у*	■lillxig m ^мЫ
"ОвшШ рИМШПЩ T |МвТШЬ
Leto XVI., št. 219

LJubljana, sobota tL septembra 1935
Cena 2 Din
upravaittvo; Ljubljana, HLnafljeva ulica 4. — reiefoo št. 8122, 8123, 3124, 312Ä, 812& Inaeratzu xtdeiek: LJubljana, Selen« burgova Ш. 1 - Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor: Uoepoaka ulica
К. II. — i eieion et 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica tt.
J. — Telefon St 190. tcaCunl pn pofit. ček. zavodih: Ljubljana st. 11Л42. Praga «lato 78.180, WHpt, «t 10*. 241
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St_ 65.
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po
tarifi.
Danakil in Ogaden
Dobro znano in utemeljeno hrepenenje Italije po rodovitni zemlji, kamor bi lahko oddajala svoj znatni ljudski previšek in odkoder bi svojo industrijo preskrbovala s prepotrebnimi surovinami, je zopet na tem, da bi bilo izigrano. Za po-mirjenje bojevitih italijanskih teženj so skrpali v Ženevi predlog, ki ne more Italije nikakor zadovoljiti. Ponudili so ji namreč ob eritrejski meji puščavsko ozemlje Danakil, na jugovzhodu pa suho in kamenito pokrajino Ogaden. Vsakdo mora razumeti odklonilno stališče Mu-ssolinija, ki ie z neprikrito ironijo izjavil, da ni poklicni zbiralec puščavskega peska.
Bili so časi, ko je italijanska politika tavala za meglenimi cilji utrditve svoje vladavine in svojega ugleda na vzhodni obali .Jadrana. Tedanja kratkovidna rimska diplomacija se je bila zagrizla v misel, da si mora osvojiti pasivne pokrajine našega Krasa, kjer Italija nima prav ničesar iskati in tudi nič dobrega zase najti ne more. Kažoč Rimu na drugo stran Jadrana, so si premetene velesile med seboj razdelile mastni plen nemških kolonij v Afriki. Duce .je z naporom vseh sil popravljal usodno zablodo svojih predhodnikov, a je dosegel samo neznatne mejne poprave v Somaliji in Libiji. Res je z ozemljem ob reki Džubi, ki mu ga je odstopila Anglija, podaljšal italijansko Somalijo z ogromno ploščino 150.000 kvadratnih kilometrov, v trikotniku med francosko in angleško posestjo ob gorovju Tibešti pa je pomakni! kolonialno posest Rima globoko v osrednjo Afriko na potu k Čadskemu ježem. Leto dni že vihra tam italijanska trobojnica, toda z največjim trudom so italijanske eksnedicije našle pet tucatov ljudi, ki so bili edini naseljenci tega orjaškega prostranstva.
Uspeh je bil naravnost malenkosten v primeri s porabljenim naporom. Duce je s svojim ostrim pogledom in znanim svojim smislom za realnost pregledal neugodni položaj in prav spretno odbil ost možnemu roganju, da je zbiralec puščave. Sam ie skoval to predstavo-tvorno fvnzo in s tem prehitel tujino, da nima prilike smešiti njegove kolonialne politike. Čudna so pota politike velesil od znanega spopada pri studencu Ual-ual. Najprej se je kot »nesebični« zaščitnik ogrožene Abesinije pojavila na obzorju daljna Japonska, toda ta poskusni balonček ie kmalu opravil svojo dolžnost in vprašanje je očitno dobilo značaj, kakršnega je imelo na tihem že ves čas: značaj italijansko-britanskega spora za posest kolonialnih sirovin.
Koliko tiskarskega črnila se je potrošilo ves ta čas za obrambo doktrine, da je Abesinija kot suverena država članica Društva narodov in da se njeneea ozem-lia ne sme dotikati nihče, osobito pa ne kak član ženevske institucije! Danes pa vidimo, da odbor petorice razpolaga z dvema pokrajinama suverene Abesinije, da razpolaga celo s samo suverenostjo črnega carstva, kakor da abesinske državne samostojnosti več ni in kakor da ta država ni več član Društva narodov. Ta postopek je zelo čuden precedenčni primer za druge manjše države, kadar hi kaki velesili prišlo na misel, da njeni življenjski interesi zahtevajo uničenje državne samostojnosti politične tvorbe kakega manjšega naroda. Človeku, ki nenristransko gleda to igro, se zdi, da je odbor petorice temeljiteje pokončal samostojnost Abesinije, kakor bi bila morda Italija napravila to z vojsko.
Priznati moramo, da se Mu-ssolini pošteno trudi, da bi njegov poseg v Afriki ostal omejen samo na prizadeti del črne celine in obran H značaj čisto kolonialnega podjetja. To je v interesu že podjetja samega. Korist nasprotne stranke pa zato zahteva vse usodnejšega postopka in razprava v Ženevi ni nič dru-gesra kakor prenos spora na evropsko celino. Evropski javnosti je danes jasno, kdo je krivec teera, da je čisto lokalni kolon'a!ni spor dobil tako velik obseg in da bodo vanj morda zapletene države, ki se iih Afrika ne tiče niti najmanj.
Riekettova koncesija Ae dokazala, da so na d^-lu temne sile. ki hočejo snraviti T+alijo ob ugodnosti iz d^ovora Italije, Francije in Angliie iz 1. 1906. in iz sporazuma m^d Anglijo in Italijo iz 1.1925. Ta koncosiia je imela namen, da odvzame ItalHi vse vire sirovin, nahaja ioče se v italijanski interesni sferi, določeni in potrjeni z omenjenima dvema dogovoroma. Razumljivo je. da v Rimu nišo то!еаЧ k takemu početju. Nikier namreč ni zarisano, da vsa bogastva naše zemlje pripadajo samo enemu narodu, pa naj so viri teh bogastev tudi ob čr+i, ki jo politiki imenujejo živ^enjsko Silo britanskega itnneriia, ker veže London z Indijo. To velja tem bolj za ozemlje, ki je oogodbeno priznano kot italijansko interesno oodročie. Angliia je na t°TTie'>u r>o?odbe iz 1. 1906. sklepala z Rimom dodatne sporazume tu d: še v dobi, ko je bila. Abesinija že članica Društva narodov in je s tem priznala pravno velinvnost omenjene pogodbe. Rickettova akcija ne dela nikomur časti, prenos spora v Ženevo pa je bil naravnost usoden.
POGREB DR. У OJE MARINKOVIČA
Velikega državnika so spremili na njegovi zadnji poti najvišji predstavniki države in našega javnega življenja ter ogromna
množica prebivalstva
Beograd, 20. septembra, p. Danee dopoldne je bil z vsemi častmi pokopan bivši ministrski predsednik in zunanji minister dr. Vojislav Marinkovič. Pogreba se je udeležilo izredno mnogo zastopnikov oblasti, političnih, znanstvenih, nacionalnih in kulturnih organizacij ter ogromno število beograjskega občinstva. Pri pogrebu je Nj. Vel. kralja zastopal brigadni general Božič. V sprevodu za krsto so korakali kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, vsi člani kraljevske vlade z ministrskim predsednikom dr. Stojadi-novičem na čelu, predsednik senata dr. Tomašič, predsednik Narodne skupščine prof. čirič, veliko število bivših ministrov, med njimi Nikola Uzunovič, dr. Kramer, Nmčič, Grol, Kumanudi, Timotijevič, Zivanovič, Popovič, Jevtič in drugi, dalje veliko število narodnih poslancev in senatorjev, zastopniki beograjske občinske uprave z županom Iličem na čelu, mnogo naših poslanikov v tujini, maršal dvora Grujič, zastopniki Akademije znanosti, Državnega svete, Glavne kontrole, političnih strank ter nato velika množica Beograjčanov. V sprevodu so nosili mnogo veaicev, med njimi venec Nj. Vis. kneza nemest-nika, ki sta ga nosila dva gardista, venca kraljevih namestnikov dr. Stan-koviča in dr. Pero vi da, vence naše, ru-munske, češkoslovaške, grške in francoske vlade i t. d. 14 oficirjev je nosilo pokojnikova odlikovanja.
Pred Saborno cerkvijo je bila postro-jena četa 2. »železnega« pešadijskega polka. Žalno službo božjo je opravil sremski vikami episkov Trlajič kot namestnik patriarha Varnave. Po službi božji je imel episkop lep govor, v katerem je orisal vrline in velika dela pokojnega dr. Marinkoviča. Nato je govoril predsednik Narodne skupščine čirič, predvsem o dolgoletnem delovanju pokojnika na parlamentarnih tleh.
Iz cerkve so ponesli krsto pokojnikovi intimni prijatelji zopet na pogrebni voz. Sprevod je krenil dalje po ulicah Kralja Petra, Kneza Mihajia in se ustavil pred Akademijo znanosti. Tu se je poslovil od pokojnika bivši predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi, nato je govoril še podpredsednik beograjske borze Milhajio Djurič. Ob pričetku Kralja Aleksandra ulice se je sprevod ponovno ustavü in so opravili kratko molitev.
Na pokopališču sta se poslovila od pokojnika delegat ruskih beguncev v Beogradu bivši carski poslanik Strand-mam, in senator Milan Marjanovič kot zastopnik sreza Poža revca, ki ga je dr. Marinkovič nad 30 let, vse do letošnjega 5. maja, zastopal v Narodni skupščini. Četa 2. polka, ki эе je pri Saborni cerkvi uvrstila v sprevod, jena pokopališču oddala častno salvo.
Sožalje Nj. Vis. kneza Pavla in kneginje Olge
Beograd, 20. septembra, r. Soproga pokojnega dr. Vojislave Marinkoviča je prejela ob prerani smrti svojega moža nebroj sožal-nih brzojavk od njegovih prijateljev širom Jugoslavije, pe tudi iz inozemstva, kjer je imel pokojni celo vrsto dobrih prijatelje* posebno med politiki zavezniških držav.
Med prvimi je bil izročen gospe Ani Ma-rmkovičevi brzpjav Nj. Vis. kneza namestnika s sledečo vsebino: »Deleč ъ Vami težko bol za neprežaljenim pokojnikom Vas prosiva draga gospa, da sprejmete najino toplo sožalje. Pavle in Olga.«
Osebno je prišel izreči svoje sožalje tudi minister vojske in mornarice general Peter Zivokvič, ki se je dalje časa pomudil tudi ob krsti velikega pokojnika, ki je bil zunanji minister v vseh njegovih vladah.
Sožalje prezidenta Masaryka
Beograd, 20. septembra. AA. Predsednik češkoslovaške republike Masaryk je poslal gospe dr. Marinkoviča tole sožalno brzojavko;
»Klanjam se pred posmrtnimi aetamäd Vašega nepozabnega soproga, s katerim je Jugoslavija izgubila enega svojih najboljših delavcev, moja domovina pa zvestega prijatelja. Prosim Vas, gospa, da blagovolite gptrejeti moje globoiko sožalje«.
Dr. Beneš o pokojnika
Beograd, 20. septembra. AA. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je poslal iz ženeve ge. Ani Marinikovičevi tole so-žalno brzojavko;
Pri takem stanju stvari je moral duce občutiti zadnjo ponudbo glede Danakila in Ogadena res kot roganje in je samo prirodno, da je reagiral nanjo odločno in brezobzirno. Vse to pa ne vzbuja posebnih nad na dober potek ženevskih pogajanj, ki so čisto po nepotrebnem zanesla v rahlo evropsko ravnotežje nov moment nemira in bojazni za najbližjo J bodočnost.
»Prestrašena sva z ženo sprejemala žalostne vesti, ki so nama prihajale o zdravstvenem stanju našega dragega prijatelja. Ta hip sva z žalostjo prejala Vaš° brzojavko. Znano Vam je, kako dolgo sem sodeloval z Vašim velikim soprogom, vedno s popolnim zaupanjem in v popolnem skladu. Znano Vam je, kako sem cenil njegove državniške vrline, njegovo lojalnost in njegovo prijateljstvo. Iz tega kraja, kjer je taiko pogosto vodil borbo za svojo ljubljeno domovino, se klanjam njegovemu spominu. Soproga se mi pridružuje in me prosi, da Vam izjavim, kako globoke эо njene simpatije za Vas«.
Praga, 30. septembra. Vsi češkoslovaški listi objavljajo toplo pisane posmrtni-ce za preminulm jugoslovenskim države nikom dr. Vojislavom Marinkovičem. ki je užival v češki javnosti velike simpatije kot eden glavnih pobornikov za čim ožje sodelovanje Male an teilte v češkoslovaški javnosti.
Pariški Usti
Pariz, 20. septembra, d. Smrt jugo-slovenskega državnika dr. Vojislava Marinkoviča je zabeležil ves francoski tlak s toplimi nekrologi. Vodilni pariški listi objavljajo njegovo sliko ter pišejo med drugim, da je s smrtjo dr. Marinkoviča odšel v večnost velik pobornik pomirje-nja med evropskimi narodi. Obenem opozarjajo francosko javnost, da je izgubila Francija z dr. Marinkovičem enega svojih najboljših prijateljev v inozemstvu, ki je v družbi s pokojnim velikim jugoslovenskim kraljem postavil vse osnove jugosdo-venske zunanje politike na temelje nepo-rušnega prijateljstva s Francijo-
Marinkovič in jugoslovenska misel
Ob priliki smrti dr. Vojislava Marinkoviča je objavilo beograjsko »Vreme« izpod peresa
dr. Slavka Sečerova daljši članek o delu in zaslugah pokojnika. V članku pravi dr. Še-čerov med drugim: »Pokojni dr. Marinkovič je imel pri vsem svojem političnem delu pred očmi vedno samo en cilj: konsolidacijo in utrditev Jugoslavije ter jačanje jugoslovanskega naroda. Njegovo globoko prepričanje je bilo, da se more graditi edinetvena Jugoslavija in voditi prava jugoslovenska poliitika v t tej drfžavi saimo v koaliciji glavnih političnih sil predvojne Srbije z vsemi jucoelovenskimi nacionalnimi elementi v zedinjenih delih države. Njegove stalna teza je bila, da morajo vladati v državi samo oni elementi, ki so v resnici iskreni privrženci te države. V duhu te teze ie tudi vedno postavljal trditev, da je mogoče voditi v Jugoslaviji uspešno politiko samo na načehi državnega in narodnega edinetva. Zaradi tega je tudi razumljivo, da je že pri sprejetju vidovdamske ustave zahteval, naj dobi naša država ime Jugoslavija.
Jujyoelovenska nacionalna politika je ie-gubila s prerano smrtjo dr. Vojislava Ma-rinkoviaa svojega velikega ideologa. Toda t<) politika ni prav nič izgubila e smrtfjo dr. Marinkoviča ne svoji vrednosti in aktualnosti, ker «o novezana z njo nesmrtna dela pokojnega Velikega kralja. Ako je bil kdaj politični imperativ, da se izvaja jugoslovenska p>!tfika. poitem je to danes, ko se ne-lae.3 -am vsem. da odstop.mo ni'i za 'as od čuvanja velike in enotne Jugoslavije.«
Naraščajoča napetost med Anglijo in Italijo
Silno ogorčenje v Italiji zaradi angleških vojaških ukrepov na Sredozemskem morju
Rim, 20. septembra, n. Danes je bil objavljen pohiradni komunike, ki pravi, da je italijanska vojska v vzhodni Afriki kljub vestem, po katerih bi moglo priti do konflikta z Anglijo, povsem mirna ln prepričana, da je njena zmaga zagotovljena. V Italiji narašča z vsakem dnem ogorčenje proti Angležem, ki so jih smatrali še do zadnjega za svoje prijatelje, ki pa so naenkrat iznašli neke svoje Interese, da bi preprečili italijansko ekspanzijo v kolonijah. Vsako vest o novih ojačenjih Italijanske vojske v vzhodni Afriki sprejemajo ljudje z velikim navdušenjem. Vse je prepričano, da bodo premagane vse zapreke in izvojevana velika zmaga, čeprav bi se morala Italija boriti celo na dveh ali treh frontah, proti Abesiniji, Angliji in Nemčiji.
Časopisje piše vedno ostrejše proti Angliji to ji očita, da bi rada izzvala vojno tudi v Evropi. Taiko poudarja med drugim turtoska »Stampa« da pomeni odhod dveb največjih angleških bojnih ladij iz angleškega domačega vodovja v Sredozemsko morje odkrito izzivanje in da Velika Britanija z demonsko ravno-dušnostjo žene Evropo ▼ prepad.
Razmestitev angleške mornarice
London, 20. septembra, u. Britansko vojno brodovje v Sredozemju je razdeljeno takole: V Gibraltarju sta linijski ladji »Ho
od« ki m »Renan« ter štiri križanke, devet rušilcev in trije minonosci. V lAieksandr-ji je 29 vojnih ladij, med njimi linijska ladja »Resulte, ki je obenem admiralska ladja s poveljnikom admiralom sirom Wül-lianom Fisherjem. Ta ladja je priplula v Aleksandri jo šele 18. t. m. Pomorskemu oddelku v Aleksandri ji pr padajo še linijski ladji »Revenue« in »Valiiant«, tri kri-žarke, dve matični ladji za letala »Glo-rious« in »Couregeous« in ena bolničarska ladja.
V Adenu je doslej deset ladij, med njimi križarb »Norfolk« it) »Solombo«. V Haifi so tri kri žarke in dve podmornici. V Port-Sadu je lüvijska ladja »Berham«, križarka »Despatch« in en rušilec.
Načrti Anglije
Pariz, 20. septembra, d. Vojaški ;o mor« nairiški strokovnjaki sd skušajo ustvariti sliko dozdevnega poteka vojaških operacij na kopnem, na morju in v zraku, do katerih bi moglo priti v primeru italijansko-angleske vojne. Kot pomembno označuje* jo, da se angleška admiTaiiteta ne zactovo« ljuje zgolj s pošiljanjem vojnih ladij in čet na Sredozemsko morje, temveč, da poš lja vojne ladje tudi na otok Mauritius, vzhodno od Madagaskarja. To smatrajo kot preventivni ukrep, ki naj bi preprečil, da ne bi bile v zahodnem delu Sredozemske» ga morja nahajajoče se angleške vojne ladje odrezane, če bi se morda Italijani po* lastili Malte. S svojimi opreracijami z oporišče na «►toku Mauritius morejo nam-
Nemčija čaka ob strani
Poostrena nemška kampanja proti Litvi — Francoski tisk o nemških diplomatskih in vojaških ukrepih
Pari«, 20. septembra. AA. Med tem, ko je Evropa vsa v vročici, je Nemčije popolnoma mirna. Dela se, kakor da bi bila popolnoma pozabile na Avstrijo. Nemčija ni reagirala niti na italijanske manevre pri Brennerju in na jasne Mussolinijeve izjave o straži na Alpah, obenem pa napenja nemška diplomacija vse sile, da bi izvedela ali je Any glija prav tako odločena i vso silo nastopit« soper kršitve meja na drugih točkah v Evropi. v Litvi ali morda Ukrajini.
Nemški listi posebno ostro napadajo Litvo in zatrjujejo, da Nemčija ne bo kriva, če bo zaradi preganjanja Nemcev v Klajpedi prišlo do sklepanja o usodi litovske republike. »Völkischer Beobachter« pravi, da je Nemčija že večkrat opozorila podpisnice klajpedskega statute na položaj nemške manjšine v Litvi. Če v zadnjem hipu ne bodo ničesar ukrenile, bo Nemčije odklonila odgovornost za dogodke, ki bodo zaradi tega neizbežni.
Ženevski razgovori o klajpedskem problemu
Ženeva, 20. septembra. AA. Včeraj sta imela Edem in Laval dolg razgovor г litovskim m letonskim delegatom o bodočnosti Klajpede. Dozneva se, da so se pri tej priliki sporazumeli, da bodo o tem vprašanju •razpravljali po diplomatski poti in ne pred svetom i>N.
Nemške strateške ceste
Paria, 20. septembra. AA. »Excelsior< pri-občuje članek o avtomobilskih cestah v Nemčiji im prihaja na podbg' uradnih podatkov do sklepa, da so vse avtomobilske ceste, ki jih gradi Hitlerjeva vlada, strateškega pomene. V najnovejšem času so Nemci cestni program razširili s programom o gradnji vojašnic in drugih vojaških objektov ob meji. Kot odgovor na zbiranje italijanskih če', pri Brennerju je nemška vlada zgradba v zadnjem času strateško cesto v Berchtesgaden in do kopališča Reichenhalla ter tudi mnogo vojašnic у taroka jšni okolici.. Sploh «e v
Nemčiji vsa javna dela izvajajo samro v službi oboroževanja in vojaških potreb.
Tudi Nemčija potrebuje kolonije
Pari*, 20. septembra, n. Hitlerjev zaupnik Ribbentrop, ki ga nazivajo tajnega zunanjega minisrtra tretjega rajha, je odgovoril poročevalcu »Petit Journala« na tozadevno vprašanje lakonično: »Tudi Nemčija potrebuje kolonije«
Na vprašanje, kaj pa nudi Nemčija, je Ribbemtrop odvrnil: »Mi vam nimamo ničesar dati, toda mi &пю steber Evrope proti boljševizmu.«
Mala antanta ostane nevtralna
Parizv 20. septembra, d. Ženevski zastopnik lista »Information« pravi o stališču Male antanite glede na sedanje mednarodne dogodke, da se bavijo glavni delegati češkoslovaške, Rumunije in Jugoslavije sedaj s tremi problemi: z ohranitvijo zavezniških odmošajev s Francijo, nedotakljivostjo pakta Društva narodov ter s preprečenjem novih težkoč v odnošajih med Jugoslavijo in Italijo- Ce bi se ne mogel preprečiti oborožen spopad med Italijo in A besi ni jo, želi Mala antanta prepričeti neljube posledice za italijansko — jugoslovanske odnošaje. Mala antanta stoji na strani Anglije, ki brani pakt Društva narodov, ne bo pa storila ničesar, kar tri moglo poslabšati položaj v srednji Evropi ter skaliti odnošaje <ned Rimom in Beogradom. Eiden izmed državnikov Male antante je izjavil; »Italiji hočemo dokazati, da nimamo namena izkoristiti obstoječih težkoč«. Za Lavalova prizadevanja kaže Mala antanta popolno razumevanje.
reč angleške vojne ladje blokrati Rdeče morje ter kontrolirati južni vh°d v Sueški prekop, d°čim bi bili severni vhod obenem pod k«ntr°lo angleškega sredozemskega brodovja. Na ta način bi mogla Anglija odrezati italiienske ekspedicijske čete v vzhodni Afriki od za'edja in bi posla'a usoda italijanske ekspedicije v Abesitrji zelo negotova.
Кат se tiče položaja na Sredozemskem morju, je zbrala angleška admirali teta veliko število vojnih lad'j tudi v grških in eg ptskih vodah. To kaže, da bi Anglež1: v resnem primeru zaprli oba dohoda v Sredozemsko m°rje. Sicer prznavajo, da italijanske letalske sile prekašajo angleške,, poudarjajo pa, da nudi Italija sovražnem napad°m iz zra^a mnogo več ciljev kakor pa angleška posest ob Sredozemskem morju. Letala, ki bi se dvigndla z angeških bojnih lad j aH pa z Malte, bi mogla z lahkoto bombandirati Rnn, Nea-pelj, Genovo in druga italijanska mesta, kar bi moglo v zvezi z razvojem dogodkov na vzhodu postati usodno za pložaj Italije.
Angleži hočejo preprečiti Italiji dobava petroleja
Pariz, 20. septembra. AA. >£Jcho de Parte« poroča iz Londona, ci>a je vodstvo angleške mornarice prepričano da bo mogla, öe bi Italija aares začela sovražnosti, onemogočiti njeno akcijo s tem. da ji iz-podreže oskrbo z petrolejem. Zaradi te namere so Anglež; tudi pregrupirali pomorske sile da onemogočijo Italijanom dobavo petroleja iz Kavkazije. Iz istega razloga se vrše tudi pogajanja s turško vlado o zatyoritvi Darxlanei. Z zatvorit-vijo gibraltarske morske ožine bo Itai'J' izpodrezan dovoz ameriškega petroleja, tako^ da bj se Itartja mogla oskrbeti z njim samo po kopnem čez Švico in Nemčijo in neposredno iz Romunije pod pogojem, da bi dobavljalci jz teh držav mogli vzlic morebitnim prepovedim DN dobavljati Italiji petrolej.
Angleži nameravajo zasesti pokrajino Harar
Rim. 20. septem b. g. »Stampa« javi ja ia Djihutija: V angleški Somal-ji gradijo naglo vzdolž abesinske meje skladišča za mu» nicijo in živila, kar se smatra za potrdilo govoric, da namerava Angl ja izvesti vojaško akcijo proti pokrajini Нагат z name« nom, da jo zasede.
Italijanske ladje v grških vodah
Atene, 20. septembra. w. Kakor znano,
je gršika \4ada protestirala v Rimu zaradi prihoda italijanskih vojnih ladij v grške vode. Ker se množijo taki primera, je vlada sedaj odredila, da se mora v bodoče zasidrati gršika vojna ladja pred vsako italijansko vojno ladjo, ki bi brez dovoljenja prišla v grake vode.
Zaradi viharja na morju se je itaišjam-sfca motorna ladja »Prometeus* na vožnji iz Tarenta zatekla v pristanišče Argoetoii Grki nočejo prevzeti italijanskega denarja niti prodati Italijanom svojega blaga.
Grandijev odhod v Rim
London, 20. septembra, n. Italijanski poslanik Grandi je nenadoma odpotoval v Italijo. Službeno zatrjejo- da je šel obiskat očeta, kd je bolan in se zdravi v nekem genovskem sanatoriju, mnogo bolj pa politični krogi verjamejo vestem, da je šel poročat Mussolini ju o stališču angleške vlade glede na abesinsteo afero.
Sklicanje angleškega parlamenta
London, 20. septembra n. Zaradi napetega mednarodnega političnega položaja je kralj Jurij prekinil svoje letovanje in se bo jutri vrnil v London, v torek bo odločilna seja angleške vlade, ki bo afkte-pala, ali je treba zaradi mednarodne politične situacije sfclicati parlament šel pred rednim zasedanjem.
Padec delnic Sueške družbe
Pariz, 20. septembra, n. Tečaj delnic družbe Sueškega prekopa je v zadnjih dveh dneh pa*M za 900 franko«.
Beležke
Za mir med narodi
manifestira v Beogradu l£0 delegatov 40 bojevniških in invalidskih organizacij iz 10 držav — Zastava Ciamaca na Invalidskem domn
Dnevi odločitve v ženevi
Abesinija sprejela predloge odbora petih, Italija pa bo najbrže odgovor zavlačevala in končno predloge
odklonila
Beograd, 20. septembra.
Prvič po svetovni vojni so se zbrali v Beogradu delegati Ciamaca, mednarodne organizacije vojnih invalidov in bivših bojevnikov. Člani Ciamaca so izkazali čast jugoslovenski prestolnici, ki je dala toliko žrtev v svetovni vojni. Na impozantnem Invalidskem domu je prvič zavihrala zastava Ciamaca. Te zastava je kombinirana iz barv držav, ki so članice mednarodne invalidske in bojevniške organizacije. Ta zanimiva zastava izraža edinstvo in miroljubnost vojnih žrtev in bojevnikov. Na eni strani zastave je napisano »Mir med narodi«, na drugi strani pa: »Ciamac 1935«. Zastavo so projektirali predstavniki jugoslovenskih invalidov po sklepu biroja v Pragi, kumoval pa ji bo prihodnje leto Henderson, predsednik razorožitve-ne konference.
O sprejemu delegatov Ciamaca je »Jutro« že obširno poročalo. Vsega skupaj se je zbralo 150 odposlancev iz 10 evropskih držav, ki predstavljajo okrog 40 bojevniških, dobrovoljskih in invalidskih organizacij v Evropi. Delegati so se, kakor znano, podali najpre' na Avalo in počastili tam spomin neznanega jugoslovenskega junaka. Odbor Ciamaca je položil lep venec v imenu vseh delegatov, posebna venca pa sta bila položena od angleške delegacije in od svetovne organizacije bivših židovskih bojevnikov. Potem je sledilo romanje na Oplenac, kier so delegacije položile vence na grob velikega bojevnika in viteza kralja Aleksandra. V Aran-djelovcu so bojevnike in invalide prisrčno pozdravljali Šumadinci. Navdušeno so doneli vzkliki: Živeli bojevniki! Živeli invalidi! Živio Ciamac! Živela Jugoslavija! Živel kralj Peter П.! V imenu vseh društev in prebivalstva Arandjelovca je pozdravil odlične goste sreski 'zdravnik dr. Budimirovič, ki ie v svojem govoru poudaril, da šumadija še ni imela tako velikega dne kakor sedaj, ko pozdravlja največje junake vseh držav in zaslužne pomočnike pri izgraditvi Jugoslavije. Šumadija je dala dragoceen žrtve za osvobojen je in ^ tudi za svetovni mir, največja njena žrtev
pa je bil viteški kralj Aleksander Uedi-nitelj, ki je narod vodil od zmage do zmage in od uspeha do uspeha.
