62. številka. V Trstu, v sredo 3. avgusta 1887. Tečaj XI O^zke. Vii dopisi ne pošiljajo uredništvu v uliri Torrente.12.Vsak Jut mora biti frankiran. Rokopisi ie ne vračajo. Inaernti (rn/.ne vrste naznanila in poslanice) ne zaraounijo po pogodili ; pri kratkih oglasili 7. drobnimi črkami se pl«2nje za vsako besedo S nor. Naročnino, roklamacije in inserato pre-jemu cpravniitvo, ulica Tor rente 12. EDINOST >Edinofćt> izhaja dvakrat na sredo i iffipi BOtlOtO ob 1 urf [TO^ludni1. Cena z a vse leto s prirWo 1 for , pol 3 for SO nov., za čem letu 1 for. >•1 nov — Edinost brez priloge mana za celo leto «1 for., za pol letu 3 for , za četrt leta I for. KO nov, — Posamezne Številke se dobivajo pri oprav* ništvu, v prodajalnicah tobaka v Tritu po « nov., v Gorici in v Ajdovščini po <1 nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »v elmoiti je ino*«. Nemčija in Rusija. O shodu treh cesarjev, kateri so prej časnikarji vsako poletje vsaj enkrat naznanjali, zdaj je vse tiho; tudi o trocar-skej zvezi se nič več ne sliši. Nasprotno pa se je na Nemškem začela oficijozna -vojna proti ruskim papirjem, pri tem so nemški listi polni strastnega srda in gnjeva na Rusijo. Ta pa zopet na peto stopa Nemcem v baltiških provincijah in na Poljskem. Vse toraj kaže, da so časi trocarske z reze minoli in da je zmagala Katkova politika, kateri je vedno priporočal, naj si Rusija ne veže svojih rok z evropskimi pogodbami in dogovori. Da je rusko-pru-sko prijateljstvo viselo le na dveh očeh umorjenega carja Aleksandra II., vedel je uže ves svet; zato se je mnogim čudno zdelo, da sedanji car Aleksander III. tako dolgo ne pokaže svoje barve; mogoče da so ga zadržavali v starih tradicijah odgojeni dvorski krogi. Vender pa se tek stvari ni dal ustaviti. Tista Prusija, ki so je prej srečna štela, da se je smela naslanjati na mogočno Rusijo, postala jo po nemško-franeozkoj vojni mogočna velesila, ker si je naravnost ali posredno podjarmila skoraj vse nemške dežele. Bizmar-kovini zdaj ne zadostuje več, da je neodvisna in od vseh sosedov spoštovana, ona hoče diktaturo v Evopi, kakor se je jasno poknzalo na Berolinskem kongresu in na mnogih poznejših dogodkih, tako še nedavno na padcu Boulangerja. Pa tisti dve velesili, ki sto nekdaj prvemu Napoleonu zabranili evropsko in z njo svetovno diktaturo, Anglija in Rusija, danes sti še tako močni, ko takrat, Rusija še veliko jnočneja. Rusija ne pozna šale in ne štedi nobenih žrtev, kjer gre za njeno čast in neodvisnost. Stvar se suČo okoli bolgarskega prestola, jedro pa teži v tem, da hočejo Nemci in Angleži Rusijo z diplo-matičnimi spletkami izrinoti z balkanskega poluotoka, utrditi Carigrad proti Rusom in jim zapreti Dardanele, da bi jih odrezali od sredozemskega morja. Tako bi ves vstok ostal v rokah zapada. Rusija pa ve, da je Carigrad ključ Orijenia, in njena diplomacija uže stoletja dela na to, da si ga pridobi. Zato je vojna med Rusijo in med zapadom le še pra-šanjc časa. Rusija bi bila v težavnem položaji, ako bi bila osamljena, kakor v krimskoj vojni I. 1854. Zdaj bodo pa zapadno vlasti največo silo pogrešali v svojej sredi, namreč Francijo. Ponižanje Francije lota 1870 bilo je Rusiji v srečo, pridobila si je s tem naravnega zaveznika. Ali je rusko-francoska zveza že podpisana ali ne. na tem ni nič ležeče; z naravno močjo mora to samo ob sebi priti. Anglijo in Italijo bomo najbrž videli na strani Nemčije, najbrž tudi Turčijo. To bo velikanska nevihta, kakoršne stara Evropa še ni videla. Naša želja bi bila, da ostane naša Avstrija nevtralna in naj še le po končanih dogodkih poseže vmes, kar jej utegne toliko koristi prinesti, kakor velika zmaga z orožjem : toda vodstvo naše zunanje politike prepuščamo zaupljivo našemu svitlemu vladarju. Konec vsega poloma pa bo, da raztrgajo Turčijo in vsakemu en kos vržejo. PODLISTEK. O človeškem živežu. (Konec.) 3. Pijače. K pijačam prištevamo vodo, pivo, vino, žganje, kavo, čaj, čokolado in medico. Voda je glavna sestavina (3/4) našega telesa in za toraj za nas jako važna. Brez vode bi se nase telo zato nikakor ne moglo presnav-ljati. Voda nam gasi žejo, redči kri ter pospešuje prebavo. Hladna voda jo prav za prav človeku edina prikladna pijača. Vse druge pijače gasijo žejo le trenotno in ne ugajaj a toliko človeškemu zdravju. Piti moramo pa le dobro vodo. Dobro vodo spoznamo po sledečih znakovih: 1. Ona je čista, brez barve in brez duha, vender pa okrepčujočega okusa. 2. Imeti mora v sebi prav malo mineralnih sestavin (i/g gr. na 1 liter). 3. Ona mora biti brez živalskih in rastlinjakih snovi j. Voda, katera ima tako snovi v sebi, naredi ti na dnu kozarca ali steklenice od belega stekla po nekoliko dneh barvano goščo, ali po nekoliko dneh neprijetno diši. Frišna (sveža) studenčnica ima navadno toplino 10_15 stopinj po Celsiji. Včasih se prigodi, da je človek primoran piti slabo, gnjilo, močvirnato vodo. V takih slučajih je dobro, tako vodo pomešati z jesihom. V gospodinjstvu ločimo mehko in trdo vodo. V inebkej vodi so sočivje mehko skuha: v trdej pa ne. Smrdeča in umazana voda se da sčistiti, in sicer tako, da jo uliješ na pesek in na debelo zdrobljeno oglje, da skozi prekapa; Glasi iz naroda o smrti pokojnega Viktorja Dolenca. (Dalje.) „Učiteljki Tovariš" piše: Viktor Do-lenec, lastnik tiskarne v Trstu, urednik „Edinosti", predsednik „Delalskemu podpornemu društvu", starosta telovadnega društva „Tržaški Sokol", prvomestnik na-čelništva tržaške podružnice sv. Cirila in Metoda itd., je po noči v 20. dan preteč, meseca umrl. Tudi slovensko šolstvo in učiteljstvo je imelo v njem iskrenega in navdušenega podpornika. Slava njegovemu spominu! neprijetno dišeče snovi namreč zdrobljeno oglje posrče, a drugi delci, ki delajo vodo motno, primejo se peska. Pivo, ako je dobro, zdrava je pijača. Ono je za vodo najbolj hladilna pijača, katera nam žejo gasi. Vrhu tega nekoliko redi, prebavo pospešuje ter poživlja nekoliko žiljo in živce. Ako je zmerno pijemo, koristi nam torej dobro pivo. Boljo je piti pivo po jedi in med jedjo, kakor pa na prazen želodec. Pivo, ki je temno ali celo črno, umetno je barvano, torej nij pravo in zdravju škoduje. Dobro pivo spoznaš po sledečih znakovih: 1. Ono jo čisto in prozorno, da reči za kozarcem lahko razločno spoznamo. 2. Ono je zavrelo, sveti so ter nema neprijetnega ali celo kislega okusa. 3. Ono vzbuja in razve-druje duh. 4. Ono no dela v kozarci na dnu nikakeršno gošče, tudi, če dlje časa stoji. 