SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.


Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predpiatan 16 fld., za pol leta S gld., za žetrt leta i gli., u jtdea
meiec 1 fld.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za «ele leto 12 «Id., ta pol leta в (ld., za Četrt leta 3 jld., ia jeden meiec 1 rid V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. теб na leto, Poiamne Številke po 7 kr.
|1U«B
f
1 rld. f
Naročnino in oznanila (iaaerate) »sprejema npravniStvo in ekspedieija v .,Katol. Tiikarnl", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi »e ne vraćajo, nefrankovana puma ne »«prejemajo.
Vredništvo je ▼ SementSklh ulicah It. 3, I., 17.
Izhaja vsak dan, iivzemei nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
Štev. 34.
V Ljubljani, v petek 12. februvarija 1897.
Letni!* XXV.
Deželni zbor kranjski.
(VII. seja dne 12. febr.)
Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob V,11. uri; vlado zastopata dež. predsednik baron H e i n in vladni komisar baron Rechbach.
Poročili dež. odbora o proračunu dež. vinarske, sadj. in polj. šole na Grmu in o pospeševanju vino-reje na Kranjskem se izročita fin. odseku.
Posl. Hribar v imenu fin. odseka poroča o raž. sklepu dež. posojilnega zaklada za 1. 1895 in proračunu. Prihodki tega zaklada so 1. 1895 znašali 127.257 gld. 70 kr., donesek iz dež. zaklada pa je znesel 78.418 gl. 4 kr. Troški so znesli 205.675 gl. 74 kr., torej v primeri s proračunom več 289 gld. 74 kr. Imovina je znašala 16,906 gld, 881/, kr., dolgovi 3,684.506 gld. 88'/j kr., torej čisti dež. dolg 3,667.600 gld. ter se je od prejšnjega leta zmanjšal za 53.200 gld. Potrebščina za 1. 1897 se proraču-nava na 203.190 gld., pokritje pa samo 2 gld., ker je odpadel pogojeni državni donesek v znesku 127.227 gld.; torej se za tekoče leto kaže primanjkljeja 203.188 gld., ki se bode moral pokriti iz dež. zaklada.
Upravnemu svetu Elizabetine otroške bolnice v Ljubljani se podaljša letna podpora v znesku 300 gl. za tri leta. (Por. dr. Žitni k.)
Vdovi okrožnega zdravnika, Juliji Mayer, se dovoli dosmrtna milostna pokojnina letnih 200 gld. (Por. Žitnik.)
Dalje v imenu fin. odseka poroča posl. M od ic o prošnji županstva Orni Vrh za podporo za nasi-panje ceste od Zaloga v Orni Vrh ter predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da potom cestnega
odbora natančno poizveduje, in v »lučaju, ako se res pokaže potrebščina, katere bi občina ne mogla zmagovati, se tudi dež. odbor pooblašča, da podeli iz cestnega kredita občini Črni Vrh pri Polhovem-gradcu primerno podporo za imenovano obč. cesto. — Obvelja.
V imenu upravnega odseka poroča posl. G 1 o-b o č n i k o uvrstitvi novega mostu čez Bohinjsko Savo med okr. cestne stavbe. Sprejet je bil predlog:
Visoki deželni zbor izvoli na podstavi § 7. v zvezi s § 23., točka 3. zakona z dne 28. julija 1889, dež. zak. št. 17, skleniti:
1.	V cestnem okraju blejskem pod Bodeščami novo napravljeni most čez Bohinjsko Savo se uvrsti med okrajno-cestne stavbe.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izvršitve tega sklepa ukrene, kar je treba.
Prošnja obč. odbora v Predosljih za ustanovitev samost. občine Primskovo, o kateri poroča posl. G 1 o-b o čn i k, se izroči dež. odboru z naročilom, da poizveduje o razmerah ter v prihodnjem zasedanju stavi konkretne predloge.
Poslanec Kalan toplo priporoča prošnjo obč. Predoslje ter izraža željo, naj bi deželni odbor prej ko mogoče vse potrebno ukrenil, da se reši zadeva, ki je za ondotne prebivalce velike važnosti.
Poslanec Povše poroča o prošnji občine Stara-loka za uvrstitev obč. ceste med okrajne ter nasvetuje : Prošnja obč. Staraloka, da se uvrsti obč cesta iz Stareloke do okrajne ceste v vasi pri Sv. Duhu med okrajne, izroči se dež. odboru, da zasliši o tem okrajni cestni odbor in v prih. zasedanju o tem poroča.
Posl. Kalan omenja, da je iz njegovega vo-
lilnega okraja malo prošenj, zato pa je želeti, da da se izročene tem ugodneje rešujejo. Omenjena cesta ni samo krajevnega pomena, ampak je tudi važna za selško in poljansko dolino, katere prebivalci mnogo občujejo s Kranjem. Zato priporoča prošnjo, želeč, da se kmalu ugodno reši.
V	imenu upravnega odseka posl. Povše obširneje poroča o prošnji vaščanov z Brezove Rebri, Sela itd. za izločitev iz občine Mirna Peč in združitev z občino Ajdovec. Ker treba še raznih podatkov ter dogovora s polit, oblastvom, odsek ni mogel druzega skleniti, kakor predlagati :
Prošnja vaščanov iz Brezove Rebri, iz Sel pri V. Lipovcu in iz Planega, da se ločijo iz davčne občine Globodol, oziroma iz selske občine Mirna Peč in iz sod. okraia novomeškega ter pridružijo selski občini Ajdovec iu sodnemu okraju žužember-škemu, se izroča dež. odboru v potrebna nadaljna poizvedovanja pri kompetentnih oblastvih, osobito pri justičnem ministerstvu, ter da o teh poizvedbah poroča v prihodnjem zasedanju in stavi potrebne predloge.
Obvelja soglasno.
V	imenu upravnega odseka poroča posl. dr. Tavčar o prošnji mestnega magistrata v Ljubljani glede direktne in tajne volitve deželnih poslancev ter o prošnji slov. kat. delavskega društva v Ljubljani za premembo volilnega reda za dež. zbor ter predlaga, da so obe prošnji izročita odseku, ki se bode pečal s poročilom dež. odbora glede premembe dež. vol. reda.
Posl. Povše v imenu upravnega odseka poroča o prošnji gospodarskega odbora v Sanaboru ter predlaga:
LISTEK
Brodnik.
(Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan Čestimir.)
Drugi del. Goti.
XI.
Odhod sv. Hijeronim a.
(Dalje.)
Hijeronim zmaje z rameni in mu hoče nekaj povedati. Toda premisli se iu po kratkem molku nadaljuje:
„S težkim srcem se poslavljam od vas, dragi moji. Melanija 1 Izročam ti Klavdija in Valerijo; bodi jima varuhinja. Čuvaj to mladenko, katerej je Bog namenil veliko slavo. Podpiraj tega starčka, ki potrebuje počitka in miru".
Valerija poljubi Hijeronimu roko, si obriše solze in polna hvaležnosti reče :
„Moj oče in moj dobrotnik 1 Vsak dan bodem molila k Bogu, da te blagoslovi. Da ni bilo tebe, bila bi že v peklu ; tebi se moram zahvaliti, da sem se spreobrnila. Ne pozabi name v svojih molitvah ; Bog rad usliši molitve svetih mož 1"
„Molil bodem za vas vse, da se srečno snidemo v nebesih1'.
Zastonj se je trudil Hijeronim, da razveseli
svoje prijatelje. Vsi so molčali in mislili samo na ločitev.
Najmanj se je žalostila Melanija, ker je vedela, da prej ali slej pojde za Hijeronimom v sveto deželo ; Klavdij in Valerija pa sta komaj zakrivala svojo neizmerno žalost.
„Kaj naj storiva, ko naju zapustiš tudi ti, Melanija ?" vpraša skrbljivo Valerija.
„Ne boj se; ne zapustim vaju, dokler vama ne zagotovim bodočnosti".
„Popelji naju s seboj 1" vsklikne Valerija in nasloni svojo glavo na gospejine prsi.
„Tvoj oče bi ne mogel z nama, hčerka. Ne žaluj; ako Bog da, vidimo se še na tem svetu".
„V nebesih pa se snidemo gotovo vsi. Jaz odidem prvi tja gori, da vam pripravim mesto", pretrga njih govor Decij z zamolklim glasom.
Vsi se ozro na Decija; Klavdij pa vzdihne in reče:
„Mlad si še in krepak; ne govori o smrti. Pusti mene, starčka, da prvi dospem v varno luko večnega rešenja".
„Kolikokrat je že padlo mlado drevesce kraj stoletnega hrasta I" vsklikne žalostno Decij.
„Iznebi se otožnih mislij", reče Melanija in s svojo naravno živahnostjo pretrga turobne pogovore.
Kmalu se razidejo vsi. Ko sta odšla Hijenonim in Decij, se je vlegla Valerija v posteljo. Toda zaspati ni mogla, marveč celo noč je plakala in molila.
Decij je bil silno žalosten vsled Hijeronimovega odhoda. Rad bi bil šel z njim; toda učenje ga je
zadrževalo. Ker ni občutil veselja do puščavniškega življenja, ni hotel delati obljub, zaradi kate^jh bi se pozneje morda še kesal. Hijeronim je tešil svojega mladega prijatelja; njegove besede pa so bile brez
Na večer istega dne, ko je Hijeronim odpotoval, odidejo Melanija, Valerija in Klavdij k Azeli, ki ni vedela ničesar o njegovem odhodu. Istega večera dobi Azela od Hijeronima poslovilno pismo.
Le to pismo je napisal sveti učenik malo preje, predno je stopil na ladijo, in je je končal s temi besedami: „Pozdravi vse sestre in reci jim, da pridemo vsi pred sodnji stol Kristusov, kjer se bode pokazalo, kako da smo živeli. Spominjaj se me, ti uzor sramežljivosti in devištva. S svojimi molitvami bl&ži burne morske valove."*
Azela spoštljivo poljubi svetnikovo pismo, povzdigne oči proti nebu in reče ginjena:
„Hijeronim I Tvoje molitve bode Bog raje usli-šal, ko moje. Moli torej, da moje slabotno telo skoraj počiva v grobu !"
Prisotne posili jok. Mej tem ko je sveti učenik jadral po morju vesel, da skoro ugleda zemljo, poškropljeno s krvjo Sinu Božjega, so plakali za njim njegovi prijatelji in se tolažili z jedino nado, da se v večnosti zopet snidejo ž njim.
(Dalje sledi.)
* „. . . Ante tribunal Christi simul stabimus: ibi appa-rebit, qua mente quis vixerit. Memento mei, exemplum pudi-oitiae et virginitatis ineigne, fluctusque maris tuis precibus mitiga." Pip. e. Hieron. XLV. ad Asellam.

Prošnja gospodarskega odseka vasi Sanabor pri Vipavi za podporo v svrho naprave cestnih kanalov med vasjo Sanabor in Zavetniki izroča se dež. od« boru, da poizveduje o tej cesti in nakaže občini v to primerno podporo iz kredita za ceste.
Obvelja.
Poslauec V i š n i k a r poroča o prošnji trajnega šolskega sveta v St. Rupertu za uvrstitev nad-učiteljske službe v St. Rupertu v II. plačilni razred. Ker je to stvar deželnega šolskega sveta, izroči se prošnja deželnemu odboru z naročilom, da jo predleži deželnemu šolskemu svetu.
Vdovi okrajnega zdravnika na Vrhniki, Josipini Janzekovič, se dovoli 150 gld. pokojnine.
Mlekarski zadrugi v Trnovem pri II. Bistrici se dovoli 500 gld. posojila, ki se bode vračalo v desetih letnin obrokih po 50 gld., počenši z 1. 1S99. (Por. grof Barbo.)
Poslanec Jelovšek poroča o uvrstitvi občinske ceste pri Logu na Vipavskem med okrajne ter predlaga:
Visoki deželni zbor izvoli na podstavi § 23., točka 3 , zakona z dne 28. julija 1889. 1., dež. zak. št. 17, skleniti:
1.	V cestnem okraju Vipavskem se nahajajoča, iz Vrhpolja držeča, pri Logu z Vipavsko - Goriško državno cesto se stikajoča občinska cesta uvrsti se med okrajne ceste.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da zaradi izvršitve tega sklepa ukrene, kar treba. — Obvelja.
