evropske dr-da škodujejo - ■ _. . JE m.; ' umi šsilr GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Subscription SS.00 HMfci • Chlcago, III., sobota, 5, septembra (Sept. 5), 1931. M. »•m «M«r U« AM itn. u, m* M«Uon 1108. Act of Oct. ISH, saUorissš oa UrsdaPkl la ■travniški SS17 S. Luwndals Avo Offtsu of Puhltsattea. LouU Lawndalo 4vu T*l*phofM Kock ««11 ust spet postala monarhija Ostn nilijard za braz- >alj Aleksander držal besedo, da se bo Jugoslavija vrni-■lt k ustsvni vladi, Id Jo je dal ob razpustu skupščine. Militaristična klika žaluje za dikUturo. Volitve se bodo vršile prihodnjo spomlad. Razdelitev države po banovinah ostane. Osebe, ki zagovarjajo in propagirajo nasilno strmo*lavljenje vlade, nimajo volilne pravice Dunaj, 4. sept.—Evropa ima nes eno dikUturo manj. Ju »lovanski kralj Aleksander je ilnil obljubo, ki jo je dal svo-i podanikom, ko je 6. januar-1929 razpustil skupščino in ril dikUturo ter isjsvil. prevzel osebno odgOvor-it za akcije vlade, dokler ne prišel čas, ksterefa bo on latral za ugodnega za vrnitev ustavni vladi, in kadar bo ta prišel, bo odpravil dikU- ire. V tistem času je mnogo ljudi romilo v kraljeve besede. Rakli i, da bo Jugoslavija postala -iiga IUlija. Drugi so bili mne- ii, da kralj sploh nima nobe-»ga glasu ali moči in da "bo o-il igračka militaristične klika, itero je vodil general Petor vkovič. Danes je Jugoslavija spet u-avna monsrhija vilic oposici-militaristične klike, ki bi ie ida obdržala diktaturo. Urad-► glasilo vlade je včeraj obja-lo proglas o odpravi diktature ljudstvo je dobilo novo ustali Ko je bila skupščina razpu-«na, je bilo uradno ime države raljevina Srbov, Hrvatov in ovencev, prevladujoč jezik pa bil srbski. ~ tdaj pod novo ustavno vlado, je radno ime Kraljevina Jugosla-ja in vsi trije jesiki ao uradno riznani. v o Nova konstitucija določa ena-Dpravnost za vse državljane, robodo vesti in religije, neod-lina sodišča, nedotakljivoet dokov državljanov in svobodo tika. Cenzura je odpravljena. Razdelitev države po banovi-»h, katere bodo imele bolj ali Isnj avtonomne uprave in »borke, ki bodo izvoljene potom ijnih volitev, ostane.vBane bo denovala narodna vlada. Sedali zakoni ostanejo v veljavi, jler jih skupščina ne odpo- Kako Insull nabira "prijatelje J9 ftU Od volilne praviee so izključne samo tiste osebe, ki agi-rajo in propagirajo naallno trmoglavi j en je vlade. S tem se tisti komuniste in anarhiste. V novem kabinetu je enajst rhov, »edem Hrvatov, dva Slo-ftfca in eden musliman. Nove ftVve se bodo vršile šele pri* Miijo spomlad, kabinet-bo pa tem času vladal na basi starih ikonov, ki niso bili odpoklica-I za ('•asa dikUturs ln na Ume-u kraljevih naredb, ki eo bile dam- v <*anu dikUture. Chilejski sovjetsko « Hna mornarica os js pri, družila rebelom. Komi " ■i agitatorji urgirajo tla v| jen je vlada te **nih institucij JMtiago, (hlle. 4. sept. — V *> m^tlh je sinoči prišlo do ^"ih bitk med vladnim vojakom in komunistL Dvs ossbl I4 bil> ^treljsnl v Coqulmbi. * <*"»>a je bila ubiU v Val- in rna v Santlagu. '•Ipsratas, (hlle, 4. sept. — 14 l*jna mornarica js sinoči JHtirala in komunistični agi-oo zrabili priliko, ki jo * * prinesel kaos v Santlagu, «*ralsu in drugih aradttčfli, [r urgirajo ustanovitev spvjst- * ^Publike v Chlleju. «*nie moštvo na ladjah, ki UjUle lojalno vladi, ss Js pri- rtbolooi v Coqutmfci. »o j* bojno brodovjs odphilo 1 "fcshuune, so povsljalkl o- Kongresnlk White urgira predsednika Hooverja, naj aprej me predlog in odredi Isredno Wssfcington, D. C., 4. sept. — Kongresnlk Wilber M. VVhite, republikanec is države Ohio, se je včersj oglasil v Beli hiši in predlagal predsedniku, naj se is -reče sa takojšnjo federslno po moč za brezposelne ter za modifikacijo Volsteadovega zakona. Po njegovem mnenju bi vsota $8,600,000,000 zadostovala sa pričetek konstrukcije javnih del, da se ublaži brezposelnost. White je tudi urgira! Hoover ja, naj skliče isredno zasedanj? kongresa, ki naj odobri načrt. Kongresnikov načrt priporoča diatribucijo žiU, ki ae nahaja v vladnih skladiščih, dovolitev iz rednih apropriacij za gradnjo cest, pristanišč In drugih javnih del. Ta denar bi se tudi uporsbil zs ustanoviUv začasnih in sasll nih finančnih korporacij, ki bi dajala posojila podvzetjam sa konstrukcijske projekte. im korporscijarr. dalo v vsoti $1,600,000,000 in poveri k> naj bi se jim isdanje bondov v vsoti $4*00,000,000. Druga milijarda dolarjsv naj bi se porabila za posojila okrajem ia mestnim občinam, da bi lahko pod-vzela javna dela in tako požive la Industrijske aktivnosti. VVhite jodejal, da bi modlfika cija Volsteadovega zakona, ki bi dovoljevala varenje piva in izdelovanje lahkih vin, preskrbela službe najmanj enemu milijonu delavcev. Nadprodukcija žita bi se tudi zmanjšala, ker bi pivovarne porabile najmanj 160,-000,000 bušljev liU letno, pole* tega bi pa vlada dobivala davke od pivovarn. Maksimalna vsota, ki bi se po trebovala aa pobijanje brezposelnosti, naj bi bila $8,600,000, 000,000, js dejsl WhiU. Pred sodnik bi moral imeti kontrolo nad isdajo bondov ss financiranje zasilnih finančnih korporacij. — >■ ■■ ■ Dve«to ljudi utonilo aa Portorlku San Juan, Portorlko, 4. sept. — Vsled silhih deževnih nslivov so narasla vods v mestu Ponce in dvesto ljudi ja utonilo. Skoda na poslopjih je ogromna. ŠTEV.