BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432)731190 • Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / §t. 16 (565) • Čedad, Četrtek, 9. maja 1991 abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA Posvet uprt v bodočnost Med razpravo so prišli v ospredje številni zanimivi predlogi Pokrajinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze za videmsko pokrajino je v soboto v Špetru Slovenov pripravil posvet, na katerem je tekla beseda predvsem o vprašanjih, ki neposredno zanimajo slovensko narodnostno skupnost. V prvi vrsti so številni udeleženci srečanja osvetlili vrsto vprašanj, ki zadevajo odnos med raznimi organizacijami v Beneški Sloveniji, samo vprašanje reorganizacije SKGZ, kakor tudi pomen, ki ga za slovensko skupnost ima zakon za obmejna področja ter sestava občinskih in pokrajinskih statutov. O tem sta uvodoma spregovorila prof. Viljem Černo, predsednik TO-SKGZ za videmsko po- krajino, ter msg. Marino Qualiz-za za društvo Dom. Oba sta se dotaknila nekaj najbolj aktualnih vprašanj naše skupnosti. Poglobljena analiza odprtih problemov pa je prišla na dan v razpravi, med katero je poseglo veliko število prisotnih. beri na 4. strani beri na strani 2 Posvet Adi o reformi javnih uprav Vloga, ki naj jo imajo organizacije civilne družbe v luči novega zakona o reformi krajevnih uprav, je bila v ospredju na dvodnevnem posvetu, ki ga je v Vidmu pripravilo deželno vodstvo Aclija. Številni diskutanti so z različnih zornih kotov razčlenili sončne in senčne strani novega zakona št. 142, ki naj bi krajevnim upravam zagotavljal večjo avtonomijo in prodornsot. Uvodno poročilo na videmskem posvetu je imel deželni odbornik za javne uprave Dario Barnaba, ki je orisal novo zakonsko ureditev v stvarnosti Furlanije-Julijske krajine. Poudaril je povsem pozitivne poglede tega zakona, ki bo krajevnim upravam zagotavljal večjo avtonomijo. Vrsta posegov, ki je sledila uvodnemu poročilu ter sami zaključki, ki jih je imel profesor na univerzi v Bologni Ettore Rottelli, so postavili v ospredje pomembno vlogo, ki jo morajo pri sestavi statutov imeti organizacije civilne družbe, predvsem kar zadeva kulturno in športno dejavnost. Ob tem pa je bila iznešena zaskrbljenost nad možnostjo, da bi tudi glede teh vprašanj »politika« odigrala vodilno vlogo. V Tipani srečanje najmlajših Breški Jalovec - ali preprosto Gora, kot mu pravijo domačini -, ki se visoko dviga nad planoto "Na Bonah" v tipanski občini je bil v sredo 1. maja priča lepega in prisrčnega praznika. Njegovi protagonisti so bili mladi, predvsem otroci med tretjim in trinajstim letom starosti, ki so se pomerili v različnih športnih in zabavnih igrah. Na pobudo domačega špor tnega društva je bila namreč na vrsti že četrto leto pobuda "Ti-pana se igra". Ne glede na sivo, megleno vreme je srečanje lepo uspelo, saj se ga je udeležila lepa skupina ljudi, predvsem mladih, ki so utrdili medsebojno prijateljstvo. Prvič so na praznovanje povabili tudi prijatelje iz sosednjega Breginja in iz Borjane, ki so v dobrem številu prišli v Tipano. Srečali so se stari znanci in tako obnovili stike, ki so bili pogostejši v preteklosti, rodila so se tudi nova prijateljstva. Že zjutraj je čez mejni prehod Most na Nediži pripeljalo v Tipano, na planoto Campo di Bo-nis, več avtomobilov in kombijev: prišlo je kakih 35 otrok, ki so jih spremljali starši, učitelji in V ŠPETRU JE SKGZ PRIPRAVILA ZANIMIVO TEMATSKO RAZPRAVO Številni udeleženci so prišli na sobotni špetrski posvet SKGZ Prvi maj v znamenju socialnega napredka Med pomembnejšimi prireditvami ob letošnjem prvem maju v Benečiji sodi manifestacija, ki jo je področni odbor PSI pripravil prejšnjo sredo popoldne na Krasu v občini Dreka. Tradicionalnega delavskega srečanja se je kljub muhastemu vremenu udeležilo veliko domačinov ter obiskovalcev iz drugih krajev beneških dolin. V imenu področnega odbora socialistične stranke je prisotne najprej nagovoril Enrico Perissi-notto, ki se je zaustavil na vprašanjih, ki neposredno zanimajo tamkajšnjo stvarnost. Omenil je velik prispevek, ki so ga socialisti dali v raznih krajevnih upravah, da bi beneškemu človeku zagotovili boljši življenski nivo in večjo možnost gospodarskega in družbenega razvoja. Videmski pokrajinski odbornik za okolje Aldo Mazzola pa se je zaustavil pri pomembnosti reforme krajevnih uprav, ki bodo tudi beneškim javnim upravam zagotovile primernejše pogoje za razvoj. V ta okvir sodi tudi zakonski predlog o združitvi majhnih občin in zadruževa-nju podjetji za javne usluge. Pri tem je odbornik Mazzola opozoril na nevarnost prehitrega in nepremišljenega združevanja, ki bi lahko skvarilo in obubožalo specifiko posameznih občin. O stvarnosti v deželi Furlani-ji-Julijski krajini je na prvomajskem slavju na Krasu spregovoril deželni svetovalec Enrico Bulfone, ki je negativno ocenil petinštiridesetletno vodilno vlogo Krščanske demokracije. Specifično o Beneški Sloveniji pa je bil Bulfone mnenja, da bi morala biti deležna večje pozornosti s strani države in to tudi kar zadeva valorizacijo jezikovne posebnosti. Nekatere večje možnosti za razvoj teh krajev je govornik ugotovil v zakonu za obmejna področja, ki naj bi prinesel novega kisika tudi hribovitim področjem Benečije in Rezije. Slavnostni govornik na prvomajski manifestaciji v občini Dreka je bil podtajnik na ministrstvu za pravosodje in videmski pokrajinski tajnik PSI Franco Castiglione. Večji del svojega izvajanja je posvetil zdajšnjemu položaju v Italiji in težnji nekaterih sil, da bi prišlo do ostrejših razlik med bogatimi in revnimi sloji. Naloga socialistov pa je, da tudi z reformo sistema skuša zagotoviti vsem državljanom višji življenski standard in uspešnejše vladno delovanje. Polemika okoli predsedniške republike, je bil še mnenja Castiglione, pa je umetno zrežirana v želji, da bi se zaustavil proces večje demokratizacije v državi. Ministrski podtajnik je v zvezi z vprašanji beneških dolin izrazil potrebo po združevanju vseh demokratičnih sil, da bi se čim-prej odpravila vrsta težav, ki pestijo tukajšnje ljudi in onemogočajo primeren razvoj. IL 6 MAGGIO 1976 LA TERRA TREMO’ ANCHE NELLA SLAVIA FRIULANA Quìndici anni dopo Sono passati quindici anni da quel 6 maggio 1976, quando il Friuli cadde riverso su se stesso, colpito dal terremoto. Sventrato, decimato, ma non umiliato, seppe ritrovare in breve tempo la forza per reagire, dando a tutto il Paese un'esempio di orgoglio e di volontà. Molti ricordano, oggi, quella tragedia. Alcuni come se fosse una cosa accaduta ieri, altri come un ricordo da cancellare, altri ancora non l'hanno vissuta, e si chiedono cosa abbia potuto significare, per la nostra gente. Il "Novi Matajur", nel numero che uscì la seconda quindicina di quel fatidico maggio, intitolò a caratteri cubitali, in sloveno: "Catastrofico terremoto nel Friuli e nella Slavia friulana. Oltre 1000 morti e migliaia di feriti. 200000 senza tetto", riportando la cronaca di quanto era accaduto nella nostra zona: i danni maggiori li subirono Luse-vera, Montenars, Resia (in totale in queste tre località persero la vita 47 persone), e poi Subit, Ca-nebola e Masarolis. Nelle valli del Natisone i paesi più colpiti furono S. Pietro, Vernasso, Clenia, Azzi-da, Tarcetta e Mersino. Paesi che già prima della catastrofe - ricordava allora il "Novi Matajur” - erano tra i più poveri e più dissanguati dall'emigrazione e dalla voluta mancata industrializzazione che sarebbe pur stata largamente possibile. Non bastò, tutto questo, perché la gente si arrendesse. A Cividale, presso la sede del circolo "Ivan Trinko", venne istituito un comitato di co-ordinamento per la raccolta dei fondi a favore dei paesi più colpiti; venne lanciato un appello, af- finché anche la più piccola offerta potesse contribuire a permettere la continuazione della vita sulla nostra terra, nelle valli e nei paesi. Oggi, quindici anni dopo, altri sono ì motivi che spingono la nostra gente, in primo luogo gli esponenti politici, economici e culturali della Slavia friulana, a chiedere un aiuto perché non si debba parlare ancora una volta di disgregazione, di abbandono, di esodo. Alcune leggi, da approvare o già approvate, dovranno essere sfruttate in questo senso, evitando di ripetere l’errore del dopo terremoto, quando leggi speciali per la ricostruzione non diventarono occasione per operare quell'equilibrio economico e sociale che ancora oggi, nella nostra zona, auspichiamo. Michele Obit n V TIPANSKI OBČINI SE JE ZBRALO NAD 60 MLADIH Z OBEH STRANI MEJE Mladinsko srečanje s prve strani ravnateljica breginjske šole Vida Škuor. Tu so se jim pridružili še tipanski vrstniki tako, da se je iger udeležilo kakih 60 otrok. Na širokem travniku so se tekme kar vrstile ena za drugo: vodil jih je Sandro Pascolo, eden od glavnih pobudnikov srečanja, pomagali so mu drugi fantje, člani športnega društva, medtem ko je druga skupina Tipancev skrbela za kosilo. Sledila je maša na odprtem, ki sta jo darovala župnik iz Tipane Mario Totis in župnik iz Plestišč in Prosnida Luigi Battistutta: oba sta Furlana, a oba sta v pridigi in molitvi spregovorila tudi v slovenščini, v znamenju spoštovanja do domačega dialekta in do gostov iz Slovenije. "Lepo je biti tukaj z vami danes, lepo vas je videti se igrati skupaj in graditi prijateljstvo na tej meji, ki nas ne sme več ločevati" je med drugim dejal župnik Battistutta v svoji pridigi. Po kosilu so se igre nadaljevale, postale so še bolj zabavne, udeležili