Mednarodno uveljavljeni kitarist Marko Feri v nedeljo nastopil na domačih Openskih glasbenih srečanjih ¿6 ¿ j Naš pogovor z Bogomilo Kravos o najnovejši knjigi svetoivanske ustvarjalke Marije Mijot /8 Štandreški amaterski igralci postavili na oder Štiri letne čase Primorski dnevnik SREDA, 30. JANUARJA 2013 št. 24 (20.652) leto LXIX._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € GORICA - Celodnevni obisk Podsekretar Paolo Peluffo po sledeh prve svetovne vojne GORICA - Podtajnik pri predsedstvu italijanske vlade Paolo Peluffo se je včeraj mudil na Goriškem, kjer je obiskal spomenike v Redipulji, na Debeli Griži in Oslavju ter tako uradno odprl »Poti spomina«, ki bodo vključene v obeleževanje stoletnice začetka prve svetovne vojne. Država namerava ob pomembnem jubileju obnoviti oz. posodobiti vse kraje spomina in muzeje, tako kot je to storila ob 150-letnici združitve Italije. Povrniti jim želi dostojanstvo in ugled, da zgodovinski spomin ne bi zbledel. V ta namen bodo do konca leta obnovili kostnico na Oslavju. Na 12. strani TRST - Zasedanje evropskih socialistov in demokratov Začetek zasedanja z Bersanijem in Swobodo Tajnik DS tudi o deželni avtonomiji FJK in manjšinah TRST - Vsedržavni tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani je sinoči na tržaški Pomorski postaji skupaj z načelnikom Hannesom Swo-bodo odprl večdnevno zasedanje poslancev skupine socialistov in demokratov v evropskem parlamentu. Na uvodnem zasedanju sta oba poudarila potrebo po drugačni gospodarski in socialni politiki v Evropi, ki naj temelji na pravicah, rasti, delu, vlaganju v znanje in okolju prijazni energiji. Ber-sani je poudaril tudi pomen prave avtonomije Furlanije Julijske krajine, vprašanje dvojezičnosti in olajšanega zastopstva manjšin v parlamentu pa je po njegovem treba uokviriti v odnose med morebitno novo državno in novo deželno vlado. Na 3. strani ŠPORT - Naši oskarji, skupna pobuda Primorski dnevnik - ZSŠDI Na Opčinah smo nagradili naše najboljše športnike v ekipnih panogah V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah smo sinoči športni uredniki Primorskega dnevnika skupaj z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji na posebni slovesnosti podelili »naše oskarje« najboljšim zamejskim športnikom v pri nas najbolj množičnih ekipnih panogah (nogometu, košarki in odbojki) za sončno leto 2012, ki smo jih, na podlagi ocen komisij strokovnjakov, razglasili v zadnji torkovi športni prilogi. Polna dvorana na Opčinah in prisotnost uglednih gostov je dala prireditvi še dodatno težo. Ob tej priložnosti je ZSŠDI podelilo priznanja zaslužnim športnim operaterjem, kar je že dolgoletna tradicija, ki se zdaj spaja v binom športniki in športni organizatorji. Na 16. strani Še niste naročeni? Pohitite, na voljo imate le še 2 dni1. Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga. NAROČNIŠKA TISKANA + NOVOST ZA SPLETNA IZDAJA LETO 2013 za ceno prve! A-Primorski r dnevnik dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji Trinkov koledar o važnih obletnicah Na 2. strani Občina Trst: slaba kri zaradi Rosata Na 4. strani Tržaški kandidati Gibanja 5 zvezd Na 4. strani Vojake že premeščajo iz Gorice v druge kraje Na 12. strani Na Goriškem čezmejni glasbeni odmevi Na 14. strani ITALIJA Napolitano obsodil fašizem RIM - Izbruhe neofašizma ali antisemitizma je treba strogo obsoditi, je včeraj poudaril italijanski predsednik Giorgio Napolitano. To je Napolitano sporočil dva dni po tem, ko je bivši italijanski premier Silvio Berlusconi požel val ogorčenja s svojimi izjavami o fašističnem voditelju Benitu Mussoliniju. Napolitano je sicer menil, da obstaja med Italijani "vedno širše" zavedanje o tem, da je bilo preganjanje Judov velika napaka in sramota. Na 11. strani 2 Sreda, 30. januarja 2013 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Danes v Bruslju srečanje med Erjavcem in Pusicevo O možnostih za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe LJUBLJANA - Na slovenskem zunanjem ministrstvu so potrdili, da se bo na predvečer zasedanja zunanjih ministrov EU danes v Bruslju zunanji minister Karl Erjavec sestal s hrvaško kolegico Vesno Pusic. Govorila bosta o možni rešitvi vprašanja varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem. Hrvaška ministrica je bila pred srečanjem optimistična in dejala, da je rešitev zelo blizu. Ponovila je, da je hrvaška stran pripravljena umakniti pooblastila bankam za postopke proti LB in NLB na hrvaških sodiščih, če se bodo s slovensko stranjo dogovorili za alternativni način reševanja problema. To je dejala, potem ko je v javnost prišlo, da je zagrebško sodišče julija lani nepravno-močno razsodilo v prid Privredne banke Zagreb (PBZ), ki je tožila LB in NLB. Gre za enega izmed 30 primerov tožb PBZ in Zagrebške banke proti LB in NLB zaradi deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, ki so bili preneseni v javni dolg Hrvaške. Vesna Pusic in Karl Erjavec na lanskem srečanju na Bledu arhiv Erjavec je glede njenega optimizma, da je rešitev zelo blizu, v ponedeljek dejal, da bo za Slovenijo rešitev zelo blizu, ko bo Hrvaška umaknila pooblastila za tožbe proti LB in NLB na hrvaških sodiščih. S tem Slovenija pogojuje tudi ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU. Napovedal je, da bosta s Pusicevo v Bruslju izmenjala stališča, kako rešiti spor in kako ustvariti pogoje, da bi lahko drža- vni zbor že na februarski seji ratificiral hrvaško pristopno pogodbo. »Mislim, da gre tukaj pač samo za odločitev, saj tehnično so stvari razjasnjene. Tudi hrvaška stran, hrvaški ekspert je povedal, da gre za nasledstveno vprašanje. Tako da smo zelo blizu,« je dejal. Poudaril je še, da govorijo o tem, da tožbe pred hrvaškimi sodišči niso prava pot za rešitev vprašanja, saj je nastalo zaradi razpada nekdanje Jugoslavije, sporazum o nasledstvu pa določa, da se rešuje v okviru nasledstva. »V tem smislu sedaj iščeva rešitev,« je dodal. Erjavec je sicer v ponedeljek še povedal, da naj bi se s Pusicevo danes dogovorila za še en sestanek skupaj z obema finančnima strokovnjakoma Francetom Arharjem in Zdravkom Rogicem, da bi poiskala tehnične rešitve. »Midva lahko iščeva rešitve na politični ravni, eksperta morata pa dati tehnične rešitve,« je pojasnil. Strokovnjaka sta se nazadnje sestala 4. decembra lani, od podelitve mandata avgusta lani pa skupno štirikrat. (STA) ljubljana - Razstava na Gospodarskem razstavišču od 15. februarja do 12. maja Po miselnih poteh genija Da Vincija LJUBLJANA - Vrhunski umetnik in vsestranski raziskovalec Leonardo da Vinci velja za genialno osebnost, ki še danes zbuja veliko zanimanja. V dvorani Meduza na Gospodarskem razstavišču bo od 15. februarja do 12. maja na ogled potujoča razstava Da Vinci - Genij, ki so si jo v šestih letih ogledali milijoni ljudi v več kot 40 mestih po vsem svetu. Z razstavo želijo počastiti enega najbolj občudovanih in dinamičnih umov vseh časov. Na ogled bo več kot 200 interaktivnih eksponatov, med katerimi bo 75 mehaničnih izumov v naravni velikosti. Potujoča razstava, ki jo je pripravila skupina Grande Exhibitions v sodelovanju z italijanskim muzejem Il Genio di Leonardo da Vinci ter Pasca-lom Cotto iz Lumiere Technology iz Francije, predstavlja Da Vincija kot izumitelja, slikarja, znanstvenika, anatoma, inženirja, arhitekta, kiparja in misleca. Med drugim bo na ogled posebna predstavitev Da Vincijeve Mone Lize ter faksimile Leonardovih kodeksov. Pred- stavljene bodo tudi interaktivne naprave v naravni velikosti, ki so jih po predlogah v Leonardovih kodeksih izdelali italijanski obrtniki. Med drugim gre za zamisli o avtomobilu, helikopterju, jadralnem letalu in potapljaški obleki, je povedala direktorica trženja Gospodarskega razstavišča Špela Terpin. Prikazana bosta tudi dokumentarna filma o Da Vincijevem življenju in delu. Poznavalec renesančne umetnosti in kulture Igor Škamperle je na včerajšnji novinarski konferenci podrobneje predstavil Da Vincija kot genialno osebnost, ki sta jo vse življenje spremljali spoznavna radovednost do vsega obstoječega ter želja po lepoti in njeno zasledovanje. Povedal je, da je Da Vin-ciju v svojih likovnih stvaritvah kot prvemu uspelo prikazati iskreno razpoloženje duha naslikane osebe - t. i. »stato d' animo«. Opomnil pa je, da je bilo likovno izražanje, po katerem Da Vinci v glavnem slovi, zgolj del njegovega ustvarjanja: »Glavnino njegovega raziskovanja je predstavljala narava, ob njej pa človek, ki nastopa kot gospodar, razlagalec narave, hkrati pa je tudi sam podvržen mnogim čudesom in skrivnostim, ki jih odkriva in zakriva živi svet.