Za sprejem in pozdrav sta se .zahvalila v imenu naših invalidov in dobro-voljcev podpolkovnik Lovrič, v imenu Ciamaca pa njegov častni predsednik Henry Puchot. Odbor Ciamaca je imel na Oplencu prvo svojo sejo, ki se je bavila z dnevnim redom kongresa.
Včeraj dopoldne so delegati obiskali vsa vojaška pokopališča v Beogradu, popoldne pa so bili sprejeti v veliki dvorani za ministrske seje od predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča. Sprejem je bil slovesen, a tudi prisrčen. Predsednik vlade je hodil od delegacije do delegacije in izpregovoril z vsako nekaj prisrčnih besed. Posebno prisrčno je bilo srečanje in razgovarjanje z vodnikom bolgarske delegacije generalom Nikiforovom. General Nikiforov je govoril bolgarski, predsednik vlade pa srbski.
—	Vidite, je rekel dr. Stojadinovic, dobro se razumemo!
_ Bratje smo, je odvrnil general g. Nikiforov.
Bolgarska delegacija šteje 15 članov. Predsednik vlade g. dr. Stojadinovic je rekel: Veseli me, da vas vidim in da vas je toliko.
—	Sosedje smo, je odvrnil general g. Nikiforov. Kri ni voda!
Ob razstanku je podpredsednik Ciamaca naglasi! v svojem govoru:
—	Pred 21 leti se je vojna začela г bombardiranjem Beograda, danes pa iz Beograda Ciamac pošilja svoj mirovni apel.
"Ko so delegati potem obiskaili vojnega ministra g. generala Živkoviča, je v imenu Ciamaca izpregovoril slepi poljski major Wagner naslednje pomembne besede:
—	Mi bivši bojevniki hočemo mir, hočemo mir za vse. Čuvali in branili ga bomo. Mi nismo politiki. Mi smo na^ bojnem polju dobro vršili svojo dolžnost in mi bomo znali tudi danes vršiti svojo dolžnost, da branimo in čuvamo mir med narodi.
Konferenca dr. Atserja v Sisku
Na željo prijateljev iz sreza Siska je imel 18. sept. v Sisku politično konferenco bivši minister dr. Auer. Konferenca je bila prav dobro obiskana. Dr. Auer je podal političen referat, v katerem je obrazložil potek naše notranje politike od 6. jianuarja, preko vlade g. Jevtiča do osnovanja JRZ. V svojem referatu je ostro kritiziral postopanje vodstva JNS. kakor tudi ministrskega predsednika Jevtida, ki je zavrgel idejo koncentracije vseh pozitivnih jugoslovenskih sil ter hotel e svojo oeebo nadomestiti avtoriteto pokojnega kralja.
Govor dr. Auerja so poslušalci prekinjali ponovno z živim odobravanjem ter soglaeno odobrili vstop dr. Auerja v pohorsko akcijo, katere program so sprejeli za osnovo svojega bodočega političnega dela.
Slovenski mačkovci pri svojem šefu
Sinočna »Pravda« pojoča iz Zagreba:
V Zagrebu pričakujejo danes zastopnike združene opozicije iz dravske banovine. Vodje slovenske oPozicije bo sprejel dr. Maček in se z njimi dogovoril o organizaciji opozicije v Sloveniji. Posredoval bo tudi v osebnih sporih med posamezni, mi slovenskimi opozicionalci.
»Pravda« poroča nadalje, da so prvaki КЕЖ 6 simpatijami sprejeli na znanje vest da se je opoziciji pridružilo Vid-marjevo krilo bojevnikov.
„Slovenska nesreča"
Po skoraj dveh mesecih je zopet izšla slovenoborska »Slovenija«, ki objavlja ob tej prilik poseben oklic na svoje čitatelje. V oklicu pravi med drug m:
»Nasprotniki slovenske m sli, katero ima naš tednik namen širiti n jo poglobiti, eo nalašč širili vesti, da je »Slovenije« konec in da ne bo več izhajala To so delali zato, ker jim je pravo slovenstvo trn v pet)'. »Slovenija« bo obdržala svoj prvotni na« men. Prvi in zadnji cilj ji je bilo in ji bo ostalo slovenstvo. Čisto slovensko misel hoče vcepit vsem ljudem, ki jih je rodi« la slovenska zemlja, tako da bi gledal in motril vsak človek slovenske krvi vse jav« no dogajanje s stališča slovenske samo« bitnosfci in slovenske svobode. Naš list ni imel in nima namena ustvarjati kakašno po litično stranko, ampak prekvasit vsakega med nami s čisto slovensko zavestjo in odločnostjo ... Slovenske nesreče je kr va tudi naša duševnost. Misel je močnejša kakor so topovi m dinamit. Pri nas raz* mere dozorevajo in se bližamo odločtvi
Vsekakor na frazah bogat poziv. Radi bi čuld, kaj si predstavlja dična »Slovenija« pod »pravim slovenstvom«, »čisto «'o» vensko mislijo«, slovensko svobodo« * )« vensko zavestjo in odločnostjo«. Pa prepu» ščamo to njenim čitateljem, da o tem sa< mi razmišljajo. Potrebno pa bi bilo. da kaj več pove, kaj si predstavlja pod »slo« vensko nesrečo«, ker si pod tem razni lju» dje razno predstavljajo.
Etapni program združene opozicije
Zagrebški ЯУЬяог« se silno razburja zaradi pisanja gotovih časopisov, ki eo baje hoteli izzvati v KDK nezaupanje s tem, da so objavili razne vesti o beograjskih razgovorih g. Vilderja. Posebno ostro zavrača »Obzor« vesti »Vremena«, češ da so vse pisane v iotrigantskem duhu.
Po informacijah »Obzora« je odpotoval g. Vilder v Beograd po predhodnem odobren ju dr. Mačka in to kot predstavnik KDK, ne pa kot predsitavnik bivših samostojnih demokratov, kakor je trdilo »Vreme«. Vse veeti o nekih nesoglasjih med sr-bijanskim delom združene opozicije in dr. Mačkom so po »Obzoru« gladko izmišljene. Združena opozicija je trdno odločena nadaljevati s skupno akcijo v smeri, kakor jo je pod vzela pri zadnjih volitvah. Njene glavne zahteve za sedaj so še vedno: revizija političnih zakonov, razpust sedanje Narodne skupščine m čim prejšnji razpis novih, svobodnih in tajnih volitev. Po svobodnih volitvah se bo začelo reševanje hrvatskega vprašanja.
Nesreča neznanega letala na Javorju
I/trja, 30. septembra.
Dames dopoldne proti peti uri je priletel v smeri iz Ljubljane nad Litijo neki aero-plan. Vzbudi je pozornost, ker je letal zelo nizko, da se je zdelo, kakor da pilot išče primeren kraj za pristanek. Vendar pa je letalo čez Litijo nadaljevalo pot v smeri proti Dolenjski Kmalu potem je pri-hitel v Litijo neki kmet iz Javorja tn pove« dal, da je pod vasjo Debeče v Ы žini znane vasn Javorja aeroplan strmoglavil т gozd. Na Javorje, do koder je 20 km, ее je takoj odpeljal zdnavnik dr. Orel г motorjem cestnega odbora; prihiteli pa so tja tudi tehnični orgemi cestnega odbora. Do večera se še niso vrnili 'n tako ni znano, cegav je ponesrečeni aeroplan.
Udusen oožar
Ljubljana. 20. septembra.
Nocoj malo pred 21. uro so bili alarmirani barjanski gasilci. Gorela je Cvetkov« hiša ob Jurčfcovi poti na Ilovici. Hitremu nastopu gasilcev se je zahvaliti, da je bil požar kmalu omejen. Na pomoč so prišli tudi ljubljanski gasilci z motorkami. Na hiši je v glavnem zgorelo le ostrešje, vendar ie Skoda anatna.
Modus vivendi med ČSR in Vatikanom
Praga, 20. septembra. AA. Po vesteh iz poučenih virov bo nastopil modus vivendi med Češkoslovaško in Vatikanom ob koncu septembra. Cerkvena posestva, ki so pod sekvesfcrom in jih sedaj upravlja država, bodo vrnjena cerkvenim oblaste.n in versikim družbam. V tukajšnjih krogih mislijo, da bo takoj nato papež izdal bulo, s katero bo določil nove meje škofij, ki se bodo skladale z novimi državnimi mejami Češkoslovaške.
Ženeva, 20. septembra, n. Dopoldne je prispel odgovor abesinske vlade aa predloge odbor« petih. Odgovor bo tajništvo Društva narodov objavilo bržkone šele tedaj, ko bo prejelo odgovor tudi od italijanske vlade. Za sedaj je znan« le to, da je Abesinija predloge sprejela, vendar z omejitvijo, da ne more priznati Italiji posebnih interesov. ker bi mogle take posebne pravice dovesti do nesoglasij z ostalimi interesira-nimi velesilami.
Snoči je abesinski cesar na banketu, ki se ga je udeležilo 66 zastopnikov svetovnega tiska, izjavil v svojem govoru, da ne bo nikoli priznal mandata, ki bi kršil neodvisnost države. Nad 20C0 let je živela Abesinija v svobodi ter je pokazala svojo sposobnost, da se more brez protektorata sama upravljati. Branili bomo svojo državo, pa tudi čuvali nad našo gospodarsko svobodo.
V pričakovanju italijanskega odgovora
Ženeva, 20. septembra, n. Glavno zanimanje tukajšnjih diplomatskih ln političnih krogov vlada sedaj za sobotno sejo italijanskega ministrskega sveta. Vse z napetostjo pričakuje odgovora iz Rima glede na predloge odbora petih za mirno likvidacijo abe-si nsko-italijanskega spora. Glavni italijanski delegat baron Aloisi se sicer se vedno mudi v Ženevi, splošen vtis pa je, da se ne bo več vrnil, čim bo odpotoval v Rim. Njegov odhod bi bil prvi korak k prekinitvi razmerja med Italijo in Društvom narodov.
Če to Italija odklonila predloge odbora petih, pride spor zopet pred svet Društva narodov, ki bo nato izdelal lastno poročilo. Istočasno bo bržkone proglašeno, da se ima pričeti postopek po čl. 15 pakta Društva narodov. 2e sedaj pa je gotovo, da bo poročilo sveta Društva narodov mnogo bolj neugodno za Italijo, kakor pa poročilo odbora petih, ker bo moralo upoštevati ne samo dejanski položaj, temveč tudi stališče Italije glede na prizadevanja za spravo. Svet Društva narodov bo sestavil svoje poročilo bržkone že do torka, nakar bi po angleški želji proglasil svojo permaneneo. Posamezne manjše delegacije izražajo celo željo, da bi
Ostavka španske vlade
Madrid, 20. septembra, w. Lerrouxov kabinet je danes podal ostavko. Vzrok za demisijo je v nedavnem odstopu dveh ministrov, pristašev agrarna stranke. Najbrže ima ostavka vlade za cilj rekonstrukcijo kabineta, ker se bo število ministrov zmanjšalo od 12. na 9. Fuzionirali bodo delovno in pravosodno ministrstvo, ministrstvo za javna dela in prometno ministrstvo, kmetijsko in trgovinsko ministrstvo- Glede na redukcijo ministrstev b0 odpuščenih razen štirih držrvnih pod-tajnikov še 20 načelnikov in generalnih ravnateljev in mnogo častnikov tn uradnikov.
Novi nabori v Italiji
Rim, 30. septembra, d. Vsi v letih 1911 do 1914 rojeni moški, ki so bili na podlagi zdravniškega spričevala oproščeni vojaške službe bodo vnovič pregledani. Ta pregled bo postopno razširjen tudi na vse prejšnje naborne letnike od 1901 dalje.
Potres
Beograd, 30. septembra. AA. Potreso-merski zavod na Tašmajdanu poroča: Davi ob 3. in 5. minut in 11 sek. so tukajšnji aparati zabeležili začetek katastrofalnega potresa v daljavi 15.560 km od Beograda.
tudi skupščina Društva narodov zasedala
permanentno. V krogih francoske delegacije opozarjajo pri tem na postopek med ki-tajskojaponskim sporom, ko je skupščina Društva narodov izvolila stalni odbor 19 članov. Ta odtor bi morda mogel započeti učinkovite poizkuse za spravo tudi po pri-četku sovražnosti. Laval in Eden bosta o tem še podrobneje razpravljala, zagovorniki direktne akcije Društva narodov pa osnovanje takega odbora ne smatrajo za primer no.
Nasprotniki mandata Društva narodov nad
Abesinijo, med njimi ne samo Sovjetska unija, temveč tudi Turčija, ki s« je kljub nedavnim nesoglasjem i londonsko vlado zaradi Dardanel postavila odločno na stran Anglije, izjavljajo na drugi strani, da so predlogi odbora petih že sedaj dosegli mejo, ki jo smatrajo za preširoko in ki м nikakor ne sme prekoračiti, če bo prišle da odločanja sveta Društva narodov.
Pariz. 20. septembra b. Ženevski poroča valeč »Intransigeanta« javlja, da bo Mussolini jutri izjavil, da bo z odgovorom na predloge odbora petih počakal še dva tedna ali tri. Med tem bo razpravljal z Veliko Britanijo in Francijo o podrobnostih predlogov.
Lavalov odhod v Pariz
Ženeva, 30L »esptemba» w. Predsednfc
francoske vlade in ziMiamji minister Picjte Lavial je odpotoval ob 13.20 v Paria. Dopoldne je imel enourni razgovor z Edenooa in angleškim strokovnjakom za Drutovo narodov Strangoen. Na tem razgovore ю skušal i še enkrat ustvari ti na obeh straneh jasnost o točnem stališču Francije in Anglije, ker hoče Laval obvestiti svojo vlado o nameravanih artgll&skih оЬгсрЙ! glede na italijansko - abesmsfci яро*.
Pariz, 30. septembra, n. Jutri bo eeja »-«istrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike Leforuna, na kateri bo Lav ali poročal o ženevskih pogajanji». Laval bo imel daljšo konferenco tudi z zastopniki francoskega generalnega štab*.
Nova izdaja uredbe o uradniških dokladah
Beograd, 20. septembra. AJL Finančni minister je na podiagi ČL 6. uredbe o »nižanju osebnih doklad državnih in samoupravnih nameščencev od 17. septembra t.L izda! poPolno basedtilo uredbe o oeeb-nih in rodbinskih dokladab drž. namoešč. in uredbe o osebnih in rodbinskih doktor dah državnih upokojencev. Obe uredbi eo danes postali državni tiskarni, da jih čimprej objavi v Službenih I^vinaih.
Vremensko poročilo
Evropa: Visok pritisk vlada v južni polovici kontinenta. Zato je na jugozapadu in jugu Evrope jasno vreme. Močan ciklon s pretežno oblačnim in viharnim vremenom prevladuje na severozapadu in severu. V zapadni in srednji Evropi se je temperatura dvignila.
Jugoslavija: Jasno v severozapadn^m, srednjem in vzhodnem delu države, deloma oblačno v ostalih krajih. V zadnjih 24 urah je deževalo po malem v vsej državi, razen v Primorju in na severozapadu. Temperatura je padla na jugu, drugod pa se je nekoliko zvišala. Tuzla 4, Prilep 27.
Vremenska napoved
Novosadska vremenska napov®d za jutri!
Pretežno jasno, temperatura se to dvignila, ponekod jutranje megle, posebno v gorskih krajih. Solnce vzide ob 5.22, zaide ob 17.47.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Jasno in toplo.
narodnega ongresa
Kongres je v imenu naše vlade ©tvoril minister za socialno politi!«© Komnenovie — Za predsednika je bil Izvoljen bolgarski general Nikiforov
Beograd, 20. septembra. AA. V svečani dvorani novega Doma vojnih invalidov se je danes ob кГ dopoldne začel 11. kongres mednarodne zveze vojnih invalidov in bivših bojevnikov v navzočnosti ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. Komne-noviča, odposlanca vojnega ministra generala Cukavca, zastopnika občine mesta Beograda, članov diplomatskega zbora in vojaških atašejev tujih poslaništev, dalje zastopnikov senata in Narodne skupščine ter delegatov nacionalnih in humanitarnih društev.
Kongres je otvoril s pozdravnim govorom g. Boško Nedič, predsednik Udruženja vojnih invalidov. Potem so izvolili predsedstvo kongresa. Za predsednika sta bila izvoljena general Marko Nikiforov, častni predsednik udruženja vojnih invalidov v Bolgariji, in Marc Heraut, predsednik francoskih frontnih bojevnikov, za podpredsednike pa Ludvik Stahecki, podpredsednik poljskih invalidov, Andersen, predsednik danskih invalidov, polkovnik Georgiu, podpredsednik rumunskih invalidov, Leon Si-hrava, delegat češkoslovaških legionarjev, in Lujo Lovrič, predsednik organizacijskega odbora kongresa.
Minister za telesno vzgojo prebivalstva in zastopnik ministra za socialno politiko Komnenovič je otvoril kongres in dejal med drugim:
»Prvič odkar CIAMAC (Mednarodna zveza invalidov) obstoji, si je izbral za svojo letno skupščino Beograd, kjer so pred 2l leti počili prvi topovski streli. Prepričan sem, da ste prišli v tako velikem številu v Beograd, da pokažete svojo pozornost in simpatije jugoslovenskim vojnim invalidom in bivšim bojevnikom, svojim tovarišem v bojih in trpljenju. Hoteli ste tudl izKazatl čast spominu Velikega kralja, ki je padel v službi miru, čigar največji branilci ste ravno vi.
Sredi moralnih in gospodarskih stisk, ki jih preživljajo narodi, in spričo nevarnosti, ki se zgrinja nad mirom, ste hoteli s tem» da ste prišli v Beograd, še bolj okrepiti svojo povezanost in pokazati še večjo zvestobo osnovnim ciljem, ki so vas vodili pri ustanovitvi CIAMAC a. Finančna kriza, ki io trpe opustošene države, in gospodarska kriza. ki ne pozna primere v zgodovini, sta povsod povzročili omejitve v proračunih, ki so prizadele tudi vojne žrtve.
Jugoslovenska vlada ima vse to pred očmi in se zaveda svojih dolžnosti do tistih, ki so se žrtvovali za obrambo domovine. Zato se je zmerom trudila, da ustreže željam jugoslovenskih vojnih invalidov, toda morala je vpoštevati tudi razmere in sredstva, s katerimi razpolaga. Z največjo pozornostjo je pred kratkim proučila želje, ki jih je dobila glede zboljšanja sedanjega položaja jugoslovenskih vojnih invalidov, in moje ministrstvo je soglasjem kraljevske vlade izdelalo izpremembe. ki bodo v kratkem predmet zakonskega načrta. Srečen sem, da vam lahko sporočim ta sklep baš pri otvoritvi tega kongresa v Invalidskem domu, dobro poznavajoč iskreno solidarnost, ki druži vse bojevnike ne glede na to, kateremu taboru so v vojni pripadali.
Težko stanje preživljajo narodi, toda v razburljivem času. ki v njem živimo, nam dviga duha zavest, da ljudje, ki so se bojevali v vojni, ne izgubljaio upanja. Vi hočete z vso bojevniško energijo, obvarovati
mir, ker je najvišji smisel žrtev, ki ste jih tako plemenito doprinesli med vojno. Iskreno vam želim uspeha pri vašem delu in vaši veri v boljšo bodočnost. Izjavljam, da je 11. letna skupščina mednarodne zveze vojnih invalidov in bivših bojevnikov otvorjena«.
Za ministrom Komnenovičem je govoril predsednik kongresa general Nikiforov. Najprej se je zahvalil za izkazano mu zaupanje, ker so ga izvolili za predsednika, nato je pa popisal vlogo te mednarodne organizacije in poudaril njen pomen za ohranitev mednarodnega miru.
Nato so udeležence kongresa pozdravili in jim želeli plodovito delo zastopnik Društva narodov stotnik Crapon kot delegat sekcije za razorožitev, dalje Stefanovič, predsednik FIDAC-a in delegat beograjske občine. Kongres sta pozdravila tudi zastopnik zveze bivših francoskih bojevnikov in delegat židovskih bojevnikov.
Predsednik francoskih frontnih bojevnikov Marc Heraut se je zahvalil udeležencem za prisotnost in podčrtal pomen te mednarodne organizacije. V svojem govoru se j« spomnil največjega in naiiskrenejšega prijatelja bojevnikov, pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in predlagal, da naj se v znak globokega spoštovanja do Viteškega kralja svečana seja prekine.
Kongres je nadaljeval zasedanje popoldne ob treh, ko se je začel poslovni del dnevnega reda.
Zaščita kmetov
Beograd, 30. septembra, p Nocoj od 17. — 18. ure se je vršila seja komiteja ministrov za prehrano siromašnih krajev. Ministra za gradbe in socialno politiko sta referirala o razgovorih, ki sta jih imela o tem vprašanju z bani in narodnimi poslanci iz prizadetih banovin. Komite je sklenil, da se v najkrajšem času sestavijo predlogi za definitivno ureditev tega aktualnega vprašanja.
Takoj nato se je pričela seja komiteja ministrov za sestavo uredbe o zaščiti kmetov. Seja je trajala do 20. ure. Poedini ministri so referrrali o konferenci, ki so jo imeli z narodnimi poslanci. Komite je sklenil poveriti ministrom za kmetijstvo, trgovino in pravosodje nalogo, pripraviti načrt uredbe, ki se ima še pred koncem tega meseca predložiti ministrskemu svetu v potrditev.
Vročekrvni poslanci
Be0grad, 20. septembra, р. V kabinetu predsedstva Je vtiče vega poslanskega kluba se je vršila sinoči interna konferenca, na kater; je prišlo med narodnima poslan, cema Mirkom Uroševičem hi Vojo Djor. djevičem do hudega prepira in ceflo do dejanskega spopada. Novinarji so kasneje vi-deli oba narodna poslanca ranjena v predsedstvenih prostorih kluba pa mize in stole razbite.
INSERIRAJTE V „JUTRU44
Premestitve sreskih načelnikov
S kralj eviim ukazom so bili premeščeni in postavljeni:
za banskega svetnika pri bandka upravi v Skoplju Podboj Franc, dosedaj sreski načelnik v Litiji; za bansikega svetnika pri banski upravi v Sarajevu Žnidaršič Jos. dosedaj sreski načelnik za ljubljansko okolico; za sreskega podnačelniika dubrovni3ke-ga sreza Voušek Franc, dosedaj sreski načelnik v Črnomlju; za sekretarja pri banski upravi v Skoplju dr. Bratina Zvonko, dosedaj sreski načelnik v Ptuju; za. sreskega načelnika v ljubuškem srezu Levič-nik Franc, dosedaj sreski načelnik v Logatcu; za sreskega načelnika v Prijedoru dr. Čuš Tine, dosedaj sreski načelnik v Krškem; za sekretarja pri banski upravi v Banjaluki Djurin Djurica, dosedaj sekretar pri banski upravi v Ljubljani; za sekretarja pri banski upravi v Zagrebu LabaS Rudolf, dosedaj sekretar pri banski upravi v Ljubljani; za sreskega načelnika v gračanskem srezu dr. Senekovič Ivan, dosedaj načelnik za srez Maribor levi breg; za sreskega načelnika v Rogatici Mak ar Milan, dosedaj načelnik za srez Maribor desni breg; za sreskega načelnika v vojničkem srezu dr. Suhač Matej, dosedaj sreski načelnik v Konjicah.
Dtailje so premeščam in postavljenih za sreskega načelnika v Novem mestu Maršič Franjo, dosedaj sreski podnačelnik v Dubrovniku; za sreskega načelnika v Logatcu Bavdek Ivan, dosedaj sreski načeJ-nik v ljubuškem sreziu; za sreskega podna-čelnika za srez Ljubljana okolica Počkaj Jakob, dosedaj sekretar pri banski upravi v Nišu; za sreskega načelnika v Ptuju dr. Vidic Janko, dosedaj sekretar pri banski upravi v Zagrebu; za sreskega načelnika sreza Maribor levi breg Popovič Peter, dosedaj sreski načelnik v Novi Gradiški; za sreskega načelnika za srez Maribor desni breg dr. Šiška Janko, dosedaj svetoikpn ministrstvu za notranja dela v Beogradu; га sreskega načelnika v Konjicah Malesič Matija, dosedaj sekretar pri banski upravi ▼ Ваггј»1икд.
Poleg tega so še premeščena na teritoriju dravske banovine in postavil j eni: aa svetnika pri banski upravo v Ljubljani dr. Vidmar Ivan, doeedaj sreski načelnik ▼ Celju; za sreskega načelm.iflca v Črnomlju dr. Kartin Herbert, dosedaj sreski načelnik v Dcflnji Lendavi; za sreskega načed-ka v Krškem Krajšek Anton, dosedaj sreski načelnik v Novem mestu; za sreskega načelnika v Litiji dr. Hacin Lovro, dosedaj sekretar pri banski upravo ▼ Ljubljani; za sreskega načelnika v Celju dr. Zobec Ivan, doseciaj sreski podmačelnSk za srez Ljubljana okolica; za sreskega načelnika v Dolnji Lendavi dr. Bratina Franc, do sedaj sreski podiiačelnSk v Dolnji Lendavi; za sreskega načelnika zia srez Ljubljana okolica dr. Hubad Josip, dosedaj
sreski načelnik v pokoju.
*
Beograd, 30. septembra p. Ura-drkLske pripravnik <ir. Vladimir OreJ, nameščen pri arekem načelstvu v Litiji, je imenovan za pristava.
Napredovanja V veterinarski službi
Beograd, 20. septembra, p V veterinarska ikižbd so napredovali svetn&ki dr. Firne Vebie pri barrsfci upravi v Ljdbdjani, Anton Peršuh v Slovenjegnadou, Franjo Bes in dr. Josip Čeh pri hansld upravi v Ljubljani, Alojzrj Zamik pri veterinarski po-sta# v Miairiboru, Ivan Vandot v Novem mestu, Franjo Loibnik v Novem Gradu, Peter Rihtarič v Šimarju pri Jelšah in Lojze Skotf v Ljutomera, pristavi dr. Josip Serbec v Murski Soboti, Leopold Vari v Litiji, Pavel Kolenc v Prevailjah, Föäp Pahor na Jesenicah, Josdp Samec v Miurski Soboti, Rafael Ipavec v Krškem, Franjo Prkrac na Rakeku, Franja Samec v Gomjt Radgoni, Frarnja Goljar т Kranju in dr. Leopold Kocjan pri bakteriološkem zavoda v Ljubljani-.
Ivan šušterič se bo pokoril do smrti
Velika celodnevna razprava proti morilcu žene in hčerkice
Hiša ▼ Gregorčičevi nlici т Maribora, kjer so našli Ivanko šnšteričevo in njeno hčerko Slavico zastrupljeni in mrtvi na postelji
Mauribor 20. septembra.
Ob ogromnem zanimanju mariborske Javnosti se je pričel danes v porotni dvorana okrožnega sodeča proces proti 43 letnemu krojaškemu mojstru Ivanu Sušteriču. Naval občinstva k razpravi je bul tolik, da eo se morale izdati posebne vstopnice. Velikemu kazenskemu senatu j« predsedoval s. o. s. dr. Tombak, zagovornik je dl dr. Brandstätter, obtožbo je zastopal državna pravdnrk Sever.
Ogled na kraju zločina
Pred pričetkom razprave, si je sodni dvcr ogledal hišo št. 7 v Gregorčičevi ulici, kjer se je zločin izvršil. Н'ба je danes prenovljena in prezidana, kupila jo je na dražbi posestniica Lahova za 165.000 Dn. Sodni dvor si je temeljito ogledal vse oko-
liščine, premotril položaj dimnikov, zlasti pa odprtine iz krojaške delavnice v sobo, kjer je spala pokojne Ivanka s hčerko in ki igra v vsem procesu bistveno vlogo. Ra di prezidave je sicer položaj nekoLiko drugačen, vendar se je moglo prejšnje stanje točno vzpostaviti. Sodniki so stopili tudi v podstrešne prostore, kjer je spal Ivan šušterič in kjer so pozneje našli ključ od delavnice.
V obširni obtožnici, ki obsega 16 s strojem pisanih stran", obtožuje državni tožilec krojaškega mojstra Ivana Sešteriča, da je lets v noči na 1. februarja po zrelem preudarku in iz koristoljubna zastrupil svojo ločeno ženo Ivanko in hčerkico Slavico z ogljikovim monoksidom. Naslednjega dne zjutraj so ju našli mrtvi v njunem stanovanju v Gregorčičevi ulici 7
Obtožnica pripoveduje...
Kakor navaja obtožnica, se je Sušte-snč izučil krojaške obrtd v Zagrebu, kjer je živel do pričetka svetovne vojne. Med svetovno vojno se je pojavil v Mariboru in bil kot krojač zaposlen pri tukajšnjem polku. V vojnem času si je bil prihranil 14.000 kron, po prevratu pa je šel za pomočnika k mojstru Babiču. Toda kmalu je otvoril lastno krojaško delavnico.