so se jih tudi odrasli,medtem ko se je ustvarjalo vedno bolj prijateljsko in prijetno vzdušje. Potem je bilo nagrajevanje z izmanjavo daril. Otroci iz breginjske šole so tudi na kratko nastopili in zapeli v italijanščini in slovenščini. O pomenu srečanja je nato na kratko spregovoril Sandro Pascolo. "Je samo prvi korak v naših prizadevanjih zato, da presežemo mejo, da poglobimo medsebojno prijateljstvo” nam je reku Pascolo. "Gre za skromno pobudo", je nadaljeval, "kateri upamo bodo sledile tudi druge, na raz- ličnih področjih". Na koncu je pa zhvalil vse, ki so omogočili srečanje: člane športnega društva s predsednikom Andrea Slobbe na čelu in vse ostale "Ti-panjene", skupino otrok iz Bre-ginja z ravnateljico Vido Škuor na čelu in Zdravka Likarja, ki je sodeloval pri uresničitvi pobude. Za vse je bilo prijetno doživetje in ko se je sklupina razšla so si vsi obljubili: nasvidenje prihodnje leto. Trenutka s srečanja otrok v Tipani :A J**#- “\if ti* 19* I GRAVI PROBLEMI SONO STATI ESPOSTI A TRIESTE Situazione insostenibile per la Glasbena matica Si è svolta ieri a Trieste, nella sede regionale dell'Ansa, una conferenza stampa, indetta dai docenti della Scuola di musica della Glasbena matica per sottolineare la grave situazioni in cui si trova l'organizzazione che ha le sue filiali anche a Gorizia, San Pietro al Natisone ed a Oblizza. Da qualche mese gli stipendi ai docenti vengono corrisposti con irregolarità. La mensilità di aprile è stata corrisposta nella misura di 2/3 a titolo di acconto. L'amministrazione della Scuola di Musica della Glasbena matica ha inoltre dichiarato di non essere, allo stato attuale, in grado di assicurare l'ulteriore erogazione degli stipoendi. Le entrate della scuola traggono infatti alimento in misura insufficiente dalle rette mensili sostenute dalle famiglie degli allievi. Balza pertanto all'attenzione la veste affatto impropria ed irrituale di tali fonti di finanziamento per attività scolastiche, culturali, artistiche e scientifiche (nella stessa situazioine, infatti, so trovano anche il Centro sloveno di ricerca Slori e l'Istituto scolastico privato bilingue di San Pietro al Natisone) di una minoranza linguistica riconosciuta dallo Stato. Ne sono valida controprova — al di là del dettato costituzionale e delle leggi che disciplinano il vigente sistema scolastico statale con lingua d'insegnamento slovena autorevoli pronunciamenti di fonte governativa (la proposta di legge di tutela delle popolazioni di lingua slovena nel Friuli-Venezia Giulia), parlamentàre, nonché regionale (interventi verbali di esponenti dell’Esecutivo per interventi atti a garantire provvedimenti creditizii in grado di sopperire alle more dell'adozione della legislazione regionale attuativa delle menzionate provvidenze contenute nella legge per lo sviluppo delle aree di confine). Giova infine ricordare coma la questione della statizzazione della Scuola di Musica della Glasbena matica costituisca materia non controversa sia sotto il profilo di-dattico-artistico che sotto quello politico. Recita, infatti, all'articolo 13 la stessa proposta di legge governativa: »II Centro musicale sloveno di Trieste Glasbena matica è riconosciuto come conservatorio di musica statale«. L'insegnamento musicale professionale della Glasbena matica viene oggi impartito a 665 allievi. Di questi ve ne sono 137 nelle filiali della Slavia Veneta-Benečija, mentre a Gorizia la presenza degli allievi e di poco inferiore a cento. Protest SSK glede zakona o naši zaščiti Slovenska skupnost se je z brzojavko obrnila na novega ministra za reformo državnih inštitucij in deželna vprašanja posl. Mina Martinazzolija. Njemu in podtajniku prof. Francescu DOnofriu, ki je posebej pristojen za deželna vprašanja, za katera se je doslej zanimal minister Maccanico, je izrazila čestitke in voščila za uspešno delo. Deželno tajništvo SSk pa protestira, ker vladne programske smernice, ki jih je predstavil v parlamentu ministrski predsednik Andreotti, ne obravnavajo vprašanja zaščitnega zakona in drugih perečih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. SSk si zato želi od ministra zagotovil o vladnem stališču v tej zvezi. RIUNIONE DEL CONSIGLIO COMUNALE Dl SAN PIETRO La maggioranza per la variante del nuovo insediamento scolastico L'ultimo consiglio comunale di S. Pietro al Natisone, riunitosi venerdì 19 aprile, ha discusso e approvato un nutrito ordine del giorno. In apertura - come informa una nota comunale - il sindaco Firmino Marinig ha reso edotto il consiglio sull'attività svolta dalla giunta e dallo stesso, ricordando particolarmente gli incontri presso la Comunità montana di tutti i sindaci delle Valli, unitamente ai due consorzi operanti sul territorio, per l'avvio del progetto di un miliardo di lire per il superamento parziale deH’emergenza idrica. Il sindaco ha anche informato i consiglieri comunali di San Pietro novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: L Ji mj Fotostavek: ri IBSSff’ Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 30.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 «ADIT» 610p0 Ljubljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 letna naročnina 400. din posamezni izvod 10.— din OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% al Natisone della recente approvazione da parte del competente Ministero della Pubblica Istruzione della sperimentazione didattica e dell’istituzione del Liceo pedagogico con l’elevazione a 5 anni dell’attuale corso scolastico dell’I-stituto Magistrale. Nel prosieguo della riunione particolare discussione é stata sollevata dalla minoranza Dc-Psdi sulla proposta di variante al Piano di Fabbricazione. Si é voluto confondere - afferma la nota - la corretta gestione urbanistica del territorio con la valenza politica che potrebbe coinvolgere alcune forze partitiche locali con la realizzazione della nuova struttura scolastica destinata alla scuola privata bilingue (italiano-sloveno) che opera da oltre otto anni a livello del Friuli Orientale e che attualmente ha estremo bisogno di spazio per il costante aumento di iscrizioni. "Approvare la variante n.29 al Piano di Fabbricazione che zoniz-za le aree da destinarsi al nuovo insediamento scolastico - ha replicato l’assessore Blasetig - é un atto corretto e politicamente valido perché dà finalmente una risposta positiva alle giuste aspirazioni di quanti lavorano per il riconoscimento dei diritti della minoranza slovena in Friuli-Venezia Giulia ". La variante urbanistica, adottata con i voti favorevoli della sola maggioranza, prevede anche l'estensione del rispetto cimiteriale nell'ambito del Capoluogo perché é intendimento dell'Ammini-strazione Comunale di San Pietro al Natisone ampliare l’attuale camposanto, insufficiente alle esigenze della popolazione. INCONTRO A OSEACCO DI RESIA DELLE CONFEDERAZIONI CGIL-CISL-UIL L’EX GUIDA DELL’SVP NOMINATO CAVALIERE AL MERITO DELLA REPUBBLICA Magnago, una stona illuminante Il 27 aprile a Merano, Alto Adige o Sud Tirol, Silvius Magnago ha lasciato la guida della SVP -Sud Tiroler Volkspartei, il partito che raggruppa quasi totalmente gli elettori di lingua tedesca della regione. Per l'occasione il presidente della Repubblica Cossiga ha insignito Magnago del Cavalierato al merito della Repubblica. La decisione ha colto di sprovvista, e ovviamente irritato, solo i circoli nazionalistici italiani. Silvius Magnago, come ha scritto recentemente il Messaggero Veneto, ha latto tanto per la sua gente. F stato lui infatti, con la sua politica autonomistica del pacchetto, con la sua abilità nel gestire i rapporti tra Roma e Vienna, con la capacità di guidare la sua gente dosando il freno del realismo con l'acceleratore della perenne insoddisfazione a fare in trent'an-ni di questa popolazione una delle minoranze meglio tutelate al mondo. Oggi la popolazione di lingua tedesca si sente “padrona in casa propria", orgogliosa e senza complessi, spesso invidiata dagli stessi fratelli del Tirolo austriaco. E negli ultimi anni in Alto Adige si capisce sempre più che la presenza degli italiani non può essere solo un torto storico ereditato dalla prima guerra mondiale, ma una ricchezza e un privilegio di cui far buon uso. im-cisi: Primo maggio sindacale Mercoledì 1 maggio si è tenuto a Oseacco di Resia un incontro organizzato dalle confederazioni sindacali CGIL, CISL e UIL in collaborazione con il gruppo folkloristico "Val Resia" ed il gruppo "Monte Canin". La manifestazione ha avuto luogo nel tendone, allestito appositamente dalla Comunità Montana Canali del Ferro-Vai Canale. All’incontro erano presenti i sindaci di Resia, Resiutta e Comeglians ed il consigliere regionale del PDS Del Negro. Dopo l’introduzione di Nevio Madotto, presidente del gruppo "Val Resia ", hanno parlato il sindaco di Resia Luigi Paletti, il rappresentante sindacale della miniera di Cave del Predii ed il seqretario della CISL Alto Friuli Norberto Urli. I problemi della montagna quali lo spopolamento, la disoccupazione, il degrado, sono stati, in generale, i temi affrontati dai relatori, con specifico riferimento ai problemi inerenti la Valle. Alla manifestazione hanno partecipato numerosi delegati di tutta la provincia. ^ l.) OB 50. OBLETNICI OSVOBODILNE FRONTE 10. MAJA 1991 OB 20.30 KULTURNI DOM V TRSTU SLAVNOSTNI GOVORNIK MILAN KUČAN UVODNA BESEDA KLAVDIJ PALČIČ PEVSKI ZBOR "IGO GRUDEN" VODI prof. ALEKSANDER ROJC REŽIJA MARIJ URŠIČ SCENA