5. Pena njegova (ki prihaja od ogljenčeve kisline) mora imeti male mehurčke, mora biti gosta, mlekasta ter ne sme takoj razbežati, nego mora dolgo ostati na vrhu piva ter oprijeti se tudi kozarčevih sten. Vino, ako je zmerno pijemo, navlasti, če je čisto in staro, pospešuje prebavo, poživlja živco, povspešujo krvni obtok ter človeka oveseljuje. Otroci naj se vinu zdržujejo; priporoča se pa, da je zmerno vživajo stari, slabotni, okrevajoči ali težko delo opravljajoči ljudje. Na prazni želodec vino piti, škoduje; pijmo je le pri obedih zato, da nam želodec zavžita jedila bolje prebavi. Kdor pije preveč vina, pokvuri si želodec, pa dobi tudi lehko jetiko. Veljati mora pravilo, da odrasel človek spijo lehko do pol litra vina navadno moči o poludne pri kosilu iu ravno toliko zvečer pri ve- „Vicnnc" piše: Nemila jo smrt ugrabila d ragopjen život narodnoga pobornika i zatočnika slavenske ideje u Trstu, Viktora Dolenca, vlastnika tiskare, urednika „Edinosti", predsjednika delalskog pnd-pornog družtva, predsjednika podružnice „Sv. Cirila i Metoda" u Trstu. Več same ove časti pokazuju, koliko primorski Slaveni gube u ovom prevriednom mužu. On je bio duša svemu narodnomu životu u Trstu i u okolici. Podavši se sa svom dušom politočkomu životu, nije poznavao granica požrtvovanju, nije prezao od žrtve ma koliko goleme, da pomogne svomu biednomu narodu. Laka mu zemlja! „Radnički Glasnik" piše: Viktor Dolenc, urednik „Edinosti" i predsjednik del. podp. društva u Trstu, preminuo je duo 20. srpnja u 45. godini. Vječni mu pokoj! V spomin V. Dolencu. Spavaj mirno, naš buditelj, Solnce našega naroda! Njemu bil si veren, zvest učitelj, Nada našega zaroda! Zbora, tabora ni bilo, Da se Tvoj ni glas razlegal, Z uma mečem, dušno silo Grel si brate, vrage begal. Dramil glas je tvoj Slovane Za blagost in doma slavo, Ti rojake, brate zbrane, Bral pod svojo si zastavo. Tvoj spomin ne bo izbrisan, Dokler živ bo rod slovenski, V knjigo bo živenja vpisan, Zmaj ne zbriše ga peklenski. Lahka zemlja zdaj pokriva Ude tvojega telesa ; Duša tvoja pa uživa Večno radost, raj, nebesa! A. Zlobec, delavec in ud del. podp. društva čerji. Varuj se pijančevanja, kajti ono ti ugonobi dušo in telo ter te polagoma spravi ob premoženje! Žganje je strupena pijača, ako je piješ prepogostoina in v znatnej meri. S žganjem si je uže marsikdo zapravil zdravje, poštenje, pamet, krepost in premoženje! Kolikor manj žganjarij bodemo imeli, toliko bolje za nas! Otrokom so mora žganje na vsak način prepovedati. Odraslemu človeku vender no škodi požirek dobrega žganja, ako mora v silnem mrazu prebiti; tudi lehko vzame požirek to pijače, ako mora jesti maščobne in neprebavne jedi. Drugačo se pa žganja varuj, da so mu prevoč ne privadiš in ti žganjepitje ne postane strast! Kava in čaj preveč dražita živco, ako sta premočna in ju čestokrat in v znatnej množini pijemo. Po velikih pojedinah ti vender ne bo škodila čašica črne kave, ker pomaga probavljati v pre-obilej meri zavžite jedi. Ako primešaš kavi mleka in sladora, ne bo ti kvarala, posebno, če si je vajen. Nekateri rabijo kavo in čaj kot zdravilo zoper krč v želodci, zoper koliko, riganje, glavobol in zoper drisko. Varuj se pa, da ne vživaš prevrele kave, ker provzročuje želodečni krč, želodeČne vrede, ali vsaj prebavo moti. 1 Čokolada se dela iz kakaovca, sladora in iz dišavin. Ona je dober živež, ako jo pripravljamo z mlekom in jajci; tudi poživlja človeka. Ljudje, ki imajo jako lehko zdražljive živce in jim čestokrat teče kri, naj bi raji pili čokolado kakor kavo. V vzhodnih slovanskih deželah in na Angleškem pijejo medico. Ta jo alko- Politični pregled. Notranje dežele. Naš cesar pride (5. t. m. v^Gostin, da pozdravi tam bivajočega nemškega cesarja. Državni zbor — tako poročajo dunajski časniki — snido se 24. septembra ter bo zboroval štiri tedne. Glavna njegova naloga bo rešitev davka na špirit in cuker, izvoli tudi poslance v delegacijo. Potem začneti zborovati delegaciji in ko ti izvršiti svoja dela, skličejo se deželni zbori. V c s t o jezikovnem ukazu glodo slovenskega uradovanja v sodiščih, na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, pre-klicujejo oficijozni časniki. Nu, nekaj malega se je tu pa tam vender uže zgodilo in upamo, da se še kaj zgodi, ker Ferjan-čičev govor ne more ostati brez vpliva, toliko manj, ker je pravosodni minister sam zagotovil, da bo stvar preiskaval, in sicer brez dovoljenja „Triester Ztg.", ki se tako veseli, da jezikovnega ukaza no bode. Znani drž avni p o si anec, dvorni sveto valeč Li en b acher, ki ima v politiki lastno pot, bil je na lastno prošnjo umirovljen. On so hoče odslej posvetiti samo politiki. Bojimo se, da mu njegova politika otemni tisti sijaj, kateri si je v prejšnjih letih pridobil kakor državni pravdnik. Vnanje dežele. O bolgarkem prašanji imamo polno navskrižnih poročil; ko to pišemo, ni še gotovo, ali koburški princ pojde na Bolgarsko ali ne. Tu nekoliko vesti o bolgarskih stvareh: „Kiiln Ztg.", o ruskih stvareh dobro podučen časnik, piše:Vpe-terburških vladinih krogih upajo zdaj doseči, da velevlasti dovole, da so za Bolgarijo imenuje ruski general-guverner, ki bo imel nalogo, stvari v deželi z nova vreditl, kakor je to storil knez Dondukov-Korsakov pred vladnim nastopom kneza Aleksandra. Za to je neki uže določen bolna pijača, katero napravljajo zavrevši dišavine in med. Vender medica ne ugaja človeškemu zdravju, ker preveč draži živce in želodec. 4. Dišavine. Dišavine dodajamo jedem. One imajo namen, da delajo jedi okusnejše, a pomno-žujejo izločevanje sokov (pljunea, želodeč-nega in črevesnega soka), ki so za prebavo potrebni. Glavna dišavina je sol. Sol ne pospešuje le, da se izločujejo prebavni sokovi, nego provzročuje tudi, da se beljakovina in tolšče tope. Sodi se, da ima človek kacih 200 gr. soli v sobi. Sol je torej človeku potrebna, ako hoče obstati ter si zdravje ohraniti; ona jo pravi nepogrešljiv živež. — Druge dišavine so: poper, igver, vanila, žefran, sladka skor-jica, muskatovi orehi, klinčki (cvekiči), kumina, komorač, koper, peteršilj, žajblja, krebulica, češenj, goršica, hren. — K ili-šavinam v širšem pomenu spadajo tudi slador, jesih in mastni dodatki jedem : maslo. salo, itd. * * * Zaključujoč to razpravo, omeniti mi je še, da morajo jedila biti dobro pripravljena, ako hočejo goditi našemu zdravju! Zato naj bi se dekleta, ki hočejo kedaj postati gospodinje, prav pridno učile — kuhati. To jim bo gotovo bolj na čast in bolj jim prav pride, kakor če čas izgubljajo s proučevanjem modernih jezikov in drugih stvarij, ki so dekletom tako potrebne kakor — peto kolo pri vozu! . . . Po mnogih virih sestavil: —r. generalni adjutant knez Imeretinski, ki je snan iz zadnje vojne kukor izvrsten general in zmagalec pri Lovci ter je nepo-sroden potomec zadnjega imeritinskega vladarja. Knez bi potem utegnol biti kandidat za bolgarski prestol, ker ima enako dostojanstvo kakor iningrelski knez. — Od druge strani pa se poroča, da je koburški knez sklenol, užo te dni na Bolgarsko odpotovati. To jo neki bolgarskej vladi znano. Temu nasproti pa se piše iz Carigrada. da turska vlada nikakor ne potrdi koburškega princa, dokler Rusija in Fran-cozka svojih ugovorov ne prekličeti. Vso te nasprotujočo vesti so od 25). julija. Ta dan je tudi bolgarski minister zunanjih zadev Nače vic odpotoval na Dunaj h ko-burškemu princu. Iz Carigrada so dalje 30. julija poroča: Nobeno znamenje ne kaže, da bi turška vlada hotela opustiti odlašajoče svoje postopanje v bolgarskem prašanji. Zarad tega jo mej bolgarskim narodom nastala neka zdražonost, ki dela skrbi