^ Jas raoM sobot, nodolj b pra«al»«*' PROSVETA I GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ta opramlikl proatort: ISŠT Booth Lawndal* Ara. Offlea of Pubhratloni MST Sooth LawndaU Kr%, Takpkooa, Rookwall 49M XXXL 0tnM laOO tmtmmi m ..■■■I ifm .TEAK JJ »t cktMvo. uitMte. m -TS ÎSToïïjr*- ÄTTS? CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 11. OKTOBRA (OCTOBER IS)» 1»39 S^ripUo« |S.OO Yearly ŠTEV—NUMBER 199 me države | pomagale u^micr Daladier zavrnil Hitlerjeve mirovne pogoje v govoru po radiu, v katerem je nagla-,jl, da ne more zaupati nemškemu diktatorju. Francija in Anglija hočeta tak mir9 ki bo za-icitil evropske države pred nacijako agresijo ji dominacijo. Hitler izjavil, da ae bo Nem-i borila proti aovražnikom, dokler Accutane* for e^Ulng at «pecial Mi« of pootago provided for la eooUoo UPS, Aot of Oot S, XS1T, asftoctsod oa J—o M» ma INGTON, D. C„ 11. okt. se poroča, da so gvedsks in NorvsAka na Združene države, kikten način preprečijo i Finske po Stalinovih če-AneriAki uradni krogi so lignili, da bodo reano Ji »pel. )N, 11. okt.—Anglija Rusija sta danes pogodbo za zamenjavo Rusija bo dala les. Angtt-ikivfuk in koeiter. HNGTON, D. C„ 11. -filter G. Krivitski, znani fcf sovjetske vohunske [r zapadni Evropi, js da-pred Diesovim kon-odsekom o Stalinovih v Ameriki in Stalinovi 111. okt.—Premier Edou-I DaJadier je v svojem govo-»radiu pojasnil ljudstvu, ! Francija ne more spreje-rjevih mirovnih pogo-Ako bi jih sprejela, bi to " rda odobrava naci j stat ija tujih teritorijev z o-silo in s tem ustvarila za nadaljnja osvajanja, •i, od navadnega vojaka do i»ikov armade, se zaveda-irnosti, ki preti Franci-bi demobilizirala svojo I K) silo na podlagi praz-oNjub," je rekel Daladier. »kaj mesecih bi postali žr-anadne agresije. V tem iju bi vsak storil svojo dolž-toda naSi vojaki bi se mo-pridružitl svojim enotam v tu; ko bi sovražnik že iral naša mesta iz zra-mnoija in Anglija bosta Ijevali vojno, dokler ne bo-garancij, ki bodo v ^itile evropske države »acijsko agresijo in domi-ler ustvarile podlago za mir. Francija in Anglija ^rata morja in zgodovina Priča, da vselej zmagajo w kontrolirajo morja. Na-" w vedno prodirajo aa N ozemlju, naši mornar-vidržujejo komunikacije z »Britanijo in stražijo morali so že več stotisoč eirovega materiala, ki bi ga «>l>iti Nemčija." je Daladier govoril po * je posvetoval z angle-voditelji in W. C. Bulli-^riikim poslanikom v r "Naši zavezniki so II «o se za odkritosrčno in fJKko kooperacijo z vse- J« nadaljeval pre-■ Ti» prišla le na pod-farancij proti vsakemu po-I dominacije. V teh okol-I Ponovno pozivam franco-\JT*'0> napne vae svo-** «J odvrne pretečo nevar-. «mo pripravljeni do-P"« *rtve za zaščito za-Jr c,v'»izacije. Ne Francija ¿/['ilija ni šla v vojno ¡TT ovajanja tujih Urinil v°ino »»»o bili po-Sfaker je Hitler pokazal. dominirati Evropo, g** bila prva žrtev na-ovajanja. Mir, ki ga ar Z± «ki [ponujajo, je IN ^ "borožene pesti. InTr^kaja Avstrije je E ¿£3 ** ni™ * nu'rijalnih zahtev. Slič-podal, ko ie njego- H^f «assdla CeškX n ^ je prišla na vrato ne Poljska. Mi smo prijeli za o-rožje proti agresiji in odložili ga ne bomo, dokler ne bo svetu zagotovljen trajni mir. Ta bo prišel z uničenjem sile oborožene pesti." Berlin, 11. okt.-Jiitler je v svojem govoru pred veliko množico, ki se je zbrala v Športni palači, izjavil, da se bo Nemčija borila do zadnjega, toda odgovornost bosta morali prevzeti Anglija in Francija. On je že povedal, da je pripravljen skleniti mir, toda vojna se bo nadaljevala, če Anglija in Francija nočeta miru. "Nemčija mora enkrat za vselej prepričati svet, da je ne sme nihče motiti v njenem živ-ljenskem prostoru," je rekel Hitler, ki je s svojim govorom otvoril nacijsko kampanjo zimske pomoči. "Pred nami je večno Življenje našega ljudstva. Nihče nas ne bo pognal v kapitulacijo in . obup. Nasprotno* do dobili. Pot pred nami ni bolj težavna nego ona za nami, ki smo jo že prehodili. V korakanju po tej«0oti naprej nas spremlja zavest, da smo že do- _________ in ___________ ______________ kar si bodo drugi izbrali, to bo- \ežfcanju letalcev. Nacnanila je, Vežbanje vojaških letalcev v Kanadi Chamberlain odložil odgovor na Hitlerjev poziv London, 11. okt — Kingsley Wood, angleški letalski minister, je sinoči izjavil v parlamentu, da bodo Kanada, Avstralija in Nova Zelandija kooperirale s Veliko Britanijo pri vežbanju letalcev v svrho ojačanja oborožene sile v zraku. Kanada bo postala središče veibanja vojaških letalcev. Avstralija in Nova Zelandija boata tja pošiljala svoje pilote, ds se burijo v letalstvu, nakar bodo odšli v Anglijo m stopili v aktivno sludbo. Protfjram dbloča ls-vežbanjo 25,000 letalcev. Lord Riverdale in Arthur Balfour, angleški jeklarski magnat, sta že odpotovala v Kanado, kjer bosta konferirala s člani kanadske vlade in delegacijami, ki bodo prišlo v Kanado is Avstralije in Nove Zelandije. Miniater Wood j« dejal, da se Južnoafriška unija še ni izrekla za kooperacijo s Vekiko Britanijo pri segli duhovno občestvo nemškega naroda. Noben ne sme misliti na žrtve, ki jih mora do-prinašati. Te so v primeri z žrtvami onih, ki so dali vse, malenkostne. Naša naloga je, da prepričamo svet, da smo pripravljeni na vse. Dokazali smo že našo vztrajnost in kaj lahko dosežemo z našo odločnostjo. Odločitev glede vojne ali miru zavisi od drugih. Nihče ne bo potisnil Nemčije na kolena in oviral njenega razvoja. Ona hoče živeti svoje življenje in dobiti svoj delež dobrot, do katerega je upravičena." Predno je Hitler govoril Športni palači, so se pričele širiti govorice v Berlinu, da je predsednik angleške vlade Ne-ville Chamberlain resigniral In da sta se Anglija in Francija izrekli za aklenitev premirja. Med prebivalci je zavladalo veliko veselje. Na glavnem trgu Berlinu je začel neki mož govoriti zbrani množici. Poveličeval je mir in hvalil francoskega premierja, "ki se je spametova in uvidel potrebo sklenitve premirja" I Nekaj ur pozneje je prišlo razočaranje. Po radiu je bilo naznanjeno, da so člani angleške tajne policije namenoma razširili govorice o sklenitv premirja, da izzovejo nepokoj Nemci so Ukoj začeli iskati Ujno radioposUjo, ki je naznanjala sklenlUv premirja. Sledili ao napadi na Angleže, ker so razširili govorice o premirju katerih namen je bil, uveriti Hitlerja in druge nacijske voditelje, da nemško ljudstvo hoče mir. Loadoa. 11. okt.—Angleški zunanji urad je.izjavil, da so nacijske obdolžltve, da je Ujna policija razširila govorice sklenitvi premirja, ki so dale povod sa prosUve v Berlinu fantastične. da bo sama vežbala letalce in jih poslala v Evropo. Wood je v svojem govoru naglašal, da Ima Velika Britanca boljša bojna leU-a nego "Nemčija. Sinoči je bilo nasnanjeno, da bo premier Chamberlain jutri odgovoril na Hitlerjevo mirovno ponudbo. Prej je bilo naznanjeno, da bo odgovoril danes, toda 1 zadnjem momentu ae je premislil. Tu pravijo, da bo odgovor sličen onemu, ki ga js dal Hitlerju francoski premier Daladier. • Podražitev gasolina v Italiji Rim, 11. okt. — Cena gaeoH-nu je poskočila na »M cenU za liter. To pomeni, da galon gaso- Hna stane vsé ko dolar. Italija mora uvaža« gasolln is tujessm-stva. Nemci v baltiških državah se upirajo Nočejo zapustiti svojih domov Riga, Latvija, U. pkt —Nemci v baltiških država^ ki se upirajo Hitlerjevemu pozivu, naj pridejo v trenji raj h. so bili informirani, da jih bbdo nacijske avtoriUU smatrale sa dezerterje in kot Uki ne bodo deležni zaščite. Vsi Nemci ao bili pozvani, naj zapusU svoje domove, kmetije in imetje In se trkrcaio na parnike, ki se nahajajo v1 pri-sUniščih baltiških dpav. Glavni stan lutaranske cerkve v Nemčiji je odrodil, da se morajo vsi paatorji isseliti in dsU s Um dober sglsd svojim vernikom. Govorice, da Nemci, ki o-sUnejo, ne bodo protektirani pred nevarnostjo, ki jim preti od vshoda (Rusije), vsbujajo strah. •LeUke in estonske svtoritete so že podvzele akcijo, da zaščitijo interese nemških državljanov In preprečijo paniko. Mnogo trgovin ao ssprle In Nemcem pomagajo pri likvidaciji njih imetja. V cerkvah so se včeraj odigravali histerični prizori, ko so pastorji naglašall, da tnorajo Nemci živeti skupaj. 2eftske In otroci so jokali. Naznanjeno je bilo, ds bodo vsi Nemci, ki bivajo v Rusiji, Jugoslaviji, Rumuniji ln na Ogrskem, posvsni, naj zasedejo prasne hiša, tovarna, trgovine in kmetija na poljskem ozemlju, ki bo tvorilo novo nemško državo. Velika naglica ftacijskih avto-riUt v zvesi s repatriacijo Nemcev v baltiških državah js dokaz, da hočejo povmeočiti paniko med Nemci, da jih Uko prisffljo zapustiUv avojih domov. Rusija odstopila Milno Litvinski Sovjetske garnizije na litvinakem ozemlju Moskvs, 11. okt.