Štev. 26. (PritM tek. rab«. - C. [. ton li Pesti). V Trstu, petek 27. junija 1924. Izhaja Tiak petek opoldne. NaaloT: Tr«t-Trie»te Catella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega. lista MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Leto II. Stane i ena Številka 20 stotink. Eno leto 8 lir faejska Juijižica.':,£«• Pun.J’f J1J'• T. 'na Zakaj se ^nejete?« — »Pri sosedu so kuhali %anje. pa se je napil se gorkega. Morali 80 poslati po zdravnika. Ležal je kot ***rtev.« — Vprašala sem v tretjem razre-a- kjer imam 56 učencev in učenk, n&ka,ko drugi teden po novem letu: Kdor izmed vas &e ni pil letos vina ali ^nja, naj stopi iz klopi! Niti eden ni Vstal.» Kaj je z Matteottijem? Zadnjič smo poročali, kako je izginil poslanec Matteotti. Fašistovska vlada ni računala, da se bo cel svet vzdignil proti njej. Saj toliko umorov, požigov in pobojev se je naredilo v teh letih, pa je šlo vseeno naprej. Pa vsaka pesem ima svoj konec. Vladi se je močno zamajal stolec. Notranji minister. Minister za notranje stvari, to je tisti, ki ima skrbeti za red in mir v državi, kaznovati lopove in podpirati pravične, je bil že od početka sam Benito Mussolini. Zato je po državni ustavi on odgovoren za vse, kar se godi po Italiji. Ker je bil pa obenem predsednik ministrskega sveta in še minister za vnanje stvari, so v notranjih stvareh gospodarili njegovi prijatelji: Finzi, A-cerbo, De Bono, Giunta, Marinelli, Cezar Bossi. Po umoru Matteottija je Mussolini spoznal, da ga težko tlači ustavna odgovornost, zato je notranje ministrstvo odložil in iskal novega ministra za te reči. Federzoni. Federzoni je bil prej le minister za kolonije (za Tripolis itd.). Ker ga javno mnenje smatra za večjega poštenjaka in tudi ni pravi fašist, zato je Mussolini njemu ponudil notranje stvari. Federzoni je zahteval najpoprej, da mu obljubi Mussolini, da se bo fašistovska mi lici j a združila z redno armado in podvrgla vojnemu ministrstvu, drugič pa, da se odstavi oberpolicaj in oberfalot De Bono. Mussolini se je le s težavo u-dal tem zahtevam, pa ker so Federzo-nija podpirali tudi nekateri drugi ministri, se je slednjič vojvoda udal in obljubiL Tako je postal Federzoni notranji minister. Ko se je nastanil v palači Viminale, je zapodil ven vse dosedanje uslužbenee, Se vratarje in pa orožnike, ki so tam držali stražo. Ves svet se zgraža. Papež je sprejel vdovo poslanca Matteottija v avdijenci in ji izrekel svoje sožalje. Angleški prvi minister Mac Do-nald je bil sam navzoč na zborovanju svoje stranke, ko so poslali sožalni in protestni brzojav italijanskim socialistom. Tudi angleška delavska zveza je brzojavila. Brzojavili so tudi francoski socialisti. Italijansko opozicionalno ča' sopisje ostro obsoja delovanje fašizma in prijemlje ministra, ki je bil po ustavi odgovoren. Čeka. «Ceka» je okrajšana beseda iz «Če-rezvičajni komitet» ali «Cezvičajka». To je bila pri ruskih boljševikih ustanovljena organizacija, ki je na lastno pest sodila nasprotnike, jih zganjala v zapore in jih streljala kakor zajce. To revolucionarno ustanovo so tudi fašisti posneli in vpeljali v Rimu. Ta čeka je imela svojega poglavarja v oberpolica-ju De Bono. Pošiljala je na razne kraje izkušene morilce, da pokonča tega ali onega moža, ki ni bil vladi po volji. Med morilci po poklicu sta bila zlasti Volpi in Dumini. Kje je mrlič ? Dognano je, da so Matteottijevo truplo našli že drugi dan po umoru strašno razmesarjeno v nekem grmovju. Imelo je nešteto ran od bodala in od krogelj te od udarcev z gorjačo. Eno oko je bilo izbito. Mrlič je bil v takem stanu, da se ga niso upali pokazati sorodnikom. Policija je dobila ukaz, naj mrliča utaji. Tako so kar naenkrat utihnile vse vesti, in da se javnost preslepi, lazijo cela mravljišča orožnikov okoli jezera pri Vico in stikajo po ondotnem gozdu za jagodami, češ da iščejo Matteottija. Truplo pa so med tem kar moč na tihem sežgali v neki rimski bolnišnici. Popolne jasnosti v tej stvari pa ne bo nikdar več, ker vodo kale dobri mojstri. Sv. birma. V tržaški škofiji bo letos sv. birma v sledečih krajih: 31. avgusta v Hrušici (tudi za birmance iz Podgrada), I. septembra na Pregarjah, 2. sept. na Golcu in Vodicah. 4. na Munah, 6. v Podgrajah, 7. v Jelšanah, 8. v Brgudu, 9. v Povirju, 10. v Sežani. II. v Avberju, 16. v Tomaju, 17. v Koprivi, 18. na Repentabru, 19. v Sv. Križu, 20. na Proseku (tudi za Kon-tovel), 21. na Opčinah, 22. v Bazovici, 23. na Katinari. Dijaška matica v Trsiu naznanja, da ne sprejme za tekoč« šolsko leto, od danes naprej, nobene prošnje za podpore ali posojila več. Opozarjamo dijake že danes, da vložijo za prihodnje leto svoje prošnje točno v roku, ki bo objavljen v listih. V Trstu, dne 17. junija 1924. Dijaška matica v Trstu (2), Via Fabio Filzi 10. 1. ' Kamen laže. Na Krasu so postavili kamen, v kamen pa vklesali napis: »Tukaj je sovražno železo skušalo utrniti srečo domovine, toda Benito Mussolini je v ranah zamislil veličino nove Italije.