MARJAN KRAVOS STOPNJUJEJO SE SPORI MED HRVATI IN SRBI Jugoslovanska armija pred izrednim stanjem Položaj v Jugoslaviji postaja vse bolj zapleten in nevarnost državljanske vojne je pred vrati. Odločitev generalštaba Jugoslovanske ljudske armije, da izda ukaz vsem enotem, da uvedejo najvišjo stopnjo borbene pripravljenosti, pomeni v bistvu začetek izrednega stanja. Povedati gre, da ukaz JLA velja za celotno jugoslovansko ozemlje, torej tudi za Slovenijo. Zadnji krvavi dogodki na Hrvaškem, ki so zahtevali veliko človeških žrtev med policisti in civilnim prebivalstvom, so postavili na kocko vsako možnost mirnega reševanja sicer zapletenega narodnostnega vprsašanja v Jugoslaviji. Tudi zasednja skupnega predsedstva niso doslej rodiila posebnih rezultatov, kvečjemu so se razlike zaostrile. Medtem pa vesti, ki prihajajo iz Knina, severnega dela Hrvaške, še zlasti pa iz Dalmacije pričajo o novi zaostritvi položaja. Na mitingu v Splitu se je zbralo kakih deset tisoč ljudi, da bi od JLA izsilili osvoboditev hrvaške vasi Kijevo. Razjarjena množica je napadla vojake in neznanec je streljal proti 19-let-nemu makedonskemu vojaku in ga ubil. Ta dogodek je še povišal napetost med hrvaškim in srbskim ljudstvom in danes je težko napovedati, kako se bodo dogodki razvijali. Zaradi zapletenosti položaja predsednik evropske komisije Jacques Delors in luksemburški premier Jacques Santer (predsedujoči v Evropskem svetu) ne bosta 8. in 9. maja obiskala Jugoslavijo. Preložitev obiska so v Bruslju opravičili zaradi »objektivnih težav«. V soboto v Trstu posvet SKGZ o slovenskem gospodarstvu Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza v sodelovanju s SDGZ, SLORI, Zvezo slovenskih izseljencev in Kmečko zvezo prireja v soboto, 11. maja, na Tržaškem velesejmu posvet na temo »Slovenska pot v globalno ekonomijo - Pogledi z evropske perspektive.« Po uvodni besedi predsednika SKGZ Klavdija Palčiča (ob 9. uri) bodo spregovorili: dr. Lojze Sočan (na temo Slovenija med Evropo in Jugoslavijo), dr. Branko Jazbec (Slovenci v Italiji in vključevanje slovenskega gospodarstva v Evropo), dr. Kristijan Schellander (Slovensko-av-strijsko zbliževanje in možnosti slovenskega gospodarstva v Avstriji), dr. Peter Kraljič (S kakšnim upravljalskim in organizacijskim znanjem v globalno ekonomijo). Predsedoval bo dr. Darij Cupin. Le ferite dolorose di quel 6 maggio Proslava OF V Trstu Na to temo je deželni SSO pripravil v Devinu okroglo mizo Osrednja slovesnost v zamejstvu ob letošnji 50. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda bo jutri ob 20.30 v tržaškem Kulturnem domu. Za to priložnost je Slovenska kulturno-gospodarska zveza pripravila slavnostno akademijo, ki jo bo kulturno oblikoval pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine. Na jutrišnji slovesnosti v Trstu bo uvodno besedo imel predsednik SKGZ Klavdij Palčič, slavnostni govornik pa bo predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. V okvir prireditev ob letošnji okrogli obletnici Osvobodilne fronte gre omeniti okorglo mizo, ki jo je v Devinu pripravil Svet slovenskih organizacij. Na srečanju so na to temo, ki je v zadnjih mesecih sprožila tudi vrsto polemik, spregovorili zgodovinarji Jože Pirjevec, Slavica Plahuta, Branko Marušič in Peter Stres, književnika Alojz Rebula in Boris Pahorj ter predsednik slovenske skupščine France Bučar, ki je nastopil kot udeleženec OF in partizan. Sembrano immagini di un'altra vita, ritratti di una desolazione che soltanto chi ha vissuto quei momenti può comprendere. Una ruspa che scava tra le macerie a Mersino Basso, una pila di materassi ammassata su un carro a Lusevera accanto ad una vecchietta che, stranamente, ha gli occhi chiusi, uno squarcio in una casa di Resia testimoniano quanto anche nella Slavia friulana il terremoto dei 1976 abbia lasciato il proprio segno. Di quelle ferite, impreviste e dolorose, rimangono ormai soltanto piccole cicatrici. OB ROBU POLEMIKE POKOJNEGA ALDA SPECQGNA Z MATA JURSKIM FAMOSTRAM PASKUALOM GUJON “Quando la patria ti chiama, bisogna...” V nieki polemiki, ki jo je imeu Aldo Specogna - Buog mu daj venčni mir an pokoj - z ma-tajurskim famoštram, sada mons. Paskual Gujon, je biu napisu, med drugim: "Quando la patria ti chiama, bisogna andare!" In jest dodajam: "Senza mai chiedere il perchè!". Ni lahko zaštiet, dost uejski smo preživiel od 1866. lieta, odkar smo paršli pod Italijo. Naj začnem z Libijo 1911. lieta. Tudi dol v puščavi, v libijskem piesku trahne kosti naših mladih puobov. Potle parva velika uejska 1915-1918. Za tisto je sledila uejska v Abisiniji, v Eti-jopiji proti Negusu (1955-1936). Tudi dol je padlo puno naših puobov. Za tisto je začela državljanska - civil uejska v Španiji. Tja so peljali puno naših puobu s prevaro (con 1'inganno). Obeč- jal so jim bli, da jih peljejo na dielo v Afriko. Potle so bašti-mente obarnili an jih peljali v Španijo. Namest lopate, so jim dali puške v roke. Buozi delavci, ki nieso znali nucat pušk! Potlè je začela druga velika uejska in smart je žela mlada življenja s to veliko koso. Vse tele reči sem premišlju, ko sem biu par maši v cerkvi svetega Kviri-na v Špetru, za praznovanje 25. aprila letos, ko sem šteu an brau imena tistih, ki so padli v parvi veliki uejski. Njih imena so napisana na marmornatih ploščah, na lapidah, ki so uzidane na steni predcerkvene kapelice. Ta kapelica je kakor mauzolej. Na marmorju so napisana imena ka-munu, pod imenom kamuna pa imena padlih. Grozno, ries grozno (una cosa impressionante) bi napisali po italijansko! Ko hodiš, al se voziš po statal-ni ciesti, vidiš na debelo napisano na kapelici: "Qui i morti vivono". Jest bi dodau: "Vivono, ma non parlano!" (žive, pa ne govore). Obedan jih ni uprašu, če žele umriet, zapustit njih mlado življenje. Obedan jim ni jau: "Tisti, ki želite umreti za domovino, za Patrio, stopite naprej. Ne. Pošjali so jim ardečo kartolino in če bi ne bli šli, bi jih bli kara-binierji peljali. "Qui i morti vivono". Retorika, ki se igra in ponavlja na račun martvih! Resnica je samo ena: tisti mladi, padli fantje so živeli puno liet samuo v sarcih očetov in mater, bratov in sester. Samuo njih sarce je peklo, bolelo an karvavelo za mlade puobe, ki se nieso vič varnih domov. Groza. Med 333 padlimi iz naših sedmih kamunu, so trije bratje Jerončiči iz Preserja (Srednje). Pomislite. Skor vsaka druga naša družina je imela enega martvega v parvi veliki uejski! Pa pojdimo po kamunah. Špeter padlih 72; Sovodnje 42; Dreka 26; Grmek 26; Ronac 36 1); Svet Lenart 50; Tarčet 59 1), Srednje 22. (1) Ronac in Tarčet sta sestavljala vsak svoj kamun. Šele po uejski sta se združila v skupen kamun, ki je sada Podbonesec). Pa pojdimo z razmišljanjem naprej. 333 mladih puobu, ki so dali našo narbuj zdravo kri za domovino, ker bunih nieso spar-jemal h sudatom, kot so tiel bel-gijani zdrave može, ki so šli kopat karbon pod njih tla, pod njih zemjo. Parbližno tarkaj kot v parvi uejski jih je padlo tudi v drugi. Če pa doštejemo še tiste, ki so padli v Libiji, v Abisiniji in v Španiji, se parbližamo številu tavžent. In ker sem že omenil Belgijo, naj dodamo h gornjemu številu drug tavžent naših mina-torjev, ki so umarli na dielu, al pa zavojo silikoze, je ries prevelik krvni davek (tributo di sangue), ki smo ga plačjali naši domovini, Italiji! Tajšno veliko število mladih an zdravih življenj manj, varže na koliena vsako skupnost, ki je majhana an šibka, kot je naša. In namest, da bi nam dali naše pravice za takuo velik karvavi tri-but, se šele poigravajo s trupli teh naših martvih, za nam tajit pravice. Pravijo nam: "Oni so se tukli, so umarli za Italijo". Buogi puobje, saj niso imeli druge izbire! Izidor Predan - Dorič POSVET SKGZ V ŠPETRU POTRDIL ŽIVLJENSKOST BENEŠKIH LJUDI Za bop « W Cerao: ustvariti pogoje za razvoj Posvet, ki ga je v soboto popoldne v Špetru"Slovenov pripravil videmski pokrajinski odbor Slovenske kulturno-gospo-darske zveze, je potrdil življen-skost in željo po narodnostni uveljaviti tukajšnjega dela naše narodnostne skupnosti. Iznešene teme, predvsem vsebinsko bogata razprava, so v prirediteljih utrdile prepričanje, da je treba s takšnim pristopom iskati pot po-sodabljana slovenskih organizacij, njihovo večjo demokratizacijo in učinkovitost v družbenogospodarskem tkivu Benečije, Kanalske doline in Rezije. Tako uvodni poročili kot sami posegi prisotnih so postavili v ospredje vrsto vprašanj, ki so vezana na Beneške Slovence, kakor tudi na celotno zamejsko narodnostno skupnost. Gre za odnos osrednje organizacije z javnimi ustanovami in oblastjo nasploh. Gre pa tudi za željo po notranji reorganizaciji, ki presega meje beneškega teritorija in se uokvirja v splošni trend naše skupnosti. Na zasedanju sta uvodna posega imela predsednik PO-SKGZ za videmsko pokrajino prof. Viljem Černo (njegovo poročilo objavljamo posebej) in predstavnik Društva Dom msg. Marino Qualizza. V svojem posegu je msg. Marino Qualizza z zaskrbljenostjo ugotovil, da število beneških Slovencev naglo pada in da sam zaščitni zakon bo s tem v zvezi le malo pomagal. Bil pa je mne- jutri nja, da se premalo izkorišča potencial slovenske organiziranosti. Sama številčna prisotnost na posvetu je namreč pokazala, da je v ljudeh zasidrana želja po narodnostnem razvoju in uveljavitvi. Naloga vodilnih pa je, da združijo vse sile in da se Slovenci na Videmskem predstavijo kot homogena enota. Poiskati je treba vse poti, ki bodo tudi različno opredeljene Beneške Slovence