanja najemnin se od oseb, ki so poklicane v vojaško službo, ne more zahtevati plačilo dolžnih najemnin za stanovanje, dokler so v tej službi in še tri mesece po odpustitvi iz te službe. Ko mine ta čas, sme zahtevati najemodajalec od najemnika plače\anje redne najemnine in poleg tega še po 50% kot odplačilo dolžne najemnine za vsak mesec, dokler ni dolžna najemnina popolnoma plačana. Prodaja hiše. J. P. V začetku leta 1940. ste prodali hišo z gospodarskim poslopjem. Prodano posestvo pa še ni prepisano na kupca, ker še ni prišla odobritev iz Belgrada. Tudi ste hišo prepo-ceni prodali. Vprašate, ali bi lahko razdrli kupčijo, kako bi to napravili in kakšni bi bili stroški. — Predvsem točno preberite kupno pogodbo in poglejte, ali se niste odpovedali pravici, da pogodbo izpodbijate zaradi eventuclne prikratbe nad polo vico. Če je taka klavzula v pogodbi, je ne boste mogli uspešno izpodbijati, čeprav ste morda pose stvo prodali pod polovično vrednostjo. Če se pa tej pravici niste odpovedali, bi mogli zahtevati raz-veljavljenje pogodbe, ako niste prejeli niti polovice tega, kar je bilo posestvo vredno ob času sklepa kupčije. V tem primeru bi morali vložiti tožbo na razveljavljenje pogodbe, ako bi kupec mirnim potom ne pristal, da se pogodba razveljavi, ali pa ako ne bi doplačal toliko, kolikor manjka do obče vrednosti posestva. Ako bi izgubili pravdo, bi seveda morali plačati ludi vse pravdne stroške, o katerih višini je pa še prezgodaj govoriti. Pridobitev domovinske pravice v Ljubljani. V. A. Upokojena državna uradnica ste in bivate od leta 1035. v Ljubljani. Vprašate, ali bi mogli tu dobiti domovinsko pravico. — Ker bivale stalno že pet let v Ljubljani, lahko zaprosite za sprejem v članstvo (domovinstvo) ljubljanske mestne ob čine. 0 sprejemu odloča mestni svet, ki po pred pisu zakona o mestnih občinah sprejema prosilcu ki biva najmanj pet let stalno v občini, ne sme odkloniti, če prosilec uživa častne pravice, če ni v sodni preiskavi ali pod obtožbo za dejanja, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic in ki more vzdrževati sebe in 3vojo rodbino. Če biva kdo stalno najmanj deset let v občini in občina ne more za ta čas ničesar, kar je prej navedeno, zoper njega prigovarjati, ej pridobil po zakonu članstvo te občine in ga izgubi v občini, v kateri ga je doslej užival. Kaj bomo sedaj še sejati Poleg vse skrbi za želodec ne pozabimo na srce. Res je sicer potrebno, da spričo sedanjih razmer vsak količkaj primeren prostor v vrtu uporabimo predvsem za pridelovanje zelenja-di. Vendar pa se najdejo na vsakem dobro ure-jenem domačem vrtu prostorčki, kater lahko brez škode zasadimo s cvetlicami. Kljub vsem težavam in nadlogam sesedaujih časov pravi ljubitelj narave in lepega vrta ne bo utrpel, da ne bi. vsaj v skromnem obsegu okrasil svojega vrta s cvetlicami in raznim drugim okrasnim rastlinjem. In vprav sedajle je čas, da opravimo potrebne setve, tudi kar se tiče vrtnih cvetlic, kajti le tako bomo imeli ob koncu pomladi potrebne sadike in čimprej na poletje obilo lepega cvetja. V veliki množici okrasnih rastlin, ki jih gojimo po naših vrtovih, so najpreprostejše, pa vendar tako lepe in povsod priljubljene poletne cvctlice ali enoletnice. Iz večine imajo to dobro lastnost, da v najkrasnejših barvah cveto skozi celo poletje in da se dajo gojiti razmeroma lahko brez posebnih vrtnarskih pripomočkov. Izmed brezštevilnih plemen in neštetih sort naj naštejemo samo nekaj malega takih, ki jih vsakdo z lahkoto vzgoji, ako jih le o pravem času, torej zarana spomladi seje in setev primerno neguje, dokler ne odrastejo. Najprej par takih, ki jih sejemo navadno kar naravnost na tisto mesto, kjer naj rastejo in cveto. To je najlažja gojitev, ker je brez presajanja. Reseda (reseda odorata), znana in priljubljena poletna cvetlica, ki ima sicer jako skromno, neznatno cvetje, zato pa zelo prijeten duh. Seme sejmo takoj konec zime na rabate ob gredicah ali v skupine. Kali bolj počasi in je pa- itli žiti, da izprva neznatnih rastlinic ne zaduši plevel. Lepe vrste so velikocvetna sorte z rdečkastimi cveti. Resedo lahko gojimo tudi v lončkih. Zajčki (anthyrrinum majus) so dandanes menda izmed vseh poletnih cvetlic najbolj razširjeni. Tako različnih in tako sijajnih barv, od čisto bele do temno rdeče v vseh mogočih odtenkih, bi težko našli pri kaki drugi cvetlici. Prav posebno lepe so novejše velikocvetne sorte s težkimi, velikimi klasi. V Severjevem ceniku jih je naštetih 25 sort v vseh mogočih barvah in raznih velikostih. Ako sejemo seme na stalno mesto, imamo cvetje precej pozno. Bolje opravimo, ako sejemo sedaj marca meseca v tople grede in rastline aprila meseca presadimo na stalno mesto. Za mraz niso kaj občutljive in se jako rade primejo in zelo hitro rastejo. Izvrstna cvetlica za šopke. Dišeči grahor (lathirus odoratus) ali dišeča grašica je manj znana, pa krasna enoletnica, ki jo moramo sejati kar na prosto prav zgodaj spomladi. Najbolje se poda na rabatah ob ograji, kamor se oprijeralje. Ali ji pa naredimo oporo iz vej v obliki piramide. N« suhih, vrofih tleh raste ttirščak ali por-tulak (portuiaca grandiflora), ki ga je treba tudi zgodaj sejati, da čimprej razvije svoje krasnobarvno cvetje. Suhe rože tudi radi gojimo za šopke, ki ostanejo v lepih barvah ceio zimo. Neprimerno več poletnih cvetlic je pa takih, ki ne hi uspevale, ako bi jih sejali kar na prosto, ampak jih moramo, dokler se nc okrepe in nekoliko odrastejo, gojiti v toplih gredah. Šele potem, ko se dovolj razvijejo in so nekatere že tik pred cvetjem, in pa ko nastopi toplejše vreme brez slane, jih presadimo na stalno mesto na prostem. Izmed stotin plemen omenimo: Petunije (petunia hvbrida). ki cveto v različnih barvah enojno ali polnjeno skozi celo poletje. Enojnocvetne so bolj za na prosto, one s polnjenimi in razčesanimi zveti gojimo pa v loncih za okras oken in balkonov. Setev v tople grede zgodaj spomladi. Cinije (zinia elegans) se dobe v raznih velikostih in barvah. Najlepše so orjaškocvetne, visoke sorte. Pa tudi med nizkimi imamo prave krasotice. Turški nagelj (tagetes patula) je za rabate ali skupine kaj primerna poletna cvetlica, ki se neumorno razcveta do jesenske slane. Astre (callistephus chinensis) so tudi povsod priljubljene, bolj proti jeseni cvetoče. Sejemo jin pa tudi že marca meseca in pozneje. K lepo cvetočim in hvaležnim poletnim cvetlicam prištevamo še ostrožnik (dclphinium), krasno modrocvetoče lobelije (lobelia. erinus), bresvice ali balzamine (impatiens balsamina), nepostarnik (ageratum me.vicanum), ki ga sadimo za obrobek, spoviš (verbena hybrida), poletna plamenica (pnlos Drummondi), šeboje ali fajgeljne (mathiola annua) itd. Vse te in še mnogo drugih gojimo v toplih gredah in presajamo na piano konec aprila ali v prvi polovici maja — sploh, ko se ni velč bati slane. Živino zdravnik Bolne kokoši. I. P. Lj. Vaše kokoši imajo je-tiko. Edino zdravilo zanje je nož pod vrat in to čimprej, da preveč ne shujšajo. Polem pa si nabavite novo pasmo — najbolje štajerke — te so za jetiko zelo odporne. Nemarna zajka. F. V. L. Z zajko, ki povrže mladiče kar tako lajdrasto, da jim še gnezda ne napravi, sem napravil svoje dni takole: Ko so se približale tiste ure, sem zajko zaprl v pripravljen zaboj, njo samo sem po trebuhu oskubil in napravil gnezdo. Pazil sem in vsakega mladiča sproti položil van|. Poskusile tudi vi to. Če se ne obnese, pa zajko zakoljite. Srbečica pri psu. A. P. Lj. Pes je. vedno privezan in ga stalno srbi; pozabili ste najbrž povedati, da je tudi zaprt. Dajte mu najprej kakršno koli odvajalno sredstvo, bolj po malem ga hranite, predvsem pa naj se vsak dan Izleta po mili volji, če ga ne kopljete, ga dobro tzkrtačite. Posebno pazite, kaj kotalk pflel Pijača nI le la sdrarega človeka tel« eaina, temveč ludi la bolnika mnogokrat važnejša od hrano I Zato pijte Vi In Vaš bolnik čim češče našo najboll*« mineralno vodo. tri |a oboam t«dl »drovilno ono z rdečimi srci l Prospekte lo v«o potrebna navodil« za domač« tdravljenj« Vam pošlj« Brati« In radevolje UpraF« tdravilnega kopališča SLATINA RADINCl Kuhanje brinjcvca. S. M. št. I. — Želite pojasnila, kako se pripravijo brinjeve jagode za žga.njckuho in koliko