« Te besede naj bi pomenile, da je bil tam at« ranjen v boju z Avstrijci. Pa to ni bilo tako. Ranjen je bil zadaj za fronto, ko se je ponesreči razpočila neka mina. Nesramni prilizovalci so se na kamen zlagali. Vendar enkrat! Ravnatelj Jadranske banke, je bil obsojen na 2 leti in pol ječe, ker je vršil sleparijo, ko so se krone menjavale v lire. Poleg tega mora plačati 7500 lir globe. O zadevi spregovorimo, zlasti zato, ker je gospoda vso reč tako «uštimala«, da je ravnatelj smel ubežati čez mejo. Slovenski fant, ki je v državni služ v Gorici dne 19. junija je poročal poslanec Besednjak o političnem. in parlamentarnem položaju. Odbor je vzel poročilo poslanca Besednjaka na znanje, odobril njegov nastop v parlamentu v vsakem oziru ter mu izrazil popolno zaupanje. Z velikim veseljem je odbor vzel na znanje, da je ministrski predsednik Mussolini zagotovil poslancu Besednjaku, da se bo sklicala intermini-sterijalna konferenca, ki bo razpravljala o gospodarskih, kulturnih in narodnih zahtevah Slovanov v Italiji. Naša organizacija se bo s polnim zadoščenjem odzvala vabilu prvega miriš trn in daje nalog tajništvu, da pripravi vse potrebno gradivo za nameravano konferenco. Urad Političnega društva «Edinosti» je od zadnje seje sestavil 30 invalidnih prošenj, 15 davčnih rekurzov, v 10 slučajih je urgiral izplačilo vojno-odškodninskih konkordatov in sestavil je 5 prošenj glede plačila vojnega materijala. Urad je mnogim strankam dajal ustne nasvete v zadevi vojne odškodnine, invalidnin, davkov in izseljevanja. Gospodinjski tečaj v Gorici. Dodatno k poročilu v zadnji številki sporočamo: prošnji, ki se mora poslati do 30. junija, je treba dodati izjavo župnega urada o izpolnjenem 16. letu ter izjavo staršev, da bodo plačali vzdrževalnim) 180 lir. Kale iezikofne potrelie in pravice. Mi smo se takoj v začetku izjavili, , da bomo vselej zagovarjali korist slovenskega naroda. Vselej smo bili za gospodarsko in kulturno povzdigo našega ljudstva. V tem boju ima naše ljudstvo dva sovražnika: eden mu hoče jezik vzeti in ga hoče potujčiti, drugi sovražnik ga tmče gospodarsko izsesavati. Ostanimo danes na prvi fronti! Naje jezikovne polrehe. Naše ljudstvo bo gospodarsko napredovalo samo tedaj, če bo kulturno napredovalo. Največji kulturni pripo* moček pa je slovenska šola. Zato stoji v našem programu točka: borba za slovensko ljudsko'šolo, za slovensko obrtno in trgovsko šolo, za slovensko srednjo šolo. Nič nimamo proti temu, še veselilo nas bo, jce se bodo naši otroci v šoli izučili tudi v laškem jeziku, toda podlaga mora biti le slovenska. Ne samo slovensko šolo zahtevamo, to je premalo. Mi hočemo enakopravnost našega jezika v vseh uradih. Vsakemu Slovencu naj se prizna pravica, da sme ustno in pismeno občevati v slovenskem jeziku z vsemi uradi: z davkarijo, s financo, s sodnijo itd. Na slovensko vlogo gre slovenski odgovor. Kako se bo naš človek na sodniji zagovarjal v drugem jeziku, ki ga ne pozna ali pa zelo malo? Kraševec Sedanji sistem, ki je zatrl vse naše jezikovne pravice, zavira kulturni in gospodarski napredek našega ljudstva. Zato je naša borba umljiva in nedvoumna. Naie jezikovne pravice. Pisali smo zgoraj, da čuti naše ljudstvo potrebo po slovenski šoli, po slovenskem uradovanju pri vseh oblast-vih. Naše ljudstvo pa ne čuti le potrebe, ampak ima tudi pravico do slovenske šole in do slovenskega uradovanja. Tudi če bi vsi naši rojaki poznali do popolnosti laški jezik, bi nam ostala naravna ipravica nedotakljiva. Zakaj smo izgubili svoje pravice ? Ker je prevladal ves svet nauk. ki uči, da se sme zatirati drugi narod, ako to koristi prvemu narodu; ker je zavladal med vsemi ljudstvi nauk narodne sovražnosti; ta nauk je nacionalizem. Zato moramo biti načelni na-sprotnikj nacionalizma in boriti se 'moramo proti njemu. V čigavem imenu pa se borimo za svoje jezikovne pravice? V imenu Stvarnika, ki je dal vse jezike. Slavček poje po svoje, škrjanec po svoje, ščinkovec po svoje. Pustite jezik vsem ljudstvom. Borimo.se v i-menu pravice, v imenu enakopravnosti. Borimo se proti sovraštvu med narodi, borimo se za bratstvo med ljudstvi. Zato moramo biti mi, ki občutimo vse strahovite posledice nacionalizma, z vso dušo nasprotniki te moderne pošasti. poslancu Velecenjeni gospod poslanec dr. Josip Wilfan ! Ko smo pri prejšnjih volitvah izvolili gospoda Virgilija Šče-ka za poslanca, se je oprijel z vso vnemo dela. za svoje ljudstvo. Imel je svojo in v vsem polteno ter pametno politiko, s katero smo se vsi strinjali. Vi, gospod poslanec, pa se niste z njim strinjali. Vam ni šlo v glavo, kako more človek imeti drugačne misli, kakor Vi, in drugačen sistem delovanja, kakor je Vaš. Vam ni šlo v glavo, da se nočejo vsi ljudje Vam pokoriti. Mislili Ste, da je tudi pri nas potrebna nekaka diktatura. S teni pa Ste našemu narodu samo škodili. Diktatorska prepoved. Ko je hotel imeti poslanec Šček svoj prvi shod svojim volivcem pri Sv. Ivanu, Ste dali Vi shod prepovedati. Kaj takega še nismo čuli: poslanec prepove poslancu kolegi, da bi govoril ljudstvu I In takrat se je začelo nasprotovanje. Pri letošnjih