« Da Vinci je bil samouk, ki ni znal klasičnih jezikov. Kljub vsemu pa je ustvaril izjemen rokopisni opus, ki obsega okoli 16.000 strani. Razstava bo vključevala tudi spremljevalne dogodke. V sodelovanju s Pionirskim domom - Centrom za kul- turo mladih bodo organizirane delavnice, Italijanski inštitut za kulturo iz Ljubljane bo priredil vsaj eno predavanje pod vodstvom italijanskih strokovnjakov s področja umetnostne zgodovine in znanosti, Agencija za promocijo v tujini in internacionalizacijo italijanskih podjetij pa načrtuje organizacijo seminarjev oziroma delavnic o tehnoloških inovacijah na temo Iz Italije: tradicija in inovativnost. (STA) Do jutri čas za prošnje za deželne prispevke TRST - Služba za deželne rojake v tujini in manjšinjske jezike obvešča, da jutri zapade rok za predložitev prošenj za prispevke iz Sklada za podporo dejavnosti ustanov in organizacij slovenske jezikovne manjšine, v smislu 18. čl. DZ št. 26/2007. Na deželnem spletišču (www.re-gione.fvg.it - »in evidenza / v ospredju«) so na razpolago ustrezni obrazci za prošnje ter vse potrebne informacije. V koprskem muzeju za valentinovo ples v maskah KOPER - V koprskem pokrajinskem muzeju bodo ob prazniku zaljubljencev 14. februarja pripravili dvorni ples v maskah. Z dogodkom, ki je novost v dosedanji muzejski ponudbi, želijo po besedah direktorja Luke Jurija ovrednotiti beneško izročilo Kopra. Ples v palači Belgra-moni Tacco, kjer je sedež muzeja, na katerem se bo v ritmih valčka vrtelo 50 parov, se bo pričel ob 20. uri in bo trajal do polnoči. Goste, ki si bodo morali za to priložnost nadeti zapovedano večerno toaleto, bodo spremljevalci iz muzeja v baročnih kostumih pospremili po stopnišču v dvorano. Sledili bodo sprejem gostitelja, večerja in ples. Število sodelujočih je omejeno na 100 oseb. Vstopnina znaša 50 evrov na osebo, prijave pa bodo v muzeju zbirali do 8. februarja. Iskanje ameriškega lovca F-16 se nadaljuje AVIANO - Ribiška ladja je včeraj ob italijanski obali v Jadranskem morju v svojo mrežo ujela razbitine letala, ki bi lahko pripadale ameriškemu lovcu F-16, ki je v ponedeljek zvečer izginil z radarjev nad Jadranskim morjem. Iskanje se je sedaj osredotočilo na to območje pri kraju Lido di Savio. Ameriško vojaško letalo je vzletelo iz Natove baze Aviano pri Porde-nonu in je v okviru urjenja letelo s še tremi letali, ko je v ponedeljek okoli 19. ure izginilo z radarjev. Pilot je v zadnjem radijskem kontaktu sicer poročal o težavah, ki pa so bile očitno tako nenadne, da se ni uspel izstreliti iz kabine. Ameriško letalstvo in italijanska obalna straža sicer še vedno nadaljujeta iskalno akcijo. Iz oporišča v Avianu so včeraj sporočili, da iskalna akcija poteka pod hipotezo, da je letalo strmoglavilo. Svojcem pilota so obenem zagotovili, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da ga najdejo. Da bi pilota našli živega pa praktično ni več nobenega upanja. špeter - Predstavitev letošnjega Trinkovega koledarja točno na 1 50. rojstni dan msgr. Ivana Trinka Rdeča nit številne obletnice ŠPETER - Prav na 150. dan rojstva monsinjor-ja Ivana Trinka, v petek, 25. januarja, je bila v slovenskem kulturnem centru v Špetru predstavitev letošnjega Trinkovega koledarja, ki je prvič izšel pred šestdesetimi leti, že 21. leto pa izhaja v režiji kulturnega društva Ivan Trinko. Na dobro obiskani predstavitvi, ki so se je udeležili tudi številni avtorji, je predsednik kulturnega društva Michele Obit sporočil, da je v teku natečaj »Po sledeh Ivana Trinka«, ki sta ga razpisala Občina Sovodnja in KD Trinko. Namenjen je šoloobveznim otrokom iz vsega prostora ob meji, kjer smo naseljeni Slovenci. Z zadovoljstvom je Obit tudi povedal, da bo Občina Čedad letos po Ivanu Trinku poimenovala eno od svojih ulic. Nato je beseda šla urednicam koledarja. Lucia Trusgnach, ki je v zadnjih letih prevzela delo za koledarski del zbornika, za katerega je več let skrbel pred kratkim umrli duhovnik Emil Cencig, se je spomnila nanj in tudi na drugega prijatelja Slovencev v Furlani-ji, nekdanjega podžupana v Brdih Bruna Podveršiča. Povedala je, da je v okviru praznovanj 150-letnice rojstva Ivana Trinka v pripravi objava korespondence med Trinkom in Adolfom Černyjem. Zemljevid na platnici letošnjega koledarja je izpod peresa samega Trinka in je bil objavljen leta 1899 v češki reviji Slovanski pre- hled. Glede samega koledarja je Lucia Trusgnach povedala, da je letos rezultat sodelovanja 40 avtorjev, v zadnjih 21 letih pa se jih je nabralo že 255, kar pomeni, da gre v veliki meri za zveste sodelavce. Iole Namor je nato sintetično predstavila posamezne prispevke avtorjev iz Benečije in Rezije, iz goriškega prostora, Posočja in širše Slovenije. Obravnavajo zgodovinske teme, manjšinsko problematiko in etnografsko bogastvo našega območja, bogato je tudi letos poglavje poezije in pripovedništva v naših dialektih. Rdeča nit pa so številne letošnje obletnice, in sicer od 50-letnice ustanovitve avtonomne dežele FJK do 30-letnice delovanja kulturnega društva Ro-zajanski dum in 20-letnice Postaje Topolove. Med obletnicami je tudi 300-letnica velikega tolminskega punta. Nanjo se v Tolminu pripravljajo s številnimi prireditvami in pobudami. V Špetru jih je predstavila ravnateljica tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar. Silvana Paletti pa je spregovorila o pomenu rezijanskih pravljic. Prijeten večer v slovenskem kulturnem centru se je začel z glasbenim uvodom. Poklonil ga je Davide Tomasetig, bivši gojenec in profesor glasbene šole Glasbene Matice, ki je vse očaral s skladbami Brahmsa in Bele Bartoka. (NM) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 30. januarja 2013 3 TRST - Večdnevno zasedanje evropskih socialistov in demokratov Bersani in Swoboda o Evropi pravic, rasti in dela Za tajnika DS vprašanje manjšin odvisno od odnosov med novo državno in deželno vlado TRST - Furlanija Julijska krajina lahko izkoristi svojo avtonomijo za promocijo novih politik na področju dela, podjetništva idr., prava deželna avtonomija pa lahko pomaga Italiji, da razširi sistem odnosov s sosedi, pri čemer FJK lahko postane učinkovito vozlišče nacionalnih interesov, kar ji v zadnjih letih ni ravno uspevalo. V to je prepričan vsedržavni tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani, ki se je sinoči na tržaški Pomorski postaji udeležil zasedanja poslancev skupine socialistov in demokratov v evropskem parlamentu. Za Evropo rasti in dela Bersani in načelnik skupine socialistov in demokratov, avstrijski evropo-slanec Hannes Swoboda (slednji je med drugim ostro obsodil besede prvaka Ljudstva svobode Silvia Berlusconija o fašizmu), sta skupaj s tržaškim županom Robertom Cosolinijem odprla zasedanje, ki bo trajalo do četrtka, posvečeno pa je industrijski politiki in inovativno-sti kot receptu za gospodarsko rast in delo. Gre za vprašanja, ki so povezana tudi z bližnjimi parlamentarnimi volitvami v Italiji, glede katerih je Swoboda prepričan, da samo zmaga DS lahko spremeni tako Italijo kot Evropo, kjer je potrebna drugačna gospodarska in socialna politika, napredna Italija pa lahko da ponoven zagon Evropi, ki jo pri socialistih in demokratih razumejo kot skupnost vrednot, pravic, demokracije, vlaganja v izobraževanje, znanost in raziskovanje, socialnega skrbstva in razvijanja okolju prijazne energije. To je, tako na predhodnem srečanju z novinarji in zatem tudi na zasedanju, poudaril tudi Bersani, za katerega je ob strogosti potrebna tudi politika rasti in dela, pri čemer samo zmaga socialistov lahko v Evropi spremeni težnjo desnice, po kateri se vsakdo lahko reši le sam. Za DS, je dejal Bersani, predstavlja Evropa idejo civilizacije, pravic, skromnosti v politiki, demokracije, prav tako gre tu tudi za pravice otrok priseljencev, istospolnih parov, enakost med spoloma ter za pravico delavcev do soudeležbe v podjetjih. Pomen avtonomije FJK Tajnik DS, ki je po zasedanju na Pomorski postaji imel tudi javno srečanje v prostorih hotela NH, se ni mogel izogniti vsedržavnim temam, kot že omenjeno pa je odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev v zvezi z avtonomijo FJK, kjer je spomnil na dejstvo, da je bilo pri nedavnem glasovanju v poslanski zbornici glede znižanja števila deželnih svetnikov, prisotnih kar 90 odstotkov poslancev DS, medtem ko jih je bilo pri Ljudstvu svobode, katerega izraz je tudi deželni predsednik Renzo Tondo, prisotnih le 38 odstotkov. Po Bersanijevih besedah pa mora Evropa pozorno slediti FJK, saj ta dežela lahko s pravo avtonomijo omogoči odprte in resnične odnose s sosedi. ■ I v • «v* Vprašanje manjsrn Bo končno napočil čas za postavitev dvojezičnih tabel v Trstu in Gorici in za olajšano zastopstvo manjšinskih pred- Tajnik DS Pierluigi Bersani je skupaj z načelnikom skupine socialistov in demokratov v evropskem parlamentu Hannesom Swobodo odprl tržaško zasedanje evropskih socialistov in demokratov (levo), v nadaljevanju pa se je udeležil tudi javnega srečanja s somišljeniki kroma stavnikov v parlamentu? Na vprašanje novinarja slovenskega dnevnika RAI Fabia Gergoleta je Bersani odgovoril, da gre vprašanje uokviriti v odnose med morebitno novo italijansko vlado in morebitno novo deželno vlado FJK, DS pa bo pri tem vsekakor naredila svojo dolžnost. Danes tudi Lukšič in Pahor Zasedanje evropskih poslancev skupine socialistov in demokratov se bo nadaljevalo danes z delom po skupinah o vprašanjih Balkana, proračuna Evropske unije, čezmejnih regij, uspešnih industrijskih preoblikovanj, prihodnosti transpor- ta in logistike, čezmejnega in medverske-ga dialoga, priseljevanja in azila. Udeleženci, ki bodo obiskali tudi Rižarno in ba-zovski šoht, pa bodo drevi ob 19.30 lahko prisostvovali srečanju o svobodi in demokraciji, na katerem bodo poleg Swo-bode govorili še predsednik slovenskih Socialnih demokratov Igor Lukšič, književnika Giorgio Pressburger in Boris Pahor ter rektorja univerz v Vidmu in Trstu Cristiana Compagno in Francesco Peroni. (iž) VČERAJ - Za srečanje so se zavzeli Tamara Blažina, Debora Serracchiani in Ettore Rosato