Poštnina plačana v gotovini. tim Številka S« ŠTEV. 52. LJUBI J sobota, dne G. marca 1926. LF.TO f(! 1mm DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. iMvisen političen list, UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Govor notranjega ministra. G. notranji minister Boža Maksimovič je podal ob priliki proračunske razprave notranjega ministrstva zanimiv ekspoze. Zanimiv, ne samo po svoji redki odkritosrčnosti, temveč tudi pc napovedanih ukrepiih vlade. Je silno redka stvar, da minister prizna, da se v njegovem resoru vrše nekorektnosti in da govori o koruptnih uradnikih svojega ministrstva. Taka odkritosrčnost je na vsak način v^e hvale vred-lla, ker daje upanje, da se bo iz tega Sam m!’ kr®z°t>zirno odpravi vse nedo-a .,e v svoji upravi, potem bi že davno to sv: jo dobro voljo lahko dokazal Krivice-, ki so se godile za časa zadnjega volilnega boja, še vedno niso popravljene in ne popravijo se kljub izrecni zahtevi celo stranke, ki je s stranko g. Maksimoviča koalirana! Pa ne samo to! Ne popravijo se niti krivice, ki so bile storjene pristašem Maksimovičeve stranke! V Sloveniji je bil brez vzroka odstavljen veliki župan, ki je bil radikal in niti njemu ni bila popravljena krivica. In to ni osamljen slučaj, temveč takih slučajev je vse polno! Kako naj torej človek veruje v dobro voljo g. Maksimoviča! In glede korupcije? Ne dvomimo, da ima v tem oziru notranji minister res dobro voljo, da korupcijo zatre. Toda njegov trud bo čisto brezuspešen, če bo začel korupcijo zatirati pri uradnikih. To bo le kaplja v morje. Če se hoče korupcijo res zatreti, potem je treba začeti preganjati na vrhovih, ker pri glavi smrdi riba! Ali pa bo imel g. Maksimovič pogum segati tako visoko? Hoteli bi, da bi ga imel, toda upanja imamo le malo. V svojem ekspozeju je notranji minister z vsem poudarkom napovedal skorajšnje oblastne in občinske volitve. Po-z rav.iamo to njegovo napoved, toda ve-i vo bolj bi jo pozdravili, če bi mogli biti prepričani, da ni samo obljuba. Zakaj udi v tem poglavju je imel g. Maksimovič dovolj prilike, da dokaže svojo dobro voljo. Samo eno stvar bi opomnili: ljubljanske občinske volitve! Zakaj ne poskrbi g. Maksimovič, da pride Ljubljana do svoje avtonomije, zakaj trpi, da'je uprava Ljubljane v žolcah eksponentov SDS, ki jo ljubljansko prebivalstvo odločno odklanja. Volitve so vendar to voljo Ljubljane dovolj jasno dokazale! In oblastne volitve! Vsako leto se nam čiie Pa Ulkdar »e obljube ne uresni- de !-fse r o >rii ^ stalno vla- de, ki se ponašajo kot edin„ prave zaščit- mce ustave. In ustava vendar Isno In nedvojbeno zahteva, da se izvoLQ J/ Isatne Samouprave. In vendar je ta do iočba ustave že stalno kršena leta in leta! In sedaj naj veruje, da se te volitve takoj izvrše? Ne zadostujejo več lepe besede, temveč narod hoče dejanja. Vsa moč in še nekaj več, kakor bi smela po zakonu biti, je v rokah vlade. In vendar nas pita le z obljubami! Naj že enkrat prične z dejanji, ker cbljub je bilo v resnici že več ko zadosti. Govor notranjega ministra je zato nepopoln. Slišali smo samo prvi del, do-čim moram,, na drug j in najbolj važni del še čakati! Bojimo se, da bo treba čakati še precej dolgo in zato ne moremo reči na goVor Bože Maksimoviča drugo: ko stara pesem, ki smo je že siti! ŽifMLJORADNIKI SE RAZCEPIJO, "fieograd. (5.' marca. V pOu&mih Krogih se zatrjuje, da pride v kratkem do razkola med zemljoradniki. Seja radikalnega kluba. NOBEN RADIKALNI POSLANEC NOČE BRANITI PRORAČUNA. — OSTRA KRITIKA LJUBE JOVANOVIČA IN DRUGIH POSLANCEV. - AMANDMA.M BODO ZNAŠALI 780 MILIJONO.V. Beograd, 6. marca. Včerajšnjo sejo radikalnega kluba so pričakovali politični krogi z velikim zanimanjem, ker se je mislilo, da bo ta seja precej živahna. Čeprav ni bil najavljen noben dnevni red, se je vendarle vedelo, da se bo razpravljalo o proračuni!. Sejo je otvcril predsednik kluba Ljuba Živkovič. Nagla šal je potrebo, da tudi radikalni poslanci sodelujejo pri debaiti in da branijo preračun. Ob tej priliki se je razvila daljša diskusija. Poslanci so ostro kritizirali proračun. Nihče od narodnih radikalnih poslancev .se ni hotel prijaviti za govornika, da bi branil proračun pred narodno skupščino. Razpravljalo se je načelno o tem, ali naj se določijo službeni govorniki ali pa naj se puste poslancem svobodne roke, da vsak govori, kadar hoče in zavzame k proračunu stališče, kakršno hoče. Ker se ni nihče prijavil, da govori kot službeni govornik in da brani proračun, je bilo sklenjeno, da se da poslancem svobodne roke in da se ne določi lista govornikov. V debati je prvi govoril Ljuba Jovanovič, ki je poudarjal, da so nekatere odredbe preračuna protiustavne in protizakonite. Vlada* tega ni demantirala, ni pa tudi storila (prav nič, da to protizakonitost popravi. Finančni odbor je iz- vršil svojo dolžnost in dosegel nekaj prihrankov. Odbor je imel dovolj časa in priložnosti, da proračun podrobneje prouči in da doseže večje prihranke. Medtem ko je odbor to storil, se pa vlada pripravlja na nove amandunane, ki naj snašajo 780 milijonov dinarjev. Tem amandmanom se je treba odločno upreti, ker je to proti zakonu in prati načelu štedenja- Milorad Vujičič tudi kritizira delo vlade in pravi, da vlada paradira se selja-ško politiko, ne stori pa nič seljakem v prid. Banke izterjavajo tako velike obresti, ki so po zakonu prepovedane, a za to se nihče nič ne briga. Govorili so še. Vlada Miletič, Svetko-vič, Jovan Cirkovič, Caliarija Varjačič, Svetozar Stankovič in Nedeljko Simonovič. Vsi so kritizirali delo vlade in proračun. Zlasti ostro so napadali delo finančnega imnistra. Včerajšnja seja radikalnega kluba je trajala prav dolgo. V političnih krogih se govori ,da je bila seja znak važnih dogodkov. Druga seja se vobče ni določila in se ne ve, kdaj -e bo nadaljevala današnja diskusija in ali se bo sploh nadaljevala, ali pa se bo prepustilo poslancem, da nastopajo tako,, kakor se jim bo zdelo najprimerneje. Seja skupščine. Beograd, (j. marca. Na včerajšnji popoldanski seji narodne skupščine je prvi govoril federalist dr. Žanič, ki je grajal delo vlade in mnogoštevilne zaostanke dela v uradih. Upravna sodišča in državni svet, ki bi menihi za pravilno poslovanje upravnih urnH81-;.