in "bati se je, da daljše odlašanje zapelje Bolgare h kakemu skrajnemu koraku, morebiti k proglasitvi neodvisnosti. Turška vlada je zarad tega v velikih skrbeh. Govori se tudi. da ruski poslanec Nelidov zahteva, naj turška vlada pošlje komisarja v Sredec, ali pa dovoli, da so pošlje ruski komisar. Turška vlada je 1. t. m. brzoja-vila koburškemu princu, naj se no napoti na Bolgarsko, dokler vlade ne store sklepa glede njegove volitve za bolgarskega kneza. Najslavniši ruski narodni p o I i t i k ar Katk o v umrl je 1. t. m. po-poludne v Petersburgu. V Varšavo je prišel ukaz, da morajo vsi tujci, ki so vodji, oskrbniki ali upravitelji obrtnih naprav, službo pustiti. [talijanski ministerski načelnik Depretis je 30. julija v Stradeli umrl, vsled tega je ministerstvo odstopilo. Porojen je bil leta 1813 v selu Mozzana-Corti-Bottaioni pri Stradeli na Piemon-teškcui. Dejansko se je udeleževal teženj za zjedinjenje Italije ter bil v letu 184!) imenovan za civilnega guvernerja provincije Brescia, leto poprej pa jo bil imenovan za državnega poslanca v Broni, ta volilni okraj je tudi poznejo vedno v državnem zboru zastopal. V letu 1860 jo bil prodik-tator v Siciliji, v letu 18fi2 pa je stopil v vlado kakor minister za javne stavbo. Od te dobe je bil skoraj vedno minister zdaj za finance, zdaj notranje ali zunanje zadeve, zdaj ministerski načelnik. On je bil brez dvombo eden izmej najboljših državnikov in domoljubov v Italiji. Na Frane os k o m jo moj strankami velik razpor: Boulanger plava pri tem raz-poru na vrhu, poslal je Ferry-u vabilo na dvoboj, in ta je to vabila naposled sprejel. Pričkanje jo o državnem prevratu, kateri so baje nekatere osobo svetovale Boulan-ger-ju. V angleškej zgornjej zbornici je 30. julija izjavil Salisbury. da je abi-sinski kralj Angležem dober prijatelj. Angleška bi tedaj z veliko žalostjo gledala krvavo vojno mej Abisinjo in uže davno prijateljico Italijo. Angleška bi mogla ponuditi le posredovanje, ako bi gotovo bilo sprejeto: Angležka se bo ozbiljno prizadevala za mir. Iz Petorsburga pase 29. julija poroča, da prve dni meseca avgusta odpotuje rusko duhovensko poslanstvo v Abisinijo s cerkvenimi posodami in knjigami. Kitajska vlada je določila 120.000 gld. za znunstveno-trgovinsko potovanje; razpošlje 12 preskušenih opravnikov na vse vetrove, da jej bodo poročali o prebivalstvu, pridelkih, trgovini in obrti dru zih dežel. DOPISI. S Krasa, v dan sv. Jakoba. (N e koli k o s p o m i n o v o Viktorju Dolencu.) — Z blagim pokojnim Viktorjem Dolencem sva se seznanila v Gorici, ko je jel izdavati list „Soča". Temu listu je bil pokojnik prvi urednik. Takrat sem bil jaz se prav mlad, rekel bi deček; vender sem jel sodelovati pri Dolenčevem listu ter bil potem zmerom njegov sotrud-nik. Nekoliko let kasneje, ko sem izvršil bil svoje studije, bil sem nekoliko časa tudi korektor pri „Soči", t. j. g. Dolenc mi je izročal rokopise, katero sem popravljal v jezikovnem oziru; pa tudi prvi natisek sem navadno pregledoval. Naravno, da sem potem takem imel dovolj priložnosti, poznavati vrlega moža. Pozneje sem jaz prišel v službo na Kras; Dolenc pa ho je preselil v Trst, kjer je prevzel uredništvo „Edinosti". Tudi tukaj sva se našla. Podpiral sem njegov list duševno ter sva se čestokrat aešla v Trstu ali kje drugje na kakej veselici. Zadnjikrat sem ga videl o priliki, ko je cesarjevna Štefanija obiskala skocijan-sko jamo. Našla sva se v Lokvi v gostjlni g. Muho. Bil je takrat prav zidane volje. V zadnjem času sva pismeno občevala. Namoraval jo namreč neki moj roman Izdati v „prilogi" svojega lista; pa svetoval mi je tudi glede mojega prijatelja, znanega jugoslovanskega pisatelja, ki se je iz tujine mislil povrniti na Slovensko. Gledč zadnjega mi je Dolenc pisal v dan 3. maja t. 1. doslovno: ,Ako ima Vaš prijatelj novce, naj pride v — Trst. Lchko bi z menoj v družbi napravil poleg tiskarne knjigarno in zalogo papirja. Mogoče bi se dalo potem naše domače knjigotrž-tvo nekoliko pospešiti. Mnogo več knjig bi se dalo prodati, da imamo Slovenci dobro urejeno kolportažo, katere do sedaj ni. Kaj delajo Nemci in Italijani na tak način! — Sicer pa bi bilo dobro, da bi Vi enkrat prišli v Trst, da so pogovoriva o raznih zadevah . . .u Zalibog, ni se mi izpolnila želja, da bi še enkrat mogel govoriti z vzornim možem! Jaz sem odlašal pohod v Trst do počitnic; Dolencu pa se je to zdelo menda predolgo; zato mi jo v svojem slednjem pismu z dnč 5. junija t. 1. pisal, da me sam obišče. To slednje Dolenčevo pismo slove tako; „Dragi gospod Janko! No zamerite, da Vas pustim toliko časa čakati na odgovor. Mnogo dola, še već pa skrbi imam, in zato moram vso dopisovanje prijateljem in znancem zanemarjati. Vaš roman bom prav rad tiskal v prilogi; ako torej hočete, pošljite mi delo pri prvej priliki. Oboje poslano som prejel in pride prav gotovo na vrsto, eno v podlistku, drugo v prilogi. Presrčna Vam hvala za poslano! V tom polotji Vas pridem enkrat obiskat v A v b e r. Bil sem v nedeljo v Storjah, ali čas mi jo bil prekratek. Sprejmite presrčen pozdrav udanega prijatelja V. Dolenca." Trst, 5. junija 1887. Čuden in žaloston slučaj jo, da sta vrh rodoljuba Dolinar in Dolenc kmalu potem umrla, ko sta mi pisala, da me hočeta obiskati. Tudi Dolinar so jo namreč napravljal malo pred svojo smrtjo na Kras, da me obišče v sauiotnej in tihotnej vasici, kamor me jo pred poludrugim letom prestavila — „modrost mojih predstojnikov". A namesto zaželenih obiskov dobil sem žalostno naznanilo o smrti dotičnih dveh prijateljev! , . . Sedaj pa mi bodi svoboda, da v obče nekoliko izpregovorim o pokojnem Dolencu, kolikor je meni snano o njem. Pokojnik je baje dovršil višo realko v Gorici ter se je potem posvetil trgov-stvu. Ob času, ko sem se jaz seznanil ž njim, bil jo menda knjigovodja pri goriških trgovcih Furlaniju in Tripu. Bil jo takrat še samec in prav šibkega zdravja. Po naročilu zdravnikovem je užival vsak dan surovo stolčeno meso. Pozneje se je oženil bil z neko gospodično na Furlanskem. Preselivši so v Trst, lotil so je najprej trgovstva, potem je postal žurna-list ter si kupil tiskarno. V Trstu si je tudi dobro utrdil zdravje, in ko sem ga zadnjič videl v Lokvi, moral sem mu čestitati, da ga nahajam tako debelega in čvrstega. Tedaj se jo nekoliko posmijal ter opomnil: „Vidite, to prihaja od tod, ker jaz znani živeti. Kdor je tako vprežen kakor jaz, mora skrbeti za dober prigrizek in dober požir. Kos slastne pečenke in kaplja dobrega terana ali istrijana se v mojej hiši zmerom nahaja. Iti baš to me vzdržuje; da nemam dobre postrežbe, moral bi uže podleći". Pokojni Dolenc je bil izredno nadarjen človek. Akopraiu latinskih šol nikoli videl ui, znal je ipak dobro latinski; a govoril in pisal je poleg svojega materinega jezika tudi laški, nemški, francoski, hrvatski, menda tudi angleški iu še kak drug jezik. „Emila" slavnega francoskega pisatelja Koussoau-a jo znal malo ne na pamet, ker čitoval jo časih iz njega kakor bi orehe tolkel. A Dolenc je bil tudi dobro podkovan v