Vodstvo Primorskega dnevnika seznanilo Bersanija s kočljivim položajam časopisa TRST - Vsedržavni sekretar Demokratske stranke Pierluigi Bersani se je sinoči ob zborovanju v hotelu Jolly sestal s Predsednikom Zadruge Primorski dnevnik Jurijem Kufersinom, predsednikom upravnega sveta založbe časopisa DZP-PRAE Radom Racetom in odgovornim urednikom Dušanom Udovičem. Najprej je Bersani dobil v roke izvod časopisa, za katerega je doslej morda vedel le obrobno. Na srečanju je bil govor o zaostrenih težavah Primorskega dnevnika, ki se vlečejo že več kot leto dni, ker država še vedno ni izplačala po zakonu določenih javnih prispevkov za leto 2010 in 2011. Bersani je bil seznanjen z dejstvom, da dnevniku preti zastoj, kar bi bila za Slovence v deželi FJK nepojmljiva izguba, pa tudi za deželno skupnost v celoti. Predstavniki dnevnika so urgi-rali, da se najdejo primerne rešitve, ki bodo zagotovile časopisu prihodnost. Bersani je zagotovil, da se bo zavzel za reševanje položaja dnevnika, z vprašanjem pa se vsekakor ukvarjajo tudi senatorka Tamara Blažina, deželna sekretarka DS Debora Serracchiani in poslanec Ettore Rosato, ki so tudi omogočili, da je prišlo do včerajšnjega srečanja. Na fotografiji z leve Tamara Blažina, Pierluigi Bersani, Debora Serracchiani, Jure Kufersin, Rado Race in Dušan Udovič kroma TREVISO - Na dan spomina na holokavst slovesnost v nekdanji bolnici Odkrili relief v spomin na slovenske in hrvaške žrtve italijanskega koncentracijskega taborišča TREVISO - Na dan holokavsta so v nedeljo v Trevisu, kjer je bilo v letih 1942 - 43 italijansko koncentracijsko taborišče za slovenske in hrvaške internirance, v čast takratnih žrtev odkrili spominsko ploščo. Slovesnosti v nekdanji bolnici, kjer so v vojni pomagali onemoglim internirancem (bolezen, lakota, pomanjkanje), so se udeležili slovenski konzul v Trstu dr. Dimitrij Rupel, hrvaška konzulka Nevenka Grdi-nič, občinski in pokrajinski predstavniki Trevisa, direktor Arhiva Republike Slove- nije Jože Dežman ter kuratorka fondov o drugi svetovni vojni in taboriščih Arhiva Republike Slovenije Metka Gombač. Bili so tam tudi preživeli otroci iz taborišča Monigo pri Trevisu in velika množica meščanov. Spominsko ploščo so postavili na zunanji steni cerkve Sv. Križa, ob univerzi, za kar so se organizatorji (ISTRESCO - Inštitut za sodobno zgodovino iz Trevisa) zahvalili častnim sestram Sv. Marije, ki so dovolile, da se plošča pritrdi na njihovo stavbo. Relief upoda- Vera Cimprič Pirc, ki je bila kot sedemletni otrok internirana v Treviso, je odkrila spominski relief j. dežman blja telesa shiranih internirancev. Zrisala ga je dijakinja srednje oblikovne gimnazije Debora Possamai, ki je zmagala na natečaju v konkurenci drugih 30-ih del. Pri celotni realizaciji reliefa so sodelovale tri tamkajšnje gimnazije, kar je v željah organizatorjev garancija, da se bo odkrivanje teh temačnih zgodb, v katerih je bilo udeleženo tudi njihovo mesto, prenesla na naslednje generacije. Relief, ki ga krasi priložnostni zapis v italijanščini, slovenščini in hrvaščini, sta odkrila glavni organizator dogodka Amerigo Manesso in Vera Cimprič Pirc, ki je bila kot sedemletni otrok internirana v Treviso. Ona je tudi spregovorila in s svojo pripovedjo ustvarila okolje, v katerem so prisotni razumeli, da ne gre za nikakršno valjenje krivde na mesto in meščane, ampak le za osvoboditev potlačenega spomina. Drugi govorniki so poudarili pozitivnost večletnega sodelovanja med Arhivom Republike Slovenije, ISTRESCOM in tamkajšnjim državnim arhivom, kar je pomagalo tudi pri oblikovanju postavitve spominske plošče in kulturnega programa. Sodelovanje med omenjenimi institucijami se odraža v razstavi Arhiva Republike Slovenije »Ko je umrl moj oče«. Na razstavi so predstavljene risbe in pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji 1942-1943« v Trevisu leta 2012, iz objave knjige Fran-cesce Meneghetti »Di la' del muro«, ki jo je napisala tudi na osnovi gradiva Arhiva Republike Slovenije leta 2012 in iz dolgoletnega raziskovanja direktorja tamkajšnjega arhiva v Ljubljani o italijanskem okupacijskem sistemu v Ljubljanski pokrajini (1941- 1943). Organizatorji so omogočili obiskovalcem iz Slovenije, da so si ogledali takratno taborišče, današnjo italijansko vojašnico »Cadorin«, katere moštvo sodeluje v Afganistanu s slovenskimi vojaki. V spomin na ta dogodek je poveljnik vojašnice izročil preživelim spominsko plaketo in z minuto molka počastil spomin na žrtve italijanskih taborišč. V mestnem muzeju je občinstvo obiskalo koncert, na katerem so izvajali skladbe povezane s spominom na holokavst, med njimi tudi slovensko skladbo »Monigo«. 1 2 Sreda, 30. januarja 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Po imenovanju bivšega direktorja železarne za svetovalca za bonifikacijo Rosato buri duhove Cosolini: To zagotavlja hitre postopke, varčevanje z denarjem in strokovnost pri analizi resničnega položaja železarne - SEL potegnil z desno sredino Imenovanje bivšega direktorja škedenj-ske železarne Francesca Rosata za svetovalca za bonifikacijo bo pospešila postopek za proizvodno preobrazbo tovarne pri Škednju. Poleg tega bo tržaška občinska uprava varčevala z denarjem, saj bi bilo iskanje izvedenca na mednarodni ravni (kot to zahtevajo nekateri), ki bi moral med drugim zadevo proučiti znova, znatno dražje. Nenazadnje je Rosato strokovnjak, ki dobro pozna železarno in je zato strateškega pomena za izbire občinske uprave. To so v grobih obrisih razlogi za Rosa-tovo imenovanje, ki jih je iznesel tržaški župan Roberto Cosolini na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta. Cosolini je na sejo prišel okrog polnoči po povratku iz Genove in nudil pojasnila glede zahtev opozicije. Župan je ob udeležbi pristojnega občinskega odbornika Fabia Omera razložil, da je to izbiro v bistvu narekovala potreba po čim hitrejšem postopku. Dogajanje je namreč znano, saj je med drugim pred kratkim prišla vest, da bodo železarno zaprli še pred predvidenim rokom konec leta 2014 in morda že letos. Kdo je torej boljši od človeka, ki je več let vodil železarno, je menil župan. Cosolini je tudi vprašal, kje neki bi našli drugega izvedenca, ki bi zahteval manj od napovedanih 47.795 evrov? Poleg tega bi moral novi izvedenec šele proučiti vso zadevo, in to bi zahtevalo mnogo časa. Nenazadnje bo Rosato v pomoč občinski upravi pri ključnih izbirah, saj občinski uradi ne razpolagajo z ustreznim strokovnjakom, nam je včeraj povedal občinski odbornik Omero. Coso-lini pa je še dodal, da je izredni komisar Piero Nardi zatrdil, da beleži družba Lucchini v Trstu mesečno izgubo 3 milijonov evrov. Kdo pa zagotavlja, da se del tega denarja v resnici ne nanaša na tovarno v Piombinu, je vprašal Coso-lini in dejal, da na ta in druga vprašanja lahko odgovori le Rosato. Kljub Cosolinijevemu pojasnilu je opozicija dala na glasovanje resolucijo z zahtevo po Rosatovi avdiciji v občinskem svetu. Z opozicijo je potegnila tudi skupina Levice, ekologije in svobode (načelnik skupine SEL Marino Sossi je zahteval, da se Rosato odpove ponudbi). Resolucijo je občinski svet zavrnil z glasovi levosredinske večine z izjemo skupine Italije vrednot, ki se je vzdržala. Končni izid glasovanja je bil 19 proti 17. Danes je vsekakor napovedano srečanje med županom in načelniki svetniških skupin levosredinske večine, na katerem namerava župan razčistiti zadevo. A.G. Pogled na škedenjsko železarno kroma Župan Cosolini imenoval Perissinotta za člana izvršnega odbora Here Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj imenoval bivšega pooblaščenega upravitelja zavarovalnice Generali Gio-vannija Perissinotta za člana upravnega sveta grupacije Hera. Perissinotto bo v bistvu zastopal Občino Trst, ki je 24. januarja postala članica izvršnega odbora v okviru upravnega sveta skupine Hera na osnovi sporazuma med tržaškim in padovskim županom. »Perissinotto bo zastopal na najboljši način interese mesta v okviru grupa-cije Hera,« je povedal včeraj župan Co-solini, »obenem pa smo ponudili ugledno in strokovno ime za vodenje ene največjih skupin v Italiji.