žganja se nakuha iz 20 kg jagod. V katerem letnem času so te jagode najboljše za kuho. — Kuhanje brinje\ a iz brinjevih jagod ni tako enostavno kakor kuhanje žganja iz drugega sadja in tropin, ampak je treba za to precej vaje in izkušnje, da se dobi neskvarjeno žganje in čisto brinjevo olje. V ta namen vzamemo popolnoma dozorele jagode in jih zmeljeiuo na mlinu / gladkimi valji ali jih stolčemo v stopah, l ako dobljeni brinjev zdrob denemo v kad in ga zali-jemo z vodo. da ga pokriva. Kad postavimo na topel prostor v klet ali kako primerno shrambo, ki mora imeti 15 do 20 stopinj topline. Le pri toki toploti delujejo kipclne glivice. V mrzlejših prostorih traja kipenje predolgo in se brozga kaj rada skisa. — Ko je brinjeve brozga tako pripravi jena, pokrijemo kad s pokrovom in vrečami ter jo pustimo 24 ur na miru. Drugi dan pričnemo brozgo premetavati z lesenim drogom tako, da pridejo s|>odnje plasti na vrh. To delo ponavljamo vsak dan dvakrat, zlasti temeljito tedaj, ko prične vrenje. Zgornje plasti se ne smejo nikdar osušiti, sicer se skisajo. Kipenje traja 12 do 1+ dni. Ko je prenehalo, se začno jagode potapljati. Brinje je popolnoma pokipelo takrat, ko se je ves trop potopil. — Sedaj je nastopil čas za kuhanje brinjevca in brinjevega olja. Kuhamo ga po dvakrat. Prvikrat dobimo iz hladilnika prekapino, ki vsebuje olje in neprečišče-ni brinjevec; tega imenujemo »nanga«, ponekod tudi »belina«. Olje se naliva na vrlin, nanga pa spodaj. Da lažje dobimo olje od nange, vložimo prekapino v poseben vrč, ki ima cev za odlivanje, ki sega do dna. Po tej cevi odlivamo nango, ki se zbira na dnu, tako dolgo, dokler ne sc/e ol je do dna. Brinovo olje je dragoceno zdravilo, ki ga lekarne rade kupujejo in dobro plačajo. — Nango še enkrat prekuhamo in šele zdaj dobimo žganje — brinjevec. — Tu smo navedli, kako se pravilno kuha brinjevec: toda opozarjamč) vas, rla treba pri tem tudi vaje, da se žganje ne prismodi ali kako drugače ne skvari. Straniščne muhe. P. E. M. — V hiši imate greznico, v kateri ste julija meseca opazili ne-broj nagnusnih črvičkov z dolgim repom. O božiču ste, našli v njej vse polno poginjenih muh. Kakšna pomoč je proti tej f?olaztL$. — Tisti črvički so ličinke posebne straniščn^wu-he, ki zlezejo svoja ja jčeca v odpadke. Iz ieh jajčec se zlezejo ličinke: črvičke, * drsimo; e-pom, ki zlezejo, ko so dorasle, jx> sfenah'greznice na slrop, kjer se obesijo za repfk. Tam visijo tako dolgo, dokler se nerazvijejo iz njih muhe, ki prodro svoje kožuhce ter zlezejo na dan. To golazen vničujemo s tem, da vlijemo v greznico kako pokvarjeno olje ali karboli-nej ali kako siično oljnato razkuževalno sredstvo. ki plava po vodi. Ta prepreči ličinkam-črvičkom dohod iz tekočine na vrh ter jih umori. Koristi tudi, če gornji del greznice na-mažete s kakim karholinejem ter jo dobro zadelate in zamašite, da ne morejo muhe ven. Strupeni hlapi karbolineja jih vničijo. Tako razkužen straniščnik lahko izpeljete na travnik ali njivo brez škode z« rastline, ker bo strupeni vonj razkužila na zraku kmalu izpuh tel. Rozge pri režnji Irt ne podkopavati. S. E. S. — Nekateri vinogradniki imajo navado po spomladni režnji trt rozge na drobno razsekati ter jih pri prvi kopi podkopavati, češ da m? dober gnoj. Radi bi vedeli, če te kaj zaležejo,. — Takega postopanja nc moremo priporočati. Kot gnojilo rozge niso mnogo vredne, kajti la les le slabo gnije in trobili, zato tudi slabo gnoji. Kvečjemu so dobre za težko ilovnato zemljo, ki jo nekoliko zrahljajo. Nasprotno pa lahko veliko škodujejo s tem, če zanesejo na trsne korenine koreninsko plesen, ki jih lahko zamori. — Najboljše jc, če te rozge spravim? na kup, ki je oddaljen od trt, kjer naj /srni-jejo ter napravijo za nekaj let kolikor toliko dober kompost. Tam pa, kjer viničarji nimajo kuriva, je rozge povezati v butare, posušiti in uporabiti za kurjavo. Nikakor pa jih ne puščati med trtami. 1. Krepi rast ras 2. Prhljaj izgine, lasje na iz* padalo 3. Ugonablja za lase ikod-Ijlve parazite rrilysin oa znanstveni podlagi izdelan to-nikutn za porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno naša brošura »Navodila za nego lat i frilvsinom«. Mr. 0T0 M. JAKŠIC. ZAOBEE Slaiurasiča trg 5. / Zofija Kossak: Križarji osvoje Božji grob (Iz zadnjega dela velike zgodovinske epopeje Križarska vojska)1 Poslovenil Tine Debeljak. Kleče. Molče. Strme. Gledajo in se spominjajo svojega dosedanjega romanja in vsega, kar so morali prestati, preživeti in preboleti, preden so prišli sem. Vse te vrste planejo v jok, ki ga ni mogoče zadržati in ne omejiti. Vsa vojska joka. Joka, nevedoč sama, ali so te solze izraz veselja, ali žalosti, radosti ali i>ovečanega hrepenenja srca? Glej. tukaj so, prišli so sem, prišli! Izpolnili so prisego! Dosegli so cilj, na videz nedosegljiv, ki jih je odtrgal od njihovega življenja, od družin, od domovine, in jih pripeljal prav na konec sveta. Glej, tu so... Izpolnilo se je... Vitezi sklanjajo ponosne glave in ponižno poljubujejo tla. Hlapci prvikrat v življenju gledajo nanje brez nejevolje. Vse prevzema ginjenost, ki se ne da z ničemer primerjati, neizraz.no veselje, l>ožanska sproščenost in sreča brez meja ... 1- kdo ve če ta ura ne bo prišteta k najlepši zgodovini vse križarske vojske kot nepozaben trenutek najpopolnejše radosti!... Trenutek, ko je cilj dosežen, ni pa še v njihovi oblasti... Sonce je že visoko in neusmljeno žge. Peter Eremit razlaga, obdan od poslušalcev, kanoniku mesto, kar on hitro zapisuje. Ta prazni trg s kupolo v sredi je gora Morija, kjer ie stal Salomonov tempel in potem Herodov. Kupola pripada sedaj poganski mošeji. Na desno od nie ie gora Sion. A tam, te male kupole so kapelice Najdenja sv. Križa in Sveti Grob... Bog, bodi nam milostijiv! Kot lak. ki je bil že tukaj, se Peter obrne na drugo stran in razlaga naprej. Na sivem skalnatem pobočju se temni Oljska gora, z eno samo liso zelenja. To je vrt Getzeinani... Na ta sivi kamen je padal krvavi pot Odrešenikov... Ta drevesa, ki tam stoje, so metala senco na njegovo glavo... Ozka dolina niže. ki deli mesto od Oljske gore, presekana podolgem s sedaj usahlim potokom, je dolina Jozafat, in potok se imenuje Cedron ... »Dolina Jozafat!? Kje? Kje? Pokažite !< vprašujejo drugi in se čudijo, da je tako ozka in tako malo jih more sprejeti vase. Kako neki se bodo tu zbrali vsi ljudje na sodni dan? Kje bodo stali? •Bog jo bo čudovito razširil,« jih pomirja kanonik in hitro zapisuje dalje. Na nasprotni strani mesta se vidi gora Skušnjave in spodaj ribnik Siloe... Ona stavba tam je trdnjava Antonia, kjer je obsodil Pilat Kristusa, a med hišami tesno stisnjenimi druga k drugi, boli podobnimi brezobličnemu kupu kamnov kot hišam, se je vil križev pot, kar pa se ne vidi od tukaj.. Via Do-lorosa ... ...Via Dolorosa! Ah, ti. ki jo sedaj gledajo 7. očmi. so tudi že preživeli svoj križev pot, dolgo, bolestno Kalvarijo, preden so prišli sem v podnožje Boga!... ^ Nezadržane solze teko dalje, kolena še nepremično kleče, ko nagloma skozi čisti, jutranji zrak zaveje od mesta sem zveneč glas, križarjem prav dobro znan: spev muezinov, kličočih k molitvi Mohamedove s]K>znavalce. V primeri s pravkar doživljeno ginjenostjo se zdi klečečim ta glas kot bogokietje in zasramovanje Boga. Kako to?! Oni so vendar že tu, a pogani še vedno na prejšnji način slave v Najsvetejšem Mestu svojega Alaha!? V srcu vitezov se vzbuja strašen gnev, jeza, ki je napolnjevala preroke. Dvigne jih in razvnema. Taki, kakor sloje sedaj, ne čakajo nič, več, ne mislijo nič več, temveč brez prestanka po včerajšnjem celodnevnem hodu ter po neprespani noči, skočijo na konje ter se zapode v diru kot lava. kot burja ... Drve v navalu, da vse drgeče. Vsako oviro zgnetejo. zlomijo in razvale ... »Bratje!« kriči Rajmund St. Gilles, »danes zvečer Im>iuo v mestu peli Angel Gospodov, ne pa oni svojih pasjih molitev!«... Kakor navadno se mu jezik plete od ginje-nosti ter ga vsi ne razumejo, za kaj gre. Kljub temu odgovore s krikom navdušenja! »Bog hoče tako!... Bog gleda!... Bog čaka!... Bog nas vidi!... Naprej!... Naprej!... Ne izgubljajmo časa, ne minute!... Ne sekunde!... Pred večerom moramo biti križarji že v mestu!...