—SovJeUka Rusija in Litvinska sU sinoči podpisali pakt vzajemne vojaške pomoči. Na podlagi tega pakta je Rusija odstopila Vilno Litvinski, slednja pa js dala rdeči armadi pravico ustanovitve vojaških garnizij v več krajih. Poro-čHo ne omenja, kje ležijo ti kraji, pravi pa, da bodo ruske čeU strašile lifcvineke meje. VUno, glavno mesto nekdaj močne litvinake države, je zasedla poljska armada 1. 1920. Zadnji mesec so mesto okupirale ruske čeU. Okupacija je sledila nemško-ruski invaziji poljskega ozemlja I V Vilni in okolici živi okrog 600,000 prebivalcev. Na podlagi aktenjenega peku z Rusijo je Litvinska dobila polovico Uri torija v primeri z ozemljem. kaU-rega bi bila dobiU v smislu Ut-vtrttko-ruske pogodbe is L 1920 Pakt vzajemne vojaške pomoči ostane v veljavi petnajst let. So-vjeUka Rusljs je obljubile, ds «e ne bo vmsiavsis v afctivnortl litvkiskih ekonomskih In socialnih organizacij. ADF za revizijo delavskega zakona Froj napadel delavski odbor Cincinnati, O« it okt.—Delegat js na konvenciji Ameriške delavske federacije ao z veliko večino sprejeli resolucijo, da federacija nadaljuje kampanjo sa revizijo Wsgnsrjevegs zakona v prihodnjem zasedanju kongresa. John P. Frey, prsdssdnik de-partmenU kovinarskih unij, glavni zagovornik revizije Wag-nerjevega zakona, Je v svojem govoru napadel tudi člsne federalnega delavskega odbora. Dejal Js, da ima odbor v službi člana komunistične stranka in "sopotnike" in vsled Ugs ne more nihče pričakovati od odbora, da bi bil pravičen v svojih razsodbah. Njegovi odloki so v korist unijam CIO in v škodo unijam ADF. DelegaU George Q. Lynch in John P. Burke sU argumentirala proti reviziji Wagner je vega zakona in za spremembe v upravi delavskega odbora. Z amendi-ranjem zakona ne bo federacija dosegU svojih ciljev. Green je v svojem odgovoru naglašal, da sU v zmoti. "Ameriška delavska federacija noče uničiti zakona z amendment!, Je pa proti nsčinu izvajanja provizij Uga zakona po sedanjih članih delavskega odbora," js rekel Green. FINCI BEŽIJO ■iz krajev ob RUSKI MEJI Koncentracija ruskih bojnih ladij pri Kronetadtu SOVJETSKE ČETE V ESTONIJI Helsfoffors, Finska. 11. okt.— Več tisoč žensk ln otrok js «s zapustilo glavno finsko mesto ln se umaknilo v manj obljudene kraje v severnem delu države, ko so se ruske čete pričale sbirati v bližini flnake meja ln mej drugih baltiških državic. Vsi prebivalci napeto pričakujejo isids pogajanj med finsko delegacijo in sovjeUklmi vodlta-ljl, ki se prlčno danes v Mosjivl. _ Mnogi vprašujejo, ali bodo Rual, ki so vladali Finsko pod carjem, sUvill slične zahUvs Finski kskor so Jih v Estoniji, Litvi jI in Litvinski. PredsUv-nlki Uh dršav so morali dati pod pritiskom dslskoaežne ekonomske ln mlllUrlstlčne koncesije sovjeUki Rusiji. Finski vodlUljl še vedno na-glašajo, da se bodo uprli prsti rsnim ruskim zshUvsm. Vprs šanje js, ali se bo mogel narod, ki je ŠU1 1. 1087 le 8,884,668 prebivalcev, upirati mogočni Rusiji, ki ima čez 170 milijonov prebivalcev, . j Ženske in otroci so napolnili vse vlaka v avojem begu U krajev ob ruski ms jI. ^ ttrinlsUr Urho Kekkonsn jasi noči posvsl tudi prebivsloe v Vlborgu, finskem prisUnlščnem mestu, nsj zapustijo masto (n se umsknejo v vsrnejšs k rs je. To mesto je le okrog sto milj oddaljeno od KronatadU, kjer ima Rusija veliko pomorsko bazo in kjer so že koncentrirane bojne Isdje. Notranji minlsUr je tudi opozoril prebivalce, naj se zavarujejo proti napadom Iz zraka. Urednik Naprejs samomor! a val izvršil Domače vesti rr Težka operacija Chicago.—Ana Zordani, žena Franka Zordanija, knjigovodje v gl. uradu SNPJ, ln članica Pionirjev št. S09 SNPJ. ae je mora-U U dni podvreči težki operaciji. . Nov grob v Jolletu Joliet.—Zadnje dni je tu umrla Terezija Muhič, sUra naae-ljenka, ki js bila rojena v Gradenj u pri Beli cerkvi na Dolanj-•kem. Tu zapušča moša, dva sinova in omošeno hčer, drugo o-mošeno hčer pa v Clevelandu. Clevelandska vest Cleveland.—Dne 7, t. m. je v bolnišnici umrl Jos. bušln, far-marskl delavec, star 67 let ln rojen v Goričl vasi pri Ribnici. V sUrem kraju zapušča ženo, sina in hčer, tukaj pa svakinjo Agnes Faletič. Nesrečna amrt mladega fanta ' Chlsholm, Mlnn.—Anton Robert Mahne, star 18 lat, se Js 8. oktobra ubil med vošnjo a avtomobilom. Ponesrečenec Js bil sin znanega slovensksgs trgoves Antona Mahneta, ki ga Js dal v višje šole v St. Oloudu ln dobro poskrbel za njegovo bodočnost, katero ps Js sdsj uničila nesrs-ča. Bil Js član mladinskega oh delka pri društvu 110 SNPJ ln Notranji prAykAr j§ mlalM potopiti v od- III ■M.Tdd0k od|p||J|Mh( todA -mrt mu j# to preprečila Dvajset ubitih v ielezniiki nesreči v Nemčiji , Berlin. 11. okt—Dvajset potnikov je bilo ubitih h» mnogo P^nih v koliziji dveh potnA-ftkfh vlakov. Nesreča, katere vzrok še nI bil pojasnjen, se je pripetila v Wtttei Bivii angleški premier v protivojni kampanji Ijondon, II. okt—Kampanja proti zagovornikom nadaljevanja vojne prsti Nemčiji za vsako ceno js v razmahu. Vodi jo avkar uaUnovljena Mirovna akcija Kampanjo js podpH Llord Gsorge, angleški premier v času svetovne vojna On bo gUvni govornik na shodu, ki ga je skllcaU U organizacija Geofi» je nedavno svetoval Chambertsinovl vladi, naj skrbno preštudira Hitlerjevo ponud- Moskva, U. okt.—«ovjetska Rusija je ojačila avojo kampanjo, kaUre cilj Js dominacija Baltika in baltiških drlavic, z mlilUrlstlčnlmi in navallstlčnl-ml aktivnostmi. SovjsUkl vodlUljl še vedno konferlrajo z reprezenUntl Turčije ln Lltvln-ske v Moskvi, dočlm drugi u-radnlkl diskuzlrajo z nemškimi delegati glede sklenitve novegs trgovinskega dogovors, ki nsj bi ojsčil nemško vojno akono-mijo. Sovjetska vlada js sinoči naznanila sklenlUv pogodbe vzajemne vojaške pomoči z Litvln sko. Ta js dala Rusiji dalsko-sežne mlllUrlstlčne koncsslje. Moskovski Usti so včeraj objavili vest, da je Švedska kupila 102 bojni leUli ln deset torped-nih čolnov v Nemčiji na podlagi dogovora, ki ga je sklenila z nacijsko vlado pred izbruhom vojno, Talilna, Estonija, 11. okt-Dodatni dogovor med Rusijo in Estonijo Je odprl pot ruski *r-msdi 20,000 mož v Estonijo. Ruske ČeU bodo v petek zasedlo pomorske baze, kater« Je Estonija odstopila sovjeUki vladi ns podlagi pogodbe vzajemne vojaške pomoči. Cets bodo prekoračile mejo pri Haapsull in VIUI. v , Nemški sunki na zapadni fronti Usoda Saarbrue-ckena na kocki Parls, 11. okt.—Nemške "i momorllske" esksdrlle so pričele napadati Francoze s rodnimi granatami. Francosko vojno poročilo pravi, da so bili val nem škl napadi odbiti po hudih bit-kah. Francoske strojnice niso pognale Ukoj nazaj Nemcev kot so Jih v prejšnjih naskokih. Nemške ČeU so se pribllials rnžsoinni v valovnih sunkih In pričele meUtl ročna granaU Vest dostavlja, da so bUi »popa» di dJvJI, toda Name! so utrpel velika legi*»- PozorUČ« nemških vojnih sk tlvnosti je ozemlje med reksms Saar In Mozele. Bojna čria razteza od Lukaombung* do Saarbrueckena, glavnega meaU nemškega Posaarja. Vač tisoč nemških vojakov je dospelo v zadnjih dneh na to fronto, da preprečijo zavzetje Saarbruoc-ko na po Francozih, (Včeraj objavljeno poročilo, ki pa še ni uradno potrjeno, se glasi, da je estonska vlada ro Pomočnik nemškega konzula pred Diesovim odsekom Washington, D. C., 11. okt Martin H. Dies, načelnik kon-grssnsga odseke, ki preiskuje neameriške aktivnosti, je naznanil, da bo poval dr. Frltza Heber llnga, uradnika v nemškem konzulatu v Chlcagu, k zaslišanju Dies Je dejal, da js bil Informiran, da je Heberling načelnik slgnlrala. To dalje pravi, da bo trupe Nemcev, ki niso amerišk Jurri UluoU, prsdssdnik državdržavljani, imajo ps svsm s ns zbornice, dobil pozicijo premierja v novem kabinetu. On je bil načelnik delegacija, ki se je pogajels v Moskvi s sovjetskimi vodlUljl. Pozicijo suna njegs ministra bo dobil Anta Piip, ki jo bil todl član aston-Ijs v Moskvi.) Nsmško-am^riškim bundom. Ts Inform*'i Je je dobil od dr. Alberta Wlllumelta. nsmšksga zdravnika, ko ga js zaslišal v Chlcagu. WilJumelt je izpovedal, da se je udeležil dveh shodov na cijskega bunda. na kaUrlma so Pavel S i t r a r ae je obesil v uredniitvu Naprej a v Pitta-burghu pred deaetimi dnevi Naročnik Prosvete Iz PitU-burgha, Pa., nam je poslal Ure-/«•k Is llsU The PltUburgh fost-Gazette z dne 6. oktobra t. 1., Is katerega posnemamo sledeče: Paul Schlfrer, star 88 let, se e obesil v uredniški sobi slovensksgs komunlstlčnsgs llsU Japraja v torek popoldne, dne 8. oktobra, v drugem nadstrop-u t lekarniškega poslopja ns naslovu 1916 East Street Na-meščenka Js našla vlssčsga mrliča. PltUburška koronerska t mrli-koogledna) oblast se sdsj trudi, ds rszčlstl globok mlsUrlj tegs ssmomors. Pomožni ko-roner Psul Burns še več dni Is-prašuje osebe, ki so v zvesl s ^sprejem, tods nihče mu ne more ali noče povedati, ^cje je Schlfrer sUnoVid. George Wlt-tovlch, kl prsvl, da je urednik ^apreja, Je povedal Burnsu, ds s Schlfrer prišel k nJemu pred trinajstimi meseci In ss mu ponudil v slušbo pri listu, Rsksl mu js, da Js prišel Iz Bostona ln shko prevsjs Iz več Jezikov v slovenščino. Wltkovlch gs Js nsto najel za "prevajalca1', Wltkovlch Je dsljt rsksl Burusu, ds mu js Schlfrsr po-vsdsl, ds js bil v svstrljskl armadi mati svetovno sojno. Sshl-frer js prlhsjsl v Naprejevo u-•edništvo trikrst sli štirikrat v adnu in prevajal It tujsjeilčmlh Istov. Kaj Je mlsterloznega lehifrerja izgnalo v smrt, Wltkovlch ne ve In nihčs drugI ns ve . . . (To j* ta enkrat vt§ poroêila. Urtdniitvo Protvštt proni na-rofinik* v Wtltburffhu, è* jim /s kuj v§č znan*ga, naj Uikoj porota jo. Mi smo is pred meseci Hliéaii govorice, da pravi urednik Naprejo je neki Sifrar, lei j• priitl v Zdruiene driave nepoatuvno it Kanade, ker pan* « damo nié na gole govorice, ni-»mo Uga nikdar omenjali Dali je Sifrar bilo njegovo pravo ime in odkod je bil ta filovek doma, je te veda ta nas uganka — ne verjamemo pa, da oni, ki to odgovorni ta Napreja, ne vedo tega.) Lewis podprl Roose-veltov program Sporazuma z ADF le ne bo San Francisco, CsL« U. okt.