Prva ljubezen: nesreča
Kot mojster je Šušterič "skal vajence in vajenke. Leta 1922 je bila pni njem nastavljena kot krojaška vajenka Milica Mamilovičeva s Pobrežja, ki se je Sušteriču zelo dopadla. Razvlo se je razmerje in njeni starši so pristali na poroko. Ko so obljubili, da bodo svojo hišo na Pobrežju prepisali na hčerkino in šušteričevo ime, je sledila v aprilu leta 1924 poroka. M"ličini starši so si izgovorili pri hiši рта« vi со stanovanja in polovico vrta, ter so stanovali ntkaj časa pri hčerki. Toda preselila sta se drugam, ker sta imela občutek, da jih šušterič ne vidi rad. šušterič pa je hšo na Pobrežju prodal in kupil dirugo za 112.000 dinarjev v Krčevini.
Toda v zakonu ni bilo sreče. Milica je pričela hirati. Zdravniki so ugotovil:, da je jetična, morala je v postelj, Sušterč pa je pijančeval in se vračal pozno domov. Strta zaradi bolezni i.n dušne bolečine je Milica umrla, šušterič pa je postal sam lastnik hiše v Krčevini.
Druga ljubezen: žaloigra
šušterič je kmalu našel nadomestilo za prvo ženo. To pot se je zagledal v mlado Ivanko Mflavčevo, natakarico v Knup-leževi gostlni v Vetrinjski ulici. šušterič je govoril okoli, da ima Ivanka »nekaj pod palcem«. Imela je res 20.000 Din lastnih prihrankov. Od očeta, posestnika v Planini pri Rakeku, pa Ы za primer možitve dobile še 60.000 Dn. šušterič je medtem zašel v dolgove in je skoval na« črt za drugo poroko. Ivanka je dobila tedaj od staršev 40.000 dinarjev, ker so izvedeli, da je šušterič hišni posestn'k. niso pa sicer o njem ničesaT vedeli. Kakor prepoveduje obtožnica pa je šušterič pr tel svojo mlado ženo že tretji dam po poroki pretepati. Življenje se je spremenilo v pe« kel.
Skoki s prave poti
Obtožnica pravi nadalje, da je imel šušterič grdo navado, da je lazil tudi za drugimi ženskami. Izbiral pa je samo take, o katerih je vedel, da imajo denar. Obljubljal je zakon tudi drugim. Seznaniti se je z neko natakar со Pepco. z neko vdovo Marijo in posestniško hčerko Kristino. Vsem trem je obljubljal zakon. Kristino pa je predstavljal drugim ljudem za ženo. Ivanka je za vse to vedela in vse z bole-čiino v duši prerašala. šušterič je to še bolj vznemirjalo, ravnal je z njo zelo grdo in niti hrane ji ni hotel dati. Žena Ivanka pa je še vedno upala, da se bo mož sčasoma unesel in poboljšal. Pravi pekel je nastal v njunem zakonu, ko je prišel na svet drugi otrok. Ivanka ie Sušteriču porodna najprej zdravo deklico, ki jo je še prenašal. Zahteva! pa je od Ivanke, da ne sme postati drugič mati. Toda Ivanka je rodila še drugo hčerko iin odtlej ni bilo v hiši miru.
šušterič drvi v propast
Šušteričevo ponočevanje in pijančevanje je bilo usodno. Moral je prodati hšo v Krčevini za 280.000 dinarjev. Ko je odplačal dolgove, mu je ostalo še toliko, da je kupi! pritlično hišo št. 7. v Gregorčičevi ulici. Tukaj si je uredil krojaško delavnico in nadaljeval s svojim dosedanjim življenjem. Ivanka je videla, da se šušterič ne bo poboljšal :n je leta 1930 vložila tožbo za ločitev zakona, šušterič se je obvezal plačati Ivanki odpravnino za prineseno
I
doto v znesku 80.000 d'narjev, in sicer v obrokih. Ivanka pa se je vknjižila na hišo za znesek 30.000 dinarjev. Starejšo hčerko je Ivanka poslala k svojim staršem, mlaj« šo Slavico pa je pridržala pri sebi. šušterič pa ji ni dal nič denarja, tako da je re-vica živela v velikem pomanjkanju, šuš-teršič pa se je vedno bolj pogrezal, lezel je v dolgove, dokler ni lani v novembru prejel sodnega pisma, v katerem je bila razpisana dražba na njegovo hišo. šušter-šič je hodil z odurno za-mišljenosjo po Mariboru, toda pred no so se oglasili ekse* kutorji, si je dal napeljati v delavnico plin.
Priprave in izvedba
Ko je Ivanka opazila, da je začel Šušterič menipulnati nekaj okoli dimnikov, eo jo obšle temne slutnje. Tožila je prijateljicam in znankam že mesec dni pred svojo tragično smrtjo, da se je loteva strah, da ji hoče Šušterič nekaj napraviti Pred dogodkom so igTali posebno vlogo dimniki.
Hiša ima namreč dva dimnika, in rcer ie dal šušterič v enem dimniku napraviti odprtino, tako da je lahko s svojo roko segel iz svoje delavnice v sosednjo Ivan kino sobo. Ivanka je 'mela v svoji sobi majhen štedilnik in železno peoioo, toda iz previdnosti je vedno kurila le v štedilniku. Pripovedovala pa je znankam, da večkrat smrdi v njeni sobi po plinu, bi pa ne uhaja iz njene pečice m ne iz ste« dilnika. Plini, ki so uhajali v Ivankino sobo, so bili kakor navaja obtožnica samo posledica šešteričevih poizkusov, ki se je na svoj grozen zločin temeljito pripravljal. Razen šušteriča, ki je imel svoje stanovanje v podstrešni sobi ter njegove ločene žene Ivanke, je v omenjeni hiši v Gregorčičevi ulici stanovala tudi zasebnica Rozalrja Virantova in brivski pomočnik Dušan Novakovič. Nadalje je Šušterič nekaj dni pred zločinom sprejel v službo novega krojaškega pomočnika 'Antona Koltereja. Razgovori in navodila, ki jih je šušterič dal Koltereju. pričajo, kako se je šušterič na vse to pripravljal. 2e drugi dan je namreč izročal pomočniku oba
ključa od krojaške delavnice in mu dejal, naj dobro pazi na ključe, ker drugih kiju» čev za svojo delavnico nima. Toda že takoj drugega dne se je Kolterer prepričal, da ima Šušterič svoje ključe. Kritičnega večera je šušterič pripovedovali pomočniku svoje družinske stvari in pripomnil, da je prav, če je on, to je pomočnik, o vsem tem poučen. Pomočniku so vstajale medle slutnje; pred odhodom domov je te« meljtito posoravil delavnico, dobro zaprl plin m dvakrat zaklenil vrata. Ko pa je drugo jutro prišel v delavnico, so Ьйа vrata s»mo enkrat zaklenjena. V delavni« cd, ki jo je bi temeljito pospravil, je ЬЯ nered, pod mizo je bil likalnik z ogljem, ki ga je bil prejšnji večer shranil za omaro. Ko je vstopil, je močno zadišalo po plinu in je moral okno odpreti. V sobi, kjer je stanovala Ivanka, je videl luč in potrkal na okno. Ko pa ni bilo odgovora, je menil, da žena spi. Ko pa je zaslišal hropenje v podstrešni sobici svoje« ga gospodarja, je poklical stražnka m sta šla na podstrešje. Sušteriču je uhajala iz «st kri. zdravnik je ugotovil zastrupljenje in odredil prevoz v bolnišnico. Nato so e silo odprli vrata IvanBne sobe. Nudil se fm J« ßrozen prizor: Na postelji sta ležali nepremični Ivanka in njena hčerka Slavica. Hčerka ie Ы1а mrtva, v Ivanki je bilo še nekaj življenja, vendar je navzKc vsem poizkusom obujenja življenje ugasnilo.
šušterič se zagovarja
Ob prčetku razprave je bila najprej prečit an a obširna obtožnica, šušterič je bil vi« deti malo vznemirjen in nervozen. Občn-stvo, ki ga je bilo toliko, da je bila porotna dvorana nabito polna in da so ljudje v množicah stali zunaj pred vrati, je z velikim zanimanjem sledilo čitanju obtož« niče. Nato je pričelo zasliševanje obtoženca. V teku zasliševanja se je v poslušalcih zbudil vtis, kakor da je šušterič »krušen, a tudi zakrknjen.
Predsedm k: »Povejte šušterič, ste krivi?«
»Nisem«.
»Koliko razredov šole imate?«
»5 razredov ljudske im 3 razrede obrtne šole«.
»Kaj je bilo potem, ko ste šolo končali?«
»Bil sem v Zagrebu in se tam izučil krojaške obrti. Ostal sem tamkaj še nekaj let 'im bil med vojno v Mariboru vojak.«
»Kedaj ste naročili plin in zakaj vam je služil?«
»Mislim, da je bilo to v novembra. PKn sem rabil pri likanju.«
»Dognali so, da ste uporabili plima komaj lm\ Zakaj ste si naprtili te mstaLa-oijske stroške, ko vas je vsepovsod ščipa* lo za denar, plina pa n ste rabili?«
»Kako pa je bilo s ključi? Ali ste kneli svoj ključ od delavnice?«
šušterič se je pričel izvijati in ni vedel točno odgovoriti. Trdil je, da ra imel ključa od delavnice, ker je edimri ključ izročil svojemu pomočniku. Pripovedoval pa je, dia je biila delavnica zaklenjena s ključem v vratih in s posebno žab oo. Pri svo« jem razgovoru je ponovno prišel v protislovja s svojimi trditvami o ključu pred preiskovalnem sodnikom in pri policiji.
Predsednik je nato pokazal obtožencu ključ od delavnice ki so ga pozneje našli skritega v podstrešni shrambi. Tudi n® to dejstvo Sušterč ni mogel jasno odgovoriti
m je omenjal nekega svojega prejšnjega pomočnika Breznika, ki mu je bil ključ odnesel in mu ga pozneje vrnil. Odločno pa je trdil, da za ta ključ sploh ni vedel.
»Kako pa je bilo s tistimi odprtinami pri dimniku». Dimnik, ki je vodil iz ženme sobe, je imel samo eno odprtino, drugi dm-nik pa je imel iz vaše delavnice dve odprtini 't je bä po tretji odprtini zvezan s sobo vaše žene. Kdaj ste naročili na* praviti drugo odprtino v dimniku »z delavnice?«
»Kdaj sem dal odprtino napraviti, ее ne spomrmjam. Vem pa, da sem jo dal napraviti zato, da bo peč bolj vlekla in da bodo cevi bolj grele.«
»Cevi sploh niste nabavili.«
šušterič molči in je v silni zadregi. Nato mu predsednik natančno prikaže, da je bi* la nova odprtima v dimnik napravljena vštric odprtine iz ženine sobe.
Državni tožilec: »S čem pa ste kurili V«
»Ker те bilo drv pri hiši, smo kurili zadnje čase s sladkim ogljem, ki sva ga upo> rahljala s pomočnikom tudi za likalnik.«
Predsednik: »Kdaj ste prišli kritični večer domov. Kaj ste videli in slišali v ženini sobi?«
»Domov sem prišel pred 9. uro. V ženini sobi sem opazi luč in videl, da je bil pri njej na obisku njen sorodnik Komovec. Tudi sem točno slišal, da so se pogovarjali o neki pokojnini.«
»Prvotno pa tega niste povedali. Damee vse drugače zavajate svoj zagovor! Šušterič povejte, kaiko si vi predstavljate smrt žene in otroka«.
»Umrli sta zaradi tega. ker ni pomočnik Kolterer zeorl plina v delavnici«.
»Ali je drsalo po plinu v veži, ko ste pri« šli domov«?
»Plina nisem vohal«.
Vse priče proti sušteriču
Nato je predsednik pričel zasliševati glavne priče, kd so bile povabljene k dopoldanski razpravi. Prvi je bil zaslišan šušte-ričev pomočnik Anton Kolterer, ki je bil pni njem uslužben komaj tri dmi. S svojimi izpovedbami je silno obremenil šušte« riča in mu pri čestih soočenjih v obraz povedal, da so se mu njegove manipulacije silno sumljive zdele. Točno je popisal, kako je zakleni in pospravil delavnico, preden je odšel ob pol 6. uri domov, in kak« šno je našel delavnico, ko je prišel drugo jutro na delo. Drugi je bil zaslišan sorodnik pokojne žene Komovec. On se je namreč krit črnega večera mudil pri njej na obisku in je absolutno zanikal, da bi se bila kaj pogovarjala o kaki pokojnini. Naj-obremeniilnejše je pa izpovedala za Šušteriča ga. Virantova, ki je stanovala v Su-šteričevi hiši od 1. novembra leta 1934. in je točno poznala razmerje med obtožencem in njegovo ženo Ivanko. Dramatčno je bilo njeno pripovedovanje, kako s;rovo je ravnal ž n jo in v kakšni bedi je sirota živela s svojo hčerkoo Slavico. Nato je b;la zaslišana Sušteričeva znanka, ločenka Kristina Moša. Ker ni obvladala slovenskega ježka, so naročili tolmača. Priznala
je, da se je seznanila s Sušteričem v Stu* denoih in da mu je nameravala posoditi 3000 Din. Ko pa je zvedela za njegove premoženjske razmere, tega ni storila. Pogovarjala sta se*, da bo lahko šle k njem« za gospod-njo, ko bo prost Kaj več pa o njem ni vedela povedati.
Edina priča, Iti ga ni obremen jala, je bil Oto Tremelj. Nato so bili zaslišani vsi trije izvedenci, dimnikarski mojster Hmelma, dipl. tehnik Mirko šolar in zdravnik dr. Zor jam. Dopoldanska razprava je bfla рте* kinjena ob 13.15.
Pomočnik Kolterer o mojstru in njegovem obnašanju
»o bile izpove«
PO-
Bdstvene važnosti močniika Kolterer ja.
Predsednik: Kdaj ste prišli k Sušteriču in s kakšnim vtisom ste pričeli delati v njegovi delavnici?
Kolterer: K Sušteriču sem prišel tri dni pred strašnim dogodkom. Delo je sicer imel, čudno se mi je pa zdelo, da me ni
Soft&tKclife
ZZCMUCO
VUOUCSUjCL
silil k delu. Prav tako se md je zdelo sumljivo, ko mi je takoj prvi dan zaupal ključe od delavnice. Vse tri dni, ko gem delal pri njem, je bil prav malo v delavnici. Tudi se mi je zdelo čudno, da mi je koj drugi dan pričel pripovedovati o svojih sporih z ženo. Pravil mi je tudi, da se je nekega večera prepiral z ženo in da je med tem časom kipelo mleko na pečici v delavnici. Takrat sem postal pozoren zaradi ključev, če bi namreč Šušterič ne imel svojega ključa, bi ne mogel v delavnico. To je v meni potrdilo sum, da ima Šušterič še svoje ključe.
Predsednik: Kdaj ste odSIi in kako je bito kritičnega jutra ?
Kolterer: Mojster je odšel okrog S., jaz pa sem pričel pospravljati po delavnici in spominjam se točno, da sem dvakrat zaklenil Naložil sem še v pečico ognja in
sem dobro pazil, da sem pustil vse v najlepšem redu. Tudi se dobro spominjam, da sem pokrov na pečici zaprl, likalnik! pa postavil na mizo- Drugo jutro sem našel delavnico samo enkrat zaklenjeno, pokrov na pečici je bil odprt in likalnik, Id sem ga postavil na mizo, je bil pri spodnji odprtini v dimniku. Pepel v pečici je Ы1 moker. Oglje, kolikor ga je bilo v žerjave! je bilo polito z vodo- V sobi je močno dišalo po svetilnem plinu, čeprav sem ga bil zvečer skrbno zapri. Prezračil sem delavnico s podstrešja sem slišal kašljanje svojega gospodarja, vendar nisem hotel k njemu. Okrog pol. 9. je prišel mojster v spodnjih hlačah in srajci iz svoje sobe in pričel je kričati name in me opozarjati, da mo teče kri iz ust. Naročil mi Je, naj grem po reševalni avtomobil ali po stražnika.
Nove obremenitve in sodba
Popoldne ob 15. se je razprava nadaljevala. Zaslišani so büi na predlog obtoženca bivši krčevinski župan Peklar, občinski odbornik Majhen in občinski tajnik Košar, ki эо za Šušteriča, ki je svoje-časno stanoval v Krčevini pri Mariboru, precej obremen jevalno izpovedali V splošnem je zanimivo, da so-razen ene po njem predlagane priče — vse izpovedale zanj zelo obremen jevalno.
Naito je sledilo čdftanje raznih uradnih spisov, nanašajočih se na ločitev Šušteriča od njegove žene in na obdukcijo trupla njegove žene Ivanka. Ves čas je Šušterič sedel nepremično tn ni trenil niti z očmi, nobena mišica mu ni zaigrala, bdi Je hladen kakor kip.
Ob tričetrt na IS. se je dvignil državni tožilec Sever in pričel svoj govor. V temeljitih izvajanjih je predočil, e kolikäno matematično točnostjo in grretfcanostjo je obtoženec izvršil vse priprave za zločin in da je čisto iz trte izvita trditev, da bi büa hotela njegova žena njega tisto noč umoriti, kajti sicer se ne bi moglo zgoditi, da bi bil obtoženec ostal pri življenju, žena in hčerka pa obležali mrtvi. Vse okoliščine pričujejo, da je obtoženec morilec, saj bi se sicer v teku preiskave posrečilo najti vsaj drobec gradiva, ki bi pokazal nekoliko v drugi smeri, v svojem zagovoru obtoženec prav za prav ni mogel točno navesti in dokazati, zakaj je dal napraviti novo odprtino v dimnik, odkod je prišel likalnik z ogljem, ki ga je drugo jutro našel pomočnik blizu spodnje odprti-
ne v dimniku, ko ga je vendar prejšnji večer postavil pod mizo, in tudi ni vedel pojasniti, kako je to, da je bil pepel ▼ (pečici moker, dede plina je sicer trdil, da ga je naročil po ženini želji, zanSkal pa je, da, bi se bil zadnje čase žnjo kaj prepiral Vse priče so izpovedale popolnoma v drugačni smeri in to soglasno.
Občinstvo je sodbo sprejelo z zadoščenjem
Po 45 minutnem govoru drža/vnega tožilca in polurnem izvajanju zagovornika dr. Brandsteterja, se je senat umaknil k 10 minutnemu posvetovanju, nakar je predsednik senata dr. Tombak ob grobni tišini razglasil sodbo:
Ivan šušterič je kriv, da je po zrelem preudarku napeljal svetilni pBn ▼ sosednjo sobo svoje delavnice in s tem izvršil dvojno zločmstvo, in sicer na svojo ločeno ženo Ivanko in dveletno hčerko Slavioo, ter se obsodi na dosmrtno težko ječo.
šušterič je obsodbo sprejel popolnoma apatično, zamahnil je z roko in dejal:
— Ne sprejmem!
Ko je predsednik razglasil sodbo, je občinstvo z vidnim zadoščenjem pričelo ploskati Ploskanje je šele prenehalo, ko je predsednik zagrozil, da bo dal dvorano takoj izprazniti šušteričev zagovornik je vložil priziv in zahtevo po reviziji procesa.
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec ča£o
^ы» Franz Josefowe ^
Registrirano od ministrstva za aoc. politflm tn nar. zdravje S. br. 15.485 od 28w V. 1935.
Zahvala vodstva CMD
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob završitvi lepo uspele 46. velike skupščine, ki se je vršila na 50 letni jubilej obstoja Družbe v Ljubljana dne 15. septembra, kar najiskre-neje zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli da je jubilejna skupščina tako sijajno potekla.
Posebno pa se zahvaljuje velikemu številu navzočih odličnlkov, zastopnikom javnih oblastev in samouprav, zastopnikom javnih korporacij, zastopnikom kulturnih in prosvetnih društev, zastopnikom narodnoobrambnlh in viteških društev in vsem zastopnikom ostalih organizacij, ki so s svojo navzočnostjo potrdili da dobro pojmujejo velepoanembno, plemenito delo Družbe sv. Cirila in Metoda,
Prisrčna zahvaila skoro polnoštevfl-nim podružničnim delegatom, ki se niso zbali ne stroškov, ne dolgega pota. Prišli so, d» spričajo svojo ljubezen in voljo za narodno obrambno delo. Prav ххэеЬсю pa se zahvaljujemo tudi na-üm vrlim ljubljanskim podružnicam, d so priredile Zbirko za jubilejni sklad, n slednjič topla zahvala vsemu onemu družbmemu članstvu, ki je počastilo svojo prisotnostjo 50 letni jubilej dela za dosego naših narodnih ciljev.
Poboj po Бскапјц koruze
Šmarje, 20. septembra
V sredo so ličkali koruzo posestniku Polšaku v Sotenskem. Ko so okoli polnoči opravili, so nekateri fantje odšli do-mov, drugi pa so se mimogrede še oglasili pri posestniku Arzensku v Sotenskem,
kjer до tudi И0ка31 Ko je bilo dek> tudi tu opravljeno, so fantje, ki eo prišli od PoOšaka, skupaj nadaljevali pot, pridružil pa se jim je neki Jože Marš. Med njim in Križnikom Francem od Sv. Miklavža je obstojalo sovraštvo in spotoma sta se takoj začela prepirati.
Križnik je baje udaril Marša parkrat s раИоо po hrbtu, nato pa zbežal po travniku, a Marš jo je seveda ubral za njim. Pri begu je Križniku spodrsnilo in je padel V tem ga je Marš dotekel iin ga z žepnim nožem petkrat zabodel. Prizadejal mu je rane na desni pocüehti, na levi dlani, najtežje pa na hrbtu, kjer je eden od treh vbodi jajev ranil pljuča Križnik je seveda obležal na mestu in so ga potem drugi spravili k banov insk emu zdravniku dr. Lorgerju, ki mu je nudil potebno pomoč. Križmikovo stanje je resno, rana v pljučih je smrtno nevarna a če ne nastopijo komplikacije, utegne okrevati. Marš je v preiskavi.
KINO SLOGA
Ljubljanski Dvor — Telef. 27-30
POLJSKA KRI
Po istoimenski O. Nedbalovi oderski opereti
ANI ONDRA, SVETI SLAV PETROVIČ, HANS MOSER, opereti.
Predstave danes ob 16, 19% in 21%, jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21.
Danes ob 14.15 in v nedeljo ob 10.S0
poje ŠALJAPIN v komični operi
DON QUICHOTTE Cene pri matinejah 4.50 Din za osebo na poljubnem mestu
Domače vesli
♦	Objava ur«dbe o zmanjšanju uradni, ških prejemkov. >Sluäbene Novine« od 19. septembra .prinašajo uredbo о zmanjšar nju osebnih prejemkov državnih in eamo-upravnih uslužbencev od 17. septembra. Uredba stopi v veljavo na dan objave, uporabljati pa se prične e 1. oktobrom. Uredba nosi podpise veeh ministrov. V isti številki »Službenih Novin« je objavljen tud ukaz kraljevega namestništva glede priključitve okoliških občin k mestni ob. čini Ljubljani.
♦	Sprejem pri banu. G. ban dravske ba_ novine dr. Marko Natlačen bo s prihodnjim tednom sprejemal stranke v torkih in petkih od 10. ure dalje.
♦	Prisoje invalidnin. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal nalog davčnim upravam, da se morajo vse stvari, ki jih pošiljajo davčnim upravam invalidska sodišča glede prisoje invalidnin kar najhitreje rešiti. Po nalogu davčnega oddelka finančnega ministrstva se imajo te stvari urediti v roku 10 dni po prejemu; o tem bodo vodili posebno kontrolo rejonski inšpektor ji finančnih direkcij, ki bodo obiskali davčne uprave.
♦	Naši Haložani. Mnogo se je že pisalo o Haložanih, a kdor hoče to ljudstvo spoznati, ga mora obiskati. To priložnost pa nudi ravno velika gospodarska razstava, ki bo od 28. t m. do 6. oktobre v Ptuju. Haložani so veselo, šaljivo in tudi nadarjeno ljudstvo. Skromni in zadovoljni so. a nad vse prijazni in gostoljubni. Posebno veselje imajo do petja in godbe. Čeprav jih spremlja skozi vse življenje po večini pomanjkanje in troljenje, ljubijo svoje vinograde nad vse ter se le redko izselijo. Haložani niso pohlepni po velikem dobičku in zato vinski kupci lahko sklepajo z njimi kupčije. Le žal, da so premnoge težke gospodarske razmere prisilile, da so svoja posestva prodali. Upamo, da se bo gospodarsko stanje zbolj-ealo, za kar se v prvi vrsti trudijo naše gospodarske zadruge. To hoče pokazati velika kmetijsko-obrtna razstava v Ptuju, kt_ bo gotovo častno zaključila vse enake letošnje prireditve v dravski banovini.
♦	Velika pridobitev Sv. Planine. Jutri bo slovesno otvorjen na Sv. Planini nad Trbovljami »H0tel Ana«. Ta lepa izletniška tcčka ima vsako leto več obiska planincev letoviščarjev in smučarjev. G. Gvido Počivavšek, gostilničar v Trbovljah je v štirih mesecih postavil planinski 'hotel, ki nima vrstnika v vsem Za. savju. Stavba ima 26 prostorov. Med njimi je 19 tujskih sob z eno ali dvema Posteljama in tri družinske sobe za letovi-ščarje. V hotelu je na razpolago 29 po. s tel j razen tega pa So ločeno še skupna ležišča. Urejena je tudi kopalnica z mrzlo in topio vodo. Pension 6 petkratno dnevno obilno in dobro prehrano bo stal samo 30 Din, Hotel stoji pod znano romarsko cerkvijo- Razgled obsega vso trboveljsko in zegoreko dolino ter eega od 2.alca; Boča, Lisce in Kuma do Snežnika in celo do Triglava. Na najvišji razgledni strani ima hotel dva balkona, obširno teraso in pokrito verando, ki bo služila tudi za zimsko solnčenje. V neposredni bli. žini so krasni sprehodi v bukove gozdove Javorja, smrečine Jelovca, proti Sv. Lenartu in čemšeniku, itd Smučarski tereni za začetnike in tudi Za iz vež bane smučarje. Na ее verni strani v Medvedni-ci leži sneg do aprila. Jutri ob 9. bo slovesna maša, ki jo bo služil trboveljski župnik, duhovni svetnik g. Gašparič, ki bo potem hotel blagoslovil. Pri maši bo igrala rudarska godba iz Trbovelj, pri otvoritvi hotela pa sodelujeta tudi pevski društvi »Zvon« in >Zarj'a« iz Trbovelj.
VEDNO BELE ZOBE obdržite s stalno uporabo zobne paste Chlorodont (tuba Din 8.—) z istočasnim uporabljanjem pripravne zobne ščetke Chlorodont (specialni urez).
Poskus Vas bo prepričal.
* Jugoslovenski izletniki na Koroškem.
Zadnji ^Koroški Slovenec« je objavil naslednji nasvet: Koroška je lepa dežela, zato jo tudi Jugosloveni radi posečajo. Le* tos je bilo v deželi videti dokaj večjih in manjših izletniških skupin iz Jugoslavije. To je lepo in prav in v interesu medsebojnega sožitja je želeti, da ti osebni promet med obema državama stalno naraščal. To morejo podpreti gostilničarji in kavar-narii koroških mest №di s tem, da imajo za izletnike jugoslovenske časopise na razpolago. Dejstvo, da ima doslej «na sama celovška kavarna nek zagrebški list ne služi baš dobro v propagando tujskega prometa. Na to pomanjkljivost opozarjamo tujsko-prometni urad. Po listih iz Jugoslavije bo nedvomno rad segel tud! marsikak koroški domačin, ki je vešč slovenskega jezika, to je korist naročevanja kar dvojna.
*	Nočno delo v pekarnah povsod odpravljeno. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja ie pripravno osnutek uredbe o delovnem času v pekarnah po zakonu o zaščki delavcev. Uredba določa, da mora po pekarnah delo počivati od 15. do 4., če se dela v eni izmeni, in od 16. do 4., če se dela v večih izmenah. Uredba prinaša tudi več izjem v tem pravilu. Osnutek je poslan banskim upravam ki ga bodo poslale vsem pristojnim zbornicam, da ga prouče in pripravijo morebt-eic svoje predloge. Tako bo sestavljena končna uredba, ki se bo potem proglasila po vseh banovinah, da bo delo po pekarnah enotno urejeno za vso državo.
*	Prva medicinska knjiga v založbi orga nizacije hrvatskih zdravnikov. Zdravniški zbor Hrvatske. Slavonije in Medmurja, ki mu stoji na čelu prof. dr. Cepulič, je na svoji zadnij skupčini sklenil, izdajati v lastni režiji izdajati medicinske knjige, da bo zdravniškemu naraščaju olajšan študij in da se ne bo treba zatekati k dragi tuji strokovni literaturi. Te velevažne naloge so se zdravniki lotili z vso vnemo in sedaj je izšla v založbi zdravniške organizacije prva
strokovna knjiga, ki razpravlja o operacijah pri porodih. Zdravniško društvo se z, velikim uspehom udejstvuje tudi na polju strokovne terminologije.
♦	Otrok brez oči. Vodja mostarskega zdravstvenega doma dr. Dojmi poroča o redkem primeru popolne anoftalmije (brez-očnosti) v svojem področju. Neka kmetica iz Posušja je prinesla na pregled novorojenčka, češ, da ne more spregledati. Zdravnik je ugotovil, da očesnih jabolk sploh ni, torej primer popolne anoftalmije, ki ji znanost še ni našla vzroka. Porod je bil normalen in mati, ki je stara 40 let, ima še šest popolnoma zdravih otrok.