« Križarji se, od navdušenja prevzeti, zaneseni s sveto obsedenostjo in močni v nezlomljivi veri, vržejo s hriba v dolino na vrat na nos in pozvanjajo z orožjem. Padajo v dol kot jastrebi, spotikajo se na kamnih, skačejo čez usahli potok Cedron. s silo orkana in nepremišljujočega morskega vala se ženo pod goro. k zidovju in k vratom... Lomijo jih. sekajo, drobe v trske in iveri ... Zdi se, da bodo od besnosti začeli grizti zidovje z zobmi... Že stoje drug drugemu na ramah. Cele čete nastavljajo hrbte, da bi po njih splezali tovariši, nanje pa še tretji, in če bo potreba — še četrti... Nekateri mečejo vrvi, 1 Izide v kratkem pri Jugoslovanski knjigarni. drugi napadajo vrata. Branitelji ne ostanejo dolžni in kmalu nato je gosti kup trupel predstavljal prvo stopinjo tovarišem... Ura je že tri popoldne, prav tista ura, ob kateri je v tem mestu izdihnil dušo Naš gospod Jezus Kristus. Due 15. julija leta Gospodovega 1099. Polno Latincev je že v mestu Ljuta in neusmiljena borba divja po ulicah. Saraceni se branijo kakor levi z mračnim, divjim in prezirljivim junaštvom Še danes bodo v Prerokovem raju. Prav gotovo bodo v raju. V mestu samem pa niso samo vojaki. Po ozkih, strmih ulicah beže pred napadalci prestrašene skupine žensk z otroki v naročju, starci, ne-bogljenci... Zastonj prosijo usmiljenja... Zaman se mečejo pod noge in jokajo... Latinski meč ne priznaša nikomur. Ni slabih, ni razlik v spolih. So samo pogani! Vsak izmed teh bežečih je eden izmed tistih, ki so zasramovali sv. Križ, ki so oblivali z gnojnico lice Materi Božji. Eden izmed tistih, ki so ponoči zastrupili vodnjake. Eden tistih, ki so zakleli zemljo, da rodi samo kane. Satanski vrag, zaradi katerega so umirali križarji od žeje. Čarovnica, ki je ponoči čarala ... Ne, ni usmiljenja, ni! Zlo mora biti iztreb-Ijeno in prekleto! Po ozkih, strmih uličkah se lije kri. Brizga, klokoče, zbira se in steka v studencih. Na trgih so dela vroča kaluža. Ponekod stopa čez konjska kopita. V stekli borbi, v smrtnem stisku pade marsikdo tudi od meča svojih lastnih tovarišev. Pogine tudi mnogo kristjanov. Skoraj da niso zaklali tudi sivega armenskega patriarha Varama. Aranski kronisti, opisujoči ta dan, imenujejo število svojih mrtvih sedemdeset tisoč... V dalji migolajo baklje. Njihova rdeča svetloba se odbija v rdečih mlakužah, v tekočih rdečih potokih, ziblje se, niha, migota in prehiteva... To je GodIryd, bos, brez meča, ki gre z odkrilo glavo kot spokornik z nekoliko vojaki in hlapci, nesočimi baklje in roma k Grobu Gospodovem ... Romajo, pojoč svete pesmi. Rajmund Tankred in oba Roberta vržejo na tla svoje meče in čelade in se vstopijo za njimi. Kri pljuska pod nogami. Topla in spolzka. Bose stopinje ostajajo za njimi na vlažnem kamenju ... Ulice Svetega mesta se vijo nerazumljivo prepletene med seboj, padajo v globel, da se zopet dvignejo strmo navzgor. Tako so ozke ponekod. da se razprostrte roke dotikajo obeh zidov. Zgoraj pa kamenita rebra drže od sebe hiše, da bi se za primer potresa ne sesule, in ne zgnetle prebivalce na mezgo. Včasih pa namesto reber streha z desk ali plaht zakriva pri vrhu ulice, spreminjajoč jo v mračno obokan prehod. Sedaj vlada po ulicah smrtna tišina. Nad grmadami je obmolknila groza. Groza in trupla ovirajo prehode. Da bi prišli do Svetega groba, morajo spokorniki stopati bosi preko mrtvih ovir, stopati na razdrte oči, teptati ustnice, ki so oka-menele v strašnem predsmrtnem kriku. Hodijo hitro, brezčutno, brez misli na to. da so ta trda telesa bila pred uro še topla, živa, da so bili kot oni ljudje, ki ?o zaman prosili za milost. Vse, kar se je godilo doslej, je padlo v prepad pozabe, v popolno pozabljivost, kakor da je vse odpuščeno in da se sploh ni zgodilo. Opirajo se ob zid, oškropljene do visokosti človeka s človeško krvjo, in jokajo s solzami kosanja in veselja. Solze umivajo dušo kot nebeška rosa. da se naenkrat občutijo nedolžne in v nebo vzete. Ah, nihče od njih bi sedaj ne napravil nič zlega niti otroku, ne prizadejal najmanjše boli niti živali in bi rad podaljšal pot, samo da ne bi pohodil martinčka... Ponižna vzvišenost je napolnila duše in jih dvignila v višino angelov. Greh, satan, zlo, vse je izginilo, zbežalo kakor da so jih odrešeni za vselej... Niso imeli ta hip nobene druge misli razen občutja, da bodo vsak trenutek zagledali to. kamor so hoteli in kar je predstavljalo ali njihovi vojski. Po kolenih se plazeč in vzpenjajoč se na mrtva telesa pravtako brezbrižno pobitih, kakor da so ti ljudje bili kamenje, niso sedaj mislili ničesar drugega kakor .samo na to, kakšno bo^ ono, kar napolnjuje njihove misli od vsega početka, Niso si o Svetem Grobu napravili ves ta čas nobene podobe. Niso pričakovali nič določenega, temveč samo da bi prišli že tja, pa najsi bo že tak ali tak. Sprejemali so vse brez pridržkov, v prepričanju, da bo prav tako moralo bili, kakršno je. Niso poznali zgodovine Svetih krajev, niso vedeli, da je golo skalo, imenovano Golgota, v katere pobočje je bil izdolben novi grob bogatega Jožefa Arimatejca in pod katerim je bil po neizmerno stari tradiciji pokopan tudi praoče Adam (kakor da bi bil zdravnik dvignjen prav na tem mestu, kjer je počival bolnik!), dal cesar Kos o noči Stal je vrh kamnitne ograde in pel, kar je mogel glasno. Hotel je udušiti ostro vrabčje šče-betanje v bršlinu, ki je zadaj za njim obraščal sprednjo stran majčkene čeri. Mala čer ga je obkrožala s treh strani, da je bila vse okrog njega nagnjena, zelena travnata draga. Onkraj drage sc je raztezala prostrana ravnina. Kljun pokonci in grlo nabreklo od zvokov je sipal svoj glas po dolinici. Po ušesih mu je vrtalo kričeče čvrlenje vrabcev, ki so ščebetali vse vprek. Veselilo ga je pa le, da je njegovo žlahtno žgo-Ienje odmevalo spet in spet, daleč nad vsemi drugimi glasovi v dragi. Ko je odmev njegovega glasu prihajal nazaj od razdrtih čeri ves srebrn in očarljivo nežen, ga je opoiilo s ponosom, tako da sc je pozibaval na slokih nogah in trepljal o peresi v perutih. Vedno znova je zapiral oči in nagibal kljun naprei, da je pel s še večjo močjo. Zdelo se je, da se mu bo grlo stopilo. Sonce je zašlo Sinji somrak v dragi je tem-nel. Kos bi moral že spati. Toda omamljen od ponosa je žgolel dalje Tako vneto je žvižgal, da niti opazil ni tišine, ki se je hipoma spustila na vse ptiče zadaj za njim Gostolenje in čvrlenje je bilo v kraju. Vse je utihnilo kot bi trenil, le prestrašeno. zvedavo in zateglo ščebljanje taščice le, ki je po skalnati njivici pod čerjo skakljala s kamna na kamen in ob vsakem poskoku kljubovalno bočila prsi. V bršlinu na čeri je bilo trenutek poprej vse živo glasov in bršlinovi listi so se venomer majali, ko so ptički smukali med njimi sem pa tja. Zdaj je bil bršlin miren. Noben ptič se ni več zganil. Mačka je prišla v drago. Priplazila se je po robeh čeri, natihoma zlezla navzdol po razpoki Hadrijan iz vse svoje duše sovražnik Kristusov, zasuti, poravnati z zemljo in zgraditi na njej Jupitrov tempelj, pazljivo razložili njegove temelje ter je pod njimi našla nedotaknjeni Grob in Gol-gotsko skalo, s tremi črnimi vdolbinami, v katere so zapičili križe. Našla je v bližnjem vodnjaku sveti les nedotaknjen in neuničen. dobro ohranjen na tem kraju kamenja in večnosti, kjer se nič ne pokvari in ne izgubi. Toda koso pogani prvikrat vdrli v Jeruzalem, je perzijski šah Chosroes, Ijut uničevalec vsega, porušil baziliko sv. Helene. Za cesarja Herakleja so jo poslavili na novo iz razvalin. Toda običajni razmah in občutje lepote bizantinskih graditeljev se ob tej priliki nista izkazala. Namesto velikega svetišča, ki naj bi objemalo ves vrh, so zgradili pet malih kapelic. Prekopali in napol podrli so vrh Golgote ter ločili Kalvarijo od Groba, da bi vsako častili posebe. Tako so ločeno sezidali rer-kev Vstajenja od Mrtvih ali Anastasis, Cerkev Križanja, Maziljenja, Najdenja sv. Križa ter Bičanja. Pred devetdesetimi leti je kalif Hakem, surovi preganjalec svete vere, tisti, ki je ukazal kristjanom za sramoto nositi na tilniku deset funtov težko utež, uničil teh pet kapel. V času kratkega premirja med polmesecem in križem je bizantinski bazilej Kostantin Monomah po lju-beznjivosti Hakemovega naslednika poslal jeruzalemskim