—NUMBER 208 PARLA MEST SO SODIL Al rt »Z A brežne baterije ukasalt vojakom, naj prično streljsti na brodov-je, toda artflerija js ukaz ignorirala. Obrežne obrambne straža v štirih trdnjsvsh v Talcahuani so ss pridružile rebelom in vlada je poelala polke artllsrijs, mfante-rijs In kavalerije is Coocepcio-ns proti rebelom. Komunistični sgitatorjl. med katerimi js večje število ino-zemcev, urgirsjo rebele, naj ee polasU vlade, konfisdrajo kapitalistične institucije, rosdeli-jo zemljo med delavce in tsše-nejo inozemske kapitaliste. Komunistični voditelji so včeraj izjavili, da ss bo z gibanjem sa ustanovitev sovjeUke republike nadaljevalo, neglcde na akcijo Jri jo bodo podvsell re-beli. Komunisti, ki skušajo pri-dobiti vladno vojaštvo na svojo stran, naslvsjo vojake brate. Vsstl ss Haas, da ss je vsčje število vojakov pridružilo komu nlstom. Situacija je ssle resns in vlada js v aflni stiakl. Is katera as vs Delavce forsira, da prodajajo delalce. — Kdor ss ne pokoril js obdela . Chicsgo. — Vsi Insullovi delavci so pod pritiskom izgube dela prisiljeni prodajati delnice njegovih družb. Vsak mora pri-dobiti najmanj tri "prijatelje", to je delničarje. Ako se ne podviza v agitaciji za elektrarske-ga kralja in rfikUtorja, je ob slušbo. Cilj družbe je, da v tekoči kampanji pridobi najmanj 60,-000 "prijateljsv". Stvar pa ne gre tako naglo. Ns sgitacijski seji je bilo delavcem pojasnjeno, da je bilo pridobljenih la 18,000 delničarjev in da se masa j o po žuriti, da dosežejo določeno šte vilo. Povedano js bilo tudi, d* družba ne potrebuje dena^s,'ksf tega ji ne manjka, pač pa hoče dobiti "prijatelje". Vsrok sa U pritisk na delav • ce je prozoren. Kralj elcktrar akih magnatov ve, da v tej industriji ni vse v redu in da mora prej ali slej priti do upora s strani ljudstva. Sluti, da bo v prihodnjem kongrelu senator Norris zopet rohnel proti njegovemu trustu in zahtsfal, da država prevzame to industrijo. Insull tudi vs, da na primer ljudatvo v OnUriju, Kanada, plačuje manj kot dva cenU za kllo-vatno uro elektrike; v Chicagi je eena 10 centov, splošno v Združenih državah pa povprečno sedem centoy. Ontarijčam dobivajo elektriko iz ogromno državne elektrarne, Američane pa odirajo privatni inUresi. S pvldobitvljo novih "prijateljev" (malih delničarjev) se pa ilisržžš!t^jftffim'* t^sšsi^s^ je njin industrije, a no- vimi delničarjem! v Chicagu si bo Insull tudi boljS/ savarovsl svoj raketirski poklic — vse javne naprsve mesU, s katerimi ropa prebivalce ter isvsjs kontrolo nad mestom, In v to s vrbo js vpregel svoje delavce, ki so forairani prodajati delnice med svojimi prljaUlji in znanci. , "Mi ne potrebujemo denarja— enajst milijonov dolarjsv Js za nas mslenkostna vsota. Ako bi hoteli dat! delnice ns javpn trg, bi jih lahko prodali v enem dnevu. Mi potrebujemo "prijaUlje" in vaša dolžnost je. da jih dobi-U", so bile besede superinten-denU delavcem. Poleg kndja ba parlament ao-dll tudi člane prejšnjih vlad radi sUšaur.ll so jih storili — Stavke ia tagredi v Barceloni Madrid, 4, sept—Proti kralju Alfonzu, ki js pobegnil v inozemstvo, ss bo vršila obravnava v njegovi nenavzočnosti, naznanja parlamentarni komiUj, ki preiskuje krivdo oseb, katere so obtožene raanih sločinov za časa diktature. , Obravnava prdti kralju se bo vršila v parlamentu in o poteku se bo v javnosti obširno poročalo. General D'Amaso Berenguer in druglt ki so pdgovorni ss čine "nelegalne" vlade od 1. 1923 do strnftglsvljenja monarhije, bodo prišli prsd navsdna sodišča. Glede generala Severiana Martlneza Anida, ki js bil mini-sUr za notranja ssdeve in podpredsednik vladnsga svsU ss časa dikUturs frimo de Rlvere, sevvrše sedaj pogajanja msd Špansko ln francosko vlsdo o ekstradiciji. Anido je obto$tm, da je poslal vojaštvo v Barcelono, da Urori-žira mesto v zadnjih dsUvskih nemirih. Anido p* sedaj nahaja v Franciji. Barcelona, Španija, 4. sept.— Izgredi V svesl S generalno sUv-ko so odrezali tp mesto od ostalih krajev $psnije in sinoči je ker so Is- Litvinov kritizira csriaske da-iocr>e 2eneva, 4. sept. — Maksim Litvinov, sovjetski komisar ss zunanja zadsvs, js ns zborovs-nju evropske komisije, silno ns-< zgradile nekstere žsve z namenom, Sovjetski uniji, t v Združenih državah Wsshington, D. C., 4. sept. — V Združenih državsh Js bilo s-prila 1980 4,238.768 oseb sUrih nad 10 let, ali 4.8% od skupnega peljavo. Poulične bitke so isbruhnile potem, ko so sindikalisti razgla-sili sUvkb v snsk proteaU proti governer ju Angueri Ds Soju, ksr js odklonil zahUvo glede izpustitve političnih Jetnikov is zapora. V bitki Je biU sna ossba ubiU ln več drugih ranjenih. Izgredniki ao sažgall katoliško cerkev Ur Jo doloma uničili. Barcelona, ki ima več kot milijon prsblvalcev in velike indu-strijs, js bila sinoči brez razsvetljave, kruhs in mlska. Poll-cljs Js sprlsorila več nspsdov na izgrednlks ln vojaštvo je pripravljeno v barakah, da stopi v akcijo, če bo potreba. Francija se baha z novo zmago Cartlka in Schober Informirala Ugo narodov, da sU as Av strija ln NsmčUa odpovsdsll carinski uniji. Državnika čaka ponižanje, ko os vrnsta ti<> mov Ženeva, 4. sept.