— John L. Lswis, predsednik Kongresa Industrijskih orgsnisssij. je v svojem govoru ob otvoritvi konvencije unij CIO dejsl, ds js on proti smerlškemt) vmešsvs-nju v evropsko vojno, zaeno pa Js pozval kongres, naj pod pro navtralnostnl program Roossvsl-tove administracije. "Prsdssdnik Roosevelt bo a svojim velikim vplivom koristil miru, ko bo prišel pravi čas," Je rekel Lewis. Vprašanje enotnosti v vrsUh organiziranega delavstva Je sprožil Culbcrt L. Olson, governor California, v svojem govoru ns konvenciji. Povedal je delegatom, ds j« združlUv med CIO ln AlJF potrebna v interesu delav-stva In narodne blaginje. Lewla v svojem govoru nI ponudil miru ADF, pač pa je namignil, da hučo voditi CIO kot separatno enoto nadaljnjih pet 1st. sulsU. Dies Je dejal, da Js njs- .............. „ _ ,gov odaok dobil dokazs, da je j govorili"uradniki nemškega kon-'bumJ prevratna organizacija PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT CI ill O in UirWMA BLOVINMI iabodni fodpom jidmoti ft M4 iiIMI I bt S» ■ ■ m lin,if Mtf« (iim rtiwa) to M M in«. M-M m pol lata. lin aa Mit latai I« Claaw r-M aa mW lato, |l)l aa M Ma; m rafcai far Um U«IU* »uua 4 Ctmm HM aar tmnttm mMtIm u n ht yaar. wmU. 4,mmm. m.) m «• >• »rllotll *4laJa». Advertising rata* «a a»r—»tat.—1 PROSVETA mm a«. i», chm—, Dataai v «klapaju aa »rl»ar . M* »»»*» Imu aa aaelav« 4a »aai k • âtâmmtm p mm» «a- »•talna. P#«u.»lu Ja »rava«a«ao. 4a M vaai liai aa Zadružni mesec Me*ec oktober je zsdružni medne. Vae kon-zumne in produktivne kooperative v Zdruienik državah, ki ao aktivne in ae zavedajo avojih zadružnih principov, imajo ta mesec tvoje agi-tacijske. kulturne ali izobraževalne priredbe, katerih namen je, da hc razftlri ideje koopera-tlzma med one, katerim je fte tuje. Med amerllkimi Slovenci je precej zadružnega življenja. Koliko je to zadružno življenje med nami golega bisniškega značaja in koliko je med našimi zadružniki zavednih ljudi, ki vidijo v zadružništvu več kot bualneaa, je teftko reči — vendar ae onmetimo trditi, da je zadnjih več kot prvih. V javneati ae kajpada ne pokažejo, toliko bolj ho pa pridni in aktivni z ustmeno agitacijo v avojih naselbinah. Upamo, da bodo naše zadruge ponovno demonstrirale •vojo vzgojno aktivnost a kakšno priredbo v tem mesecu. Napredovanje starih kooperativ je razveseljivo in potrebno, tod« bolj nas zanima vsako gibanje, pa naj bo še tako skromno In neznatno, za nove zadruge. Vsako gibanje te vrste je dokaz, da se nafte zadružno življenje razširja In raste — In to je najbolj razveseljivo. Eazume se, da so dobre ekonomske rasmerc najboljši pogoj za vstajanje novtti zadrug. Zadružna ideja ostane prazna želj«, dokler delavci nimajo denarja aa delnice, Iz katerih le gradi kooperativni kapital. Vaa znamenja kažejo, da ae ekonomske razmere v Ameriki danes obračajo na bolje — in to pomeni, da bo sa-dAižna ideja mersikje lahko postala meso In kri. Bratje, ne zamudite priložnosti, kjerkoli se vam nudi za ustanovitev kakršnekoli zadruga! Zadružna ekonomija je temeljni kasurtl, aa katerem se ima zgraditi bodoča ekonomska demokracija. Nobenega drugega temeljnega kamna ekonomske demokracija ne vidimo v današnjem konfuznem svetu. Vsi naši tadrugar-ji naj imajo ta eilj pred očmi. Bodite zavedni, razumni zadrugarji! Zloraba ameriških svobodščin Bili of Righta v ustavi daje ameriškim državljanom poleg drugih pravic tudi to pravico, da lahko pismeno ali brzojavno apelirajo na poslance v postavodajnih zbornicah, naj sprejmejo ali zavržejo kakršenkoli predlog. To pa-llciranjr (pošiljanje peticij ali prošenj) je važna pravica, katera lahko veliko zaleže, ako se rabi razs<»dno in demokratično. Praksa je pa (»ukazala, zlasti v novejših časih, da se ta pravica lahko grdo zlorablja, kakor se zlorablja svoboda tiska in govora, vsled česar izgubi vso važnost in postane priskutna nadlega. Najbolj s« je to pokazalo ob sedanjem izred-nom aasedanju kongresa za revizijo nevtralno-stnega zakona, ko so bili senatorji kar poplavljeni s pismi, dopisnicami in telegrami a organiziram» akcijo — kemunacijsklh organizacij v Ameriki, med katerimi so se najbolj odlikovale ameriško-nemški Buud. organizacija "fa-thra" Coughlina. Christian Mobitlsera. National Crus«dera In razne druge skupine, ki so vae bolj ali manj fašističnega značaja. Voditelji nemških nacijev v Chicagu in Mil-w* ukor ju eo sami priznali, števal U pritisk, se je udnl ne-demokrati« ni in neameriški menjMni. To počet jr bo vsekakor imelo posledice, da kongreenikl in aenatorji ne bodo več smatrali petidi avojih vollleev za resne (n ne ta naMn bo v bodoče mnogo pesnih peticij Ignortranih. Dobra demokratična avobodščina bo Izgub* svoj pomen zaradi komunscijakih sleparjev In terorlatov, katerim nI nobeno sredstvo preume-zano In prenizkotno, kadar hočejo doneči svoj nepošteni namen. Glasovi iz naselbin "Jako nevaren predlog ta uhij- 8t. Clair ave. sestanek v korist «bo uMtmvo, 6e ga voliiei odobre" ( Bigelouovega načrta. Na tem se-ClevtlamL—Gornje je naaiov stanku se bo razpravljalo, kako v Ameriški Domovini z bolj uspešno pdbijati propagan oktobra proti Bigelo*emu' do nasprotnikov in pripraviti ' ljudi, da bodo šli na volišče in dne«. načrtu za izboljšanje atarustne ■r drinM Ohio, kateri pradlflg#o predložen voHkem pri splošnem glasovanju v torek, 7. Vae reakcionarno časopisje v državi Ohio je pridno na delu, da ubije sen ti men t za fiifefomov načrt. In temu reakcionarnemu Časopisju se je pridružila tudi AmnMkn Pomovina. Kdo bo plačal še umaaano in Judeževo propagando proti starim ljudem? Tukaj to potreba, da ae pokliče Idi Peflfttm kongresni odsek, da takoj po volitvah uredi preiskavo. Na ta način ae bo širša javnost seznanila, katerim interesom služi to čaaoptoje, ki boče v kali ubfti vsak progresiven zakon. u» t Btfelosrov načrt, če bo sprejet, določa, da bo vsaka oseb«, stara nad tO let, detdtas 160 mesečne pokojnine, raeš in lena pa $80. AN je to preveč aa ameriški življenjski *tamk*d? Ali ai naša humanitarna dettnost. da jesenske dneve življenja našim starini ljudem nekoliko ublažimo? Saj ao do šestdesetega leta dali državi in kapitaUzmu vse— mlada lata, kri in moč. Torej je naša dolžnost, da pritisnemo demokratičnim patom, t glasovnico, 7. novembra, da država dobi denar od tistih, ki so ga dobili na račun delavskih žuljev -In ga da tiatim, ki ga potrebujejo za golo življenjsko eksistenco na predvečer svojega življenja. Morda bo spet kakšen neved-než in sovražnik humanitarnosti me zahffctno obrekovaJ, ponebno tisti, ki me osebno ne pozna, češ možak je že v letih, pa bi rad živel na račun drugih. Tako me je pred par leti neki "inteligenten" trgovec "spucal", ko sem mu v pogovoru omenil, da bo treba zakon «a starostno pokojnino izboljšati: "Kaj ae pa ti briga« za starostno pokojnino, saj boš moral čakati le najmanj četrt stoletja predno boš šestdeset in po tvoje upravičen do starostne pokojnine." Moiakarju aem na lep način tolmačil, kakšne koristi bodo i-meli trgovci od socialnega zavarovanja. Povedal «em mu, če bodo delavci imeli, bodo k trgovcu prinesli, kar bodo prišli kuDovat raalične potrebne stvari. Ce pa delavci ne bodo imeli, bo pa tudi trgovcu kmalu «manjkalo Hi ae bddo znašli z delavcem na leti poti, ki vodi v miaerijo. To se je pokazalo aa Časa Hoovrove administracije v leti 1900-32, koliko trgovcev je šlo na boben v tistih letih. Oe bi pa že imeli prilično socialno zavarovanje, bi pa bilo vae drugače „ Izboljšanje socialnega zavarovanja ne bo v korist samo tistim, ki ga bodo dobili, pač pa v splošnem aa vae, ker bo več denarja v prometu. Zato je dolžnost trgovcev kot delavcev, da se brigajo za izboljšanje socialnega »varovanja—v tem primeru ta starostno pokojnino. V petek «večer, 13. oktobra, «e bo vršil v Narodnem domu na giaeovali v svoj prid. Zato vabim vse stare odbornike in zastopnike Jugoslovanske sekcije za socialno zavaronmje. da pridete na ta sestanek. Vabljeni ste tudi vsi drugi, ki »e zanimat* za socialno zavarovanje, pa bodite navaden delavec ali pa trgovec in tudi profesionalci «te dobro došti. Pridite ta petek zvečer v Narodni dom- Priče tak ob oemJ uri. V a in v za imsšljsnce Novi predpisi pri poMljnnj« denarja v Jugoslavije New Yofli.