kristjanom denar za obnovitev porušenih svetišč. Po zaslugi le pomoči so kapele zavarovali pred nadaljnim uničenjem, dasi so ostale še prav za prav razvaline. Ostanki različnih zgradb so kopičili enega na drugega ter s tem spremenili lice mesta, da ga ni bilo spoznali. Toda križarji niso mislili na to. Stopali so preko podrtih stebrov, razvaljenih plošč, ne da bi jih sploh zapazili. Niso si belili glave s tem, če je to vedno bilo tako. Sprejemali so sedanji položaj brez začudenja. Podzavestno so čutili, da veličina tega, kar bodo videli, ne bo v velikih razmerah, ne v zunanjem videzu, ne v bogastvu. Čeprav so bili preprosti, neizobraženi in otroško naivni, so vendarle takoj doumeli malopomembnost zunanjega videza v primeri z večno ceno reči. Čuvstvo, katerega so bili prepolni, bi ne moglo biti večje, tudi če bi se pokazal kraj, kamor so prispeli, začarano svetišče iz zlata, koral in kristalov ... Z drhtenjem, stiskajoči m srce kot pred smrtjo. so se zgnetli pod uničeno in opraskano kupolo Cerkve Vstajenja. Na sredi je stala brezoblična skala, v katero je bila z ene strani vdol-bena precej obširna jama. To je bil preddvor Groba, prostor, kjer so med pogrebom stali rodbina in jokavke. V notranjščini preddvora, pri nizki odprtini, ki vodi v globino, je v ozkem žlebu skale tičal velik, okrogel kamen, zapirajoč jvhod v pravi Grob. Na tem kamnu je sedel nekoč angel v slavi, vprašujoč plakajoče ž. ie. koga iščejo. Sedaj je bil kamen odvaljen, oprt na steno in vhod prost. Z nedoumljivim občutjem, da so zrasli daleč nad sebe, so se plazili križarji po kolenih v sredino te ozke in tesne pečine. V mraku tipajoče roke so po desni strani zadevale z vso spošlljivostjo na kamenito polico, izdolbeno naravnost v skalo. Na tej klopi je Božje Telo počivalo od petka zvečer do nedelje v jutro. Od gi- Pri afekdji želodca In irev v zaietnem stadiju zelo dobro koristi vrelec Tempel ali Styria njenosti plakajočim romarjem se je zdelo, da sra vidijo, kako se beli v mraku kot ogromna Ho-stija, blesteča se v bledi svetlobi. Pokrivali so ubogi kamen s poljubi najčistejše ljubezni, neiz-razne sreče. V Grobu samem ima prostora ne več kot štiri ali največ pet oseb. zato tisti, ki stoje pri vhodu, prosijo in rote one, da bi že šli ven in jih pustili naprej, sicer umro od nestrpnosti. V molitev pogreznjene vlečejo za plašče in noge, proseč jih, da bi jih vendar že pustili k Grobu. Ko jih tako s silo potegnjejo ven, polprisebni omahujejo, nakar dvignejo ogromnost svojega občutja po osemnajstih strmih stopnicah navzgor v Cerkev Križanja. Ta kapela je še bolj zapuščena in uničena kot prva. Pred oltarjem, oropanem od okraskov, pod ostanki tlaka, pokritega nekdaj z dragocenim blagom, je videti golo skalo s tremi temnimi vzdolbinami križev. Poleg ozka, globoka razpoka, v kateri je v kamen ohranjen spomin groznega potresa. Smer te razpoke, nasproten sestavu skal, daje tej nepričakovani razpoki strašen in nenaraven značaj. Pod skalo v izdolbeni pečini je starodavna kapelica praočeta Adama. Tako je prav in tako se spodobi. Ta je grešil za vse, oni tam. Sin človekov, pa je vse odrešil. Ta skala, ki loči oboke ene kapele od mozaičnih tal druge, zapira v sebi zgodbe vsega človeštva, skrivnost smrti in življenja, greha in odrešenja, telesa in duha. Sredi teh razvaljenih in od starosti črnih zidov tiči vsa modrost sveta, vsa njegova bol in beda, premagana z zmago in najmogočnejšim upanjem ... Skalna razpoklina, ki ostaja večna priča edinega, v zgodovini vesoljstva, dogodka, prebija obok. Če dvigneš pogled, vidiš skozi njo luč v gornji kapeli kot blisk nesmrtnosti. Ta razpoka gre potem skozi notranjost kapele Adama, grešnega človeka, in ie zopet pod nogami, od koder gre do same sredine zemlje ... Baklje so že zdavnaj zgorele in ugasnile in noč se bliža koncu. Vitezi kleče nepremično v dolgem redu in čakajo, da pridejo na vrsto. Plazeč se in pomikajoč po kolenih, pokrivajo zemljo kot vzdihajoča in strnjena preproga, podobni jati izmučenih, potujočih iaslavic, ki so jih videli nekoč de la Tour, Iinbram in Jašek Zavvora na poti v Clermont. Ne vedo, ali je noč ali svit, dan ali mrak... Potopljeni v molitev so izgubili občutje prostora in časa. Mogočni valovi nadčutne moči se pretakajo nad njimi, bijejo in udarjajo v dušo, enakomerno kakor dih... Čigave? Ali valovi samega Boga, ali skale, posvečene z Njegovo prisotnostjo?... Turnir šestorice najboljših ruskih mojstrov je v prvi četrtini pokazal, da je v najboljši formi velemojster Botvinik, dočim njegov glavni konkurent velemojster Keres ni na višku. Od ostalih se je izkazal Lilienthal in deloma tudi Boleslavski in Smislov, Bondarevski pa do sedaj še ni potrdil svojega velikega uspeha v lanskem turnirju v Moskvi. Največji dogodek do sedaj je bila hitra Botvinikova zmaga proti Keresu, ki je Botviniku največ pripomogla, da je prevzel vodstvo. Prva polovica turnirja, v kateri bo vsak udeleženec odigral z vsakim dve partiji, bo kmalu končana. Nfojstri se bodo nato preselili iz Ljcningrada v Moskvo, kjer bo turnir končan. Do konca turnirja so možna še velika presenečenja, tako da po dosedanjih rezultatih ni možno predvideti. kakšna mesta bodo zasedli posamezni udelcženci. * V USA se bo v kratkem pričel mateh med ameriškim prvakom Reshevskvm in mojstrom Korowit/em z a prvenstvo. Velemojster Res-hevskv je amaterski prvak od leta 1936. Njegov glavni konkurent je Fine, tako da je smatrati Reslievskyjev mateh s llorowitzem kljub N&nednci s4o£ica upliva na ves organizem, Oobro sredstvo za odvajali, Id zanesljivo deluj« in ima prijeten okus, j« •Hm. i. iMmvu.rtL u poraščeni z mahom, in urno drobila dalje pod čerjo, dokler ptiči niso nehali peti in čvrleti Kakor hitro pa so jim glasovi zamrli, se je mačka ustavila. Obstala je kakor vkopana, desno šapo dvignjeno in dolgi črni hrbet napol skrit v šopu trave, skozi katero je šla. Velike oči so se ji že svetile v poltemi. Začela ie ovohavati travo okoli sebe, kakor da bi jo nameravala jesti Rep je podvila podse in počasi legla na trebuh, pa samo za trenutek. Potem so se ji oči zabliskale in tesno pri tleh se jc pognala nekoliko naprej. Spazila je kosa, ki je pel na ogradi, katera je zapirala njeno stezo. V skoku je prišla do tam. kjer se je ograda končala v čeri. Začela se je speniati in vsako šapo posebej je otresla, ko je drugo za drugo pazljivo prestavljala po kamnih. Prišla je do vrha, stegnila svoio veliko okroglo glavo čez rob ograde in jo začela strašno počasi obračati Spet je uzrla kosa, ki je pel desno od nje, deset metrov daleč. Pomežiknila je in nevšečno zmajala z glavo, kakor da bi globoko vzdihnila. Obliznila si je šapo. Potlej se je s čudno naglim zagonom pognala na vrh in stekla po ogradi kakih pet' metrov dateč, rep iztegnjen in oči žareče od silne divjosti. Taščica je presunljivo zavreščala. Mačka pa je na mah obstala. Kos se je zavedal da je zadaj za njim vse tiho, in se še bolj postavljal. Mislil je, da je prekosil vrabce, ki zdaj v tihem zanosu poslušajo njegovo prelepo žgolenje. Taščičin svarilni krik je slišal, toda bil |e preverjen, da je zavpita od same nevoščljivosti Otresel se je in pustil, da mu je vse črnorjavo perje pahljalo y vetrcu, ki je narahlo privel iz drage in obletel njegove okrogle prsi. Potegnil je glavo nazaj na hrbet, da se mu je vrat malone skril, m na ves glas vnovič zapel. Mačka je začela vohati krpico počrnelega mahu na kamnu pred seboj potlej je bilo nekaj časa vse tiho, Taščico je na naglem obšel strah in odletela je na južno stran v temo, ki se |e neki obešala v daljavi. Kos je poslušal odmev svojega petja. Mačka je zmajala z glavo, češ da ni taka, kakor se kaže, in se potuhnila, vetre pa ji je zoral črni kožušček po hrbtu na sivkaste brazde. Nato se je pomaknila spet naprej. Prav v tistem, ko se je premaknila, je ko« znova zapel. Vsa črna velika mačka se je previjala po šilastih sivih kamnih, kakor da je zčl duh. Drhteči glasovi, ki so vreli iz polnega kosovega grla, so se prelivali v prečudno veselo pesem. Mačka pa se je počasi plazita zmeraj bliže. Naposled je okroglega črnorjavega kosa še premerila z očmi in oprezno dvignila desno šapo, da jo prestavi naprej na majhen okrogel kamen, od koder je nakanila