♦ Za jubilejni sklad CM D je darovala skupščina zveee trgovskih združenj v Ljutomeru 700 Din. — Vsem darovalcem iskrena hvala!
♦	Semo Silk, svileno milo in champoon, je Po svoji sestavini in učinku ono kozmetično sredstvo, ki ga nj mogoče pogrešati.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Komemoracija ob prvi obletnici smrti blagopokojnega kralja Aleksandra l. UedinitelJa. Prvi informativni sestanek vseh organizacij za določitev potrebnih priprav za to komemoracijo bo v ponedeljek ob pol 21. uri v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega. Pro. simo vse organizacije, da pošljejo svoje zastopnike tudi, če bi' pomotoma ne bile dobile pismenega vabila. Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani.
u — Jugoslovenskim nacionalptom. V nedeljo ob 9. bo v cerkvi sv. Jakoba maša zadušnica za padüe jugosflovenske nacionaliste.. Počastite spomin padlih bratov s svojo udeležbo. Narodna odbrana.
u_ Občni zbor okrajne organizacije JNS za poljanski okraj se bo vršil v četrtek 26. t m. ob 20. v prostorih banovinskega tajništva JNS, Kongresni trg, Kazino II. nadstropje.
u— Danes ob 14.15 bo filmska predstava ZKD. Na programu je »Pesem pomladi« v kateri Poje slavni tenorist Richard Tau/ber izbrane ljmbavne pesmi, že včerajšnja predstava je privabila mnogo obiskovalcev predstav ZKD. Vidi se, da se naši ljudje dobr0 zavedajo velike misije, ki jo vrši Z.KJ). med narodom in to skoro izključno samo z denarjem nabranim pri teh predstavah. Da bo v kratkem predvajala Z.KJ). tudi krasen film iz živalstva, se je naša publika prepričala na propagandnem filmu, ki ее predvaja pri sedanjem programu. Vstopnina k predstavam je 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 riin.
GOSP.
ALFRED BERNIK
se obvešča, da lahko posluje dalje. Knjige odobrene!
u_ Oglejte si narodno.obrambno razstavo CM D v Auerspergovi palači poleg Križank! Razstava bo odprta do 29. tjn. dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18.
u— Zveneči signali trobentača na avtomobilu, na katerem bo vihral prapor Rdečega križa, bodo danes dopoldne med 9. in 12. ter popoldne med 16. in 18. po ljubljanskih ulicah naznanjali, da je nabiralni avto že prfšel in že čaka na svež nje s ponošeno obleko, perilom, pokrivali, obutvijo, odejami in podohirlm, ki so jih dobrosrčni'. Ljubljančani pripravili za Rdeči križ. da ta porazdeli za zimo med resnično potrebne ljubljanske siromake in brezposelne kar bo te dni — v Ted^n Rdečega križa — Zanje nabral. Ker bo nabirate* avto mogel prevoziti vsako ulico samo enkrat, prosimo, 4a gospodinje odnosno njih pomočnice nekoliko Popazijo-
n— Pomočniški zbor. Ob zelo pičli udeležbi je imel Pomočniški zbor v četrtek zvečer občni zbor v Trgovskem domu. Združenje trgovcev sta zastopala pred. sednik Soss in tajnik šmuc, obrtno oblast I. stopnje Pa dr. Rupnik. Predsednik MeJicer je orisal delo v pretekli poslovni dobi. Iz Poročila tajnika Kravosa posnemamo, da šteje društvo okoli 1000 članov in da je odbor med letom pridno delal. Veliko pridobitev za društvo pomenijo nove naredbe glede odpiranja in zapiranja trgovin in se je tako v poletnem, kakor tudi v zimskem času uvedel 8 urni delovmik. Za društvo je bil tudi važen sklep Združenja trgovcev, da se praznujejo ved cerkveni prazniki. Odbor je začel z akoijo, da se ustanove pomočniški zbori v vseh krajih, kjer obstojajo združenja trgovcev. Dočim je slednjih v dravski banovini 28, je pomočniških zborov le 5. Ustanovil se je pripravljalni odbor z na-loSo, da vse zbore pomočnikov združi v zvezo, kjer naj bodo včlanjeni prav vsi trgovski pomočniki dravske banovine katerih je doslej komaj polovica organi, ziranih. Iz blagajniškega Poročila Lampi-ča je razvidno, da znaša društveno premoženje skoro '17.300 Din. Odbor je izplačal 10.300 Din podpor. Blagajnik se je toplo zahvalil raznim darovalcem, ki so podprli društvo.
u— samaritane in sama ri tanke Rdečega križa je obvezna udeležba pri predavanju direvi ob 20. v Delavski ztoomicl.
u — Vse eenjen« plesalke in plesalee opozarjamo. da prične Jugoslovensko napredno akademsko društvo »Jadran« s svojimi rednimi plesnimi vajami v četrtek 3. novembra ob 8. v veliki dvorani Kazine.
u— Pri delu jo je podsulo. Marija Ri-harjeva, 47_letna delavka iz Vrhovcev, občina Dobrava, je koPala ilovico. Nenadoma ее je utrgala precejšna plast mastne zemlje in jo zasula. Marijo »o prepeljali v bolnišnico, ker je hudo notranje poškodovana.
SREČKE ZA NOVO KOLO
DRŽ. RAZR. LOTERIJE SO DOSPELE
сivo žrebanje se bo vršilo 9. in 10. oktobra. Segajte po srečkah, ki prinesejo v vsakem kolu mnogim blagostanje in izdatne denarne pomoči.
Srečke morete kupiti v vseh poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici
ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. Z O. Z.
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 19.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124 Danes veUka umetniška senzacija!
У. R. О А В D I N
Slavni hudožeetvenOc kot »JuduSka« v rosko-scvjetskem velefilmu
GOSPODA GOLOVLJEVI
Največja filmska drama vseh časov.
Predstave ob 4, VU in Э1/« uri.
Predprodaja vstopnic od 1L do pol 18. Rezervirajte vstopnice telefonski.
Zmajev steg skavtov v Ljubljani
јтп^ svojo redno letno skupščino v nedeljo 22. tm. ob 10. v dvorani OUZD. na Miklošičevi cesti. Vabimo starše skavtov. Uprava etega.
n— Stroga obsodba dveh ponarejevalcev denarja. 26-letni kovaški pomočnik Fran Nakrst iz Hrastnika pri Moravčah in 23-letni posestnikov sin Ciril Trdina sta letos pomladi iz cina, svinca in bakra izdelala okoli 20 komadov kovancev po 10 in 20 Din ter sta jih tudi v raznih krajih dravske banovine, celo na ljubljanskem živilskem trgu, spravila v promet tako, da sta zanje kupovala cigarete ali kruh. Včeraj eta bila obsojena od malega senata: France Nakrst kot glavni izdelovalec na dve leti in 6 mesecev r<y bije ter na 240 Din denarne globe odnosno 4 dni zapora, Ciril Trdin pa na eno leto in 6 mesecev robi je in na 240 Din denarne kazni ali 4 dni zapora.
u— Deset žeparjev v Sodnih zaporih. V zaporih ljubljanskega okrožnega sodišča sedi deeet žeparjev ki jih je pdlicija po-lovila Za časa velesejma- Večino tvorijo možje iz Zagreba. Nekateri odklanjajo vsako udeležbo in krivdo pri žepnih tatvinah, drugi pa mirno priznavajo, da so segali po tujih žepih. Družbo jim dela tudi starinar Rok Gjumbrek iz Zagreba, ki je kradel srajce in nogavice v neki trgovini na Tržaški cesti. Nekater; žeparji so imeli seboj še precej denarja. Večina njih pride pred mali kazenski senat.
Iz Maribora
a— Bilanca M P za prv0 tromesečje 1935 je včeraj izšla v liična opremi. Premoženj, в ko stanje izkazuje: imovina 83.84j9,8<j Din in ra^no toliko glavnica. Imovina: premoženjska upreva 38,928.005.50, nepremičnina obratov 13,204.330, vodovodno omrežje 9.5&6.423, plinovodno omrežje 3,099.65)2 ©lektro'vodno omrežje 3,284.504, stroji 1433.008 naprave 2,092.634, aparati 2,60*7.267, oprava 312.975, orodje 110.946, motorna v0zila 1,332.788, vprežna vozila 113.699, bdcikli 6.263, konji 4.500, pnevma_ tike 306.125, pisalni etroji in potrebščine 187.339, zaloga 2*377.609.24, dolžniki 4,332.367.28,- poštni čekovni račun 75.227.03 bančna dobroimetja 294.679.47 blagajna 129.4-84.28, vrednostni papirji 57.350 Din.
a— Angleški krožek otvori vsakoletne tečaje angleščine 1. oktobra v poslopju drž. realne gimnazije in sicer 1. in 2. tečaj vsak ponedeljek in četrtek ob 18. odnosno 19. tretji (konverzacijski) tečaj pa vsak torek in četrtek ob 18. v društvenih prostorih v Vesni. Prijave sprejema g. prof. dr. Kotnik v posvetovalnici realne gimnazije.
a_ Iz profesorske službe. Profesor Viktor Gruntar je premeščen iz tukajšnje učiteljske šole na realno gimnazijo.
a— Smrt po nesrečnem naključju je doletela graničarja Miloradia Kosiča ob naši meji. Ko je njegov tovariš Jefto Miličevič pregledoval puško, se mu je ta Po naključju sprožila in poguala Kosiču v vrat smrtonosni streli.
a— Kreb^kj — рг.шапјк.Ј-Д, V letošnji trimesečni bilanci MiP izkazujejo vodovod, plinarna, elektroPodjetje, klavnica in prodajalna skupni prebitek 928.485.27 dinarjev. Gradbena uprava, premoženjska uprava, avtobusni promet, kopališče, Ma. riborskn otok in Pogrebni zavod skupni primanjkljaj v znesku 578.488,32 Din. Prebitek znaša torej 349.996.95 dinarjev.
a— Svojevrsten »atentat« »o Izvršili otroci pri postaji Puoonci. Preko tračnic so položili jelševo drevo in nekaj kamenja, nato so splezali na bližnji bor in od tam gledali kako bo stroj razdrobil drevo. Orožniki' so prijeli dva 12-letna in enega 14-letnega fanta, ki so vee priznali.
a— Zločinski požigalci ne mirujejo. Včeraj ponoči je ogenj uničil posestniku Josipu Lašiču v Razvanju gospodarsko poslopje ter vso krmo in slamo z žitom, škoda je 30.000 Din.
Iz Celja
e_ Odhodnica e.a.s. Frana Tillerja V
soboto во se zbraii v Naibavljalni Zadrugi vsi sodniški uradniki tukajšnih sodišč in državnega tožilstva, da ее poslovijo od svojega tovariša, na novo službeno mesto pri apelacijskem sodišču v Ljub. Ijani odhajajočega g. ва-в. Tillerja. Predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič je posebno povdaril priljubljenost, ki jo je g. Tiller užival v Celju v obče in posebej pri tovariših zaradi odličnega juridič. nega znanja in izredne kolegijalnosti. Podčrtava! je vrline slavljenca kot strogo objektivnega, vsemu zunanjemu vplivu nedostopnega, a pri tem vendar izredno ljudomilega sodnika, in njegove (zasluge Za Podvig družabnosti v eodniškeh kro. gib; opozoril je na njegovo uspešno delovanje v kegljaškem klubu sodnikov in ее mu zahvalil aa odlično delo v službi m nesebično požrtvovalno delovanje v družabnem življenju tukajšnjih sodnikov. Besedam g. predsednika se je v toplih besedah pridružil in se od slavljenca poslovil še zastopnik državnega tožilstva g. dr. Juhert. G. Tiller se je zahvalil za ginljive Poslovilne besede z zagotovilom, da mra bosta Celje in celjski tovariški krog, od katerih se Po 14 letnem tukajšnjem službovanju zelo težko loči, ostalo vedno Pri srcu in bo vedno rad pohitel nazaj v kraj med tovariše, s katerimi S» vežejo neizbrisni spomini.
e— Tečaji Rdečega krfža «a prostovoljne bolničarke in bolničarje bodo prirejeni letošnjo jesen predvsem v mestih, kjer во javne bolnišnice. V dravski banovini bodo taki tečaji v 12 mestih. Tudi celjski ereskd odibor Rdečega križa ga pripravlja. Obisk tečaja se vojnim obveznikom, ki so sposobni za gotova >ažja de. la, šteje kot čas vojne vežbe. Poleg teh pa ее prijavi lahko vsakdo, moški, kakor ženska do 11. oktobra primär j ju dr. Re-berniku v Zdravstvenem domu. Pečaj se bo začel v oktobru in bo trajal tri mesece s 64 predavanji, tedensko po 2 uri.
e— Cvetje v jeseni. Na vrtu mizarskega mojstra Mihe Vrenka na hribu sv. Jožefa je jablan v polnem cvetju in ее svojevrstno odraža od jesenske oko^ce.
e— Neznan tat Je ukradel Kolo v četrtek okrog 19. lekarniškemu uslužbenca Francu špegiičn iz neke veže na Glavnem trgu. Kolo je vredno 1.200 dinarjev.
e— Trboveljski elayčkl T Savinjski do-finl. Dodatno k dnevnim novicam »Jutra« 18. tm, o gostovanju trboveljskih slavč-kov naj povemo, da bodo elavčki gostovali 29. t-m. tudi v veliki dvorani gasiL skega doma v Trnavi pri Gomilskem, da se s tem zadosti splošni želji prebivalstva okoliša št. Peter, žt Pavel, Polzela.
== Zvočni kino Ideal
Danes ob 4, 7. m 9% zvečer OfAIKF. FUCHS poje v opereti
pripovedke: o
pomladi
Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
V nedeljo ob >/2ll matineja DVA SRCA — EN UTRIP Vstopnina 3.50 Din.
Braslovče, Gomilsko ki št Jurij ob Taboru. Vstopnice bodo v pa-odprodaji pri šolskih upraviteljih Gomileko. Draslovče, Orla vas.
e— Poskusite tudi vi erečo tn kupite ▼ Podružnici »Jutra* srečko ta novo kc4o državne razredne loterije!
e_ Kino Union. Danes ob 1)6.30 in 20.30
velefilm »Amphrtrion« in dve zvočni predigri.
Iz Morske Sobote
9— Vesel večer v Mur»ki Soboti. Netev-teri člamft (ljubljanskega Narodnega §jle-dališča prirede drevi vesel večer v dvorar ni eoibo&kega Sokolskega doma pod geslom: Le za emeh in kratek čas! Zadetek točno ob 20.30.
Nedolžne žrtve dveh blaznih mater
Tragična smrt treh otsročičkov
Ljubljana, 20. septembra. Pred malim senatom bi se imela danes vršiti razprava po členu 110. k. p. proti 35-letni posestnikov! ženi Mariji KaJa-novi, ki je letos ponoči 30. junija doma v Gornji vasi pri Podbrezju pometala v hipni blaznosti svoja dva otroka iz drugega zakona, 4-letnega Lojzka in 4-me-sečno Miciko v vodnjak, kjer sta utonila. Njen drugi mož Alojzij se je M po opravkih napotil z doma ter se vrnil pozno v noč. Pozdravila ga je vsa zmedena: «Lojze, tvoja otroka sem vrgla v štirno!« Mož je poklical sosede, da bi rešili otročička. A siroti sta seveda bili že mrtvi.
Razprava bi imela rešiti vprašanje, pod kakšno nadzorstvo naj pride nesrečna Marija Kalanova. Iz umobolnice na Studencu pa so javili sodišču, da je Kalanova za prevoz na sodišče popolnoma nesposobna, zato ni bilo razprave
Po istem členu 110. je prišla pred mafi senat Marija Prinčičeva, 26-letna služ-
kinja z Grgarjev pml Gorici. Letos je ▼ Gamberku pri Zagorju zadušila svojega, 21 dni starega sinčka Rudolfa. Prinčičeva je L 1927. pobegnila iz Кай je. ВЯа je vestna služkinja. V Mariboru se je seznanila z nekim urarskim pomočnikom, s katerim sta odšla v Avstrija A letos pomladi sta se vrnila v Juoosfervijoi. Ko je bila v blagoslovljenem stanju, jo je nezvesti pomočnik zapustiL V neki vnsi blizu Kamnika je L junija ропоЖЈа. Sprva, je bila obtožena detomora, obtožbo pe Je držarvmi tožilec шпакий, ker sta paLhtjabra spoznala Prinčičevo za duševno manjvredno ta ker je dejanje storila v zmedenosti. Prinčdičeva se je zagovarjala, da je z otrokom tavala od hiše do hiše popolnoma obupana. Mali senat je odreda, da se obtoženka izroči policijski oblasti v nadaljnje postopanje, ker je italijanska državljanka. Zaščitni nadzor nad njo ge ne odreja, ker ni nevarna za ja/vno vernost
Zbor jugoslovenskih geografov
Kakor v drugih državah, tako se tudi pri nas že nekaj let prirejajo kongresi domačih geografov. Pred 10 leti je bil vseslovanski geografski kongres, katerega so se udeležili tudi Čehoslovaki in Poljaki in so potem kongresisti obiskali vso državo. Tudi naši geografi prirejajo svoje samostojne zbore. Prvi je bil leta 1928 v Beogradu, drugi leta 1932 v Ljubljani, tretji zbor geografov, ki bo posvečen v prvi vrsti geografskim problemom primorskih krajev, pa зе bo vršil od 5. do 8. oktobra v Splitu. Geografski kongresi ali zbori imajo sploh namen, da se vsakokrat vrirjo v kaki drugi pokrajini in obravnavajo tam geografske probleme okolja.
Za zbor v Splitu vlada veliko zanimanje in se da računati že sedaj za veliko udeležbo iz vseh pokrajin. V Splitu je ustanovljen pripravljalni odbor, ki ga vodita predsednik dr. Rubič in tajnik prof. Jutronič. S kongresom bo združena geografska razstava, ki bo
imela med drugim specialno primorsko karto v merilu 1:100.000 in batometrij-sko karto hidrografičnega urada vojne mornarice. Na kongresu bo več velevaž-nih predavanj. Načelnik geograf, instituta glavnega generalštaba general Boškovič bo predaval o novi specialni karti Jugoslavije, vseučiliški profesor Milojevič bo razglabljal geografska vprašanja primorske obale in otokov, prof. Marčič bo govoril o bioloških vzrokih emigracije, prof. Margetič o morfološkem nastanku Splita in okolice, prof. dr. Rubič pa o poleografskih problemih Splita in okolice. Drugi dan kongresa bo imel na dnevnem redu obisk oceanografskega instituta, kjer bo dr. Ercegovic predaval o napredku v ocea-nografiji od leta 1918 do danes, dr. So-ljan pa o bioloških raziskavah Jadrana. Kongresisti bodo obiskali tudi meteorološki observatorij na Marjanu ter pri-rodoslovni muzej. Zaključek kongresa bodo tvorile razne ekskurzije.
Leto uspešnega dela za Dolenjske
Zanimiv obračun Športnega kluba „Polža44
Ljubljena, 21. septembra.
V svojem lepem domu na Polževem bo imel jutrišnjo nedeljo SK Polž občni zbor. Če lahko katero društvo pri nas s ponosom gleda nazaj na uspešno delo šn srečno premagane ovire, lahko stori to v polni meri SK Polž, ka je opravil v enem letu za naše razmere ogromno delo, vredno pr znanja tem bolj, ker je moral orati ledino v enem najbolj zaostalih krajev Slovenije. Lanski obč inzbor 16. septembra je bil še klavern. Peščica zborovalcev je sedela na kupu tra* mov, pred seboj je pa vdela ogrodje bodočega prvega dolenjskega smučarskega :n planinskega doma, komaj začetega brez denarnih sredstev, samo z železno voljo m trdno vero v uspeh. V enem letu je zgradil klub velik dom in ga moderno opremil, da je kakor hotel, saj je investiral vanj nad pol milijona. Poleg tega je izposlovaJ gradnjo ceste Peščenik—Krka, ki se v pr* vem delu že gradi in je dom že dostopen tudi z motornimi vozÜi Po svojem, vse ovire premagajočem predsedniku inž. Suk-Ijetu je pa dal klub tudi močno pobudo, da se je premaknilo z mrtve točke vprašar nje zgraditve železnice Št. Janž—Sevr* ca, da. bo prihodnji teden že lncitacdja za oddajo del na prvem delu proge.
To je torej v kratkih besedah omenjeno delo mladega kluba v enem samem letu. Kol ko je storil za Dolenjsko v propagandnem pogledu z lično brošuro ob otvoritvi doma na Polževem, z neštetimi članki: po naših dnevnikih in revijah, z ze» lo učinkovito razstavo na jesenskem velesejmu itd., ni treba še posebej omenjati Ovire, ki j h je bilo treba premagati v delu za povzdigo Dolenjske, so se zdele skoraj nepremagljive in vendar sta jih idea* Ezem in ž^lavost odstranila in nihče ne more zdaj več trditi, da bi se z dobro voljo in požrtvovalnostjo ne dalo nekaj storiti in tudii za ta zaostali dom, saj je za« htevalo to delo največ gmotnih kn moral» nih žrtev, a brez njega ni bilo mogoče misliti na uspeh. Smučarjem, letoviščarjem in izletni kom je bilo treba pokazati, da ne hrani Dolenjska samo krasnih smučališč, da nima samo bujnega zelenja in valovitih gričev, od koder ti plava pogled mehko daleč naokrog, temveč da sd tam tudi dobro in poceni postrežem. To se rai dalo storiti z zgraditv jo navadne koče, treba je bilo večjih žrtev, potreben je bil velik dom, opremljen teko, kakor so opremljeni taki domovi drogod po svetu.
Prvi korak v delu za Dolenjsko je torej storjen in odslej bo šlo ob dosedanjem razumevanju in podpori javnosti delo že la-
žje od rok. Jutrišnji občni sbor SK. Pol» ža se bo moral ozreti nazaj na kratko dobo enega leta, potLno težkega dela, skrbi ki žrtev, polno pa	lepih
uspehov. Domačimi so prav razumeli pomen tega daia in z redfcimn izjemami эо sami pomagali orala ledino. B.rez njihove pomoči hi delo ne šlo tako hitro ic gladko od ток. In tn bo moral jmtrašnjii občni zbor SK Polža s posebnem priznanjem omeniti vzomo prizadevanje posestnika Janeza Zupančiča rz Zavrta č, kS je do dograditve doma z veliiko vnemo vodiJ vsa težka dela m pomagal ko vnemo vodi vsa težka dela in pomagaj giraditelju "Ivanu Bniclju, da je bil dom tako btiro in temeljito zgrajen. Res so ее pojavila pozneje ruasprotsrtvra, bi jih pa ob primernem razumevanju jarvnih interesov ne bo težko premo»? tt. Spričo tolikih žrtev, doprinešenih v tako kratkem času na oltar skupnosti tam, kjer so začele žile življenja našega česa komaj utripati, kjer vladata ie revščina in zaostalost morajo utihnit: vsi osebnn računi vse razprtije in vsa nagajivost Le tako bo mogoče premostiti še zadnje ovire in pomagati na no» ge tudii našemu revnemu dolenjskemn kmetu.
To vrhovno načelo naj bi prišlo do izraza tudi na jutrišnjem občnem zboru SK. Polža, a mlademu klubu želnmo v novem poslovnem letu še več tako lepih uspehov.
Iz Litije
i— Sadna rajstava na Ponovifah. Litijska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva bo priredila od 28. do 30. septembra sadjarsko razstavo na banovinskem veiepo-sestvu na Ponovičah Razstavijo lahko tudi nečlani, ki jih vabimo, da prinesejo vsaj po 5 plodov od posamezne sorte tudi z naznač-bo domačega imena in navedbo, koliko blaga imajo za prodajo. Prijave za razstavo že prihajajo in bodo nekateri naprednejši gospodarji razstavili svoje blago v ameriških eksportnih zabojih. Vsem drugim reflektan-tom pa bo preskrbela zaboje domača tvrdka Emil Koprivnikar. Podrobnejša navodb
daje tajnik SVD. šolski upravitelj e. Ro-stohar, ki se mu tudi lahko odda razstavno blago. Za interesente, ki bodo prišli na razstavo od zunaj, je prikladna postaja Sava pri Litiji, odkoder je do razstavišča le 3 km. Ob tej priliki bo pričela obratovati na Ponovieah nova podružnična sadna sušilnica. ki je zgrajena z delno podporo kr. ban-ske uprave. Sušilnica je moderna. Ima 21 les m bo zasavskim sadjarjem na razpolago za majhno odškodnino.
Gospodarstvo
Važni Sinančno-politični ukrepi Italije
Italijanski ministre ki evet je v sredo razpravljaj o važnih finančno-političnih predlogih, ki imajo namen zasigurata državi sredstva za znatne državne izdatke, ki so v zvezi z vojaškimi pripravami i ta. lije v Vzhodni AirikJ. Z ukrepi, ki so bili tu storjeni, naj hi bilo zasigurano tudi v bodoče financiranje teh izdatkov. Najvažnejši ukrep bo emisija 5% notranjega po-sojila( ki zaenkrat nuna določenega roka trajanja in bo publiki predloženo v vpis po	nominala. Novo posojilo bo opro-
ščeno vseh sedanjih in bodočih davkov in bodo lastniki obveznic tega posojila imeli dve leti posebno ugodnost, namreč pravico Lombarda pri Italijanski banki do 80% nominalne vrednosti in z obrestno mero, ki bo pol procenta nižja od oficiel-nega diskonta Znesek posojila ni določen in bo najbrž ugotovljen potem, ko bo znan rezultat emisije.
V okviru te emisije bo lastnikom 3 in Pol odst konverzijskega posojila, ki je bilo lani izdano ob priliki konverzije 5 odstotnih posojil, dana možnost, da zopet dobijo državni papir z obrestno mero 5 odstotkov. 3.5 % konverzijsko posojilo notira sedaj samo 68% nominalne vred. nos ti, v račun pa se bo vzelo pri izdaji novega 5»/o posojila po 80%, tako, da bo moral podpisnik doplačati 15 lir na 100 lir nominala, ker je emisijski tečaj novega posojila 95%. Ce bi vsi Imetniki tega 3.5»/» posojila to Posojilo zamenjali za 5 proč. novo Posojilo, bi razlika 15 lir pri obveznici za 100 lir prinesla diržavi v gotovini 9 milijard. Zaradi te »konverzije navzgor« od 3 jn pol na 5»/o pa proračun ne b0 utrpel nove večje obremenitve, ker
leta	1928
leta	19.219
leta	1930
leta	1^31
leta	1932
leta	1933
leta	1934
Nazadovanje potrošnje piva
Od sadeža pivovarniške industrije kraljevine Jugoslavije smo prejeli zanimive Podatke o gibanju produkcije in prodaje pivovarn v zadnjih letih. Iz te statistike je razvidno, da je znašala v Jugoslaviji prodaja piva:
728.307 hI 674.703 hI 653.238 hI 540.254 hI 338.095 hI 214.417 hI 210.060 hI
Ce upoštevamo, da znaša kapaciteta vseh jugoslovenskih pivovarn 1.5 milijona Ы letno, tedaj vidimo, da je bila ta kapaciteta že leta 1928. izkoriščena le do polovice. Od tedaj je produkcija pad'la za 71% (od 728.000 na 210.000 hI). Izkoriščanje kapacitete pa je padlo na 14°/o. To rapidno padanje potrošnje piva pa se ni ustavilo niti v letošnjem letu, kajti v pr. vi polovici leta je znašala Potrošnja v vsej državi 105.405 hI nasproti 109.562 hI v prvem polletju preteklega leta.
Kako malenkostna je sedaj potrošnja piva pri nas v primeri z drugimi državami, najbolj spoznamo če upoštevamo, da je potrošnja lani znašala povprečno le I in pol litra na prebivalca, dočim se n.pr. v Nemčjji trosi povprečno na prebivalca 88 litr0v piva letno, v češkoslovaški 78 1 in v sosednjj Avstriji 76 1. Pod takimi okolnostmj je razumljivo, de je doslej že 10 pivovarn (ena tretjina vseh pivovarn v državi) ustavilo obratovanje in da eo tudi ostale pivovarne v zelo težavnem Položaju. Ogromno padanje potrošnje pi-V« v naši državi je le deloma pripisati zmanjšani kupni moči konsumentov in je ta padec pred vsem posledica visoke fiskalne obremenitve piva 6 trošarinami, bj znašajo v večjih konsumniih centrih 2.66 Din pri litru.
Dotok deviz pri Narodni banki
V drugi četrtini septembra je zabeležila Narodna banka, kakor je to razvidno iz poslednjega izkaza od 15. t. m., dotok deviz m zlata za 25 milijonov Din. Od tega odpade na povečanje zlate im devizne podlage 9.2 milijona Din (podlaga je narasla na 1385.3 milijone Din), na povečanje deviz izven podlage pa 15.8 milijona Din. Devize izven podlage so dosegle že izredno visoko stanje 242.5 milijona Din. Menična posojila beležijo občutne j še povečanje za 24.3 na 1533.3 milijona Din, krnibardna posojila pa so ostala nespremenjena pri 264 milijonov Din.