—-Po novih predpisih ministrstva financ kraljevine Jugoslavije z dne 28. junija t. 1. (No. 87840) je aabraaje« vsak ttnos v Jugoslavije «Mitiv-nth dinarskih novianle v denar-nih piemlh. Ugotovljeno je, da naši izseljenci pošiljajo svojim rodbinam v Jugoslaviji v denarnih pismih efektivne dinarje. To menda izvira iz tega, ker jim je fte nepoznana gornja prepoved. Poštni uradi v Jugoslaviji take denarne pošiljatve v pismih iz inozemstva zadrže in jih pošljejo Narodni banki, kjer se po naredbi ministrstva financ od 10. marca t. 1. (No. 7492/Vni) stavljajo na blokirani račun na ime pošiljalca. %..•..„> '-j'" i Kako se mora postopati pri darilnih pošiljkah iz Amerike Na osnovi novega rešenja ministrstva financ (No. 11868/IV) od 25. maja 1939, pošiljalci paketov a rabljenimi stvapni, poslanimi Iz Amerike siromašnim osebam, je potrebno, da se ravnajo kot aledi: ' 1. Poštne pošiljke z rabljenimi stvarmi (oblačila, perilo, obutev), ki prihajajo iz Združenih ameriških držav, se prepuščajo carine proato, ne da bi bilo treba predložiti potrdilo o siromaštvu in dokaz, da so poslane kot darilo, če ugotovijo carinski u-službenci pri pregledu, da paketi vsebujejo rabljene stvari. Ce pa carinarnica zasumi, da je prejemnik dobrega imovinskega stanja, ali če dobi kdo zaporedoma več takih pošiljk, zahtevajo predložitev potrdila o siromaštvu in pošlljalčevo pismo, is katerega mora biti razvidno, da se pošiljajo te stvari kot darilo. 2. Ce prihajajo pošiljke z rabljenimi stvarmi iz neklirinškfh držav, (to so: Združeni1 ameriške države), a obsegajo tudi nove at vari, za katere je potrebna predhodna uvozna dovolitev Narodne banke, se ta ne zahteva, če pošiljka ne vsebuje več kot R kilogramov. To velja aamo, kadar prihajajo pošiljke na siromašne osebe. »tejprga dela ne 18uD dinarjev na mesec, fe so samci, ali 2000 dinarjev na me-sea, če so eženjoni. Generalni konzul Jugonlavije y New Yorku. zneska do debik nagrade, označene na Jesenski koneert Soče La Saifc. Iti—Pevsko in dramsko društvo Seča priredi jesenski koncart v nedeljo, 29. oktobra, oboveh popoldne v Slovenskem narodnem domu. Pri tem koncertu bo sedelovala tudi mre. Louise Klemeačič iz Garyja, Ind. Kot vidimo iz listov, «e ona pridno udejstvuje v tamošnjem hrvatskem pevskem zboru Pre-radcvichu. Poje tudi na radio-pestajl v Hammondu, Ind. Nastopila je že tudi v mnogih drugih mestih kot »oprano solisti-nja. Povaod je žela mnogo priznanja za svoje nastope. «Vidi v našem mestu se govori mnogo o njej in je aanijo veliko zanimanje. Na koncertu se pričakuje velika udeležba. Federuoija praznuje 35-lelnico S. M P. J. Otevetand. O. — Federacija elevelandskih društev SKPJ bo praznovala :«>-letnico SNPJ v nedeljo, 16. oktobra, v Delavskem domu na Waterloo Bd. Proslava bo vaitta za vse Člane SNPJ v Clevelandu in okolici, zato apeliram na članstvo, da ob tej priliki bratsko kooperira s federacijo, da bo prireditev uspešna v vseh ozirih. Program bo nad vse pester in zanimiv: petje, govori, igra, živa slika in razne druge točke. k|jub temu pa bo vstopnina izredno nizka: V PB^OTiRODAJJ 26c, PRI BLAGAJNI PA 85c. Poselite po stopnicah še danes, kajti s tem si prihranite denar in «i obenem zagotovite svoj sedež, ker obeta se vdlik naval. Na proslavi bo govoril tudi brat Frank Zaitz, predsednik glavnega nadzornega odbora, ki je poznan kot ¡»boren govornik. V federaciji elevelandskih društev je včlanjenih 24 društev, zato je njihova dolžnost, da gledajo, da se bo prodalo kolikor naj- lavi a res član-oko- BOMO NASE V DE- več vstopnic, da bo proz skupna manifestacija vsega stva SNPJ v Clevelandu in lici. ' * Bratje in sestre SNPJ! PETNAJSTEGA OKTOBRA SLAVILI 35-LETNIOO JRDNOTE, TA DAN J£ PRAZNIK NASE JEBNOTE — VAS PRAZNIK, ZATO VH3J LAVSKl DOM! Prireditev se "bo vršila v obeh dvoranah, prav tako plee. Ne pozabite na 15. ektober — na svidenje ! Milan Medvašek, 5.. Saloigra v Indianapolisu IndianapoUa, Ind.—Ali «te se še odločili, 44 se udeležite veselice 14. oktobra, katero priredita društvi 84 in *7S SNPJ ? Ta veselica obeta biti ena najživah-nejših. kar jih je še bilo v naši naselbini. Kaj bo vse na programu, ne bom podrobno opisaval, omenim naj le toliko, da bo prva točka šaloigrn ''Brivec nočem biti". Naši mladi igralci se prid-no učijo pod vodstvom br. Franka Mivca. Kakor se sliši, bo igra zelo smešna. Torej ne zamudite prilike, boste imeli vsaj enkrat Za siromašne osebe ae Atejejo priliko, da se nasmejete In po«a-tisti. ki ne plačujejo več kot 400 bite začasno na vsakdanje živ-dlnarjev neposrednega davka na Ijenjeke težave, let», brez dopolnilne in »tamo» Godba bo prvovrstna, Turkov «pravne doklade. kakor tudi ti- trio. ki igra vesele pcnkočnice. sti, katerih dohodek od nrnamo- Srečne bodo tudi tri osebe, ki bo- nekem francoskem pristanišču. v.4opnicah. Za vse drugo bo skr M odbor, da ne bo ničesar manjkalo. Izjema boste le vi, če se veslUce ne udeležite. Torej ste vabljeni vsi rojaki in rojakinje, tudi Iz Beech Grova vas pričakujemo, obenem ee vam pa že vnaprej zahvaljujemo in priporočamo aa obilo udeležbo. Torej se vidimo prihodnjo soboto ob 7. zvečer v Slovenskem narodnem domu. Frank Kreffel, predsednik društva 34. Zadružne aktivnosti v hnukc-gmiu Waufcfan, III—Zadružne organizacije so st izbrale cflrtober za zadružni mesec. V tem mesecu ekušajo pridobiti čim več članov v svojo sredo. V ta namen prirejajo različne shode in sestanke, na katerih posetniki dobe informacije, kako morejo dobiti največ za svoj denar. Eden takih shodov ee je vrtil 7. oktobra zvečer pod okriljem obeh zadrug v Waukeganu, to je slovanske In finske. Govoril je mr. Willard, direktor centralne zadružne lige, ki je veščak v zadružni trgovini. On nam je doka-aoval, kako imamo lahko čim več koristi od zadružnih organizacij. Poudarjal je tudi, da moramo Jcooperirati z ravnatlejem zadružne trgovine. Prihodnjo soboto, 14. oktobra, bo pa imela naifta ««družna zveza program in poučni sestanek za «voje Člane In odjemalce. Vsi ste uljudno vabljeni. Vršil se bo v Slovenskem narodnem domu. Razdanih bo tudi več nagrad. Vabi— Izobraževalni odsek*. V nedeljo je proslava SNPJ Cleveland.—V nedeljo, 15. oktobra, bo develandsko članstvo SNPJ proslavljalo 56-letnico svoje organizacije. Cleveland-ska federacija je še vedno proslavljala z lepim uspehom pomembne obletnice in tako bo tudi ta jubilej. Za uspeh ae je treba seveda zahvaliti zavednemu članstvu, ki je korporativno proslavljalo te mejnike v naši zgodovini. Tako se tudi v nedeljo pričakuje, da se bo članstvo udeležilo te proslave. Cim starejša postaja 8NPJ in čim starejše je njeno članstvo, tem pomembnejše ao take proslave. Veliko pionirjev jednote ni danes več med nami. Kdo ve, koliko nas bo na proslavi 40-letnice? Ker ne vemo, ali se nam bo mogoče udeležiti 40-letnice, je naša dolžnost in članska zavest, da se udeležimo 85-letnefa jubileja prihodnjo nedeljo v Slovenskem delavskem domu aa Waterloo rd. Zagotavljamo vas, da bo sleherni deležen neprisiljenega razvedrila. Odbor za sestavo programa se je potrudil in spravil skupaj nekaj posebnega za to slavnost Ne bom omenjal na tem mestu, kaj vse bo na programu, navedel bom le nekaj važnejših točk. Nastopili bodo pevci in pev^oe soc. Zarje, Sloge, samostojne Zarje, Jadrana, Vadnalov kvartet in tudi člani mladinskega oddelka bodo pokazali, da slede starejšim in se žele udejstvovati na kulturnem polju. Seveda, brez govornikov se take prnaAave ne smejo izvršiti. Zato je povabljen br. Frank Zaitz, pntdaednik gl. nadzornega odaeka jednote, ki bo govoril o pomenu proslave. Da bomo K meli tudi nekaj domačih, se razume. Teda ne mislite, da nameravamo navzoče s temi govori dolgočasiti. Ne! Ti govori bodo samo informativnega značaja in nanašajoči se na važne stvari. Človek bi lahko še veliko pisal In vabilo raztegnil, toda sem uverjea, da je slehernemu znano, ki se količkaj zanima za aktivnosti cievelandake federacije, poaameznih društev In članstva. ! Priporočal bi, da se vsi odborniki druškev udeleže te proslava. Vsako društvo ima najmanj sedem odbornikov in ako bi se u-daistlli od vseh 28 društev v Clevelandu. M bik) eamo teh odbornikov 1M. In tudi ni več kot pravilno, da ao navzoči kot pred* «tavniki društev. 