drugih vedah, posebno pa v svetovnej zgodovini. Poleg tega je bil duhovit mož, izvrsten govornik in žur-nalist. Izvrstne so bile posebno njegovo logično izvedene polemike, v katorih mu živ krst ni mogel do kože. Njegov list „Soča* je bil za njegovega uredništvu izboren časnik, posebno takrat, ko je še prof. Leveč bival v Gorici ter je vrlo spretni ta gospod oskrboval korekturo pri „Soči" ter tudi drugače pri njej sodeloval. Pa tudi „Edinost" se je za uredništva Dolenčevega odlikovala, vzlasti takrat, ko jej je bil korektor še velezaslužni naš pesnik, g. F r. C e g n a r, katerega je nedvojbeno prištevati mej najtemeljiteje znalce slovenskega jezika. Mimogrede opomnim, da jo „Edinost" bila za Cegnarjevega sodelovanja edin list, ki je pravilno rabila slovenske enklitike, s katerimi ravnajo nekateri slovenski pisatelji denašnje dni tako, da je uže groza. Pozneje, ko je Cegnar odstopil, *) „Edinost" pač ni bila vselej izgled v jezikovnemobziru. Tudi pisatelj teh vrstij sem pokojnega Dolenca večkrat, kar so tiče tega, na kako nedostatnost opozoril, česar mi pa nikoli ni zameril. Kaj nam je bil pokojni Dolenc v političnem obziru, o tem tu ne bodem govoril, ker so to uže storili drugi; rečem samo to, da poleg pokojnega dr. Lavriča ni ga bilo in ga ni z a-služnišega moža na vsem čihar-nem Primorskem od Dolenca. Žali-bog, ni mu bilo dodeljeno, da bi bil učakal veselejših in srečnejših dnij za primorske Slovence, katere je on vodil. In v tem obziru bi ga primerjal Mojzesu, ki je Izraelce vodil v obljubljeno deželo; njemu samemu pa ni bilo dano, da bi bil prišel v njo. Pokojni Dolenc nam je koristil tudi kot slovenski pisatelj. Spisal nam je obilo političnih in drugih člankov, podlistkov i. dr. Podpisoval se je (kolikor jaz vem) navadno: „T o n e P o 1 d o t o v" ali „Tropinar" (zadnjo ime so mu menda zdeli v Gorici). Posebno srečna je bila njegova misel, da nam je ustanovil beletristično prilogo. O pomenu to priloge tu ne bodem govoril, kor vem, da zna vsak razumnik, da nam je jako koristna. Pozabiti ne smem, da je bil pokojnik tudi dober pevec. Kot tak je imel dober muzikalen okus in priobčil je svojo dni v „Edinosti" tudi zanimiv spis o razvoji narodnega petja na Goriškem, povdarjajoč v tem obziru zasluge milih pokojnikov: Josipa Kocijančiča, Antona Hribarja in Avgusta Lebana. Kot človek je bil rajni Dolenc dobra duša, zvest prijatelj, vesel družbenik. Marsikateremu potrebniku je pomogel, da si menda sam ni nikdar živel v izobilji. Zares škoda tacega človeka, ki je moral v najlepšej moškej dobi stega sveta! Ne vem primerneje skleniti kakor, da kličem so „Sočo": „Žaluj in tuguj, narod slovenski, po svojem zve stem —.sinu Viktorju Dolencu in ohrani ga v hvaležnem spominu! Večna luč naj mu svčti!" — G r a d i m i r. Na Krasu, 18. julija 1887. — (Konec). — Dotičnemu Kraševcu pod „poslanico" bi so od te strani ne odgovarjalo, ker tega ni vreden; vendar hočem jaz resnici na čast omeniti par besedic na oseben napad, kolikor mi jo znano stališče gospoda, vse česti vrednega gospoda, kojega jo neolikani Kraševcc tako napadel, kakor kacega pijančka v svojoj krčmi pri plesu nn harmoniko — naduho! „Kraševec" pravi, da med tem, ko krčmarji prosijo dovoljenja za ples, da hodi kdo brez dovoljenja po kupčijah. Bravo, Kraševec! Ti si res tiček! Kaj ti reva veš, ali ima kdo dovoljenje iti od doma.r ali ne! Mari daješ ti taka dovoljenja! Č. gospodje duhovniki in drugi! Ivedar boste potrebovali dovoljenja, odstraniti so od doma, pojdite h Kraševcu na „poslanici" podpisanemu po dovoljenje! Ubogi kraški „burin", razobesi poprej in le hitro nad svojo krčmo „tablo", na ka-terej prebij mogoče diplomo iz Gorice, ali celč iz Rima, vsled katere imaš ti oblast dovoljevati par dni odpusta. Glej, potem so vsakdo ustavi pred tvojo hišo ter se bo dovoljenja prosil in nazaj gredč za isto se ti zahvalil ter plačal par litrov ! To bi bilo Hotno! Dokler ni table, pa ne bo nič! Ako bi kdo sam ne mogel priti dovoljenja prosit, bodo ti moral pisati in tako bo imel pri tebi dela in zaslužka tudi oni tvoj somišljenik, koji ti je „poslanico" skoval. Tako! — „Poslanica" kvasi tudi o 2000 letne plače, o birsi in o 50 H. podpore. Bravo, fina buča kraška! Oni, koji ima svojo *) Cegrmr ui odatopil, ampak Še dane* dela; žul {»i. da mu v»egtt ui mogoče natanko pregledati, ker UŽe do'g'* liolelm ui se poleg tega še demi« njegov.* r ke NiiSir.a (atrophlej prijemu, da more le malo hi le /. velikim trudom pi«ati. Cegnar je l»il do zadnjega Dolenčev n jboljii prijatelj in p« močnik. |(Urcd.) plačo v pridelkih in eden glavnih je* „vino", katero imenuje „Kraševec pod poslanico" — birsa, ima plače 2000 fl. — Ta pa je uže predebela! Take „bombe" so za tvojo krčmo, kadar ga imate preveč pod klobukih, a ne za slovenske bralco „Edinosti". — Zdaj pa vemo sosedje, da v domaČej vasi „Kraševca pod poslanico" dajejo za plačo ne dobrega vina, ampak birso. Sram bodi, ali sosede-občinarje, ki plačujejo z birso mesto z vinom, in so na ta način nepošteni, ali pa, če to ni res, pa „Kraševca pod poslanico", ki kaj tacega pošilja med svet ter tako svojo občino spravlja ob pošteno ime! Eno ali drugo je gotovo! Kar se kvasi o divjem perji murvo-vem, naj le toliko omenim, naj dotičnik Boga zahvali, da ni bil več kaznovan, kajti kdor krade, ni obsojen le na povrnitev škode, temuč še na kaj druzega. Gledč prošnje radi dovoljenja godbe z naduho-harmoniko skozi vse nedelje vsega leta, zakličem „Kraševcu pod poslanico" kot onemu krčmarju: Sram, trikrat sram te bodi, da ne veš in nočeš vedeti za cerkveno in državno prepovedane čase. Žalostno, da se dobivajo na Slovenskem tudi taki ničvredni ljudje! Žalibog, na dolenjem Krasu so! O teh in enakih pa drugekrati, ako se oglasi še kateri zagovornik javnih plesov na dolenjem Krasu, in ako se bodo isti še ponavl jali! Izpod Košute, 30. julija. [Izv. dop.J (Pomanjkanje slovenskih zemljevidov. Prošnja do naših literarnih zavodov.) — Večkrat sem slišal priproste Slovence tožiti: „Pogosto beremo v knjigah in časnikih o različnih deželah, pa nemamo kart ali zemljevidov, da bi videli, kako te dežele druga pri drugej ležijo. Veliko ložej bi spise razumeli, ko bi imeli tako karte. Pritožba ta je opravičena. Za slovensko dežele imamo edini Kozler-jev zemljevid, ki ga pa v bukvarnah ni več dobiti. Slov. Matica je izdala nekaj zemljevidov, pa ti so za prosto ljudstvo predragi in se premalo ozirajo za slovanske dežele. Potreba bi res bila, da bi slovenska Matica ali pa družba sv. Mo-hora izdala dober kup atlant, s posebnim ozirom na slovanske dežele. Zraven političnih naj bi bilo označene tudi narodnostne in versko meje. Že davno jo priznano, da je zemljepisje važen dol splošne omike, in če hočemo naš narod izobra-žiti, zgodi se to najprije z geografičnim znanjem, kajti človek pridobi po njem brž bolj obširen razgled. Brez zemljevidov pa si ni mogoče učiti zemljepisja. Naj bo toraj ta nasvet priporočen slavnim našim literarnim zavodom. Iz Goriške okolice dne 18. julija 1887. — [Izv. dop.] — Zopet