-1®?1 jajn:stev nikakor ne dajejo. Med „ °1,1 ,ie mnogo nekvalificiranih. Med H ,«..2ni1;nia ura*buki je razviito partizanstvo, s.,: iT68 ?*steim- Govornik navaja slu- 'io-., m ^ragifieviča in tndi, da je zaradi njega moral umreta neki človek. Vendar se proti Dragišev.ču ni postopalo Maksimovič: Ne veymo, P® je tfl t,]avek. Ul. Spaho. l0 je sramota, da se ne ve, kje je. . Maksimovič. Ce ga ni v državi, vendar ne • moremo vedeti, kje je. I Dr. Spaho: Kako, da tega ne veste, če pa prejema pokojnino. Maksimovič: Pokojnine n© dobiva on, temveč njegova žena. Dr. Žanič: Pred vsem: on nima žene. On tli poročen, temveč ima priležnico, Maksimovič: Ni res! Dr. Žanič: Res je. Ce 111 r®s> potem Vam ni treba odgovoriti na mojo 'initerpelacijo. Maksimovič: Brž, ko to dovršeni proračun, vam odgovorim, ker ni res, kar govorite. Dr. Žanič: Notranji minister ni niiti enega od mnogih uradnikov, ki so kitili volilne predpise, poklical na odgovor. Proračun kaže, da ima žaudarmeriija tri generale, 13 polkovnikov, 25 podpolkovnikov, 500 častnikov in 20.000 žandarjev. Od vsega proračuna za ministrstvo notranjih zadev, ki izkazuje 673 milijonov, odpade samo na žandarmerijo 407 milijonov, na policijo 71 milijonov in 9 milijonov na dispozi-cijski fond, torej skupno 483 milijonov samo za javno varnost. Maksimovič: Teslifi je davi trdil, da je to vse premalo. I)r. Žanič je nato omenil še mnogo slučajev nekorektnega postopanja policijskih organov in orožnikov ter posebno poudarjal slučaj Dragiševiča. Za njim je govoril še dr. Pernar, ki se je bavil s slučaji katere je omenil dr. Žanič. Napravil je v tej zadevi vlogo na notranjega ministra ter mu je bilo obljubljeno, da bodo krivci kaznovani. Težava je pa pri tem, da krivcev ni mogoče najti, ker je bilo dosti žandarjev odpuščenih in se ne ve, kateri so bili prizadeti. Nato se Gligorije Božovič obširno bavi z razmerami v Južni Srbiji in izjavi h koncu, da bo kot samostojni demokrat glasoval proti proračunu. Ob 8.30 je bila seja zaključena in naslednja napovedana za danes ob f). Dr. Stojadinovič v Parizu. Pariz, 6. marca. Jugoslovenski finančni minister dr. Stojadinovič je v sredo zvečer dospel iz Londona v Pariz. Naj-prvo se je prijavil za paset francoskemu finančnemu ministru Doumeru ter je bil že. v četrtek od njega sprejet. Razgovor je trajal dolgo. Podrobnosti niso znane. Poročalo ste je samo to, da je bil pogovor prijateljski in prisrčen. Kakor pa se daznava indirektno, je dr. Stojadinovič Dcumeru opisal potek pogajanj naše delegacije v Washingtcnu in težko če, na katere je pri opoziciji v senatu naletela ratifikacija italijanskega dogovora o konsolidaciji vojnih dolgev. Razen tega sta se ministra menila tudi o predstoječi ureditvi vojnih dolgov v Angliji. Izgloda, da sta naša država in Francija odpravljeni v čim krajšem času začeti pogajanja v Londonu, s čimer bi se tudi pogajanja v Washingtonu dovedla do zaključka. Naša vlada prične s pogajanji v Londonu, kakor izgleda, brž ko bo izglasovan pri nas proračun. Včeraj popoldne je dr. Stojadinovič sprejel posestnike srbskih vojnih obveznic, ki so mu razložili svoje želje. Dr. Stojadinovič je obljubil, da bo njih želje uvaževal. Dalje je dr. Stojadinovič še včeraj sklical nekaj konferenc s službenimi činitelji ter s francoskimi bankirji in finančniki. Finančni minister se v nedeljo zvečer odpelje z Pariza, tako. da pride v torek v Beograd. r7R7<«K1IWW« CELJSKEMU ŽUPANU IZREČENO NEZADOVOLJSTVO. Celje, 6. marca. Na včerajšnji seji občinskega sveta je bilo na predlog dr. Goričana izrečeno celjskemu županu s 15 proti 12 glasovi nezadovoljstvo občinske-\ ga sveta. ..v. LJRBA JOVANOVIČ PREDSEDNIK ZA PROSLAVO PAŠIČEVE OSEMDESETLETNICE. Beograd, 6. marca. Imenovanje Ljube • ovanoviča za predsednika odbora radi-ta ne proslave Pašičeve osemdesetletnice se razlaga kot postopno njegovo približanje Pasičevcem i„ se zato čujejo vcizije, da je Ljuba Jovanovič edini intelektualec in politik z izkustvom, ki bi mogel bilii Pašičev naslednik. Kako se bo vse to uredilo, se ne ve, a se ne veruje, da bi imel Ljuba Jovanovič popoln uspeh. Seje glavnega odbora bedo za kratek čas odgodene, ker se želi, da se o vseh vprašanjih, o katerih naj bi so govorilo na seji glavnega odbora, razpravlja najprej v klubu. Tako bi se dalo ogniti kakim napetim odnošajem, ker za napetosti sedaj ni' pravi čas. Največjo skrb napravlja-ia sedaj minister financ, ki ga že željno pričakujejo vsi radikalni krogi. Ti 'krogi hkrati trde, oa jo ministru financ že odzvonilo. Pašič je v tem vprašanju zelo previden in pravi, da ni lahko dobiti sposobneoa ministra financ in da traja mnogo časa, preden gg človek spozna v tem poslu. Pa-šič pravi tudi, da je dr. Stojadinovič potoval v inozemstvo po nalogu vlade in da bo vlada odgovarjala