« Poleg Pe-rissinotta so člani izvršnega odbora še predsednik družbe Hera Tommaso Tommasi di Vignano, podpredsednik Giorgio Razzoli in pooblaščeni upravitelj Maurizio Chiarini. Občina Trst transparentna Občina Trst je glede transparentnosti izdatkov med najboljšimi v Italiji. To je poudarila tržaška občinska uprava v tiskovni noti in opozorila, da so ustrezni podatki na voljo na spletni strani www.eradellatrasparenza.it. Ta stran skrbi za podrobno monitoražo stroškov občin, šol, bolnišnic in univerz z namenom ugotavljanja potrate. Občini Trst so podelili »zeleno zastavico«, kar je najboljši možen dosežek. INDUSTRIJA - Z njima bodo okrepili centralo, ki dobavlja električno energijo blizu Milana Družba Wartsila podpisala pogodbo z ENI za izdelavo dveh motorjev na plinski pogon Tovarna velikih motorjev Wartsila v dolinski občini je sklenila pogodbo z družbo Eni, na osnovi katere bo zgradila dva motorja za centralo, ki dobavlja električno energijo za prebivalce kraja San Donato Milanese blizu Milana. Pogodba z družbo Enipower zadeva posel v vrednosti 17,5 milijona evrov. Tovarna Wartsila bo posredovala dva motorja 34SG na plinski pogon oziroma na metan. Do dogovora je prišlo v okviru načrta za obnovo in povečanje centrale v kraju Bolgiano, ki nudi električno energijo za mrežo za ogrevanje poslopij na območju pri kraju San Donato Milanese, kjer so tako stanovanjski bloki kot stavbe z uradi. Zmogljivost vsakega motorja Wartsile bo okrog 10 MW in bosta oba motorja vključena v obnovo centrale ter prispevala k njeni okrepitvi. Obenem bosta zagotavljala zmanjšanje zračnega onesnaževanja, pa tudi akustičnega. Dalje sta družbi Wartsila in Enipower sklenili pogodbo tudi za vzdrževanje omenjenih motorjev v prihodnjih šestih letih. Poleg nadomestnih delov bo Wartsila nudila vse potrebne storitve, ki bodo zagotavljale stalno delovanje centrale in jamčile njeno varnost. Motorji na plinski pogon kot tisti na dizelski pogon zagotavljajo namreč neprekinjeno delovanje, zato pa zahtevajo tudi ustrezno vzdrževanje. VOLITVE - V baru Knulp predstavitev tržaških kandidatov Gibanja 5 zvezd Na Grillovi listi bo v Trstu izvoljen en senator, morda pa tudi poslanec Na dobro obiskanem javnem srečanju z občani so se v baru-knjigarni Knulp sinoči predstavili tržaški privrženci Beppeja Grilla, ki kandidirajo za italijanski parlament pod okriljem Gibanja 5 zvezd. Predstavitev je bila v okviru pobud, ki jih prireja tržaško Gibanje 5 zvezd v pričakovanju na prihod Grilla, ki bo obiskal deželo FJK v četrtek, 7. februarja. Grillo bo takrat govoril v Trstu ob 17. uri in v Vidmu ob 21. uri. Točen spored morajo še objaviti in ni še znano, kdaj se bo Grillo ustavil v Gorici oziroma Pordenonu. V baru Knulp se je včeraj predstavilo skupaj osem kandidatov s Tržaškega. Med njimi je bil tudi bodoči senator, morda pa tudi poslanec. Za gibanje 5 zvezd bodo kandidirali za senat Lorenzo Battista, Alessandro Danieli in Tom-maso Pitacco, medtem ko bodo za poslansko zbornico kandidirali Aris Prodani, Cristian Bacci, Emanuele Romano, Paolo Romano in Daniele Peschier. Lorenzo Battista je nosilec liste za senat v deželi FJK in bo torej skoraj gotovo izvoljen. Dobre možnosti ima tudi Aris Prodani, ki je na drugem mestu na seznamu kandidatov za poslansko zbornico. Večer je uvedel in povezoval tržaški občinski svetnik Gibanja 5 zvezd Stefano Patuanelli. Kot je poudaril, je Gril-lovo gibanje edino, ki kandidira ljudi, ki niso imeli nikdar opravka s pravico in ki imajo stalno bivališče v lastnem volilnem okrožju. Drugi tržaški občinski svetnik Paolo Menis bo vodil podobno srečanje, ki bo v četrtek v Miljah v lokalu Pane, vino e S. Daniele ob 20.30. (ag) 24. in 25. februarja Volitve 2013 a Predstavitev tržaških kandidatov Gibanja 5 zvezd je bila kar dobro obiskana kroma Ferrero bo danes v Trstu orisal razloge za glas v korist Državljanske revolucije V sklopu volilne kampanje za bližnje parlamentarne volitve se bo danes mudil v Furlaniji Julijski Krajini vsedržavni tajnik SKP-EL, Paolo Ferrero, ki bo zvečer nastopil na javnem srečanju s krajevnimi kandidatkami in kandidati na listah Državljanske revoluci-je-Lista Ingroia, na temo »Tehtni razlogi levice za glas Državljanski revoluciji«. Javno srečanje bo na pokrajinskem sedežu SKP-EL (Ul. Tarabochia št. 3, 1. nadstropje) ob 20.30. V kavarni Tommaseo Montijevi kandidati V kavarni Tommaseo bodo danes ob 12. uri predstavili kandidate za parlament na listah premierja Maria Montij v deželi FJK. Kandidate bosta predstavila nosilec liste za senat Alessandro Maran in nosilec liste za poslansko zbornico Gian Luigi Gigli. Menia danes predstavi kandidate FLI V kavarni Tommaseo se bodo danes ob 11. uri predstavili kandidati za italijanski parlament stranke FLI v deželi FJK. Kandidate bo predstavil drugi na listi za poslansko zbornico Roberto Menia. Nova spletna stran poslanca SL Fedrige Poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga bo jutri predstavil novo spletno stran www.massimilianofedriga.it. Predstavitev bo ob 11. uri na sedežu volilnega odbora v utici na Borznem trgu. / TRST Sreda, 30. januarja 2013 5 RIŽARNA - Odprtje danes, na ogled do 2. junija Razstava o procesu, ki je leta 1976 pretresel Trst Bilo je 29. aprila 1976, ko je tržaško porotno sodišče obsodilo na dosmrtno ječo Josepha Oberhauserja. Obsodbo je dve leti pozneje potrdilo tudi prizivno sodišče: grozote, ki so se med letoma 1943 in 1945 dogajale v tržaški Rižarni, so tako dobile vsaj enega krivca. Oberhauser ni nikoli prekoračil vrat tržaškega zapora: ostal je v Nemčiji, točneje v Munchnu, kjer je v neki pivnici nemoteno točil pivo do smrti leta 1979. Tisti proces pa se je vseeno vpisal v zgodovino, saj je javnosti dokumentirano predstavil tragično plat tržaške zgodovine, na katero je hotel del mesta pozabiti. V Rižarni bodo danes ob 17.30 odprli razstavo o tistem tržaškem procesu, natančneje o pričah, sodnikih in gledalcih, ki so med februarjem in aprilom 1976 sooblikovali dogajanje na tržaškem sodišču. Med njimi sta bila tudi človeka, ki sta tesno povezana s Primorskim dnevnikom. Novinar Albin Bubnič, neutruden raziskovalec zgodovine Ri-žarne, ki je odločilno prispeval h genezi procesa, ter fotoreporter Mario Magajna, ki je s svojim fotoaparatom vestno dokumentiral celoten proces. Razstavo sta uredila zgodovinarja Franco Cecotti in Dunja Nanut, mestni občinski muzeji pa jo prirejajo v sodelovanju z raznimi organizacijami bivših deportirancev in zgodovinskimi ustanovami, med katerimi je tudi Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. Na ogled bo do 2. junija, vsak dan med 9. in 19. uro - vstop je prost. (pd) Pogled na razstavne panoje v Rižarni krome NARODNI DOM - Predstavitev delovanja ^m ■ • v v ■ • v v« • Sodišče, ki sciti pravice narodov Kljub državnim in mednarodnim zakonodajam ter številnim deklaracijam ostajajo osnovne pravice posameznikov in narodov tudi danes ogrožene. Njihovo zatiranje poteka največkrat daleč od reflektorjev svetovnih medijev, javnost o njih ni informirana: nekatere organizacije in ustanove si zato prizadevajo, da bi glas zatiranih prišel tudi do nas. V ponedeljek so v Narodnem domu gostili nekatere predstavnike tovrstnih organizacij. Na primer Giannija Tognonija, generalnega sekretarja Stalnega sodišča narodov (TPP), ki deluje vse od leta 1979. Kot je pojasnil Tognoni, gre za mnenjsko sodišče, ki skuša osvetliti predvsem tiste primere, v katerih zakonodaja ni sposobna zaščititi pravic narodov: to sodišče zagovarja pravico žrtev do ovadbe in pravico do zastopanosti. Doslej je zasedalo že 36-krat: v ospredju so bili na primer južnoameriški totalitarni režimi, delovanje Svetovne banke, ekološke katastrofe, ki so prizadele Bhopal ali Černobil. Delovanje sodišča je tesno povezano tudi z zaščito okolja: zaščite neke skupnosti ne gre ločevati od zaščite okolja, pravi To- Gianni Tognoni splet gnoni. Tudi na krajevni ravni, sta mu pritrdila Oscar Garcia Murga (Legambiente) in Laura Renzi (Amnesty International). Slednja je predstavila zadnjo kampanjo svoje organizacije za zaščito Nigerijcev, ki živijo ob izlivu reke Niger. Naftne multinacionalke so povsem nemoteno uničile okolico kraja Bodo, s tem pa tudi možnosti za preživetje njegovih 69.000 prebivalcev. Nekaj pa se le premika: v Veliki Britaniji se bo v kratkem začel proces proti družbi Shell. Njeni vrhovi bodo tako končno odgovarjali za ekološko in družbeno katastrofo, ki je prizadela Nigerijo. (pd) SHOD - Jutri pred deželnim svetom DPD Edinost na trgu ob 50-letnici statuta FJK V četrtek, 31. januarja 2013, bo družbeno politično društvo Edinost priredilo v Trstu, na trgu Viljema Oberdanka, pred palačo deželnega sveta, od 10.00 do 13.00, zborovanje na javnem prostoru z namenom, da opozori sedanje in bodoče deželne svetnike in tako imenovano demokratično javnost na 66 let kršitve republiške ustave in na 50 let kršitve deželnega statuta. Ne moremo se vzdržati, da bi ne ocenili te kršitve za dokaz barbarstva italijanske države in nič manjšega barbarstva naše dežele. Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin pravi v 1. členu: »Varstvo narodnih manjšin ter pravic in svoboščin pripadnikov teh manjšin je sestavni del mednarodnega varstva človeko-vih pravic in kot tako spada v okvir mednarodnega sodelovanja.