Obtok bankovcev se je v tem tednu zmanjšal za 11.4 na 4657.1 milijona Din in je bil za 430 milijonov večji nego lani ob istem času. Obveznosti na pokaz pa so se povečale za 78.4 na 1273.9 milijona Din, dočim so se obveznosti z rokom skrčile za 4.7 na 221.3 milijona Din. Vrednost zlate in devizne podlage skupaj s premijo znaša sedaj 1680 milijonov Din in kritje obtoka bankovcev ter obveznosti na pokaz 30.01% (prejšnji teden 30.15); vrednost samega zlata s premijo pa znaša 162^.5 mili iona Din тп samo zlato kritje 27.45% (27.76).
Elektrifikacija dolenjskega Posavja
Pri banu dr. Natlačenu se je včeraj zglasila večja deputacija Dolenjcev iz občin Kräko-Videm. Leskovec, Kostanjevica, Sv. Križ. Sevnica, Boštanj, Mokronog, St. Rupert in Mirna na Dolenjskem, ki jo je vodil narodni poslanec inž. Zu. pančič. Deputacija je izročila g. banu spomenico in obenem razložila da bi posavske občine ki leže ob železnici Zidani mest — Zagreb lahko dobile številne nove industrije, če bi bil na razpolago eiektričnj tok. Zato je elektrifikacija nujno potrebna. Spomenica ugotavlja razmah gospodarskega napredka Gorenjske, Notranjske in štajerske, medtem ko je Po-savj? zapostavljeno Vzrok je pred vsem, da Kranjske deželne elektrarne ne dobijo potrebnega posojila, čeprav bi bilo potrebno le pet milijonov. Ce bi bil projekt elektrifikacije, jki so ga izdelale
ee staro 3 in pol */• posojilo vname ▼ račun le za 80«/» nominala in je treba le za
80 lir plačati 5°/» obresti namesto doslej za 100 lir 3.5% obresti čeprav izgubi lastnik stare obveznice 20«/» na nominalni vrednosti, vendar bo poniudena konverzija zanj ugodna, ker je tečaj 3.5% obveznic sedaj na borzi le 68®/» nominalne vrednosti Vsa konstrukcija novega posojila in konverzijskih pogojev je spretno sestavljena ker bistveno ne obremenjuje na novo' države in vendar vsaj trenotno nudi podpisniku ugodnosti.
Med sklenjenimi finančnimi ukrepi je omeniti tudii povišanje blagovne tarife na italijanskih državnih žeiezncah. S tem Povišanjem naj se odstrani deficit «železnic ki znaša okrog 900 milijonov lir letno.' Istočasno ee uvede glede na višjo blagovno tarifo železnic izravnalni davek za blagovni transport z avtomobili. Pred. videno je tudi povišanje davka na poslov ni promet.
Zaradi olajšave državnega proračuna je bilo nadalje sklenjeno, da se obremeni tev državnega proračuna s pokojninami in invalidninami iz svetovne vojne zmanjša. Te pokojnine se kapitalizirajo na pod. lagi sedanje obremenitve proračuna v višini 750 milijonov lir. »Izplačilo teh pokojnin prevzame, italijanski nacionalni zava rovaini zavod, ki mu bo država po prevzemu dolgovali kapitalizirani znesek pokojnin ter ga vračala v enakih letnih anuitetah, ki pa bodo za 250 miilionov lir manjše nego znaša sedanja obremenitev proračuna, ker bo anuiteta vsako leto enaka, dočim se obremenitev proračuna za te pokojnine stalno zmanjšuje
Kranjske deželne eftektrarne predrag in nezmogljiv ,naj se vzame v proučevanje še projekt za elektrifikacijo Posavja s pomočjo kalorične centrale v Krmelju, ki lahko takoj da na razpolago potrebni električni tok po nizki ceni, pozneje pa bi to omrežje spojili s centralami Kranjskih deželnih elektrarn. V tem primeru bi znašali stroški za daljnovode Trebnje Mirna, št. Rupert-RakoVnik, Mokronog. Bistrica, št Janž-Krmelj 700.000 Din (22 km), aa transformatorske postaje 340.000 Din in za lokalno omrežje 510.000 Din skupaj 1,550.000 Din.
Gospodarske vesti
= Vplačila v kliring z Italijo. Narodna banka je ugotovila da so v zadnjem ča s« vplačila v italijanski kliring mnogi; manjša, kakor v istih mesecih lanskega leta. Zaradi tega opozarja vse uvoznike ita liijanskega blaga, da je na podlagi veljavne pogodlbe o ureditvi plačilnega prometa z Italijo dovoljeno plačilo uvoženega blaga iz Italije samo potom vplačil v kliring na zbiralni račun v Beogradu, ker se samo iz teh vplačil vrši plačilo terjatev naših iz voznikov za izvoženo blago v Italijo. Vsak drug način plačila in tudi že vsak poizkus plačila izven kliringa se kaznuje po določbah zakona o kazenskih sankcijah za devizne prestopke.
= Kompenzacijski boni za potovanja v Grčijo. Po obvestilih, ki jih ima minisitr stvo za trgovino in industrijo, je kontin gent kompenzacijskih bonov, določenih za stroške naših potnikov, ki potujejo na Grško, že skoro izčrpan, in se opozarjajo potniki, ki potujejo v Grčijo, da to vpo-števajo in se poprej informirajo pri pooblaščenih bankah o možnosti uporabe teh banov.
— Mednarodni hmeljarski kongres. Dne 23. t. m. bo v Pragi mednarodni hmeljar ski kongres, na katerega so povabljene naslednje države: Češkoslovaška, Nemčija Jugoslavija, Poljska in Francija Na kongresu bodo pogajanja glede ureditve po vršine nasadov in glede letošnjega pridei ka v srednjeevropkih državah, kjer gojijo žlahtni hmelj.
= Nazadovanje tonaže svetovne mornarice. Iz Londona poročajo, da je znašala tonaža vseh trgovinskih mornaric na svetu ob koncu letošnjega prvega polletja 64.9 milijona registrskih ton, to je sedaj že za 6 milijonov ton manj nego leta 1931. Na daljnjd obstoj krize v pomorski plovbi pa se kaže v dejstvu, da je pc najnovejših ugotovitvah še vedno v lukah za 5.3 mibij registrskih ton brezposelnih ladij. V tem pogledu so na prvem mestu Zedinjene dr žave, ki imajo 23.5% mornarice brez posla potem slediijo Francija s 14.3%, Grčija z 10.9%, Nizozemska z 9.2%, Italija s 6.5%, Norveška s 5% in Nemčija s 4%. Vendar pa je v svetovni pomorska plovbi zabeležiti zboljšanje, saj je v oktobru 1932. znašala tonaža brezposelnih ladij 15.2 milijona ton in je od tedaj nazadovala za 9.9 milijona ton, od tega odpade 5.2 miffijo na ton na izločitev in uničenje starejših ladij za staro železo.
Hmelj
Žalec, 20. sept. Položaj je bdi danes v Zrilcu čvrst, kakor letos še mi bil nikdar. Ponudbe so skoraj povsem ponehale. Cena za rdeči hmelj se je dvignila od 10 na 15 Dim, za drugovrstno blago se je plačevalo do 25 Din, za gladko zeleni hmelj pa je bilo nekaj kupčij do 28 Din. Posamezni hmeljarji, ki špekulirajo, pa hmelja tudi za to ceno ne dajo »n pričakujejo se višjih cen.
Za hmeljarsko protestno zborovanje v Žalcu dne 22. t. m. vlada v Savinjski dolini veliko zanimanje.
Borze
20. septembra
Na ljubljanska borzi sta devizi London in Newyork danes popuščali in tudi Trst je bil silabejši. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi podražili in notirajo 8.55 _ 8.65. V zagrebškem privatnem kliringu je bM promet v avstrijskih šilingih
j po &3B, ▼ «ngleSUh fantih po 232.40, v grških bonih po 33 m ▼ španskih pezetah po 5.6250. Na zagrebäem efektnem tržišču je Vojna Skoda nadalje za malenkost
popustila in ee je trgovala po 365 — 367 (v Beogradu po 368) in za december po 368. Tudi ostali državni papirji 90 kazali popuščajoče tendenco. Do prometa pa je prišlo samo še v 6% begluških obveznicah po 63.75 (v Beogradu po 67).
Devize
Amsterdam 2968.86 — 2983.46, Berlin 1756.06 — 1769.95, Bruselj 739.90 — 744.96 Curih 1424.22 — 1431.29, London 215.48-217.53, New York 4364.64 — 4390 96, Pariz 288.93 — 290.37, Praga 18133 — 182.44, Trst 357 24 _ 360.32. Avstrijski šiling v privatnem klirigu 8.55 — 8.65.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2750, London 15.14, Newyork 308, Bruselj 51.95, Milan 25.10, Madrid 42, Amsterdam 208.45, Ber lin 123.80, Dunaj 57.40, Stockholm 78.10. Oslo 7610, Kobenhavm 67.60, Praga 12.73, Varšava 57.90. Atene 2.90, Bukarešta 250
Efekti
Zagreb' Državne vrednote: Vojna škoda 365 — 366, za sept., nov. 367 bi., za dec 365 — 367, 7% invest. 78 — 80. 7% Blair 70 — 72, 8% Blair 80 — 81, 7% Drž. hip banka 75 — 77, 6% begluštke 63.75 — 64; delnice: PAB 231 — 232, Trboveljska 100 — 110.
Beograd. Vojna škoda 36750 — 364 (368), 7% stabiliz. 81 — 82 (8150) 7% invest. 82.25 — 82.75 (82.75), 7% Blair 69.50 — 7050 (70.50), 7% Drž. hip. banka 74.50 bi. (74.50 — 75), 6% begiuške 66.75 — 67 (67), 4% agrarne 46.25 — 47 (47).
Blagovna tržišča
Z1TO.
+ Chicago, 20. sept Začetni tečaji; pšenica: za sept. 99.375, za dec. 101, za maj 102; koruza: za sept. 81.50, za dec. 58-375.
+ Winnipeg, 20. sept. Začetni tečaji: pšenica; za okt. 95.625, za dec. 96.25.
+ Novosadska blagovna borza (20. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet srednji. Pšenica (78 kg): baška 139 — 143; ladja Tisa 144 — 146; bašika, ladja Begej 142 144, slavonska 138 — 140, sremska 138 — 143; banatska 141—143. Oves: baški, sremski in slavonski 111 — 113. Ječmen: baski in sremski 64 kg 124 — 126. Turščica: baška in sremska 95 — 97, banatska 93 — 95. M°ka: baška m banatska »Og« im »Ogg« 210 230; »2« 190 — 210 »5« 170 — 190 »6« 150 — 170; »7« 130 — 140 »8« 105 — 110. Otrobi: baški, sremski in banatski 85—87 50. Fižol: baški in sremski beli 275—285.
-j- Budimpešta nska term in sita borza
(20. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica: za okt 15.59—15.60, za marc 16.42—16-43, koruza: za sept. 15.30 den.
BOMBAŽ
4- Liverpool, 19. sept. Tendenca vztrajna Zaključni tečaji: za okt 5.96 (prejšnji dan 5.90), za dec. 5.87 (5.81).
+ Newyork, 19. sept Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept 10.62 (10.63), za dec. 10.65 (10 65).
ŽIV/NA.
+ Zadnji živinski sejem v Ptuju je bil zelo dobro obiskan in so bile dobre kupčije. Prignanih je bilo 568 glav živine, pro dane pa so bile 204 glave. Volov je bilo prignanih 94, krav 229, bikov 9, jumcev 47, telet 67, konj 103 in 19 žrebet Cene so bile za kg ždve teže: voli 2.80 do 3.75 Din, krave 150 do 2.50, biki 2 do 2.50, junci 2 do 4, teleta 2 do 4 Din. Konji so se prodajali po 250 do 3500 Din, žrebeta pa po 300 do 550 Din za komad. Svinj je bilo pripeljanih 159, prascev pa 70. Prodanih je bilo vsega 33 rilcev. Cena prascem v starosti 6 do 12 tednov je bila 35 do 95 Din za komad. Pršutarji 90 se prodajali 4 do 5 Din, plemene svinje pa po 4 do 450 Din za kg žive teže.
Žrtev materinstva
na zadnji poti
Mengeš, 20. septembra Danes dopoldne ob 10. je nastopila svojo zadnjo pot ga Ivanka Kančeva, soproga industrica Alojza Kanca ml. iz Meng» ša. V torek je v Ljubljani v Leonišču po ložla svoje mlado življenje na oltar materinstva Pogreb je pričal, s kako iskrenim sočutjem je vse prebivalstvo kamni» škega okraja delilo globoko žalost z ugledno rodbino Kančevh iz Mengša in Kuml-tovih iг Domžal.
Truplo blage gospe so prepeljali iz Ljub» ljane v Mengeš in ga položili v domači hiši na mrtvaški oder, katerega so obsuli s cvetjem in venci Danes se je začel po* raketi iz hiše žalosti dolg sprevod po Mengšu proti cerkvi. Pred krsto so nesli nad 30 vencev in šopkov, ki 90 jih poklonili hudo prizadeti soprog, roditelji in ostalo sorodstvo, številne rodbine iz Mengša, Domžal in Radomelj, uslužbenca in uslužbenke Kančeve tovarne kvasa, razna men» geška društva, med katerima so bffi posebno lepi venci Sokola in Gasilnega društva, čigar častna članica je bila pokojnica. Lep venec je poklonila tudi Jadranska Straža, katere člani 90 se udeležili pogreba z zastavo, kateri je ga. Kacičeva pred nedavnem kumovela. Za krsto je za užaloščenim soprogom in ostalim' sorodniki korakala dolga vrsta občinstva iz Mengša, Domžal, Kamnika in drugod, zastopniki mengeških društev 'in občine, četa gasilcev ter številni zastopniki iz kroga trgovcev in mdu» stirijcev z zastopnikom Zbornice za TOI g. Vrečarjem.
Žalni sprevod je krenil v mengeško cerkev k masi, ki jo je daroval domači župnik g. Sušnik. Pevsko društvo »Mengeš« je zapelo tudi v cerkvi kakor prej pred hišo žalosti žalostinke. Iz cerkve je sprevod krenil čez plodno mengeško polje proti Domžalam, kjer so krsto začasno položili v Kuraltovo grobnico. Pokojnica je bila dobrega srca. vneta podpornica vseh men« geških društev in skrbna mati Pokoi njeni duši, hudo prizadetim naše iskreno eo» žal je!
В1П NA VIŠKU HIGIENE SE PRAVI
uporabljati le »RIVIERA« medlctnalna mila, ki ao bila ponovno odlikovana na najpomembnejših svetovnih razstavah. — Na izb его so povsod;
RrVTERA-KARBOL, GLJCEREN-KARBOL, KATRAN, SUMPOROV, LYSOL, LYSOFORM ш BOR A KS MILO. Poudarjamo, da so na višku le
„R I У I E R A"
MEDICINALNA MILA
zato zahtevajte povsod Izrecno le »RIVTERA.« toaletna ln medidnalna. mila
Kulturni pregled
Novi prevodi
Jon Svensom je priljubljeno ime v mla-uinsüi literaturi. Njegova povest >Mesto Ц.0 morju« (prevel dr. Jože Lovrenčič, izdala jugoslov. knjigarna) je ©Да tistih imadinsKin Knjig, ki jih uidi odrasel čita-s.elj prebere s pridom in užjtkcm. Kazde-ijena je v dva deue: »Križem kražem Po Kopeniiagnu« in »V odprtem čolnu čez Oerosuna да švedsko-« tipie preveva topel čar mladostnih spominov^ med katere ee mikavno vpletajo podobe iz sever-uega eveta, ki so zlasti v drugem delu prav srečno združene z razgibanim dejanjem.
Kot 21. zvezek »Leposlovne knjižnice« (Jugoslov. knjigarna) je izšel roman Sel. me Lagendfeve »Kiaie GulleUarg.« Sloveča švedska pisateljica, гдаДа pri nas po romanu »Gosta Beri ing«, pripoveduje v tem spisu o ubogem dninarju Janu, ki neizmerno ljubi hčer Klar0. Ta ljubezen daje vsemu njegovemu življenju nekako posvetitev in izzveneva v globoko tragiko človeškega srca. Roman Lagerlöfove je iz nežne ženske duše porojeno delo, polno preti'esljvih pogiedov v nevidne zakone, ki vodijo človeško usodo Spis je prevei France Vodnik.
Andreas Latzko je pri nas neznan pisatelj. Uvedla ga je založbe »Evalit«i ki je pravkar izdala v prevodu M. Klopčiča roman »Sedem dni.« Napeto dejanje se odigrava v Berlinu, kjer je baron Man-gien preživel božične praznike pri svoji ljubici. V teh sedmih dneh ее čudovito zapletejo vozli usode in dogode se nepri. čekovane reči, ki ne razodevajo samo senc ob lučeh velemesta, marveč tudi sen ce v življenju tako zvane visoke družbe. — Ista založba je izdale v svoji mali knjižnici prevod povesti Björnsterna Björnsona »Veseli fant«, Jacka Londona zgodbo »Joe med pirati« in detektivske Povesti Maurice Le bilanca »Arsen Lupin se ženi.« Posebej moramo Pozdraviti prevod »Veeelega fanta«, čigiar pisatelj Bj. Björneon je bil pri nas nezastaženo prezrt in pozabljen, d asi je eden izmed predstav i tel jev norveške književnosti Nekdaj zatirani avstro-ogrski Slovani ne emejo tudi pozabiti moške besede, s katero se je zavzemal za njihove interese. Iz spisov 1. 1910. umrlega pisatelja bi lahko prevedli še marsikaj; »Veseli fant« je bil dobro izbran, saj je ljudska zgodba v najboljšem pomenu besede. — Ostali dve knjižici (London, Leblanc) nadomeščata v našem jeziku tujo detektivsko tn Podobno štivo^ v katerem ee na nenavadnih primerih iz' življenja razpleta bujna do-
mišljija poljudnih pripovednikov. London in Leblanc sodite na tem Področju med vodilna imena.
Josip Pavčič, Mali pianist
Menda edini in zato najzaslužnejši naš klavirski pedagog, ki se bavi poleg ostalega učnega dela s sestavljanjem primernih učnih pripomočkov za začetni klavirski pouk, je prof. Josip Pavčič. Vsem malim pianistom znane in ljube so Pavčičeve klavirske zbirke »Našim malčkom«, »Mladina poje«, i/Narod poje« in »Klavirski album narodnih nape vo v t. V teh zbirkah je cel zlat rudnik klavirskega gradiva za mladino, ki je srečno prebrodila začetne klavirske težave, da bi pa tudi pri teh pomagal, je sedaj Pavčič sestavil nova dva zvezka, M predstavljata predhodno stopnjo k omenjenim knjigam- »Mali pianist«, čigar prvi zvejek je pravkar izšel v znani, že na zunej izredno prikupni ediciji Glasbene Matice, je torej namenjen slovenski mladini na najnižji stopnji elementarnega klavirskega pouka. Pogled v najboljše klavirske šole Nemcev, Francozov itd. nam izpričuje, da sloni ves osnovni muzikalni pouk na *пяп!Ь melodijah, v prvi vrsti na obče priljubljenih narodnih napevih. Za elementarni klavirski pouk Slovenci žal nimamo prav mnogo takih melodij, ker je velika večina izmed njih ritmično, torej tehnično pretežka, ali pa za začetek preobsežna. V obsegu petih tonov, kar pomeni spočetka zaporednih pet prstov v normalni legi, brez napetosti med njimi in polagoma stop-nevaje, je v »Malem pianistu« zbral Pavčič petnajst domačih melodij, ki so vzorno in sistematično urejene in ki imajo ob dobrem učitelju najpripravnejlo in v resnici zaže-Ijeno snov. Vsi vemo, da naša muzikalna mladina spočetka najrajši sega po domačih melodijah in tudi starši so veseli, ako jim njihov malček zaigre znano domačo pe-semeo. Otrok, ki je muzikalen, že prav zgodaj rad tipka po klavirju in z enim samim prstkom išče znanih pesmi, ki jih je slišal doma ali v šoli. Išče in išče, se korigira, saj mu je napev znan, dokler ne najde. Pri taki samodelavnosti pa mu bo vesten učitelj pomagal s Pavčičevim »Malim pianistom« ter mu nudil to, kar ima na tej stopnji najrajši. Vsako izmed petnajstih melodij je prav ljubeznivo in otroškemu duhu razumljivo ilustriral Oton Gaspari.
Drugi zvezek »Malega pianista« izide v Matični izdaji tudi prav kmalu.
^Malega pianista« kot najprimernejšo domačo knjigo za začetnike in njihove uS-telje toplo priporočam.	—ё.
Naše gledališče
OPERA
Sobota 21. Nedelja 22.
zaprto.
ob 20. Hoffmannove pripoved" Izven. Cene od 30,- Din
ke
Gostuje Marijan
navzdol. Rus.
★
Opozarjamo na nedeljsko vprizoritev Hoff-mannovih pripovedk, ki so se vprizonlev lanski sezoni na našem odru v popolnoma novem prevodu, novi režiji in mscenadji s prvimi našimi silami. Nastopita gospa Gjungjenac in g. Gostič. gostuje pa g. Marijan Rus v trojni basovski partiji, katero je lansko leto pel z najlepšim umetniškim uspehom. Za predstavo, ki je J vsakem pogledu izvrstna, veljajo znižane operne cene od 30 Din navzdoL
Se je čas, da si priskrbite stalne mesto v našim gledališču tako v drami kakorv operi, za sezono 1935/36, ki se začnes s koncem prihodnjega tedna. C« Ј^ vam je pri nizkih cenah zagotovljen stelm poset dramskih in opernih predstav. Novi repertoar je zelo raznoličen in zanimiv an-sambel pa na priznano umetniški višini, ^bonenti uživajo 40 in več odstotkov popusta od dnevnih cen. Priglasi ^prejemajo v blagajni dramskega gledališča dnevno med uradnimi urami. Abonma se pkčuje v desetih zaporednih mesečnih obrokih.
Radio
Sobota. 21. septembra. Ljubljana: 12.00: Plošče, — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Öaa, obvestila. -1316: Plošče. — 14.00: Vreme. — 18.00: Delopuet pa dobre volja (radio orkester) — 18.40: Zunanji politični pregled (dr. Kuhar) — 19.00: Cas vreme, porodila, spored 'obvestila — 19.30: Nac. ura. — 20.00: Poglejmo ne gorenjsko stran! Sodelujejo: Vodnik, fantovski zbor, tercet Stritar, radijska dramska družina Magistrov trio in Bedio orkester. — 22:00: Cas, vreme, poročile, spored- — 22.15: Lahkih nog na Okrog. (Radijski orkester).
Beograd 1-: Narr.ana glasba. — 20.00: Operetni večer. — 23.00: Ples. — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Orkester. — 20.00 Violinski koncert. — 20.30: Ruski večer. _ 22.15: Plesna mnzika. — Praga 19.45: Hanaške pesmi. — 20.15: Operetni večer.
22.30: t^liKa gU?iH. — v^** Poljske narodna glasba - M 30: Pester program. — 22 00: Orkester.— Dunaj 12.00 Plošče. — 15.15: Godba na pehala _ 16 45: . Pesmi. — 20.15: Mešan program. — 23-00 Pevski koncert. — ».06:	—
20-10: Zabaven večer. — 23.SO: LeJafca in plesna mnizika. — München 1905: Komorna glasba — 20.10: Pester večer. — 23.00: Plesne mrazika. — Stuttgart 20JO: Orkestralen koncert _ 22,30: Lahka ln plesna glasba — 24.00: Pevski koncert in komorna glasba- — Rim 17.10: Kvartet mandolin tn orkester. — 20.40: Operni večer.
Iz Kranja
r— Nedeljska tombola. Vse priprave za
to veliko prireditev bodo danes zaključene. Zanimanje za tombolo dosega vrhunec; povsod ugibajo, kdo bo jutri srečni lastnik modernega avtomobila. Opozarjamo, da je danes zadnji dan za nakup tablic po 4 Din jutri so po 5 Din. Poslužite se polovične vozni ne. Pri odhodu zahtevajte nedeljske povratne karte. Vsi vlaki bodo jutri ојабеш.
Z Jesenic
a— Kino Radio predvaja v aoboto is nedefljo ob 8. zvečer (v nedelio tudi ob 3. uri popoldne) veliko filmsko deio »Pesem z neba«. Dodatek poleg dveh prediger še krasen glasbeni film »EL Duchin in njegov orkester«. Sledi »Revolucija mladine.«
Bled. Zvočni kino Bled predvaja danes ▼ 9oboto ob pol 9. zvečer in v nedeljo ob pol 4 popoldne in ob pol 9. zvečer velefilm »Roman ene пой«. Predigre nov Para-mountov tednik in Micky miška.
Bibniea. Sokol ski zvočni kino predvaja danes ob 20. in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. Panfilm »Peer Gyn t« Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik..
Želimlje pri >?<L Prostovoljna gasilska četa želimlje priredi v nedeljo 22. tm. po. Poldne pri yöoba« vrtno veselico s plesom. Vstopnina prostovoljna. Za dobro pijačo in jedačo preskrbljeno. Vljudno vebljenl Odbor.
ZA VSAKOGAR
je mali REMINGTON portable pisalni stroj, ki obstoji ▼ več modelih. ТО во praktični stroji za zelo zmerno ceno. Ugodna odplačila po originalnih nepovišanih cenah pri Remlngtonovem reprezentantu: — DRAGUTTNTJ GRÜNBERGERJU — Ljubljana, Ga jeva 6-1. nadstr. telefon št. 34-19
Herbarij za papeža
Generalni superior >Oblatov brezmadežne Device Marije« je ponudil papežu v dar zbirko arktične flore, ki jo je zbral v her-barij pater Dutillv iz vikarijata Makenzie v Kanadi. Papež je darilo sprejel in odločil, da se uvrsti zbirka v misijonarsko zbirko lateranske biblioteke.
Smrt znanega jurista
V Panzu je umri v starosti 92 tet jurist Charles Lyon — Caen. Pokojnik je bil najstarejši član profesorskega zbora na Sor-bonni. Slovel je za kapaciteto v svoji stroki, sodeloval je na mnogih mednarodnih kongresih in je napisal niz avtoritativnih del iz pravosodne teorije in prakse.
Skrita topovska baterija X sedanjih francoskih manevrih s Ctampagui
*ATi se kje tukaj v bližini dobe evtomo-bileki deJi ?<
»Dobijo. Stopite kar tja do jarika v ostrem «winke ob eeetic	(УШеш Tegn«)
Hitlerjev dvojnik?
Najboljše plačan moški v Nemčiji
Pariški »Eyceteior« priobčuje precej fantastično vest iz Berchtesgaden* na Bavarskem, kamor zahaja nemški državni kancelar na oddih. Zato prepuščamo pari. škemu listu vso odgovornost za naslednja izvajanja.
Hitler si Je angažiral dvojnika- ie Ponovno so mogli prebivalci Berohtesgadena ugotoviti, da ее Hitler ob gotovih priložnostih Pojavlja na dveh krajih ob enem ln i« tem času. Tako so ga n. pr. nedavno videli na teraej hiše v Wachenfeldu. dočim se je natančno oft) i6ti uri udeležil otvoritve avtomobfflske «ceste Mon«kovo-Reichenhall. Ob istem času ni noben avto
zapustil Hitlerjeve vile in tudi kanceäap-jevo letalo je čakalo v Redchenhallu.
Dvojnik nemškega kencelarja je doma iz; neke bavarske vasice ter prejema najvišjo plačo v Nemčiji, namreč pol milijona mark letno. Poleg tega je zavarovan za Pol milijona švicarskih frankov pri neki švicarski zavarovalnici za življenje. Dvoj. nika во angažirala potem, ko sta ЬПа na Hitlerja poekušena dva atentata, zadnji letos «ponriadj v Berlinu ob raepustu Stahi-та» Neki član te organizacije je hotel streiiati z revolverjem na Hitlerja, toda kancelarieva telesna etreža ga je v zadnjem trenutku pobila na tla.
VSAK DAN ENA
Vrata v Sredozemske morje
Angleži so napravili iz Malte, ki so jo dobili na dunajskem kongresu, važno strateg orsko oporišče
1 reporterji po
ф
v
Fosova filmska družba organizira ekspedicijo, ki bo imela na razpolago letalo ter se bo ustavila v Džibutiju
Na Dunaju delajo v največji tajnosti priprave za velikopotezno filmsko ekspedicijo v Abesinijo Odpravo organizira Foxova filmska družba, ki je pripravila vse potrebno, da v primeru izbruha vojne v Afriki pošlje svojo ekspedicijo tja z aeroplani.
Vodja ekspedicije je filmski reporter Hans von P«bal, letalec v nekdanji avstro-ogrski armadi. Družba je naročila za ekspedicijo posebno letalo, ki je že pripravljeno za start Letalo za Afriko je seveda prilagodeno ondotnim terenskim prilikam. Ima poleg koles tudi nekakšne smuči, da lahko pristane v močvirnati pokrajini <Ji pa v snegu na visokih gorah. Za primer, da bi se morala ekspedicija spustiti v vodo, ima tudi čoln iz gumija, ki bo ekspediciji olajšal izkrcanje v mokrem elementu. Krila aeroplana se lahko snamejo in porabijo za hangar, ki ščiti letalo pred vremenskimi neprilikami.