za svoje delo. ŽELEZNIŠKE TARIFE BODO ZNIŽANE. Beograd, 6. marca. Minister za promet Krsta Miletič bo po povratku iz Sarajeva imel z direktorji oddelkov svojega ministrstva veliko konferenco, na katero bodo pozvani tudi industrijci in drugi zainteresirani krogi. Razpravljalo se bo o znižanju voznih tarif. Za la korak se je odločil niinister, ker hoče podpreti čim večji izvoz in omogočiti trgovcem čim cenejši prevoz blaga. I stotak o se bo razpravljalo o znižanju vozilih cen za potnike. PROGRAM SKUPŠČINSKEGA DELA. Beograd, 6. marca. Minister za prosveto Štefan Radič se je po prihodu v narad-no skupščino prijateljsko razgovarjal z Božo Maksimovičem. — Ko bo končana razprava o proračunu ministrstva za notranje zadeve, pride na vrsto ministrstvo za narodno zdravje in ministrstvo za vojsko in mornarico. Finančno ministrstvo se bo obravanavlo šele, kadar se vrne dr. Stojadinovič v Beograd. Pričakujejo ga za torek. Takrat pa se predlože skupščini v rešitev tudi razni amandmani, kolikor jih bo vlada na svojih sejah sprejela. Tak način predlaganja amandmanov v parlamentarnih krogih grajajo ter pravijo, da bi bilo treba amandmane predložiti tedaj, ko se vodi razprava o proračunih posameznih ministrstev. FRANCOSKO - JUG OSLO VENSKA PRIJATELJSKA POGODBA. Beograd, 6. marca. V ministrstvu za zunanje zadeve potrjujejo vest o sklenit- vi francosko - jugoslovenske pogodbe in pravijo, da je imel dr. Ninčič v tej stvari dolgo konferenco z Briandom. Ta pogodba mora upoštevati tudi sporazume, ki so sklenjeni z drugimi državami, zlasti z Italijo. Pogodba bo ratificirana, brž ko ja obe stranki končno stilizirata. Hkratu bo naša država tudi z Anglijo sklenila pakt prijateljstva. FRANCOSKA NAVODILA ZA ŽENEVO. Pariz, 6. marca. Ministrski predsednik Briand je včeraj na čast dr. Ninčiču priredil za j ut rek. Povabljen je bil k zajtul-reku med drugimi tudi jugoslovenski poslanik v Parizu dr. Spalajkevič. Včeraj je Briand sprejel italijanskega poslanika v Parizu. V Pariz je prišel tudi poljski minister zunanjih zadev Skrzjrnski, ki g» bo istotako sprejel ministrski predsednik Briand. vgijev hlev. V Beogradu so odkrili zopet par umazaniji afer in »Slovenski narod« je napisal zato uvodnik o Avgijevem hlevu. Da je v naši upravi, pa tudi v našem javnem življenju mnogo’ Avgijev-ih hlevov, je brez dvoma. Ravno tako brez dvoma pa je tudi, da »Slovenski Narod« ni tisti Herkules, ki bi mogel izčistiti le en Avgijev hlev. Nerodnosti, poneverbe in tatvine se niso pričele vršiti šele danes pod vlado RR, temveč vse in še hujše stvari so se vršile ravno tako preje, ko je vladala vlada, ki je bila »Sl. N.« pri srcu. Tedaj pa je mladinski po-poldnevnik vzorno molčal in dan na dan je hvalil vlado, kako da pod njo vse napreduje. Danes pa je ogorčen, danes pa igra moralista. Ali misli mladinski popoldnevnik, da je pozabljivost ljudi res tako velika, da bodo nasedli njegovi neiskreni rijeta mor* fozi? Neiskreni, ker če bi hotel mladinski popoldnevnik res izčistiti Avgijev hlev, bi moral začeti tistega, ki je njemu najbližji. Ni treba leteti po Avgijev hlev v Beograd, tudi v Ljubljani ga je dovolj in če »Slov. Narod ne ve, kje je ta hlev, naj gre vprašat v tajništvo SDS. Pa če se boji, da gospodje od SDS ne bi hoteli pokazati svojega umazanega perila, potem naj pobrska po svojih starih številkah, nazaj v čase, ko še m bil prodan proti izrecni volji pok. Ivana Tavčarja. Tam bo našel potem mladinski popoldnevnik pogodbo, ki so jo za SDS podpisali Josip Turk, dr. Dinko Puc, dr. Gregor Žerjav in prof. Reisner. Kaj je bila vsebina te pogodbe, je splošno znana stvar. Ravno tako pa je znano, da ta pogodba ni bila izpolnje- j na, temveč da je bila dana beseda snedena. j V slovenskem političnem življenju se je te- j daj prvič zgodilo, da bi stranka zakrivila i besedolomstvo in zato je tem bolj čudno, če ; se najde list, ki tako besedolomstvo ne samo ne obsodi, temveč ga tudi zagovarja, m tak list naj izčisti Avgijev hlev! Pa če se zdi »Slov. Narodu« ta stvar premalenkostna, naj stopi na sodnijo in naj se zainteresira za tožbo dr. Žerjav proti Ka-menaroviču. Mnenja smo, da bo tu našel mladinski popoldnevnik obilo prilike, da pokaže svojo dobro voljo za izčišcenje našega lavnega življenja. Takih in sličnih stvari ve končno »Slovenski Narod« sam še cele kupe, toda čeprav jih ve vendar o njih ne piše. Zakaj mladinski popoldnevnik je ogorčen samo tedaj, kadar more udariti po strankarskem nasprotniku, pred lastnim pristašem pa se njegova morala ustavi. Tedaj je vse oproščeno, tedaj ni greha. . , . Proti nasprotniku pa je seveda mladinski popoldnevnik ogorčen. Tu je naravnost neizprosen in če treba si tudi sam izmisli stvar, samo da more igrati moralista. Klasičen pri- mer za to je zgodba o zidanju palače čekovnega zavoda. Ko je bila gradnja te palače pod režimom PP ustavljena, je mladinski popoldnevnik molčal. Danes pa se razburja — a vsa nameravana kupčija hiše Jadransko^ podunavske banke je izmišljena. Tako čisti mladinski popoldnevnik Avgijeve hleve. Ni čuda potem, če te dični list ni smatral uradniških persekucij za Avgijev hlev, temveč če je v vseh melodijah zagovarjal per-sekucije in hvalil trdo roko, ki je te perseku-cije izvrševala. Danes, ko se storjene krivice popravljajo, pa seveda rohni mladinski popoldnevnik proti nemoralnosti persekucij. In list s tako ogabno dvojno moralo se hoče po' tavljati v vlogi Herkulesa! Pa še na svoja stara leta povrhu! Pa če je »Slovenski Naroda že tako zelo za čiščenje v