skočiti. Mišice so ji vzdrgetale in život se ji je pretegnil. Spustila je desno šapo na okrogli kamen in ... V tistem je potegnil veter in kosa je streslo od mraza. Bil je to prvi zagon večernega vetra. Prišel je kosu do živega in ga navdal s spoznanjem, da ima sam sebe za norca, ker poje tu zunaj v črni temi, ko so vsi drugi ptiči že pospali. Zdaj se je ko« takoj domislil, da je vse tiho zato, ker je nastala tema. ne pa zaradi njegovega čudovitega petja. Nad tem se je zjezil, zaradi lepšega še trikrat na ves glas zažvižgal, in zletel z ograde. Zletel je ravno r tistem hipu, ko je mačka skočila, da ga pograbi. S krempljem je zadela rep in za kosom so sfrfotala tri majhna peresa. Kos je letel proč, ne da bi si upal ozreti »e, in srce se mu je stiskalo od groze Mačka je ostala v znožju ograde, kamor je telebila, ko je zastonj skočila za kosom. Komaj še se je ujela na noge. Glavo obrnjeno vstran je jezno renčala. V bršlinu so vrabci začeli ščebetati. Angleško: Liam 0'Flaherty. temu, da je tudi zelo močan mojster, za manj važno prireditev. V matehu Reshevsky — Ho- rovvitz bo odigranih 14 partij. • V šahovskem turnirju za prvenstvo Celja sta se po prvih kolih izkazala zn glavna konkurenta za prvo mesto sodnik Modic in inž. Sajovic. V velikem švicarskem izločilnem turnirju sta ostala le še dva tekmeca, znani švicarski mojster H. Johner in mladi, mnogo obetajoči P. Leepin. Med njima bo v kratkem odigrana odločilna partija za končno prvenstvo. Iz dosedanjega tekmovanja prinašamo danes Leepi-novo partijo z Blanom. M. Blan — P. Leepin 1. e2—e4, c7—c5 2. Sgl—f3. e7—e6 3. d2— d4, c5Xd4 4. Sf5Xd4, Sg8-f6 5. Sbl-c3, d?— d6 6. Lcl—g5 (v zvezi z Ddl—d2 in 0—0—0 je to znani napadalni sistem belega proti sicilski obrambi.) a7—a6 7. Ddl—d2, h7—h6 (močna poteža, ki prisili belega, da se odloči ali za LXf6 ali Le3, ker bi na Lh4 moglo slediti Sfb Xe+). 8. Lg5—e3, Lf8—e7 (vpoštev je prišlo tudi Sf6—g+ 7 menjavo konja za lovca.) 9. Lft — e2 (beli se odloči za malo roliado. Pričakovati je bilo f2—f3, g2—g4 in 0—0—0 z dvorezno igro.) Dd8—c? 10. 0—0. Sb8—d7 11. Tal—dl (boljše bi bilo f2—f4 in Le2—f3) b7—lV5 12. f2— f3 (beli je bil potisnjen v obrambo in kmalu prevzame vodstvo črni.) Lc8—b7 13. a2—a3, TaS— c8 14 Dd2—el, d6—d5! (s to močno potezo začne črni napad.) 15. e4Xd5. Sf6Xd5 16. Sc3Xd5, Lb7Xd5 17. I.e2—d3 (boljše je bilo Del—g3) Sd?—c5 18. Kgl—hI, 0—0 19. f3—{4, 1^7—f6 20. L.d3—e2, Sc5—ai! (črni je zasledil slabo stran bele pozicije.) 21. Tdt—bi, Tf8— d8 22. c2—c3 (grozila je LXd4 in LXg2+), Ld5 —e4 23. Del—g3. Le4Xbt 24. Tf1+bl (da je ubranil damsko krilo je žrtvoval beli kvaliteto. toda črni takoj dokaže, da tudi žrtev kvalitete na reši slabega belega damskega krila.) Sa4Xb2! 25. TblXb2. Dc7Xc3 26. Tl>2—d2. Td8 Xd+! 27. I..e3Xd4, DcXd2 in beli se je vdal, ker je brez obrambe. Za kratek čas »To je pa res,« je rekla gospodična mlademu zdravniku, »da zakonski možje delj živijo kot samski.« Mladi zdravnik se je prisrčno nasmehnil, rekoč: »Prav tako točno tole ni, gospodična! Zakonskim možem se le zdi, da so delj na svetu.« »Ali ste se ravnali po dijeti, ki sem vam jo predpisal?« je vprašal zdravnik. »Sem se,« je pokimal pocijent, »vendar je to težko šlo.« »Težko? Saj sem vam bil vendar rekel, da dajte jesti to. kar uživa vaš triletni fantek!« »No? In to je: novec za en dinar, oaorek smelke, gumb od ovratnika in dva kamenčka — ali to ni težko?« Janez Jožetu: »Oženil si se? In kdo je gospodar v hiši?« »To sva si pa razdelila.« pravi Jože. »moja žena ima v rokah denar, gospodinjstvo, otroke, hišne zadeve, — jaz pa ^ ribico v akvariju.« Po večerji je neki mlad pianist igral na klavir. Igral je jako dobro in vsi smo ga pohvalili. Teta Amalija je vprašala pianista, kaj da je prav za prav zaigral, ko je bilo tako lepo. »Prva stvar je bila neka uspavanka, druga pa svatbena koračnica.« »Oh. to ste res čudni vi mladi ljudje,« je rekla leta. »Saj bi bili morali igrali vprav narobe I« Frtaučku Gustl ma beseda Tu je še naša sreča, de glih dons, ke je Velika noč, nima spet Neška besede. Ta mr-cina b nam prou gvi-šen spet tulk ud putic in pa ud šarkehiu skp načvekala, de b se nam kar sline dol pu brad cedile. Vite, jest pa rajš letaš putic še u misu na bom je-mau, ke sem veseu, de mama še mal enoten-ga kruha pr hiš, Cez putiee letaš kar križ naredima in pučakma na bulši čase. Dons se pa rajš kej druzga puguvoritia, de borna loži puza-bil na zdejšna mizerija. Asten, zdej vam je vender enkat Neška puvedala, kuku in pa ki sva se midva prouzaprou se-znanla in nazadne še clu bratušna pila. Vi na verjamete, kulk sem s mogu jest przadjat, de sem Neška prpravu do tega, de je pršla s larba na dan in puvedla, kulk je že stara. Sej glih prou nč na rečem. Za ena ženska je tu res precej naroden. Pu-seben, keder je že mat bi u leteli, koker je že Neška Le j te! Men je pa tu prou čist useglih, kulk sem star. De je člouk Ie zdrou na duš in na teles in pa de je še za kašen del. Sej nubeden ni sam uržah, če je že tku star. Leta greja holt kar naprej in naprej. Z nubena ketna jih na mortna tku kam pr-klen t, de b na mogle več naprej. Kulker je men znan, se pa tud še nubeden ni prtužvou čez tu, če je že eneh osemdeset al pa še več let mogu pu svet trava tlačt. Verjamete, dc me Neška en ceu teden še pugle-dala ni na cest, še sva se srečala. Kar hiter je začela u kašen auslog zjat in je tulk zjala, de sem jest odšou naprej. Jest na vem, zakua je mula f>asla. Noja. zdej *e je pa že unesla. Zdej sva že spet dobra. Ta babenca b brez mene mende še žiut na mogla, tku sem jj h src prrasu. Seer je mam pa tud jest še precej rad, če prou ma ježek za ene par centimetru predoug. Sej en žensk tu ni glih zamert, ke tu je ia ženska epidemija že ud nekdej. Te dni en dan sem ja dubu u Židousk ule glih tam pred Kosuva štacuna, ke je u enmu ausluge muderčke al neki tacga ugledavala. Sej veste, de jest nisem mogu jit kar mem ne. Prec sem kar ke k ne stopu in ia pu ram mal puteplou. Ke se je ubrnila, sem ja. pa prašu, če je še kej huda name. »Zakua bom huda,« m je udguvarila. »Zdej je že, kar je. Zdej na morem več besede nazaj jemat. Prou lepu pa tu glih ni blu ud tebe, de s me du kej tacga prpravu. Kua gre pa tu ldem mar. kulk sem stara? Zdej s mende ja sit, al ne? Puglej, Gustl! Jest še neekol u žeulejn nisem nubenmu puvedala, kulk let -mam že na grb. Pa tud zdej b tega na puvedala, če b m ti k temu na pršilu.« »Pejdnopejd čenča. Kuku b pa naredila, če b mogla jit kerkat na sudnija kermu za priča? Tam moreš ja use prou natančen puvedat kar u priča useh, ke prtdeja ubravnava puslušat. Tam te sud-nik upraša, kdai s bla rujena, pol pa tud, ki s bla rujena. Prou use b mogla na sudni puvedat. Use tu, kar s sudnike puvedala, pride pa nazadne tud u naše časupise. Zdej m pa puvej, al b bla pol kej na bul$ciq?« . »Oh, Gustl, kdu b s mislu, de s ti tku strašen naumen. At res misleš, de sem jest kar na pržgan žup u Iblana prplavala? jest b s že znala pumagaf. Tu nej te prou nč na skrbi. Puglej! Lansk let že bi preke iesen^ sem mogla jit jest res na sudnija za priča." Dve babence prte zraven "pr našmu šu-sede sa se enkat tku med saba skausale, de se je pu cel naš ule razlegal, ke. sa se kluftale. Sevede, jest se nisem tla prou nč umes mešat, kar tih sem jih vogne gledala in se pr tem tku zabavala, koker u kašenmu kino. No. in nazadne je pršlu clu du tožbe. Ke sa mende vidle, de jih jest pr vokne gledam, sa me dale pa za priča. Kua sem tla naredit? Kar jit sem mogla, če prou nisem šla rada.« »No, videš, tam s mogla pa tud puvedat, kulk s stara, al ne?« »Ja, Gustl, al me maš res tku za nauma, de bom šla kej tacga na sudni prpoudvat?« »Kuku s pa naredila? Sudnik če ja ud priče use natančen zvedet.« .»Smorn! Ke me je gespud prašu, kerga leta sem bla rujena, de bo zapisu u protokol, seni mu pa kar anjtoh rekla, de se več na spomunam, ke je že precej doug. En čas je sudnik premšlvou, pol je pa reku, de nej mu saj puvem, kulk sem stara, bo pa že sam zrajtu. kerga leta setn bla rujena. _est se mu mu tkula udguvarila: »Uprustite gespud sudnik. Tud tu vam na morem puvedat. Verjamete, d« jest še nekol nisetn leta štela. Tu me sploh ni interesiral. Leta sa šli holt naprej. Keder se m jc dober gudil, sa tku hiter frčal naprej, de m je blu kar žou zajne. Keder sma brunda loukcl, jih pa kar ni tlu bit k one.