8 tem ae bom mogoče komu zameril, češ kako ae «pam jih slHU na priredbo. Da me boste razumeli: nikogar se ne sili, ampak ae aamo apelira na vaa. S tem bosje tudi pokazali, ds ste ne In se zsnimate zs sktivnostl SNPJ in aa svoje društvo. Vsi (DsMa itHH Četrtek, i2. oktobi Pet minut kramljanja o-elektrotehniki taka krivi« '•t oori "7 Ne razumem, od kod ,ni prejmeš ti od čuvaja vsak dan 25-kr* ne kakor jaz! se je v nekem cirkusu j osel nad slonom. -r-Čuvaj že ve, koliko mu koristim rijšon. Vtečem težke vozov, i „ toliko plače za delo! — «aj tudi jaz delanf od zore do mral Te ' 25 kr"1 — Ti si osel, a jaz sem slon in v tem tajna, ki jo nočeš razumeti. Cmai dob da napravim jaz na dan 26krat več kak P*i svojem delu dobiš še toliko, da hit' jaz. Pa zdaj me pusti pri miru. da '¿d jutri me čaka naporno delo. Osel je molčal, se umaknil v kot hlev vendar ni mogel razumeti .. . Ce bi bil j, vaj, bi si nabavil 26 oslov namesto tegu i njenega debeiokožca. Opravili bi i«to d ne bi bilo treba več hrane kakor je pok slon, si je mislil dolgoušec. — Ti, slišiš, to pa ni tako! se naenkrat s iz kota elektromotor. Ce bi čuvaj na enega slona nabavil 25 oslov, bi moral cU staviti nov hlev, kupiti 25 komatov in toliko bičev ter priganjačev. Za čuvaja bolje, če ima enega dobrodušnega slona, vedno pripravljen za delo, kakor pa 25 stih oslov. Z enim slonom je v hlevu kaj opravka, s 25 osli, no, to bi bila komedij« — Molči, brudalo, ti črv bodi vesel, lahko tiho! se razjezi osel. Na hrbtu te odnesem kamor hočem . . . — Pomisli samo, odgovori mirno eli motor, s tem se jaz še ponašam! Slona a reš natovoriti na pleča, pa vendar jaz prav toliko opravim kakor slon in 25 skupaj! Osel je debelo pogledal, elektromotor nadaljeval: — Poglej, na meni pise "pel kilovi Ljudje točno vedo, koliko sem močan, moč merijo po kilovatih, kakor vašo težo lokramih. Močan sem najmanj prav i kakor slon, ker utegnem v eni sekundi dv deset centov žita v višino enega metra, i kim kilovatom torej po 2 centa, točneje 1 v sekundi. Hotel bi vedeti, kako dolgo bj slon tako. Osel je bil iznenaden po tem tolmačen je začel elektromotoru vikati: Čudim se vam, prav res. Toda povejj koliko hrane pa terjate na dan? Elektromotor se je nekajkrat bučno u| (to bi naj pomenilo njegov smeh), nato { jal: — Zal mi je, toda vedi, jaz jem mnogo kakor ti! Moja hrana se sicer ne more in tudi moja prebava ni vezana na takim cese kakor pri vama. Nikomur ni treba \ moj hlev, ker ga ne poblatim kakor n Toda, to je postranska reč. Moja hral električna struja, ki je ne jem, dokler i lam. Kadar ni deia tudi ne jem! Ljud živali naj bi se na tem zgledovali. Pi med delom zaužijem točno toliko, kolikoi ram dajati od sebe naporov v obliki kilov ur. S kilovatnimi urami je električno deli tvorjeno v mAanično. Ce delam celo ur rabim pet kilovatnih ur. Moja hrana je \ kem primeru cenejša kakor ona za slona 26 oslov. Slona in tebe je treba pitati tui dar ne delata, ker hi drugače poginila. J prenesem brez hrane, kadar ne delam, tuj let. . . Kaj bi bilo s teboj ali slonom, ce h rala toliko časa stradati . . . Osel je od začudenja še vedno molčal, tromotor pa je govoril dalje: — V ostalem živimo mi pri kusu, pod posebnimi okolnostmi. Knul trebuje po večini motorje od % rio 2 k,k)J za mlatenje 10 do 20 kilovatov. Vsi fl torji delajo mnogo več in hitreje kakor < ška moč, ki jo še potrebujejo za to dela tor dela mirno, z majhno P*«1™ hrj*"c' težke mlatilnice s pomočjo električnega Motor je nenadomestljiv v svojem dobili 4000 din gotovi-. * Jbežali v noč. Da bo eli-* * /alo*tna, je pri tem ff ««Wovala ¿enaka — mati ** otrok Mjradj t*Ka roparskega napa-* morali zagovarjati pred P™» *'"sw>m novomeškega o-Zl"f» blišča 2*4atarf Ma- L *<-letniM P «d 8\l ■ v shramU), kjer je iz kropilnice \*ela 34(M. dh, in jih izročita razbojnikoma. Ukietu in Oštirju pa je bila u vsota očitno premajhna in zahtevala sta, da jima mora izročiti ves denar, kar ga je pri hiši, sicer bo smrt. Žena se je ponovno vrnila v »hrambo in prinesla še preostanek 600 din. Po prejemu denarja sta o-ba tolovaja zapustila hišo in zbežala proti Naroglavovi zidanici. Po ropu »o vsi štirje sestali v Pj[rčevi Hiši, in si razdelili denar. Pire je dobil 1200 din, o-stalo pa Lekše in Oštir. Pri delitvi denarja je bila navzočna tudi Pirčeva. ki je shranila delti svojega moža in pri tem cahteta-la, da bi jima moral Lekše izro-čiti nekaj več denarja. Zatem so popili še nekaj vina, nato sta Lekše in Oštir šla proti Leakovcu. tem odhodom pa Pirčeva nista bila zadovoljna, kajti imela sta še drug načrt. Nagovarjala 8ta Lekšeta in Oštirja, da bi v« štirje vlomili pri mačehi Pirčeve Marije Tereziji Gorenčevi v Novi gori, kjer bi se dobilo okrog 20,000 din gotovine. Marija je pri tem izjavila, da bi bilo potrebno Gorenčevo kar obesiti. Lekše in Oštir im na ta načrt nista' hotela pristati. Obtoženci, ki so se zagovarja-i zaradi tega zločina pred veli-tyn senatom pod predsedstvom sod. Viktorja Durinija, so valili krivdo drug na drugega. Zlasti pa ni hotela biti ničesar kriva »irčeva lena Marija, ki je naposled priznala le delno krivdo. Tudi Štefanič je odločno zanikal soudeležbo z Oštirjem pri vlomu mokronoško šolo. Sodišče je po dolgem posvetovanju izreklo sodbo, da so vsi obtoženci krivi in obsodilo Lekšeta Jožeta na 12 let robije, O-rtirja Ivana na 14 let robije; Pirca Jožeta na 10 let in šest mesecev robije, njegovo ženo Marijo Pirčevo na pet let robije m StefaniČa Jožeta na sedem let robije. PR0aVBTX njem in potlači naprednjake;1 tlači sam sebe in uas druge. Seveda ne smemo pozabiti, da imamo "dom" na zemljttču, to je mestno volilno kočo, ki nam služi sa male seje Toda to kočo imajo večinoma v oblasti naši "kenikrufarji", toda od njih ni pričakovati, da bi storili kaj koristnega za slovenski dom. Star pregovor pravi, da pet kvarta-če v le enega petelina ne more rediti, sato se tudi mi ne moremo ozirati nanje. Zdaj je pred nami sima in bo treba, da priredimo kako zabavo in tombulo, da nam prej poteče jo dolgi lim&i večeri. Na naši veliki seji 211. novembra (septembra?) je bilo sklenjeno, da priredimo dapačo zabavo v soboto zvečer, 4. novembra, v Komarjevi dvoran, na 6828 W. Greenfieid ave. s pomočjo vseh slovenskih društev. Torej pokažimo, da smo na dehi za svojo dvorano, ki bo v korist vsem društvom. V ta namen se vrši izredna seja v sredo zvečer, 18. oktobra, da se uvedi vse potrebno za to priredbo. Povabljena so vsa društva, da pošljejo svoje sa-stopnike na to sejo in z njimi naj pride Čim več članov. Pokažimo, da smo v resnici na delu sa našo dvorano. Upamo, da nam bodo mladinska društva prišla na pomoč, ker bo dvorana njim več koristila kakor pa nam, ker nas že lovi tista teta s koso na rami. Saj naša mladina dobro nupreduje, njih društva zmeraj prirejajo zabave, na katerih se veselijo, mi stari pa za pečjo ali na stolu s fajfo sedimo. Joseph T. Turek, 104. ulasovi iz naselbin (Nadaljevanje s 2. strani.) dopisi, vsa .obvestila tikajoča se e proslave, so vsbilo članstvu n našim prijateljem. Pridite, prisostvujte pri proslavi in se zabavajte v krogu svojih bratov n sester. Torej na svidenje v nedeljo ob 3. popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterioo. Kmalu bi bil pozabil: Vsem tistim, ki se radi zavrtite, naj bo naznanjeno, da se bo zvečer vršil ples v obeh dvoranah. Za to bo skrbel Frank Jankovich in njegov orkester ter Vadnalovl. Plesali boste lahko tako, kakor se bo vam zl j ubilo. J. F. Terbizan, tajnik federacije. t I ¿^ Aktivnnnti za narodni dom I West AHis, Wis. — Delavske razmere so po navadi. Nekateri delajo, drugi pa hodijo za delom; seveda Jih Je tudi nekaj, katerim delo smrdi. V naši naselbini je dosti Slovencev, pa nl-njajo svoje dvorane ali slovenskega doma, v katerem bi Imeli društvene seje in priredi*. Mo-ranjo se potikat pd malih dvoranah. Za postavitev narodnega doma se je pri nas začelo delovati pred 15 leti. V tem Času smo prišli tako daleč, da smo si nabavili zemljišče, na katerem bi lahko postavili svojo dvorsno. Toda naše naselbine se ne zavzemajo skupaj, da bi uresničile ta cilj. jih sto skupsj dela, pa pride kak zvezdogledec In vse rszkropi s svojim govorsnče- Rojmerš «s izboljiaJe Cheewick, Pa,—V 180. H. Pro-svete sem rekla, da se bom zopet oglasila, Če se bodo razmere izboljšale. In to obljubo moram sedaj izpolniti. Zadnjič sem poročala, da so dosti delavcev odslovili od dela. Toda zdaj se je pa vse kar čez noč spremenilo in so vse zopet vzeli nazaj na delo. Sedaj se dela po pet dni na teden, sploh vse maj ne obratujejo s polno paro. O slovenskem klubu v Acme-toniji nimam kaj posebnega poročati, ker Ae ni vse urejeno za dvorano. Bom to storila pa prihodnjič. Lepo se želim zahvaliti Cleve-landčanom sa lepo darilo, katerega sta mi poslali m rs. Kosi Čebul in njena prijateljica Ana. Pozdraviti letim tudi natega zastopnika, "očeta Prosvete", Antona Zidanška. želim, da bi ae večkrat oglasil s svojimi dopisi, katere ja/ko rada čitam, ker ami-raj pove, da tam in tam kaki no klobaso ujame. On je bil srečno uro rojen. Zdaj bo pa še več klobas, ker bodo začeli kmalu prašiči cviliti. Margaret G rum. Rooêmvmitova zmaga v senatu Washington, 1). C, 11. okt.