—"V »porazu mu z nemško vlado avstrijska federalna vlada izjavlja, da bo opustila načrt avstrijsko-nemike carinske unije." S Umi besedami je včeraj avstrijski zunanji minlsUr Johann Schober položil svoje dušsvno dete pred nbge Francija, da mu odseka glavo, kot je sahtevab S* vropska komisija I4ge narodov, da s Um ustreše Franciji. Prsk^i^ pakU carinske unije je I^drlo nade, ki jih je gojil Scho-ber, da kdaj posUne predsednik Avstrije. Pričakuje ae celo, da bo prisiljen reslgnirstl kot zunanji mtnistsr. Is njsgovih besed js odssvala Ironija, ko je naflatal upanje, da se bo Evropa sedaj, ko sU se Avstrija in Nemčija odpovedali carinski uniji* pomirila. M. Franools Ponoet, franeoa ki poslanik v Berlinu in načelnik frsneoske delegacije, se je veselil dlplomatlčne zmage, ki Jo je izvojeval. Vedel je že prej, prodno je svetovno razsodišče v Haagu izdalo svoj odlok proti carinski uniji* da bo Francija s svojo finančno močjo prisilila Nem -čijo ln Avstrijo na kolena. Nemški zunanji minlsUr Cur tius je skušal zakriti poras, ki bi v normalnih parlamenUrnih časih, pognal nemško vlado ls u rada, s Izjavo, ds ao ss skonom-ske razmera kompletno spremenile, odkar sta ae Nemčija in Av- vse svoje moči, da se utsgmči i dejs evropske unije", je dejsl Curtluš, dssl se js prsv dobro zs4 vedal, da bsssds ns izražajo nje-govih misli. ^^BNMttfei MhCIIMp Bankirji svara Hooverja pred novo nevihto ZvsUčavaa armada v škripcih Baltlmors, Md. — Načelnik tu-kajšnje podružnice Zveličavna armade je nasnanit, da bo morals organizacija ukiniti prsnočevsl dobi denarne pomoči* ker blagsj na js prašna. On meni, da bo v novembru od 40 do 60 tisoč delavcev na ulici ln brez strehe v tem mestu in mnogo od Uh "po polnoma na dnu." prebivalstva, ki ns snajo čiUti ne pisati, kot je rasvidno iz sU> tlstiks, ki Jo Je včsrsj objsvll cenzusni biro. Thomaa ss js dal arsšltatl, da tako prri/.kuMl Irgulnout sod-nljske prepovedi 1'ateruon, N* J,, 4» SSpt. — Norman Thomas, socialistični vodlUlJ In pn^iaednški kandidat stranke 1. 1008; A. J. Muste, dr kan Brookwood delavskega kolegija; revsrend Bradford Voung, župnik csrkvs Sv. TroJIss v Nsw Yorku, ln vsč drugih promi-nentnih ossbnostl js bilo včsrsj arstlranlh poleg 46 tekstilnih sUvksrjsv, ko so pikstirs}i ns-ko tukajšnjo svilno tovarno. t 'Thomas js vodil skupino Uh odličnih oseU ki so se pridružilo sUvkarJem pri piketiranju, da Uko preizkusijo legahmst in-junkcije, ki Jo Je lsdal sodnik ForsUr W. Frseman in kaUra prepoveduje plketiranja. Thomas In drugi ao bili srs-tirsni prsd tovsrno John Hand Slik Co. v PaUrsonu. Zahtevajo nadaljnjf akcijo sa ohranitev neaiikega kspltalls-nta. — Priprava za nov moratorij* Francija treee kapi-talbtlčni čoln ' * ' mmmmrnmmmm Wauhlngton. — (FP) — Stir-Je Vaj večji newyorškl bankirji. Štirje is Philadelphlje in pred-aednik federalnega ressrvnegu alaUma Meyer ao aa U dni sopet oglaalll pri Hooverju in ga po• s vali na nadaljnjo akcijo s strani ameriške vlade, da ss rsii nemški kapiUlizem predpropa. dom. Zaključki Uga aeatanka niso znani. Znana je le mialja bankirjev, s katero so prišli k prsd« sodniku; rsvno Uko tudi dejstvo, da imajo v Nemčiji 400 milijonov < dolarjev kratkoročnih poaojll, %t so bili alosr podaljšani sa Šest mesecev, ampak problem s tem nI bU rešen. Termin teh posojil poteče ja-nusrjs In bsnkirji ssdsj Iščejo poU za savarovanje teh posojil kskor tudi ostalega amertškctfn kaplUla v Nemčiji, ki snsšs nad tri milijarde dolarjev. Bankirji smatrajo, ds dokler ni rešeno vprašaifje reparacij bodisi s čr tanjem *H pa š vzletnim moratorijem, toliko časa Nemčija ne more dstl garancij sa poeojila Bres zunanje, največ ameriška pomoči, Js Pa ni siis, ki bi prs prečila totaltn polom nemškega kapiUllfema. Ameriški bankirji Skušajo to na vssk način prsprs-Čltl, ker s Nemčijo vred bi skrs-hiral kapitalizem po vsej Bvro-Pi. Ko je bil zadnjo spomlad ns čelni k angleške banke Monlagu Norman v Waahingtonu, so nekateri, ki so š nJim govorili, bi 11 mnsnjs, da js prišel v Ameriko s nsmenom, da pridobi vls> do sa dfpstlčno redukcijo rsps-racij In Incidsntno tudi, da ams-riški podjetniki znižajo plačs, kar naj bi dalo boljšo prstvsso ss allčno akcijo tudi anglsšklm podjetnikom, s Drugi ssdsj prsvijo* ds Js ima! y mislih pstletnl morstorlj, am pak radi hladnsga sprejema v Washlngtonti ni prsdložll svojs« ga načrU Hooverju. Vsssno js bila posledice njegovega obiska, da so smsriSki bsnkirji po njs* Kovsm odhodu pričeli opOssrjs-ti Hoovsrja na bližajočo ss katastrofo v Evropi In na potrsbo znižanja nsmških reparacij. Re zulUt tega Je enoletni morstorlj. Isti dsn, ko Js biU deputacljs bankir j sv pri Hoovsrju, Js nsm-škl kanoslar isjsvil, ds prlčsku-Js do dsesmbra drsstlčne akcije od smsriške vlade glede reparacij. !n medUm, ko Je Amerika prsvssla vlogo> ds rsši evropski kspltallssm bankrota, pa Fran« cija vssslo trese kspltaJIstlčno barko. O kaki redukciji repsrselj ne m*r% nlčssar sliškti, šs manj pa o kompletnem črUnJu Istih* kar is potrsbno, ako se hoče ka* pitallssm isvlečl is ssdsnjegs rnočvlr, rm ■ V Wsshlngtonu kroži govorica, da se js i>il pomožni zaklad-niški UJnik Ogden Mills sposa-bil in aagrozil, da bo Amerika pričels s reprisalljaml proti Franciji', ako slednja ns pristans na snolstni moratorij. Nskl uradnik francoskega poslaništva mu j<> hladno odgOtorll, da Francija lahko vrše na ^rg sa 760 milijonov dolarjev ameriških delnic In bondov, katere lastuje, ameriška vlada pa naj gleda poeledlce te akcije na newyorškl borzi. Da bi bila to draga Igra u A* meriko, Js Mills to tudi takoj u-vldsl in se sa svoje "nepremišljene" besede oprostil, kot pravi vest. To js Imelo tudi ugodne po< aledlce in francosko kupovanje ameriških delnic in bondov jo pričelo raatl. Ampak bič Je Še vedno v rokah francoskih bankirjev, ker vesk čss Ishko prič