volitvah je gospod Šček prostovoljno odstopil od kandidature in s tem se je hotel žrtvovati za edinstvo med narodom. Toda navzlic temu Vam, gospod poslanec, žila ne miruje. «No-vice» ga venomer napadajo, in to po krivici, medtem ko bi Vam mi, ki se popolnoma strinjamo z mišljenjem in delovanjem gospoda Ščeka, lahko marsikaj po pravici očitali. Pa tu ni mesto, da bi premlevali Vaše stare napake in grehe, ampak Vam navedemo samo eno stvar. Le čujte ! Vi, gospod doktor, in Vaši somišljeniki Ste krivi, da imamo Slovenci samo dva poslanca v rimskem parlamentu. Dokaz je zelo lahek. Spominjajte se, gospod doktor, da je gospod Šček predlagal, naj bi naša kandidatska lista imela 15 ali vsaj 12 kandidatov, tako da bi bili v njej zastopani vsi naši okraji, ne pa samo dve mesti (Trst in Gorica). Tako bi ljudstvo rajši šlo volit. Vi pa Ste bili nasprotni. Vi Ste hoteli samo 4 kandidate in edinole na pritisk Goričanov Ste dovolili G kandidatov. Prava diktatura! Nadalje je predlagal gospod Šček, naj bi bili v kandidatski listi dvanajstih mož zastopani vsi stanovi, od kmeta do advokata, cd obrtnika do trgovca, od delavca do inženirja. Taka lista, kakor jo je gospod Šček predJacral, bi vlekla lju- di k edinstvu pri volitvah. A Vi Ste bili proti taki listi. Tako smo dobili listo, ki se je začela z doktorjem in končala z doktorjem, izvzemši inženirja Podgornika. Ta lista je naše manj izobraženo občinstvo močno odbijala. Ljudje so dajali glasove, kamor jih je vleklo srce. Kdo mislite, gospod doktor, da je izvolil Srebrniča iz Solkana? Mari so ga Italijani izvolili? Mari mislite, da so ga izvolili zaradi njegove zgovornosti in energije? Odgovor Vam damo mi. Naše slovensko ljudstvo mu je dalo preferenčne glasove. Tako je, gospod VVilfan. in nič drugače. / Prazno očitanje. Vi, gospod doktor, očitate gospodu Ščeku, da je komunist, da nj naroden. Mi pa vemo, kaj je na vsem tem. Gospod Šček razume bolje ko Vi naše socialne in gospodarske potrebe. Da ni naroden ? In še kako. Nič manj nego Vi, samo na bolj pošten način. Saj je vedno za narod delal, ker je poznal njegove gospodarske, kulturne in jezikovne potrebe; po pravici pa odklanja slepi, fanatični nacionalizem, ki je po bistvu in v resnici v veliko škodo in kvar našemu ljudstvu. Gospod doktor I Ako bi bil gospod Šček kandidiral, bi videli, bodite prepričani! kako je on priblju hijen pri narodu: Resen opomin. Gospod doktor ! Na Goriškem poznamo dosedaj samo eno politično organizacijo in to je goriško društvo »Edihost«. Vi in Vaši pa Ste začeli v zadnjem času delati razpor in sejati neslogo, ker poživljate (s privatnimi pozivi) ljudstvo na svoj tržaški mlin. Absolutizma nočemo večl Prenehajte enkrat s tem početjem, ker nam je dovolj : Vi Ste podobni onemu kuharskemu mojstru, ki ga je njegov učenec opozoril, da je juha brez soli. Namesto da bi bil mojster zadovoljen ali da bi vsaj molčal, je učenca nahrulil : «Ti, krota, kaj tebe briga, če je juha slana ali ne. Jaz sem gospodar!» Samo politika, ki bo popolnoma narodna, v prid ljudstvu in obenem demokratična, nas pripelje do prave sloge, vsaka druga politika pa je narodu v kvar. Ariton Jurca.' Velika Rusija vstaja. Italijanska vlada je poslala v Rusijo gospodarsko komisijo, da prouči ruske razmere. Komisija je izdala pravkar svoje poročilo. To poročilo je tembolj zanimivo, ker so je spisali trgovski kapitalistični krogi; zato bodo te vrstice v veselje vsem, ki #mo siti kapitalistič-no-nacionalističnih držav in si želimo preuredbe sveta. Priobčimo glavne stavke pripovedovanja kar dobesedno. Teiave s« premagane. «Rusija leta 1924. da tujcu občutek, da je država premagala svojo krizo in da se je v deželo povsem povrnil red in mir. Obnovitveno delo se vrši z vso paro. Kar se je v Rusiji zgodilo, je nepreklicno in bo ostalo. V prvih letih revolucije nismo mogli zapopasti dogodkov in zato smo pobijali revolucijo v upanju, da se povrne prejšnje stanje ruskih carjev. Danes je to upanje brez podlage. Zgodovinski dogodek je dovršen in republikanska Rusija se z naglimi koraki bliža popolni utrditvi«. Nazaj ? Nikdar več ! Komisija nadaljuje: "Obiskovalci Rusije so napravili veliko napako, ko so mislili, da se s polomom komunističnih pretiravanj povrne doba kapitalizma. Zdaj moramo imeti pogum in priznati dovršeno dejstvo. Če je res. da se Rusi zopet poslužujejo kapitala in če so zopet upeljali kovani denar, je pa ravnotako res, da smatrajo vse to le kot nujno zlo v prehodni dobi«. Delo ruske vlade "Možje, ki so v vladi, so vsi pravi strokovnjaki, zelo sposobni. Pristaši carja in kapitalističnega naziranja so se izselili ali pa so se udali novemu družabnemu redu. To je tudi umljivo, saj tvorijo kmetje 85% vsega prebivalstva in kmetje imajo od novega reda vso korist«. Razmere v Rusiji. "Brezposelnost? Nezadovoljnost? Ni mogoče govoriti o nezadovoljstvu. Pač pa je še nekaj brezposelnosti v velikih mestih, ki pia. izginja z obnovo velike industrije. Rusija ima ogromno zemlje. ki je še neizrabljena. Ko bi mogli naši kmetje gor; Toda imeti bi morali