— Pristaši BooHeveltove administracije v senatu so zmagali, ko je bil predlog glede ločitve provizij o pošiljanju orožja in vprašanja embarga zavržen s 65 proti 26 glasovom. Predlog je stavil republikanec Charles W. Tobey. On je zahteval, da se načrt glede odprave embarga vrne »euat-nemu odseku za zunanje zadeve In U naj ga razkosa ns dvoje. Senstor Wsgner Iz New Yorka Je v svojem govoru poudarjal, da ne bi bila nobena komercialna žrtev previsoka, da se Amerika drži proč od vojne. Oni, ki mislijo, da bo provizija o em-bargu preprečila vstop Amerike v konflikt, se motijo, Ray Herker, eden izmed irtev omrežen ja članov IWW, Centra-, tla. Waith., je bil zdaj iapuAčen Is ječe. v kateri je prebil 1« let. PomiloMttl ga je governer Clären ce I). Martin. Konec fašistične mirovne kampanje Načrt glede deportacije Nemcev zavržen KI«), 11. okt. — Kampanja v fašističnem tisku v prilog na-cijskemu miru je bila ustavljena prav tako nenadno kot «a je (iričela zadnjo soboto, dan po Hitlerjem govoru v rajhstagu, v katerem je orisal svoje mirovne pogoje. Iz tega sklepajo, da fašistični krogi smatrajo, da so storili svojo dolžnost, ko so podprli Hitlerjev korak, zdaj |»a bodo čakali, da vidijo, kaj bo pri nesel razvoj. Uvodnik, ki ga Je objavil list II Corriere Padano, glasilo letalskega ministra Itala Balba, vse buje kritiko italijanskih listov, ki so prijateljsko pisali o sovjetski Rusiji po .sklenitvi nenapa-dalnega pakta med njo in Nemčijo. V uvodniku je rečeno, da so boljševikl vzorci surove bestl-j al nos ti. Mariai VoroAilov, ruski vojni komisar je nepoštena oaefea In sodeluje z onimi, ki so odgovorni za zločinske m asa k ne Prefekt v liolzanu je naznanil da 90,000 prebivalcev nemškoga porekla v južnem delu Tirolske ne bo deportiranih na podlag nemMco-ltalijanakega repni rin eijskega načrta, Če bodo obljubili, da bodo postali lojalni Italijanski podaniki. V juniju so bil vsi Nemci obveščeni, da lx*lo morali sapustiti svoji» domove in se preseliti v Nemčijo na podlagi dogovora, ki sU vu M !« > . Hitler in Mussolini. Prefekt Giuseppe Maatroma 11 je objavil naznanilo v reviji A tesia Agusta. "Prebivalci, ki so bili Nemci, a so »daj Italijani lahko odločijo, ali hoéejo ostat v Italiji kot dobri podaniki ali se hočejo izseliti v nemAke pok raj i ne," se glasi naznanilo. "Sinovom Nemcev ni treba spremenit državljanstva in vai lahko osta nejo v južnem delu Tirolske." I USSR in tretji rajh Ueary O. Wolle (Nadaljevan le.) Večina ljudi v zahodni Evropi in Ameriki je razumela Hiter je ve besede tako, da bi hotel odtrgati Ukrajino od aovjetake «veze. Toda v obmejnih državah so dajali tem besedam še drug pomen. Morda niti sam iitler ni dobro vedel, kako bo dosegel svoj namen. V obmejnih državah so postali pozorni na to, da je omenil tudi Ural. To gorovje je od Vzhodne Pru-sije oddaljeno več ko tisoč milj. Sibirski gozdovi so Še bolj oddaljeni od rajha. Tudi najmlajši in najbolj goreči pristaši narodnuga socializma menda ne bodo verjeli, da bi Nemčija mogla požreti vso evropsko Rusijo n zavzeti Sibirijo. Toda v tem svojem nuernberlkem govoru je Hitler govoril v Isti sapi o Ura-u, Sibiriji in Ukrajini. Zato so si obmejne države razlagale te Hitlerjeve besede takole; Nemčiji so potrebne surovine., Ce bi Nemčija imela naravna bogastva sovjetske Rusije, bi Uvela v izobilju. > Toda ¿¡tlcr ni pojasnil, kako misli priti do teh surovin.» A Že samo dejstvo, da je hkrati omenil U-ral in Sibirijo, je dalo vladam obmejnih držav rasumeti, da ne misli s silo pobrati vseh teh bogastev, Vlade obmejnih držav so rajši mislile, da se misli sporazumeti r sovjetsko zvezo, ki bo rajhu brez.vojne dala možnost, da dobi surovine iz Ukraine, Urula in Sibirije, Rusija bo pa hkrati postala prostran trg sa lavo« nemških Izdelkov. III Nadvojvoda Oton ee hoče boriti proti Hitlerju Pariz, II. okt.-—Nadvojvoda Oton Habsburški, ki se poganja sa prestol Avstrije in Ovrske, je apeliral na Anglijo in Pitancij" naj mu dovolite organiziranje avstrijske vojeAke legij«, da se bo IsjrUa proti Nemcem. Tako se glasi tu objavljeno poročilo. On je poslal evojega brala nadvojvodo Robert* v lxmdon, da se liogaja o formiranju lagijs s angleško vlado. Kot i>ovra4ilo O-ton želi od Anglije In Francije le Muratovilo, da uklj^Uša v svoj mirovni program vapoeUviUv Avstrije kot neodvisne detet<• * v Les-delavec Oštir I J S™1^*» pri Kostanje-%-i.Mna Pirčeva žena Ma-njimi je *edel na zatož-JJpše 25-letni fttef.n* Jo- li l!!!? *** Prt 8v. Križu. ^T**^« ie neko kazen T^ki kaznilnici. Štefanič ^oien, da je v družbi i2] (>*tirjem vlomil v no- < Va I. 1987, v mokro- Senator James ss. - ™ ------. . r^ . .iul.^ |,taba » P* kjer «ta g. upravlte- Geerge Backer, «aestai odbornik, ki m m UeWtiU banketa i*ia H.na~-ea M. Mead I« N- ÎT^e Iraake. la New Yorku. Bogal morilec m predal avtoritetam Dalla», Tex., 11. okt^-Akhanl Gallogly, bogat morilec, ki j« zadnji petek pobegnil lz ječ« v Atlanti, Ga., «e je včeraj |fred«l To pojmovanje Hitlerjeve po-itlke proti Sovjetom, ki vlada v obmejnih drŽavah, potrjuje tudi samo mnenje Moskve v zadnjih mesecih. Dokler je tisk sapadnih držav pisal o skorajšnjem napadu narodnih socialistov na rusko Ukrajino, tako dolgo je Kremel ostal miren in ravnodušen. Moskovski listi so pisali, da Je Ukrajina "trdnjava socializma", ki si je rajh ne more osvojiti, "Zakaj bi Nemčija poskušala napraviti samomor z napadom na sovjstsko zvezo?" —- so se vpraševali sovjetski publicisti, "ko Ishko rajh dobi ogromna bogastva v kolonljsklh imperijih Velike Britanijs?" V obmejnih državah so začeli upati, da se bo Hitler obrnil proti zahodu in pustil vzhod v miru. V tem trenutku se Je njihovo u panje skladalo /. upanjem W vjetskih voditeljev. Toda obmejne države ne žive v iluzijah. Jasno vidijo, da se Nemčija in Rusija vse bolj bližata v Ideološkem In političnem oziru, Kapitalizem v Nemčiji komaj Životari. Hitler čedalje bolj prltitfka na vero. V sovjetski Rusiji postaja nacionallaem čedalje močnejši. Ta preobrat se najbolje vidi v besedilu nove prissge, ki Jo vojaki rdeče voj ske prisegajo od letošnjega Jn-nusrjs dalje, Prejšnje besedilo -prisege se Je začenjalo z besedami: "Jaz, sin delovnegs naroda , . V Vojak J« obljubljal da bo "napel vse svoje sile, da se čim prej uresniči naš največ-jf cilj In reši jarma delavstvo vsega sveta." Nova prisega se začenja z besedami; "Jaz, dr žavljan Zvez« sovjetskih aociei! stičnih republik ..." V njej vojaki In mornarji prisegajo, da se bodo do zadnje kaplje krv borili sa svoj narod in za svojo sovjetsko domovino. L V obmejnih državah so opazili tudi to, da ob času preganjanja Židov v Nemčiji sovjetska r.vezs ni hotela odpreti vrat Um nesrečnežem, ki so ostali brez strehe. Saj Je v Rusiji ve-Hko pomfcnjksnje zdravnikov, z«terjev, učenjakov In drugih svobodnih poklicev, ki jih J« zelo dosti v vrni ah teh beguncev, in takšnem vedenju Moskve na-fv I " ' Nemčiji la Črnega fašizma v 1 Italiji: Bralec Ijo morda vprašal, kako morejo v obmejnih deželah misliti, da se bosta Herlin in Moskva zdaj zbližala, ko Hitler zmerom tako bcano napada boljševizem. Odgovor na to vprašanje je zelo preprost. Be-seda boljševizem, kakor jo uporabljajo narodni aocialisti, se ne nanaša samo na ideologijo »ovjetske Rusije. Narodni socialisti uporabljajo zdaj to be-«edo morda še s večjim |ioudar-kom slasti takrat, kadar govore o zapadnih demokracijah in A-rnerikj. V resnici bo boljševi-sem morda kmalu postal beseda, ki jo bosta fuehrer in duce uporabljala ssmo takrat, ko bosta hotela izraziti svoj gnus do svojih največjih sovražnikov — zahodnih demokracij, ki sta "v propadanju". Morda ni več daleč čaa, ko bosta Berlin in Rim trdila, da je boljševiaem prenesel svoj sedež v London in Pariz. Takšna trditev se bo adc-la čudna večini Američanov, toda dobro obveAčeni ljudje v obmejnih državah so prepričani, da se bo to zgodilo. Mnogi angleški, fruncoski In unieriški opazovalci mislijo, da se dalo vprašanje Hitlerjeve napadalnosti rešiti na precej ireprost način. Zspadne demo-traclje, trdijo oni, bi morale samo ustvariti močno skupno fronto proti narodnim socialistom iz vseh onih mnoguitevil-nih držav, ki sovražijo Nemčijo. Toda nobena iamed obmejnih držav ni prepričana, da je to tako lahko. Obmejni narodi se najbolj boje, da bi utegnila takšna "pdlitika obkrožanja" prlsl-iti Hitlerja, da sklene zvezo s Stalinom. Herlin se je dolgo bal tega, kar imenuje "obkolje-vanje po kapltaliatičnih državah." Kremlin se prav tako boji obkoiitve kakor Wllheim-strasse. "Feinde rlngsum" (Na vseh straneh sovražniki), kakor je rekel Bismarck. Narodni socialisti in boljševikl enako čuti- jo nevarnost tega obkoljsvatija, Prirodno je, da jih lo sbližuje n da jih bo morda dovedto do skupnega sodslovanja. (Dalje prihodnjič) Gibm je ruskih čet na Poljskem i Koncentracija v vojaštva ob ' rumunaki maji Bukarešta, Kananlja. U. okt. —Veliko gibanje ruskega vojaš-tva je v teku na Poljskem, se glase poročila, ki «o prišla sem iz Ukrajine. Motorne In mehanizirane enote sovjetska armade in čete, opremljene z modernim orožjem, odhajajo proti Galiciji in Kutenijl. Neka druga vest javlja »hiranje ruskih čet v bližini Besara-blje, romunske pokrajine, katera je «padala l*tfl Kusljo pred svetovno vojno. Rumunija se boji ruske Invazije, daai i« Moskve še nI prišlo naznanilo, da bo Stalin zahteval vrnitev Besara-bije. fikuplne izmu^nlh poljskih vojnih ujetnikov se i «mika j o po eestah proti Rueijl. Ujetnike strailjo močni ruekl vojaški Oddelki. a \ Japonsko poročilo o kitajskih izgubah Tokio, 11. okt. - Tu je bilo objavljeno |>on>čilo, «la je bilo 28,650 Kitajcev ubitih In »640 ujetih v bitkah s Japonci v provinci Hunan. Japonske isgube znašajo 545 ubitih In 1949 ran-n jenih. tukajšnjim avtoritetam. Takoj Je prepričana, da Je komunizem nato je naznanil, da se bo boril v Rusiji doigral in da je nov sis- RAI) BI IZVKDKL k J* ee neheja Juha g«H 4oaie is Kala pri a«. Petra. Rlesl Je nekje p«nrv»ylveiiljl. Proetsi, ake kdo ve sproti beguncem ^o ;ldlmo j^J-; ^Z^^t nekakšen preznak prot »židovske- ^^ ^ M mwj n..i„v T*, ga fébanja. Skoraj povsod v w m[u vmt„. ^p^Urok. »ad.ve v Srednji Evropi razlagajo ta po- „Uretn kraju Anton Kapel, I4S04 jav tako, da postais nedenall- thaw. Ave ,rieviand,QM«t.