nejo s dumpanjem delnic. Franooekl bianlamani in politiki sahtevajo, ds Nemčije osU-ne njih ekonomski suženj in * tem zavarujejo svoj kapitalizem. Ko ja hriUka delavska vlada pri čels voditi oposioljo proti nJim, so frsneoeki bankirji in vlada dvignili svoje reserve slaU is londonskih bsnk In s Um pripo-. mogli k padcu MacDonaldovsgs kabinsU. Situacija v NsmčlJI js nelsprc-menjena; v Angliji ss poslab^] šujs. Angleški podjstntkl groso / redukcijami plač in ŠIvlJenskS' ga standarda. Angleško delsvst-vo ss posUvljs po robu In stops proti loviei. Slišijo ss sopst gls-sovi o generalni stavki. NemčlJ.i stoji pred sooUlno revolucijo. A* rfK^j; nTh mt lljardske Investicije v Nemčiji ki Angliji. Bankirji ls Berlina in Wall streeU ss obrsčajo do Hoovsrja. Hoover Je v sagstl In ss smedeno oslrs klop sebe. Asmmm uUl nalrsLs IL ■lisi »HM pVTTViP Ir as smorsja oskitovanja la V IhkII živečih Wssklagtoa. — Predeednlk A-, msriške dslsvsks federssljd Oreen Js U dni isjsvil, da pri-vstns miloščina In mestna pod* pora v pomanjkanju ŠIveČIm radi brezposelnosti ne ho zadostovala. Priskočiti bo morals na pomoč zvezna vlada. To Je novo sUllščs sa Ofsens. Prej Js bil mnsnjs, ds bodo kos nalogi prlvstns mlloščlnsks organizacije ln mssU, To mnsaju Is Izrazil šs prsd par Udni te-kom zborovsnjs eksetlvnegs od. bora federacije In j« bilo sm*„ trano, da prsdsUvlja stallščs o-ksskutlvs. Sedaj pa js prlšsl do prspričsnja, da bo morals priskočiti na pomoč tudi federalna Vlada, Wasklagteaska policija aa rs- VVashington. — Zvszna vlads Js pričels prslsksvsti waahlng-tonsko policijo radi bruUInsgs pr>stopsnjs s sretIranci. Do togs js prišlo, ksrjs mestno časopis-Js* pričelo razkrivati pretepanje In mučenje jetnikov. Štirje police j i so žs bili suspendirani radi prstepsnjs neke osebe, večje število ss ps nshsjs pod sllčno ob-tošbo. Poljski čaatatk sksskatlrsa ket js vrni Is »nsijs te Isimsgs pasa lasa |t sdaj adptel v vre« psa* v Brssllljo. Brest-LiUvsk, Poljsks, 4. septembra. — Poročnik Bogdan Hummicki Je bU včeraj posteV' IJen ob zid ln ustreljen. Humml-ski Js bil obsojen ns smrt, ko ga sodišče sposnalo krivim, da js 1 v službi sovjetsko vlade kot Vsled u PROSVETA p»Om t iklm**. m m rmmmi. MlUM, fiMHii rrim*r "UMWA Journal," vidimo, ds večkrat podarja, da sme stood stotno organizirani in da imam^ najviija plačo pod okriljem UM-WA. Ce pa pogledamo glasilo "The Illinois Miner." vidimo. da ni tako. V eni prejšnji izdaj i o menja, da ie v državi Illinois 76 ' manj|ik premogokopov, v kate rih dela 4,786 premogarjev, juter! ne spadajo pod okrije UM WA in ne v nobeno drugo unij'. kateri ao producirali 2,088,508 ton premoga leta 1900. 8e racu no, aaj smo plačali člani lIMWAsJme. da delajo za manjšo plačo kot pa organizirani premogarji in je soditiTda so te številke resnične. ker jjh je dal v javnost am diatriktni predsednik John WkXker~ru; t ,<;i torej kti je tista razvpita *il-linoiska 1Q0> organizacija" med premogarjf? Da to Aele danes vemo, je soditi, da je to povmro-čilo "open shop" med premogar-ji. notranji boji in pa reaMo namo vodstvo v UMWA, ker ne «ev#da največ illinoiaki . garj! za advokate in droge stroške, ker se razume, da niso biU majhni. m Po porazu na aodMču obeh Mtruj prošlega marca emo bili prisiljeni iti nazaj k pogrebniku J. L. Lewisu silno razočarani, ker IJlinoioki premogarji nismo bili aadovoljni s to kupčijo. Med Fisktfckom, Walkerjem in wisom ni bilo i pričakovati uspeha za organiziranje UMWA, ampak stvar je ie poslabiala situacijo« ker pri teh kapitaUetičnih hlapcih je vsaka naša želja nele galiUL Ob času vrnitve diatrikta pod J. L. Lewisa so lokali 12. distrfkta zahtevali izredno konvencijo za U distrikt. Želja članstva je bila "nelegalna." Predsednik J. Wfdker je navajal vzrok, da ni denarja za kritje .«*tniikov in obljubil, dg se konvencija vrli enkrat meseca februarja prihodnje leta Walker-jevo» izjavo je Članstvo hladno sprejelo in situacija se je ie poslabšala med premogarji. Kajti distrlktna pravila jasno govore, da se konvencija skliče na željo 6% članstva, oziroma lokalov. Da »i ta in Je bolj za potopitev premo-garje v v tem okroiju. ki so ie 4tak v obupnem položaju vsled reakcionarnega vodstva UMWA. Konvencije 18. distrikta ne stanejo druge kot najemnina za dvorano, dnevnice, vožnje stroške pa plačajo delegatom lokali sami. To Je jaaen dokaz, da te Walker-Lewis 4 Co. ne ozira aa večino, ampak na »vtokratičn* in absolutno gospodatvo v UM VVA. In to je vm*, d« je danes med nami ta pOMfrltcv Meseca aprila 1.1. je članatvo videlo, da ja vsaka prošnja do VValkerja zaman,. legalnim potom, pa je članetvo na lastno iniciativo sklicalo konvencijo, kate-ra se je vrlila dne 8. julija J Kamozna Wickerahamova komisija Je med drugim tudi ugotovila, dh Je med ameriškimi zločinci več domačinov, to Je v Ameriki rajonih oseb, kakor priseljenih tujerodoev. Prej •o navadno trdili, da so večinoma naaeljeaei odgovorni za sl<»člnske valove in to Je vsbudilo močne predsodke proti iaot<*mcem spkdi. ;k Cikaška Tribune pa ni zadovoljna s omenjeno ugotovitvijo in trdi, da je večina sleMn-cev še vedno tuje krvi. Lahko gT* ta veČina na roval otrok naseljencev, toda otroci taje-rodcev. čeprav ao rojeni in vEgojenl v Ameriki, ie niso "čisti Američani" ln so prej tajci kot domačini. AKp je kje jaano zavijanje dejatev, je to. Otroci prve kakor tretje ali pete genuraoije ao r ras t H v ameriških namerah. L14, ki