« Sudnik se je mal namuznu, ke sem mu hi puvedala, puslušauci sa se začel pa kar naglas režat. »Tu boste pa mende ja vedel, u ker cerku so vas krstil U tein župnišč boma pa tolika use ta drug zvedel, kar vi na veste. Tam morja use zapisat.« »Tu rada verjamem,« sem jest rekla. »Ampak, žalibog, tud tega na morem puvedat. Nekar iti na zamerte. Veste gespud sudnik, prec ke sem jest pršla na svet, nte je ena babenca tku u ene ciljne puvila in zahumatala, de nisem prou nč vidla, kua se z mana dela. Lejte, zatu tud nisem mogla videt, u kera cerku sa me nesel.« »Pol se pejte pa usi farbal,« je reku gespud sudnik in nas use ven zapodu. Tiste dve babcnce, ke sa se steple med saba in sc pol še tužile, mene pa tud puvrn. Viš, Gustl, zvedla pa le ni živa duša, kulk sem stara. Sam ti s me zdej tku deleč prpravu, de sem mogla u »Sluvence« use puvedat.« BHBYmiRll krema se uspešno uporablja zoper ■puščaje, rane, praske, opekline, hraste, liiaje in vse nečistosti kože pri otrocih in odraslih, Naglo suii od pota ali seči vneto in odrinjeno kožo. Dobiva s« v vseh lekarnah In dregarljah pe cent tfla 1*— sa ibatRn • Nekar se na jez, Neška. T pa drug let na bo treba puvedat, ke bova prazntivala dvainosemdesel-letenca, če nama Bog na bo pred ta rajtenga pre-križu.^ »Noja, zdej jc že, kar je. Sej nisem več jezna nate. Puvej m rajš, kar f zdej namenen? Al greš spet penzjuniste sprašvat, kua je kej nauga na svet?. Tkula sem mu jest dala tnal pud nus, ke hod zdej usak dan v Zvejzda k penzjunisteni pu puru-čila, namest de b se na kašen časupis naroču. •Kaj še. Zvejzda grem mat pugledat, de bom vidu, kuku je kej napredvala.« »Pol je pa glih prou, de sva skup pršla, ke jest mam glih ta namen.« »Za moj tal. Ker skupi pejva. Veš, jest b tud to; tnnejne u zdejšen Zvejzd rad slišu. Du zdej m ja je še usak drgač kritiziru. En pranja, dc je bla pred. dokler š« nisa kustajnu ven puruval, velik lepši, koker je zdej. F.n penzjunist ja ma pa strašen u želodce. Tku zabaula zmeri čez tiste kustajne, de ie groza. Veš, tu pa sam zatu, ke mu je enkat ena kauka en majhen spuminček dol z drevesa na klu-buk spustila. Tega na more nekol puzabet, ke ga je mogu pol dat h Rajhe, de mu ga je spucu. Plačat je mogu pa kar tri kuvače. Ampak tu jc prenaumen, de se zdej na kustajne in pa na Rajha jezi, ke sta čist nadoužna. Ta špas s je ja ena kattka prvušila. Cez kauka b se mogu prtužvat. Jest pa tkula praum: keder bo Zvejzda voreng našlimana, bo tku lepa, koker je biu soje čase tist raj, ke sla Adam in pa Eva not živela. Praktična bo pa Zvejzda še velik bi, koker je biu tist raj. Kene, u Zvejzd nisa tli gespudi nubeuga jabuka zasadit, dc se Ide na boja mogel pregrešit Tu je pameten. Ce b Adam pa Eva bla šc pr žeulejn, b se prou gvišen u naša /vejzda preselila. Tle b na mela ntiheneh skušnau. Vem, de zdej tku žalasten gledata dol z nebes na tiaša /vejzda, pa s na morta več pumagat. Kar je tu je. U parkeli še holt na smeja jabuka sadit, pa jc tertik.« F. O. * * * Križanka * * mi 3 4 5 6 S r i: j 13 14 |i;> K 17 18 19 S8|M 21 22 23 24 25 |g§| 26 | *8 1 1 29 • 1 31 mr- 1 j 3.1 |gg K 31 St35 |fš|:iS . i 7 1 ,3, „1 j 12 | , Hi" 1 |a=S41 « 46 1" |gg|49 W 1 1 52 SI53 1 n •M mm* l |57 f, 1 59 69 Ulj 62 1 63 it' M m ^65 i 66 i m mm a67 i r 6, 1" r i Hii 71 IU s 72 73 j74 |^75 | i7t i i" l 1 H««9«" i i t 79, 8, , 182 1 83 | 81 | 85 " i i i i M i m m mm i M i i 88 8, , 9. , , "m r m 105 93 | | m ms 94 r 95 M m m ■ H 97 99 i ■ 199 , | »i. ; 101 | 1 ■ m i 1 MESHK"7 1 198 ■ ■•"i i r 1 1 n 112 „ M 1 1 M"41 1 i n»s 0®ns mw 1 1 H1181 l 1 1 119 I m i 1221 ,1*1 aaaju*!«! , 1 1 m 128 m 129 139 1131 14J" rl Tr 131 | 1 134 8»1:151 ii;,6flB 137 | j gg 138 | j H Ki .39 ,1«. ■Ti142 143 1 uti n i i i m ,4si i i mmu'\ i H1'" 1 1 15, , , 152 i Vodoravno: 1. Gozdna žival — 7. Lepo žensko krstno iine — II. Sramežljivost — 13. tuja beseda za sveti Iko — 20. Zaobljuba zakona — 26 Svojski — 27. Litvunski šahovski mojster — 28. Zvezda preiničnica — 30. Strah, ob-nemelost — 32. Enotnost, sloga — 34. Vrsta zemlje — 35. Kratko žensko ime — 36. Šop slame — 37. Vzhodni krivoverec — 38. Prvi človek — 40. Kos lesa — 41. Stavbno gradivo — 42 Drug izraz za smuči — 43. Zelelnik — 44 .Uživam hrano — 45. Domača žival — 46. Savinjska reka — 47. Domače moško :me — 48. Oblika osebnega zaimka ženskega spola — 49. Ilovica (2. sklon) — 50. Kakšen? — 51. Družinski poglavar — 52. Obrnjeni predlog — 53. Pečina, skala v morju — 54. Znamka švicarskih ur — 56 Nasprotje od visok — 59. Skrajšano žensko ime — 61. Ploskovna mera — 62. Irska revolucionarna organizacija — 65. Beloglavi jastreb — 66. Vrsta naglasa — 67. Južnoazijsko višavje — 69. Finsko meslo — 73. Osebni zaimek —■ 75. Svečana zadnja pot — 77. Okolica — 78. Žar, ogenj — 80. Površno opisan — 83. Mo — 84. Stopinja — 86. Starogrška zgodovinska oseba ženskega spola — 87. Komet — 89. Zgoščena tekočina, sok — 91. Koroška gora — 92. Nikalnica — 93. Romunska reka — 94. Igralna karta — 98. Kratica pri naslavljanju 99. Obžalovanje — 100. Osebni zaimek — 102. Južnoameriška država — 103. Pritrdilnica — 104 llrani-vo — 106. Hrib pri Beogradu — 107. Drevored — 109. Ena od obeh rok — 111. Slovenski zgodovinar 112. Stevnik — 113. Govoriti neresnico — 114. Vrsta pogodbe — 117. Žen=ko ime — 118. Južni sadež — 120. Osebni zaimek — 121. Del noge — 122. Kazalni zaimek — 124. Tanka, lahka tkanina — 126. Glasbeno delo — 129. Kratica pri električnem toku — 131. Up — 133. Naj bo — 134. Vzklik — 135. Časovna enota — 137. Gora v Mali Aziji — 138. Pojdi — 139. Član slovanskega naroda — 141. Primorski vzklik — 143. Zdravilna rastlina — 145. Južnoazijaka država — 146. Postati otopel — 148. Začimba — 149. Telesna poškodba — 150. Kovina — 152. Sop žitnega bilja. Navpično: 1. Praznčne jedi — 2. Senčna stran pobočja — 3. Nedoločeni zaimek — 4. Mori — 5. Časovna doba — 6. Dežela v Zapadni Indiji — 7. Dolžinska mero — 8. Grško bog; vojne — 9. Del živalskega telesa — 10. Začetnici slov. pisatelja ('lorin, gosjvjd Mirodolski — II. Umetnik — 12. Bivališče blaženih — 13. Žensko iine — 14. Mohainedansko sveto mesto — 16. Prva in osma črka v abecedi — 17. Sončna hiba — 18. Napolnjen — 19. Celina — 20. Rastline — 21. Tuje žensko ime — 22. Človek, ki riše — 23. Osebni zaimek — 24. Trdi deli telesa — 25. Kolonijalni vojaki — 26. Tuje moško krstno ime — 27. Mesto v Istri — 28. Del vhoda — 29. Hrvaški graščak iz kmečkih puntov — 31. Pozitivni električni jx>1 — 33. Pisni izraz za glas ure — 37. Tek, slast do jedi — 39. Zdravilna snov — 53. Pridna žuželka — 54. Poljsko delo (nedoločnik) — 55. Domača vprežna žival — 57. Državna blagajna — 58. Napasti s kamenjem — 60. Nesimpatičen, oduren — 63. Ubogljiv — 64. Struja — 65. Suha trava — 66. Veznik — 68. Kratice ruske jx>vojne gosf>odarske organizacije — 70. Površen opis — 71: Naselje — 72. Vrsta tkanine — 74. Niti eden — 75. Dvojica — 76. P. S. Finigar t Pod svobodnim soncem Povest davnih dedov 97. 98. -Iztoka je omamil sij la j Bizanca. Prisostvoval je pri igrah v cirkusu in iz Epa-froditove lože je gledal Justinijana — krvnika svojega naroda, in carico Teodoro. V cirkusu "so bile tudi dirke med »modrimi«, to so bili carjevi, in med »zelenimi«. 97. Tekmovali so »modri« in »zeleni« in obe stranki sta imeli isto število vodnikov. 98. Epafrodit je bil kupil štiri arabske žreb-ce in vprav te je bil poklonil carici Teodori. 99. Epafrodit: »V poslednji dirki so dobili moji konji, ki sem jih poklonil Teodori...« Iztok: »Ah, kako bi rad vodil te konje...« 100. Mogočni Azbad. cesarjev ljubljenec, ki je bil zaljubljen v Ireno, jo bil pri carici. Teodora: »Azbnd, pojdi in vprašaj Epafro-d i ta. ali hoče uničiti arabsko žrebce, ki scin jih kupila z njegovim posredovanjem.« 99. 