~pa prazno roko. Umazana In razcapana postava je privabila množico radovednežev. — Marsikaj bi vam rad povedal, — je dejal in,glavar ju. — V priaotnosti teh zijal seveda ne morem govoriti, ker je vse, kar vam ho- čem povedati, strogo zaupno. Trkal sem na vrata mrtvecev in nosil oblačila pokopanih. Bil sem v družbi ljudi, ki so umrli pred štiristo leti, in videl sem, kako so v valovih drugič umirali. Prišel sem čez in skozi gore, delil sem kruh z Izgubljenimi dušami in gledal v Ogledalo Sveta. Vse to vam povem, dragi prijatelj, pa tudi sodniku razodenem pozneje te skrivnosti, zakaj tudi vidva morata biti deležna ogromnega bogastva. — Pa vendar niste pregloboko pogledali v kozarček? — je vprašaj poglavar nezaupljivo. — Odkar sem zapustil San Antonio, je bila edina moja pijača voda! — se je glasil odgovor. — In zdaj poj dem domov ter se pošteno napijem za ves čas treznosti. Moram se tudi umiti in preobleči, da ne bom hodil po mestu razcapan. Toda Torres ni šel naravnost domov. Spotoma ga je zagledal razcapan deček, ki je skočil k njemu ter mu izročil pismo. Torres je Ukoj na prvi pogled spoznsl, da je v kuverti poročilo državne radio-posUje. Odprl je pismo in našefrv njem zadnje Reganovo povelje. — Pazite, da bo vse v redul Francisca je treba zadržati še tri tedne. V slučaju uspeha petdeset tisoč dolarjev. Torres je vzel dečkov svinčnik in, napisal na dragi strani kuverU odgovor. — PošljlU denar 1 Ekspedicija se nikoli več ne vrne iz podzemlja, kamor je zablodila. Predno je prišel Torres do zaželjene pijače in kopeli, se je pripetilo še nekaj. V trenutku, ko js stopil iz trgovine zlaUrja Rodrigue za Fernandeza, ga je usUvil sUri svečenik plemena Maya, s katerim sU se ločila v tranjosti sveU gore. Torres je prestrašeno odskočil, kakor da vidi prikazen, zakaj bil je trdno prepričan, da je sUrec v podzemlju utonil. -Kakor pogUvarja, Uko je obšla tudi njega groza, ko je zagledal sUrega svečenika. — Proč, izginil — je vzkliknil. — Izgini, nemirna duša, izgubi se, duhl Tvoje truplo leži v poplavljenih podzemnih jamah. Prikazen sil Duh si, ki je prišel z onega sveta. Po-beri sel Udaril bi U, pa nimaš Ulesa. Proč! Izginil Saj nimam moči, da bi udaril prikazen! Toda prikazen ga je prijela za roke in jih stisnila Uko, da se je Torres Ukoj prepričal, da ima opraviti z živim Človekom. — Denarja! — Je zajecljal sUrec. — Daj mi denarja! Posodi mi ga. Saj vse povrnem. Poznam akrivnoati plemena Maya in vem, kje so skriti sakladL Moj sin se je izgubil v gorah, kjer so zakopani zakladi. Tudi yankiji so se izgubili v gorah. Pomagaj mi rešiti sina! Samo njega mi vrni — zaklade si lahko ob-držiš. Ce ga pa hočeva rešiti, morava najeti delavce ln vzeti s seboj tisti čudodelni prašek, s kaUrim premikajo belokožci gore. V gori je treba napraviti odprtino, da bo mogla voda odteči. Moj sin ni utonil. Voda ga je zalila v podzemlju, kjer stojiU Chia in Hzatzl z očmi iz draguljev. Samo U oči — Chiine so rdeče, Hzatzlove pa zelene — lahko poplačajo ves čudodelni prašek na svetu. Daj mi denarja, da kupim čudodelnega praška! Toda Alvares Torres je bil čuden človek. Bil je skopuh nsjslsbše vrste. Denar mu je bil vse na svetu in sato bi lažje prisilil kačo, da pokaže noge, kakor pa dobil od njega najmanjšo vsoto. In čim več je imel, Um bolj je stiskal. — Denarja! — je zakričal osorno ln pahnil sUrčka od asbs. Prijel je za kljuko na vratih Fernandezove trgovine. — Kako moreš prositi denarja, ko vendar sam vidiš, da sem ves raztrgan ln umazan? Saj ga niti zase nimam, kaj šele zaU. Poleg Uga pa nisem jaz zapeljal tvojega sina v podzemlje, temveč ti sam. Kri tvojega sins pade na tvojo, ne pa na mojo glavo. Padel js v jamo pod Chllnimi nogami, ki so jo izkopali tvoji, ne pa moji pradedl. Toda sUrec so ni dal odpraviti. Držal je Torreaa sa roka In milo prosil, naj mu da denarja, da kupi dinamiU. Naposled ga je pahnil Torres od asbe s uko silo, ds je siromak omahnil in padel na kamenito ploščo. Trgovina Rodrigueza Fernandeza je bila majhna in umassna. Imela je samo eno majhno in umazano izložbeno okno, ki je sUlo kar na lesenem podstavku. Zdelo se je, da tu še več let nI nihče pomeUl, niti brisal prahu. (Dalja prihodnji«.) Lepotica Kaplaal F. Ilercseg Povedal bom nekaj o vitki dami, ki se je ponašala a Um, da lahko ustavi kolo časa. ki se je pa — potem ko Je že večkrat obhajala svoj tri in trideseti rojstni dan — v enem aamem popoldnevu postarala sa celih dvajset let. Trgovci so mlado ženo dolgo nagovarjali z 'gospodično', znanci so se jI pa laskali s pridevkom 'mala gospa*. Pozneje jo je vse mesto poznalo pod Imenom 'lepotica'. Naposled so jo Imenovali 'zanimivo' in 'še zmerom le. po'gospo., ' I*aje Olginega mota so ie zdavnaj osivsli, puatll al Je tudi že brado rasti . . . Olgi ni nekdanji častilci pa. ki so posUli za maščenl debeluhi ali pa godrnjavi sUri rentnikl. so presenečeni in očarani gledali sa njo. če so jo srečsli na uHcl. 'Takšni ženaki čaa ne pride do živega t Se danes je bolj poše-Ijenja vredna kakor današnja mladeft." Mladi gospodje so pa smehljaje se menili: 'Ta dama Je morala biti nekoč selo lepa . . .** Oblačila se Je zmerom po zadnji modi, njena hoja Je bila gibčna, njena posUva vitka ln oči so S^k^okto, Prišla je pomlad, v w Člani unije elektrarskih delavcev (CIO) piketirajo podjetje Consumers Power Co., Milwaukee, Wis., po oklicu stavke. ji pogosto kar žarele od veselja do življenja. "Gospod ravna Ulj, za boš jo voljo, ne IzdajU nikomur, koliko let se že poznava!" "Draga gospa, priznajte vendar, koliko let vendar imate." "ženska je zmerom toliko sU~ ra, kolikor se zna zdeti na o-| ko *. ." je navadno odgovarjala. kov. Le čisto v bližini je bilo opaziti, da se je koža okrog smejo-čih se gubic nabirala v fine niti. Jasnega popoldne je pa Olga odkriU nad svojim čelom tri prste širok snežno bel koder. Okrog srca je začutila kakor zbodljaj, njene oči so posUle otožne ... Kakšen nestvor je Jt>U vendar to? Kako je mogla tako hitro osiveti? Pred več ati, ko je bila lepo žena še mlada, je pri česanju tu n tam našla kakšen srebrn las med črnimi kodri, ki se je še takrat z njimi ponašala Pozne-e, v dobi "mlade žene", so po-stajali sivi lasje čeadalje pogostejši in Olga se je čutila upravičeno tej čudni muhi narave po-sUviti se po robu z nekim lasnim barvilom. Redno je uporab^ Ijala lasno barvo in je z barvanjem prenehala Šele pred tremi tedni, ko je morala zaradi prehlada ostati v postelji. In ko je zdaj vstala in svoje goste lase česaU pred ogledalom, se je prepričala, da so njeni toliko občudovani lasje osiveli. Siv koder, ki se je vil nad njenim čelom, je dal njenemu obra-nekam svojevrsten, tuj izraz. In šele- zdaj je opazila, česar doslej hi nikoli marala videti, namreč da se stekajo o-krog njenih oči ln okrog ust ne-itevilne, komaj vidne (gubice, kakor fine svilene niti ... Na epem jo je obšla radovednost. Zaklenila je sobna vrata in se spremenila v staro damo. Jumila si je puder z obraza in svoje kratko ostrižene lase počesala gladko nazaj. Potlej si je oblekla starinsko, temno obleko in se pokrila s klobukom z bar-žunastim trakom. Ko je takšna stopila pred zrcalo, ji je smehljaj zamrl na ustnicah in v njenih očeh «o se zasvetile solze. O, maškarada se ji je strašno dobro posrečila! HoteU se je Obleči v sUro damo, zdaj je pa sprevidela, da je t» tudi v resnici postala. Ceščena lepotica je sedela, z rokami prekriianimi nad koleni, v naslanjaču ln se žalostna spominjala preteklih dni. Njeno življenje je bik» ena sama pomlad, ki jo je znala umetno podaljšati. Zdaj ji je udaril železni