pripeljale k istemu cilju. Pri tem prizadevanju pa igra kultura izredno pomembno vlogo. Kultura pa mora po Qualiz-zovem mnenju biti tesno povezana z vsakdanjim življenjem človeka, da jo bo lahko razumel in iz nje črpal tisto vsebino, ki je potrebna za utrditev narodnostne zavednosti. V tem okviru pa predstavlja špetrska zasebna dvojezična šola pravo novost v našem prosotoru. Gre v bistvu za kulturno »kreditno banko«. Svoje izvajanje pa je msg. Marino Qualizza sklenil s predlogom, da bi se v Benečiji obnovila množična slovenska manifestacija, kot je bila svoj čas Kamenica. To bi vsekakor zadobilo tudi na odmevnosti v italijanskem prostoru, med Slovenci v Benečiji pa bi delovalo kot združevalni element. S tem v zvezi je govornik predlagal tudi odprtje zasebne radijske postaje, tako da bi slovenska beseda lahko prišla prav v sleherno slovensko hišo. Na posvetu v Špetru Slove-nov je uvodno poročilo imel predsednik TO-SKGZ z a videmsko pokrajino prof. Viljem Černo, iz katerega povzamemo nekaj najzanimivejših misli. »Se sprašujemo za našo vlogo, vendar ugotavljamo, da smo ne-obhodno potrebni, ker smo se zoperstavili politiki duhovnega izkoreninjenja naših dolin. Se zavedamo, da ne moremo napolniti vsega našega prostora, zato smatramo, da občinske uprave, gorske skupnosti in sile, ki so formalno priznale obstoj slovenske bitnosti na tem območju, ter tudi slovensko predstavništvo, organizirano preko društev, odborov, inštitutov in časopisov, ki ustvarja manjšinsko problematiko in jo vnašajo v javnost, si morajo prevzeti breme rasti in narodnostnega ohranjevanja, ustvarjalnosti in kulture, pobud in iniciativ, ki so bile dolsej le naša skrb. Priznamo, da nekaj se je premaknilo na boljše. To pa predvsem, ker smo sami soustvarili nove pogoje in poiskali izhode za kulturno, gospodarsko in politično stvarnost. Ko uradna politika teh krajev je usmerjevala razvoj izven dolin in prispevala k še večji izselitvi ljudi iz Benečije, smo mi vzpodbujali pobude kooperacije v gospodarstvu in ustvarili vrsto podjetji, kar dokazuje, da naša vloga ni perifer- na, marveč je uperjena k vrednotenju našega človeka. Povedati je treba, da smo nekaj uresničili in izboljšali. Ohranili smo čut za lastno identiteto, za kulturo, za pluralizem. Snovali smo oblike povezovanja in prijateljstva med sosedi in občinami ob meji. Dokazali smo, .da meja nas ne ločuje, da Italija ni v nevarnosti zaradi »delikatnosti« problema zaščite. Današnji trenutek zahteva, da utrdimo občutek pripadnosti, ki nam daje večjo samozavest in uveljavlja dostojanstvo beneš-koslovenskega ljudstva. Zato občine, gorske skupnosti, ki povezuje zgodovinski prostor poseljen s Slovenci v Furlaniji-Julij-ski krajini naj uokvirijo lastno avtonomijo in posebnost z zaščito rodne slovenske kulture in jezika. Obenem smatram, da pluralna razčlenjenost je podlaga resnične demokracije. Brez predsodkov se zavzemamo za oblikovanje nove sinteze, v pluralizmu in raznolikosti, ki sprostijo složno delo in odgovorijo sodobnim izzivom. Ta posvet je tudi laboratorij našega pluralizma in soočanje idej in političnih kultur. Gre za oblikovanje, z vsemi Slovenci videmske pokrajine, novega demokratičnega življenja, da boljše dojamemo našo slovensko stvarnost.« V razpravi iznesena vrsta vprašanj Razprava, ki je sledila uvodnima poročiloma prof. Viljema Černa in msg. Marina Qualizze je bila vsebinskoi zelo bogata in je z različnih zornih kotov orisala stvarnost v Benečiji. Špetrski župan Firmino Mari-nig je z zadovoljstvom ugotovil številčno prisotnost na posvetu, kar potrjuje, da je v slovenskem človeku želja po narodnostnem bogatenju. Ta kapital, je bil še mnenja Marinig, pa je treba pravilno vnovčiti in beneškemu človeku zagotoviti primeren kulturni in gospodarski razvoj. Špetrski župan je nadalje ugotovil zaskrbljujoču odsotnos javnih upraviteljev in s tem v zvezi odločno kritiziral zadržanje manjšine v špetrskem občinskem svetu (KD in PSDI), ko je šlo za podporo zasebni dvojezični šoli in za solidarnost tedniku Novi Matajur. Podpredsednik Gorske skupnosti za Terske doline Castenetto je podprl prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti za uveljavitev svojih pravic in dodal, da tako Slovenci kot Furlani predstavljajo bogastvo, ki ga ne gre izgubiti. Izidor Predan je številčno prisotnost na posvetu ocenil kot dokaz navezanosti beneškega človeka na narodnostna vprašanja. Zato bi bilo smiselno organizirati tudi kakšno večjo, odmevnejšo manifestacijo, kjer bi se Beneški Slovenci zbrali v velikem številu in s tem okrepili svojo narodno pripadnost ter italijanskim oblastem izpričali-zahtevo po svojih pravicah. Predan je bil nadalje mnenja, da bi morala vsaka beneška družina učiti otroke slovenski jezik in da primer špetrske dvojezične šole bi kazalo razširiti še na druge kraje. Bruna Dorbolò je ostro obsodila odsotnost javnih upraviteljev na tem posvetu, še posebno, ker na njem je tekla beseda tudi o sestavi občinskih statutov, kjer je vprašanje slovenske prisotnosti izrednega pomena. Čeravno je bila beneškemu človeku zgodovina nasprotna, je bil mnenja Fabio Bonini, je treba z večjim optimizmom gledati na bodočnost. Spremembe na Vzhodu, predvsem demokratizacija v Sloveniji je prisilila tudi italijanske oblasti, da so spremenile politični odnos do slovenske skupnosti. Ta položaj pa je treba primerno izkoristiti in ustvariti pogoje, da si bo slovenski človek v Benečiji zagotovil boljše pogoje za družbeni in gospodarski razvoj. Kar zadeva vprašanja znotraj SKGZ, Bonini se je zavzel za večjo reprezentačnost. Anton Birtič je predlagal, naj se vse beneške organizacije združijo v Zvezo Beneških Slovencev in s tem si zagotovijo večjo akcijsko učinkovitost. Dodal je, da gre duh Kamenice ponovno oživeti in da bi kazalo pomisliti na odprtje slovenske zasebne radijske postaje. Današnja stvarnost zahteva novo ofenzivo za uveljavitev slovenske narodnosti. To je bilo mnenje Giuseppa Blazetiga, ki je v sestavi občinskih statutov ugotovil preiskusni kamen kar zadeva pripavljenost javnih uprav pri spoštovanju slovenske prisotnosti v teh krajih. Za uveljavitev slovenske prisotnosti v Benečiji so potrebni tudi zunanji znaki, kot so to dvojezične table, je ugotovil Marino Vertovec. Ob tem je podprl idejo o zasebni radijski-postaji ter o središčni vlogi Slovencev v novih evropskih dimenzijah. Tudi Sandro Pascolo je bil mnenja, da predstavlja sestava občinskih statutov preizkusni kamen za slovensko narodnostno skupnost. Od občinskih uprav bo namreč odvisno, v kolik- šni meri bodo znale razumeti in spoštovati prisotnost slovenskega človeka in slovenskih organizacij. Pascolo je bil tudi mnenja, da bi morale predvsem občinske uprave odigrati vodilno vlogo pri uveljavljanju slovenskega jezika in kulture. Pomanjkanje enotnosti, je naglasil Dario Martinig, včasih pogojuje učinkovitost izbir, zato bi kazalo duh Kamenice obnoviti. Tudi Adriano Qualizza je bil mnenja, da je treba večjo pozornost posvetiti zunanjim znakom slovenske prisotnosti v Benečiji ter podprl predlog o ustanoviit-vi Zveze Beneških Slovencev. Pavel Petricig je dobršen del svojega izvajanja namenil zasebni dvojezični šoli v Špetru, ki danes šteje nekaj več kot šestdeset otrok. V ospredje je postavil zdajšnje težave centra in vprašanje otrok, ki bodo po 5 razredu morali obiskovati italijansko nižjo srednjo šolo. Ob tem je bil Petricig mnenja, da bi morale tukajšnje oblasti kakor tudi slo- venska vlada pokazati večje razumevanje za vprašanja Beneških Slovencev ter še posebej za tiste ištitucije, ki so vzgojnega in kulturnega pomena.. Ferruccio Clavora je naglasil potrebo po stvarnosti. Dejal je, da je znotraj SKGZ potrebno pošteno preverjanje in spoštovanje vseh pogledov, čeprav različnih. Ob tem je dodal, da je treba zagotoviti vsem organizacijam možnost razvoja (društvo Studenci po njegovi oceni že več let ni deležno nobene podpore). Clavora je bil tudi mnenja, da se je treba naučiti, kaj pomeni demokracija in spoštovanje njenih načel. Nikjer namreč ni zapisano, da je treba biti enotni za vsako ceno, važno je, da govorimo isti jezik, ko gre za bistvene zadeve naše skupnosti. V zvezi z demokratičnimi pristopi znotraj organizacij je bil Maurizio Namor mnenja, da je treba vendarle upoštevati voljo večine. Ob tem je ugotovil, da tudi v Benečiji so glede določe- nih problemov obveljale prej strankarske kot narodnostne težnje. Ne glede na to pa gre beležiti razmah slovenskih organizacij na Videmskem, kar je sad večletnega prizadevanja ljudi, ki so delali v težkih pogojih. Jole Namor je predlagala, naj bi v kratkem prišlo do internega informativnega srečanja predstavnikov slovenskih organizacij, kjer naj bi se domenili o vseh odprtih vprašanjih in s tem razpršili določene dvome in namigovanja. Pomanjkanje določene interne demokracije je zaznal tudi Renzo Mattelig, ki se je zavzel za odnos večine in manjšine in za različno odgovornosti obeh komponent znotraj sleherne organizacije. Zaključke ob koncu razprave je povzel Viljem Černo, ki je na podlagi samih izvajanj ugotovil, da je potrebno združevanje moči za večjo akcijsko učinkovitost in za samo utrjevanje zavesti slovenskega človeka. Kar zadeva delovanje SKGZ pa bo treba stopiti na pot modernizacije. V ta okvir bodo sestavili posebno študijsko skupino, ki bo sestavila osnovo za reorganizacijski postopek. Tudi kar zadeva sestavo občinskih statutov bo treba čim-prej stopiti v stik z javnimi upravitelji in jim predočiti težnje, ki so jih