našem javnem življenju, potem naj pove javnosti, kako je bila izvršena zadnja prodaja »Narodne tiskarne' . Kdo je dal denar? Ali je bil dan samo slovenski denar? Zlasti pa opozarjamo mladinski popoldnevnik na zadnjo »Onjuno«. Ne toliko zaradi njenih napadov na Trboveljsko premogokopno družbo, ker proti tej se upa danes pisati tudi »Slovenski Narod«, ker so njegovi šefi izgubili vpliv in še nekaj drugega pri TPD, — pač pa ga opozarjamo na članek »Sistem«. V tem članku se med drugim tudi sporoča, kako imajo večino kreditov Narodne banke na Štajerskem nemški trgovci in kako se Zapostavljajo slovenski. In v prvi vreti se omenja med temi nemškimi trgovci g. W e s t e 11 iz Celja. Iz svojega pa bi k članku »Orjune? dodali, da to popolnoma odgovarja resnici in da dobi s pomočjo g. Westena vsak nemški trgovec kredit, dočim slovenski trgovci, tudi nacionalno zaslužni, ne pridejo do te sreče! Ali bi mogel morebiti povedati mladinski popoldnevnik, zakaj ima g. Westen tako dobre stike pri Narodni banki? Ali bi mogel povedati mladinski popoldnevnik, kdo je bil posrednik? Na vse te stvari naj odgovori najnovejsi lleraklej na stara leta, ker vse te stvari sloveni sko javnost v prvi vrsti zanimajo. O beograjskih škandalih pa naj mladinski popoldnevnik raje molči, zakaj molčal je tedaj, ko je bila njegova beseda vsaj nekaj vplivna in zato naj molči še sedaj, ko je. izgubil in zapravil vso svojo dedščino in vse svoj dober glas. Molči pa naj tudi vsled tega, ker mu ni treba misliti, da javnost ne vidi konjskega kopita, ki moli iz njegovega nepristnega ogorčenja. S hinavščino se danes ne da več delati politične kariere in mladinski popoldnevnik te resnice ne bo ovrgel, kakor ne bo skušal očistiti Avgijevega hleva v lastni stranki. Politične vesti. = Radikali v Ljubljani. Pod tem naslovom poroča beograjska »Samouprava«: »Neso- glasja, ki so obstojala med ljubljanskimi radikali, so popolnoma poravnana in dosežena je sloga, ki jamči, da bo radikalna stranka v Ljubljani z uspehom nadaljevala svojo močno akcijo. Na radikalni skupščini, ki je bila 11. februarja, 90 se izvršile volitve no-vetra mestnega odbora, ki šteje 24 članov. Ta odbor se je konstituiral in izbral za predsednika odvetnika dr. Vladimirja Ravniharja, prvega podpredsednika višjega železniškega inšpektorja Petra Romautra za II. podpredsednika svetnika apelacijskega sodišča dr Ivana Modica. Za tajnika je bil izvoljen dipl. agr. Alojzij Jamnik, za blagajnika višji kontrolor drž. železnic Davorin Topolivec in za delegata za širši glavni odbor minister n. r. dr. Niko Zupanič. — Novoizvoljeni mestni odbor pričakuje, da ga bo strankino vodstvo resno podpiralo v njegovem delu za širjenje radikalne stranke in da se bo zlasti zavzelo za to, da se upravičene zahteve odbora v najkrajšem času izpolnijo. Mi čestitamo ljubljanskim radikalom na tako lepem primeru sloge in složnega dela, ki mora vsem radikalom služiti kot zgled in primer.« — ■ Zakaj neki tako »informirani« mladinski ■ tisk ne poroča o občnem zboru ljubljanskih i radikalov? Ali je v resnici tako grenko, da j so intrige zopet enkrat padle v vodo? ; = Poslanec Klekl in Vatikan. — Poslanec Klekl je rekel, da je prišel v parlament na željo in z dovoljenjem Vatikana. Ker pa je splošno znano, da Vatikan pošilja na odlična mesta jako pametne in prebrisane ljudi, iz-gleda, da je poslanec Klekl s svojo trditvijo nekoliko pretiraval. = Seja skupščine. Na včerajšnji dopoldanski seji se je nadaljevala debata o proračunu notranjega ministrstva. Kot prvi je govoril radikalni poslanec Ciisko v id. Govoril je skoraj izključno le o razmerah v Južni Srbiji in ostro grajal politiko ministra Maksimoviča. Ta politika je kriva, da albanski trgovci potujejo raje preko Grške, dasi jim je bolj od rok, kakor preko naše države. Cickovič pa ,ie priznal, da je nevarnost četaških in kača-ških akcij zelo zmanjšana. Mnogo pozornosti je vzbudil davidovičevec posl. Pečic. Govoril je nad eno uro in zelo stro napadal vladno plitiko, ki da je politika nasilja in terorja. Državljanske pravice se teptajo, kar se zlasti silno občuti na jugu države. Glasoval bo seveda proti proračunu. — V imenu sremskih poslancev je govoril posl. Maser. Napadel je vlado vsled njenega terorizma nad manjšinami. Seja je bila nato prekinjena in se nadaljuje popoldne. = Posl. Kulovce o dr. Baltiču in dr. Pirkmajerju. V proračunski razpravi je govoril posl. Kulovec tudi o dr. Baltiču in dr. Pirkmajerju in opisoval delovanje obeh zlasti za časa volitev. Med drugim je dejal po »Slovencu«: »Te nezakonitosti se niso vršile samo za časa volitev, ampak se nadaljujejo tudi sedaj. Strankarstvo in nezakonitost se izvršujeta dalje. V nasprotju z zakonskimi odredbami se politične stranke favorizirajo. Zlorabljajo se uradi in uradniki. Stranke, ki imajo opraviti 9 političnimi oblastmi, se izprašujejo o politični pripadnosti. Po pripadnosti se računajo politični predmeti.« Poslanec podrobno osvetljuje delovanje in po- . stopanje velikih županov Baltiča in Pirkma- j jerja in navaja slučaje, ki so v izrečnem nasprotju s postavljenimi zakoni, nadaljujoč: »Za njuno nepravilno postopanje bi lahko navedel neštevilne primere. To niso samo 1 posamezni pojavi, to je sistem. Da tako delo ni v korist ne ljudstvu ne državi, je jasno. 0 demokraciji ne moremo govoriti, iker nimamo nobene samouprave.