Dalje poroča in predlaga poslanec Jelovšek v imenu finančnega odseka:
1.	V cestnem okraju Vrhniškem se občinska cesta, ki se spoji v Borovnici z okrajno cesto Vrh-nika-Borovnica-Podpeč in drži po dolini proti vasi Sobočevo, uvrsti do hiše št. 27 vasi Brezovica med okrajne ceste.
2.	Deželnemu odboru se naroča, da izvrši ta sklep. — Obvelja.
Prošnji županstva v Trzinu za odpomoč proti povodujim potoka Pešata ter za uvrstitev poti parcela št. 1598 med okrajne, oziroma dovozne ceste, se izročita deželnemu odboru v nadaljno poizveda-vanje in poročanje. (Por. Jelovšek.)
Istotako se je izročila deželnemu odboru prošnja občin Breznica in Begunje za uvrstitev občinske poti iz Begunj do Zerovnice med okr. ceste.
Poslanec dr. Papež poroča o prošnji županstva v Račni za podporo za osuševanje Račenske doline ter nasvetuje, da se prošnja odstopi deželnemu odboru, kateremu se ob jednem naroča, da od poljedelskega ministerstva izposluje tri petinke od svote 1353 gld. 85 kr., katere je že dežela izdala za osuševanje preko proračuna.
Poslanec K o š a k toplo priporoča prošnjo, kajti dela še niso dovršena in treba še jarkov in požiralnikov, da bode voda hitreje odtekala.
Koncem seje je stavil poslanec Povše nastopno interpelacijo do visoke c. kr. deželne vlade:
„Raznesla se je po Ljubljani novica, ki se trdovratno vzdržuje, da se snuje v prvostolnem mestu Kranjske takozvana „hiša vstrpnosti", ki naj omeji po mestu vedno bolj širečo se nenravnost. Z ozirom na to, da take hiše nikjer še niso resnično omejile tega zla, kar pričajo prepiri strokovnjakov o raznih zistemih, ki bi ž njimi res bilo mogoče preprečiti zakotno nenravnost;
z ozirom na to, da take hiše le še pospešujejo nenravnost, ker zblodijo v nižjih slojih pojme o nravnosti in zamore čut sramožlji-vosti;
z ozirom na to, da „hiš vstrpnosti" ni mogoče vzdržavati brez zvodstva, kar priča toli razširjena trgovina z dekleti, ki je le zadnji izrodek zvodstva;
naposled z ozirom na to, da je vsaka prostitucija, kakorkoli vrejena, proti božjim zapovedim, ki so našemu katoliškemu narodu svete, obračajo se zastopniki slovenskega naroda, izpolnjujoč le svojo dolžnost, do visoke c. kr. deželne vlade z naslednjim vprašanjem :
1.	Ali je visoki c kr. deželni vladi znano, da se namerava otvoriti v Ljubljani taka „hiša vstrpnosti", ki je velika nevarnost za nravnost našega vernega ljudstva in še posebno za toli mnogobrojno mladino ljubljanskega mesta;
2.	ali je je volja odločno zabraniti tako hišo in tako čuvati čast mesta in dežele in narodov nravni čut?
Fr. Povše, G. Jelovšek, And. Kalan, To m. Kajdiž, J. Ažman, F. Modic,
J. Košak, M. Lavrenčič, P. Pakiž, dr. I g n. Žitnik, J. Zelen, dr. F r. Papež, F r. S c h w e i g e r. Prihodnja seja v sredo 17. t. m.
Politični pregled.
V Ljubljani, IS. februvarija.
Volitveno gibanje. Židovsko - demokratične stranke na Dunaju se še niso definitivno zjedinile za svoje kandidate. V notranjem mestu kandidujejo „naprednjaki" dr. Koppa in Noskeja, mesti pa, kateri sta zastopala do sedaj Einer in Kronawetter, so ponudili socijalnim politikom. Ko bi ju ti ne marali vsprejeti, kar pa skoro ni dvomiti, prideta na ti mesti bivša poslanca Wrabec in Kick. Zmaga menda tem kandidatom še ni popolno zagotovljena. Deveti dunajski okraj bo neki „zastopal" jeden „najodličnejih" socijalnih politikov. Z imenom si najbrže še ne upajo na dan. — Solnograški katoliški volilci v kmečkih občinah so se izjavili za dr. Fuchsa in dekana Lietnerja, ker kanonik Winkler kot deželni glavar ne prevzame več kandidature. — Češka katoliška ljudska stranka je izdala ravnokar svoj volilni oklic, v katerem se naglaša poleg zahtev izraženih v skupnem pastirskem listu, tudi državno pravni moment z ozirom na dežele češke krone. Oklic so podpisali poleg mnogih zastopnikov duhov-skega, kmetskega, obrtnega in delavskega stanu tudi nastopni člani plemiške skupine : grof Adalbert SchOuborn, grof Ferdinand Chotek ter grofa Filip in Leopold Sternberg. — Za tržaško peto skupino se imenuje poleg dosedanjih treh kandidatov tudi učitelj Kamuščic.
Odklonjen kompromis. Dolgo časa in neumorno se je trudil znani češki politik dr. Rieger, da bi zjedinil dve znatno si nasprotujoči stranki, namreč Staro- in Mladočehe. Nekateri listi so že pisali o srečnem izidu Riegerjevega prizadevanja, malo je manjkalo, da se že ni objavila „mirovna pogodba", in vendar vse ni nič pomagalo. Kompromis, katerega je ponudila staročeška stranka Mladočehom za bližnje državnozborske volitve, so ti odklonili in naznanili ta sklep tudi dr. Riegerju. Poroča se, da se je pojavila v mladočeškem taboru v tem oziru huda borba, kajti mej vodjami Mlado-čehov je bilo mnogo takih, ki so že hrepeneli po pošteni spravi, in morda bi se bile konečno premagale ovire, ko bi v zadnjem hipu ne bili prihiteli Mladočehom na pomoč „Narodni Listy" in tako preprečili nameravano „spravo". Ta dogodek je najboljši dokaz, da postajajo Mladočehi vedno bolj podobni nekdanjim levičarjem ali sedanjim nemškim „na-prednjakom", ki imajo tudi tako papirnato voditeljico pod imenom „N. Fr. Presse", ki jim zapoveduje in ob jednem koplje — grob. Sicer je pa za Staročehe mnogo bolje, da se niso dali vkovati v nikake spone, kajti sprava brez skupnih načel ni in ne more veljati nikdar.