Edina bojazen Foxove družbe je, da bi utegnili Abesinci njeno letalo, бе bi se ustavilo na njihovem ozemlju, zapleniti in posadko pomoriti. Utegnilo pa bi se tudi zgoditi, da bi Abesinci letalo porabili za bombardiranje sovražnika kajti nosilnost aeroplana je precej velika in se nanj lahko naloži precejšnja teža. Za ekspedicijo
je družba nakupila konserviranega mesa in zelenjave za pol leta.
Oporišče filmske ekspedicije bo v Dži- j butiju. Posadka, oziroma ekspedicija bo štela štiri može. Vsi štirje bodo oboroženi s pištolami, ki jih bodo lahko rabili v primeru napada s katere koli strani. Pa tudi filmske aparate so primerno zavarovali. Dobili so jeklene ščite proti kroglam, ki jih ne bodo mogle preluknjati.
V Džibutiju se bo dunajska ekspedicija sešla z ameriško odpravo Foxove. družbe, katero bo vodil znani ameriški filmski reporter Laurence Stalling. Tam bodo obrazovali karavano, ki bo štela okrog sedemdeset mož Med njimi bo 50 zamorcev, ki bodo z mezgi prenašali tovore za ekspedicijo in bodo ostali pri nji ves čas filma-nja afriške pokrajine in vojnih prizorov.
Konec feredže
" Turška vlada je izdala naredbo, ki končno prepoveduje Turkinjam zakrivanje obraza s feredžo. Ukaz stopi v veljavo 1. oktobra in bo veljal zaenkrat za 35 mest, pozneje pa se bo veljavnost prepovedi splošno razširila. K temu velja pripomniti, da si ženska mladina na Turškem ne zakriva več lica, pač pa vztrajajo pri tem še starejše ženske, ki se ne morejo ločiti od tradicije. Zanaprej bo turška vlada v tem poüledu radikalno postopala in kaznovala uporabo feredže z denarno globo in ječo.
Frizerski salon v avtobusu
V New Yorku imajo avtobusno progo, ki ima velik pomen za potnike, ki vstajajo zeLo rano in morajo že zgodaj z doma. Proga gre iz predmestja v center, vožnja traja kakšnih 35 minut, torej več nego dovolj, da se moški obrije- Zato eo praktični ameriški podjetniki pripeli zadaj ob avtu saLonček za britje in striženje. Osobje frizerskega salona je tako spretno, da celo na največjih ovinkih obrije potnika brez najmanjšega ureza-
Za oljkovo vejico se skrivajo
Mešana hrana je najboljša
Komisija za prehrano v Berlinu je sestavila pravila za najsmotrenejšo prehrano. Njeno priporočilo se glasi: Najprikladnejša je mešana hrana, t. j. mesna in rastlinska hrana. Ni mogoče priporočati izključno rastlinske hrane, oosebno ne zdravim ljudem. Kdor hoče biti vesetarijec, naj bo, pravilno pa to ni. Priporočljivo je uživati dosti mleka, mlečnih izdelkov, zelenjave in sadja. Vmes pa je treba jesti tudi meso. Glede sirove hrane naj se vsakdo, ki mn takšna hrana diši. posvetuje z zdravnikom. da se ne bo pozneje kesal zaradi storjenih napak
Abesinke v službi Rdečega križa
»
Sedanje razmere so prisilile Abesinke, da so se po vzora svojih befih sester po» svetile samaritanskemu poklica. Položaj, v katerem se nahaja njih йг&няц zahteva vsak trenntek to pripravljenost
Nova struga Rumene reke
gre ob 31. vzporedniku proti morju
La Valette, glavno mesto na Malti
Spričo uik repov, ki jih podveesma Anglija I ■adnje čase v Sredozeemskem morju po- ' staja Malta vsak dan važnejša. Malta je namreč najpomembnejše oporišče angleške mornarice v Sredozemskem morju.
V svoji pomorski politiki so si Angleži ob vseh mogočih priložnostih vedno umeli zasigiirati oblaet nad <3 izdevno 'brezpo-mernba.mi, v resnici pa zelo važnimi stra-tegičnimj točkami na evropskih morjih. Tak0 so tudi ца dunajskem kongresu porabili priliko, da so si zasigurali pcseet Malte, ki je bila tedaj pust kraški svet. Nihče ni tedaj ugovarjal angleški zahtevi, Raj je bil ta košček ozemlja na videz ne. pomemben. Angleži pa eo zna'li iz Malte
napraviti svoje najvažnejše oporišče, ki popolnoma obvladuje Sredozemsko morje. Skupno « Gibraltarjem in Pori. Saidom, ki sta tudi v angleških rokah, obvlada Anglija ves promet skozi te kraje.
Malta je v bistvu majihen arhipel, kajti okrog glavnega otoka ležijo mali otočiči Gozo, Connino in Conninoto. Prebiva istvo šteje' kakih 200.(M>0 d^š in je pretežno italijanskega rodu, ponekod pomešano z arabskim žMjem. Na Malti so ohranili »Italijani nad sto let svoj jezik ne le v medsebojnem občevanju, marveč poleg angleščine tu-dS v uiradovanju.
Nad deset odstotkov prebivalcev Malte je vojakov, že to priča, da si je Anglija
zeüo v sve&ti pomena Mane kot vojaškega oporišča- Sto kilometrov od najjužnejše točke na Siciliji in niti ne tristo hm daleč od afriške obale nudi Malta svojemu gospodarju vsak trenutek priiiko zapreti vhod v Jadransko in Tir enako morje in Popolnoma izpodrezati promet proti Afriki. A tudi za inocjemske države je Malta nepopisno važna, kar se kaže tudi v tem, da je na tem otočiču kakšnih trideset konzulatov. Nad štiritisoč ladij obišče letno Malto, ki ima poleg modernih pri. stanišč tudi krasno letališče.
V zadnih šestih tednih se je итапја podoba Malte močno spremenila. Garnv-zijo so Angleži ojačiii, število moštva Povečali od deset na pet in dvajset tisoč mož in še prihajajo vsak dan tja m>vi vojaški oddelki Poleg tega so poslali na Malto več serij podmornic, zaprli во del pristanišča z minami katere v primeru potrebe lahko položijo okrog in okrog otočičev. V sedanjem stanju ne more v pristanišče nobena ladja brez predhodnega obvestila in dovoljenja pristaniškega po-veljstva.
Prebivalstvo Maite je zaratti tega ва-skrbljeno in ее в strahom vprašuje, kaj bo prinesla bližnja bodočnost.
Verdi In pevka
Ženska, ki Je zaradi opernega skladatelja razdrla svojo zaroko in stopila ob stran mojstra
Življenjepis Carla Gattija, ki opisuje skladatelja Verdija in je izšel v Milanu pred petimi leti, pripoveduje interesant-По zgodbo o stvariteljici prve Verdijeve »Aide« na odru.
T©reza Stoltzova je bila rodom iz češkoslovaške ter je bila zaročena z italijanskim kapelnikom Marianijem. Ko Pa je spoznala Verdija, je razdrla zaroko z Marianijem in se je vrgla na velike Vloge Verdijevih oper. Mariani, ki je bil prej Verdiju slepo zvest in vdan, mu je zdaj
obrnil hrbet. Namestu, da bi pomagal njegovim delom na oder, jih je metal v arhiv in na vse načine dajal prednost Wagnerjevim operam. Začel je z »Lohen, grmom« v Botlogni in je tako utrl pot Wagnerju v italijansko javnost. Med Terezo Stoltzovo in Verdijem so se sple-le kaj tesne prijateljske vezi. Ko je umrla Verdiju žena, je zavzela Stoltzova njeno mesto ob mojstrovi strani.. V njenih rokah je skladatelj štiri leta pozneje izdihnil.
Ne ženska, ne moški
Iz Madžarske poročajo vsak баз o kakšnem novem primeru spremembe spola. Tako javljajo zdaj iz Debrecina, da je bila 27 letna razpečevalka knjig Jolanta Kunova obsojena na šest mesecev ječe zaradi sleparije. Zaprli so jo v ječo, kjer je kmalu opazila na sebi znake preobraženja v moškega. Zategadelj so jo ločili od ženskih jetnic, po končani kazni pa so jo poslali na kliniko, kjer so ji dali na prosto, če hoče ostati ženska, ali postati moški. Zdravniki so izjavili. da si lahko poljubno izbere spol brez nevarnosti za bodočnost. Jolanta je izjavila, da bi rada postala moški, ko pa so prišli ponjo, da bi izvršili operacijo, je izginila. Policija doslej zaman poizveduje po čudni hermafroditki.
Modernizirana pošta
'Italija je uvedla v svojem prometu z Afriko cenejše braojavke za vojake in njih svojce. Takšna brzojavka stane štiri lire. Njena vsebina je tipizirana zaradi lažjega premeta Posebni znaki, ki se smejo v brzojavki navesti samo enkrat n. pr. pomenijo: Pismo prejeli, vse v redu, pozdrav, ali pa: Rodil se je sin, ali: Piši, smo v skrbeh zaradi tebe, ali: Prejel pošiljatev, ' hvala, Pozdrave, ali: Mislim nate, jaz zdrava poüjube, itd. Samo smrtni primeri tvorijo izjemo, 'a tudi zanje imajo posebne znake in takšen dogodek lahko sporočijo svojci vojakom v Afriki za štiri lire.
Iz Peipinga poročajo, da so za silo Popravili jezove ob Hoanghoju aJi Rumeni reki, da pa je trajnost teh del precej dvomljiva. Edina rešitev, ki si jo želijo Kitajci v provinci šantung je, da bi Ru. mena reka čimprej našla sama od sebe novo strugo. Vodne mase silijo zaradi tega proti vzhodu in zdi se, da ei hoče reka izbrati pot, ki jo je že imela L 1S52.
N0vi tek Hoangha bi po tem takem šel t bližini 31. vzporednika ter bi se blizai čingtava izlival v morje. To bi tudi od-
govarjalo naziranju nekega geografa, ki je izjavil, da se bo reka nagnila proti vzhodu zaradi vrtenja zemlje.
Do zadnje Pojavne katastrofe je ostala Rumena reka v zadnji tretjini svojega teka nespremenjena, tekla je proti Rumenemu morju, približno vzdolž IIS. poldnevnika. Pr0vinca Šantung stoji spričo sedanjega položaja pred dejstvom, da bo Za več let spremenjen velik del njene py>_ vršine v ogromno jezero, kar prizadeva vsem krajevnim činiteljem velike skrbi»
Zamočvirjena Abesiisifa
Po zadnjih poročilih iz Adds Abebe imajo v Abesiniji zopet močne nalive. V gorah pade vsak dan za 4 cm dežja. Podoba je, da se vreme ne bo izboljšalo še ta mesec. Abesinska prestolnica je imela letos znatno več padavin kakor običajno. Nižinski kraji so vsi zamočvirjeni, kar bo delalo napadalcem pri prod ran ju v deželo silne ovire. Veščaki menijo, da sc bo zavoj ovalna akcija zaradi terenskih neprilik zavlekla za cel mecec dni.
topovi
Osebne izkaznice v Avstriji
V avstrijskem zveznem svetu 90 te dni obravnavali vprašanje evidence prebivalstva Referent dr. Lenz je pri tem sprožil misel, da potrebuje moderna država zanesljivo evidenco prebivalstva (ali pregled zanesljivega prebivalstva?). Zato predlaga uvedbo izkaznice o istovetnosti s fotografijo. Predlog je bil sprejet. Posihmal bodo torej v Avstriji vsak trenutek vedeli dete» ktivi, s kom imajo opraviti.
Šofer in gimnazistka
V Bukarešti so našli te dni v nekem ho4 telu mrtva šoferja Konstantina Raica m 18 letno gimnazistko Eleno Jonescu. Zastrupila sta se z ogljem Zapustila sta pismo, v katerem pravita, da gresta v prostovoljno smrt zaradi tega, ker se roditelji deklice protivijo zakonu s šoferjem.
ANEKDOTA
L. 1752. sta se v Parizu dvobojevaja dva igralca, Delessart in Dugazon. Večjega nasprotja si na zunaj m bilo mogoče mdshti. Delessart je bä majhen in strašno širok, Dugazon pa tenek in visok kakor preklja.
Preden 6ta navadila drug ne drugega, je Dugazoni izvlekel ков krede, razdelil s krepko črto gornje tek) svojega nasprotnika od zgoraj navzdol v dve enaki polovici m dejal:
Dovoüte, da se ▼ boju omejim na eno samo polovico, drugače bd imel preveč prednosti.«
Neto se je vljudno priklonil m potegnil meč.
»JUTRO« St 219
7
■ . Mm!», 21, wept cuChl 1939
SPORT
Primorje
Jutri se torej začne ples v državnem pr venstvu tudi pri nas v Ljubljani. Na spo* wda je takoj uvodoma tekma, ki j« sicer ▼ nekdanjih časilh pomenjala vedno višek prvenstvene sezone, pravi praznik za naše nogometne gurmane. Tedne prej se je govorilo o tem športnem dogodku, prav toliko so seveda po dogodku trajali komentarji. To je bilo še v tistih časih, ko je šlo za podsavezne pike in ko je včasih odločeval samo kolönik. Od tedaj pa je poteklo mnogo vode tudi po suhi Ljubljam-čini strugi.
Srečanje v borbah za pike med belo-ze-leniTni in črno-belimi so med tem postala redkejša. Prvi so nadaljevali s tekmovanjem v podsavezu, drugi so se pa prerili v državno prvenstvo. Gim redkejša je kaka stvar, tem dragocenejša je, ali bo to veljalo tudi za jutrišnje srečanje? Vse kaže, da bo.
Gotovo gre stremljenje vsakega večjega kluba pri nas za tem, da bi se s svojo nogometno sekcijo uvrstil med najboljše, med »ligaše«. V izločilnih tekmovanjih po grupah je edina prilika za to, in prav gotovo je verjetno, da se vsi udeleženci v tem tekmovanju z velko resnostjo pripravljajo na to tekmovanje.
Nič drugače ni v Ljubljani. Sicer se o
Službene objave LNP
Nadaljevanje 4. seje p. o. dne 18. IX. 1935
Dalje se odobrijo prijateljske tekme 22. •eptembra: Celje—Železničar, Olimp— Trbovlje. Naknadno: Laško—Drava, Gorenjec—Hermes, Bratstvo—бога, GSiK—(Svoboda Vamždin, vse 15. septembra.
Verifikacije igralcev: s pravico takoj» šnjega nastopa za Lendavo: Teichmann Alfred, Dohr Rudolf, Tivadar Janez, Döring Franc, Muhr Ladislav, Stanko Štefan, CSvire Josip, Gajšek Joeftp, Benke Janez, Tef'chmann Beno, Kulčar Ljudeviit, Horvat Ladislav, Wortmann Franjo, Varga Mirko, Wortmann Josip» Hari Ludovit, Dolgoš La* dislav, Pojbč Ladislav, Pojbič Karel, Dohr Rihard, Milhofer Ladislav, Kneisel Ladi« elav, Ljubičič Vilko; za Istro: Sinček Anton, Luikman Franc, Zevnnk Jože; Šumira-da Henrik, Skok Franc, Stednberger Ru* doli, Tavčar Svetozair, čelič Bogo, Golouh Stanko, Štovar Anton, Börse Albin; za Biod: Bernik Srečko, Verstovšek Franc, Stenoak Jože; za Radovljico: Pretnar Ferdinand, Prešeren Martin, Olip Radovan; za Hipi jo: Rabič Marjan, Dovečar Franc, Kosi Jože; za Hermes: Hlebec Rudolf, Gašperlin Anton, Langof Ivan, za Korotan-Lj: Ska« lar Miroslav: za Jadran: Plečko Josip, Kurent Janez, Plečko Anton. — S pravico na« stopa 28. septembra t. L za Jugoslavijo: Hozner Vladimir, Založnik Vladdim' r, Glin-šek Franc, Volčko Pavel, Dolenc Friderik; za Ptuj: Petrovič Stojam, Pantovič Budi-slav; za Rapid: Robn'k Mirko; za Gra* djanski: Novak Josip; za Kovinar: šmid Franc, Kuraž Franc, Beravs Alojza j; za Slavijo: Hosi Franjo, — S pravico nastopa 28. IX. in 18. XII. 1935 ter 18. III. 1936 za Jugoslavijo: Kočair Frame; za Jadran: Marolt Marjan; za Svobodo=Lj: Korošec Emil; za Primorje: Pariuh Anton, Sorčan Franc. — Vzame se a« znanje preklic Zormaina Franca za' Jadran, ostane pri Iliriji — Zavrne se verifikacija Pavlča Karla tn Šti-ftarja Franca za Železničar, ker ni taksirana. — Cifra se za ČSK Grabušek Rok, ve-rifikaioja bo sledila po sporočilu CK. — Iz seznama verificiranih igralcev se črta Po-povič Konstantin, Radovljica. — .Savezne izkaznice z odjavnicami naj do prihodnje ' seje pošljejo: Celje za Sorčana Fr. jn Ko» čar ja Ft.; Marbor ze Peršuha Antona; Primorje za Korošca Emila; Hrastnik za Mar rolta Marjana; Atletiki za Robnika Мхка; KSK za Verstovška Fr.; Komtan-<Lj za Zevmika Jožeta; Slovan za Sinčka Antona in Lukmama Fr., ker so se prjavili v druge klube. — Suspendira se do poravnave obveznosti napram prejšnjemu klubu Kovačič Alfonz, Kamnik.
Dops Celja 150 od 9. septembra se ne obravnava, ker ni taksiran.
Kazenskemu odboru se predajo: Klingen» stein Karel, Mars,. Butara Anton, Zaleg, Ramovž Drago, Mlad ka, Boben Firanc, vsi na podlagi sodniških prijav s tekem 15. septembra t. 1.
Na podlagi sodnikove prijave se preda upravnemu odboru službujoči s tekme Zalog—Mladika, Srakar.
S. o. se preda a. k. Senika, ker ni dosta»

pripravah mnogo ne razpravlja, tembolj so pa intenzivne, čim manj je o njiii slišati.
In šam&e? Že mnogokrat je bilo povdar-jeno, da je o njih težka vsaka beseda vnaprej. Tudi v tem primeru ni nrč boljše. Sicer je papirnat favorit Primorje, toda kolikokrat se papirnata forma izneveri prognozam Za črno-bele govori predvsem njih trajno udejstvovanje v težji konkurenci, kjer so imeli dovolj prlike nabrati si potrebno rutino. Imajo tudi na razpo» lago udobnost lastnega igrišča z rednimi treningi pod strokovnim vodstvom. Do nedavnega so imeli profesionalnega trenerja. Na razipolago imajo kompletno prvo moštvo, dobro spočito, sveže s treni ran o. In экого ves čas so bili v kontinuiteti tekmovanja, kar tudi mnogo pomeni.
Belo-zelenii beležijo nasproti temu nekaj kandicapa. Že par mesecev nimajo igrišča, ne prave prilike za redne treninge. Tudi igrali niso mnogo v zadnjih časih. Gotovo pa razpolagajo tudi oni s kompletno prvo enajstorico.
Odločilna pa bo večna rivaliteta med obema moštvoma, borba za prestiž, za boljši placement ВД rang — vse to bo več ko izravnalo neenakosti na papirju. Skratka Ilirija—Primorje ne more biti drugo kot velita borba!
vil poročila o Maribor—Rapid jun. 8. septembra t. 1.
U. o. se predajo: Košir, Galof, Srakar, Müller, ker niso dostav li službenih poročil o tekmah 15. septembra t. 1.
Pozivajo se klubi, da postavijo tudi k ju-niorskim tekmam primerne osebe za stranske sodnike. Moste se pozivajo, da za pr« ven&tvene tekme nabav-i vstopnice. Svoboda—Tržič se poziva^ da v roku 1 meseca nabavi golove mreže. Zalogu se nalaga, da preskrbi za prvenstvene tekme primerno garderobo za gostujoče moštvo in za sodnika.
Zadeva neodigrane tekme Rapid—Železničar jun. se odstopi s. o. v izjavo.
Izžrebani pari in termini o. o. Trbovlje: Trboveljska skupina: 29. IX. Amater—Tr« bovlje, 13. X. DASK—AmateT, 20. X. DASK—Trbovlje, 27. X. Retje—DASK, 3. XI. Retje—Trbovlje, 17. XI. Amater— Retje. — 2. Zagorska skupina: 29. IX. Svoboda—Zagorje, 13. X. Svoboda—Sloga, 20. X. Sloga—Zagorje. — 3. Hrastniška skupina: 29. IX. Hrastnik—Rudar
Izžrebani parni in termini o.o. Celje: 1. Posavska sikupina: 13. X. Sava—KSK. — 2. Celjska sikupina: 29. IX. Šoštanj—Jugoslavija, 13. X. Olim—Šoštanj, 20. X. Jugosla« vija—Olimp. Poziva se o.o., da naknadno •izžreba pare in termine Žalca
Verifikacija prvenstvenih tekem: Korotan—Hermes jun. 3:0 p. f., Mairs—Svoboda jun. 1:0, Mladika'—Jadran jun. 1:0, Primorje—Ilirija jun. 5:1, Korotan—Mladika jun. 3:2, Reka—Hermes jun. 3:0 p. f., Primorje—Slavija jun. 4:0, Železničar—Maribor jun. 2:1, Reka—Svoboda jun. 2:2, Mars —Primorje jun. 2:1, Slavija—Ilirija jun. 3:0 p. f., Atletiki—Hrastnik 8:1, Atletiki— Hrastnik 7:L Jadran—Korotan 5:0, Grafika—Slovan 0:0, Mairs—'Reka 2:1, Sloga— Svoboda 2:0.	Tajnik H.
-Službeno iz s. o. LNP. Delegrajo se k tekmam 22. septembra: Svoboda—Hermes jun. Betetto, Reka—Ilirija jun. Škerij, Primorje—Korotan jun. Martelanc, Svoboda—Grafika Čamerniik (sporazum), PrU morje—Ilir ja delegira s. o. JNS, stranska sodnika Pečar, Kosirnik, Mars—Jadran zum), Slovan—Korotan Macoratti (spora« zum), Sloga—.Reka Ompermam, Mladika— Ilirija jun. Jokšič, .Moste—Zalog Erüch, Slavija—Brod Štiglič, Domžale—Disk Ramovš, Radomlje—Mengeš Kos, Sora—Radovljica Kušar, Bratstvo—Svoboda MTdjen, ČSK—.Maribor Lukežič, Viktor ja.—Rapid Jordan. Igrišča in časi tekem so razvidni iz včerajšnjih objav poslovnega odbora. Odslej bodo delegiranja objavljena tudii v knjigi pri vratarju hotela Metropol, in sicer vsak četrtek od 15. naprej, nakar se vsi ss in kandidati opozarjajo.
SK »Mars». Jutri 22. naj se javi junis orsko moštvo ob pol deveti uri na igrišču Jadrana. Ob pol deseti uri ра I. moštvo istotam. Obe tekmi se igrata s SK Jadra-
nom.
Jadran in Mars. V predtekmi v nedeljo ob 9.30 nastopita na Jadranovem igrišču v juniorskem prvenstvu pomladka Jadrana in Marsa. Upajmo, da bodo tudi ti mladi fantje zaigrali tako, da bodo zadovoljili
tndä najboSJ navajenega gledalca. Po junior ski tekmi se nam pa predstavita prvi moštvi obeh klubov. Začetek točno ob 10.30. Navijači obeh klubov že težko pričakujejo nedeljske tekme,, ker se zavedajo, kakor zelo važen bo izid za oba kluba. Glavno tekmo sodi g. Sketelj.
Športni dan SK Amater. V soboto in v nedeljo priredi za svoj športne dan SK Amater nekakšno nogometno revijo, kjer bodo sodelovali vsi trboveljski klubi, prvak prvega razreda v Zagrebu SK Sparta, prvo moštvo ASK Primorja iz Ljubljane in ambioijozni SK Kovinar z Jesenic. Za« grebčan pridejo v sledeči postavi: Mihel-čič (Urbančič), Novosel—Bruner. Mu žar— Petrnec—Berger, Tomiči?—Stankovič— Jurimjak—Falfy—Huss Za rezervo prideta najboljši strelec Jugoslavije Hitrec in Kustič. To moštvo si je nedavno osvojilo prvenstvo prvega razreda in je kanci dat za ligo. Tekma bo vsekakor zAnimiva. ker bodo tudi Ljubljančani Primorci hoteli častno zastopati ljubljanski яр ort. V predtekmi igra Amater s SK Kovinar z Jese« nie. Enakovredna moč bo vsekakor ustvarila razpoloženje za glavno tekmo.
Službeno iz pOver ieništva s.o. LNP Tr« bov'ie: Za soboto 21. t.m. na igrišču SK
Amater <A 13. se delegirajo za bfwluiui
gg. Božič, Krhükar, za nedeljo im igrišče SK Amater junrorski turnir ob 9. dopoldne gg. Božič, Krhiiker, rezerva Rajtmajer, ob 15. na istem igrišču Amater :Koviaar (Jesenice) g. Božič, rezerva Krhlnkar. za tekmo Primorje : Sparta (Zagreb) ob 16. na igrišču Ж Amater g. Božič, rezerva Jakšič.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi tekme s Sparto iz Zagreba v Tr» bovljah, naj bo prvo moštvo danes ob 19. pred Emono. Zemljak Magster Starec, sigurno. Ob 19J0 strogo obvezen sestanek Oginega moštva. Zbirališče istotam V nedeljo naj bodo reditelji točno ob 13. na igreču. Juniorsko moštvo istočasno.
Iz smuško-tehničnega odbora. JZSS. SmuSko-tebnični odbor poziiva vse tekmovalce na nedeljski olimpijski trening. Zbirališče v nedeljo ob 7. na Ambroževem trgu.
S. K. Jadran vabi Vse člane tn članice na izredni občni zbor. danes ob 20. v salonu gostilne M. Soklič, Pred konjušnico 4. Dnevni der: Volitev predsednika
Današja nočna tekma med nogometnimi sodniki in člami LNP je zaradi tehaU čnih zaprek preložena.
Pogoji za sprejem v novo šolo za telesno
vzgojo prebivalstva
Beograa, i-j. septembra. AA. Na podlagi uredbe o šoli za telesno vzgojo od 4. sep-tc: ibra L 1. se bo sprejelo letos 50 slušateljev v šolo za telesno vzgojo v civilnem oddelku, in sicer 34 mošikih in 16 žensk, ter 20 častnikov vojske in mornarice v vojaškem oddelku šole.
Sola se začne 1. novembra in bo trajala dve leti v civilnem in eno leto v vojaškem oddelku.
Kandidati civilnega oddelka, ki žele postati slušatelji te šole, morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije, popolnoma zdravi in sposobni, kar se bo ugotovilo z zdravniškim spričevalom, priloženem prošnji za sprejem, razen tega pa tudi z zdravniškim komisijskim pregledom sprejemne komisije šole za telesno vzgojo. Biti morajo najmanj dobrega vedenja in ne starejši od 25 let. Za leta starosti služi koledarsko leto, v katerem se prošnja vloži.V šolski kvalifikaciji morajo imeti kandidati absolvirano STednjo ali njej enako šolo z izpričevalom o položenem zrelostnem izpitu oziroma diplomski izpit.
Biti morajo neporočeni in imeti morajo dovoljenje staršev ali varuhov, potrjeno od pristojne oblasti, da smejo stopiti v to šolo, v tem dovoljenju izjavijo roditelji ali varuhi da bodo vsakega meseca plačevali znesek za vzdrževanje v šoli, kakor ga bo določil minister za telesno vzgojo prebivalstva Vzdrževalnina ne sme biti večja od 500 Din, v ta znesek je všteta tudi šolnina iz tflrife št 318/A taksnega zakona, šest kandidatov siromašnega stanja, a posebno dobrega učenja in vedenja, bo na predlog ravnateljev šol oproščenih vzdrževali nine.
V svoji prošnji se morajo kandidati obvezati, da bodo po absolvirani šoli za telesno vzgojo služili v državni službi pri delu, ki so se ga učili v tej šoli, najmanj štiri leta Izjemno se lahko dovoli državnim nameščencem prav tolikšno delo po določbah zakona o obvezni telesni vzgoji v prazniäkih tečajih.
Pri enakih kvalifikacijah imajo pri sprejemu prednost rezervni častniki ali pa vsaj taki, ki so odslužili kadreki rok v vojski.
Kandidati morajo lastnoročno napisati prošnjo neposredno ministru za telesno vzgojo prebivalstva najkasneje do 15. oktobra t. 1. Prošnje morajo biti kolko-vane s 5 Din, priložiti pa jim je treba: 1) izkazalo o tem, da je res kandidat državljan kraljevine Jugoslavije; 2) zdravniško spričevalo, da je popolnoma zdrav; 3) •izkazilo policijske oblasti o vedenju; 4) krstni list. Če kak kandidat ne more priložiti krstnega lista, ker so se cerkvene matice med svetovno vojno uničile, je dolžan priložiti rojstno izkazilo svoje občine, potrjeno od policijske oblasti; 5) šolska izpričevala. Kandidati, študenti univerze morajo razen izpričevala o zrelostnem izpitu predložiti še indeks ali potrdilo, da eo študenti. Kandidati z diplomo,
absolviranim učiteljiščem aLi irguvc.i£o akademijo ali ostalih ali drugih sod, enakovrednih s srednjimi šalami, morajo, če niso od časa, ko so šolo absolvirali, pa do dneva, ko vlože prošnjo, imeli službe, navesti v prošnji, kaj so ta čas počeli. Ako so delali v privatnih društvih ali ustanovah, naj prošnji prilože o tem tudi potrdilo do-tričnega društva ali ustanove.