« i =: Gradnja poslopja poštnega čekovnega zavoda. Kakor smo se informirali, v poštnem ministrstvu sploh nič ne vedo o kakem nameravanem nakupu stanovanjske hiše Ja-dransko-podunavske banke za nastanitev čekovnega zavoda. Vsa stvar je še danes tam, kamor je bila vržena od vlade PP. — Iz te 1 informacije se vidi, da so si mladinski generali vso stvar izmislili, da bi lahko oprali sebe in obenem kovali še za sebe politični kapital. Ponovila se je torej slična mistifi-kacija, kakor se je zgodilo pred meseci, ko je dr. Krajač šele iz mladinskih listov izvedel, kaj da on namerava. = Oster Benešov odgovor Bethlenu. — Na seji češkoslovaškega parlamenta je podal dr. Beneš temeljit in oster odgovor Bethlenu. Naglasil je, da je Bethlen odgovarjal na stvari, ki sploh v debati niso bile, dočim je na najbolj odgovora potrebne stvari molčal. Dognano je, da je Nadossy vedel, da se ponarejajo bankovci in dognano je, da bi se morali krivci tudi ugotoviti. Dejstvo je dalje, da je češkoslovaška vlada dne 15. februarja 1923 poslala madjarski vladi noto, v kateri naznanja, da sumi madjarsko policijo, da je pri ponarejanju bankovcev soudeležena. Na to noto ni dala madjarska vlada nobenega odgovora in niti ena oseba, ki je bila v češkoslovaški noti omenjena, nij>ila zaslisana. Pač pa je budimpeštansko državno pravdni-štvo ustavilo 20. marca 1923 preiskavo, ker so bili češki bankovci že leta 1922 vzeti iz prometa in ker po njenem mnenju ponarejanje takih bankovcev sploh ni kaznivo. Temu nasproti pa je treba konstatirati, da so bili ti bankovci še leta 1928 veljavni in da so jih uradi še vedno sprejemali. Velepomemben je oni del govora dr. Beneša, ko ugotavlja, da je imel dr. Bethlen gotovo namero in gotov cilj, ko je omenil v parlamentu, da se naj preiskava ne tira predaleč in ko je poudarjal, da se nas preiskava ne tiče. če je Bethlen to trdil, potem je moral vedeti več, kakor pa je preiskava dognala in Bethlen je vedel več. Končno ugotavlja dr. Beneš, da je bil načrt za ponarejanje frankov izdelan istočasno, ko so se ponarejale češke krone in da so vršili falzifikate isti ljudje. = Ponudba garancijskega pakta ni preklicana. Ker je madjarski zunanji minister odklonil vsled trianonske pogodbe garancijski pakt s Češkoslovaško, mu je odgovoril Beneš sledeče: Minister Valko je potisnil garancijski pakt na stranski tir. Tudi to je treba pred javnostjo poudariti. Javnost bo morala konstatirati, če obstoje težkoče za sklenitev tega garancijskega pakta, ki naj vsem zajamči mir, ali ne. Nemčija je imela večje težave in jih je premagala. Tudi mi jih ne smatramo za nepremagljive, temveč samo za pretvezo gotovih faktorjev. Odgovarja se nam z rezervami in z izgovori. Tudi to je odgovor za mednarodno javnost. Kljub temu pa se ne bomo izneverili svoji politiki in smo vedno pripravljeni skleniti z Madjarsko garancijski pakt. — Pomembna napoved Brianda. V francoskem parlamentu je izjavil Briand, da ne more govoriti o falzifikatorski aferi, dokler ni stvar dozorela. Tudi se ne more ničesar ukreniti, če bo Bethlen zastopnik Madjarske na seji Zveze narodov, ker si pač Madjarska sama določa zastopnike. Toda francoska vlada je storila svojo dolžnost. Ona zahteva sankcije. Nastopili bomo skupno s Češkoslovaško in svojimi prijatelji. V neverjetnem dejstvu obstoja band je ogrožen mir. Te bande mora Zveza narodov obsoditi. Pravici bo zadoščeno, toda ne sme se v potek dogodkov posegati. — Minister Pcstliy, ki se je tako nerodno zaklepetal v madjarskem parlamentu, bo zletel. Dobil bo še mnogo družbe tudi iz vrst onih, ki se niso zaklepetali. ^BWMW0dW CEKIN. Ko je bil za časa ministrovanja dr. Žerjava sprejet pravilnik o bratovskih skladni-cah, ni mogel mladinski tisk prehvaliti, kako dober in socialen je ta pravilnik. V sredo pa se je vršil v Ljubljani protestni shod, ki ga je priredila tudi dr. Žerjavova »Unija«. In z njenim pristankom je bila sprejeta resolucija, ki v svoji 5. točki zahteva, da se mora tako hvalisani pravilnik nemudoma popraviti. Med drugim pravi namreč ta pravilnik, da izgubi delavec, ki že šest mesecev ne dela v podjetju, ali ki je šel na delo v tujino, vsako pravico do podpore iz bratovske skladnice. Sedaj, ko se je pričela v Trbovljah redukcija, vidi celo Žerjavova »Unija«, da je bil tako hvalisani pravilnik samo — cekin. ■■■ii m >m i Timi Tnmnnnm— — no»™wi rv-.i IZ BEOGRAJSKEGA 1NSERATA. »Samouprava« objavlja sledeč inserat: Stroji za tovarno za kolesa: 1 kopirmašina, 1 nabenkopirmašina, 1 špajhenkopirmašina, 1 univerzalradmašina, 1 nabenbihsenbormašina, 1 tajlaparat . se prodajo... i Res ne vemo, ali naj bodo te besede dokaz za edinstvo srbskega in nemškega jezika ali pa priporočilo za nas, da uvedemo zopet : kuhltajč«. Čudno le, da tudi »Jutro« , ne piše že v tej edinstveni »Šprahi«. Mank Twain: Jubilej Meistto Jam es to wu ob pacifiški železnici ni I staro Bog ve koliko če® 15 let, toda znano sirom naše države. Ima železniško postajo m okroglo 2000 duš ali tudi nekoliko več. Natančne številke ni bilo nikdar mogoče ugotoviti, ker 'je prišla nenadoma vmes kaka smrt ali jo pa število zmešal nov porod, mi ■te duše .akrbl 100 salonov, v katerih se toči največ pristna žgana pijača* Poleg teh uma še ravno toliko trgovin. . Marsikdo bi utegnil misliti, da je to nekoliko preveč za 2000 duš. Toda temu m tako. Kakih 100 ali 200 milj od mesta pridelujejo namreč petrolej. Pri ti smitfeci tekočim zaposleni možje so pa vedno žejni. Niti se ne ustrašijo par 100 milj dolgega pota, da si ugase svojo večno žejo. Poleg teh odličnih stebrov človekoljubnih salonov ne smemo pozabiti še drugih enakovrednih podpor. To so možje, ki preganjajo nedolžne