plesi. Nek dopisnik iz Tomaja v predzadnji št. cenjenega lista Edinosti, pravi, da še sv. Frančišek Saležki jo plesal. Jaz pa menim, da še več svetnikov jo, koji so so veselili in mogoče tudi plesali. Tudi slavni mož Stanič je plesal, tudi pisatelj teh vrstic ni o tem zaostajal. A vender plese, kakoršni so bili dan sv. Petra in Pavla v Črničah, kakor mi jo prijatelj pravil, in kakor sem so v naših okolicah sam prepričal, takih plesov in veselic ne želim gledati (berite dopis iz ajdovskega okraja, v 57. št. v Edinosti.) Dalje borite vso one dopise o plesih v Soči in Edinosti bolj pazljivo, tam se piše, kolikor toliko o odpravi javnih plesov, a ne o prepovedanji in uničenji plesov, torej oni dopisniki kakor sem jaz bral ali razumel, takega so menenja, naj se javni plesi, ki niso več primerni novejšemu času, odpravijo. Vsak čitatelj kacega narodnega Časopisa bi moral mladino nagibati v kako narodno društvo, namreč na kmetih vsaj v bralno, to je, v kraj, kder niso prepovedani plesi, in pri takih plesih so navadno plesci in plesalko zbrani, in pod boljem nadzorstvom, nego pri javnih plesih, kajti, pri čitalničnih plesih nisem še videl neomejenega pijančevanja, pretepanja, preklinjanja itd. kakor pri javnih plosih. Za to pa svetujem vam še enkrat, g. dopisnik iz Tomaja, da rajše nagibajte mlado pametne može in lanto k narodnemu gibanju, potem vam bo narod hvaležen, in mislite si, da pri narodnih veselicah, če so kobri v žepu, tudi so jč, pije, prepeva in plešo, in veliko se za blago namene doseže med tem, ko pri javnih plesih le krčmarji dosezajo za svoje žepe; zato je bolje, da o javnih plesih molčite. Je-li ne veste, da jo uže mnogo čebrov vodo in vina poteklo, odkar jo sv. Fran-cišok plesal, za konečno meni se ne zdi prav, da se svetniki preiskujejo za pokvare vročekrvne mladine. Kmetski star plesalec. Iz črnic, 20. julija 1887. — Na dopis v cenjenej „Edinosti" dne 9. julija treba je nekaj odgovoriti in pojasniti. Dopisnik pravi, da je župnik skozi cerkvene duri pokukal in tam zunaj cerkve zapazil več mladeničev in zapršil se nanje, kakor sokol na drobne ptice, in da so mladeniči po tržišču pete odnesli, in kar je potem bilo to je uže pred sodiščem. Meni se pa zdi, da vsega tega ni bilo, in da se je dopisniku to le sanjalo. Da je pa bil Sv. Petra in Pavla dan v C. javen ples in zraven tudi tepeška,to je resnica, kar pa dopisnik dalje navaja, da po g. županu udriha, to je sama izmišljenost. Župan ni fantom dovolil plesa pred svojo hišo (palačo), kakor dopisnik navaja; dovolil je župan ples na tistem kraji, kder so vedno fantje plešišča (brojarja) stavili, in sicer na dvorišči gospo Ane Bolko in tam se je ples vršil; fantje in godci so pa bili v krčmi Val. K. in ne pri županu. Saj je župan uže pred enim letom krčmo odpravil, ker ni hotel z njo sitnosti imoti, in ko je še on krčmaril, večkrat so ga fantje prosili, naj godbo v svojo gostilno vzame, pa jim tudi ni dovolil. Tudi ni res, da je župan nalašč oni dan zopet odprl krčmo. Krčmo je odprl tam njegov sin Anton, ko mu je g. župan kot oče premoženje in hišo izročil. Zato pa mislim, da ni nobene napako, če županov sin zdaj krčmari, saj so tukaj še štiri krčme zraven te, ljudje hodijo lahko pit, kamor jim ljubo. Na dan godbe v županovej, oziroma županovega sina hiši, ni bilo najmanjšega prepira in tepeške. Prepir se je začel mej tujimi fanti pri godbi in pri plesu, in tam so se tepli, pa ni bilo nobene take nevarnosti, ker so se fantje na vso kraje razpršili. Po cesti so šli trije tuji fantje in eden teh udari z kamenom po glavi nečega človeka druge stranke, ta se jo zvr-nol, zraven pristopita še ona dva, in so vsi trije padlega tepli. Prav v tem času je župan na pragu svoje hiše stal in je vse to videl. On ie precej zraven stoječe ljudi opominjal, naj pomagajo, da so navarnost odstrani in da rešijo napadenega. Na županovo opominje-vanje je več ljudi pristopilo in pristopil je tudi županov sin, in z veliko Bilo so se napadniki odstranili, in pri tej priložnosti je županov sin bil udarjen na glavo, pa ne hudo. Ni pa res, da je bil župan udarjen, ali da jo on katerega udaril. Županovo veljenjo jo slišalo več zraven stoječih ljudi in prav njegov opomin jo pomagal, da ni večje nesreče bilo. Domače vesti. Diocezanske vesti. Presvitli gospod škof dr. Glavina delil bodo sv. birmo dnč 4. in 5. septembra v Bujah, kamor se imajo Sripeljati otroci iz Krašice, Tribana in [aršete; dnč G, v Piemontu, 7. v Šterni in 8. v Pomnjanu. Preč. g. Miho Debelak, kanonik stolnega kaptola v Trstu imenovan je pomočnikom v duševnih zadevah proč. g. župnika kanonika pri Sv. Antonu novem v Trstu. Cest. g. Miho Laginja, kapolan v Zvonečej imenovan je župnikom v Ve-prin«;u. V seji tržaških inženirjev, katera je bila zadnji teden, objavilo je mej ostalimi predmeti dnevnega reda predsedništvo naredbo tržaške c. kr. okrajne sodnije, po katerej so mora vpisivati v intabularne knjigo raz u n laškega i i nemškega tudi v slovenskom oziroma hrvatskom jeziku. Nekateri udi toga kluba so prosili predsedništro, da to naredbo postavi v glavnoj skupščini kluba na dnovni red in so sklenoli, odposlati na ministerstvo spomenico, v katerej navedo škodo, ki jo bodo imeli vsled t o n a r e d b e tržaški inženirji! [a B]a Societa liberalis-s im a", kakor „Salobarda" pravi, sprejela je ta predlog enoglasno! Naj se konstatira. Foglietto delle disgrazie „II Piccolo" je v svojej sobotnej številki prinesel telegram iz Berlina, da se Franc-Jožef sestane s cesarjem Viljelmom. Kdo jo za „Piccola" Franc-Jožef? — nam odgovorita gg. Luzzatto in Hurgslaller!? — Nam se pa zdi, daje Njeg. Veličanstvo cesar, ne?! „L'Alabarda« o pok. Dolencu. V ne- doljskej številki pišo „L'Alabarda" o pok. Dolencu: „II tipografe Dolenc era un grando nostro avversario politico: ma era un perfetto galantnome". To je lopo, ali si ne moremo raztolmačiti, kako se to strinja s tem. kar jo pisala dan po njo- govej smrti, ako tudi velja izrek: „De mortuis nil nisi bene". Dalje veli; Zaljubljen v svojo narodnost — spoštoval je in pripoznaval pravico drugih narodnosti. Spoštovali so ga tedaj tudi protivniki; toleranten oziroma na vero in politiko, prikupil se jo vsem, kateri so ga poznali. Konečno žaluje po prezgodnjej smrti in da vendar Slovencem ne prepušča prevelike tolažbe, razlila je svoj žolč na poslanca g. Nabergoja, hoteč ga osmešiti prod svojimi čitalci, ker je jokaje govoril na grobu prerano umrlega prijatelja. Ni nam namen braniti g. Nabergoja, kor tako užo vsak narodnjak pozna njegove zasluge, ampak hočemo le konštatovati doslednost „L' Alabardo", katera nikoli ne pišo dobrih besed o Slovencih, ampak se vedno spo-tikujc ob naših prvakih, kateri so jej trn v peti. Ako užo resnično žaluje za pok. Dolencem, naj se omeji samo na njegovo osobo in naj ne vtiče vmes drugih, ter hrani svoje čitalce so svojimi neslanimi lažmi. Poznamo pa tudi vzrok, zakaj tako laskavo piše „L'Alabarda" o smrti Dolenčevi. Znano je, da so jo uže iz raznih tiskarn tržaških izbacili, ker ne plača — v