dih bližajoče se zime v obraz in zahtevala je od usode pripadajoče ji i>ol«tje in jesen. Ali naj zdaj zares nepreklic no osUri ? Kakor da bi bila vse to le neslana šala, ki se mora proti njej (»oriti in se je obupno braniti? Nekdo je potrkal na vrata. Olga je od|>rla: bil je njen mož. Svojo ženo je presenečen pogledal. Na njej je opazil nekakšno spremembo, a sam ni vedel Čem. Obraz lope ženke je vzel svoje roke in zadovoljen dejal: "Kako si danes lepa, draga moja!" Olga se je med solzami nežno nasmehnila in dejala: "Odslej bom zmerom tako lepa . . .r Ameriška Neki gost vpraša v nekem meatu Združenih držav starega Pri večerni razsvetljavi je bila l*rn"kega fcočijaža. kako mu je Olga še zmerom kraljevaka pojava. Njena ramena in roke so bile rožnate in bleščeče marmor In v licih Je imela ljubke jamice. Celo pri dnevni svetlobi bi Ji človek ne prisodil več ko trideset let. če bi jo opazoval Is oddaljenosti dvajsetih kora- j ime. "George Waahington," odgo-se ko ivor' črnec. *To ime pozna vsa Ameriks." se zasmeje popotnik. "Noben čudež." se odreže črnec. "saj tujce vozim že skottij štirideset 1etH Pravljica o Svobodi Ivan Potrč Deset let je preteklo jod takrat, ko so pokopali Svntopda Kmet se je žalostnega dogodka še pr&v dobro spominjal: v listih so izšle črno obrobljene o-smrtnice in nekrologi, nato pa se o Svobodi ni več govorilo, niti smelo se ni govoriti. Vendar pa je bilo kmetu težko za Svobodo — tako mu je bilo za njo kakor bi mu bilo težko za ženo, s katero bi preživel dobršen del svojega življenja tjavendan, a bi šele po njeni smrti spoznal, kako težko t>i bilo življenje brez nje, in da je ostal brez nje prav za prav samo pol človeka. Da bi laže prenesel izgubo, se je kmet zaprl a^e, se zakopal v vinograd, v delo na polju, v košnjo, v oranje er skrbel za živino in rodil otro-te. O Svobodi ni na kmetiji nJlv-če več govoril. Po njej je ostal komaj spomin. Kmetu so začeli odraščati o-troci. Kot orglice so se nabrali zvečer okoli stare babice, čeb-jaii ter ailili v babico, naj jim pripoveduje pravljice. "Najlepšo pravljico pripovedujte, babica!" je zahtevala mala Lojzka, ki je začela prav za prav še komaj dobro govoriti. Naslonila se je babici na krilo ter se zagledala v njena usta, od koder bi naj pritekla "najlepša pravljica"." "Vse pravljice so najlepše," je odgovorila skoraj užaljeno babi ca, vendar pa se je le zamislila. Iskala je po svojem dolgem življenju tisto, kar je šlo najlepše skozi njeno življenje ter se naposled spomnila na Svobodo. Presedla se je, vzela najmlajšega iz zibelke na krilo, da ne bi z vreščanjem motil pripovedovanja ter začela: "Pravljice o Svobodi vam še nisem pripovedovala Dolgo mi je že ležala na jeziku, vendar nisem našla prave besede zanjo. Najlepšo pravljico je pač treba pripovedovati z najlepšimi besedami. Vsaka beseda ni za vse. Poslušajte, otroci.. Starka je pripovedovala, otroci pa so jo zvesto poslušali. Nobena beseda o Svobodi jim ni ušla. Za male kmetove otroke ni bila pravljica o Svobodi nobena pravljica, ampak je bila kos resničnega življenja, kakor so bHe resnične zanje vse pravljice. Ce bi ne bile pravljice zanje resničen svet, jih pač ne bi poslušali. Otroci gledajo vedno zelo pametno na svet, ne pustijo se varati. Babica pa je pripovedovala O Svobodi, o njenem rojstvu, o vsem pač, kar je dobrega prinesla na svet. Takrat je bilo ljudem dobro na svetu. Svoboda je pregnala trinoge in graščinske valpete, vse one pač, ki ne pustijo siromaku, da bi v miru in zadovoljstvu živel. Zato ao jo mogočniki preganjali: bila jim je trn v peti. Na žalost pa se U najlepša babičina "pravljica", kakor bi rekla I>ojzks. ni končala Uko kakor prejšnje babičine pravljice. Svobodo so uprli v temen grad. In do babičlnega pripovedovanja se še ni rodil nedolžen otrok, ki bi jo lahko rešil. Babica je končala med otroci pa je na*tal dolg molk. Nato pa so se oglasili otroci skoraj vsi hkratu. Vsi so hoteli vedeti, kakšen mora biti tisti otrok, ki bi lahko rešil Svobodo, da bi bik» ljudem znova dobro na setnlji. mali Vanč pa je celo skoraj malo preveč predrzno in naravnost vprašal, da se je še Lojzka za- f° ?trOCl P°vT»«Wi, J<> očeta zraven zaradi I Viničar *e je oprl na kras mislil malo. nato pa pov«] "Svoboda je bila, pa »0 h. Svoboda pa nikoli nt, Naj še Uko «edijo lla njJ zaklepajo, ko bo priAel n3 bo preklala kakor breskev trdno skorjo in pognala veku pa je, da zrahlja troci in viničar pa ao pr¡] krampe in se znova zarili Čudila, ko je videla starejše, kakšne dolge obraze so napravi- hišo ^ i* ^ i— ' ii, če bi namreč on lahko rešil knm ¡.\L .ran* H Svobodo. Babica je pokimala, 6i-|sUr ebTlT, k°H sto pootročila »e je zadnja leta, L izgovoriti pa ni mogla več; kajti JI za mizo se je dvignil kmet in prepovedal babici pripovedovati o Svobodi. "Nočem, da bi bili moji otroci nesrečni," je rekel. Babica je obmolknila ter kmalu potem «mrla, otroci pa so rasli. Pretekla so leU in skoraj so že pozabili na vse babičine pravljice. Trdo so morali delati na polju ter se pehati z očetom od Jl tako PriPr»vi pot. B jutra do večera po kmetiji. Tu- n* mč' tudi SvH di na pravljico o Svobodi so po- (pr,41a *** zabili, saj je ni po babidini smrti j V gorico se je vrnil k nihče več omenjal. Po kmeta ao sicer večkrat prišli neki eladki ljudje ie mesta ter ga na dolgo nato zemljo. Nič niso več in široko vabili, da bi odšel z nji- i rili, ali Vanč je vedel, dal mi ter dal svoj glas za "svobo-1 ba težko ilovnato zemljo do". Kmet je molčal, ko pa je" prišel tisti dan, ki bi naj prinesel "svobodo", nj šel nikamor. Ostal je na kmetiji. Otroci, v katerih je še ostalo nekoliko bar bičinega pripovedovanja o Svobodi, so ga sicer začudeno gledali, rekel mu pa ni nihče nobene zaradi Svobode. Lahko bi ga vprašanje razjezilo, saj ga je pred leti bahičino razlaganje dvignilo od mize. j Poleti je odšel kmet z najste-rejšim sinom v gozd. Mladi smrekov nasad je preraščala praprot in visoka trava. Ustali, se je ob nasadu, vzel pipo iz ust in rekel: "Smrečju bo treba napraviti prostor, da bo laže dihalo. Svobode — zraka mu manjka." Sin je dobro čutil, da je "svoboda" očetu ušla, in da jo je hotel popraviti z 'zrakom". Takrat je šla tudi kmetica s hčerjo med mlado pšenico. Divji grah in slak sU se razrasla med njo. Kmetica se je usUvila ob njivi in pojadikovala zaradi plevela. Rekla je: ''Pšenico bo zadu&ilo, če ji ne bomo dali svobode — zraka". ^Hčerka ni nič rekla, dobro pa je čutila, da je mati popravila prvo besedo zaradi očeU. Ijati, da bo laže pogm — Svoboda. Vsi, ki so ko čutili, kar je povedal in še hotel povedati viničar krepkeje prijeli za krami boC& torej je, vsi jp, mladaneki vetrovi eo j o. nesli v vas, na otrocih pa poslej, da se dokopljejo Prav lahko, da jih že n gorice čaka, edino oni še rajo z delom svojih rok tjai pati, da bodo potlej lahko in da se jim bo dobro god j Krepkeje so prijeli za PO in krepkeje zamahnil Svobode se morajo sami d< ti. Tudi njihovi otroci jo I rabili, brez nje bi ostali k| ljavi. Oni bi pa radi bili zarod. Začutili so Svobode bi potlej ne kopal? V rokah je ležala. Naročite Mladinski list, j boljši mesečnik za sloven dl no! Litten to and Advertise PALANOECH'S YUGOSLAV F oik Songs and Tambaritza Orel Station WW AS, Every Í MS S. Clark St^ Chi««» - Her.] TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko abrt spadajoči deli Tiska vabiU za veselice in shode, vizitnice, časnike, kr koledarje, leteke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovašker češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ' ■ ■ ■ ' Via pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene smerne, unijeko delo prve Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Tel Rockwell 4904 ^^ CHICAGO. ILLINOIS NAM)P IT F « mVVMK PROSVEJi keai lene H ll.Hl red ▼ale testate» k reek lea. Za Clear* la Cbkafe fe. 1 tedalk la.......... t tednike la......... I tedalke la......... I tedalke la......... T Udalkor la........ ..........SOJO 91M I* Ml IM tit \M Za Zdraš. država la 1 tedalk la...... S tednika la.... š tedalke la.... 4 tednike la.... I tedalkev la........... al Za Ivnh k Iapotalto epedajl kopo«. prIMit* potrebno vneU denar)» sil M«" Order v planin la nI naraOte Proevete. list. ki Je vale laetnlna. Po Jasalles—Vselej kakor hitro kateri teh «lanov preneke hiti 8NPJ, aH le ee preeeli proč od družine la bo sabteval »e« ? n„ todnlk. bode moral tisti Oaa ls dotilne dnrflne, lri je takojsap naročena na dnevnik Proeveto, te takoj aasnanltl opramiitre . la obenem doplašaU dottčno vsoto listo Proeveta. Akotez» n* tedaj mora apramlltro mižati datum ss to vsoto nerodnim D PBOSTETA. SNPJ. S0S7 So. Lawedsle Ava, Ckfcafo. OL PrtMeao pošilja» naročate* as Sot Preoveto enot» I...... Im....................................ČL dmltve *-«•• Ustavite ta ga priplllto k mofl aarotalai ed d Sraltve * .(%. Smštve * CL érwétrt « .ft. dmšl*e »