kosmate živali zavoljo njihove kožuhovine. Ko si ti možje nastrele ali nalove dovolino kožuhovine, pelje jih pot v Jatme-9to\vu Tu zamenjajo svojo kožuhovino za do-larje, strelivo in drugo orodje ter za žgano pijačo Največ seveda, za poslednjo. Kdo bi jim to zameril San so poprej vemdar mesece in «e stradali ta kot ge^temani stop^o prenašali svoja suha grla od lovišča do lo- Vsa policijska oblast v Jamerstovmu je bila od vsega početka osredotočena v rokah našega junaka, globoko '^raz^nega ^ je Naš junak je Jak Patrik D Onell. Ime že kaže, da so njegovi predniki svojedobno sadili, pridelovali in jedli krompir na zelenem otoku. Toda on, čegar praded je že 9topu na amerikanska tla, zavrgel je vse zveze z zelenim otokom in se poamerikanil od temena do podplatov. ^ Ako smo ravnokar pribili, da je bila vsa policijska oblast v njegovih rokah, zapisali * To je bilo pred prohibicijo. Danes nima mnogo več duš, toda 195 salonov. Opozoril stavec-statMik smo čisto in golo resnico. Jak Patrik D’ Onell je bil namreč edini varuh javnega miru m ; reida v jamestownu, vrhovni šef in svoj last- , ni podložnik v eni osobi. Častivredni D’ Onell seveda ni bil samec. Samski stan bi gotovo silno škodil njegovi odgovorni službi in ugledu. Oženjen je bil in huidobni jeziki — kje takih ni — so celo trdili, da je dvakrat oženjen. Pri tem ni treba misliti kar na kako bigamijo. Ker je to njegova zasebna zadeva, ne bomo vtikali y njo svojega nosu. Jako mlad je bil še tedaj, ko si je -poiskal družico za pot skozi življenje. Ko se je prvi med prvimi naselil v Za-mestownu, bil je že oženjen in bogato blagoslovljen z zarodom. Pravijo, da je to stara navada do devetega kolena pri otrocih zelenega otoka. Komaj so mu otroci dobro slekli svoje umazane otroške srajce, pognal jih 3® po svetu s trebuhom za kruhom. Od tedaj je s svojo boljšo polovico ostal sam v Zame-stovvnu. Svojo policijsko službo je opravljal z vso vnemo. Njegova službena vnema je bila tako silna, da se razni tolovaji in razbojniki s slično zločinsko sodrgo vred niso drznili niti prestopiti pragu njegovi policijski oblasti zaupanega mesteca, ker je ljubil red, pui9til je ključ do vežinih vrat v rokah svoje ženice. V skrbi za njegovo zdravje je ženica ključ za vedno obdržala. Zato je naš junak, najsi je zunaj brila burja ali ne, bil sneženi metež ali ne, lahko vse noči prebil v postelji. Tako se je mogel temeljito odpočiti od svoje naporne službe. Seveda so meščani, ki so zbog službene vneme in čuječnosti našega junaka lahko mirno spali, moža globoko spoštovali in ljubili. Posebno vidne dokaze splošnega spoštovani in ljubezni so nudile knjige in drugi zapiski vseh trgovcev in gostilničarjev. V njih se je često 'čitalo ime našega junaka poleg zelo častitljivih številk. D’ Onell je bil namreč včasih bolj slabega spomina. Kadar ga je zapustil spomin, kar se je zgodilo vsaki dan po večkrat, pozabil je na .poravnavo svojih računov. Toda tega mu ni nihče zameril. Kakega običajnega godrnjanja in rahlih, četudi glasnih opominov vendar ne bo mo uvrščali med zamere. Kako ga someščani ljubijo in spoštujejo, pokazalo se je jasno pred nekaj leti, ko je ; praznoval petindvajsetletnico svojega službovanje v Jamastowmi. Tedaj je bilo vse me-sito na nogah. Staro in mlado se je kosalo med seboj, kdo bo bolj počastil našega junaka. Ljubeči someščani so mu priredili bak-ljailo, serenado in podoknico. A ne samo to! Požrtvovalne meščanke so pod pokroviteljstvom žene našega junaka viprizorile javno zbirko, ki se je obnesla naravnost sijajno. Poleg dišečega cvetja in drugih potrebščin so nabrale tudi precej dolarjev. A ne samo dolarjev! Posebno številni so bili saldiram r euni, s katerimi so se mu o^olžili hvalezii: someSčami trgovske in gostilničarske • Na to sijajno proslavo se je spomni! D’ Onell, ko je imel zopet kačo v žepu, svoj kredit pa vsestransko izičnpan. Svojih misli ni obdržal v svojih možganih, temveč jih zaupal in odkril svoji sovi volkulji. lako je, kadar je hotel biti posebno ljubeiznjiv, nazi-val svojo življenjsko tovarišo. Siva volkulja je za te misli zagrabila z z dvema rokama. Hkratu je odločila, da mora D’ Onell praznovati petdesetletnico svo;ega dela za javni blagor. Njegov ugovor, da je še le pred kratkim slavil petindvajsetletnico, zavrgla je s prepričevalnimi razlogi: »Ali ne veš, Patrik, da je nekaj tednov po tvoji petindvajsetletnici pogorelo naše mestece. Ta nesreča je tako pretresla i® potrla meščane, da so se razu n naju do zadnjega porazgubili po drugih državah naše unije in naiju pustili sama na žalostinem pogorišču. Toda prišli so novi meščani, ki niso sodelovali pri tvojih dotedanjih proslavah in se manj pri tvoji petindvajsetletnici. Zato moreva z mirnim srcem postaviti na dnevni red proslavo tvoje petdesetletnice, odkar vršiš policijsko oblast v Jamestovvmi. Da t>o proslava dostojna in sijajna, bo moja briga. Za zunanjim sijajetm tudi ne bo zaostaja gmotni efek)t. Za poslednoega prevzamem visaiko jamstvo.« , . Tako ie govorila siva volkulja. Njene jedrnate besede so seveda popolnoma prepričale našega junaka. Ona je pa vzela stvar v roke takoj in prevdamo. še isti dan je bila osobno v uredništvu Obeh v Jamestovvnu izhajajočih čajnikov. Enemu je bilo ime »Glas rdečega bivola« in drugemu »Sapice od skalnatih gora«. Oba sta imela okroglo po 300 stalnih naro&iikov. Alco je bilo med naročniki kaj plačujočih in koliko, bila je uredniška tajnost. Izhajala sta no potrebi. Včasih bolj pogosto, včasih bolj poredko, kakor so pač nanesle javne prilike. S prepričevalno zgovornostjo je siva volkulja dopovedal glavnima urednikoma obeh listov, kakšen jubilej se bo v kratkem slavil v Jameslovvnu. 