strahu je sedaj, da jo tudi tiskarna To-mašič ne zapodi, hoče se tedaj prikupiti, ker se je spomnila zopet na Dolenčevo tiskarno. Pojela jo tudi tej tiskarni lepo svoto denarja, pa se jej hoče še — oh, draga „L'Alabarda": Hic Rhodus, hic salta, ne P — Patrijotični in nepatrijotični listi. Te dni more vsak, kateri zna laško, brati v listih obeh barv, o velikih s 1 a v o fi 1 i h, kateri so so drznoli nekemu fantičku odvzeti njegovo iglo na katerej je bila glava kralja Umberta. Mi smo res tega mene-nja, da vsakdo svobodno izraža svoje Čute, kakor se mu najmilejše zdi, in posebno se vsak lahko obleče, kakor se njemu dopada ; ali ker je uže o tem reč, moramo se tudi mi spomniti na ednake slučaje od druge strani. Pisatelj teh vrstic zna, da je namreč v neposrednjej blizini urednič-tev patrijotičnih in nepatrijotičnih listov, napadanje bilo na fantičke, kateri so nosili avstrijskega orla na ovratnici in se jim je tudi zapovedalo: če orla ne snomo, da dobijo par okoli ušes! Zakaj niso takrat ti patrijotični, ker od drugih so to ne-more pričakovati, vzeli v brambo onih fantičkov? Morda niso zato vedeli, ali so čakali, da so Slovenci za to stvar potegnejo? Kaj ni njihova dolžnost braniti v Avstriji avstrijske čuto? Mi dčmo, da to ni kakor malo komedije, in bi preporočili gg. Faningerju in Janšu, da pošljeta v vsako uredništvo rečenih patrijotičnih in nepatrijotičnih, illustrati con caricature, in smešnih senza caricature, par peršu-tovih kosti, ker ako tega ne store, bodo več časa zaznamovani na rovašu te gospode, kakor je to g. poslanec Naber-goj, kateri noče nikakor videti velike žeje za svoje dobro vino, katera drami gospodo v uredništvih teh glasovitih listov. ne8iderium. Tržaški Slovenec jo v Trstu doma. V Trstu ima svoja slovenska delavska društva, ima čitalnico, „Sokola"; ima pokarije, krčme, kavarne, kamor se obrne, moro z slovensko besedo odpreti si vrata — samo na si. magistratu in pri tržaških brivcih ne more 8e ga z s 1 o-vensko besedo poslužiti. Kolikor Slovencev v Trstu prebiva, toliko plača zakonito davke magistratu — in na Slovenca se magistrat ne ozira, ker noče biti irredentar. Slovenec je dobra duša, potrpežljiv, zadovoljen jo z laškim ali nemškim napisom — če ga laški nagovoriš, odgovori laško, a irredentar noče biti in zoper nje so na ednej strani bojuje, na drugoj pa jim denarno pomaga. Kako jo to mogoče P kdo vpraša. Naj mu bo odgovor: Kolikor brivcev jo v Trstu, toliko je ir-redontov, v vsakej ulici po dva ali trije; vsi ti nočejo slišati drugega razen laškega jezika, pri vsakem najdeš „L'Indipen-dente", „L'Alabardo", „Piccolo", moj tem ko nema nobenega patrijotičnega lista. Ker pa brivcev Slovencev v Trstu ne poznamo, mora tudi to irredentarje tako veliko število tržaških Slovencev pomagati in jih hraniti. Da bi pa Slovenci imeli v Trstu le enega slovenskega brivca, ne bi jim potrebno bilo podpirati irredente, ampak bi dajali zaslužek svojemu rojaku, kateri bi jih slovenski poslužil. Resnica je sicer, da skoraj vsi v Trstu živeči Slovenci govore laško in da morejo s tržaškim brivcem govoriti, ali jih jo tudi takšnih, kateri no vedo ni bosedo laško in če tak pride k brivcu, ne umeta se. Zakaj pa ne bi Slovenec Slovencu živeti dal ? Zakaj no bi si mi tržaški Slovenci omislili slovenskega brivca, kateremu bi svoj denar dajali? Ko bi tako Slovencu pomagali — no bi potrebno bilo dvigati peruti irredenti-brivcu, ampak bi se peruti temu gadu oskubile in ščasoma popolnoma zginolc. Torej se priporoča kateremu koli slovenskemu brivcu z majhnim kapitalom, da poskusi srečo v Trstu, naj nas rajši on striže — kakor Lah goli. To mora vsakemu tržaškemu Slovencu biti: desiderium. Okoličani! Slavni naš magistrat razpošilja neko okrožnico, po katerej bi vi sami imeli prositi, da se tabu-larne knjige sestavijo samo v italijanskem jeziku. Koji bi bili nastopki, misliti si more vsakdor. Opominjamo vas tedaj, bodite oprezni in nikar se ne podpisujte! Razpisane štipendije. Za dijake c. kr. gimnazije v Trstu razpisanih je iz ustanove Ananian 7 štipendij po 200 gld. — Prošnje do 25. avgusta. 2. Štipendija Nj. vel. presvitlega cesarja v znesku letnih 250 gld. za obiskovanje kmetijske šole „Francisco-Josephinumu v Miidlingu pri Dunaji. 3. Državna štipendija v znesku 250 gld. za obiskovanje iste šole. 4. Dve štipendiji po 250 gld. na leto za obiskovanje vrtnarske šole „Elisabethinum" v Miidlingu pri Dunaji. — Podrobnosti se zvedo v pisarni c. kr. kmetijske družbo kranjske v Ljubljani. Čitalnica v Škofjej Loki napravi v drugej polovici tega meseca veselico z namenom za vzidanjo plošče na slavo rajnkega Dolinarja na njegovem rojstnem domu. — Odsek za Dolinarjev spomenik je namreč sklcnol v zadnjej seji, dne 30. p. m., da se udeleže, ako mogoče, tudi deputacije vseh društev. Plošča je lepa in delo jako izvrstno, kajti delala sta jo dva prijatelja ranjkega. Plošča bode na ogled v narodnej čitalnici. V tem oziru gorko priporoča odsek za Dolinarjev spominek, naj vsak po svojej moči pripomore. iz Celovca nam pišejo: E i n s p i c 1 e r-jeva zlata maša, ki je napovedana na 21. dan avgusta, pomenljiva je v tem, oziru ker je to prvi krat, da si je slo-veii8ko-koroška duhovščina vzela pogum, prirediti večo slovesnost. Le več takih narodnih veselic na Koroškem, pa se koroški rodoljubi bolj tesno med seboj spoznajo in zvežejo, seznanijo pa se tudi z rodoljubi kranjskimi, štajerskimi in primorskimi, katere naj vselej vabijo na tako shode. Tako se bo počasi organizirala močna narodna garda, na katero se bo vsigdar lahko zanašati. Slovensko učiteljsko dru&tvo v Ljubljani je razposlalo mej slovensko občinstvo posebno vabilo na naročbo svojo knjižice. V Novem mestu se je osnovalo društvo „Dolenjski Sokol" pod vodstvom sta-staroste Riharda Dolenca. Novemu „Sokolu" želimo dober vspeli! „Popotnik", list za šolo in dom, očita v svojej 14. št. z dno 25. jul. v dopisu „S Krasa" (ne: Iz Krasa!) pokojnemu Dolencu, da je rad sprejemal v predale ,,Edinosti" dopise o učiteljskih stvarčh, čosar ne bi bil smel. Pravi dalje, da je predsednik učitclskega društva za sežanski okraj pri zadnjem zborovanji v Sežani „s prosečim glasom opominjal, naj opustimo abotno(!) pisarjenjo po političnih časnikih o zadevah (!), ki tičejo naš stan(!)". Po tem takem bi človek mislil, da si učitelj ogrelioti dušo, ako napiše le par vrstij o učitelskih rečeh za kak političen list. In vender so kaj tacega nahaja tudi pri drugih narodih, in tudi naš dnevnik ,,Slovon-ski Narod" ima mnogokrat prav „kroftne" dopise iz učitelskih pero3, pa vender do take naivnosti še živ krst ni prišel, da bi zato tem listom kaj očital. Gospod nadzornik Fran Vodopivec, gotovo izkušen šolnik, izrekel je pri neki priliki: „Ne mislite, da vam zamerim, ako pišete v katero novine; — to je prav, da se včasih govori tudi o šoli, saj je ona faktor in važen, pa žalibog malo znan faktor soci-jalnega živenja. Prav je torej, da se ljudstvo pouči o šoli." Mislim, da bode toliko zadostovalo njemu, komur gre. Za zdaj smo se lotili stvari