nekateri diskutanti iznesli na samem posvetu. Ob tem bodo sestavili posebno delegacijo videmskih Slovencev, ki bo obiskala predsednika deželne vlade Adriana Biasuttija ter predstavnike slovenske vlade. Rezultate teh sklepov in napovedanih pobud pa bodo preverili na podobnem srečanju, ki ga bo Pokrajinski odbor SKGZ za videmsko pokrajino sklical junija meseca. Stran pripravil RUDI PAVŠIČ Špetrskega posveta SKGZ se je udeležilo veliko ljudi An pozdrav parjateljam Adni so ostal gorè, drugi so parili damu pa parjateljstvo ostane Ki naših judi je šlo z valižco v Belgijo služit kruh. Ko so zaslužil penzion so se varnil damu. Ne vsi, kajšan je ostu gorè, pa parjateljstvo ki se je rodilo v težkih lietih, gre napri. Beppino Sudatu iz Zverinca je dielu v Belgiji, ankrat v mini "Buona Speranza" ga je bluo posulo, na pomuoč mu je parskoču Natale iz Gorenjega Barnasa an ga rie-šu. Beppino na nikdar pozabe tuole an vsaki krat, ki gre v Belgijo gre gledat Natalia. V Belgiji so tudi drugi, ki se z Beppi-nam lepuo poznajo: Franca Jur-cova iz Gorenjega Barnasa an nje mož Elio Mateužinu iz Gni-duce, njih sinova Franco an Marino, Alfredo Cicigoi an še puno puno drugih. Beppino želi pozdravit vse tele s troštam , de se bojo še videli an kupe zagodli an zapiel naše piesmi. Dvie družine so brez hiše zavojo ognja Dvie družine iz naše vasi so ostale bre hiše: oginj jim je vse podžgaru. Zgodilo se je v saboto 4. maja zvičer. Vse kaže, da je začelo goriet zavojo adnega "corto circuito" an oginj je šu naglo napri, saj hiša je bla prefabrikana, tuole pride reč, de narvič strutur je bluo lesenih. Naglo so paršli gasilci, vsieh kupe petnajst moži an štier av-topompe. Dielal so malomanj ce-luo nuoč pa nieso mogli rešit nič. Na žalost Calisto Petrigh an njega žena Gioconda na nin kraju, na drugem (saj hiša je bla za dvie družine) pa Franco Petrigh an njega hči Nadia so zgubil vse. Škoda je zaries velika, vič ku stuo milionu. Guidac p prave... Janez je šu v gostilno an kuazu pou litra merlota. Popiu ga je žlagam an kuazu še pu litra. Luožu j' glavo med roke an jo potresavu tija an sam. Gostilničar je gledu telega človieka takuo obupanega an žalostnega, ki mu se j' ries usmilu. Šu je blizu njega an ga poprašu če mu gredo slavo opravila, de je takuo obupan. - Ne, ne - je odguoriu Janez - nisem obupan za opravila, sa tele lieta mi je šlo zadost dobro, še kiek sem zaslužu, ker sem dielu šuoštar. Žalostan sem zatuo, ki ne viem kam iti. Kier sem biu Jele lieta, sem imeu vsake sort ko-modita: riškaldament, vodo saldu gorko, radio, televižjon, učiu sem se za šuoštarja, za brat sem imeu celo knjižnico bukvi, an tu nediejo smo tudi ca-bal balon. Gostilničar ga popraša zakaj je pustiu tist prestor takuo fajan. Janez je potresu nazaj glavo an mu poviedu, de učera so mu storli pobrat njega blaguo an ga vargli na vrata. - Mi se pru huduo zdi -je jau gostilničar - zasto-pim vašo žalost, ma povi-ejte mi resnico, ki sem nomalo radoviedan. Kje je biu tist prestor takuo fajan? Janez ga milo pogleda an mu hitro odguori: - V Vidmu, du via Spalato!!! Beppino Sudatu, Natale an Alfredo (iz čeparne pruoti te pravi) V nediejo 26. maja s koriero v Veneto Čeglih tele dni je slava ura, daž an mraz, imamo vsi željo iti nomalo okuole, se spreluh-tat, videt nove prestore... Vemo, de kajšan od naših judi puode parve dni junija na kročero, ki jo je organizu Novi Matajur s tehnično pomočjo agencije Aurora taz Tarsta. Drugi pa na morejo iti puno cajta ta od duoma. Na tele je pomisinla an za nje poskarbie-la Secjon bivših rudarju (exminatori) Zveze slovienskih izseljencev, ki je organizala pru liep izlet, lepo gito, ki bo v nediejo 26. maja. Odhod bo iz Čedada ob sedmi zjutra, taz placa korier. Iz Čedada se puode gledat luštne an zanimive miestaca v Veneto: Asolo, Possagno, Marostica, Bassano del Grappa, Monte-belluna. V Čedad se pride nazaj okuole desete zvičer. Za se vpisat muorta iti na sedež Zveze slovienskih izseljencev, ul. IX Agosto, 8 - Čedad od pandiejka do petka od 8.30 do 17. ure. Imata cajt do četar-tka 23. maja. Tek je član, socio telega asočjacjona plača 20.000 lir, tek nie član pa 23.000. Za kosilo, ki plačata par kraj, se ustaveta kje po pot. Za vsage druge inlormacjone moreta te-lefonat na telefonsko številko 732231. NAŠ LIŽO JUSSA IZ PETJAGA JO JE ZAGODU V DOMJU BLIZU TARSTA NA SREČANJE HARMONIKARJU veseje riš godac je biu Emilio Gamboz taz Tarsta (82 liet), narmlajš pa Mitja Malalan (10 liet). V Domju pa nieso samuo godle ramonike, so bli tudi pevski zbori, ki vsako-antarkaj so zapièl kajšno: na začetku je zapieu moški zbor Fran Venturini, med 'no ramoniko an drugo pa žene folklorne skupine Stu ledi. Tisti dan je šu daž, zatuo lepo prireditev, ki jo je organizalo kulturno društvo Fran Venturini iz tistega kraja, so imiel v zapar-tem, v kulturnem domu. Vsedno pa je paršlo puno judi, ki so do konca poslušal vesele, domače ljudske viže. Kjer je ramonika je Oh, ka' diela naš Ližo na Novem Matajurju? Paš ki, gode ramoniko! Fotografijo so mu jo nardil v sriedo 1. maja v Domju, blizu Tarsta. V tistim kraju, v kulturnem centru KD Fran Venturini, so se tisti dan (an je bluo že sedmo srečanje take sorte) zbral godci, tisti, ki godejo na diatonične ramonike (za se zastopit, ramoniko na batone). Sevieda, naš Ližo ni mu parmanjkat an pru lepuo jo je zagodu. Kupe z njim je godu tudi Luciano Trevi-san (ki je z njim na fotografiji). Je odvič poviedat, de so mu vsi močnuo tukli na ruoke. Koncert ramonik na batone je šu napri vič ku štier ure. Narsta- Pogled na Bassano del Grappa S “CONFCOLTIVATORI” IZ ČEDADA V OLANDO, FRANCIJO AN ŠVICO Tri daržave v šest dni Če četa spoznat Olando na moreta zgubit telo parložnost. Confcoltivatori iz Čedada je organizu an vjač pru v teli deželi. Vjač puode napri šest dni, od četartka 20. do torka 25. junija. Kajšan je program? V četartak 20. junija, ob treh popudan bo odhod z avtobusom taz placa korier v Čedade. S koriero se bota vozil do petka 21. junija, kar ob deveti zjutra prideta v Lusemburgu. Tle pregledata evropski parlament an po-tlè puodeta na kosilo. Ob dvieh popudan bo odhod pruot Olando, v Amsterdam. Ko prideta v telo miesto, vas popejejo v albergo an na pregled telega mi-esta. Zvičer bota fraj, vsak nardi kar želi. O saboto 22. junija, ob osmi zjutra puodeta gledat no majha-no skupnost, v "Zaanse Schans", na grivah rieke Zaan. Tle bota videl stare an tipične mline. Zvičer puodeta lahko na kročero po kanalu miesta Amsterdam. V Nediejo 23. junija, ob osmi zjutra, bota mogli iti na ogled miesta Rotterdam an Aja. Mimogrede pokukata v Schevenin-gen, miestace na muorju. Zvičer vsak nardi, kar želi. V pandiejak 24. junija, ob sedmi zjutra odhod pruoti Strasbur-gu (Francija) an ogled telega miesta. Zvičer bota fraj. V torak 25. junija, le ob sedmi zjutra, odhod pruoti Lucerni (Švica), ogled miesta an potlè se varneta pruoti duomu. V Čedad prideta okuole danajste zvičer. Amsterdam: koncert v Vondel Park Dost pa se špinda? 315.000 za koriero, fruoštih, 4 prenočišč (pernottamenti) an vičerja v Strasburgu. Za kosila an druge vičerje bota muorli sami poskarbiet. Za tuole pa ni problemu, saj po mi-estih kamar bota hodil je puno tipičnih ristorantu kjer se more špindat malo al puno: recimo, de za no dobro kosilo se more špindat od 17.000 do 37.000. Če bota želiel iti na tipično vičerjo na barki, ki vas bo vozila po kanalih Amsterdama plačata od 48.000 do 68.000. Za druge informacjone se moreta obarnit na patronatu Inac v Čedade, ul. Manzoni 25, tel. 730153. f ^ ri ri r V M inimataj ur ___________14 - SCHEDA STORICA__ La Slavia italiana Prime opposizioni: i “briganti” del sud Garibaldi ferito dall'esercito italiano sull'Aspromonte nella spedizione che si proponeva di conquistare Roma (1862). Una seconda spedizione venne organizzata nel 1867, con esito negativo a causa dell'intervento della Francia Il 27 luglio 1866 a S. Pietro degli Slavi erano già state esposte le bandiere italiane nell'attesa festosa dell'esercito italiano, entrato in Udine alla testa del generale Cialdini. Il corrispondente di Caporetto (Kobarid) del giornale ' Slovenec'' di Klagen-furt scrisse malignamente che quando al posto delle truppe italiane, secondo voci correnti, stavano per arrivare quelle austriache, immediatamente le bandiere italiane sparirono dalle finestre. In agosto l'esercito austriaco abbandonò definitivamente il Veneto, compresa la Slavia. Quando la Slavia divenne italiana, quattro anni prima della stessa Roma, dalla proclamazione del Regno d’Italia erano passati appena cinque anni. L'annessione del Veneto era ormai sentita come necessità politica e prendere Venezia all’Austria significò raggiungere la penultima tappa dell'unificazione italiana. L’occasione fu colta con l'entrata in guerra dell'Italia, alleata con la Prussia, contro l'Austria. Quella guerra venne chiamata terza guerra d’indipendenza. Da parte italiana le operazioni belliche furono condotte in modo alquanto sconclusionato perché il comando si dimostrò inefficiente e scoordinato e causò due gravissime sconfitte, Custoza e Lissa, quest ultima sul mare. Ma l’alleanza con la Prussia vittoriosa sull’Austria e le manovre diplomatiche della Francia ebbero una conclusione positiva e finalmente, a 18 anni dalla rivoluzione popolare del 1848, Venezia e la Slavia coronarono la propria aspirazione alla libertà. L'operazione che condusse all’annessione all'Italia non fu delle più cristalline. Il trattato di pace (3 ottobre 