100, Izraz pri kartanju — 77. Romunska reka — 79, Ljudska nikalnica — 81. Začetnici slovenskega pisatelja — 82. Se manj ko zelo malo — 83. Me-šanec črnega in belega plemena — 85. Zver — 86. Ločilo — 88. Konec očenaša — 90. Evroj>sko meslo — 92. Del telesa — 95. Slovenska reka — 96. Tanka žitna bijka, (2. sklon množine) — 97. Visoka ravan (2. sklon množine) — 98. Lisa, madež — 101. Moško krstno ime — 104. Rednica — 105. Očka — 106. Štajerski izraz za očeta — 108. Kot pri št. 105. navj>ično — 109. Vrsta barve, —-110. Dežela v Zadnji Indiji — 113. Krleževa drama — 115. Del besede »anatomija« — 116. Osje gnezdo — 119. Južnoarabska trdnjava — 121'.' Vrtna rastlina —■ 122. Starorimski cesar — 121 Časovne enote — 125. Gre, odhaja — 127. Pesnitev — 128. Bsedno naslonilo pri prevoznih sredstvih — 130. Lahko, more — 132. Najmanjši del snovi brez zadnje črke — 133. Pogojnik — 134. Vzklik - 135. Nada - 36. At - 139. Grška črka — 140. Označka za kem. prvino — 142. Ploskovna mera — 144. »Preteklega leta« (trgovska kratica). Zlogovnica: Sestavi iz zlogov: a, ar, ben, ca, do, ev fe, gaj, hij, is, ja, je, ko, li, Ion, ma, nav, ne, o, jx>, pir, reč, rman, sič, so, sta, ta, vor, to, ti, tro. Besede sledečega pomena: Grešni kraj po svetem pismu — vojaško frlas-bilo — moško ime — Pol tič, pol miš — Okoliš — gozdiček — zelišče — balkansko pleme — muslimansko pokrivalce — besede istega pomena — drevo — grški bog. Prve črke dobljenih besed način hitre pisave, tretje črke pa lastnost, ki jo mora imeti vsakdo. Premenjalnica: Zamenjaj zloge teh besed tako, da dobiš nove besede sledečega ijomena: Človek z bolan imi udi — Del očesa — Ve/ba — Božjcpotnik — Vojvodinska reka — Moško ime — vimičar — Vodna tvorba — Rednica — Del drevesa — Ruska reka. Ali že veste? Ildeče roko si izboljšaš, če s| jih umiieš v mlačni vodi, ki ji primešaš borakžS in kafrnega špirita. Zarjavele drsalke namaži s petrolejem, drug dan pa jil ohdrgni s solio ali finim peskom. Stare mastne madeže iz prepon (tapet) odpraviš s kašp iz ilovire in vode. ki io precej na debelo daš na madeže. Drug dan to kašo previdno postrgaš proč. Poriimcnelo belo volneno blago obeliš v žve-pleni sopari. Kako sobico dobro zapreš. obesiš vanjo tisto volneno blago (obleko) ln užgeš nekaj žveplenih Irakov. Cez nekai ur kamrico odpreš in blago delj časa dobro prezračiš. Pri vsem tem pa je na mestu skrajna previdnost, da se, kaj ne užge in da ne uhaja žveplo ven. Zgihann (plisirana) krila se dajo težko upo-rdbiti, če hočemo obleko predelali, ker se zgibki nočejo porazgubiti. Pomagaš si tako. da zgihano blago opereš in ga potem razprostreš. Ko je blago suho. ni zgibkov več videli. Prcslano meso poslane okusno, Če oa zavijemo v platneno krpo in položimo v pesek. Čez 10 ur izgubi meso slan okus Prav tako storimo s preslanimi ribami. Kako si oči okrepiš? Okrepitev oči je pač najvažnejše za sleher nega človeka. Izvrstno sredstvo za okrepitev očesnih živcev je navada, da si veke, obrvi in sence vsak dan, preden gremo spat. z mrzlo vodo oro-simo. Zares ni ničesar drugega, kar bi dalo očesnim živcem tako moč, mimo tona pa zabrani voda, da v očeh ni prehudega krvnega pritiska, (kar je večidel vzrok skoraj vseh očesnih nevšečnosti). Večkrat na dan dajmo z mrzlo vodo ovlažiti veke, obrvi in sence, zlasti še, če čulimo, da nam oči slabijo. Vsa druga sredstva za oči pa so brez zdravnikovega navodila škodljiva. To ni še nič! Nira Bog ve, kako so le priSli tlrug do dru-Sleherni od njih je bil iz druge dežele, i drugih razmer in do dna so se razlikovali Jrug od drugega po izobrazbi, svoji nravi in svoiih navadah. Eno pa je bilo skupno vsem: vsakdo od njih se je znal prav odlično — lagati, tako lagati, da je bila to že umetnost. Umetnost? Prav zares! Kdor se ni te umetnosti učil, kdor ni prav rojen zanjo, temu je za vsako reč koj sitno, kri mu plane v glavo, jecljali začne in se motati v štrene. Takim žalostnim začetnikom so se naši mojstri le sočutno nasmihali, zakaj oni so se lagali s tako odločnostjo, s tako lahkoto, da jim sploh nihče ni bil kos. Kmalu so se združili v poseben krožek, kjer ni bilo pisanih pravil, puč pa je veljalo to: »Laži se, kolikor se hočeš, a tako, da ne bo nihče zdvajal o tem, da ne govoriš resnice! Kvečjemu smeš reči: »lo ni še nič! umpak to, kar se je meni primerilo ...« V neki predmetni krčmi so imeli svoj sedež, lam so se shajali in so hoteli biti zase. Neki moj prijatelj, ki je imel rad vse, kar je bilo kaj posebnega, me je opozoril nanjo. Koj drugi večer sem bil ondi in s svojega sedeža sem utegnil posluškovati takemu razgovoru: »To ni šo nič,« je pravkar začel eden od njih. »Poznal sem starega profesorja, ki je svojega jazbečarja zdresiral na knjige. Kadar je gospod sedel za svojo pisalno mizo, mu je bilo treba le zaklicati: »Bobi, prinesi mi Sokrata!« in že je pes odvihral k pravi polici, vohljal je po knjigah sem in tja in |>otein potegnil Sokrata iz vrste in ga prinesel profesorju. Žal. pa jc bil pes izuČen samo na grške in latinske pisatelje. Na sedanje slovstvo ga ni bilo moči navaditi. Da bi napravil preizkus, je profesor poslal Bobija po Levstikovega Martina Krpana, a pes mu je prinesel Prešernove poezije.« »To ni šc nič.< mu je posegel v besedo njegov tovariš »jaz vem o pasji dresuri in njenih napačnih učinkih še vse kaj drugega, kar me je nekoč spravilo cclo ob mojo življenjsko srečo. Doslej nisem še nikoli o tem govoril, a danes bom odkrito povedal, da sem bil pred tremi leti kar blazno zaljubljen. Iz-voljenka mi je bila iz vsega srca vdana in tako bi se bilo izvršilo v«e v najlepšem redu. Pa me je njen oče, bogat veleposestnik, povabil v svoj grad in na lov. Tisti večer po svojem prihodu sem se z izvoljenko svojega srca sprehajal po parku in sem ji pri tem na šegav in nagajiv način vzel njen robček. Drugo jutro sem se hotel s svojim llektorjem. kratkodlakim in velikim plemenskim psom. malo razgledali po kolici. Na parobku gozda sem se usedel na štor, vrel robček svoje izvoljenke v roko in ga pritisnil na ustnice. Pri tem pa me je Hektor opazoval, je robček povohljal. jaz sera pa napravil kretnjo, ki jo je pes napak razumel. Brez misli sem zrl za njim, kako je divjal od mene proč, nato sem se pogreznil v zaljubljene sanjarije, a kar mahoma seni zaslišal klice na pomoč. Seveda, to je bil glas moje neveste! Planil sem kvišku, in že je pri-drevil [lektor in je vlekel ubogo dekle s seboj! Aportiral mi jo je! Saj je to prav spretno napravil in jo je držal za pas pižame v gobcu. Saj veste, da je dekle padrflo iz ene omcdlevice v drugo in pa — da je bilo nato vse končano med nama!« ,. . »No, ki mi jo je Dorica napletla! To je bilo ljubko, čedno dekletce, dobro vzgojeno, fino izobraženo, toda človeka, ki se tako spozna na ljudi ko jaz, ne moreš tebi nič meni nič s saiuo zunanjostjo potegniti za nos. Meni je bilo kar spočetka jasno, da tiči v njej nekaj, kar je s čarovnicami v zvezi. Najprej je bila seveda tako pridna in dobra, da bi me bila skoraj premotila. A ko je bila nekoč pri meni, da sem ji posodil neko knjigo, sem opazil po njenem odhodu nekakšno lasnico na preprogi. A jaz se nisem zmenil za to reč, vzel sem knjigo in sem urico ali več bral. Ko sem hotel potem zvečer oditi ven, sem se spet ozrl na lasnico — in čudno, si mislim, kako sc je vendar povečala! A s tem si nisem dalje bilil glavo, zvečer soin sc dobro zabaval in sem šele po polnoči prišel domov. Ko sem odprl vrata in sem z žepno svetilko posvetil po sobi, sem zagledal na tleli dve dolgi reči. Moja jirva misel je bila, da so to moje smuči. A kako da so poleti v sobi? Prižgal sem luč in pogledal natančneje in sem videl, da to niso smuči, em-pak da je železna palica, zakrivljena v obliki črke u. »Saj je to ko kaka velikanska lasnica«, sem si dejal, a nato koj pomislil, da je to traparija in da sem pač preglol>oko pogledal v kozarček. To je bilo bržkone tudi res. zakaj zaspal sem bil, ne da bi bil luč ugasnil. Zbudilo me je nekakšno grmenje in zagledal sem prevrnjeno nočno omarico. Ali sem jo bil nemara v spanju prevrnil? Nikakor, stvar je bila taka. da jo je Erevmila tista preklemana lasnica. ki se je ila še dalje razrastla. Zdaj je ležala na svoji žrtvi kakor hudobna pošast in je iztezala svoje rogljc proti oknu. Kot bi trenil, sera se bil iz-freznil in sem začel premišljevati, kaj bi se dalo storiti. Pa se nisem nobene pametne domislil, ker me je presvetla luč skelela v of eh in nisem mogel nič misliti. Skočil sem s postelje in sem luč ugasnil. Tema je blagodejno vplivala na moje mo/gane, vsa ta Teč z lasnico se mi je zazdela trapasta in sem tako spet zaspal. To pot sem se zbudil, ker je nekaj za-žvenketalo. Takoj sem vedel, zakaj: lasnica se je bila še bolj povečala in je predrla okenske šipe. Zdaj je pa že bilo treba nekaj storiti. Navsezgodaj sem odhitel k železninarju in sem mu to reč prodal prav po ceni, češ da naj jo pride koj iskat Jako sem bil ponosen na to. da sem se nakani tistega čarovni.