« Iz razprave v ustavodajni skupščini jasno izhaja, da 6. člen ustave ni imel namena varovati človekove pravice, ker so bile že od vsega začetka iz- IZJAVA - Odbor VZPI-ANPI odločno obsoja črne mazače Ob dnevu spomina na holo-kavst, ko je ves demokratični svet obsodil grozote, ki so se dogajale v znamenju kljukastega križa, so se na raznih krajih na Tržaškem znova pojavili kljukasti križi, simboli sovraštva in nasilja. Pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI) v sporočilu za javnost z ogorčenjem in zaskrbljenostjo obsoja to podlo izzivanje skrajne desnice, ki neti novo napetost in kali odnose med krajevnim prebivalstvom. Nedopustna mazaška akcija - se nadaljuje nota za tisk -, ki je imela za tarčo Kulturni dom v Trstu, ter nezaslišani fašistični mazaški in tatinski »podvig« na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah sta zgovorna primera nevarnega novofašističnega ro-varjenja, proti kateremu so policijske in sodne oblasti dolžne odločno ukrepati. ČRNA KRONIKA - Žalostno odkritje Nova samotna smrt v stanovanju Tržaško javnost je včeraj prizadel nov primer samotne smrti starejše osebe v stanovanju. Pravzaprav je do tragičnega odkritja prišlo v ponedeljek v stanovanju na Drevoredu Campi Elisi, kamor so na opozorilo krajanov, da je tam morda nekdo umrl, prispeli tako karabinjerji s postaje v novem pristanišču kot tudi reševalci službe 118. Žal pa 80-letnemu D.B.M. niso mogli več pomagati. Reševalci so namreč ugotovili, da je priletni moški umrl naravne smrti, ki je bila povezana z njegovim šibkim zdravstvenim stanjem. Avto se je prevrnil, voznica nepoškodovana Nabrežinski karabinjerji so v ponedeljek popoldne posegli na odcepu med bivšo državno cesto 202 in pokrajinsko cesto št. 6 pri Proseku, kjer se je prevrnil avtomobil. Voznica je bila na srečo nepoškodovana, karabinjerji pa so ji nudili pomoč in pregledali prizorišče. Karabinjerje je na prevrnjen avtomobil opozoril mimoidoči voznik. Mladeniči ulico zamenjali za stranišče Pripadniki krajevne policije v civilu so v soboto zvečer v Ul. Procureria in na Trgu Hortis zasačili tri mladeniče, stare 16, 20 in 22 let, ki so javni prostor zamenjali za stranišče in tam opravili malo potrebo, za kar bodo morali plačati denarno kazen v višini 500 evrov. Tako določa uredba tržaške občinske uprave, ki jo resnici na ljubo marsikdo niti ne pozna. Sicer pa gre tudi za spoštovanje osnovnih pravil javne higiene. Kdor potrebuje stranišče, se lahko zateče tudi v javne lokale. ključene vse »integrirane« jezikovne manjšine. Leta 1962 je vlada opredelila to izhodišče s sledečimi besedami: »La concessione di una seconda lingua oltre a quella materna è stata finora ac-cordata esclusivamente a quelle regioni a statuto speciale che potevano rap-presentare, nell'immediato dopoguer-ra, grave minaccia per l'integrità del-lo Stato.« Da je naša dežela imela te pogoje, dokazuje X. prehodna določba ustave, ki se glasi: »Alla Regione del Friuli-Venezia Giulia, di cui all'artico-lo 116, si applicano provvisoriamente le norme generali del Titolo V della parte seconda, ferma restando la tutela delle minoranze linguistiche in con-formità con l'art. 6.« In vendar, če odmislimo Slovence, ki so bili »integrirani« že od leta 1866, so ostali brez vseh pravic Slovenci v Kanalski dolini, medtem ko so Slovencem v goriški pokrajini ostale samo šole, ki so jih imeli pred povratkom italijanske uprave leta 1947. V deželni statut, odobren z ustavnim zakonom št. 1, ni bila zapisana razčlenjena opredelitev varstva slovenske manjšine, temveč le načelna opredelitev, ki so jo desetletja tolmačili skrajno restriktivno: »Nella Regio-ne è riconosciuta parità di diritti e di trattamento a tutti i cittadini, qualun-que sia il gruppo linguistico al quale appartengono, con la salvaguardia delle rispettive caratteristiche etniche e culturali.« Ustavno sodišče se je čutilo dolžno, da v dveh razsodbah graja avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko Benečijo, ker še ni izdala izvršilnih predpisov za ta člen statuta. K temu smo dolžni dodati, da niti državna zakona št. 482/1999 in št. 38/2001 nista zagotovila deželnim manjšinam tiste ravni varstva, ki jo je Ustavno sodišče opredelilo z izrazom »tutela minima« in izhaja neposredno iz 6. člena ustave. Za DPD Edinost Samo Pahor Konzul Dimitrij Rupel jutri o dogajanju v Sloveniji Ob odmevnem dogajanju v Sloveniji prireja Slov.I.K. drugi seminar na temo »Slovenija: kaj se dogaja«. Tokratni gost bo dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister in veleposlanik, danes generalni konzul Republike Slovenije v Trstu. Seminar bo jutri, 31. t. m., ob 18.30 v zborni dvorani ZKB na Opčinah (Ul. Ricreatorio 2). Po prvih demokratičnih volitvah (1990) in po osamosvojitvi (1991) se je Slovenija skoraj dve desetletji uveljavljala kot uspešna država, celo kot »najboljša v razredu«. Po letu 2008 je sledilo obdobje težav in krize. Danes se postavlja vprašanje, ali je Sloveniji uspelo na notranjepolitičnem področju - podobno, kot se je zgodilo pri državnosti in diplomaciji - povsem prekiniti s tradicijo oz. s sistemom nekdanje države. Sotoca o urbanistični obnovi Barcelone V učilnici 2B v stavbi H3 univerzitetnega kompleksa pri Trgu Evropa v Trstu bo danes ob 14. uri predavanje o urbanistični obnovi mest s posebnim ozirom na Barcelono. Govoril bo prof. Adolf Sotoca Garcia z Univerze v Kataloniji. Prof. Sotoca Garcia je priznan arhitekt, ki je zmagal na številnih natečajih in je sodeloval pri pomembnih urbanističnih projektih v številnih španskih mestih, vključno v Barceloni. Kongres o nelinearnih diferencialnih enačbah Od danes pa do petka, 1. t. m., bo na sedežu oddelka za matematiko in geo-znanosti v stavbi H2 bis v Ul. Valerio 12/1 v Trstu mednarodni kongres na temo: »Kvalitativna teorija o nelinearnih diferencialnih enačbah«. Gre za znanstveno srečanje na čast prof. Fabia Zanolina, docenta na Univerzi v Trstu, ob njegovem 60. življenjskem jubileju. Računalnik, mreža in fizika Jutri bo od 16. do 18. ure na sedežu oddelka za fiziko v stavbi F univerzitetnega kompleksa v Ul. Valerio 2 v Trstu drugi del seminarja na temo: »Računalnik, mreža in fizika«. Profesorja Giorgio Pastore in Maria Pe-ressi bosta govorila o tem, kako je mogoče poučevati fiziko s pomočjo računalnika. Srečanje prireja Medod-delčni center za didaktično raziskovanje (CIRD), namenjeno pa je izobraževanju šolnikov. Jutri film Elisabette Sgarbi »Triestre e la contessa« Jutri ob 18.30 bodo v dvorani Trip-covich v Trstu predpremierno predstavili zadnji film režiserke Elisabet-te Sgarbi »Trieste e la contessa«. Večer bo uvedel tržaški župan Roberto Cosolini, udeležila pa se ga bo tudi Sgarbijeva. Na njem bodo sodelovali nekateri predstavniki tržaškega javnega življenja, ki nastopajo v filmu, med temi Giorgio Rossetti, Paolo Rossi, Raoul Pupo, Mauro Covacich, Marija Mitrovic, Andrea Segre, Miran Košuta, Lucio Ulian, Mauro Giacca, Mauro Tabor, Elena Marco, Barbara Fornasir in Eugenio Loi. Vstop je prost do zasedenosti razpoložljivih mest. Italijanistika v luči lekcije prof. G. Petronia Jutri ob 16. uri se bo v konferenčni dvorani Državne knjižnice na Trgu papeža Janeza XXIII. pričel dvodnevni posvet na temo: »Kakšna italija-nistika? Lekcija prof. Giuseppeja Pe-tronia«. Strokovno srečanje prireja Inštitut Gramsci za Furlanijo-Julijsko krajino, na njem pa bodo sodelovali Marina Paladini, Vitilio Masiello, Pasquale Guaragnella, Anna Storti, Francesco De Nicola, Marinella Co-lummi Camerino, Elvio Guagnini, Silvia Albertazzi, Giampaolo Gri, Ales-sandro Mezzena Lona in Romano Vecchiet. 30 Sreda, 30. januarja 2013 KULTURA / PRIREDITVE - V nedeljo počastili dan kulture v prostorih domačega društva Barkovljani tudi letos z najzgodnejšo proslavo Barkovljani se tudi letos niso izneverili tradiciji in pripravili najzgodnejšo proslavo dneva slovenske kulture, ki je potekala v nedeljo popoldne v polni dvorani Slovenskega kulturnega društva Barkovlje, kjer je zbrane v imenu društva nagovoril Ladi Vodopivec. Ta je med proslavo poskrbel za vse prej kot dolgočasno povezovanje bogatega sporeda, ko je npr. nekoliko »porušil« mit Franceta Prešerna z ugotovitvijo, da je bila njegova poezija v kričečem nasprotju z njegovim bednim in nesrečnim življenjem, ali pa ko je predlagal aplavz za (odsotnega) pisatelja Borisa Pahorja, ki je bil pred dnevi tarča nestrpnih grafitov v Trstu, v Celovcu pa je prejel Tischlerjevo nagrado. Predvsem pa je Vodopivec poudaril razlog za prisotnost na Prešernovi proslavi, ki je v gojenju narodne zavednosti. O tem, kako to zavednost gojiti v spremenjenih razmerah, je govoril letošnji slavnostni govornik, barkovljanski domačin in ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic. Kot raziskovalec je Jagodic ugotovil, da se Slovenci v Italiji danes nahajamo v naglo spremenjenih okoliščinah v primerjavi s preteklostjo, zato moramo načrtno skrbeti za vključevanje novih ljudi, tudi takih, ki ne spadajo v »trdi oreh« manjšine, ter tem novim potencialnim pripadnikom ponuditi privlačno in prilagojeno kulturno ponudbo. Kot ravnatelj Slorija je poudaril predvsem pomen potrebe bo prevzemu nekoliko bolj podjetniških pristopov in profesionalnosti v slovenskih ustanovah in organizacijah, saj je naša organizirana stvarnost po njegovih besedah pretirano vpeta v preteklost, premalo pa temelji na samoiniciativnosti in inovativnosti ter primanjkuje razvojne vizije. Kot Barkovljan pa Jagodic ugotavlja, da kljub spremembam, ki so doletele tudi njegov rojstni kraj, sta v domači skupnosti še vedno prisotni angažiranost in požrtvovalnost, izziv za razvoj društva pa je po njegovem mnenju v ustvarjanju pogojev za postopno med-generacijsko zamenjavo društvenih kadrov. Številne prisotne je ob vsem tem razveselil tudi kulturni program, ki so ga oblikovali oktobra ustanovljeni domači mešani pevski zbor, recitatorka Eva Scheimer, solistka Majla Košuta ter mlade pevke in instrumentalisti Glasbene kamb'rce pod vodstvom Aleksandre Pertot, ki so se na koncu pridružili zboru pri izvedbi pesmi Lepu je spomlade barko-vljanske »ikone« Aleksandra Furlana (Šandrina), ki jo je uglasbil Adi Daneu. Barkovljanska proslava se je zaključila s skupnim nastopom domačega pevskega zbora in otrok OPENSKA GLASBENA SREČANJA - V nedeljo v Prosvetnem domu Kitarist Marko Feri predstavil svoj glasbeni svet »v živo« Dvaindvajset let po koncertu, ki ga je takoj po diplomi izvedel v dvorani Prosvetnega doma, se je Marko Feri vrnil v opensko dvorano kot mednarodno uveljavljen koncertant z recitalom v okviru Openskih glasbenih srečanj društva Tabor. Kitarist je na