v rokovicah; znamo pa tudi poiskati cepec, čo bode novo pridobljeni, nekdaj zaničevani, zdaj toli hvalisani in hvalisa-joči tajnik učiteljskega društva za sežanski okraj metal okrog sebe tako radodarno z olikanimi izrazi kakor so: „dopisnu", „ktasiti" itd. Qui capero vult, capiat! Popravki. Preč. gosp. Župnik Seno-žeški Josip Zelen nam piše: Pokojni vred-nik „Edinosti" ni bil rojen na Razdrtem, ampak v Senožečah, pod imenima Anton Viktor, sin Leopolda Dolenc in njegovo soproge Jvane, rojeno Laurin, dne 22. grudna 1841.; kar spričuje rojstna in krstna knjiga fare Senožeške. V podlistku (51. št. „Edin." čitaj v 1. koloni v 8. vrsti od zgoraj m u (ne: jej); v drugej koloni 4. vrsti pa: ga (ne j e). Vreme za mesec avgust prorokuje Mathieu de la Drome tako Ie: Od 1. do 3. vihar in nevihte; veliko dežja na Fran-cozkem, v Italiji ob polnej luni od 3. do 11. močan veter, na Nemškem toča. Nestalni vetrovi od 12. do 13. in od 16. do 18. Sredozemsko morje nemirno. Zopet nevihte od 19. do 25., toplota jako pre-mcnljiva. Iluda vročina ob sredozemskem morju. Ocean posebno nemiren ob portu« galskej obali in v Gaskonskcm zalivu. Dosti dežja od 25. avgusta do 2. septembra, koji stori konec neznosnej vročini. Reke bodo rastle v vsej Evropi. — Mesec tedaj sploh jako viharen in dežja obilo. — Bog daj, da se prorok ne moti, kajti prav dežja nam treba, le nevihte in toča naj nam prizaneao! Vabilo. Dne 10. julija t. l.sklieali so rodoljubji iz sv. Ivana zbor, koji je osnoval novo podružnico družbe sv. Cirila in Metoda za celi sv. Ivanski okraj. Po načelu obstoječih družtvenih pravil bil sem izbran poverjenikom, odnosno pooblaščencem novoosnovane podružnice. Ker sem to častno nalogo radovoljno sprejel, zato je moja dolžnost, da pozivam vso ono gospodo, koja se je udeležila prvega zbora, da gotovo pride k osnovalnej seji dno 14. t. m, ob 5. uri popoldne v posebno dvorano gostilne „Aurora" pred „Boschcttom". Nadejam so pa tudi, da se tega zbora drugi naši rodoljubi in narodnjaki v obilem številu udeleže, kajti voliti imamo stalni odbor in vsakemu je znano, da nam je ravno družba ss. Cirila in Metoda močno orožje v obrambo proti napadom nasprotnikov našega naroda, vero in milozvo-nečega jezika. — Tedaj: Kolonjci, sv. Ivanci in Skorkoljanci pridite, dokažite našim nasprotnikom da nas je tukaj v množini, dokažite, da znamo braniti najdražji svoj zaklad — narodnost! Na svidenje 14. avgusta! Ivan M. Vatovec. Javne zalivale. Podpisani izrokam srčno zahvalo gosp. prijateljem za obilen in nepričakovan dar, in bratovsko ljubezen, izkazano mi v času moje bolezni. Trst 1. avgusta 1887. Franjo Kravos. Prečastiti g. korar i dekan Jurij Jan v Dolini, je blagovolil podariti tukajšnjemu bralnemu društvu veliko število knjig razno in lepe vsebine, za kar mu se prelepo zahvaljuje tem potem i Dolina 31. julija 1887. ODBOR. brni nega društ va. Za blagost ljudstva in napredek mla-1 dine unoti prečastiti g. Jurij Jan, častni : korar in dekan v Dolini, blagovoljno je j podaril šolskej knjižnici v Dolini 59 kn jig, za kar se mu tem potem prelepo zahvaljuje v imenu učiteljstva in šolske mladine ' Dolina 31. julija 1887. Vodstvo trirazredne liudsk« Šole, IZKAZ doneskov za Dolenčev spomenik. Po zadnjem izkazu Matija Sorli kontrolor Trst . Prof. Vjek. Spinčič Koper Dr. V. Grubišič Trst . . . Eugen Vilhar Kale .... Julij Varto Trst..... Josip Renčelj Trst .... Prof. Simon Rutar Spljet . . Dr. Andro Stangor Trst . . J. Bovček Podgrad .... Ivan Hribar Ljubljana . . . Jak. Perhauc Trst .... Al. Domicelj Zagorje . . . D. Pavlič Zagorje .... Jos. Prime Zagorje .... Kari Delcot Trst .... gl. 583— >83.-10— 10.— 10.— 10.— 5.— 5.— 5.— 5.— 5.— 5.— 3.— 3.— 2._ o_ o__ Skupaj . . . gl. 065.— Za prijete darove srčno se zahvaljuje in priporoča za nadaljne doneske. V Trstu 3. avgnsta 1887, A. Truden, blagajnik. Opomba: Prosim, da se čita v zadnjom izkazu dr. .1. Bisjak v Trstu, a ne dr. J. Risjak. Dunajska borsa dno 2 avgustu. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 81 GO „ v srebru — - — „ 82.80 Zlatu renta-----— - — „ 112f70 5% avHtrijnka renta — — — — — * 9d-50 Delnice narodno banke--— — H KH'J'— Kreditne delnice------„ 2H280 London 10 lir storim--— — — „ l25*lf> Francoski napoleomlori — — — — „ y.93 C. kr cekini — — — — — — — n f>.9l Nemško marko— — — — — — — „ 61.45 julijiTgrimm, dežnikar, Bnrriera Vecchia št. 18 je zelo bogata zaloga solnčnikov za gospe, za jako nizke cene. — Solnrniki za gospode od JH> novfc. naprej. — Najnovejši „Entreeots* za gospe, svilnati in pol svilnati. — Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 100 — 104 A. Bonne krojač, tr#? Sv. Katarine »t. 1. 36-29 izdeluje vsakovrstno fine, cene obleke po najmodernejšem kroju. (Preseli se 24. avgusta t. 1. na Corso št. 4, II. nadstropje, nad uredništvo lista „II Piccolott.) Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100 56 " T T 11VT1 T/ \ za spolne in želod-/ I i I \ I l\ M bokati, nastope / -UJI 1111.1 lokuženja t oskbenja / možke slabosti, polucij*. žgečo vodo. A močenj e postelje, puščanje krvi, zablije m Vid«, in za vso bolezni mehurja, nroba 1 in žive,ev. Tudi pismeno po najnovejšem 1 znanstvenem posto atiju z neškodljivimi \ sre.istvl 22—44—104 ■ C. Stroetcel, - J_«pecijalnl zdravnik Lindan am Bodensee SREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. K a r o 1 K r c i k e n b a u m 11 Braunsch\veig. 24—52 Teodor Slabanja mi ebrar v Goriei — VI« Mo« relii l»i*. IT, se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenega orodja — namreč: Monstrance, hustodijo, ke-lihe, ciborije, svetilnice, svečnike za oltarja, taber-nakeljne i pred stacjono, križe za altarje i bandera, relikvarijo, monštrančice ali križe za svetinje, kanonske table, kadilnice s kadilnim čolničem, steklenice za darilno vino, sto-pec, ročnik iz kovine, krstne sklede in žlice, kotliče za blagoslovljeno vodo, kropilnike, posode za sv. olje in popotnico, držala za sveče, sklepe pri pljuvijah po najniži ceni. Tudi se pri njemu staro cerkveno orodje v Ognju pozlati, posrebri, izčisti in popravi. Na blagovoljno vprašanje bodo radovoljno odgovarjal in vsako blago dobro shranjeno in poštnins presto pošiljal. Staro, nevpo-rabljivo orodje, mesing in kufer jemlje v račun. fi_24—19 Oona P zasebniki in častniki ,cU tudi na deželi od 300 gld. naprej od 1—10 let; tudi proti povratu v malih obrokih. Xaslov: F. Gurre, Credit-Geschiitt, Graz. :i-25 ISSŠlfiSBB © i i5jS3i5Ei±S> Franjo Omersa, trgovec v Kraniu ima zalogo deželnih pridelkov: fižola, pravega govejega masla, prosene kaše, ajdove moke, krompirja, lanenoga olja, ovsa, de-teljnega in repnega semena. — /raven tega kupčijo z lesom (deske srnerekove in mecesnove vsake vrste) itd. Poštena postrežba, dobro blago in nizke cene 3-5 tržaška hranilnica prejemlje denarne vlogr* v bankovcih od od 50 nol.1 do vsacega zn>ska vsak (lun v t*dim riizun t>r«7.nikov, in to o<1 9—12 nr^ opoludn*. Obnfdtljah pa od ll)-11 ure zjutraj. Obresti na knjižice..........3»/0 Plačuje vsak dan od 9—12 ureopolndne. Zneske od 50 uld. precej, od 50—100 le treba 1 dan odpovedati, 1U0—1()00 3 dni in čez 100U pa 5 dni poprej. Eskomptuje menjh'e doniicilirane na tržaškem trgu po..... ... 