Kritični položaj na Kreti. Kdor je menil, da bode ostalo pri malih praskah mej krščanskimi in mohamedanskimi prebivalci na Kreti, motil se je zelo, kajti najnovejša poročila ga zadostno prepričajo, da temu ni tako, marveč, da se je vnel na tem otoku splošni boj, požig in rop. Samo po sebi je umevno, da v takih okolnostih trpi največ kršč. prebivalstvo, akoravno se seveda ne godi najbolje Mohamedovcem samim. V takih žalostuih okolnostih je razvidno, da si prebivalstvo samo nikakor ne more pomagati, da bi pa pričakovalo pomoči od turške vlade, pa tudi ne pade nikomur na um. Vsekako je torej umljivo, da so se krščanski prebivalci obrnili v tej stiski do svojih sobratov na grški zemlji. In res, njih prošnja je bila uslišana ne samo s tem, da imajo na razpolago nekaj vojnih ladij, koder najdejo varno zavetje in za prvo silo vsakdanjih potrebščin, marveč tudi s tem, da je kraljev drugi sin, princ Jurij, odpotoval z brodovjem, obstoječim iz šestih torpedo-čolnov proti gorečemu in krvavečemu otoku Kreti z nalogom, zabraniti vsako izkrcanje turških vojakov. Navdušeni „živela Kreta"-klici, ki so zaorili v trenotku, ko je princ Jurij odhajal v spremstvu svojega očeta v pirejsko pristanišče, so dovolj jasno pričali, da je grško prebivalstvo z vsemi sredstvi in žrtvami pripravljeno pomagati grozni bedi na otoku Kreta. — Drugače pa sodi o tem grškem podjetju razven Anglije iu morda Italije ostali svet. Velika večina trdi, da se je Grška prenaglila, ker sama ne bo kos težavni nalogi, pomoči jej pa ni pričakovati nobene. Turško
pomorstvo presega grško brodovje po število ladij in vojakov, kakor tudi po n»oči sami in torej ni nikakor varno najnovejše podjetje. — Veuder pa ne smemo še zgubiti popolno vse nade, kajti ravno ja-ponsko-kitajska vojska je pokazala, da zmaga lahko tudi mali, a hraber narod pod poveljstvom podjetnih častnikov. Turška vlada je tudi že pokazala, da se nekoliko trese pred grškim brodovjem, in je baje pozvala že vse velevlasti, naj store odločne korake, da preprečijo grško podjetje, sicer bode sama storila odločilne korake. — Prav bi res bilo, ko bi se temu pozivu odzvale vse države, toda ne udale se zahtevi Mohamedovcev, marveč storile take korake, ki so jedino pravični in sposobni v rešitev tega perečega orijentalekega vprašanja.
Mac Kinley — predsednik. Iz Washing-tona je došlo včeraj poročilo, da je po dovršeni glavni volitvi sešel se severo ameriški senat ob jednem z reprezentantsko zbornico ter oficijelno proglasil Mac Kinleya predsednikom, Hobarta pa podpredsednikom Zveznih držav. Tako je toraj končana predsedniška volitev, ki je v mnogih ozirih pomenljiva ne samo za severo-ameriške zvezne države, marveč tudi za evropsko celino.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12 februvarija.
(Seja osrednjega volil, odbora katoliško narodne stranke.) Včeraj ob treh popoldne se je k seji osrednjega volilnega odbora katol.-narodne stranke zbralo do 80 članov iz vseh volilnih okrajev cele dežele, toraj skoraj vsi člani pomnoženega volilnega odbora. — Z največjim zadoščenjem bilježimo, da se je pri nastavljanju kandidatov pokazalo popolno soglasje članov volilnega odbora. S posebnim veseljem bodo naši somišljeniki vsprejeli sporočilo, da se je konečno vsem članom volilnega odbora, posebe obema poprej imenovanima kandidatoma za peto kurijo, ki 60 vsi z nekako elementarno silo nagovarjali dr. Kreka, naj kandiduje v prospeh kršč. socijalne organizacije, v prid edinosti mej delavskimi stanovi, posrečilo pre-prositi dr. Kreka, da je prevzel kandidaturo za peto kurijo Nepopisno je bilo navdušenje vseh zbo-rovalcev, s katerim so vzeli na zuanje to izjavo, in prepričani smo, da jednako veselje in navdušenje bo zavladalo povsod, kjer bivajo prijatelji krščanskega ljudstva, ko dospe mej narod ta vesela novica.
Kot kandidat za kmetske občine ljubljanska okolica, Litija, Vrhnika, Lašče in Ribnica je bil soglasno izbran dosedanji državni poslanec dr. Ivan Susteršič. Povdarjalo se je od vseh stranij, kako si je v obilni meri dr. Susteršič v kratkem času vsestranski pridobil zaupanje in hvaležnost svojih volilcev; posebe se je omenjalo, da si mora dežela le čestitati, ako se ji posreči tako delavno moč ohraniti v drž. zboru, kakor je gosp. dr. Ivan Susteršič. Tem soglasnim željam zaupnikov cele dežele 6e je konečno vdal g. dr. Susteršič. Naj bode prepričan, da mu bo za izreduo žrtev, katero on z ozirom na svoje stanovske dolžnosti prinese dobri stvari. slovenski narod vsikdar hvaležen.
Z t gorenjske kmetske občine kranjsko, radovljiško in kamniškega glavarstva sta naznanila kandidaturo posestnik in poštar v Podnartu gospod Pogačnik in vodja profesor Tomo Zupan. Izjave volilcev, katere je dobival volilni odbor, so se glasile debma za g. Zupana, deloma za g. Pogačnika. Zaradi tega ni pripravljalni volilni odbor stavil nobenega predloga, marveč prepustil glavnemu osrednjemu odboru, ki reprezentuje javno mnenje naše stranke v celi deželi, o tem odločevati. — Osreduji odbor je po daljši razpravi soglasno sklenil, kot kandidata v tej skupini postaviti gosp. Josipa Pogačnika. Izmed vseh 80 pričujočih člauov sta glasovala za vodjo Zupana le člana odbora iz Kraniske Gore in Bele Peči.