vse orodje in si hiše zgraditi! V Moskvi smo dobili vtis, da je namen vlade, da bo olajšala vseljevanje laških kmetov in jim bo nudila vse ugodnosti, ki so jih imeli nemški priseljenci pred vojno«. Trgovina v Rusiji. Komisija pravi nadalje: "Motili bi se. ako bi mi Italijani upali na veletrgovino v Rusiji. V Rusiji je namreč trgovina s tujimi deželami državni monopol, ki ga vodi komisarijat zal inozemsko trgovino. Vse, kar se uvaža ali izvaža, gre preko komisa-rijata. Vsaka špekulacija je izključena, verižništvo nemogoče, Letos je trgovska bilanca že v ravnotežju in to pomeni velikanski napredek v ruskem gospodarstvu. Ogenj z dveh front. Goriški slovensko pisani snoparski list «Nova doba« piše o Jugoslaviji, da drži tam Korošec s komunisti, v Italiji .pa. da drži Šček s komunisti. Tako nas-napadajo edinjaši in slovenski snoparji. Resnica pa je. da ne držimo ne s temi ne z onimi, ampak z ubogim ljudstvom. Kakor smo bili vedno proti narodnemu zatiranju, tako smo tudi proti gospodarskemu izkoriščanju Naše ljudstvo bo pa predrlo obe fronti, t Jakob Cemažar. Dne 20. t. m. je umrl na Štajerskem pri Mali Nedelji žuipnik Jakob čema-žar. Služboval je poprej v tržaški škofiji, nazadnje je bil za župnika v Šmarju pri Kopru. Pred letom je bil izgnan iz Italije in je postal župnik pri Mali Nedelji poleg Ljutomera, a je žal prehitro končal tek življenja. Naj mu sveti večna luč! Proti Besednjaku. Proti Besednjakovem govoru je nastopil goriški snop v energični resoluciji, zlasti pa trdi snop, da je Besednjak v parlamentu izrabil smrt Štrancarja v svoje namene; Besednjak in njegova stranka da se bori na Primorskem .proti snoparstvu z namenom, da bi ohranil v slovenskem ljudstvu sovražnost do italijanstva. Tudi "Giornale del Priuli« je nastopil proti Besednjakovemu govoru. Ta list je priobčil dolg članek, v katerem govori o dvoreznosti Besednjakovega govora:« Tudi njegov prednik in učitelj šček je leta 1921. tako začel. Toda Besednjak naj ve, da so montecitorske lisice bolj zvite od kraških lisic«. (Montecitorio je palača, v kateri zborujejo poslanci). Drugi listi v Italiji pa hvalijo Besednjakov govor. Pravijo, da je govor sicer oster po vsebini, da vsebuje mnogo očitanj, da pa je po obliki lep: grenka pila s cukrčkom namazana. Kaj pravijo Tirolci ? Tirolski dnevnik «Der Landsmann« ter dnevnik "Meraner Zeitung« sta priobčila najprej v izvlečku, potem pa celi govor . poslanca Besednjaka v Rimu. Besednjak je sploh govoril za Slovane in Nemce v Italiji. Radič v Moskvi. Hrvaški voditelj Štefan Radič je šel v Moskvo, da preštudira sedanje ruske razmere. Obeta, da bo spisal posebno knjigo o Rusiji. Listi poročajo, da je vnanji minister čičerin zelo prijazno sprejel Radiča in boljševiki, da so sklenili z njim poseben dogovor ter mu dali veliko denarno pomoč. Radiču na čast so naredili veliko pojedino. Radičeva stranka bo pristopila k mednarodni kmečki zvezi, ki se ustanovi v Moskvi. Povsod poka. Oe je hiša slabo zidana, začne zidovje pokati. V vladi poka, zato odstop nekaterih oseb; v furlanskem . fašizmu poka. v njim je razkol; v istrskem fašizmu poka: celotni odbor je odstopil, na njegovo mesto je stopila trojica. Oe lonec malo poči, ga popravi Rezijan; če preveč poči, je nepopravljiv. Ali so poki v snopu le majhni ali so nepopravljivi? Po desetih letih. Alojzij Šlahar iz Vizovic na Moravskem je šel leta 1914. na rusko bojišče in prestal več hudih bitk. Rusi so ga vjeli in odvedli v Sibirijo. Ves ta čas ni dal glasu od sebe. Domači so ga i-meli za mrtvega, molili za njegovo dušo in dajali za črne sv. maše. Te dni pa so prejeli pisanje iz Tjumena, da je Lojze živ in zdbav in da ima lepo kmetijo. Pozdrav iz Genove. Ko smo slovenski fantje odšli iz domačije, smo se razkropili kakor jesensko listje po vsej Italiji. A zgubili se ne bomo kakor listje. Pride tudi nam pomlad, ko se vrnemo na domove kakor lastavice najdejo pot v svoje domače gnezdo. Ni nam prijetno pri srcu v tujih krajih, kjer nam tuj jezik doni na ušesa in nam tuji ljudje ukazujejo. Večkrat nam domotožje stiska srce. Kadar odslužimo to službo, ki jo tir ja od nas država, in se povrnemo na domove, se bomo zavedali, da ima naš narod tudi pravice. Kakor mi služimo državi, zahtevali bomo, da tudi država spoštuje naš jezik in našo šole. Pozdravljamo vse naše slovenske kraje. 