6)	Kandidati, ki so bili člani telovadnih, viteških, sokolskih ali sportnh društev, morajo priložiti prošnji dokumente dotič-nega društva, da se iz njih poleg drugih podatkov vidi, od kdaj so bili telovadci, ali so to udejstvovanje prekinili in kdaj so ga nadaljevali. Ce so bili razen tega še funkcionarji društva, naj navedejo kakšni funkcionarji so bili in kako dolgo.
7)	Pismeno dovoljenje staršev ali varuhov, potrjeno po policijskih oblastvih. Dovoljenje se mora doslovno glasiti:
»Dovolim svojemu sinu (hčeri), (varovancu) N. N.- da sme stopiti v šolo za telesno vzgojo v Beogradu, in se obvežem, da bom šoli vsak mesec poslal po ÖL 15 uredbe o šoli za telesi» vzgojo v Beogradu določeni znesek za njegovo vzdrževanje v šol L Za izpolnjevanje te obveznosti jamčim moralno in s svojim premičnim ki nepremičnim imetjem.«
Kraj, lastnoročni podpis, krstno in rodbinsko ime ter poklic roditelja, oziroma varuha.
Starši (varuhi) siromašnega stanu katerih sin (hči, varovanec) izpodnjuje pogoje za oprostitev vzdrževalnine v šoK (čl. 15 uredbe o šoli za telesno vzgojo), napiše v izjavi, da sme stopiti v šolo za telesno vzgojo, namestu gori navedene obveznosti o plačevanju vzdrževainine: »Prosim, da se moj sin (hči, varovanec) oprosti plačevanja vzdrževainine.« Pošiljale i takih prošenj morajo priložiti prošnji tudi ubož-nostno spričevalo.
Potrdilo davčne oblasti o višini neposrednega davka roditeljev in kandidata, če je obdavčen. Prošnje s pravkar navedenimi listinami mora kandidat obdati s priporočenim pismom neposredno na ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva do 15. oktobra 1935. V vsaki prošnji naj navede pod svojem podpisom točni naslov (kraj, srez, banovino, ulico itd). Prošnje kandidatov, vložene po 15. oktobru, se ne bodo obravnavale.
Kandidati, ki jim prošnje z listinami ne bodo vrnjene, se morajo osebno javiti v ministrstvu za telesno vzgojo prebivalstva 27. oktobra t. 1. ob 8. dopoldne, nakar bodo zdravniško pregledani. Kandidati z oceno »zdrav in sposoben« bodo polagali sprejemni izpiit.
Sprejemni izpit obsega praktične vežbe kandidata v tehle disciplinah: a) za moške: tek na 100 m, tek na 1500 m, skok v višino z zaletom, skok v daljino z zaletom, met kopja, vaje na drogu in bradlji; b) za ženske: tek na 100 m, skok v višino z zaletom, skok v daljino z zaletom, met
krogle 4 kg я močnejšo robo, vaje na drogu in vaje na krogih.
Po končanem sprejemnem izpadu ee «poroči kandidatom, ali so izpolnili vse pogoje in ali bodo sprejeti za redne slušatelje. To ee jim bo spoao&äo 31. oktobra t L ob 12 Kandidati, ki bodo «prejeti za redne slušatelje, ee še istega dne sprejmejo ▼ internat. Po sprejemnem izpitu se kandidati zgilase e sokolske, lahkoatletsko ah telovadno obieko, obleko za treniranje m obutvijo.
Redni slušatelji šole ne smejo prinesti v internat drugega, kakor vsakdanjo obleko in sicer največ tri obleke in štiri pare čevljev, priprave za umivanje in čiščenje obleke, obleke za kopanje, obleke za treniranje n obleke za telovadbo.
Sola telesne vzgoje v Beogradu je višja strokovna šola, ki naj vzgaja učitelje telesne vzgoje za vse šole in strokovnjake za posamezna področja telesne vzgoje. Internat ima posebne civilne in vojaške oddelke. Pouk obsega gradivo iz vede v telesnih vajah, zdravstva, vzgojeslovja in poslovodstva Vsak oddelek ima svojega starešino, v ženskih oddelkih sta starešina in zdravnik ženski. Na koncu vsakega šolskega leta so letni izpiti. Na koncu šole je diplomski izpit. Končam slušatelji se imenujejo za učitelje telesne vzgoje ▼ šolah kot pripravniki 8. položajne skupine in lahko napredujejo do 4. skupine L stopnje. Načrt m program pouka obsega tudi enomesečni tečaj za rimske športe, enomesečni tečaj za vodne športe in najmanj enomesečne počitnice vsako leto.
Diplomirani filozofi, absolventi nSteij-skih, trgovskih in drugih šol z diplomo šole za telesno vzgojo imajo psi imenovan jn prednost pred drugimi, ki jim jo daje diploma iste šole, ki so jo končaiR pred vstopom v šolo za telesno vzgojo, in to pod pogojem, da vrše poleg redne sfazžbe tudi telesno vzgojo v šoli ali v nedeljskih tečajih.
Motorni vlaki na pnlski progi
v poslednjih letih, so v Kampanijl, Pte-monjtu Umbriji, Emiliji in Toskana uvedb v promet motorne vlake, M vozijo na progah v skupni dolžini 27.000 km. Ta&šh vlaikov je po vsej državi okrog 180. Že od vsega počettea se je govorilo, da bodo motorne vlake postavili tudi na progo Tkat —Pula, ki je spričo gospodarske кпие in, Ker je Pula po vojni povsem izgubila svoj vojaški značaj, le malo v prometu ter zato tudi zelo zapuščena Vlato rabijo iz Trsta v Puk) po tri in pod do štiri are. To je mnogo, če se pamisE, da meri vsa proga okrog 130 Icm.
Obljube pa doslej niso bile izpolnjene. Zato so krajevne oblasti in stranka sprožile akcijo, da bi se za potniški promet uvedli tudi na pulstet progi motorizirani vlaki. Vprašanje je, afi bo ta akcija uspela, ker rabijo taki vflaki mnogo bencina odnosno nafte, M postaja aa Itafitfo ve^no bcflj dragoceno gorivo.
Nabrežinski kamnolomi
Zaradi krize Je vsa naihrežingka cfcoKca ki živi skoraj izključno od kamnolomov, hudo prizadeta Že dolgo počiva skoraj vse delo. Očividno pa tudi podjetja ne morejo več zdržati depresije. Preteka teden je bilo na dražbi kamnolomsk» podjetje Karla Favettija. Ta teden pa Je pröei na boben še kamnolom Karla Pregarca.
Mobilizacija fafistov
Pokrajinski fašistovski tajniki so izdali natančna navodila za napovedano mobffi-zacijb vseh fašistovskih sä in stranki podrejenih organizacij. Pričetek zbiranja bodo razglasili s topovskimi streli, z zvonovi tn ladijskimi ter tvorniškimi sirenami Ljudje se bodo morali zbrati na trgih, kjer ostanejo do polnoči. Ves čas bo počivalo vse defto razen prometa
Drobne novice
T vzhodno Afriko Je včeraj odpotoval iz Trsta bataljon pehote Fašistične or^ ganizacije so mu za slovo priredite velike manifestacije.
H. EL Werner:
6
IIIr.Tfcorsten hoče bol!
Roman
«Ali, vraga — nekje mora vendar...»
Tedajci je planil uradnik za vogal hodnika, zasopel obstal pri izhodnih vratih in pogledal kvišku. «Aha! Poglejta, gospoda!»
Thorsten in njegov tajnik sta že stala pri njem. Na prvi pogled sta videla, da je bila plomba pri zavori pretrgana, Wessentin je v razburjenju nehote zgrabil gospodarja za komolec. »Ali se spominjate? Vrata — prejle? Zaloputnila so se! Kaj ne, da ste slišali ?»
Thorsten je hlastno pokianal. «Seveda! Pravkar sem sam pomislil -na to! Tak to je bilo!«
«Nekdo je potegnil za zavoro, ^	__.....je nada-
ljeval tajnik in si pogladil goste lase. «Nekdo, ki nismo niti slutili, da se je bil prikradel v vlak.»
«Morda!» Thorsten je pokimal, in neopazen nasmeh mu je zaigral okoli ust «Nemara da je bil ta odhod iz vlaka popolnoma pravilen.»
«Kako mislite? A, tako!» Wessentin je pomikal. Nato je zamišljeno zastrmel skozi okno. «Ne duha ne sluha ni več o našem slepem potniku...»
«Kaj je pa bilo?»
Regina in Gloria, ki sta biii pravkar stopili na hodnik, sta obe hkratu izrekli to vprašanje.
Thorsten je mahnil z roko: «Oh — nič važnega! — Nobenega razloga za vznemirjanje! — Zavora se je sama od sebe sprožila — to je vse!»
Izprevodnik je razumel Thorstenovo mežikanje in vneto prikimal: «Da — kakopak — majhna napaka! Takoj bo vse v redu!»
«Da — le glejte, da se hitro odpeljemo dalje! Nerad bi prepozno prišel v Berlin — razumete?»
Douglas Thorsten je s spretno pritvorjeno ravnodušnostjo vtak-
nil roke v hlačne žepe, se obrnil in krenil nazaj v oddelek. Ko je tam zagledal jedila razstresena po tleh, se je nehote namuznil «Nu, s kosilom bo torej vendarle treba počakati do Berlina!» Vrnil se je na hodnik m stopil v sosednji oddelek. «S smotko se potolažim! Vi bi pa menda tudi pokadili cigaret», Gloria?» se je nato obrnil k lepi ženi, ki je bila priafla za njim. «O, rada. Če ste tako ljubeznivi —»
Segel je v prsni žep svojega plašča, M je visel v kotu. A sredi
giba se je mahoma zdrznil in z odprtimi očmi zg-trmel v mrežo za prtljago.
«Wessentin! — Ali imate aktovko?»
«Ne — !» je zatrdil iz sosednjega oddelka tajnikov glas. «V mreži za prtljago leži!»
Thorstein se je srdito zasmejal. «Ležala je, prijatelj!»
*
Čez nekaj minut so kolesa posebnega vlaka spet zdrdrala po tračnicah. Zaraščen jelov gozd se je širil bbakraj proge. Četvoaica potnikov je zamišljeno sedela v svojem oddelku. Nobeden izmed njih ni zdaj mislil na to, da hi vael časnik v roke. Še Thorsten je bil pozabil svojo lakoto. Bil je prvi, ki je pretrgal tesnobni molk.
«Nu tako vsaj poznamo namen nepričakovanega postanka, M nam ga je vsilil skrivnostni dobrotnik! Spet je Šlo za listnico! Le kdo, kdo vraga se skriva za tem novim razbojniätvom?»
«Gotovo spet tisti, ki vam jo je že opoldne nagodil!» je mamil Wessentin.
Gospodar je malce posmehljivo prikimal. «Nič dragega si ne
mislim.»
Regina je ves čas strmela sfkozi okno. Zdaj se je počasi obrnila
k očetu.
«Dirkalnega voza ni več videti! Gotovo je bil v zvezi s tem novim ropom! Sicer pa — zakaj si nama rekel, da je vlak samo po naključju obstal? Saj mi bilo res, papa!»
«Nisem vaju hotel brez potrebe vznemiriti!» je rekel Thorsten in nestrpno mahnil z roko. Nato je zamišljeno naslonil podbradek v suhljato dlan.

«Nekaj v vsej tej prekleti istariji je zame uganka!»
«Kaj?» je napeto vprašal Wessentin.
«Rad Ы vedel, kje se je lopov skrival do žzvrStve svojega jam ja. Ko smo stopili v voz, smo šli mimo vseh oddelkov!»
«Morda je ležal pod kako klopjo!» je dejal tajnik.
«Hm — malo verjetno! — Saj ni mogel vedeti, v kateri oddelek bomo secffi. Izpostavil bi se M nevarnosti, da ga prehitro odkrijemo. A vendarle.. j» Thorsten je mahoma vstal.
«Pojdiva, Wessentin! Preiščiva ves voz! Nemara da najfeva kako sled, ki nama bo pomagala. Brezpogojno moram dognati, kdo je napletel vso to reč! Maram — razumete ?»
Tajnik je pokimal in skočil pokonci
«Ali naj pokličem izprevodnika?»
«Ne!» Douglas Thorsten je zmajal z glavo. «Ogibljiva se vsega, kar bi utegnilo po nepotrebnem zbuditi pozornost!» Nato je zan mišljeno zastrmel v tla. «Рай, pokličite ga! — Mož se tu bolje fe-pazna od naju dveh in nama utegne koristiti!»
Takoj nato so jeK vsi trije preiskovati voz. Nobenega oddelka niso preskočili. Nezaupljivo so pogledovali pod vse klopi.
V prahu, M je ležal pod njimi, ni Шо niti najmanjšega sledu o neznanem storilcu.
«Tega ne razumem!» je jezno zarenčal Thorsten in z nogo odrinil vrata v zadnji oddelek. «Nekje je vendar moral biti...»
Izprevodnik je pokažijal, da bi opozoril nase.
«V stranišče nismo pogledali!»
«Hm — še ta možnost nam ostane!» je pritrdil potnik. «Poizkusimo svojo srečo.»
«Hm — še ta možnost nam ostane!» je psitrdl potnik. «Poizkusimo svojo sreča»
Ko eo prišli na zadnji konec hodnika — prav tja, kjer je bil neznanec potegnil zavoro — je Thorsten hitro odprl vrata s pomembnima dvema ničlama. Zamolklo je vzkriknü in odskočfl. Na tleh tesnega prostorčka je ležal mož v prašnfkn. Roke so mu bile trdo zvezane z rutico, m v ustih mu je tičala brisača.
«Kaj — kaj pomeni to?»
SPORT
Primorje : Ilirija
Jutri se torej začne ples v državnem prvenstvu tudi pri nas v Ljubljani. Na spo* redu je takoj uvodoma tekma, ki j« sicer v nekdanjih časih pomenjaila vedno višek prvenstvene sezone, pravi praznik za naše nogometne gurmane. Tedne prej se je govorilo o tem športnem dogodku, prav toliko so seveda po dogodku trajali komentarji. To je bilo še v tistih časih, ko je šlo za podsavezne pike in ko je včasih odločeval samo kolčnik. Od tedaj pa je poteklo mnogo vode tudi po suhi Ljubljani-čksi strugi
Srečanje v borbah za pike med belo-ze-lenimi in črno-belimi so med tem postala redkejša. Prvi so nadaljevali s tekmovanjem v podsavezu, drugi so se pa prerili v državno prvenstvo. Čim redkejša je kaka stvar, tem dragocenejša je. ali bo to veljalo tudi za jutrišnje srečanje? Vse kaže, da bo.
Gotovo gre stremljenje vsakega večjega kluba pri nas za tem, da b.i se s svojo nogometno sekcijo uvrstil med najboljše, med »ligaše«. V izločilnih tekmovanjih po grupah je edina prilika za to, in prav gotovo je verjetno, da se vsi udeleženci v tem tekmovanju z velko resnostjo pripravljajo na to tekmovanje.
Nič drugače ni v Ljubljani. Sicer se o
pripravah mnogo ne razpravlja, tembolj во pa intenzivne, čim manj je o пјш slišati.
In šanse? Že mnogokrat je bilo povdar-jeno, da je o njih težka vsaka beseda vnaprej. Tudi v tem primeru ni n'č boljše. Sicer je papirnat favorit Primorje, toda kolikokrat se papirnata forma izneveri prognozam Za črno-bele govori predvsem njiih trajno udejstvovanje v težji konkurenci, kjer so iimeli dovolj prlike nabrati si potrebno rutino. Imajo tudi na rezpo» lago udobnost lastnega igrišča z rednim" treningi pod strokovnim vodstvom. Do nedavnega so imeli profesionalnega trenerja. Na razpolago imajo kompletno prvo moštvo. dobro spočito, sveže s trenirano. In skoro ves čas so bili v kontinuiteti tekmovanja, kar tudi mnogo pomeni.
Belo-zelenn beležijo nasproti temu nekaj kandicapa. Že par mesecev nimajo igrišča, ne prave prilike za redne tren'nge. Tudi igrali niso mnogo v zadnjih časih. Gotovo pa Tazpolagajo tudi oni s kompletno prvo enejstorico.
Odločilna pa bo večna rivaliteta med obema moštvoma, borba za prestiž, za boljši placement cm rang — vse to bo več ko izravnalo neenakosti na papirju. Skratka Ilirije—Primorje ne more biti drugo kot velka borba!
Službene objave LNP
Nadaljevanje 4. seje p. o. dne 18. IX. 1935
Dalje se odobrijo prijateljske tekme 22. •eptembra: Celje—železničar, Olimp— Trbovlje. Naknadno: Laško—Drava, Gorenjec—Hermes, Bratstvo—Sora, ČStK—Svoboda Varaždin, vse 15. septembra.
Verifikacije igralcev: s pravico takoj* fajega nastopa za Lendavo: T eich mann Alfred, Dohr Rudolf, Tivadar Janez, Döring Franc, Muhr Ladislav, Stanko Štefan, Gvre Josip, Gajšek Josnp, Benke Janez, Teichmann Beno, Kulčar Ljudevit, Horvat Ladislav, Wortmann Franjo, Varga Mirko, Wortmanm Josip» Hari Ludovit, Dolgoš La» dJslav, Pojbč Ladislav, Pojbič Karel, Dohr Rihaxd, Milhofer Ladislav, Kmeisel Ladi« edav, Ljubioič Vilko; za Istro: Sinček Anton, Lukman Franc, Zevnk Jože, Šurara-da Henrik, Skok Franc, Steinberger Ru» doif, TavčaT Svetozar, čelič Bogo, Golouh Stanko, Štovar 'Anton, Börse Albin; za Brod: Berndk Srečko, Verstovšek Franc, Stermak Jože; za Radovljico: Pretnar Ferdinand, Prešeren Martin, Olip Radovan; za ßiatjo: Rabič Marjan, Dovečar Franc, Kosi Jože; za Hermes: Hlebec Rudolf, Gašperlin Anton, Langof Ivan, za Korotan-L j: Ska« lax Miroslav: za Jadran: Plečko Josip, Kurent Janez, Plečko Anton. — S pravico na« stopa 28. septembra t. L za Jugoslavijo: Hozner Vladimir, Založnik Vkdiwnr'r, Glin-šek Franc, Vol č ko Pavel, Dolenc Friderik; za Ptuj: Petrovič Stojan» Pantovič Budi-slav; za Rapid: Rob» k Mirko; za Gra» djanski: Novak Josip; za Kovinar: Šmid Franc, Kuraž Franc, Beravs Alojza j; za Slavijo: Hosi Franjo. — S pravico nastopa 28. IX. in 18. XII. 1935 ter 18. III. 1936 za Jugoslavijo: Kočer Franc; za Jadran: Marolt Marjan; za Svobodo^Lj: Korošec Emil; za Primorje: Paršuh Anton, Sorčan Franc. — Vzame se ae znanje preklic Zormama Franca za Jadran, ostane pri Iliriji — Zavrne se verifikacija Paviča Кат1а in Šti-ftarja Franca za Železničar, ker nn taksirana. — čita se za ČSK Grabušek Rok, verifikacija bo sledila po sporočilu GK. — Iz seznama verificiranih igralcev se črta Popovi č Konstantin, Radovljica. — Savezne izkaz»-,ice z odjav ni ca m,i naj do prihodnje seje pošljejo: Celje za Sorčana Fr. jn Ko* čar ja Ft.; Marbor za Peršuha Antona; Primorje za Korošca Emila; Hrastnik za Ma-rolta Marjana; Atletiki za Robnika M;rka; KSK za Verstovška Fr.; Korotan-Lj m Zevnika Jožeta; Slovan za Sinčka Antona in Lukmana Fr., ker so se prjavffi v druge klube. — Suspendira se do poravnave obveznosti napram prejšnjemu klubu Kovačič Alfonz, Kamnr'k.
Dops Celja 150 od 9. septembra se ne obravnava, ker ni taksiran.
Kazenskemu odboru se predajo: Klingen« stein Karel, Mars. Butara Anton, Zaleg, Ramovž Drago, Mlad ka, Boben Franc, vsi na podlagi sodniških prijav s tekem 15. septembra t. 1.
Na podlagi sodnikove prijave se preda upravnemu odboru službujoči s tekme Zalog—Mladika, Srakar.
S. o. se preda s. k. Senika, ker nri dosta«
vil poročila o Maribor—'Rapid jun. 8. septembra t. 1.
U. o. se predajo: Košir, Galof, Srakar, Müller, ker niso dostav li službenih poročil o tekmah 15. septembra t. 1.
Pozivajo se klubi, da postavijo tudi k ju-niorstoim tekmam primerne osebe za stranske sodn.ike. Moste se pozivajo, de za pr« venstvene tekme nabavi vstopnice. Svoboda—Tržič se poziva^ da v roku 1 meseca nabavi golove mreže. Zalogu se nalaga, da preskrbi za prvenstvene tekme primerno garderobo za gostujoče moštvo in za sodnika.
Zadeva neodigrane tekme Rapid—Železničar jun. se odstopi s. o. v izjavo.
Izžrebani pari in termina o. o. Trbovlje: Trboveljska skupina: 29. IX. Amater—Tr« bovlje, 13. X. DASK—Amater, 20. X. DASK—Trbovlje, 27. X. Retje—DASK, 3. XI. Retje—Trbovlje, 17. XI. Amater— Retje. — 2. Zagorska skupina: 29. IX. Svoboda—Zagorje, 13. X. Svoboda—Sloga, 20. X. Sloga—Zagorje. — 3. Hrastniška skupina: 29. IX. Hrastn'k—Rudar
Izžrebani pari in termini o.o. Celje: 1. Posavska skupina: 13. X. Seva—KSK. — 2. Celjska skupina: 29. IX. Šoštanj—Jugoslavija, 13. X. Ol'rn—Šoštanj, 20. X. Jugosla« vitja—Olimp. Poziva se o.o., da naknadno izžreba pare in termine Žel ca.
Verifikacija prvenstvenih tekem: Korotan—Hermes jun. 3:0 p. f., Mars—Svoboda jun. 1:0, Mladika—Jadran jun. 1:0, Primorje—Ilirija jun. 5:1, Korotan—Mladika jun. 3:2, Reka—Hermes jun. 3:0 p. f., Primorje—Slevijia jun. 4:0, Železnčar—Maribor jun. 2:1, Reka—.Svoboda jun. 2:2, Mars —Primorje jun. 2:1, Slavija—Ilirija jun. 3:0 p. U Atletiki—Hrastnik 8:1, Atletiki— Hrastnik 7:1, Jadran—Korotan 5:0, Grafika—Slovan 0:0, Mars—.Reka 2:1, Sloga— Svobode 2:0.	Tajnik IL
•Službeno iz s. o. LNP. Delegrajo se k tekmam 22. septembra: Svoboda—Hermes jun. Betetto, Reka—Ilirija jun. Škerlj, Primorje—Korotan jun, Martelanc, Svoboda—Grafika .Čamernrik (sporazum), Pri« morje—Ilirija delegira s. o. JNS, stranska sodnika Pečar, Kosirnik, Mars—Jadran zum), Slovan—.Korotan Macoratti (spora« zum), Sloga—Reka Ompsrman, Mladika— Ilirija jun. Jokšič, .Moste—Zalog Erich, Slavija—'Brod Štiglič, Domžale—Disk Ramovš, Radomlje—Mengeš Kos, Sora—Radovljica Kušar, Bratstvo—Svoboda Mrdjen, ČSK—.Maribor Lukežič, Viktor ja—Rapid Jordan. Igrišča in časi tekem so razvidni iz včerajšnjih objav poslovnega odbora. Odslej bodo delegiranja objavljena tudi v knjigi pri vratarju hotela Metropol, in sicer vsek četrtek od 15. naprej, nakar se vsi ss in kandidati opozarjajo.
SK »Mars». Jutri 22. naj se javi junie orsko moštvo ob pol deveti uri na igrišču Jadrana. Ob pol deseti uri pa I. moštvo istotam. Obe tekmi se igrata s SK Jadranom.	-
Jadran in Mars. V predtekmi v nedeljo ob 9.30 nastopita na Jadranovem igrišču v juniorskem prvenstvu pomiadka Jadrana m Marsa. Upajmo, da bodo tudi ti mladi fantje zaigrali tako, da bodo zadovoljili
tmfi najbolj razvajenega gledale«. Po junior ski tekmi se nam pa predstavita prvi moštvi obeh klubov. Začetek točno ob 10.30. Navijači obeh klubov že težko prir čakujejo nedeljske tekme, ker se zavedajo, kakor zelo važen bo izad za obe kluba. Glavno tekmo sodi g. Sketelj.
Športni dan SK Am*ter. V soboto m v nedeljo priredi za svoj športni dan SK Amater nekakšno nogometno revijo, kjer bodo sodelovali vsi trboveljski klubi, prvak prvega razreda v Zagrebu SK Sparta, prvo moštvo ASK Primorja iz Ljubljane in ambicijozni SK Kovinar z Jesenic. Za« grebčan- pridejo v sledeči postavi: Mihel-čič (L'Tbančič), Xovosel—Bruner. Mužar— Petr nec—Ber ger, To moči "—Stankovič— Jurimjak—Falfv—Huss Za rezervo prideta najboljši strelec Jugoslavije Hitrec in Kustič. To moštvo sn je nedavno osvojilo prvenstvo prvega razrsda in je kaiui d.it za ligo. Tekme bo vsekakor zanimiva, ker bodo tudi Ljubljančani Primorci hoteli častno zastopati ljubljan?k: šport. V predtekmi igra Amater s SK Kovinar z Jese« nie. Enakovredna moč bo vsekakor ustvarila razpoloženje za glavno tekmo.
Službeno iz pover ieništva s.o. LNP Tr» bnv'ie: Za soboto 21. t.m. na igrišču SK
Amster ob 13. se ddeghajo za brzoturne
gg. Božič, Krhükar, za nedeljo ua igrišče SK Amater juaorski turnir ob 9. dopoldne gg. Božič, Rrhlikar, rezerva Rajt majer, ob 15. na istem igrišču Amater :Kovinar (Jesenice) g. Božič, rezerva Krhkikar. za tekmo Primorje : Sparta (Zagreb) ob 16. na igrišču SK Amater g. Božič, rezerva Jakšrč.
ASK Primorje (nogometna sekdja). Zaradi tekme s Sparto iz Zagreba v Tr» bovljah, naj bo prvo moštvo danes ob 19. pred Emono. Zemljak. Magster Starec, sigurno. Ob 19.30 strogo obvezen sestanek liginega moštva. Zbirališče istotam V nedeljo naj bodo reditelji točno ob 13. na igršču. Juniorsko moštvo istočasno.
Iz smuško-tehničnega odbora. JZSS. Smuško-tehnični odbor poziva vse tekmo-valoe na nedeljski olimpij^ti trening. Zbirališče v nedeljo ob 7. na Ambroževem trgu.
S. K. Jadran vabi vse člane ln članice na izredni občni zbor, danes ob 20. v salonu gostilne M. Soklič, Pred konjušnico 4. Dnevni der: Volitev predsednika.
Današja nočna tekma med nogometnimi sodniki in člani LNP je zaradi tehnii« enih zaprek preložena.
Pogoji za sprejem v novo šolo za telesno
vzgojo prebivalstva
Beograd, septembra. AA. Na podlagi uredbe o šoli za telesno vzgojo od 4. sep-t<_ ibra t. 1. se bo sprejelo letos 50 slušateljev v šolo za telesno vzgojo v civilnem oddelku, in sicer 34 moških in 16 žensk, ter 20 častnikov vojske in mornarice v vojaškem oddelku šole.
Šola se začne 1. novembra in bo trajala dve leti v civilnem in eno leto v vojaškem oddelku.
Kandidati civilnega oddelka, ki žele postati slušatelji te šole, morajo biti državljani kraljevine Jugoslavije, popolnoma zdravi in sposobni, kar se bo ugotovilo z zdravniškim spričevalom, priloženem prošnji za sprejem, razen tega pa tudi z zdravniškim komisijskim pregledom sprejemne komisije šole za telesno vzgojo. Biti morajo najmanj dobrega vedenja in ne starejši od 25 let. Za leta starosti služi koledarsko leto, v katerem se prošnja vloži.V šolski kvalifikaciji morajo imeti kandidati absolvirano srednjo ali njej enako šolo z izpričevalom o položenem zrelostnem izpitu oziroma diplomski izpit.