Za kmečke občine v okrajnih glavarstvih No-vomesto. Krško in Črnomelj je bil soglasno za kandidata postavljeu dosedanji državni poslanec g. Viljem Pfeifer, ki bo, kar je pač najlepše znamenje vsestranskega zaupanja, drugo leto obhajal, ako Bog dii, 35 letnico svojega državnega poslanstva.	•
Za notranjske kmečke občine so zaupniki naše stranke od vseh stranij zahtevali kot kandidata g. dr. Ignacija Žitnika. Odbor je bil sicer tem zahte>am nasproti v zadregi, a ker se je stvar v peti kuriji tako ugodno izvršila, vstregel je osrednji odbor željam naših somišljenikov na Notranjskem ter postavil soglasno kot kandidata za Notranjske
kmetske občine g. dr. Ignacija Žitnika, ki je izjavil, da vsprejme kaudidatnro. V vzneseni zgovorni besedi je to kandidaturo priporočal župnik planinski 6. g. župnik Podboj.
Za trebanjsko-kočevske kmetske občine so zaupniki teh okrajev soglasno in z vso odločnostjo zahtevali kot kandidata dosedanjega poslanca g. vodjo Fr. Povšeta, povdarjajoč, da dežela Kranjska potrebuje tacega veščaka v narodnem gospodarstvu na Dunaju, kakor je g. vodja Povše, da je zato prepričanje stranke splošno in jedino, da gosp. Povše zopet prevzame kandidaturo. G. vodja Povše je povdarjal, da z ozirom na to, ker je deželni odbornik in ima važne referate v dež. odboru, ni voljan vsprejeti kandidature za državi.i zbor, a ker so vsi zaupniki vstrajali pri svoji zahtevi in zlasti člani iz trebanjskega okraja povdarjali, da hočejo imeti g. Povšeta za svojega poslanca, tedaj je izjavil gosp. Povše, da v skrajnem slučaju, ako se prepriča, da ga res želi ves volilni okraj in da vodstvo stranke vstraja pri tem sklepu, se bo tudi on pokoril disciplini stranke.
Iz seje osrednjega odbora nam je še omeniti, da je bil predsednikom osrednjega odbora katol.-narodne stranke izvoljen g. vodja Povše, podpredsednikom kanonik Kalan in tajnikom dr. Ivan Susteršič. — Izvolil se je tudi izvrševalni odsek osrednjega odbora. V ta odsek so voljeni vsi dosedanji člani in pa vsi deželni in bodoči državni poslanci katol.-narodne stranke. — Da bo katoliško-narodna stranka složno in jedino postopala pri bližnjih državnozborakih volitvah, priča pri včerajšni seji soglasno vsprejeti naslednji predlog : Vsak član osrednjega odbora kat.-narodne stranke ima pravico svobodno zagovarjati svoje misli in staviti predloge, vendar pa se vsak Član osrednjega odbora zaveže brezpogojno podvreči se sklepom večine članov osrednjega odbora katol.-narodne stranke. — Ker so bili sklepi glede kandidatur večinoma soglasni, zato po-zivljemo svoje somišljenike, da se strogo drže discipline, ker le po vsestranskem, resnem in vse razmere poštevajočem posvetovanju je prišel osrednji odbor do svojih soglasnih sklepov. Zato, rojaki, somišljeniki n& delo ! Pod zastavo jedinosti in sloge stopajmo v volilno borbo za načela katoliško-narodne stranke in Bog bo blagoslovil naše delo I
(Volilcem pete skupine!) Po mojem prepričanju pripada peta skupina po pravici doslej politično brezpravnim delavcem v ožjem smislu. Boreč se vedno za stanovsko avtonomijo, sem v tem oziru povsod in vselej zagovarjal načelo, da zastopaj delavec iz krščansko-eocijalne organizicije svoj stan. Zato sem z vsemi močmi podpiral kandidaturo zaslužnega delavskega organizatorja — Josipa Gostinčarja, ki jo je sprožilo slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani. Pri seji osrednjega volivnega odbora pa sem žalosten opazil, da ga odbor po svoji večini ue bo priporočil in da torej sedaj ni misliti ua njegovo zmage. Poskusil sem tudi tam, kar sem mogel, a ko sem videl, da preti krščanski delavski organizaciji velika nevarnost, sem se odločil dati svojo osebo na razpolago prijateljem in sovražuikom in, če bo treba, tudi — neplodovitemu parlamentarnemu delovanju, na katero nisem nikdar mislil. Cesto aem bil izjavil, da ne vsprejmem nobene kandidature, da imam v svojem poklicu vspešnejši nalogo, da nočem niti sence sebičnosti pri svojem javnem delovanju. A v sedanjih razmerah me kličejo višji oziri, da ne od klanjam morebitne izvolitve.
Nerad in s težkim srcem pišem to izjavo. Ponavljam pa, kar sem izrazil v volivnem odboru, da si bom štel odslej še tem bolj v svojo dolžnost, čim največ skrbeti, da bo krnaln mogoče, naši de lavski organizaciji poslati zastopnika svojega stanu v državni zbor.
In čim se to zgodi, je povod parlamentarnemu delovanju zame odstranjen. Prisrčno se zahvaljujem vsem, ki so z menoj vred podpirali Gostinčar-jevo kandidaturo in jih prosim, naj vsak po svoji moči širi idejo stanovske avtonomije in zdravega krščanskega demokratizma do konečne zmage v čast Bogu in v blagor zatiranih delavskih stanov. Vse z Bogom za krščansko ljudstvo I
V Ljubljani, dne 12. svečana 1897.
Dr. Janez Ev. Krek, bogosl. učitelj.
(Vse naše zaupnike) opetovano prosimo, naj nemudotaa poročajo o izidu prvotnih volitev tako za splošno kakor za kmetsko skupino.
(Slovensko gledališče.) Za jutri napovedana predstava se ne more vršiti, ker ni moč godbe do-
biti. Ta je namreč angaževana za več veselic, katere se vrši ta dan. Vsled tega bo prihodnja predstava v torek.
(Očitne molitve v Ljubljani.) Dan za dnevom se vrSe pobožnosti po raznih ljubljanskih cerkvah, da bi Bog odvrnil pretečo sramoto. Cerkve so napolnjene. Čudno se nam zdi, da nekateri tako ponižujejo naSe mesto ter mu hočejo pritisniti pečat vlačugarskega mesta Pri tem ljudstvu, ki ure in ure prekleči v cerkvi, vendar ne bodete iskali vlačugarstva. Kje je torej ?