11 jndpisov. Ni lepo. V časopisih beremo, da sta v Splitu v Dalmaciji en kanonik in en župnik člana Orjune (to je organicije jugoslovanskih nacionalistov). Take slabe zglede smo imeli tudi po Italiji. <3® ne bi Kristus varoval katoliške Cerkve, bi jo take sorte duhovniki uničili. Kaj mora znati davkoplačevalec? Davkoplačevalci v letu 1923. Z letom 1924. so se uvedli tudi pri nas italijanski direktni davki. V teku leta 1923. so morali naši davkoplačevalci izpolniti davčne napovedi za hišni in zemljiški davek in davek na Premično premoženje. (To je davek od dohodkov iz obrti, trgovine, služb, Pokojnin in takozvani zemljiški dohodek) . Davčne napovedi so mnogi davkoplačevalci slabo -napravili, posledica slabih napovedi je bila, da so morali naši davkoplačevalci plačati za leto 1924. več davka, kakor odgovarja njihovim dohodkom. Ali so tl davki večni ? Ne! Zakon pravi, da se sme davčna napoved spremeniti. Kdo ima to pravico ? Vsi tisti davkoplačevalci, ki so ob-dačeni v skupinah B in C davka na (premičeno premoženje, (to je: trgovci, obrtniki, uradniki, profesorji, zdravniki, odvetniki, delavci in kmetje, ki morajo plačevati davek od zemljiškega dohodka. Kdaj se sme napoved spremeniti ? V času od 1. majnika do 31. julija 1924. Torej imamo še dober mesec časa. Kje se vloži nova napoved ? Pri pristojni davkariji se vloži nova davčna napoved na nekolkovanem papirju. Napoved mora biti utemeljena. Davkoplačevalec mora pa vedeti tudi, da sme davkarija v tem slučaju davek zvišati, ako je imel namreč večje dohodke. Dolžnost davkarije. Davkoplačevalec ima v tem slučaju ista pravna sredstva kot pri prvi davčni napovedi. Davkarija MORA davkoplačevalcu javiti, da je novo davčno napoved odobrila ali da jo je zavrnila ali da je celo zvišala obda-čenje. Prvi rekurz. Proti neugodni odločitvi davkarije smeš rekurirati na davčno komisijo prve stopinje v roku SO dni, ko si odločitev davkarije sprejel. Drugi rekurz. (^e je tudi odločitev prvostopne davčne komisije zanj neugodna, more proti njej rekurirati spet v roku 20 dni na deželno davčno komisijo. Zadnja instanca. Na centralno davčno komisijo v Rimu pa sme davkoplačevalec samo rekurirati, cV so davkarija in davčne komisije prekoračile zakon, ne pa zaradi previsokega obdačenja. Pravica davkarije. Četudi davkoplačevalec ne vloži nove napovedi, mu sme davkarija zvišati davek za prihodnje leto, ako je prepričana, da so se dohod.vi davkoplačevalca zvišali. Kdaj sme davkarija davek zvišati ? Ne samo od 1. maja do 31. julija 1924, temveč do dneva, ko se morajo davčni seznami za prihodnje leto položiti davkoplačevalcem v pregled (to je do 15. januarja 1925). Kaj ti je storiti v tem slučaju ? Rekurirati smeš na vse instance, kakor smo že popisali. (To . nam -iporoča Kmetsko-delav-ska zveza). Peru. debela bodočnosti. Neka ameriška ekspedicija, ki se je nedavno vrnila v New York, poroča bajne reči o bogastvu komaj poznane velikanske dežele Perui Ta dežela leži v Južni Ameriki in je tako redko naseljena, da pride na 5 kvadratnih kilometrov komaj en človek. Ekspedicijo so poslali ameriški kapitalisti, ki so pripravljeni založiti kapital, da se ta dežela odpre svetovnemu prometu in modernemu naseljevanju. Dežela je namreč silno rodovitna, ima zdravo 1)0(1 nebje, je pa zelo težko pristopna. Železnica v Peru. Newyorški bankirji nameravajo zgraditi veliko železnico. Ta bi začela pri morju na zapadni strani (ob Tihem oceanu), prevozila bi visoko gorovje Ande in tekla v daljavo 1000 ki Lometrov v osrčje dežele. Od vzhodne strani (z atlantskega oceana) bi šla prometna zveza po Amazonski reki, ki je največja reka na zemlji, in po njenih pritokih do zapadne železnice/ Po tej reki bi lahko vozili tudi preko-ceanski parniki. Stroški železnice bi znašali GO milijonov dolarjev. Ker je dežela bogata, bi se kapital izplačeval. Naseljevanje. Peruanska vlada je pripravljena železniški družbi odstopiti 60 tisoč kvadratnih kilometrov zemlje (za deset Ister!), ki ima velike gozde, rodovitno zemljo in tudi rudnine. Dražba bi tod naselila tisoče evropskih družin, ki bi postale sčasoma lastnice obdelovanih tal. Podnebje v tej deželi je milo in ugodno, baje podobno kakor v južni Franciji. Domače prebivalstvo jo prijazno. Raziskovalci poročajo, da tekom večmesečnega potovanja niso bili nikoli napadeni. Dežela je ugodna za pridelovanje gumija, bombaža, kave in tobaka. Zakaj so šli preiskovat. Zanimivo je izvedeti, zakaj so new-jorški kapitalisti poslali ekspedicijo v Peru. Pač ne samo iz radovednosti, tudi ne iz čiste ljubezni do človeštva. Ameriški kapital v Uniji je že premočan in mu je tesno v Severni Ameriki. Manjka mu trgov za ugodno oddajo industrijskih izdelkov. Iz te potrebe je nastala takozvana Monroe-jeva doktrina, ki slove: «Amerika, Ameri-kancem!» Za evropske izseljence bi se našlo v Peruaniji ogromnega prostoi'a, evropskim kapitalistom pa bi se za-branilo pravočasno, da se ne vsedejo na ameriška tla. Istrske občine in javna dela. Za nujna dela je prosilo 13 občin za skupni znesek okoli 3 milijone lir. Navedemo nekatere: Tinjan za popravo šolskih poslopij v Tinjanu, Kringi in Sv. Petru v Šumi 30 tisoč lir. — Bistrica 5.200 lir. — Koper za novo šolo v Salvore in Sv. Marku 430 tisoč. — Podgrad za vodovod in povečanje občinske hiše 120 tisoč lir. — Izola za prispevek k cestni zgradbi Izola-Korte-Dragonja 100 tisoč lir. — Umag za 5 vodnjakov 50 tisoe. za povečanje šol 200 tisoč lir. — Črni vrh za pokopališče in šolo 30 tisoč lir. Vodne zadruge imajo, posestniki naj-rodovitnejših delov v Vojvodini ob Donavi. V teh zadrugah skupno vzdržujejo nasipe proti poplavam, skupno vzdržujejo kanale in velike sesalke (na paro ali z motorji) za odvajanje vode iz kanalov čez nasipe. Svinec. Svinec je doma na Koroškem. Pod Jugoslavijo spada sedaj rudnik Mežica, ki je last tujih kapitalistov. V rudniku je zaposlenih okroglo 1 tisoe delavcev in paznikov. V letu 1923. se je nakopalo svinčene rude za 58 milijonov dinarjev. Ruda se topi v svineamah v Litiji in pri Jerjavi. V obeh je 2«6 delavcev in paznikov. Svinca se je natopilo 1. 