1866) imponeva all’Austria di concedere l'unione Uno dei problemi che il Regno d’Italia dovette affrontare fu quello dei rapporti con la Santa Sede. Fin dalla proclamazione dell’unità, fu evidente che l'Italia non avrebbe potuto rinunciare a Roma ed a quanto rimaneva sotto il dominio pontificio. La Questione Romana aveva origine da questa necessità politica del nuovo regno e non mancarono tentativi di forzare la mano dei territori del Regno Lombardo-Veneto al Regno d'Italia sulla base dei confini amministrativi preesistenti. Vi fu inoltre l’intromissione della Francia, in cerca di compensi e risultati diplomatici per la sua neutralità nella guerra austro-prussiana e ciò comportò che il Veneto venisse ceduto dall’Austria alla Francia e da questa all’Italia: tutti i passaggi erano stati definiti in tutti i particolari. Alla popolazione di tutto il Veneto venne infine chiesto di approvare l’annesione con il plebiscito (21-22 ottobre 1866), a cose fatte, quando alcune leggi italiane erano già in applicazione e quando, anche formalmente, Venezia venne consegnata all'Italia da parte di un generale. I rappresentanti della provincia friulana, già insediata dal regio commissario, Quintino Sella, protestarono con un promemoria in data 21 agosto 1866 per il confine amministrativo fra il Regno Lombardo-Veneto e Gorizia (che sarebbe divenuto il confine italo-austriaco) e pretesero che l’Italia arrivasse almeno fino al-l'Isonzo. Si parlò parecchio anche di possibili rettifiche per accordo bilaterale. Il 24 agosto Quintino Sella parlò di cessione di Aquileia e Cervignano in cambio di un territorio montuoso, non meglio definito, fra lo Judrio, il Kolovrat e Prepotto. Le voci venivano riprese soprattutto dalla stampa slovena del tempo che sosteneva l’opportunità di uno scambio dei territori italiani sotto Gorizia con la Slavia, etnicamente slovena. L'Austria mostrò qualche interesse a questa eventualità, ma fu probabilmente bloccata dalle considerazioni sul diritto ereditario ed i territori amministrativi storici. Era stato anche studiato l’espediente di istituire a Cividale una delegazione per- anche usando alcune iniziative militari di Garibaldi. Fino al 1870 fu però attiva la "tutela" di Napoleone III sullo Stato della Chiesa, tutela che venne meno con la guerra franco-prussiana quando Guglielmo I era in marcia su Parigi dopo la sconfitta francese. Il 20 settembre 1870 l'esercito italiano si aprì un varco a can- ché essa esercitasse la sua giurisdizione sui territori a prevalenza etnica slovena fra il Torre e l’Isonzo. Il territorio sarebbe stato trasformato in provincia e per questo fu rispolverata la vecchia patente imperiale del 3 agosto 1816 sull’aggregazione di Cividale ed il suo distretto al Regno d’Illiria, non realizzato. Al momento di definire i confini nei particolari, agosto 1867, da parte austriaca venne avanzata un'altra proposta: lo scambio del Distretto di S. Pietro degli Slavi (etnicamente sloveno) con quello di Primiero in Trentino (etnicamente italiano). L'Italia aveva notevoli riserve di ordine politico e strategico, ma giustificò il rifiuto della proposta austriaca con il risultato del plebiscito, come fatto compiuto. Non risulta invece attendibile la notizia, pubblicata dall’"Edinost" di Trieste, secondo la quale - quando nel 1866 si concludeva la pace - gli sloveni veneti avessero segretamente inviato una deputazione all'arciduca Alberto, vincitore di Custoza, per domandare ed ottenere che essi restassero uniti all'Austria. La smentita più autorevole fu quella di Carlo Podrecca. Il risultato del plebiscito, per quanto non potesse produrre alcun effetto sull'annessione all’Italia, fu tuttavia molto chiaro. Si svolse in un'atmosfera festosa, con musiche e luminarie, con pubbliche manifestazioni di consenso ed entusiasmo. Presa dallo spirito patriottico ed unitario, la gente votava addirittura in pubblico. Tutti risposero sì al quesito del voto Dichiariamo la nostra unione con il Regno d’Italia sotto il governo monarchico costituzionale di Re Vittorio Emanuele 11 e dei suoi discendenti. In tutta la Slavia uno solo rispose con il no. MP nonate a Porta Pia ed i bersaglieri entrarono in Roma. I rapporti fra l’Italia e la Santa Sede, già compromessi dopo le precedenti occupazioni di territori pontifici, vennero rotti definitivamente. Il papa respinse ogni offerta di risarcimenti e compensi, del resto votati unilateralmente dal parlamento italiano. Respinse il principio laico del concetto di "libera Chiesa in libero Stato’’ e affermò il principio che la Chiesa, ai fini del proprio apostolato, doveva mantenere il suo potere temporale su Roma. Anzi: Pio IX scomunicò la casa regnante di Savoia e proibì ai cattolici italiani di partecipare alla vita politica. Con ciò si creò nel giovane stato italiano una seconda gravissima frattura. Essa ebbe ripercussioni in tutte le regioni, compreso il Friuli e perfino nella Slavia. Dopo l'unificazione, compiuta tra il 1859 e il 1860, ci fu chi pensò che essa era avvenuta troppo in fretta e qualcuno propose perfino l'abbandono del Meridione. Infatti proprio laggiù si ebbe una forte opposizione al nuovo stato italiano. Lo stesso Cavour (morto pochi mesi dopo la proclamazione del Regno d'Italia) previde che il programma politico, sociale ed economico appariva ancora più arduo dell'unità conquistata. Il fenomeno più acuto fu quello del brigantaggio, che consistette nell'opposizione di bande armate formate di contadini, soldati borbonici sbandati e perfino garibaldini del disciolto esercito volontario, che condussero una vera e propria guerra civile contro il governo italiano. Prima ancora che si concludesse la campagna di Garibaldi nel sud, bande di contadini salariati, che pure si erano schierati entusiasticamente con lui nella speranza della riforma agraria, di una rivoluzione sociale e soprattutto di un pezzo di terra, si videro delusi nelle loro aspettative. Si ebbero dimostrazioni e proteste e perfino scontri armati e Nino Bixio, luogotenente di Garibaldi, fu costretto a reprimere le rivolte nel sangue, meritandosi l'appellativo di "La Belva". Del resto non faceva parte della concezione dei democratici mazziniani una rivoluzione sociale. Essi sostenevano quella nazionale, in cui i diversi strati sociali avrebbero dovuto trovarsi insieme nell'idea unitaria. Calabria, Puglie, Campania e Basilicata, fin dagli ultimi mesi del 1860 e poi fino al 1864, divennero territorio di guerra delle bande che raggiunsero il numero di 388. Nel 1865 ben 13000 briganti vennero messi fuori combattimento, cioè il dieci per cento della loro consistenza. La mobilitazione dell'esercito italiano in quella campagna raggiunse la consistenza di 120000 soldati, il doppio di quanti ne occorsero nella guerra contro l'Austria del 1859. Il governo proclamò lo stato d'emergenza e, nell'Italia meridionale, lo stato d'assedio, con la sospensione della libertà costituzionale, l'assunzione dei poteri militari, quindi provvedimenti eccezionali: incursioni nei paesi di notte, fucilazioni, esecuzione di prigionieri, repressioni, domicilio coatto. Soffiarono sul fuoco sia i Borboni spodestati che il papa, che promettevano la riforma agraria e i briganti giunsero perfino a creare dei governi provvisori. In realtà il brigantaggio rappresentò una vera e propria insurrezione armata a sfondo sociale. I “briganti" vennero trattati dal governo come comuni malfattori; lo stesso governo stroncò la rivolta con estrema decisione. Da quella guerra derivarono conseguenze irreparabili: una vera e propria frattura fra nord e sud che non si sanò più. Così cantava Il bisnonno di mio nonno, nato sotto la Repubblica di Venezia e morto sotto l'Italia, sentiva cantare così: Quando Marco coman dava si pranzava, si cenava. Venne l'Austria, vecchia e pia si vivea, non si moriva. Ma or che l'Italia ci go verna siamo morti, rechie meter na! (Anonimo) Quanti votavano? 1870 - 1880 riore ai 25 anni, in possesso Francia 27% della licenza elementare ed Germania !!!!!.".!.!.!!!!!. 21% un livello di reddito medio. Gran Bretagna ............. 8% In questo modo avevano di- Austria ................... 6% ritto al voto 530000 cittadini. Spagna .................... 6% Alle elezioni del 1861 gli Italia .................... 2% aventi diritto al voto erano L’Italia allora contava circa 400000 e solo 240000 votarono, 27 milioni di abitanti. Aveva- con una astensione del 40%, no però diritto al voto solo i dovuta prevalentemente alle cittadini maschi di età supe- regioni meridionali. La “questione romana” Lo Stato della Chiesa a confronto con il nuovo Regno d’Italia 13 ET I risultati 1. CATEGORIA Varino - Valnatisone 1-2 2. CATEGORIA Audace - Sangiorgina 0-2 3. CATEGORIA Pullero - Fulgor 0-1 Gaglianese - Savognese 1-4 ALLIEVI Buttrio - Valnatisone 0-2 GIOVANISSIMI Valnatisone - Savorgnanese rinv ESORDIENTI Valnatisone - Percoto rinv PULCINI Nimis - Valnatisone 5-0 Buonacquisto - Valnatisone rinv AMATORI Venzone - Reai Pulfero 2-2 PALLAVOLO FEMMINILE S. Leonardo - Vb Carnia 3-0 PALLAVOLO MASCHILE S. Leonardo - Percoto 3-0 Prossimo turno 1. CATEGORIA Valnatisone - Pro Osoppo 2. CATEGORIA S. Gottardo - Audace 3. CATEGORIA Savognese - Pullero ALLIEVI Valnatisone - Basiliano GIOVANISSIMI Bertiolo - Valnatisone ESORDIENTI Donatello - Valnatisone AMATORI Invillino - Reai Pullero PALLAVOLO FEMMINILE Cassacco - S. Leonardo PALLAVOLO MASCHILE Rangers - S. Leonardo Le classifiche 1. CATEGORIA Gemonese 40: Valnatisone 37; S. Luigi, Sanvitese 36; Juniors 35; Ta-vagnacco 34; Portuale 30; Flumi-gnano 28; Vanno, Spilimbergo 27; Bujese 26; Pro Fagagna, Pro Osoppo 25; Arteniese 24; S. Marco 20; Cividalese 14. 