Biti morajo neporočeni in imeti morajo dovoljenje staršev ali varuhov, potrjeno od pristojne oblasti, da smejo stopiti v to šolo, v tem dovoljenju izjavijo roditelji ali varu'bi da bodo vsakega meseca plačevali znesek za vzdrževanje v šoli, kakor ga bo določil minister za telesno vzgojo prebivalstva. Vzdrževalna na ne sme biti večja od 500 Din, v ta znesek je všteta tudi šolnina iz tarife št. 318/A taksnega zakona, šest kandidatov siromašnega stanja, a posebno dobrega učenja in vedenja, bo na predlog ravnateljev šol oproščenih vzdrževalnine.
V svoji prošnji se morajo kandidati obvezati, da bodo po absolvirani šoli za telesno vzgojo služili v . državni službi pri delu, ki so se ga učili v tej šoli, najmanj štiri leta. Izjemno se lahko dovoli državnim nameščencem prav tolikšno delo po določbah zakona o obvezni telesni vzgoji v praznriških tečajih.
Pri enakih kvalifikacijah imajo pri sprejemu prednost rezervni častniki ali pa vsaj talki, ki so odslužili kadrski rok v vojski.
Kandidati morajo lastnoročno napisati prošnjo neposredno ministru za telesno vzgojo prebivalstva najkasneje do 15. oktobra t 1. Prošnje morajo biti kolko-vane s 5 Din, priložiti pa jiim je treba: 1) izkazilo o tem, da je res kandidat državljan kraljevine Jugoslavije; 2) zdravniško spričevalo, da je popolnoma zdrav; 3) izkazilo policijske oblasti o vedenju; 4) krstni list Če kak kandidat ne more priložiti krstnega lista, ker so se cerkvene matice med svetovno vojno uničile, je dolžan priložiti rojstno izkazalo svoje občine, potrjeno od policijske oblasti; 5) šolska izpričevala. Kandidati, študenti univerze morajo razen izpričevala o zrelostnem izpitu predložiti še indeks aili potrdilo, da so študenti. Kandidati z diplomo,
absolviranim učiteljiščem aii irgovbt«co akademijo ali ostalih aH drugih sod, enakovrednih s srednjimi šoJami, morajo, če niso od časa, ko so šolo absolvirali, pa do dneva, ko vlože prošnjo, imeli službe, navesti v prošnji, kaj so ta čas počeli. Ako so delali v privatnih društvih ali ustanovah, naj prošnji prilože o tem tudi potrdilo do-fcičnega društva ali ustanove.
6)	Kandidati, ki so bili člani telovadnih, viteških, sokolskih ali sportnh društev, morajo priložiti prošnji dokumente dotič-nega društva, da se iz njih poleg drugih podatkov vidi, od kdaj so bili telovadci, ali so to udejstvovanje prekinili in kdaj so ga nadaljevali, če so bili razen tega še funkcionarji društva, naj navedejo kakšni funkcionarji so bili in kako dolgo.
7)	Pismeno dovoljenje staršev aili varuhov, potrjeno po policijskih oblastvih. Dovoljenje se mora doelovno glasiti:
»Dovolim svojemu sinu (hčeri), (varovancu) N. N.- da sme stopiti v šolo za telesno vzgojo v Beogradu, in se obvežem, da bom šoli vsak mesec poslal po ČL 15 uredbe o šoli za telesno vzgojo v Beogradu določeni znesek za njegovo vzdrževanje v šoli Za izpolnjevanje te obveznosti jamčim moralno in s svojim premičnim in nepremičnim imetjem.«
Kraj, lastnoročni podpis, krstno in rodbinsko ime ter poklic roditelja, oziroma varuha.
Starši (varuhi) siromašnega stanu katerih sin (hči, varovanec) izpolnjuje pogoje za oprostitev vzdrževalnine v šoli (61. 15 uredbe o šoli za telesno vzgojo), napiše v izjavi, da sme stopiti v šolo za telesno vzgojo, namestu gori navedene obveznosti o plačevanju vzdrževainine: »Pirosim, da se moj sin (hči, varovanec) oprosti plačevanja vzdrževalnine.« Pošiljale i takih prošenj morajo priložiti prošnji tudi ubož-nos tno spričevalo.
Potrdilo davčne oblasti o višini neposrednega davka roditeljev in kandidata, če je obdavčen. Prošnje s pravkar navedenimi listinami mora kandidat obdati s priporočenim pismom neposredno na ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva do 15. oktobra 1935. V vsaki prošnji nej navede pod svojem podpisom točni naslov (kraj, srez, banovino, ulioo itd.). Prošnje kandidatov, vložene po 15. oktobru, se ne bodo obravnavale.
Kandidati, ki jim prošnje z listinami ne bodo vrnjene, se morajo osebno javiti v ministrstvu za telesno vzgojo prebivalstva 27. oktobra t. 1. ob 8. dopoldne, nakar bodo zdravniško pregledani. Kandidati z oceno »zdrav in sposoben« bodo polagaii sprejemni izpdit.
Sprejemni izpit obsega praktične vežbe kandidata v tehle disciplinah: a) za moške: tek na 100 m, tek na 1500 m, skok v višino z zaJetom, skok v daljino z zaletom, met kopja, vaje na drogu in bradlji; b) za ženske: tek na 100 m, skok v višino z zaletom, skok v daljino z zaletom, met
krogle 4 kg z močnejSo sobo, vaje na drogu m vaje na krogih.
Po končanem sprejemnem izpitu se sporoči kandidatom, ali so izpolnili vee pogoje in ali bodo sprejeti za redne slušatelje. To se jim bo sporočite 31. oktobra t L ob 12 Kandidati, ki bodo sprejeti za redne slušatelje, se še istega dne sprejmejo v internat. Po sprejemnem izpitu se kandidati zglase s sokolsko, lahkoatletsko ali telovadno оЫеко, obleko za treniranje m obutvijo.
Redni slušatelji šole ne smejo prmesti v internat drugega, kakor vsakdanjo obleko in sicer največ tri obleke in štiri pare čevljev, priprave za umivanje in čiščenje obleke, obleke za kopanje, obleke za treniranje n obleke za telovadbo.
Sola telesne vzgoje v Beogradu je višja strokovna šola, ki naj vzgaja učitelje telesne vzgoje za vse šole in strokovnjake za posamezna področja telesne vzgoje. Internat ima posebne civilne in vojaške oddelke Pouk obsega gradivo iz vede v telesnih vajah, zdravstva, vzgojeslovja in poslovodstva. Vsak oddelek ima svojega starešino, v ženskih oddelkih sta starešina in zdravnik ženski Na koncu vsakega šolskega leta so letni izpiti. Na koncu šole je diplomski izpit Končani slušatelji se imenujejo za učitelje telesne vzgoje v šolah kot pripravniki 8. položajne skupine m lahko napredujejo do 4. skupine L stopnje. Načrt in program pouka obeega tudi enomesečni tečaj ta zimske športe, enomesečni tečaj za vodne sparte m najmanj enomesečne počitnice vsako leto.
Diplomirani filozofi, absolventi učiteljskih, trgovskih in drugih šol z diplomo šo4e za telesno vzgojo imajo pri imenovanju prednost pred drugimi, ki jim jo daje diploma iste šole, bi eo jo končali pred vstopom v šolo za telesno vzgojo, in to pod pogojem, da vrše poleg redne sfazžbe tudi telesno vzgojo v šoli ali v nedeljskih tečajih.
Motorni vlaki na pulski progi
V poslednjih letih so v Kaanpaniji, Pte-montu Umbriji, Emiliji in Toskami trvedfi v promet motorne vlake, M vozijo na progah v skupni dolžini 27.000 km. ТакЉ vlakov je po vsej državi okrog 180. že od vsega počeitka se je govorilo, da bodo motorne vlake postavili tudi na progo Trst —Pula, ki je spričo gospodarske krize in, кег je Pula po vojni povsem izgubila svoj vojaSki značaj, le malo v prometa ter zato tudi zelo zapuščena. Vlaki rabijo iz Trsta v Pub po tri in pod do ättri are. To je mnogo, če se pamigE, da meri vsa proga okrog 130 km.
Obljube pa doslej niso bile izpoflnjene. Zato so krajevne oblasti to stranka sprožile akcijo, da hi se za potniški promet uvedli tudi na pulski progi motoriziram! vlaki. Vprašanje je, affi bo ta akcija uspela, ker rabijo taki vlaki mnogo bencina odnosno nafte, ki postaja za Italijo ve^no boflj dragoceno gorivo-
Nabrežinski kamnolomi
Zaradi krize je vsa na&režingka с&ойса, ki živi skoraj izključno od kamnolomov, hudo prizadeta, že dolgo počiva skoraj vse delo. Očividno pa tudi podjetja ne morejo več zdržati depresije. Pretekli teden je bilo na dražbi kamnolomsko podjetje Karta Favettija. Ta teden pa je prišel na boben še kamnolom Karla Pregarca.
Mobilizacija fašistov
Pokrajinski fašistovški tajniki so izdali natančna navodila za napovedano mobfli-zaedjo vseh fašistoviskih sdi in stranki podrejenih organizacij. Pričetek zbiranja bodo razglasili s topovskimi streli, z zvonovi in ladijskimi ter tvorniškimi sirenami. Ljudje se bodo morali zbrati na trgih, kjer ostanejo do polnoči. Ves čas bo počivalo vse de3o razen prometa.
Drobne novice
V vzhodno Afriko je včeraj odpotoval jiz Trsta bataljon pehote Fašistične organizacije so mu za slovo priredile velike manifestacije
H. K Werner:
6
für.Tli ersten hoče bol
Roman
«Ali, vraga — nekje mora vendar...»
Tedajci je planil uradnik za vogal hodnika, zasopel obetal pri izhodnih vratih in pogledal kvišku. «Aha! Poglejta, gospoda!»
Thorsten in njegov tajnik sta že stala pri njem. Na prvi pogled sta videla, da je bila plomba pri zavori pretrgana. Wessentin je v razburjenju nehote zgrabil gospodarja za komolec. »Ali se spominjate? Vrata — prejle? Zaloputnila so se! Kaj ne, da ste slišali ?»
Thorsten je hlastno pokimal. «Seveda! Pravkar sem sam pomislil -na to! Tak to je bilo!«
«Nekdo je potegnil za zavoro,	- —je nada-
ljeval tajnik in si pogladil goste lase. «Nekdo, ki nismo niti slutili, da se je bil prikradel v vlak.»
«Morda!» Thorsten je pokimal, in neopazen nasmeh mu je zaigral okoli ust «Nemara da je bil ta odhod iz vlaka popolnoma pravilen.»
«Kako mislite? A, tako!» Wessentin je pomSkal. Nato je zamišljeno zastrmel skozi okno. «Ne duha ne sluha ni vee o našem slepem potniku ...»
«Kaj je pa bilo?»
Regina in Gloria, ki sta ЫП pravkar stopili na hodnik, sta obe hkratu izrekli to vprašanje.
Thorsten je mahnil z roko: «Oh — nič važnega! — Nobenega razloga za vznemirjanje! — Zavora se je sama od sebe sprožila — to je vse!»
Izprevodnik je razumel Thorstenovo mežikanje in vneto prikimal: «Da — kakopak — majhna napaka! Takoj bo vse v redu!»
«Da — le glejte, da se hitro odpeljemo dalje! Nerad bi prepozno prišel v Berlin — razumete?»
Douglas Thorsten je s spretno pritvorjeno ravnodušnostjo vtak-
nil roke v hlačne žepe, se obrnil in krenil nazaj v oddelek. Ko je tam zagledal jedila razstresena po tleh, se je nehote namuzniL «Nu, s kosilom bo torej vendarle treba počakati do Berlina!» Vrnil se je na hodnik in stopil v sosednji oddelek. «S smotko se potolažim! Vi bi pa menda tudi pokadili cigaret», Gloria?» se je nato obrnil k lepi ženi, ki Je bila prisila za njim. «O, rada. Če ste tako ljubeznivi —»
Segel je v prsni žep svojega plašča, M je visel v kotu. A sredi
giba se je mahoma zdrznil in z odprtimi očmi 7?-trmel v mrežo za prtljago.
«Wessentin! — Ali imate aktovko?»
«Ne — !» je zatrdil iz sosednjega oddelka tajnikov glas. «V mreži za prtljago leži!»
Thorsten se je srdito zasmejal. «Ležala je, prijatelj!»
★
Čez nekaj minut ao kolesa posebnega vlaka spet zdrdrala po tračnicah. Zaraščen jelov gozd se je širil obakraj proge. Četvorica potnikov je zamišljeno sedela v svojem oddelku. Nobeden izmed njih ni zdaj mislil na to, da bi vael časnik v roke. Še Thorsten je bil pozabil svojo lakoto. Bil je prvi, ki je pretrgal tesnobni molk.
«Nu tako vsaj poznamo namen nepričakovanega postanka, bi nam ga je vsilil skrivnostni dobrotnik! Spet je šlo za listnico! Le kdo, kdo vraga se skriva za tem novim razbojnišlvom ?»
«Gotovo spet tisti, ki vam jo je že opoldne nagodil!» je menil Wessentin.
Gospodar je malce posmehljivo prikimali. «Nič dragega si ne
mislim.»
Regina je ves čas strmela sfeezi okno. Zdaj se je počasi obrnila
k očetu.
«Dirkalnega voza ni več videti! Gotovo je bil v zvezi s tem novim ropom! Sicer pa — zakaj si nama rekel, da je vlak samo po naključju obstal? Saj ni bilo res, papa!»
«Nisem vaju hotel brez potrebe vznemiriti!» je rekel Thorsten in nestrpno mahnil z rokö. Nato je zamišljeno naslonil podbradek r suhljato dlan.
de-
cNekaj v vsej tej prekleti istoriji je zame uganka!»
«Kaj?» je napeto vprašal Wessentin.
«Rad bi vedel, kje se je lopov skrival do žzvrStve svojega jam ja. Ko smo stopiti v vaz, smo šli mimo vseh oddelkov!»
«Morda je ležal pod kako klopjo!» je dejal tajnik.
«Hm — malo verjetno! — Saj m mogel vedeti, v kateri oddelek bomo sedli. Izpostavil bi se Ъй nevarnosti, da ga prehitro odkrijemo. A vendarle.. j Thorsten je mahoma vstal.
«Pojdiva, Wessentin! Preiščiva ves voz! Nemara da raajdeva kako sled, ki nama bo pomagala. Brezpogojno moram dognati, kdo je napletel vso to reč! Moram — razumete ?»
Tajnik je pokimal in skočil pokonci.
«Ali naj pokličem izprevodnika?»
«Ne!» Douglas Thorsten je zmajal z glavo. «Ogibljiva se vsega, kar bi utegnilo po nepotrebnem zbuditi pozornost!» Nato je zar mSljeno zastrmel v tla. «Pač, pokličite ga! — Mož se tu bolje fe-potzna od naju dveh in nama utegne koristiti!»
Takoj nato so jeK vsi trije preiskovati voe. Nobenega oddelka niso preskočili Nezaupljivo so pogledovali pod vse klopi.
V prahu, ki je ležal pod njimi, ni bilo niti najmanjšega sledu o neznanem storilcu.
«Tega ne razumem b je jezno zarenčal Thorsten in z nogo odrinil vrata v zadnji oddelek. «Nekje je vendar moral biti..
Izprevodnik je pokažijal, da bi opozoril nase.
«V stramiSče nismo pogledali!»
«Hm — še ta možnost nam ostane!» je pritrdil potnik. «Poizkusimo svojo srečo.»
«Hm — še ta možnost nam ostane!» je pritrdil potnik. «Poizkusimo svojo srečo.»
Ko so prišli na zadnji konec hodnika — prav tja, kjer je bil nezmanec potegnil zavoro — je Thorsten hitro odprl vrata s pomembnima dvema ničlama. Zamolklo je vzkliknil in odskoää. Na tleh tesnega prostorčka je ležal mož v prašnfku. Roke so mu bile trdo zvezane z rutico, in v ustih mu je tičala brisača.
«Kaj — kaj pomeni to?»
ČISTIMO SKLADIŠČE
Prodajamo posamezne zaostale pare po znižanih cenah:
553 Parov ženskih in moških čevljev
^ ^ ^	iz platna, baržuna, boksa, laka in semiša
po Din 29.- 39.- 49.- 59.- 69.-
833 parov otroških čevljev iz platna' ^83' dul"
po Din 12.- 15.- 19.- 25.- 29.-
V naši prodajalni V Šiški (pri stari cerkvi) imamo izloženih
0 parov raznih čevljev iz boksa, laka, semiša, dulboksa, baržuna in platna, ki jih prodajamo po neverjetno znižanih cenah«
Požurite se, dokler imamo izbiro v velikostih Obiščite naše prodajalne brezobvezno
boksa in semiša
39.- 49.-
Prešernova 7. — Celovška 63.
ALI OGLA§
Sli+ibodobi
Be*eJa I Um Javek * Din. za šifro ali dajanje .-.aslova 5 Din. Naimanjši »oesek 17 Din
Pletiljo
dobro izurjeno, sprejmem takoj v stalno službo. Naši o? t vseh poslov »lnicab Jutr.4.
21089-1
Pletiljo
iščemo za stalno delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Spretna«.
21109-1
Izarjeno pletiljo
sprejme takoj trgovina »Mila«. Mestni trg 17.
21167-0.
Žensko ali
moško moč
iščem, katera zna perutnino čistiti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delika-ttaa«.
21:1-33-1
Ključavničar -
orodničar
dobra moč. dobi mesto: Ivan Bernik, izdel. rolet, Linhartova ul. 8.
20940-х
Službe išče
Vsak beseda 50 par; davek Diu, ta dajanje naslova 5 Din, najmanjši mesek 12 Oin.
Boljše dekle
govori nemško, slovensko in srbsko, išče službo v gostilni na deželi ali izven mesta. Je dobra kuharica. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Sim-I paitična«.	20079-2
i ---———
Gospodična
vestna, išče službo v trgovski hiši, gre tudi za malo plačo. C-enj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod j »Zelo simpatična«.
21126-2
Prodata
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Dia
Zopet smo cenejši
L športni suknjiči 96 Din, crench coatb-i 430 Din. Specijaina izbira pump, modne hlače, perila Itd. Presker. Sv. Petra e. 14
M -в
železno posteljo
otroško, dobro ohranjeno, prodam. Vprašati Privoz 13, I. nad.
2M2&-6
G. Th. Rotman:
življenje Jakca Такса
Drugo popoldne, ko so bile bolečine že pozabljene, je sedeli Jakec z Micko na klopi ob ribnjaku v ljudskem vrtu. Marsikaj zanimivega je videl okoli sebe. Tako na primer gospoda, ki je ueil svojega psa prinašanja. Ko-likorkrat je vrgei košček lesa v rib-njak, tolikokrat mu ga je pes prinest nazaj.
Novo belo omaro
in več okenskih rolet prodam za polovično ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sperano«.
21Љ20-6
Mizarski skobelnik
dobro ohranjen ш železno peč prodam. Tržaška cesta 13, dvorišče.
31131-6
Pozor mizarji!
Napredni mizar uporablja samo patentirano posteljno tračnico (Bettschiene) »Kapo«. Prihrani delo ш čas. Brez zadolbenja. Dobiva se v trgovinah z železnino: Schneider & Verovšek, Stu-pica, Breznik, Erjavec, Zal-ta & Co. — vsi v Ljubljani. Rok Arhar v 8t. Vidu, Omerza v Kranju. D. Rakusch v Celju in Andra-schitz, Lötz v Mariboru.
243-6
Beseda 1 Din, davek 3 Oin, za šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pršilnik
(Spritzaparat) м barvanje in lakiranje, srednje velikosti, kompleten g kompresorjem ev. elektromotorjem, kupimo. Najnižjo ee-no ponuditi na ogl. odd. Jutra pod šifro »Brezhiben c.
30005-7
Beseda 1 Dia, davek 3 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din.
Kislo zelje
IetoSnie. fino rezane, lunam v zalogi, po konkurenčni ceni. Oražem, Moete.
31018-гй
Mlekarska zadruga
v Trzinu Vam nndi polno-mastni sir in sirovo maelo po zmernih cenah.
91099-38
Les
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Radioaparat
trooevni Philips, prodam. Mizarstvo, Slovenska ulica 26, Maribor.	21148-9
NOVO ! NOVO!
RADIO URA,
ki vestno priklopi in odklopi Vaš radio aparat v vsakem poljubnem času. Mirno boste lahko zaspali, ura bo vse uredila sama. Dobite jo v vsaki boljši radio-prodajalni ali neposredno pri izgo-tavljalcu
I. HIRSCH, Novi Sad
Avlo,moto
Beseda 1 Din, davek 3 L za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zoesek 17 lin.
Tovorni avto
rabi jen, 3 tonski, prodam event. tudi na hranilne knjižice. Dam tudi v najem proti dobremu jamstvu. Informacije pri ItNDLA, Tavčarjeva 6.	211105-10
Kupimo gradbeni
les!
Za zgradbo Magdalenskih šol v Maribora kupimo za takojšnjo dobavo večje množine tanjšega leea, tesan ega leea m 3/4 in 4/4 gradbenih desk. Najnižje ponudbe oismeno z navedbo razpoložljivih dimenzij in množine franko zgradbe na naslov: »Konzorcij stavbenikov«, Maribor, Mel'ska cesta 25.	21153-16
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje oaeiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kupim psa ovčarja
(deutscher Schafferhund) peioo od м 10 meeecev. Ponudbe na Vjekoslaiv Kralj, Zagreb, Ga jeva ul. 35.	211106-37
Rezan les
suh. smrekov, borov in me-ceenov, kupimo. Iščemo nakupovalce. Ponudbe pod »Stalina dobava« na Aloma Company d. s o. z. Ljubljana.	311S5-16
Dva huda psa
volčjaka - čuvaja, do enega leta stara, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Volčjaka«.
21йёв-27
Beseda 1 Din, Iavek 3 Din, za šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Najmanul znesek 17 Din.
Šivalni stroj
pogrezljiv, z okroglim čolni čkom, pripravljen tudi za štikanje, vezenje, prodam po neverjetno nizki ceni. Nova trgovina, TyrSetva 36.
2ШЭ7-20
Beseda 1 Din. Javek 3 Din, tt šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Posojilo 200.000 Din
iščem proti vknjižbi na L mesto. Trikratna vrednoet. Obresti po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varno naloženo«.
2040-16
Knjižice
vseh zavodov kupen po
najvišji ceni. Sporočite zavod, zneeek In ceno na naslov GRASEK Ј02Б (zastopnik »Financier«) Ljubljana. Gledališka 4. Telefon 33-04.	80074-16
Družabnioo
samostojno, ki razpolaga t nekaj prostora, in ima veselje do trgovanja, sprejmem. Kapital ni potreben. Ponudbe pod »Solidno» na ogl. odd. »Jutra«.
ашм«
Knjižice
M-eetna hranilnica Ljubljana Din 100.000, Hranilnica kmečkih občin Ljubljana Din 10 do 100.000. Mestna hranilnica Kamnik Din 4.000, Ljudska posojilnica Brežice Din 50.000, Hranilnica in posojilnica Borovnica Din IS.000. Hranilni m posojilni zavod Ljubljana Din 50.000, Hranilni in posojilni zavod Dravograd Din 30.000, Kmetska posojilnica Mu reka Sobota Din 24.000 _ proda GRASEK J02E (zaetop. »Financier«) Ljubljana, Gledališka 4. telefon Э304.	21)130-16
Nudimo posojilo
▼ različnih vloinib knjižicah, posestnikom ▼ Ljubljani, proti vknjižbi po 4% obresti. Pojasnil a proti Din 3 v znamkah na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo v knjižici c.
Sili 40-16
Beseda 1 Din. davek S Din, za šifro all dajanie oaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Posestvo
blizu poete j Videm-Krško ln Brežice в vinogradi, sadovnjaki ln travniki ter zgradbami se ugodno proda tudi v delih. Vprašanja na ogl. odd. Jutra pod »Poere-dovalcl Izključeni«.
205*c 20
Novo Mšo
z velikim, vrtom poeenl prodam. Vümarje IflO, pod klancem.
яш&ао
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje našlo* i 5 Din. Naimanjši to«:M 17 Din.
Lov
v bližini Ljubljane, oddam. Ponud.be in informacije v ogl. odd. Jutra pod »Lov«.
31,119-17
Potniki 1	[ Sobe išče*
Zastopnika sprejmemo sa prodajo nafih predmetov. Stalna služba. J. Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. 21fl6W !	Beseda 1 Din, davek 3 Din. za iifro ali dajanje oaeiova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Dla. Opremljeno sobo 1 IMeaa, eveat. ■ uporabo glaaovirja, v bližini univerze s 1. oktobrom. Ponudbe na ogl. odd. Jetra pod «Siv muie-азв
	
j Dijakih f tobe I	
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za ilfro all dajanje oaslova S Din. Najmanjii znesek 17 Oin. 2 do S vfeokošolce (vfeokošolke) sprejme s 16. oktobrom v veo oskrbo rodbina v Zern unu. Cena 900 Din. Pretnar. Zemun, Kralja Petra 10. 21034-28 i	
	Akademft Же sobo v bližini «river-ze. Naslove postiti pri vratarju hotela Metropol n Dušana Jerič. 81070-35*
	
	j Lokali
Sobo odda
Sobo
opremljeno, > »epartrantm vhodom, oddam stalnemu gospodu. Knafljeva 13/IL 20631-88
Sobo
sončno, svetlo, s prostim vhodom, takoj ali pozneje, poceni oddam v I. nadstropju. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra.
8ШЯ7-Яв
Opreml jeno sobo
oddam. Nasiov v vseb po-
slovalnicah Jutra.
шчо-еа
Opremljeno sobo
poseben vbod, uporaba klavirja, kopalnice, po žeiji brano, oddam stalnemu gospodu takoj ali oktobra. StreESca uL аЗ/П.
awiiß-JB
Dva dijaka
ovir. gospoda sprejmem aa
stanovanj«. Slomškoma nI. it. 14/L	81.170-33
Leno sončno sobo
« eno ali dvema posteljama in souporabo kopalnice
oddam. Na željo dobra domača hrana. Naslov v ogl. odd. »Jutra«
S1160-3B
Dve čisti sobi
opremljeni — vezani oddam za 250 Dfrn. Jurčičem trg St 2/L lervo.
ЯИЙ4-Я
Modna trgovina
dobro upeljaoa, na prometni cesti sred« Ljubljane, radi bolezni ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Kapital 60.000« na ogl. odd. Jutra.
21064-1»
Knjigarno, prodajalno papirja s trafiko
Bajproaetnejia jrrebškega središča, izvrstno idoča, i zaetguranim močnim dnevnim pronvet-om, znatno zalogo kurentno knjigarnttkih, papirniških, dohanskih poljskih premetov, prodamo z- radi obolenja laetnika. Krasna efeeietenca agiloi rodbini: j proda poelovnica Pavleko-vie, Zagreb, Iiioa 144.
aiooa-ie
r/Jf
In forma rije
Beseda 1 Din, davek 3 Dia, za šifro ali dajanje -i as lova
5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dva pritlična
prostora
v «edtoi LjeWjeee, eddao
takoj za pisarno, krojača, šiviljo ali drugo obrt ali stanovanje samski osebi. Vprašati: fialeodrova 6 ИТ.
21Л 32-16

Učenca
trgovina meianega >laga Josip H erlab, Laik«.
21043-44
OJIM blaga J«
Vsaka beseda	2 Din;
davek 3 Din, и	šifre ali
dajanje naslova	3 3in,
najmanjii znesek	20 Din.
Zagreb 20
i
Dvignite piano v egi. odd. ^ katere bi napravila moja Jutra.	že«» Vida Jöliy brez moje
amoe-ai vednosti. Kari Jölly, Stanova ul. 6.
21076-®
Opozorilo
i Nisem plačnik aa doigora,
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
ženitbena
posredovanja
boijHti slojev izvršujemo najveetneje. Razpošiljamo informativne prospekte proti vposlatvi 10 Din v poštni znamkah diskretno: »REZOR«, Zagreb, pošta a Velika izbere prvovrstnih partij obeh spolov.
21000-86
100
uspehov
na
en oglas
v
„JUTRU"
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, elektriko ervent. zajtrkom, oddam Pod rožnikom. Naslov v veeb poslovalnicah Ju- i tre.	21097-88
Sobo
prazno aH opremljene, ■
posebnim vbodom, oven t. • hrano, oddam stalni, boljši osebi v eentrumu. Naslov v veeb poslovalnicah Jutra.
auin-as
Sobo
s strogo seperinMirm vbodom se odda solidnemu ! gospodu. Hieng, Mestni trg št. H7/IL
81)165-33
Puder COTY ni navadna mešanica pudra in parfema, marveč je izredna kombinacija številnih, posebno izbranih in po dolgem laboratorijskem postopku oplemenitenih izdelkov za nego lepote. Puder (ЮТУ je v resnici tisti puder visoke kakovosti, ki predstavlja željo vsake elitne dame. Puder СОТ? povečava žensko ljubkost in s tem diskretno podčrtava njene čare. Vsaka dama more sedaj izmed 12 nežnih nijans pudra COTY izbrati ono nijanso ki najbolj odgovarja njeni polti.
Din 19.— in Din 34. — (plue mestna trošarina)
Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja ca konzorcij »Jutra« AdoU Ribnikat» — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Frane Jezeršek. — Za ineeratnj del Je odgovoren Alojz Novak, — Vsi i Ljubljani,