1923. malone 10 tisoč ton (tona je 1000 kg.). Cosulich, paroplovna družba v Trstu je imela v letu 1923. čistega dobieka 10 milijonov. Razdelila bo 12 odstotno dividendo. Čistega premoženja ima družba 65 milijonov, torej več kakor znaša delniški kapital (60 milijonov). Od čistega premoženja bodo 30 milijonov razdelili med delničarje s tem da jim dodele zastonj nekaj novih delnic. Ves delniški kapital nameravajo polagoma dvigniti na 250 milijonov lir. Kako se preženo stenice. Eden, ki je že skušal razna sredstva proti stenicam, pa ni imel pravega uspeha, je slednjič porabil domače sredstvo: v petroleju je močil oleandrovo listje; s takim petrolejem je omil pohištvo in od takrat je v hiši mir pred stenicami. Da je oleander strupen, je že sicer znano. Semenj v Sežani 23. 6. Prignanih 200 glav goveje živine; cena 4.50 do 5.50 kg. Konj 150, cena 1000—3000 lir glava. Prašičev 100; cena 250-300 lir glava. Kupčija srednja. Po čem je lira? Dne 25. junija si dal ali dobil: la 100 dinarjer — 26.90 L. la 100 č. kron — 68.40 L. la 100 avstr, kron — 3’20 st. za 1 dolar — 22.96 L. za 1 funt — 99.75 L. za 100 fr. frankov 121.25 L. Zobozdravnici ambalatort) Zobotehnlk H. Godina Via Genova it. 13 prvo nad. TRST od 9-1. od 3-7 - ob nedeljah od 10-12 — NAZNANILO Podpisana naznanjata slav. občestvu, da sta ODPRLA DNE 12. t. m. v GORICI, via GARIBALDI št. 20 (prej v. Teatro) L nadstropje pravno pisarno v administrativnih, nespornih, izvršilnih zadevah in onih ticočih se vojnih ikod in posredovanja dobave posojiL Vinko Čuk. bivši ravnatelj zemlj. knjige v Gorici Anton Trampuž, bivši sodni oficijal pri okrožni sodniji. Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih In na zob«! s prejema za vsa zobozdiavniška in zobotshniika opravili t Soricl.oa Travni&i Z9(Piazzadeliallittnla) od 9-12 In od 3-3. Knjigarna in papirnica J. ŠTOKA-TRST Via Milano 37 se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom. — Lastna knjigoveznica. — Založba Vedeža, Kleinmayerjeve ital.-slov. slovnice, slo v."italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige. PODLISTEK Dane pri Selani. rteaet minut od Sežane proti severu l^ži na nizkem holmu vasica Dnne, boječa — z «drenjsko republiko« vred 41 hišnih številk, s približno 300 Prebivalci kmečkega stanu. Njena okolica, obdana z lepimi vinogradi in lepo °bdolanim poljem, se na prvi pogled Prikupi ljubitelju prirodnih krasot. ^ danski okolici nahaja tudi več podze Celjskih jam, v katerih šumlja hladna vodica. Raziskovalci teli podzemljskih hramov vidijo v njih marsikaj zanimi-v°8a. Pravijo tudi, da je bilo pred več Poletji nedaleč' od Dan v široki, plitvi dolini. imenovani «Slinji dol» jezero. Še sedaj, zlasti ob deževju sili na tem kraju vodica iz tal. Pred prihodom Benečanov v te kraje, nahajali so se v danski okolici temni bukovi gozdovi, v katerih sta imela varno bivališče požrešni volk in kosmati madved. Kdaj so se sem naselili prvotni prebivalci, tega nam zgodovina, kakor tudi ustno izročilo, ne pove. Prvotni posestniki danske vasice so : Pirjevci, Bizjaki, Miklavci in Renčlji — v starih zapiskih stoji zapisano namesto Renčelj, «Rončel j» — ; vsi dingi so se pozneje naselili. Gorenji del vasi, ki ga sedaj posedujejo Pirjevci, bila je nekdaj pristava grofa Kobenclj-a; ta pristava je pozneje večkrat menjala gospodarje. Ko so jo pa dobili v posest Pirjevci, razdelili so jo na več hišnih številk. Tu so sedaj hišna štev. 27, 28, 29, 30, 31 in 37. Sodi se, da so bili bajč tudi Pirjevci grofovskega stanu. Lastnik hiše štev. 27. Josip Pirjevec, kateremu so rekli po domače «grof», je umrl pred dvema letoma. Takrat so izgubili Danci zadnjega «grofa» ! Več družin s priimkom Pirjevec se nahaja tudi v Sežani in v Orleku. N7 gorenjem delu vasi, ob slabi kolovozni poti, ki vodi iz Dan na Veliko brdo, stoji, zaraščen z robido, velik kamenit križ; na njem je letnica 1709. Ta križ je lastnoročno izklesal pobožen ovčar v ta namen, da je pred njim kleč6 opravljal svoje vsakdanje pobožnosti. Križ sicer nima nikake zgodovinske posebnosti, vendar pa je simbol žive vere nekdanjih naših pradedov. Pred več leti se je sprožila misel, da bi s« ta križ postavil sredi vasi, ker pa lastnik križa — križ je od hišne štev. 28 — tega ni dovolil, ostalo je pri starem. Znamenitejša je zaobljubljena kapelica Matere Božje, zidana 1. 