2. CATEGORIA Bressa 41; Tricesimo 40; Torrea-nese 39; Donatello 37; Tarcentina 36; Majanese 35; Riviera 34; Reane-se 33; Bearzi 31; Tolmezzo 30; Sangiorgina 24; Atletica Bujese 22; Forti & Liberi 20; Buonacquisto, S. Gottardo 18; Audace 6. 3. CATEGORIA Basiliano 41; Azzuna 33; Pulfero, Asso 29; Olimpia 26; S. Rocco 25; Colloredo 24; Gaglianese 23; Cam-poformido, Fulgor, Colugna 22; Savognese 18; Lumignacco, Cormor S.G. 17. ALLIEVI Flaibano 47; Pozzuolo 44; Buttrio 40; Lestizza 38; Sedegliano 36; Chiavris, Mereto D.B. 34; Cormor S.G. 30; Camino/B 27; Basiliano 24; Cividalese 23; Flumignano 21; Valnatisone 16; Azzurra 12; Celtic 10; Campoformido 2. GIOVANISSIMI Udinese 51; Pasianese/Passons A 49; Sedegliano 37; Valnatisone 36; Rizzi 33; Savorgnanese 27; Com. Faedis, Lavarianese 25; Talmassons 23; Bertiolo 20; Cividalese 19; Chia-vris/B 17; Fortissimi 14; Sclaunicco 5; Olimpia 2. ESORDIENTI Donatello 28; Valnatisone 24; Cividalese 18; Azzurra 17; Buonacquisto 15; Torreanese 12; Forti & Liberi 10; Manzanese 9; Gaglianese 6. PULCINI Com. Faedis 22; Serenissima 19; Nimis 18; Stella Azzurra 15; Buttrio 14; Valnatisone 12; Buonacquisto 4; Fulgor 0. PALLAVOLO FEMMINILE Dlf Udine 22; S. Leonardo, Atl. Codroipese 20; Paluzza 18; Low West 14; Us Friuli, Vb S. Vito, Cassacco 10; Vb Carnia 4; Cogeturist 2. PALLAVOLO MASCHILE Falcomer 32; Ospedaletto 30; S. Leonardo, Atl. Codroipese 22; Cus Udine, Volley Corno 20; Rangers 18; Rouge et noire 16; Majanese 14; Dlf Tarvisio 10; Alla peschiera 8; Bella Carnia 4. TUTTO SPORT VSE O ŠP Calcetto a Liessa: aperte le PER LE DUE COMPAGINI CALCISTICHE UN FINALE RICCO DI SODDISFAZIONI Sul Matajur i dilettanti del ciclismo Galati, vincitore Io scorso anno E' stata presentata sabato scorso la trentesima edizione del Giro ciclistico del Friuli per dilettanti, che si correrà dal 14 al 18 maggio. Anche le nostre Valli avrenno un'arrivo di tappa, che come la scorsa edizione si concluderà al rifugio Pelizzo, sul Matajur. La prima tappa del Giro sarà in pratica un circuito, che inizierà ad Udine per concludersi a Torreano di Martignacco dopo 136 km. La seconda da questultima località si concluderà a Gorizia, toccando la provincia di Trieste con il Gpm di 2. categoria previsto a Prossecco. La terza tappa é quella che ci riguarda e che si concluderà dopo 130 km. di corsa sul Matajur. Seguirà il tappone cantico; il via sarà dato a Cividale per raggiungere Arta Terme dopo aver scalato due Gpm di 1. categoria. Il Giro si concluderà quindi a Villanova di Prata, nel pordenonese. Organizzata dall’Associazione Sportiva G rimacco si svolgerà da mercoledì 26 giugno a domenica 28 luglio 1991 la settima edizione del Torneo di calcetto triennale di Liessa. Le iscrizioni si ricevono presso il bar "Da Silvana" a Clodig e devono pervenire entro le ore 20 di venerdì 31 maggio, accompagnate dalla quota di iscrizione e dal nome della squadra. Ci sono a disposizione 16 posti, raggiunti i quali le iscrizioni termineranno. Di diritto vengono accettate le prime 4 squadre classificatesi nel torneo 1990 purché presentino l'iscrizione in tempo utile. Al termine delle iscrizioni si terrà presso lo stesso bar una riunione alla quale saranno convocati i responsabili delle squadre per concordare le modalità di svolgimento del torneo ed i sorteggi. Le squadre iscritte dovranno presentare entro sabato 22 giugno una lista con un massimo di 10 giocatori, che se tesserati necessiteranno dei nulla osta rilasciati dalla società di appartenenza; per i non tesserati é indispensabile il certificato medico di idoneità. Ricordiamo infine che gli orari previsti per le partite sono i seguenti: alle ore 20 la prima gara ed alle 21.30 la seconda, mentre le finali si giocheranno alle ore 20.30. L'Apicoltura Cantoni, vincitrice della passata edizione E Pulfero gongola Pulfero in festa nonostante il Reai Pulfero e l'A.S. Pulfero siano state costrette la prima al pareggio e la seconda ad una sconfitta interna. Il Reai, dopo il brillante successo ottenuto nella prima gara, a Venzone dopo essere stato sotto di due gol ha rimontato con una rete su calcio di rigore siglata da Alberto Paravan; in precedenza Alberto aveva colpito anche un palo. Il pareggio porta la firma di Adriano Stulin, alla mezz'ora del secondo tempo. Il Reai Pulfero era sceso in campo nella seguente formazione: Cedarmas C. (Tomasetig), Juretig, Gariup, Jus-sa Bruno, Manzini, Qualla (Cedarmas S.), Gusola (Stulin Gf.), Stulin A., Paravan (Birtig I.), Szklarz, Jus-sa Beniamino. Sabato per i quarti di finale partirà un pullman per la trasferta di Villa Santina contro l'Invillino. Per la prima volta il Pulfero é approdato in Seconda categoria, nonostante la sconfitta di misura patita con la sua "bestia nera ", il Fulgor. I ragazzi di Domeniš hanno disputato una buona gara nonostante le assenze che hanno costretto nell'insolito ruolo di portiere Stefano Qualizza. L’assenza di Scuderin non si comunque fatta sentire più di tanto, poiché Stefano ha effettuato degli ottimi interventi ed il gol subito é da attribuire ad un errore collettivo della difesa. Il campo pesante non ha permesso agli arancione di praticare il loro gioco veloce in attacco. I risultati provenienti dagli altri campi sono stati favorevoli ai nostri ragazzi, che domenica prossima saranno impegnati a Scrutto contro la Savognese in un derby senza storia. La Valnatisone é tornata a casa dalla trasferta di Varmo con un'al- 11 Pulfero che ha incontrato II Fulgor dl Godla tra vittoria, ottenuta grazie alle reti di Mauro Clavora e Roberto Stefanutti. La squadra di Angelo Specogna difenderà domenica prossima la seconda posizione in classifica nell'incontro casalingo con la Pro Osoppo, ritornato in piena forma. Il passaggio in Promozione é ormai assicurato già da diverse giornate. La Savognese travolge a Gagliano i padroni di casa con un sonante 4-1, grazie alla doppietta di Žarko Rot ed ai gol di Fabio Trinco e Roberto Specogna. Questo successo rilancia verso posizioni migliori i gialloblù, che lasciano ad altri il fanalino di coda. Gli Allievi nella penultima giornata di campionato ottengono una rotonda vittoria di prestigio sul campo di Buttrio, squadra che detiene saldamente il terzo posto in classifica. Domenica per l'ultima di campionato ci sarà a S. Pietro la gara con il Basiliano. Rinviate a tempi migliori, a causa del maltempo, le gare di Giovanissimi, Esordienti e Pulcini. Le date dei recuperi di Giovanissimi e Pulcini non sono state ancora decise, mentre gli Esordienti giocheranno giovedì 16 maqqio alle ore 18 contro il Per-coto/B. In attesa della gara di recupero contro il Cogeturist, le ragazze della Polisportiva S. Leonardo hanno liquidato anche l'impegno con il Vb Carnia, con un rotondo 3-0. Sabato prossimo a Cassacco sapremo se le nostre ragazze avranno possibilità di ottenere la prmozione in serie D. Nella categoria maschile i ragazzi della Polisportiva hanno fatto un importante passo in avanti verso la promozione, raggiungendo il terzo posto in classifica a tre turni dal termine. Conclusi i campionati due tornei in cantiere Prenderà il via martedì 11 maggio alle ore 17.30 con l’incontro Valnatisone-Colugna il torneo per Pulcini organizzato dall'Associazione amici di Armando Lorenzut-ti in collaborazione con l’A.C. Fortissimi. Al torneo parteciperanno 16 formazioni suddivise in 4 raggruppamenti. Nel girone A oltre alla Valnatisone ed al Colugna giocheranno la Risanese ed il Cormor San Giuseppe. Venerdì 24 maggio alle ore 19.10 secondo impegno per i nostri ragazzi che giocheranno contro il Cormor; concluderà la fase eliminatoria mercoledì 29 maggio la gara con la Risanese prevista per le 18.20. Passeranno il turno le prime due classificate per ogni girone. I quarti di finale sono in programma lunedì 3 e martedì 4 giugno. Le semifinali giovedì 6 giugno, mentre le finali si giocheranno sabato 8 giugno alle ore 17.30 per il 3.