3Vs Posojuje na državne papirje avstro-ogrske do 1000 gll. po........5°/„ višjr> zneske v tekočem računu po. 4'/4° 0 Daje denar proti vknjlžetiju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 1. oktobra 1880. 15-21 (stanovi j.-no 1747. C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic. Štev. 1-114 IV. Ib23 F. r iz 1887. Okl i c Za čas letošnjega poletnega vožnega reda izdaja li se bodo ob nedeljah in praznikih listi trag i natrag II. i III. razreda za posebno znižano ceno, iz Trsta-Sv. Andreja v Pazin i natrag za vlak št. 214; v r v Jlerpelje i natrag za vlak št. 224 in r, v Divačo i natrag za vlak št. 224. Ti listi veljajo le za oni dan, katerega se izdajajo in za vožnjo na dotične postaje le se zgoraj navedenimi vlaki. Vračajo so pa potniki istega dne lakko s katerimkoli osobnim vlakom vožnega reda. Vožne cene: Iz Trsta-sv. Andrej II. rairrd v Pazin i nazaj . . gl. 2.60, v llerpelje i nazaj . „ —.90 v Divačo i nazaj . . „1.20 V Pulji, 25. julija 1887. C. kr. železniško prometno ravnateljstvo. III. rairrd gl. 1.80 n -.60 „ -.80 Assicurazioni generali. v Tr*tii (duStvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanja po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje Društvena glavnica in ri'serva dne 31. dneembra 1884, f. 31,490.875 b3 Premije za poterjati v nasled- »jih letih t 21.000 641*33 Glavnica za zavarovanje Žive- l.ja do 31 decembra 1884. f. 83,174.^7'98 Plačana povračilu: al v letu 1884 f. 8,037 596 13 b) od iiifM.Ua društva do 31. decembra ltV-U. f 178.423.338ol L« tni računi, izkaz dos.eduj plačanih odškodovanj, tarife in popoje za zavarovaiija in splch vsa riatanjčneja pojasnila se dobe v Trsi u u uradu društva.- Via della Stasionu v lavtn-j palači. 30- Takoj delujoče. Uspeh zajimSen. IV eizocjikiljivo! ~ ~ -i Svak dobije iznos natrag, kod kuga bi moj sigurno djeljudi ROBORANTlU M I ter-iUtvo z.i bradora*t) bezuspješan ostao.Mo tuko sigurno djeluje frotir ćelavosti, tsp/i-davjit kose peruti i osrilenju Uspjeh više-pntnim trenj»m zajamčeni. Originalne boce po 1. for. 50 nč, i boce za probu po 1 for šalje 50—8 J. Grolicli u Brnu. U Trstu samo kod A Praxmarer. P. Preiidlid; v Ljubljani Edv. Maiir-u-v Gorici 1» kar C. Cris oifoletti, U. Pontoni leknr, A. Hermanek drogar : v Reki lekar .1 (inieiner ; v Celji Kd. l'ellć; v Mariboru J Martinz; v Gradoi Ktisp. lloth, Mor plat/. 1. Jj|C Tamo se može takodjer d <) b i 11 fia» iit lWt« , iztočno sred-stvci lji'[>ote, koja ui'irži sviežo«t i l>ie-loću puti. Giena 85 novčići. — Ni sleparija! dvorni zvonar Samassa J fabrikant strojev i gasilnega orodja v Ljubljani. Urbani zvonovi z upravo. Vse vrsto gasilnice, izvrstno so-atavo zn občine, za gasilna društva v mostili in na kmetih. Hidrofori, vojovi za vodo, izvrstna škropilnico, kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 12-8 Cerkvene svečnice in druge priprave iz bronza. — Sesalke in ored e za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinsko i pivne sode in kadi, za rlrozganje, gnojnico, podzemeljske namene, ročna in strojna dela. Daljo: kovinsko blago, cevi iz litega i kovanega železa s priteklino, mehovi| iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna ra plačujejo lahko na obroke. 20 svetinj. Ni nič boljšega! za obrano i pospeševanj c rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel. cesarju Fran-Josipu I. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena rodbinska pomada za jakost lasi, 30-13 koja, rabeč jo redno, na golili krajih gosto laHĆ prouzroči ; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje ; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoke HtaroHti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga en gro s z prodajo na malo je pri A. J. FIALA, vlastnik c. kr. privilegija. \Vien, IX, Nussdorferstrasšc 59, kamor so ima poslati pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrečno : Familien-Kraft-Pomade. oc | Ljubljanski Zvon. | 4 Gld. 4.60. S> % Gld. 2.30. •• Gld. 1.15. t V»lail _ o ll<'>ru j lji'ti"kis iki<, 1 iu)ti-'>n i in li- p-' tlll"lnl ift ri il- 2 »iiakn kiniuro-llihioii-kiulfno«, <>nro-liovi p< kusi «o doko-) , |nutx v Ijiibljanj, P. So|| nffer vta frapp« v I>i n. A. MiikaiII v » . > 30 • Napoleoni: 21/,0/o annuo interesa« verso prravvisodi 4 glornt 3*/4 • » i i i 3 mesi 2 » » • • * 6 » Banco Giro: BanoMtte 2'/« "opra qualunque somma Napoletnl senza interessi Assegni •opra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia. Leopoll, Fiume nonehd su A p rum, Arad, Bol* zano, Graz, Hermannntadt, lnnubruck, Kla-genfurt, Lubiana, Salisburgo — franco speau. Acquisti e Vendite dlvalorl, divise e incasso «oupon»1 g°/, provvig. Antecipazioni Hopra W>rrtnU in contanti, interess« da con-venirsi. Mfdiante ap«rtura di credito a Loiidra o Parigi ^'/o provvig. J>er 3 mesi. >'li°/o interenne annuo aino 1'im-port > di 1000 pur Importi supe-riori dit convenirsi. Oeposlti in Cuattodla. Si accettano in »'Ustodia curtedi valore, monete j d* oro e d'argento bankonote esere ecc. a coruiiziorii da convenirsi TriBtte, Maržo 1S86 Ml —4H —23 PRISTNI Rabljiv za zdravljenje v v*akoj letnej d6bi. WILCEELM-07 pro'iartritijski protireumAti^en Ranljiv za zdravljenje v vmakej letni j dčbi. KRICISTILNI CAJ Spoznan za jedino, gotovo uspešno krićistilno sredstvo. 7, dozvolenjem B fl Potrjeno /u odlofiucg.L B ■ Fr -lovnih in koŽi.ili srubniii bolezni, lirbnncev po Živolu in obrazu, li^ajev, sifllistićnih ules Posebno ugodni uspeh pokazal ]*> tu Suj privredu jetr ni vranxi, pri I cm -rojdili, zlutenlri, čutniških, mišiSmh in bolih Slonov, tlštanju v želodcu, zaprtju vetvov, zugiijeteiijii v spodnjem telesu težkem spuščanju vode, polucjonih, ženskih tokih, moikej slabosti itd. Boli, kakor škro ula, 4lezni otok se ozdrave koj in dobro, ako se uživa in čaj, ki je dobro raztapljajoče in čistilno sredstvo. Pristno uh nnpravlja le Wilnliolm, lektirnlčar v Neunkirchen ieden zavoj, razJeljen v 8 uzemkov, uripravljenih po JtdravniSkem pre Ipisu. rui-vodom rabljenja v raznih jezikih: i g d. r/.v. n tegu je trel.'a priložiti 10 kr. /.a znumko in zavoj. Mvarilo. Nuj vsakdo paz\ da n< vkupi ponunjeni čaj, lirju naj sh le Wll-cliplmov protiprotritiiski in protlreumatlčni kričistilni čaj. ker tudi drugi pomiri jeni taji se prodajajo pod imenom protiatrrtijski in prolireum t čni čaji, svarim vedno, kupčevalce pred takovimi. Na I tuj i se prisilil Wilchcimov p rotili tri ti jsk I proti'eumutičiu č: j tudi v Trstu; Jakob Seravallo, lek.. KI. it nburn, Irk.; v Kormlnn: II. Cotid diui lek., v Gorlei: G. CristofoleUi lek.. G. H. Pontoni lek.; v Pulju. G Wassermiinn lek. 10-12 Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja, povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro 1 (Tergesteo. Lastnik društvo ,,Edinost". Izdatolj in odgovorni urednik Fran Žitko. Tiskarna Dolenc v Tr.stu.