1736. tik občinske poti, ki vodi iz Sežane v Dane. Na njenem pročelju je pisano z latinskimi črkami, da jo je zgradil danski posestnik Mihael Bizjak. Zakaj se kapelica imenuje zaobljubljena, ni znano; najbrže pa je bila zgrajena v zahvalo nebeški Kraljici za pomoč ob času kake kužne bolezni. Kapelica ima tri votline. V srednji je Mati Božja, v desni sv. Janez Ev. v levi pa sv. Marko. Ta dva kipa. kakor tudi stari kip Matere Božje, so bili preneseni iz šmarske cerkve. Kipi so leseni ter mojster-sko izrezljani; vsled starosti so tu pa tam že precej okrhnjeni. Kapelico, katera je sedaj vaška last, vsako leto, ob prazniku sv. Marka, prečistijo in na novo preslikajo. To delo navadno opravlja vaški slikar Adamov Peter. (Sc bo nadaljevalo Kal nam s delale pišejo ŠTJAK. V «Malem listu» od dne 13. junija t. 1. smo gledali sliko, katera nam predstavlja opustošenje po toči v Volčjemgradu pri Komnu. Res žalostna slika. Toda, ako bi hoteli slikati polje in vinograde zadete od toče dne 21. t. m. na Selu (pri Štjaku, bi slika žalostrieje izgledala. Tako gosto je padala toča. da je bilo naenkrat vse belo kakor v snežnem metežu. V ne- kaj minutah je bilo vse polje popolnoma pokončano. Žito se mora skraja pokositi. O vinogradih, iz katerih je pričakoval kmet svoj glavni dohodek, ni da govorimo. To niso vinogradi ampak prostori, v katerih so v vrstah zapičeni kolči raznih velikosti. Najsi rejši ljudje ne pomnijo takega razdejanja. Ni čuda, da so trdni možje jokali, ko so videli uničen ves svoj trud m up. Res: «Gorje ti ubogi kmet, gorje». Pred dnevi je toča hudo zadela tudi gorenji del štjaške občine: Stomaž, Razgori, Poljane in dr. Merodajni krogi, priskočite nam na pomoč! Zavedajte se, da je kmet steber države; ako se podere steber, se podere vsa stavba. * Dne lf>. in 21. junija nas je toča tako zadela, da so nekateri kmetje dejansko ob ves pridelek. Toda ta toča ne zadostuje. Grozi še druga toča iz (•Kmetijske zadruge« v Trstu, katera se je spremenila res v pravo zadrego. Hočete res nas spraviti na kant, nesrečni načelniki, nadzorniki in odborniki? Govori se. da je izšel nek dopis ali bo izšel iz Branice proti dopisom v "Malem listu«, toda to že sedaj pove mo, da je bil dotični dopis res piS.ri v Branici in sicer pri Alojziju Žvokelj, toda pisal ga je član širšega odbora "Kmetijske zadruge« iz Avbera. Ime je na razpolago. Diši nekaj po »žlah-ti». Še enkrat zahtevamo, kdor je kriv. naj plača. Opeharjeni zadruffarji. TOMAJ. Tekom tega tedna nas je zapustil preč. g. župni upravitelj Adolf Simonič. Bil je dober gospod, v cerkvi izvrsten pridigar, v šoli ljubitelj mladine. Vodil je dramatični krožek "Pevsko bralnega društva Tomaj«. Bil je priljubljen pri ljudstvu, tembolj pa so ga sovražili vaški magnatje. Med ljudstvom se širi glas, da ga je župan Grbec osebno tožil pri predstojnikih, samo zato ker ni trobil v njegov rog. Gospoda Simoniča pa naj spremlja zavest, da smo mu hvaležni za vse kar je dobrega storil za nas; obenem mu voščimo vso srečo na novem mestu. Iz SEŽANE. Proštov. Gasilno društvo v Sežani slavi letos tridesetletnico svojega obstoja. V ta namen priredi 27. julija t. 1. veliko vrtno veselico združeno z gasilskim nastopom ter javno tombolo z bogatimi dobitki. Vabimo bratska društva, da se omenjene veselice udeleže v obilnem številu, obenem naprošamo, da ta dan ne prirejajo veselic. — Natančnejši vspored se pravočasno objavi. ŠMARJE pri Kopru. Pri nas je oseba, ki nadaljuje agitacijo proti "Malemu listu« v prid nekega lista, ki ga izdajajo vojni oderuhi. Ta agitator trdi, da je med nami in njim razlika. Pa še kakšna! Mi smo narodni, poleg tega pa smo za reveže in uboge, vi pa ste (podrepniki kapitalistov, petolizci bogatinov. Zato bo vse, kar je slovenskega in kmečkega in delavskega pri nas, ostalo za Mali list, ki je glasilo tlačenih. Mi pa smo tlačeni narodno, pa tudi gospodarski. Narodno nas tlačijo tisti, ki nam jemljejo jezik, gospodarski nas tlači pa internacionalni kapitalizem, ki mu vi služite kakor kužki. Iz JELŠAN. Pri nas se je tudi, kakor v mestu, začela razširjati bolezen samomorov. Kakor je znano smo imeli ne dolgo tega en slučaj v Novokračinah, sedaj imamo drugi slučaj v Jelšanah. Zakonski mož Ivan Komen, po domače Ščurinov se je obesil na kraju, ki se imenuje »Bukovica«. Pred kakimi 20 dnevi je izginil od doma. Ker se je domnevalo, da je lahko izvršil samomor, ker se ni več vrnil domov, so ga iskali po jelšanski okolici, toda vse zaman. Dne 16. t. m. je šel eden od njegove rodbine v omenjeni kraj, ter .slučajno zapazil obešenega Ivana na drevesu. Takoj so bili obveščeni orožniki in drugi ljudje. Truplo se je že nahajalo v popolnem razjpadu in je smrdelo daleč naokrog. Vzrok njegovega samomora je baje nesrečno življenje z ženo. kateri ostavlja dvoje otrok. ČRNI VRH nad Idrijo V Mrzlem logu se je zgodila žalost? na stvar. Obešenega so našli 26 letnega Josipa Zajca. Bil je kmečki gospodar, neporočen. Vzroka za samomor ljudje ne vedo, zato menijo, da se je Zajec ujel na zanko, ki so jo nastavili divji lovci. Znano je, da so zanke, ki jih divji lovci nastavljajo srnam, tudi človeku smrtnonevarne. S KRASA poročamo, da so naši ubogi kmetje pričeli plačevati 72 lir od km. zadr. Nekateri so si denar izposodili, nekateri sami sebe rubali, in nekateri so dali lirce. ki se bile za več drugih o-pravil namenjene; vse to, da ubogo ljudstvo izogne sitnostim. Povemo tudi, da