(Ali je mogoče!) Tega pa vendar ne verjamemo, kar se govori. Pravijo, da policaj pobira po hiSah podpise z a brezsramno hiSo. Da bi magistrat tako zatajil svoje zvanje, tega si ne moremo nikakor misliti. Zato pričakujemo odločnega preklica, da se ne bo ubogo ljudstvo Se dalje vznemirjalo.
(Volilcev 5. kurije) šteje Ljubljana 5500, ki bodo volili, kakor znano 59 volilnih mož.
(Napad). 27-letnega Franceta Grad je 6. t. m. napadlo med Tacnom in Srednjimi Gamelji 13 po-balinov, ter so ga nevarno poškodovali.
(Obiranje smerekovih storžev) je kmetijsko ministerstvo prepovedalo, da se tako zabrani opustošenje gozdov.
(Iz Blok) 10. lebr. 12. decembra je šlo nekaj Bločanov proti Genovi v Braz'lijo. 16. so se napotili po morji — in tako je došlo pismo pred par dnevi od mojega soseda, ki piše ženi po izvirniku (pismo imam v rokah) s kratko tako : Ljuba žena ! Jest ti pišem iz Santpavla. Vožnja od Genove do Santos - a, štiri dni smo videli na desno kamnite hribe, tam smo stali štiri dni in je šlo 400 Spa-njolcev na ladijo, potem smo se vozili 22 dni, da nismo nič zemlje videli. Potem smo se vozili po železnici št:ri ure, tukaj so nam dali jesti v eni veliki hiši tako. če jih je kakih 5000 notri se še malo pozna. V mesto ne sme nihče. Dva mladeniča sta se predrznila čez zid, policaj jih je dobil in zdaj bosta zaprta dve leti. — 12. pros. smo se zmenili za mileres našega denarja 1*30 gold. na dan in dobro brano. Tudi krave, koze, svinje, kokoši oskrbujemo. Kar nas je šlo od tam skupaj smo tudi tukaj vsi pri enem grofu in kavo obdelujemo. Za drugo delo zdaj ni. 14. se odpeljamo 15 ur daleč po železnici. Vreme je deževno-mrzlo, da je treba zjutraj, ko začnemo delat rekelc obleči. Ko začnemo tu delati bomo precej pisali, ostanite zdravi in molite za nas, ne hodite za nami, se nam nič ne do-pade, adijo z Bogom čez neizmerno morje. — Pi-salec teh vrstic je zopet od drugega slišal, da so od tam pisali: ko bi bilo morje samo do vrata, bi ga hoteli prebresti, da pridemo nazaj I — Drugo, kar imam na srcu, je to le: Pred kratkim smo dobili odlok dež. šol. sveta po okr. šol. svetu vsled dež. zbora, s katerim učitelje opominja, naj bi s poukom itd. delali na to, da se požari po otrocih provzročeni bolj in bolj omejujejo ozii. da isti po otrocih ne nastajajo, da se otroci dečki, ki bi vteg-nili se s tabakom, smodkami ali cigaretami pečati, ojstro kaznujejo. Dobro, vse hvale vredno, mi bomo radi po moči dotičnemu odloku služili, a prašanje je, kako hočemo take piglavice ojstro kaznovati; telesna kazen, no tukaj bi bil učitelj lahko bolj kaznovan, ko deček, kje pt imamo drugo sredstvo za ojstro kazen ? Zii se nam, da se mora tej razvadi vse kje drugje luknja mašiti, kakor pri ustji reke. Ce se ne motim je neki gospod v državnem zboru predlagal, naj se smodke tudi za dečke bolj po ceni delajo, da jih lahko vsak paglavec kupi in da pride državi več dohodka ; — hic rodus — na misel mi pride prigovor : Ovca cela, pa volk sit — težko je to — caveant consules — potem bo tudi nam kaj moč !
(Dva socijalna demokrata v Mirni Peči.) Prvi je obiskal od sobote na nedeljo farno cerkev, opravil tam pobožuoet, kakor jo uče soc. demokratje: pobral je namreč iz pušice pri sv. Florijanu in M. B. altarju denar. Jedino to je napačno naredil, ker ni razdelil na dva dela kakor uče soc. dem., ampak vse za-se obrnil in — zginil. — Drugi se je predstavil 10. febr. pop. g. kaplanu kot součenec iz novom. gimnazije. Kaplan še niti videl ni nikdar takega človeka s tem priimkom. Kako nadležen je bil! Govoril je, da smo vsi naselniki, da je to njihovo, da je soc. demokrat, da bo moral župnik vse nazaj dati in tudi kaplan. A vero da pa on ima (!) da zoper vero on ni (1). Kaplan bi se ga bil rad znebil in mu poda 5 kr. On pogleda denar in ga d& nazaj, češ „ne fehtam", a pristavil je : gib mir an Gulden. To je kapi. debelo pogledal I
Vzel groš nazaj, se mu zanj zahvalil in mu vrata pokazal. No, rekel je, ker mi za večerjo nič ne daš, te bom dal pa v časnike. Hudoval ee je tudi nail g. kaplanom iz Prečine, ker mu je napravil to nerodnost, da je imela žandarmerija ž njim posla. G. urednik, kaj pravite, če pa ni bil to kak agitator-ček soc. demokracije ? No, če je bil, nič ne de I Taki značaji, tako obnašanje, ne bo vjelo nikogar. Ako soc. demokracija nima nič boljših močij, potem ne bo nič dosegla. Premisleka vredno je pa to vendarle. Toliko teh gg. klati-vitezov 1 Javna oblastva bi pač morala malo bolj tem ljudem na prste stopati, da bi ne bil človek vedno prisiljen boriti se s temi juuaki, ki jeden drugemu vrata .odpirajo in se prav predrzno obnašajo.
(Poeknšen samomor.) Danes dopoludne prerezal si je vrat tu v hotelu „Lloyd" bivajoči mokronoški okrajni sodnik Jos. Starič. Nesrečnika so dobili še
živega in ga odvedli v deželno bolnišnico.