w-govarja sločinake nmmm in odlaga noat oa poaaaMznlke ncangleških imen, je kordno bankarski. bunk: in razočaranje med namir ki flfto ie Uko v obupnem položaju — med delom in kapitalom na premogovnem polju. A danes se lahko bunkamo eden proti dragemu, ampak prihodnjega aprilu poteče pogodba med unijo in podjetniki. Takrat bodo imeli pod jetniki bogato žetev pri kupu razvalin UMWA. In takrat bodo tudi Lewisovi podvržene! prišli do prepričanja, da ao bili v zmoti, da ao kdaj trobil! v njegbv izdajalski rog—John Homez. ■ mmmtmmm- t -rvlTV • Zahvala North CMcage. IU. - Moja jlepia zahvala vsemu člen-Stvu tukajšnjega slo venskega, samostojnega podpornega društva, za nakazano izredno podporo v vsoti 20 dolarjev, na seji dne 84. BcUevlllu, 111., na kateri jo bUa zastopanih nad Wfi illinoiskih "rankand flle" premogarjev Dan^i nihče no ve, koliko bodo zaključki beUevUlaka konvencije uspešni. Nekaj ee lahko trdi. namitč, da je |deja dobra; če te je bedo premogarji oprijeli, je uspeh gotov. Ampak pota ao tr-njeva in kamenlta, vsled m vednosti. Nekake tri četrtine je sa "Mmk and ftte". ostali pa %> as W«dker-Lewia 4 Co. Tn dva ae beaka opfijala vgeh in nelegalnih sredstev v 'bo svojih velikih pk* "r flle" članstvo pa eaoerjnio s du-akl in kemunietU: 4i»rav ni ros tak(\ ampak njlkot naau n j« U. javnost sa vedno v slabo iu kot nekake upornike, te bavbav. m km < Ob času "rank veaeije ie J. nil čas pravdi_ eUe nameote f llilH|» llllliih' __i tO« je — * borišo proti vnenm, kar u \odpira e trm. da je nekak wardni hpM, 4» pri šui nteiini. ki je nemalo sedanje prosperitete.) Ker •o; pri zboru je bil skozi od ustano v it ve mešanega zbora. (Pa svj nam pravili. da'ao biliaa zbor. za klub, sa delavsko pasem!) In to| mislim, da nai petne* tudi ve, če ta ni epom in ie popolnoma za-pustil. (Dobro, dobro, in L. B. Je v tem boju imel nemalo oprav-j ka. Zaznamoval se je sam Glede čarterja, sodnega odloka ^lede njegove šare ti naj bo eg^ krat in aa vselej povedane, da tvoja mazarija ne bo nikomur nič koristila razen da s tem samega sebe tolažiš- (Ta mazarija ae bo nikomur nič J^ristiia; U sgso' vedeli ko ste šli na aodnuo pe navodilih za boljšo delavsko kiittneo.) "Tisto natolcevanje, s kote- , rim dopisnik v Prosveti trobi imena nam sodnija ni veda. Vem Ker val $25, se mu jih izpla-em pa se v bodoče izog-takim noprilikam." Da ne oma pri raekolnikih, naj pogledajo v ravno isto knjigo, aeja a dne 18. doc. 1930, Str. 108, kjer dftjji: "Mrs. Marg lea nush predlaga, da piie tajnik na ■Ril proei, da bi nas pri ljubljaM^em Čudi J os. Sirk ml.^o videl v* trebo ae obregniti vapse. O "rev-čktti" bi pa bflo dobro, ako o pogovori s tišjim odvetnll^pu ima nalogo, da skrbi, da se ' elabo ne godi na tej zemlji, danes sem jas v^dno po #voji skromni moči poiteno preživljal svojo družino. J Ponovno je tgeba (kolikokrat, bo ie potrebno), povedati, 4» mi kot^ "eoklja" nosimo poiteno i-da smo "Zarjah, kajti tega SOBOTA, g. SEPTEinuil Dr. Bayard Long: Solnčneicopeli Zdravilno moč solnoa to poznali U „tari di. — Solnčni larki in čisto«« Vpliv solnca na naU telo glede kulturne zgodovine, pa je upati, da bo reieno 'breg pomoči take visoke glave kot je on". (Treba bo k vodjn-odvetniku po neroden nasv^|, pa bo dflfcuH) "In naj bo ie enkrat povedano, da mi smo tukaj zaradi petja in nič drugega, in pe mojem prepričanju je abor komaj zdaj na pravi poti, 1U> se je otrese! cefcjje, ki ga je zavirala." Ali ste res?! A1i j« pesem res vai ideal, kot se pisari? Dovolite pošten dvom. Odločno N®! Začeli ia končali sle s tožbo, ki ne bo nikoli pozabljena, ie manj pa oni, ki so jo nam naperili. A-bili za nič drugega, ne vidijo drugega kakor . .. . .. . , pe. Vsaki koj-pristop v druitvo, ko je iezdrav. ' vri w ■■ Kaj naj bi počela jaz danes, da nimam druitev? "Prepuščena bi nim Myronom je etal aa strani in posluial žalostinke. Veko "ak tiven" pevec L. B.! Svei spomin imam, da je bil on tisti, ki je bil odgoten pri vajak za m tednov kot. hitra Me šile konvencije pod teleeno roko bila mili usodi. Kdor nfma le danes podpornega drultva. naj ne odlaia s pristopom, dokler ni prepozno.. , .*». •Vela hvaležna članica, Jenirto Bezek. 1282 Adama st.,«Mav chicago, IU. " • I »i Kako *e pla«i zajce »Cleveland^O. ^ V "jBnako-pravnooti" s dup 18. »vg. se goti neki L. B. v dopisu pod u-redniško poito. On tega aklamfal skupaj, le ime jo posodil uradniku, ki je zaslovel po vsej Ameriki mod Slovenci radi bra dve e555Tze leta 1918- "humanitamega" nasveta, afec 84 naj si sam izpraša vest in grede razkoiniki na sodnljo, da odgovori! bodo dobili — figo, kot belaU Pričet kom leta 1888 jo bil spet •gedoVlna procesa. Bolj pamet "prepričan", ds so pri "Zarji" no bi bilo, ake U jim eedaj ii^ sposobnosti ia možnosti ter po tovel. aaj Aeenkrai dobijo poita- etal sopet "aktiven". Uprizorilo no ime, da m Jim oa bo tre^a ao je por oper. katere je garan ovetiti ob sijanjir IMotae origi. tiral klub, ki je nooil vso jfim* nelne Pameten iloodk «o odgovornost (temu klubu je bi «a storil, odvetnik In ureddfk ^n daJ ime ' leni o premogom nekega Angle-Iz. ki je v rov« nadzoroval varnostne naprave. ** * ^ " ' To oo bile delevske divideado v tej okolici v zadnjih pa? tednih. Herman Drebcask. član druMva 558. 