škega dekleta tako dobro postavil po robu in mu pri tem celo nekaj denarja zaslužil. Ko sem šel čez nekaj časa mimo železninarja sera moral hočeš nočeš noter, ker sem bil radoveden, kam je tista železna palica prišla Prav čudno rae je pogledal, nato pa je dejal, da jo je bil še istega dne prodal. Komu? Kam? Nekemu tvor-ničarju. Meni pa ta reč ni dala miru in pozve-doval sem dalje, dokler nisem prišel do dna: ftkodove tovarne so bile tisto" reč kupile, ki še zmeraj dalje raste, tako da nimajo le tovarne dovolj tega železa, ampak ga tudi še izvažajo. Zdaj sem bil pa tam, kamor me je ženišče brez dvoma hotelo spraviti: tako sera pobesnel in še »Nihče nima pravice, govorili o moji zadevi, ne v moji hiši in ne zunaj nje. Ponavljam, da sem jaz gospodinja. In niti moj oče, ki je Iu navzoč, mi ne more ukazovati.« Stric Berle je pokimal z glavo, njegov obraz je bil resen in otožen. Sebastiano ie sprejel Costnntinovo ponudbo in se dvignil. Ta dva človeka, ki se nista piej nikdar srečala in nista imela nobene zveze, sla se gledala preko ognjišča kot dva smrtna sovražnika. Toda Costanlino je nenadoma dvignil glavo in zdelo se je, da v tragični tihoti, ki ie sledila, posluša trepetanje plamena, nahaja jočega se oh njegovih nogah. »Ne. za sedaj ti nimam ničesar več povedali. Ce Bog hoče, še bova še srečala,« je mirno rekel. Sebastiano ni vztrajal; šel je po svojega konja in ga zajezdil. Ko je od jahal mimo kuhinje, ie njegova senca ponovno zaleninila jasnino lune. Peketanje konjskih kopit je dolgo časa odmevalo v nočni tišini. Marianna je zopet sedla. Proti njeni volji so ii privrele solze iz oči; rodile so se v strahu in muki. Costanlino ie podnetil ogenj in ko je raztezal žerjavico, se je prikazal rdeč rožni venec; zdelo se. ie, kot da bi bil napravljen iz jagod oslrolistnice. Padel ie na Ila. Videli ie bilo, da ie ta padec vse zdramil. Stric Berle je sklenil roke med kolena in med lem. ko ie Coslunlino dvigal rožni venec, mrmral: »To je slabo, da pozabljamo na Boga in nn smrt Marianna, hčerka moja, poslušni me! Zdi se mi. kot da stojim pred smrtjo in da ti moram govorili o minljivih rečeh. Poslušaj me, Mariunnn: nikar ne uniči dveh kristjanov! Vidiš. če ti hočeš, se Simone lahko reši in tudi Sebastiano Ti pa želiš obema pogubo. Mari-nnna. moramo umreti; življenje je tako kratko, kot steza med lo hišo in ono lam, medtem ko je večno življenje vse.a danes ta dan pobesnim, če pomislim, da bi bil mogel postati največji kralj železa na svetu, da bi bil večkratili milijarder, če bi bil obdržal lansico in se sam lotil kupčije z bombami!« Za zdaj mi je bilo dosti teh zgodb in sem odšel iz krčme, a obljubil sem, da bom še prišel. A minilo je več ko tri mesece, preden sera bil tam. Toda iniza ljudi »to ni še nič«, je bila prazna. Krčniar mi je povedal, da ni noben ich mojstrov laži več pri življenju. Da je bil nekega večera eden od njih povedal tako strahotno laž, da so drugi od same nevoščljivosti zdivjali in so ga ubili. Za kazen so bili nato vsi obešeni. Odkar pa to vem, nimam nobenega miru več, ker venomer razmišljam, kakšna da je morala tista zgodba biti, ki je celo takšne mojstrske lažnivce spravila iz tira. (R. Slaviček.) V neki večji družbi, kjer je bil navzočen tudi slavni Huraboldt, je nauesel pogovor na »špiritizi-ranje« in kako da se je mizica premikala. Neka gospa je pripovedovala čudovite stvari o tej zadevi. Rada bi bila pa zares vedela, ali se mizica sama premika, ali jo kdo skrivši poriva. Humboldt se je zasmejal, rekoč: »Zakaj pa naj hi se mizica ne bila premikala sama od sebe? Saj vendar veste — pametnejši zmeraj popusti!-!: * Ona: »Jako 6em radovedna, kakšna bo nova pomladanska moda — posebno od pokrival.« On: »To ti lahko povem: Ženska pokrivala so zmeraj dvojne vrste, taka, ki ti niso všeč, in taka, ki jih ni moči plačati.« »Jaz ne morem ničesar storili.« je rekla Marianna. »Vem, da je življenje kratko, a prav zaradi tega, ker je pot kratka, jo je treba naglo prehodili in se nič ozirati nazaj. Tisto, kar bo sledilo, je vse v božjih rokah in le on bo sodil, t Tedaj se je oče obrnil h Costantinu. »Kaj praviš k temu? Ti veruješ v Boga?« »Tudi jaz verujem, da je le on sodnik; tako je, kot sem jaz vedno mislil. Marianna, čemu ne poveš svojemu očetu vse resnice?« Tedaj se dvignila in rekla z mirnim glasom: »Oče, med menoj in Simonom je vse končano.« Šla je v svojo sobico, se zaklenila in se naslonila na okence. Luna je blestela sredi neba, ki je bilo tako modro, kot v poletnem jutranjem svitu. Iz vsake travne bilke je puhtel sladek vonj. Od časa do časa je bilo slišali krik, ki je odmeval kot stokanje, prihajajoče iz srca zemlje, ki je v toliki tihoti občutila tajno in neozdravljivo bolečino. Marianna je mislila, da mora tudi ona lako skriti svojo bolečino med navideznim veseljem in srečno usodo, ki ji jo je življenje naklonilo. Treba ie živeli in umreti, a nikdar dvigniti tančice iz skrivnostnega obraza svoje sreče. Zazdelo se ji je, da je močna, in da jo podpira steber ponosa, ki sega od pele do glave. A z žarki lune, ki so blesteli med lisi jeni. so se ji od časa do časa zabliskale v spominu Simonove oči in v njenem srcu so odmevale njegove prazne obljube. Tedai se je v njeni notranjosti vse dvignilo in bolečina je butala ob ponos kot morie v nevihti ob šibek kol. In njeno solze so padale na naptišč ob oknu. od koder so odskakovale na travo; tam so se združile z rosnir^ »olzaini ki iih je pretakala noč na zemljo. Mati, moli zdaj za mene Mati, moja dobra, tiha mati. — si že kdaj premišljevala, — ko si na polju rž sejala, kaj bo z mano, sestro, brati? Mi smo tvoje sad in seme, o kaj za nas si vse storila, sebe vso si razdelila, — za svoj sad in svoje seme. Mati, — vera, nič nisi rekla, toda sama sera spoznala, da bi vse mi rada dala, ko si mi popotnjo pekla. Večkrat sem premišljevala — kakor prvi sad drevesa, sem odšla iskat nečesa, — sreče ti mi nisi dala. Da bi bilo dobro seme, tisočkrat si zaželela, a jaz biti razodela, da težko je — dober biti. Ko si v polju rž sejala, mati, tiho si molila, da bi rastla in kalila. Vedno dalje duh me žene, moli, mati, zdaj za mene! (Pučko Marija.) XII. Costantino se je vrača! v zavetišče po isti poti kot Simone pred enim letom. Bila je ista jasna vedrina lune, ista spomladanska mehkoba. Toda on se ni čutil visokega in močnega kot njegov tovariš. Majhen kot kakšen deček, je hodil počasi, s sklonjeno glavo; ker je imel še prepustnico, se je čutil pogumnega. A bil je previden, ker se je bal, da ga kdo zasleduje. S seboj je nosil tudi bolečino Marianne in njeno ponižujočo besedo za Simona. Imel je vtis, da je ubogi hlapček, in da ga je gospodar prisilil, naj nese nekomu psovko v dar; v povračilo da nosi zopet dar v podobi še hujše psovke. Sebastianove žaljivke, na katere se je od časa do časa spomnil, so ga zbadale do kosti. Tedaj se je ustavil in kot njegov tovariš je tudi on občulil, da se je zbudila v njegovi duši divja zver, ki ga je silila, naj se obrne in se vrne k Sebastianu, da nui bo vrgel v obraz vse bedaste besede in vse prazne psovke. »Meni? Meni govoriš tako? Neotesancc, strahopetec, le počakaj!« je govoril glasno in svetil sencam grmovja. A že zopet se je pomiril. Zdelo se mu je, da sliši v daljavi šepetanje molitve; objela ga je tišina noči in valovila z njim kot morje z valovi. Hodil je in hodil kot snohodec vzdolž sivih stezic, med svetlikajočo se travo, med sencami grmovja in med cveticami. V svoji strasti, ki je bila bolj izraz sovraštva kol ljubezni, sta se mu Simone in Marianna zdela zelo daleč, ob skrajnih točkah sveta. Tudi bedasta Sebaslianova jeza, njegovo lastno ponižanje iti njegova mržuja, vse se mu je zdelo kot senca. Zadostoval je korak v daljavi, kamenček, ki se je kotalil, ali ptiček, ki se je stresel v snu, da se je stresel tudi on iu poskočiL ■