*
* *
(Štajerski deželni zbor) je v svoji jednajsti seji due 10. februvarija izvolil nov deželni odbor. Veleposestniki so oddali 11 glasov, z 10 glasovi je izvoljen grof Frančišek A 11 e m s , namestnikom je izvoljen baron Stork. Iz skupine mest, trgov m trgovinskih zbornic je od 23 oddanih glasov dobil dr. pl. D e r s c h a 11 a 22 glasov, namestnikom je izvoljen poslanec Walz. V skupini kmečkih poslancev je bilo oddanih 23 glasov; od teh je dobil pre-lat K a r 1 o n 9, R o b i Č 8, Posch 4 in Koberl 1 glas. Ker nobeden ni dobil absolutne večine, vršila se je nova volitev. Oddanih je bilo 22 glasov, mej temi so bile 3 glasovnice prazne; Bobič je dobil 10 glasov, Karlou 9; izvoljen je torej v deželni odbor slov. posl. Bobič, ki izjavi, da bode deloval vestno, pravično, nepristransko. Iz cele zbornice je bilo oddanih 57 glasov; pri drugi volitvi sta bila izvoljena s 30 glasovi dr. S c h m i d e r e r, dr. Kokoschinegg z 29 glasovi; v manjšini je ostal dr. Schreiner. Kot tretji je bil izvoljen dr. R e i c h e r ; namestniki so dr. Link, prof. Rumpi in Sutter. Deželni odbor je torej po večini nemško-na-cijonalen. Sicer se od neke strani očita Slovencem, da so se zvezali z nemškimi nacijonalci, toda pravičnost zahteva, da imajo Slovenci svojega zastopnika v deželnem odboru.
(Z Goriškega.) Bogoslovci krške škofije so podarili prem. msgr. dr. Mahniču dragoceno sv. pismo vezano v žamet. — Kmetijska zadruga v Cerknem je sklenila vstanoviti mlekarno in zasaditi sadno drevesnico. — P r e -častiti o. Rafael Oblak, provincijal kapucinske provincije se sedežem v Gorici, boleha uže več časa. Bolezen žal napreduje. — V Velikih 2a-bljah je umrl veleč. g. vikarij Ivan Smuc. — Goriški Slovenci sezidajo si lastno šolsko poslopje „Šolski dom". V ta namen je grof Alf. Coronini daroval 1000 gld. — Hranilnica in posojilnica v Šempetru ima v prvih treh tednih vže 6500 gld. prometa. — Ministerstvo je dovolilo bed-nikom v sežanskem okraju 4000 gld. podpore. — Slike premi), msg. dr. Mahniča dobivajo se v raznih velikostih pri fotografu Antonu Jerkiču na Travniku št. 11. v Gorici.
(Najmanjše smodke) pridejo, kakor se poroča, v prodajo s 1. marcem t. 1. in sicer pod imenom „Infautes", ki se bodo dobivale v malih zabojčkih po 100 komadov za 6 gld.
(Papeževa odlikovanja.) Dne 1. februvarija se je v Rimu v palači Braschi zbrala kraljeva komisija, da se posvetuje, naj li vlada prizna naslove, ki jih daje papež, ali ne. Kakor poročajo listi, ni še nič odločila. Čuda to ni, saj je znano, kakšne može papež odlikuje, a kakšne klativiteze in sleparje laška vlada. Sicer si pa s tem laška vlada prisvaja pravico in sodnost, ki ji nikakor ne gre.
(Izdajstvo laške vlade.) Sedaj že cerkvi ne preprijazni listi, kakor „Times", priznavajo, da je laška vlada v zadregi prosila papeža, naj ji pomaga s prošnjo pri Meneliku, a potem se je skesala in ga sramotno izdala.
IJruštva.
(C kr. priv. mestna garda v Kostanjevici) uljudno vabi na pevski koncert, katerega priredi dne 14. februvarja 1897 v prostorih gostilne gosp. Maroka v Kostanjevici. Vspored: 1. „Overtura", svira vojaška godba. 2. Nedved: „Nazaj v planinski raj", mešan zbor. 3. Kreutzer : Romanca iz opere „Prenočišče v Granadi". Bariton-solo, poje gosp. Miroslav Juvančič ob spremljevanju vojaške godbe. 4. Nedved : „Venec slovauskib narodnih pesmi", poje mešan zbor s spremljevanjem
orkestra. 5. Dr. B. Ipavic : „Danici", moški zbor in bariton-solo ; poje g. M. Juvančič. 6. Foerster : „Venec Vodnikovih in na njega zlož. pesmi" za moški zbor, ženski zbor in bar.-solo s sprem, orkestra. Čisti prebitek je namenjen za napravo nove uniforme. Pri veselici svira godba c. iu kr. pešpolka Sergius Aleksandrovi Veliki kuez Ruski št. 101 iz Zagreba. Začetek ob sedmi uri zvečer. — Vstopnina za osebo 50 kr., za obitelj 1 gld. Predplačila v potrebni namen se hvaležno vsprejemajo.	Odbor.
Telegrami.
Dunaj, 12. febr. V zadnji seji občinskega sveta se je vršila zelo burna debata mej dr. Luegerjem in iz kluba izstopivšim odbornikom Tomanekom, ki bo imela baje neljube posledice.
Dunaj, 12. februvarija. Višji lovnik grof Wolkenstein so je ustrelil nocoj v svojem stanovanju.
Zader, 12. februvarija. Deželni zbor je odklonil predlog posl. Salvija glede ustanovitve italijanske ljudske šole. Pobijal ga je posl. Borčić.
Berolin, 12. februvarija. Cesar Viljem je podelil nadvojvodi Otonu red črnega orla in ga imenoval generalmajorjem.
Rim, 12. februvarija. „Agenzia Štefani" poroča, da je napadla četa Italijanom prijaznih domačinov odhajajoče derviše, ter se polastila več živine orožja in streliva.
Atene, 12. febr. Princ Jurij se je vde-ležil pred odhodom na Kreto božje službe. — Kraljica je popoludne v Pireju razdeljevala podporo mej krečanske pribeglike. — Poslanska zbornica je dovolila v to svrho 500.000 drahem.
London, 12. februvarija. „Times" poroča iz Kaneje, da se je z včerajšnjim dnem položaj v Heraklejonu zelo poslabšal. Moha-medani ropajo in požigajo krščanska bivališča in ovirajo potovanje ubeglikov. Berovič paša se nahaja sedaj pri grškem konzulatu
v H&lepi, kjer ga čuvajo oboroženi kri-stijani.