4 t Gledališki igralni in igralke, razm ske žvezde, dobri in slabi pevci in kar is »i Iteje med umetnike, redko nastopajo v J»J pod stojimi pravimi imenih ampak si f posebna "umetniiko" imena. Včasih ^ Zgodi, dz je Izpremfemba imena potreb^ bi se res svet smejal, če bi brali ha itM* listih, da Igra n. ph vlogo Hstnleta Smrkolj; navadno pa se skrivajo pod ii ni mi imeni — Udje! Tako se pile gledališki ravnatelj Keinhardt s svojim pravim imenozi Goldman n; igralka Marija Orska ae j« Rahelo Blidemann; filmska svesds Us ti es pilo Amalija Janke; Lla Mara «s P kovitoCh; Lil Dagevea je v resnici C jeva; Pola Negri ao pile POlon* Jackie Coogan se pile Jakob Kohan; Treumdnn oe pMe PdHKaer: slovito P^ rije Jeritza se pile IHcke; Ossi Swsiet pHe Oisl 8perling. Gledališki ravnktelj Korczsg ^ pele^ Brvin PUcator oe pile Fi«cher. nr Haller se pile Fround, Gustav Charle ps Men Schacherl. ' Stvar Časopisja je. eopiena reklama najbolj eila. ki ustvarja danainje . ličnike) kar čea aoč — IJadje pe ver^ le ne bi bilo to In to ree.%1 g^« fV skano. Takih UMI, Id tavajo okrog > ganov, ^ ž^og tudi pri nas več >P l.PTKMBfcA PROgjrtT K Nrw Vork. — Klerk meetn«. K« Wr«Ja. W tealtvene lleenae, J« opMil* da Itevllo I«, nlnov, ki ao bre« dela in m
  • v v Cblcru , varoar jav ta Komt r-'i>ai ■tadalo nove Ium In pat« M aa prodaj On« u r» KUPON crrr or chicago landloeda association 4664 S. Ashland Are. ChieSfo,, III. j ms skem kina vkttjkf 80 Ist starim oee- „ m.____l.M__rt'"1 ' Cufar T tsklm obupanim i, kakor ga nisem še ni- Hripavo in močno ja poklical. Tako močno, da je oba priklical, ker sta ae takoj vrnila. Anica se je plašno stisnila k zidu. Vinko je pa korsjžno stopil k njenemu možu. J-. . "Hej, Davorin, čemu pa razgrajsšr Teh misli sem, da ženi nočno potopuštvo ni dovoljeno." Vinko se mu je zaamejal. "Ne bodi kakor drugi ljudje, ki samo sumničijo. Veselje te ja držalo v kleščah, pa Hj mimogrede zdrknil v spanje. A ksr jaz še ne morem tu ostati nocoj, mi je tvoja žena po- kazala pot" Anici se je zazdela to dobra razlaga ču- deins rešitev.- Se sama ss je opogumila za očitajoč krik. "Ko si pa vedno Uko trd, kadar se ga na- lezeš!" "TI kar molči!" Z mržnjo js zarenčal nad njo. Nato se je k njemu prav vaino obrnil. "Vinko, si povsdsl resnico?" "Tvoje sprašanje je zalo, zelo odveč." . Vinko je tako lahkotno odgovarjal, da Je Dsvorlnu postalo laijs v telki glavi. Skoraj vseh dvomov se Je otreseL "Ce Je res odveč, potem, no, potem ne bom hud nete." j • • *i . Spone podzemlja 1. Vinko js ostal pri Davorino. Ze nekaj mučnih tednov je prešival v vlal-nl kleti ln hodil opravljat svoje delo v malo tvornlco. Teko pod večer se je vračal v novi dom, kdaj bolj, kdaj manj utrujen. Kar ga ob vračanju nI nikdar nlhčs pričakoval, se je neki dsn zelo začudil, ko mu ja Marina prestrsgia pot v stanovanja. "Ne takoj v klet" 8 povdarkom gs je zadržala. "Zakaj ns?" "Zsto, ksr imsm prav zaupno stvarco. Marina je poredno namlgaVala, vendar nJemu nI bilo do smejočega ugibanja. Potrtost mu je zmračila obličje. "Je Davorin razsajal T "Se sanja se ti ne.? "Js mar kaj s gospodarjem?" "Florijans meni pustL" POJKH nsvadl js zbadals, Vinko ae je pa ujezil. "Ne draži, Marina." 'Tuje dekle te je lakalo." Nenavadno sporočilo ga je podžgalo. "Tukaj? Kdaj, ob kateri url r "Ni dolgo, če se pofturiš, jo dohiti«/' "Za vzrok Iskanja vsš? In ona, kako it-glada? Je grda, lepa? Daj, govoril" Z oprezno naglico je spraševal. "Morda je v tvoja srečo, ker je baš name naletela. Okuena in po svoje mlčna je na-prsvljala vtle, da to potna prav dobro. Sodila sem, da si Imel opravkov s njo in te enostavno zatajila." "Hvala, Marina. — ---Zataji me še enkrat. Prod temi v kleti me zataji. ^Naredi, da me še semkaj ni bilo." Naglo ga Je zmanjkalo. "Hitro Je bil podkurjen. Brea nič ne bo," si je govorila Marina. "Mlad je In ss tapleta v ženake m rele ..." Daal Je Vinko tako hitro odšel, JI drutbe nI amanjkalo. It kleti je pri-hsjsl AnlČln mol "O, Dsvorin, moj stari sosed. ksko in kaj?" Dobrohoten posdrav pa Davorina nI Izvlekel iz nsjsvoljs. "Zate dobro, nam bo ps še piškovih lesnik primsnjkovslo." "Poredko s| tožnik tivljenjs. Ce ee obreg-iš vanj, se ne brat vzroka." "Zato je res, kar pravim." "Lesnike so samo primera." bl Davorin se nikakor ni hotel upognitl. Marino je spreletela rahls, trenutna skrb. "Kdaj si ss znašel na taki skrajnosti obstanka T "Odkar sem ob saslušek, me gnjavijo skr-Vae je narobe, Aa laja ne morem pogasiti." "Tudi Anici sa potna." "Moja fejs?" Ia vprašanja je sasvetlla pravs jeza. "Ne razumevaj napačno I Stiaka se po- M "Na njej se potna sto in sto reči. Cela uganka je postala."/ Z mrkim pogledom se je vbadal v peščena tla. f. Kakor da bl Marini ne bilo enega sltneža dovolj, ee je pojavil na dvorišču še goepodar v tako slabi volji, da ga Marina še ni pomnila. Zasmehljive beseda so bile grob*) povdarjene. > "Poetopenje, okrogli pogovori, pa asnikr-nost v dolžnostih, to ss danes je* Dsvorins je pogrelo. zdaj sem ps le dognal kako bom porabil store britvice. mimmwH mmmw __ | Enostsvno bril se bom ž njimi." kdar slišal. ^OpuHla ln obžgala?" Bil sem v tako neprijetnem po- v Evropi vslja sicer vraža, da ložaju, kakor še nikoli v svojem §, trlje |judje ^ ^jo z en0 in .