Kraševec ne bode nesel več kože na volišče za tržaške doktorje. Gapito, signori? Kraševec. GORNJI KRAS. Smo izredno srečni. Pošto imamo trikrat v tednu, ali še to neredno. Prej je bil pismonoša, kateremu nismo nič zaupali, po vojni smo dobili pismonošo Ivana Kocjan, kateremu pa smo preveč zaupali. To naše zaupanje pa je znal prebrisani ptiček izvrstno zlorabljati. Ako si mu izročil denar in potem vprašal po recepisu, je imel sto in sto izgovorov. Recepis si dobil le, ako si ga z največjo odločnostjo zahteval in sicer v prvih dneh meseca, v drugi polovici meseca si zastonj zahteval. Marsikatera lirca pa tudi dolar je obtičal v njegovem žepu, oziroma jih je radi varnosti, da bi ne bil okraden. izročil »birtuo. Svoje zapravljanje tujega denarja in sleparjenje strank premišljuje od 20. maja t. 1. v najlepši palači — pa ne v hotelu — v Sežani. Kakšen bode konec, nam pokaže sodna obravnava. Prizadete stranke zahtevajo, da se jim škoda popravi. Upamo, da bo novi pismonoša vesten in pošten, kakor sedaj kaže. BAC pri Knetaku. Dne 18. junija je dopoldne ob 9. uri nenadoma izbruhnil požar v tovarni za les g Alojzija Urbančič. V tovarni je bil tudi parni mlin in električna naprava. Užgalo se je od dimnika. Tovarna je vsa zgorela. Škodo cenijo na '500.000 lir, pa je na polovico krita z zavarovalnino. Gasilci iz Knežaka in iz Zagorja, posebno pa hitri domačini so omejili požar, da se ni užgal les, ki je nakopičen, krog tovarne. Škoda, da bo veliko voznikov sedaj ob zaslužek. Ir OSPA. Prejšnjo nedeljo je raznašal po naši vasi nek gospod }>ozive bivšim članom Kmetijsko-vrtnarske zadruge, naj plačajo 72 lir. V pozivu se sklicuje likvidacijski odbor na § 12. omenjene zadruge. Podpisani bivši člani, ki so dobili poziv, pa se sklicujejo na § ll./l. glasom katerega so pismeno v rekoman- diranem pismu izstopili iz članstva zadruge radi velikih nepravilnosti ki so se godile pri centrali v Trstu, ko so na primer tirjali od podružnice v Ospu, nič manj kot 9.755 L 20 vin., a v resnici niso bili v stanu črez teden dni pozneje te svote dokazati s fakturami. Tedaj so člani odprli oči in so pri tako čednih razmerah v centrali napravili logični zakluček, da so izstopili iz članstva nakar je bila podružnica Osp razpuščena in skladiščar se je obvezal da poplača kar je bilo pri njem naloženo. Motijo se gospodje, če mislijo, da nas bodo tako lahko vlovili, naj iščejo le krivce ali pa člane, ki so še ostali člani take čedne zadruge. — Več bivših članov, ki so se odpovedali 26. X. 1922. Čebelarstvo na Francoskem. V zadnjih desetletjih je čebeloreja v Franciji zelo opešala. Leta 1862. se je pridelalo medu 14 milijonov kg., 1. 1882. 9 milijonov, 1. 1892. 7 milijonov. Za poznejša leta ni točnih podatkov. Gotovo' je sedaj zelo slabo, ker je vse čebelarstvo uničeno v onih deželah, ki so jih opustošili Nemci v zadnji vojni. Francozi morajo sedaj kupovati med iz drugih držav. Na čebelarskem kongresu, ki so ga imeli maja meseca v Parizu, so zahtevali, naj država ščiti domačo čebelorejo s tem, da naloži večjo carino na tuj med in vosek in pa naj razširi čebelarstvo v kolonijah v severni Afriki. Potni list odpravljen. Pa ne pri nas, ampak v Nemčiji-Nemec, ki hoče potovati iz domovine, odide od sedaj naprej brez potnega lista. Tako je sklenilo berlinsko ministrstvo. Kdaj bo pa pri nas odpravljen? NASA POŠTA. Društva, ki ne morejo brez plesa naprej, store veliko narodno delo, ako se razdružijo. Mork. — Tolmača žal nimamo na razpolago. Stab. Tip. S. Spazzal, via Commerciale 8. MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vsa kraja. Po n godnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — via Ugo Polonio 5. PO NIZKI ceni proda 3.500 komadov starih žlebov (kop). — Mekinda 172» Postojna. jHiiHiiHiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiititiiiiitiiuHniimiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiminiiiiiiiiiuuiimttiitb. E ““ Andrej Purii I IZVrŠftlJC Via Medla SL 6 § Vsakovrstna stavbena dela. - - železne § ograje in omrežja - TajkojSnja izvršitev. j Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi | Poprava Spopolnltve železne rolettes. — apw|«viiiiiw« »%#a%.»aon^ • nr a aww ■ '^llHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlll!lllllllllimillllllllllUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilUlllPF : Zobotehnični ambulatorij TRST, Via Settefontane it. 6, I nad. odprt vsak dan od 8.—18. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom- Slovencem 10% popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno. EGI Dl J SCHIFFLIN, koncesij onirani zobotehnik. m M UNION ustanovljena 1828 je najveoji svetovni zavarovalni zavod = AUGUST RAVNIK gen. zastopnik GORICA - Corso Vlttorlo Emanuele III, 28 - GORICA Čevtjarntca FORCESSMN Je najboljša zaloga z dobrim, blagom. Trst, via Caprin 5 prt Sv. Jakobu' podružnica via TJdine S. *-* u 9> o 8. - ■* £ St * ,B S j- o 5 « * S « a S S ■3 J£ a, -5 c' •£ 5 Nis* * * S a - -a b. © a. » a a . Jd _ "O —• 8 S5 ? ! J & CL Oh Z Čevtjarnica FORCESSMN