Preizkusili in priporočili
so sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarjaPiocolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčnjoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Steklenieica velja 10 kr.	121 (50-50) 1
Tujci.
10. februvarija.
Pr Slonu : Wagenfiihrer z Dunaja. — Belik s Snežnika. — Bozovsky iz Karlovih Varov — Pust, Streit, Braisach, Bettelson, Rittweger, Elder, Kluger z Dunaja. — Sonnenberg iz čakovca. — Kolin, Hauschek, Boh iz Gradca. — Hotfmann iz Prage. — Maas iz Trsta. — Tiipfer iz Linca. — Feiglstoek iz Marezsli-ja. — Deu, Feigerle iz Tržiča. — Gibej iz Ajdovščine. — Lončarič iz Selc. — Piskar iz Št. Ožbolta. — Fertin iz Bele Peči. — Pinšgar iz Kočevja. — Lesar iz Peč. — Gustin iz Metlike.
Meteorologidno porodilo.
a л	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urab v mm.
11	9. zvečer	7356	1'4 I si. jug		jasno	0-0
12	7. zjutraj 2. popol.	734 7 734 8	-2 0 41	sr. svzh. sr. vzjvz.	del. jasno oblačno	
malom.
Srednja včerajšnja temperatura 0 9°, za 1'5° nad nor*
V	50 6-4
Živinsko sol
(državna cena 5 gld. za 100 klg. v c. kr. solnici)
preskrbuje proti zmerni odškodnini za sode, vreče in pošiljanje tvrdka
Andrej Jud,
komisij «neka trgovina za sol v Ebensee, Gor. Avstrijsko.
Pošilja se na katerokoli postajo v večjih ali maniših množinah po določenih cenah franko. Imenik (register) prodajaloev preskrbimo vezan za 50 kr.
t
110 1-1
Bogu vsegamogočnemu se je v njegovem nedoumnem sklepu dopadlo, našega dragega očeta, oduosno tasta in svaka, gospoda
Jurija Auer-j a
pivovarnarja in posestnika
danes ob polu 8. uri zjutraj v 65. letu svoje dobe hipoma poklicati v boljše življenje.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika, ki je tako hitro sledil svoji ženi. se bodo v soboto, dne 13 t. m., oh 4. uri popoldne od hiše žalosti v Wolfovih ulicah hiš. št. 12 prepeljali na pokopališče k sv. Krištofu in ondi pokopali v rodbinski rakvi.
Svete zadušne maše brale se bodo v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 11. febr. 1897.
Jurij in Pavel Auer, sinova. — Ženka Dejak roj. Auer, hči. — Jan Dejak, c. in kr. poročnik v vojni mornarici, zet. — Marija Tance roj. Bizjak, svakinja.

«IdLro
Liniment. Capsici compns.
144 1 lz lekarne Rlohter-jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšnjoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 «Id. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 25 6
Richter-jev liniment s,sidrom'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
z dobrimi šolskimi spričali sprejmem v svojo pe-karijo dunajskega peciva.
Zglasiti se je osebno ali pismeno pri Henriku Lunaček-u, peku z dunajskim pecivom, Vrba ob Celovškem jezeru.	101 4—2
Koverte s firmo
vizitnice
priporoča
,Katol. Tiskarna,
v Ljubljani.
iribt!
№
2КГ
I. kranjski
laneno-oljnati flrnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.
■ss
priporoča najceneje 59 104—11
<Лдо1/ dCaupfmann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, flr-nežev, lakov in leleja v Ljubljani.
m, J. Steingasser & Comp,
Miltenberg u. Main, Bavarsko.
Ustanovljeno 1817.	Ustanovljeno 1817.
Izvoz.	JJvoz.
I Trgovina s semeni.
1*1 Gozdna semena. Travniška semena. №	Poljska semena. 105 3-1
[tj Prireditev smrekovega in borovega semena s parno močjo
Yelika 50 krajcarska loterija y InomostuJ Pretizadnji
-1 teden!
15 Glavni «loMtete
■TS AAA kron t gotovini
M ^ШШ^т^Ш^Ш Z 3O°/0 odbitkom. Srečke a AO kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.
D u n a j $ k a b
o r z a.
Dn6 12. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....101
Skupni državni dolg v srebru ... .	101
Avstrijska »lata renta 4%......12H
Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron .	100
Ogerska zlata renta 4%.......120
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	947
Kreditne delnice, 160 gld......362
London vista ..........119
Nemftki drl. bankovci za 100 m. nem. drl. velj.	58
20 mark ........................11
20 frankov (napoleondor)............9
Italijanski bankovci ........45
C. kr. cekini......................5
gld.
Dn6 U. februvarija.
30	ti. 4* driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . .
65	6* državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
20	Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ...
40	.	1% zadoltnice Rudolfove želez, po 200 kron
85	. Tišine srečke 4%, 100 gld.......
35	.	Dunarske vravnavne srečke 6 % . . .
—	.	Dunarsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
90	, Posojilo goriškega mesta.......
90	. 4% kranjsko deželno posojilo.....
75	.	Zastavna puma ат. oer zem.-kred. bankei t
74	,	Prijoritetne obveznice driavne železnice . ,
53	.	, , južne ielezniee 3% .
10	„	, , južne železnice b% .
67	.	, , dolenjskih železnic 4%
150 gld.		—
156		—
188		50
99		20
140		—
128		—
108		25
112		25
99		25
99		90
226		—
176		10
128		25
99	Ц	50
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld.......
198 gld. 50 *r 146 , —
Waldsteinore srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljeT 100........127 „
19		75
26		50
71		75
73		50
60		—
22		—
150		50
3445		—
403		—
88		75
140		—
81		15
158		
127		—
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj» za zgebe pri žrebanjih, pri izžreb&nji
najmanjšega dobitk» K a 1 a n t n a izvršitev narodll aa boril.
Menjamična delniška družba
„MEBC1I B"
WoliziilB it. 10 Dunaj, liriihittirstraiu 74 B.
Pojasnila ~£tt v vseh gospodarskih in Inandnlh stvarel,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaci|ikih vrednesWfe papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega »oreetovania pri popolni varnosti V naloženih giarnio. Ц