življenju. Najrajši bl se vdrl v ifto ^^ prileti cigaret, zemljo. Ali naj se začnem kro-1 gkotje ^ verujejo v vražo, da hotati, ali nsj grem? Ne, poča- w jj^i ne sms tažpati clgsret | kal bom in junaško prestol vse, f isto vžigalico! kar ima še slediti. * I • e -Seveda", je nedolžno odgovo- ^^ ^ da se zs poročna rila. "Celo popoldne sem je vče- I darila da kaj zlatega. Ko je mo-rsj mttffle. da ssm izpulila vso ^ ^ I ekemu novoporočenemu peru "P^ tskaj ga nisi odrls ? je ^ ^ u ^^ vprašal mož, ves Iz sebe. ge s tem, ds js prinesel slavljen- ji "Ali se gs »orii odraU. Lema v stekleni posodi zlsto ribi On se Je zagrabil za glsvo ln si pulfl lase. Ona pa je bruhnila1 v jok. Jaz ps sem začel govoriti in tolaži«: . „ „ .. "Hm, ni treba ravno, da bi morali sajca vedno dati iz kože. To je odvisno od zajca aamega. Tale zajec je bil gotovo eden iz-1 med na ko trde Idi kar mer na to zajce . Nehaj ko polikati, da imaš le eno ] vico polikano?" Mu odgovori sossd: "Veš, se dal fotogrsfirati samo v pro fllu." Pri vsakem vlaku Čakajo 1 Londonu mnogi avtotaksijl. Ko se nekoč pripelje nekdo z nekim vlakom v London, bi rad avto-toksl, a ne opazi nobenega pred kolodvorom. Pa mu pojasnijo: 'To. Je bU škotski ekspres, in pri tem nimajo šoferji nikoli no benega zaslužka. Zato tega eks presa sploh ne čakajo". | Ce £kot ujame a trnkom ribo, iztrga ribi najprej glisto iz žrela, da lahko z njo lovi dalje. Žena Škota prileti v hišo in za-dj divjih in je zato ta-1 kliče možu: "Pomkli, sosedova včaaiti gre pa tu- krava Je zašla na na* vrt." Mož: "Nikar ne trati čaaa kričanjem. Brž vaemi golidp in pomolzi kravo, dokler ne pride aoaed ponjo." e "Kako lep kramofon* imate. zaigra . Mi emo na pri-onti Jedli kar kosms- ____ s tvojim cinizmom!" se je zdajci zadri dame prijatelj' in ni minulo pol minute, ko je il tolažiti svojo Jokaj mi je etoJ&L še6n,o n, ftf%d- še on čo ku ... Dejal sem, da da moram Iti. Popil sem katerem raje ne govorim "Mora biti že to najbolje, sicer bi dali lju- M Svečano pa sem prisegat; da ^ . . .____B - H __ I . . . . .. V . ____» - - ne pojdem nikoli več v svojem življenju na koallo k mlademu zskonskemu paru. (Precej časa nisem videl prijatelja od onega žaloetnega dogodka. Ko ava se čet nekaj tednov srečala, me je ustavil: 'WdaJ>pridal zopet k meni?" "Ko bol praznoval srebrno po- F0"Cemu pa šele tedaj?" "Do takrat bodo mogoče divji zajci že izumrli . .." Od tlaiega čaaa sva z mojim prijateljem le še površna znan ca . . . _ Škotska tkopost Dovtipi so rat|rlaaili Škote ta allne skopuhe in o njihovi sko-postl kroži po svetu polno itml-šljenih anekdot, ki ao telo zabavne in se radi tega Skotje menda na jetijo' preveč nanje. Naj navedemo nekaj .teh dovti pov: Neki Skot ae potaplja v morju. S parnika mu vrfejo rešilni paa, Skot pa z zadnjimi močmi zakričl mornarjem: "Ali to kaj smo Kloroform dandanes ni že za nikogar več nobena skrivnost, kajti danes je splošno znano, da e kloroform najbolj razširjeno sredstvo za omamljanje bolnikov pred vsako težjo operacijo, 'a tudi zločinci ae dostikrat poslužujejo kloroforma, da svojo žrtev omamijo in ko postane ne-zaveetna, Jo ukradejo in oropajo. Kloroform je itnašel nemški kemik Justus Liebig 1. 1881. V medicino ga je pa vpeljal zdrav nik Smpson 1. 1847. Ta Je namreč prvi opazoval, da povzroči vdihavanje klortrformovih hla-in brezčutnost^V rtezčutftosti dsm posla in krulia." "Pridni najdejo delo vselej in povsod/ "Kdor poskusi, to ve." "Hotel reči, da aem nevedno tele/ Davorin, preden se z menoj spoprimeš, poplačaj, kar po dolgovih smrdi!" Florijan je divje zaprotll. Marina je pomirjevala. "Ne tako, Florijan. Uemiljen bodi, prlta-nesi Davorinu, ko Je udarjen." 'Tako nI kot aem jas. Val me grizejo, po aamiljenju pa še sledu ne izvohaš." * "Zdaj ne zmorem plačila, če me obeelš," je pojasnil Davorin. "Počakaj, da ae apet kje Udinjam, pa skušaj potrpeti." "Nočem biti za nekoga, ki ga vedno ape-ljejo na led. Se paa nima človek radi potrpljenja pri hlll.---No, ker se tod okoli dolgočasil in tarnaš, 4a nI dela, pridi k meni, dam ti ga in ss pobotava za zdaj." Davorin js topo molčal. Spregovorila je Marina. "Davorin premišljuje, a sem uverjena, da te ponudbe ne bo odbil." "Ce jo, potom sam sebe it kleti požene." "Stvar pramialim. Do d revi ta povem." Malomarno je Davorin odgovoril in se prav tako malomarno zgubil v stran. Med gospodarjem ln Marino je zavladala domačnost. Trgovski potnik, ki potuje po Škotskem, polije svojemu podjetju v London tako-le pismo: "Na vale vprašanje, zakaj tu nisem prodal nič naših izbomih konzerv z mesom, vam moram pojaanitl vzrok. Vsrok Je namreč to, da ae konaervne škatlje ne dado pojesti. I .( . . e-\ Sreča Skot eoaad* in vidi, da ima levo stran obte*« lepo poli kano, druga pa Je zmečkana. Pa ga pobara: "Kako ai pa dal oble vnik na bolniku tudi I peracije. Zgodilo k je bolniku kloroform i doval» da je bolnik uiJT nes pa je ta nevarnoitjj hna, ker navadno eo| vodi kloroformiranje I peracijo. '1 Sredstva za omamlj baš nova. Alkohol ■ štvo že dolgo, toda deluje naglo. Staroegiptovski inl svečeniki pa so pozni) mnogo drugih mamil, nfii zlasti iz raznih | pa poznamo poleg kil., alkohola še celo vrsto sredstev, s katerimi I neobčutljive lahko tJ mezne dele telesa, čel praviti vse telo ■ NA PROD___ dvonadstropna ls apsketoHaaa Jjjftt, 6x6 sob, sa maaj kot js atala. Prvo nadstropje'haa gorkoto, garaža •ao karo. NI trsba dosti gotovise, nahaja s« na 26*1 So. Mlllard Avs Chicago, IU. Lastnik sjS na 2616 Highland Ave.," Berwyn, IIL TsL Berwyn 14M-M. —(Adv. Srt in opta bo bMptatel airkular b. HAMILTON X-RAY Olasoviti sobosdrsvnik, iigtt nahaja na snanl SUt« uUd 1 Buren. — Pssite na popru ^ sob. — Isdelek la tdmvlj«, vratno ln popolno. Toin* šmarno cono. < , v Dr, BOBEHT