-4. posto ed alle 18.20 la finalissima. Da giovedì 23 maggio fino a sabato 22 giugno é in programma l’ottava edizione del torneo Enrico Zamboni riservato alla categoria Giovanissimi, al quale parteciperanno Udinese calcio, Tolmezzo, Ancona, Cormonese, Gemonese, Basaldella, Tagliamento, Serenissima, Bearzi, Itala S. Marco, Cussignacco e Valnatisone. I nostri ragazzi saranno impegnati venerdì 24 maggio, alle ore 19, contro i padroni di casa dell'Ancona e venerdì 31 maggio, alla stessa ora, contro il Cussignacco. I ragazzi della categoria Pulcini PODBONESEC Novici v vas V saboto 27. obrila sta se poročila Magda Saccù iz Podbuni-esca an Guerrino Guion iz Špi-etra. Okuole mladega para se je zbralo puno judi an kupe z njim se veselil. Magdi an Guerrinu želmo puno sreče an veseja. Smart še mlade žene Po kratki boliezni je umarla Severina Scrignaro uduova Qua-rina iz Barnasa. Imiela je 66 liet. Severina je bla puno poznana, saj je bla meštra an do malo caj-ta od tega je učila tudi tle po naših dolinah. Za njo jočejo sin Mario (puno judi ga pozna sa’ ima palestra v Spietre), hči Loretta an vsa druga žlahta. Severina se je čula slavo, naglo so jo pejal v čedajski špitau, potlè v Vidam, pa ji nie nič pomagalo, nomalo dni potlè je Nisem športnik - niti ne sledim dosti športu, pa včasih me le zanese. Pred puno liet, v naši starih cajtih, ko ni še obedan poznu "balona ", smo imeli skor pred vsako našo oštarijo plac -žug za balat. V tistih cajtih ni bluo druzega športa zatuo je vič mladih in starejših moži tačalo bale in letalo za njimi. To je biu, v naših starih cajtih, edini in najlepši šport, ki pa ni biu samuo šport. Igrali smo za kuar-tin, za pu litra, pa tudi za liter. Bale so ble lesene, zatuo so pravli, tisti, ki niso šli na plac, tisti, ki niso balincali: "Ne bom lietu za hlodam!' S cajtam so se naše lesene, hlodove bale spremenile v us-njast, potem v plastičen balon. Ves svet je začeu noret za "football", za "calcio" ali nogomet. Naše plače, žuge, kjer smo balincali, so začeli pokrivat pokri-ve, laza in arbida. Pa balon? Balon je šu naprej in je v parvi vrsti športnega življenja. Za fruoštih se govori o balonu, za kosilo še več. Za večerjo smo siti balona do garla. Pa je biu "mladenič", predsednik naše republike, ki je šel že nad 80 liet in je želeu biti prisoten, prežent, na nogometni tekmi v Madridu, ko sta igrala športne škuadre Italija - Nemčija za svetovno parvenstvo (coppa del mondo). To je bilo leta 1982. Lepo je bilo videt Pertinija, ko je ustal pokonci in pljuskal na roke svoji zmagoviti športni škuadri. In ker je biu moj predsednik, sem automatično skočiu pokonci tudi jest, čeprav ne maram žoge, ne samuo zato, ker mi je že vičkrat razbila šipe hišnih oken, pač pa tudi zato, ker mi sinovi zavojo balona utiekajo iz diela. Pa šport je šport, in lepuo je bluo videt, kadar so se iz Madrida varnili z aeroplanom v Italijo italijanski footbalisti, kal- umarla. Nje pogreb je biu v Bar-nase v četartak 2. maja. SVET LENART Gorenja Miersa “Mandi klaša!” "Mandi klaša" je zaueku Giovanni vsaki krat, ki me j’ zagle-du gor po Škratovim an me po-prašu, kada organizamo kajšno vičerjo al puojdemo nazaj gor v Cortino an Misurino s klašo 1928. cisti, ko je biu z njimi tudi nepozabni president Pertini. Mene, ki ne živim v športu, vam pa je šigurno še buj ostalo v spominu, ko je predsednik Pertini Šenku Bearzotu fajfo, ki sta jo oba rada kadila. In potem Šenk, ki ga je naredu vsem tistim športnikom, ki so udobili v Madriru, ko jih je povabu na Kvirinal, na sprejem in vse naredu kavalirje republike. Sandro Pertini je znu bit Italijan, med delavci, med šuolarji, v paražonu, na Kvirinalu in na športnem igrišču! Iz Madrida se je varnu damu s svojo škuadro, pa vsak naš predsednik ima svojo škuadro... Svojo škuadro ima tudi predsednik Cossiga ki pa s športom niema obednega opravila. Njega je škuadra Condor. Da bi manjku imiela italijansko ime, pa ne. Condor so nieke varste, posebne sorte sokoli, ki žive an plujejo v Ameriki. Pa vse, kar pride iz Amerike je dobro. Tudi prah od martvega strica, ki so ga bli žlahti pošjali v Italijo, je biu dobar. Nieso viedeli, kaj je v škatli, pa so vsedno skuhali mineštron in so tardili, da nieso še nikdar prej jedli takuo dobrega mineštrona. Oh ja, škatla je bla paršla iz Amerike... In amerikanski, ki so potlè rotai italijanski Condor, so pluli u arabskem svetu, kjer se je odvijala in bila adna od narbuj umazanih uejski človeške zgodovine. Ko so šele bombardirali mesta in vasi v Kuvajtu in Iraku, so amerikanski, angleški, francoski in italijanski kapitalisti že parpravjal kontrate, da bojo zidal, kar so njih bombe posule, podarle, porušile. Sokoli, jene, marhovinarji! Tele nieso moja odkritja, al pa invencioni. So resnice, ki so jih pisali giornali vsega sveta, tudi italijanski. Pa pridimo spet na Condor. Neko nuoč plujejo dol v perzij- Tistega karaterističnega glasu ga na bom nikdar vič slišu, zatuo ki naš prijatel an klaša Giovanni Vittorio Zorzutti nas je za saldu zapustiu. Umaru je v sriedo parvi dan maja v videmskem špitale an njega pogreb je biu pa v petak trecjega maja popudan v podu-tanski cierkvi, kjer bo počivu za vekomaj. Puno judi od vsieh kraju se j' bluo zbralo za mu dat te zadnji pozdrav, zatuo ki so ga imiel vsi radi, četudi kajšan krat je nomalo zaueku gor na placu al v oštarijah, pa ni teu obednemu slave-ga, an je biu zlo radodarni človek. Sinu Valterju, hčeri Nadiji, bratram, sestram an vsi žlahti naj gredo kondoljance vsieh nas. Tebe Giovanni, vsa toja klaša 1928 ti sarčno želi, de boš v mie-ru počivu an kar svet Petar odpre vrata tudi mene, pridimi pruot, de mi še ankrat zarjuješ "Mandi klaša!" Guidac (Na fotografiji videmo mladega Zorzuta, tisti dan ki je biu koškrit) skem zalivu. In zgodilo se je: punf. Condor pade na piesak v puščavi. Na njim sta bla dva pilota: major Bellini in kapitanih Cocciolone. Dokjer ni končala, finila umazana uejska, se ni vi-edelo, če je major Bellini živ al martu, Cocciolone pa je hiteu govorit po iraški televiziji. Končala je umazana uejska, piloti so paršli damu in predsednik Cossiga jih je odlikoval, dekorù. An je prav, je glih, ker jih je dol pošjala domovina. Cossiga pa jim ni dau fajfe - pipe, kot Pertini Bearzotu, jih ni naredu kavalirje. V niedra, v škrico jim je parpiknu medalje. Ja, je takuo. Vsak predsednik ima in daje svoje dekoracjone, vsak ima svojo škvadro... Kar se mene tiče, imam rajš Pertinijevo fajfo, kot medalje in patake gospoda Cossiga! Pa še nekaj besed o dveh pilotih. Čeprav sta kumarno padla v puščavski piesak, sta se varnila trionfalno damu. Na stojke an stojke tavžentu italijanskih su-datov, ki so preživeli vič liet v jetništvu, v paražoni, v Afriki, v Angliji, posebno pa v Nemčiji, v koncentramentih, kjer ni bluo za jest, so občutili "to trionfalno vrnitev" in so bili užaljeni. Tisti, ki smo jih gledali po televižio-nu (dva pilota), smo videli, da nista paršla lačna domov. More-bit, da nista shujšala tudi zavojo tega, ker sta bla paražonirja samuo 45 dni. Na vsak način, sta preživela težke dni in jim tudi jest izražam svojo solidarnost. Začudlo me je, kar so pisali italijanski časopisi. Pisali so, da bosta slavna pilota postala astronavta. Ben nu, pa naj bo. "Vsak svoj guštf' je jau Bledič iz Grmeka, kadar je spušču mačko dol po nit. Če čjeta ratat astronavta, pa naj ratata. Jest jim morem želiet samuo vič sreče, kot sta jo imela dol v arabskem luftu! Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Hlasta Umarla je nuna Elda V čedajskem špitale je na naglim umarla Elda Foschiani, uduova Vogrig iz Hlaste. Nuna Elda je bla mama Alfreda, ki je biu puno liet znani boxer, pugil. V žalost je pustila njega, navuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v Po-dutani. DREKA Zavart - Čedad Žalost v mladi družini V saboto zjutra se je po naših vaseh razglasila žalostna novica. Na naglim je umaru Sergio Gus - Krocou iz Zavarta. Imeu je samuo 37 liet. Poročen je biu z Libano Lukcjovo iz Topoluovega an imiela sta adnega puobčja, Denis. Za an par miescu Liliana rata spet mama. Sergio je dielu ku kamunski dielovac v Čedade, kjer je mlada družina živiela. V petak 3. maja popudan se je ču slavo, naglo so ga pejal v špitau pa nie nič pomagalo saj je subit umaru. V veliki žalost je pustu ženo, sina, mamo, brate, kunjade an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v pandie-jak 6. maja popudan. Sveta maša je bla v duomune v Čedade, podkopal pa so ga v domači ze-mji, go par svetim Štuoblanke. Puno judi se je stisinlo okuole žalostne družine. NEDIŠKE DOLINE Puomlad al zima? Mraz, daž an na Matajure tud snieg, an reč de smo že maja! Smo bli že vsi venesli uoz ar-maronu lahne oblieke, pa tele dni smo spet spravli iz naftaline debele gučje, pledenke (maglione) an kapote. V nediejo 5. maja vič ko kajšan se je peju na varh Matajurja an se šuku z vlako na sniegu. Sviet znorieva an z njim tudi vreme! Podjetje HOBLES iz Špi-etra ima potriebo mizarju. Za vsako informacjon lahko pokličeta na telefonsko številko 727286. Poliambulatorio w v Spietre Ortopedia doh. Fogolari, v pan-diejak od 11. do 13. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Claudio Bait S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. CHIACIG V sriedo od 11. do 12. ure V petak od 11. do 12. ure Psicoiogo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. SCAVAZZA V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 13. DO 19. MAJA Podbonesec tel. 726150 Moimah tel. 722381 OD 11. DO 17. MAJA Čedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. bCIkS BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 CAMBI - mercoledì „ _ 1oai MENJALNICA - sreda * država valuta kodeks nakupi prodaja fixing Milan ZDA-USA Ameriški dolar USD 1240,00 1285,00 1276,65 Nemčija Nemška marka DEM 733,00 751,00 739,75 Francija Francoski frank FRF 215,00 220,00 218,59 Nizozemska Holanski florint NLG 648,00 660,00 656,66 Belgija Belgijski frank BEC 34,50 36,50 35,96 Anglija Funt šterling GBP 2150,00 2200,00 2189,20 Irska Irski šterling IEP 1950,00 1980,00 1979,50 Danska Danska krona DKK 188,00 195,00 193,60 Grčija Grška drahma GRD 6,20 7,25 6,80 Kanada Kanadski dolar CAD 1040,00 1110,00 1110,30 Japonska Japonski jen JPY 8,80 9,40 9,219 Švica Švicarski frank CHF 862,00 880,00 873,44 Avstrija Avstrijski šiling ATS 103,50 106,50 105,09 Norveška Norveška krona NOK 185,00 192,00 190,02 švedska Švedska krona SEK 202,00 209,00 207 Portugalska Portugalski eskudo PTE 7,50 9,00 8,571 Španija Španska peseta ESP 11,00 12,25 11,976 Avstralija Avstralski dolar AUD 940,00 1000,00 996,300 Finska Finska marka FIM 308,00 320,00 317,900 Jugoslavija Jugoslovanski dinar YUD 45,00 54,00 — — Europ. Curr. Unity ECU — — 1521,70 ŠPETER Burnus PISE PETAR MATAJURAC Vsak predsednik ima svojo škuadro