'I)a iie bi uredništva preveč obremenila z delom, pritresla je s seboj ie sijajno pisane uvodne članke, razne aopiere in drobne vesti. Vsi ti duševni Pro,zvodi ^ se vrteli izključno okrog petdesetlet n g službenega delovanja vrhovnega policijskega uradniki! v Jamestovvnu. Siva volkulja Bi odšla poprej iz uredništva, dokler ji ni bila od obeh strani obljubljena posebna izdaja v slavnostni obliki. Tedaj je zarjul »Glas rdečega bivola«, da se ga je slišalo notri do bele hiše in še dalje do atlantskega morja. Istodobno je kot stras-ni tonadto <&ašumela in aa-hrešSala >Sapica skalnatih gora«. Mogočnost in silo tega tor-nada so občutili notri do Friska in Se dalje po tihem oceanu. Komaj sta ekoro ob isti uri zagledale beli nad obe slavnostni izdaji, že je bilo v Ja-mestownu vse po koncu. Ra
  • ozno v noč se je mogel D' Onell v potrebnem spremstvu svoje sive volkulje iz-strgati iz rok svojih neštevilnih častilcev in obožateljev. Težkih korakov in precej vprt na sivo volkuljo je slavljenec brez najmanj-Se mesr«l* asi»l pot do svojegs do«na9#«a oftijiSii. Dolžnosti m pravice uradnikov. ZAHTEVE NEMŠKEGA N OTRANJEGA MINISTRA. Na s^ji glavnega odbora nemškega parlamenta je notranji minister demokrat dr. K ti lz v 10 točkah označil dolžnosti in pravice uradnikov. Zahteve dr. Kiilza so pomembne predvsem vsled tega, ker je njim glavni cilj očistiti urade od monarhistične propagande. Ker je v Nemčiji ta propaganda identična z imperializmom in propagando nove svetovne vojne so zahteve dr. Kiilza tudi v eminentnem pacifističnem interesu. Če bi te zahteve prilagodili našim razmeram, potem bi najtočneje označili stališče dr. Kiilza, če bi zamenjali besedo republika z državo in republikansko ustavo z vidovdansko ustavo. Zakaj zmisel zahtev nemškega notranjega ministra je ravno ta, da mora uradnik ustavo vedno spoštovati, pa čeprav se osebno ne bi strinjal z vsemi njenimi določbami. Toda uradnik je le izvršitelj ljudske volje in zato mu v stvareh, ki jih je ljudstvo odločilo, ne gre inicijativa. Ker je bila pred vojno nemška uprava ena izmed najboljših uprav na svetu in ker' je cilj dr. Kukovih zahtev ta, da postane sedanja uprava tako dobra ko predvojna, mislimo, da je nujno potrebno, če se tudi pri nas ne prezre nemških reform za zboljšanje uprave. Dr. Kiilz je pouaril te zahteve: 1. Ohranitev poklicnih uradnikov z javnopravnim značajem je tudi za republiko,državna nujnost. K temu spada materielno, osebno in službene zasigurana pozicija uradnika in pravica do pokojnine in vzdrževal-nine za otroke, vdove in osebe, ki jih je uradnik vzdrževal. 2. Uradnik mora zastopati republikansko državno obliko in se čutiti z državo zvezanim. 3. Uradniki, ki zaničujejo ali smešijo republiko in njene simbole, niso vredni, da služijo narodu. 4. Ne da bi se omejevalo svobodno izražanje mišljenja, mora vendar biti uradnik v kritiki vladnih odredb zmeren in ohraniti takt ter dostojanstvo. 5. Nov uradniški zakon naj določi dolžnosti uradnika v zmislu modernega pojmovanja in mora njegove pravice tako zasigurati, da bo odstranjen tudi vsak videz nasilja in da bo oseben in služben položaj uradnika v vsakem slučaju z jasnimi zakonskimi določili zasiguran. 6. Zakon o uradniških zastopih naj omogoči ‘uradniku soodločevanje pri njegovih osebnih zadevah. 7. Službeni kazenski zakon mora skrbeti, da se prestopki in samolastnostl uradnika sicer strogo, toda s potrebnimi pravnimi jatn-ščinami za uradnika, kaznujejo. 8. Vsi uradništvo zadevajoči zakoni se bodo sklenili le v stalnem kontaktu z zastopniki uradniških organizacij. 9. Naobraževalne možnosti uradnika se morajo povečati in širokogrudno podpirati. 10. Vse delo uradnika se mora vršiti v »naku načel: uradniki so sluge celote, ne stranke. Vse delo je služba v dobro celote. Če bi se pri tias te zahteve izvedle, potem bi pač morala država kot prva pokazati svojo dobro voljo, zakaj ona je najbolj kriva vseh nedostatkov, ki vladajo danes v naši upravi. Denarna loterija društva Jrpuska skademiia41 ^ Ljubljani. Hud boj, ki smo ga bili že pred prevratom za lastno slovensko trgovsko akademijo, Kmo uspešno dobojevali šele po prevratu, ko se nam je po velikih težkočah končno vendarle posrečilo, da je naša naojomaloia vlada privolila v ustanovitev Državne trgovske akademije v Ljubljani. S tem zavodom, namenjenim višji komereijelni vzgoji trgovskega naraščaja cele Slovenije, je biil položen eden glavnih temeljev za našo gospodarsko osamosvojitev. Dolžnost vlade pa tudi viseti naših gospodarskih krogov je biti, da' temu prevažnemu učnemu zavodu posvečajo svojo posebno pažnjo in skrb, da ga opremijo z neobhodno potrebnimi učili in laboratoriji i.n da mu dajo — kar je za njega uspešen razvoj predvssem potrebno — tudi lastao streho. Žal se pogreša i enega i drugega. Z žalostjo moramo danes ugotoviti, da mora naša Trgovska akademija še vedno vžirvaii gostoljubnost Tehniške srednje šole ter se stiskali v docela nezadostnih učnih prostorih. Ketr se na državno pomoč pri vi a daj oči ii razmerah ni smelo več zanašati, ako naj se tem nedostatkom odpomore in naši edini trgovski akademiji v gospodarsko razviti Sloveniji nudi možnost uspešnega razvoja, je bilo potreba poseči po samopomoči. Na ini-cijativo uglednih in požrtvovalnih mož iz naših gospodarskih krogov se je zato ustanovilo pred tremi leti društvo »Trgovska akademija« z namenom, da podpira naše trgovske akademike, oskrbi in .izpopolni Državni trgovski akademiji potrebne učne zbirke in drugo opremo ter ji predvsem sezida, lastno poslopje. To društvo je zbralo do&lej že 'toliko sred- stev, da je moglo nakupiti primeren stavben prostor in da stoji pred zadnjim korakom: gradnjo poslopja za našo trgovsko akademijo. Da položi še zadnji finančni temelj zgradbi Državne trgovske akademije, prireja veliko denarno loterijo. Pogoji loterije ,so najugodnejši, ker bode stala posamezna srečka le 10 Din, a od dobitkov, katerih je 865 ter znašajo skupino 300.000 Din so 3 glavni dobitki za 100.000 Din, 50.000 Din in 20.000 Din ostalih 882 pa znaša po 10.000 Din do 50 Din. Kupec srečke torej na eni strani podpira velevažno kulturno akcijo, na drugi strani pa ima za svojo osebo minogo upanja. ma znaten dobitek. Žrebanje se vrši že 15. decembra t. 1. Srečke se dobe pri denarnih zavodih, trgovskih gremijih ter se morejo niaročiti naravnost pri društvu samem. Pozivamo našo javnost, kateri je na tem, da omogočimo svojim sinovom prvovrsten akademski trgovski Stadij na domačih tleh, posebno pa naše trgovske in druge gospodarske kroge, ki streme za vzgojo lastnega dobro izšolanega koinercijelnega naraščaja, ki naj nam pomaga do gospodarske osamosvojitve in katerim je do povzdiga naše trgovine, da velepomembno akcijo društva »Trgovska akademija« podpirajo s tem, da pridno posegajo po srečkah njene denarne loterije. Dober uspeh loterije pomeni zgradbo in opremo lastnega doma naši trgovski akademiji, pomeni omogočenje višjega trgovskega študija naši mladini in pomeni, da je naša javnost, ki hoče, da se gosptklarsko osamosvojimo, storila svojo dolžnost. Ako kdo misli, da so ga prestani napori vrgli takoj na posteljo, se bridko moli. On pač ne pozna našega junaka in njegove odporne sile. D’ Onell se je sesedel na stol in velel srvoji družici: »Siva volkulja, sedaj pa točen račnn. Saj vendar veš, da ljubim red in točnost. -Na to sta s skupnim trudom sestavila točno bilanco o celi proslaivi. Število papirnatih in srebrnih dolarjev ni bilo vredno posebnega občudovanja. Poleg tega so bili izdatno pomešani z bakrom. Nato se je pred zakonskima D’ Onell na-gromadil častitljiv kup raznih računov. Najbrž jih je bilo ravno 200. Glasili so se na razne svote. Toda vsi so bili lepo saldi rani. Nadalje so se pr<*d njima razprostrli številni brzojavi, pismene in druge časiitke. Med njimi so bila tudi obvestila o podeljenih redili s natančnim seznamom o višini taks, ki jih je plačati. Koncem vseh koncev so prišli na vrsto venci, lavorjevi in drugačni ter razno cvetje. Jak Patr.ik D’ Onell je najprvo poslednje blago pometal na tla in potem spregovoril: »Srečna siva volkulja! Imaš moža, slavnega po vsi uniji in inv en njenih meja. Take proslave, kot je je bil deležen tvoj Patrik, bi nihče ne mogel prirediti kaki drugi osobi. Niti najzaslužnejšemu predsedniku ne! Toda k stvari. Trave ne maram, saj nisem krava. Zato sem to blago pometal po tleh. Žetev gotovih dolarjev ni posebno bogata, toda žetev je vendarle. Častitljivo je pa število saldira-nih računov'. Ko jih preštejem, lahko rečeni, da je njihovo število popolno. Pozabil me ni noben upnik. Iz tega sledi neizprosna posledica, da si danes srečna žena možu-pleimeinil-niku, ki je brez dolga 1 Gotovo redka prikazen med atlantskim in tihim oceanom notri do skalnatih gora. Kar se tiče brzojavov in drugih pismenih častilk, porabiva za kurivo v bodoči zimi. Na evropske rede, takse in druge neumnosti pa kihnem kot državljan proste Amerike. Take otročarije prepuščam drage volje starim in mladim otrokom v Evropi. Zn-ječarsko buno«. Literarno je deloval Ilič vse svoje življenje. V zadnjem času je bil imenovan za bibliotekarja narodne skupščine, kar je ost-«' do svoje smrti. ^ GLAS IZ OBČINSTVA. Na naslov stanovanjskega sodišča. V poslopju »Narodne tiskarne« v Knafljevi ulici je bilo v II. nadstropju nedavno izpraznjeno zasebno stanovanje. Uredništvo »Jutra« je to Stanovanje iziprcnnenilo v poslovne pro-^ store, kar je po stanovanjskem zakonu strogo prepovedano in kaznivo. Kako je bito to m# goče? Ali lastnik hiše, to je »Narodna Iiskana-, ni naznanila, kakor to predpisuje za*®"; izpraznitev stanovanja stanovanjskemu * šču9 Druga pritožba: Neka odvetniška pisarni* na Aleksandrovi cesti je zasedla zaseb"0 stanovanje. ,«6 um Viorašanio, je-li stanovanjskemu , znano, da je na ta način odpadlo uovanj v Ljubljani in da rta dve rodbin, oh stanovanje in Če mu je znano kajjjhli ukreniti, da se vse postavi v prejšnji 8,an. Ako s ne bo nič zgodilo, bomo ponovili svoje vprašanje, pa v OBtrejši obliki. Zakaj je drag Trboveljski premogi Vzrokov je več, toda odločilni na vsak način ta, da so delnice TPD vsled pohlepnosti onih, ki so za svoj profit zaigrali nacionalizacijo družbe, v tujih rokah. Vsled tega se družba ne ozira na potrebe slovenskih kon-sumentov; vsled tega ji ni mar žalostno stanje slovenskega rudarja, vsled tega pozna 'samo eno skrb, da dobiva >tuji delničar čim večji dobiček. In zato mora biti premog drag. Pa še iz enega vzroka mora biti drag, da »e ne godi dobro samo tujemu delničarju, temveč tudi tujemu ravnatelju. Kako je v n °ziru splenditna TPD, navaja zadnja >Orjuna naravnost klasičen primer. Službeni prejemki ravnatelja inz. Pauerja lasajo po »Orjunic Osnovna plača »P “-“»i96 Družinske doklade Din -.4b0 Povračilo dohodnine Din 49.520 20 Nabavni prispevek Din 2.02(V50 Pavšal za obleko Din 975 36 Dru