S. H0WB, 1X6 South Stote Street, | "Dejal ai, da te grizejo." "Gonijo me, kakor lovakl pal srnjaka. Le- j^f^S, imnllMV m cikal« vinu r ipnR Ia vu I pa četo upnikov ae zakaj a vame; žena ja vaa nora, še otrod ao proti meni. Ščuva jih, da nimajo zame ne besede ln pogleda." "Vsega le nisi zgubil. A dokler je vsaj bilka za oprijeta, dotlej pogum In dobro voljo I" "Saj me ne bodo tako hitro ugnali. Ne puatlm ae jim!" "Prav lmat. Gospodar ne sme Igrati hlapca. Florijans ne zlomijo. Ce ga pa udarijo, 4b mu store bridko uro, potom naj pride k Marini. ----81 slišal, kaj avetujem? Name se lahko zanaeeš. Tvoja aem in tvoja hočem biti." t vso prtračunano prikupnostjo se ga je oprijela. (Dslje prihedaJH.) PRVI MJEO Zadnjič ml je dejal prijatelj : 'Danes te povabim na kosilo. Dobil sem zsjca, pa sem rekel leni, ds bom tudi tebe povs-bll, ker visoko cenim tvoj gs-»tronomski tslent." "Hm. pa moram ravno jaz priti?" "IHi. ravno ti. Tudi ona želi to." Kaj »em hotel drugsgs. kakor da Nprejmem povabilo. "Torej dobro. Bom prišel" "Ob dvanajstih pridem po te-be v kavarno. 8ervuer Pr iznam, da ml Je bilo S4*lo neprijetno . Dobro vem. luO pomeni, č«* »e star sladkoanedeft odsovs po\abilu mladega sakoimkega tiara, zakaj povedati moram, da hc je moj prijatelj šale pral krat. kim oženil. Navadno Je, da ostane človek ob taki priliki Učen; če pa je sit, je skoraj bolje, ds bl o»tal lačen. Mlade soproge ao našem stoletju nsvadno telo sls-be kuharice. Ce nimajo nikogsr. ki bi jim pomagal. Je kosilo ns vadno tako, da srsčai soprog i nsj večjim samoaatajovanjem Junaško prenaša muke, gost je ps še v »labšern položaju, tekaj on »e mora poleg toga le dlvltl "o-k ii«noM pripravljeni Jedi. Bil sem rse v Jako »togod nem položaju. Povedati moram Is. ds je Žens mojegs pri j stol ja skorsj ts polovico mlajša od nJega, la da je komaj minulo leto dni, kar Je na Uocju položila maturo. Moj prijatelj Je dolgo tekal, preden Jo js našsl. Dvanajst Ja ura. Sedim v najbolj skritem kotičku kavarne ln na tihem proeim Boga, da ne bi prišel. Čedalje bolj čutim, kako ml je nerodno. Da bl Imela vsaj kuharico, toda kako naj uboga Icejka, ki ji še plalejo po glavi Horac, Ovld in matematične formule, kako naj siroto pripravi tajca, ki je poleg tega lo divji?! Baš aem začel razmišljati, ali naj pobegnem la kavarne, ko ta-čujem glas mojega prljstelja. "Pojdlvs, vsak čas bo pol e-ne!" Hm, ne vem. aH bl šel ali ne. Nič kaj dobro ss ns počutim." Ns boj ss! Dejal sem leni, naj pripravi sajca na oni način, ki tebi najbolj ugaja. Dlvna o-maka ln poleg cmoki la ajdove moke." Iskrene ssm ss nasmejal. .Mor da ps nimam prav, ko tako slabo sodim, sem pomtalil. Morda pa bo zajec proti vsakemu pričakovanju. In sva šla. Radosten sprejem, resell posdrav! In sumljiv duh I* ml besedami jo je Ijuboupivo potisnil v kuhinjo. Anglež izgubi lase ln je ves plešat. Anglež Napravi magari vse svoje premoženje za razne paste ln mazila ta rast las. Skot stori drugače: Ce dobi plešo, proda glavnik in krtačo. I • (Neki Skot je noall klobuk 15 lat, ves ta ine en sam klobuk, ki pa je sevada dotrajal in hočeš nočeš — Skot je moral kupiti nov klobuk. Po 16 'letih. Pa Je šel v Isto trgovino, kjer Je kupil pred 16 leti klobuk, ln rekel: "No, sem la uptt tu." iNakl Skot, laatnik kina, je lel v London, da bl nalel kakšnd u- __m_-__T>. Im %> i/trtl'n* je to katerim ia daje nasvete. Om obavija vneli vrat bančne poale bi prodaja "llfkarte" vaeh druft. Ne potablto ae obrniti kadar kaj potrebujete. Tali prihranki ao »varovani pri KASPAI AMERICAN STATE 1900 BLUE I8LAND AVENUE iTEia CHICAGO, II MHkl "Kakojar "Gre Mučiva ae. Plača Je majhna, vae pa Ja lako drago. Kaj to njega briga r jo sladko opomall bo zajec čimprej Je i, "Glej, ■ h to. nesls juho. Navadna juha, nekoliko nsslana. No, ln slednjič se e prikazal na mizo toliko priča-tovanl zajec. ■'Ti ga načnl!" mi je rekel prijatelj. ■ Kaj sem hotel drugega, kakor da ga ubogam. BU eam pač goet. Približal sem ae mu t vilicami, tedaj pa sam opazil, da Je še cel In neraseekan. Zagrabil sem sa nož. Ročno asm ga aasadll v zsjca. toda nož Jo spodrsnil. Vralje Je trd", som dsjal vljudno. Spogledala sto ae. Prijatelj je gardel ln prijel not. Zgodilo pa mu je ravno tako, kakor masi. Vraga, saj to ni aajec. to Je kvečjemu pee ali mačka ali vrag al gs vsdl kaj .. .f' "Nikar ne sabavljaj!" gs je ljuto prekinile in on Js utlh- »II Mene Je le oblival pot od n*. Bornega rezanja In od ^ rrijatelj ml jo s ves to pomagal, nsposled Je pristopila Is ona. "Kaj aa vraga Jt a tom aaj-aem. da je trd. kakor kamen T ae Je oglasil met. "Kaj jas vem? Jat sem mu It-pulila vso dlako lA eet tudi obtgala ..." bam je vstop brezplačen To mu je ugajalo. In ko ee Je vrnil domov, je dal na avoj kino nabiti razglse: "Osebam nad 80 lat etarlm v apremetvu storlev vstop bretpiačen." Kadar nabirajo med Skoti prlapevke ta dobrodelne name-ne, jim morajo nastaviti revolverje na prti. Potom dobijo kak belič. Drugale ne bl dali nič. NAZNANILO ra ovnoimti mii arKKJICMI jroA V TISKARSKO OBIT SPABAJ0ČA SELfl .v7' ' • • : <* e Tiska vabfla ib vosoUee in ehofle, Tisitziios, ^»fa, knjig«* koled^-K WUks itd. v alovenaksm, hrvatskem, alovslksm, čelkem, nflmjDM angleškem Jeziku in drugih VODSTVO TISKARNI AFKURA NA ČLANSTVO SJ**-* DA TOKOVnOB NAROČA V SVOJI TOVARNI J* jiijisiia dajo vodstvo 8. N. P. J. PRINTER V MS74t B*> LmM Avmn cncAMim TAM as DOBE HA 4EUO TUDI 9BA U8TMSNA POJASNILA