tem odru doma; ob igranju je vzpostavil prijazen stik z občinstvom, saj je sam povezoval spored, da bi tudi z besedami delil s poslušalci, kar je že zelo zgovorno posredoval z izvajanjem. S programskimi izbirami je predstavil svoj glasbeni svet »v živo«, ki ga sestavljajo sodobni skladatelji in kitaristi, pisave, ki izhajajo iz neposrednega poznanja in obvladanja vseh izraznih nians glasbila, skladbe - kot pravi Feri -, ki so »pisane na kožo - ali na »les« kitari, in najbolje kažejo, kakšen je njen potencial«. Med temi je tudi več umetnikov, ki jih je Feri osebno spoznal in s katerimi je vzpostavil plodne umetniške stike, kot sta na primer srbski kitarist in skladatelj Dušan Bogdanovič, avtor Jazz sonate, s katero se je recital začel, a tudi Francoz Roland Dyens, katerega eklektično go- Marko Feri s svojo kitaro kroma vorico so na nedeljskem koncertu izpostavile skladbe, kot so poklon Reinhardtu Nuages, mediteransko spogledljiv Vals des Loges in ritmična, svetla melanholija Saudade št. 3. GOSPODARSTVO - V prenovljenih prostorih v Ul. Udine Kozmetičarka Nina Milič odprla salon v središču mesta V samem središču mesta, v Ulici Udine 20/B, je v ponedeljek, 21. januarja, 31-letna Nina Milič odprla svoj kozmetični salon Infinito - centro benessere. (foto KROMA) Nina, ki je po rodu iz Saleža, je še pred leti pri zgoniškem Krasu kot igralka namiznega tenisa dosegala odlične rezultate in je posegla celo po državnem naslovu. Namizni tenis pa je pred leti zamenjala za študij - izšolala se je namreč za kozmetičarko na deželni šoli Ial in od leta 2001 stalno tudi sodelovala z raz-noraznimi centri v mestu in bližnji okolici (med drugim tudi pri Avalonu pri Briščikih). Nina se vsekakor stalno izpopolnjuje in širi svoja obzorja (med drugim se je približala kineziologiji), saj meni, »da če rasteš v notranjosti, rasteš vsestransko tudi v zunanjosti.« Za odprtje samostojnega salona se je odločila predvsem zato, ker se je v vlogi sodelavke včasih počutila omejeno in večkrat ni odobravala vsiljenih metod dela. Sedaj pa so se ji sanje uresničile. V prenovljenih prostorih nudi strankam kozmetične storitve (nego obraza in telesa, depilacijo) in masaže, na voljo pa jim je tudi švedska, infrardeča savna. Zaenkrat vse to opravlja sama, v načrtih pa ima sodelovanje s fizioterapevtko. Pa še to naj zabeležimo, da imajo stranke ob prvem obisku 10-odstotni popust pri katerikoli storitvi. (sas) Včeraj danes Danes, SREDA, 30. januarja 2013 MARTINA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.08 - Dolžina dneva 9.39 - Luna vzide ob 21.03 in zatone ob 8.35 Jutri, ČETRTEK, 31. januarja 2013 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,5 stopinje C, zračni tlak 1023,1 mb ustaljen, vlaga 82-odstotna, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje C. □ Lekarne Od ponedeljka, 28. januarja, do sobote, 2. februarja 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040 390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino Najbolj markantna nota openske-ga koncerta je bila izvrstna ljudska nota, ki je modulirala spevne melodije v artikulirane poti umetniških obdelav. Potovanje se je pričelo s tremi slovenskimi ljudskimi pesmimi v priredbah samega Ferija, a se je v drugem delu programa nadaljevalo z izrazito latinskoameriško noto, v katero je uvedla toplina dveh ljudskih kubanskih Lea Brouwerja. Plesni navdih valčkov Brazilca Dilermanda Reisa je strastno in občuteno vodil do in-timistične Fantazije Carioca Sergia Assada in do plesa Jonga, ki se navezuje na afriške korenine brazilske tradicije. Iskanje izvirnih in umetniško pre-finjenih govoric, ki so po izjavi tržaškega kitarista »stilno težko opredeljive«, predvsem pa skrbno premišljene, mu-zikalične in tehnično dodelane izvedbe so tudi ob tej priložnosti potrdile, kako je glasba za Ferija izrazna nuja, trenutek za razmišljanje in predvsem za razumevanje, za ujemanje določenega značaja, ustvarjanje primernega vtisa in podajanje doživetega sporočila. Umetnost Marka Ferija je že zdavnaj presegla meje slovenskega in italijanskega prostora in koncertna dejavnost se nadaljuje s polno paro. Pred kratkim je gostoval na Festivalu Guitar Foundation of America v Charlestonu v Južni Karolini, v Atlanti in v Toron-tu, poleti pa se bo vrnil v Toronto in v Severno Karolino. Še prej pa bo igral v Srbiji, v Subotici in Beogradu. Več koncertov pa je predvidenih tudi v duu s harmonikarjem Sebastianom Zorzo, z moškim zborom Natissa in z Gorni Kramer Quartetom. ROP AMBASCIATORI - 16.30, 19.00, 21.30 »Lincoln«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Quartet«. CINECITY - 18.20 »Asterix e Obelix al servizio di Sua maesta'«; 18.40 »Cloud Atlas«; 16.10, 22.00 »La migliore of-ferta«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Ghost movie«; 16.40, 21.00 »Django Unchained«; 15.50, 18.45, 20.40, 21.40 »Lincoln«; 16.15, 19.00, 21.45 »Flight«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Pazze di me«; 16.30 »Frankenweenie«. FELLINI - 16.45 »Le avventure di Fiocco di Neve«; 18.10, 21.00 »Cloud Atlas«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.50, 18.30, 21.30 »Django Unchained«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La migliore offerta«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.45, 21.15 »In darkness«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.50 »00:30 - Tajna operacija«; 12.10, 15.10, 17.40, 20.20 »Ana Karenina«; 16.05, 18.25, 20.50 »Brez nadzora staršev«; 17.00, 20.10 »Django brez okovov«; 16.00, 18.00, 20.00 »Film 43«; 15.00 »Samo-va pustolovščina 2«; 15.40, 18.00, 20.20 »Sedem psihopatov in shih tzu«; 18.50 »Teksaški pokol z motor-ko 3D«; 20.50 »Zadnja bitka«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Pazze di me«; Dvorana 2: 16.30, 19.00, 21.30 »Flight«; 20.30 »Django Unchained«; Dvorana 3: 16.45 »Frankenweenie«; 18.15 »Vita di Pi 3D«; 20.15 »Vita di Pi«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 22.20 »Ghost movie«; 20.30 »Django Unchained«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 21.00 »Lincoln«; Dvorana 2: 17.10, 19.40, 22.10 »Flight«; Dvorana 3: 17.40, 20.40 »Django Unchained«; Dvorana 4: 15.30, 20.00, 22.00 »Pazze di me«; Dvorana 5: 19.50 »La migliore offerta«; 17.30, 22.10 »Ghost movie«. Id Osmice IVAN IN SONJA COLJA sta odprla osmi-co v Samatorci št. 53. Tel. št. 040-229586. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876. / TRST Sreda, 30. januarja 2013 5 ! SLOVENSKO STUJIO SLfDÍUÍCE sezona 2012/2013 Georges Feydeau ; www.teaterssg.com \ naga! ft A režija: Alen Jelen " ' vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi zadnji abonmajski ponovitvi!!! v soboto, 2. februarja 2013, ob 19.00 v nedeljo, 3. februarja 2013, ob 16.00 (z avtobusnim prevozom iz Sežane in Milj) v Mali dvorani SSG v Trstu REZERVACIJA JE ORVEZNA Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in uro in pol pred zaietkom predstave. Tel. št. 800214302 (brezplačna) ali 040 362542. ¿j Čestitke M Izleti □ Obvestila slovensko stalno gledališče z Občino Trst in gledališčem La Contrada v okviru festivala za otroke in starše miniT Bugy Gentile GLEDALIŠČE IZ KOVČKA danes, 30. januarja, ob 17.00 v Mali dvorani SSG VSTOP PROSTI www.teaterssg.com V Ricmanjih MERI ROMANO rojstni dan slavi. Še veliko zdravih dni ji 5 prijateljic želi. Malo godrnjava, a lušna PUNCA, pristna Brežanka doma iz B'lun-ca je obrnila 3 x 20-letni kanton, a ni še zrela za penzijon. Dela za tri, za vse poskrbi, za žive, za mrtve in za Stu ledi. Naša ljubljena vnučka DANA danes 5. rojstni dan slavi in svečke ugašuje. Naj ji bo vedno tako lepo in sreča mila. To so želje nonotov Jožice in Petra. Danes praznuje naša ANJA deveti rojstni dan. Da bi se ji uresničile vse želje in pričakovanja ji iz srca želimo vsi, ki jo imamo radi. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA »V. BARTOL« PRI SV. IVANU sporoča, da bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na posameznih šolah, kot sledi: na OŠ F. Milčinskega na Katinari (Ul. Marc-hesetti 16) danes, 30. januarja, ob 17. uri; na OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul. del Cerreto 19) v ponedeljek, 4. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča koledar informativnih srečanj: vrtec Štoka - Prosek danes, 30. januarja, ob 16.00. LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešča, da bo potekal dan odprtih vrat v soboto, 2. februarja, v jutranjih urah. Vabljeni! ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2013/14 (pon.-pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, www.dijaski.it). VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da je srečanje za predstavitev vrtca Mavrica v Miljah preloženo na torek, 5. februarja, ob 16.15 v prostorih v Ul. DAnnunzio 62. SO SPDT prireja dva avtobusna izleta v Bad Kleinkirchheim 3. februarja in 3. marca. Odhod iz trga Oberdan ob 6.45 in iz Sesljana ob 7.00. Vpisovanje in informacije na smu-canje@spdt.org, mladinski@spdt.org in na tel. 348-7757442 (Laura). Toplo vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi v London v soboto, 16. marca, z letalom iz Ljubljane. Informacije in prijave na tel. št. 00386-31372632 - Metka. OBČINA DOLINA obvešča, da je objavila razpis za podelitev mesta usklajenega in trajnega sodelovanja v okviru projekta čezmejnega sodelovanja Italija - Slovenija 2007-2013 trajanja 19 mesecev. Informacije, razpis in obrazci so na razpolago na občinskem sedežu in na www.sandorligo-doli-na.it. POZOR POZOR! Vasi občine Zgonik vabijo vse prijatelje in simpatizerje, da se udeležijo pustnih povork. Obiščite nas v spodnjih prostorih osnovne šole v Zgoniku. Informacije na tel.: 340-9682129 (Tjaša). KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na novo srečanje, ki bo danes, 30. januarja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. KRU.T obvešča, da bodo srečanja izmenjave tehnike Reiki vsako drugo sredo, od danes, 30. januarja dalje. Informacije in prijave: Ul Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da je sklican Deželni svet, ki bo zasedal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, danes, 30. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. ŠKD ŠKAMPERLE (Stadion 1. maj) vabi na predstavitev Qigong-a (čikung-a) za začetnike. Vadba poteka po programu Chinese Heatlh Qigong Association. Prvo srečanje danes, 30. januarja, od 16.30 do 17.30 in od 18.00 do 19.00. Zaželjena predhodna prijava. Info: Vesna Klemše: 348-8607684 ali vesna.k@libero.it. ŠTUDIJSKI PSIHOLOŠKI CENTER vabi na brezplačno predavanje psihologinje Bersende v zvezi z najstništvom in problematiki najstnikov. Predavanje bo potekalo danes, 30. januarja. Dodatne informacije in vpis (obvezen, glede na to, da je število mest omejeno): 320-7431637, bersendai@gmail.com ali www.psicologo.trieste.it/sl. ŠUM razpisuje natečaj z naslovom »S kulturo v srcu«. Kaj ti pomeni kultura? Mlade, od 15. do 25. leta vabimo, da nam v obliki poezije ali krajšega sestavka (največ 2500 znakov) do danes, 30. januarja, pošljete prispevke na Ul. Montecchi 6. Najboljši bodo objavljeni v naši številki na dan slovenske kulture. Prispevki naj bodo podpisani s šifro, v ločeni zaprti kuverti pa naj avtor pripiše še svoje podatke. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme pokal »Barich«, veljavne za 8. primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 3. februarja, na Zoncolanu. Vpisovanje je možno do četrtka, 31. januarja, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra (sreda od 16. do 18. ure). Delavnice v januarju: »Igrajmo se z volno« in »Igrajmo se s soljo«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. BREZPLAČNI TEČAJ po univerzitetni diplomi namenjen odraslim brezposelnim osebam na Ad formandum-u: teoretične vsebine in praktično oblikovanje marketing plana s posebnim poudarkom na komunikaciji in trženju storitev. Tečaj traja 80 ur. Izbor: 1. februarja. Informacije in prijave: Ul. Ginnastica 72, tel. 0405666360, ts@adformandum.org. KD FRAN VENTURINI obvešča, da se bo tečaj elektronske glasbe začel v petek, 1. februarja, ob 20. uri na sedežu društva pri Domju št. 227. Informacije na tel. št. 347-9534644 ali na dam-jan.krizmancic@gmail.com. Toplo vabljeni! SPDT obvešča, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije v petek, 1. februarja, od 19.00 do 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 1. Ostale datume bomo javili naknadno. FOTOVIDEO TRST80 v sodelovanju s KD Lipa organizira čez celo leto 2013 fotografski natečaj »4 letni časi v Bazovici«. Pravilnik na spletni strani www.trst80.com ali info na tel. 329-4128363. JUS PROSEK vabi na sečnjo in čiščenje jusarskih površin v soboto, 2. februarja. Zbirališče ob 10. uri na parkirišču pri spomeniku na Proseški postaji. Udeleženci naj bodo primerno opremljeni z lastnim orodjem. V primeru slabega vremena akcija odpade. V KD BARKOVLJE, v Ul. Bonafata 6, se nadaljuje tečaj angleškega jezika, ki ga vodi Michael Bark. Vsak torek od 16.30 do 18.00 - začetniški in od 18.00 do 19.00 - nadaljevalni (conversation). Lahko se nam pridružite! ŠOLA OBREZOVANJA na Ad for-mandumu v Trstu: 12-urni tečaj obrezovanja z izvedenko Natašo Riggi. Datumi: 2., 3., 8. in 9. februarja. Informacije glede plačila in prijave: Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@ad-formandum.org. AŠD MLADINA vabi vse svoje člane, da se v nedeljo, 3. februarja, množično udeležijo smučarske tekme »Pokal Barich«, ki bo na Zoncolanu. Tekma šteje kot 2. tekma Primorskega pokala. Vpisovanja in informacije na in-fo@mladina.it ali na tel. št.: 3922303152 ali 347-0473606. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 3. februarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di So-pra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije na tel. 3355476663 (Vanja). KRU.T vabi na četrto srečanje na temo »Hrana za zdravo in mlado srce« iz sklopa Zdravje je naša odločitev, v ponedeljek, 4. februarja, ob 17.30 na sedežu krožka. Predavala bo Marija Merljak, inženir živilske tehnologije. Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 4. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). SLOVENSKO OTROŠKO IN MLADINSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Finžgar-jevega doma na Opčinah. GONG ZVOČNA KOPEL - SKD F. Prešeren in učitelj joge Goran Koren vabita na doživljanje gong zvočne kopeli, ki bo potekala v torek, 5. februarja, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani, v 1. nad. gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Prinesite s seboj steklenico vode, spalno vrečo in podlogo za leža-nje. Za informacije in prijave yoga.koren@gmail.com oz. +38641 649004. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje za Živalski pustni defile' možno na dan defileja, 8. februarja, od 18.00 do 19.30. FOTOVIDEO TRST80 v sodelovanju z odborom Kraškega pusta, vabi prijatelje, fotografe in člane na fotografski »Extempore«, ki bo potekal na dan sprevoda Kraškega Pusta 2013 na Op-činah. Pravilnik na spletni strani www.trst80.com ali tel. 329-4128363 (M. Civardi). Vabljeni! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se do srede, 13. februarja, vsako nedeljo in sredo udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti od Kaliča oz. Griždaline do Frčatouk. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta dul'nje štj'rne ob 8.30. TEČAJ PRIPRAVE NA POROKO v Ma-rijanišču na Opčinah v februarju in marcu. Edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje (skupno 7) bo v sredo, 13. februarja, ob 20.30. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. Tel. št. 335-8186940. ORIENTALSKI PLES - SKD Lonjer-Katinara prireja tečaj orientalskega plesa, ki ga bo vodila od Conija priznana učiteljica Patrizia Haggiopulo - Naadirah. Prva brezplačna lekcija bo v petek, 15. februarja, ob 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Tečaj bo potekal enkrat tedensko in je primeren za vse starostne skupine ter za vse, ki bi radi stopili v stik s svojim telesom, občutili blagodejne učinke trebušne- ga plesa in se prepustili ritmu orientalske glasbe. Informacije na tel. 3338578924 (Ilary) ali skdlonjerkatina-ra@gmail.com. FOTOVI DEO TRST80 vabi snemalce in fotografe na 13. Fotovideo natečaj Ota Hrovatin, ki bo 22. marca. Dela morate oddati do 16. februarja v Tržaški knjigarni, Ul. Sv. Frančiška 20. Pravilnik na www.trst80.com ali tel. 3294128363. SKD LIPA organizira začetne tečaje latinsko/ameriških, karaibskih in standardnih plesov (salsa nadaljevalni 2. stopnje - po povpraševanju in zadostnem številu prijav). Vodita spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko, ob sredah, v prostorih Bazovske-ga doma. Sestanek za urnike in odločitev dveh ali treh plesov v sredo, 20. februarja, ob 20.30. Začetek 27. februarja. Prosimo vas, da se pred sestankom prijavite na tel.: 3460192763, 335-6050651, od torka do petka, od 15.30 do 18.00. Prireditve SKD PRIMOREC - TREBČE vabi cenjene člane in prijatelje na potopisno predavanje odbornice Nikol Kralj o Boliviji in Peruju, ki bo danes, 30. januarja, ob 20. uri v ljudskem domu. V teku večera možna poravnava članarine za l. 2013! TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo danes, 30. januarja, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Marta Ivašič in Štefan Čok bosta predstavila knjigo »Novice z miljskega konca«. VLJUDNO VABLJENI NA OGLED DOKUMENTARNEGA FILMA o slovenski naravni znamenitosti, Cerkniškem jezeru. Film z naslovom »Presi-hajoče jezero - Zadnji čoln« bomo v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma predvajali danes, 30. januarja, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira razstavo in predavanje z naslovom »Krožna pot po naših gradiščih« v petek, 1. februarja, ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem. Razstavo in predavanje je pripravila ga. Branka Sulli - Sulčič in bo na ogled do konca februarja. SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje etnologinje Andreje Rustja o Kam-bodži v petek, 1. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini. SKD V. VODNIK vabi v petek, 1. februarja, ob 20.30 na tradicionalen Pozdrav novemu letu. Nastopili bodo MoPZ V. Vodnik, mladi glasbeniki Glasbene matice ter nasmejali se bomo s Tatjano Malalan in Irene Pahor. Možnost včlanje-vanja. Čaka vas presenečenje. SLOVENSKI KLUB IN SLAVISTIČNO DRUŠTVO prirejata v petek, 1. februarja, predstavitev knjige Marije Mi-jot Otroške pesmi in dramski prizori, ki jo je uredila dr. Bogomila Kravos. Ob prisotnosti urednice bosta o delu spregovorili prof. Marija Pirjevec in dr. Karin Marc Bratina. Pobuda bo potekala v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, s pri-četkom ob 17.30. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča, da bo razstava lesenih izdelkov Franca Ar-manija »Čarobni odtenki lesa« na ogled do vključno 2. februarja. Toplo vabljeni. PRVI KONCERT 19. REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Deželnim sedežem RAI za FJK-slovenski program bo v nedeljo, 3. februarja, ob 16. uri v Kulturnem domu v Hrpeljah. Nastopajo Brkinska godba 2000, PO Ilirska Bistrica in GD Prosek. SLOVENSKO DRAMSKO DRUŠTVO JAKA ŠTOKA vabi, ob prazniku slovenske kulture, na ogled veseloigre J. Štoke Moč uniforme v izvedbi Kulturnega društva Jurij, Mozirje. Predstava bo v nedeljo, 3. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. DSI IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 4. februarja, na razgovor o novih študijah sodelavcev Inštituta za novejšo zgodovino iz Ljubljane. O njih bodo spregovorili zgodovinarji Aleš Gabrič, Bojan Godeša in Aleksander Lorenčič. Začetek ob 20.30. Prispevki vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah. Anica Čuk in Pierina Dragoni darujeta SKD Primorec 20,00 evrov za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah. Ob izgubi dragega brata Edvarda Pahorja darujejo Anica in sestre 50,00 evrov za MPZ Fantje Izpod Grmade. V spomin na Meri Laghi darujeta Mila in Ivo Sedmak 20,00 evrov za Godbe-no društvo Nabrežina. V počastitev spomina na našega predragega in nepozabnega deda Adalberta Stubla darujemo Pavel, Tanja in Pupi-ca 50,00 evrov za Slovenski visokošolski sklad Sergija Tončiča v Trstu. ö Poslovni oglasi PRODAJAMO KOMBI FIAT DOBLO' 1.3, leto 2008, prevoženih 70.000km, za 4.000,00 evrov. Tel. 3356047631 0 Mali oglasi 38-LETNI FANT z večletno izkušnjo v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. 40-LETNI ELEKTRONSKI TEHNIK z večletnimi izkušnjami v risanju tiskanih vezij, impaginacij, upravljanju z računalniki in mrežami, web strani išče zaposlitev. Tel. št. 338-8471295. 40-LETNIK z večletnimi izkušnjami v zidarstvu iščem katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 347-9637896. FIAT BRAVO letnik 1997, 1600 cc, 142.000 prevoženih km prodam. Cena 250,00 evrov. Tel. št.: 040-229121. NA PROSEKU s februarjem oddajamo v najem opremljeno stanovanje z balkonom, 70 kv.m., avtonomno gretje in parkirišče. Tel. št.: 040-225320, 333-1129574. PO ZNIŽANI CENI prodajamo 190 kv.m veliko staro hišo z vrtom, 2.500 kv.m, v Trebčah. Tel. št.: 340-5706725. PRODAM staro hišico v okolici Dom-ja potrebno popravil ter železne cevi (6 m dolge, 6 cm premera) uporabne pri gradnji ograje. Tel. št.: 040-280910. PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040764682. PRODAM subwoofer helix, 25cm, 200w in zvočnik ground zero, 400w za avto v dobrem stanju. Ugodna cena. Tel. št.: 348-2693442. PRODAM vsak dan sveže domače mleko, 1 evro na liter. Tel. 339-2019144. PSIČKE PASME SETTER podarimo ali prodamo. Zainteresirani naj si jih pridejo ogledat. Tel. št.: 040-229224. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi za likanje) ali kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. 347-8601614. Loterija 29. januarja 2013 Bari 50 29 5 69 90 Cagliari 58 83 10 45 29 Firence 71 49 84 65 83 Genova 16 22 82 69 40 Milan 58 38 28 30 51 Neapelj 75 51 85 18 31 Palermo 85 77 6 71 82 Rim 76 43 28 31 74 Turin 45 40 34 72 85 Benetke 43 79 6 49 66 Nazionale 60 71 83 39 53 Super Enalotto Št. 13 6 12 18 22 25 82 jolly42 Nagradni sklad 1.892.085,19 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 40.897.520,47 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 21 dobitnikov s 5 točkami 13.514,90 € 1.781 dobitnikov s 4 točkami 160,19 € 53.792 dobitnikov s 3 točkami 10,58 € V spomin na dragega moža in očeta Borisa daruje družina Berdon 50,00 evrov za SKD Primorec. Renata Hrovatin in mož Franko Pečar darujeta SKD Primorec 30,00 evrov za Superstar 25 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 337.872,50 € 9 dobitnikov s 4 točkami 16.019,00 € 315 dobitnikov s 3 točkami 1.058,00 € 3.613 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.877 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 33.565 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 8 Sreda, 30. januarja 2013 KULTURA / dsi - V ponedeljek predstavili novo pesniško zbirko Pesniški odhodi Davida Bandlja Z leve Nadia Roncelli, Vilma Purič in Jadranka Cergol na ponedeljkovem večeru kroma Tokratni večer Društva slovenskih izobražencev je bil posvečen novi pesniški zbirki izpod peresa mladega pesnika in glasbenika Davida Bandlja, ki je izšla decembra lani pri založbi Mladika z naslovom Odhod. Kot je prisotnim dejala urednica Nadia Roncelli, je to Bandljeva že tretja pesniška zbirka, saj je leta 2000 izdal Klic iz nad-zemlja, leta 2006 pa Razprti svetovi, torej je med vsako minilo natanko šest let. Poleg tega je uredil prvo antologijo sodobne poezije Slovencev v Italiji Rod lepe Vide. Ker je pesnik zbolel, sta večer, ki ga je uvodno popestril pianist Rok Dolenc iz razreda Tamare Ražem pri Glasbeni matici, sooblikovali prof. Vilma Purič s podrobno predstavitvijo nove zbirke in dr. Jadranka Cergol z osebnim pogledom nekoga, ki sledi pesniškemu ustvarjanju slovenskih pesnikov v Italiji in je napisala recenzijo Bandlje-vega Odhoda. Bandelj uvaja bralce v svoje pesmi preko iztrganih citatov pesnikov, iz katerih izhaja pojem odhoda, ki ga doživlja kot klepsidrasto protislovje in istočasno kot prihod. Za pesnika odhod ni nikoli samozadosten, to je napovedana sprememba, svobodno gibanje, nabiranje izkušenj z nahrbtnikom na ramenih, a ni samo to. Pomen te besede je razčlenjen in večstranski, je predvsem izbira posameznika. Z odhodi pesniški jaz širi občutek sebe, odpira svojo zavest in začuti kaos, onkraj zemeljskega se spopade s skrivnostjo metafizičnega. V svoji zbirki piše Bandelj »bog« vedno z veliko začetnico, saj ga občuti kot absolutni duh. »To je skrivnost, ki je človek ne more razlagati, in pre- ludij človekove objestnosti«, je dejala Vilma Pu-rič, ki se je osredotočila na pozitivni nagib in svetlo vsebino v pesmih z ljubezensko in očetovsko tematiko. Motiv starševstva je ena izmed najinten-zivnejših Bandljevih vsebin, saj pesnik nakazuje intenzivna doživetja v odnosu do otrok in do žene same. Prof. Purič je svoja izvajanja zaključila s trditvijo, da med izrazitejše dosežke pesniške zbirke spada prav lirski subjekt, ki si kljub jezi in nemoči izbori delček sveta zase. Če je bila analiza Bandljeve poezije prof. Pu-rič pretežno teoretična, je dr. Jadranka Cergol podala svoj osebni pogled nanjo in dejala, da je že Meta Kušar v uvodni besedi spregovorila o odhodu kot o tipičnem literarnem toposu. Dalje je opozorila na lepo oblikovano naslovnico, delo Danila Pahorja, saj so občutki, ki nastajajo ob gledanju slednje, enaki kot ob branju poezije. Ban-delj se znajde na razpotju in je prisiljen zapustiti varno zavetje pristana. Gre za zrcalno podobo enega in istega dogajanja. Kot je razložila dr. Cergol, je pesnik doživel prvi odhod ravno pri skavtih, to je pomemben trenutek odraščanja v skavtizmu, ki pomeni, da lahko posameznik hodi sam. Bandelj je pesniško zbirko posvetil ženi, pesem Rojstvo sinu Amadeju, Razgaljenje pa hčerki Luciji. Po mnenju Cergolove predstavlja pesem Soba 264, ki jo je pesnik posvetil materi, vrhunec pesniške zbirke, saj je najbolj ganljiva pesniška pripoved. Stalnica njegovega ustvarjanja je religiozna vsebina, vrstni red poezij pa je smiselno postavljen. Pesmi so recitirali dijaki šole Josefa Štefana, in sicer Ajlin Visentin, Marija Sanja Viviani, Nejc Kravos, Niko Mavraidis in Thomas Renar (met). naš pogovor - Urednica knjige Bogomila Kravos Nova knjiga krhke svetovainske duše Knjigo Marije Mijot bodo v petek predstavili v Narodnem domu Narečne pesnice Marije Mijot se Bogomila Kravos spominja kot že na pogled posebne ženske: to blon-dinko z neobičajno spetimi lasmi in velikim pesniškim talentom še danes vidi, kako koraka po svetoivanskih ulicah s priljubljenimi visokimi petami (z njimi je baje hodila celo na izlete). »Večkrat je bila oblečena v kričeče barve, kot bi bila nečimrna, v resnici pa se mi zdi, da je skušala vanje skriti svojo bolečino. Bila je krhka pesniška duša, ki pa si je znala vedno zamisliti tudi svetel konec. Najbrž tudi zaradi lepe skupine prijateljic, ki so jo ščitile in spodbujale.« Od pesničinega rojstva je lani minilo 110 let, zato so se v Slovenskem kulturnem društvu Slavko Škam-perle odločili, da obletnico proslavijo s knjižno izdajo njenih otroških pesmi in desetih dramskih prizorov. Knjigo, ki so jo prvenstveno namenili svetoivanski večstopenjski šoli Vladimir Bartol, je uredila Bogomila Kravos, ta petek ob 17.30 pa jo bodo predstavili v Narodnem domu. Ob urednici, s katero smo se pogovorili o novi publikaciji, bosta na predstavitvi sodelovali še Marija Pirjevec in Karin Marc-Bratina. Od kod zamisel za izdajo te knjige? V našem društvu se ukvarjamo predvsem s šolsko mladino: od plesa, pravljičnih uric in gledališke delavnice, ki redno potekajo v naši dvoranici, do občasnih dogodkov, kot so pustovanje, kresovanje in mi-klavževanje. Vse to vestno vodijo naše odbornice Martina, Patricija, Sara, Tatjana in odborniki Rinaldo, Marino, Gleb. Njihovo delo je izjemno pomembno in brez njih bi tudi podvigov, kot je založniški projekt, ne bilo. K temu naj dodam še dejstvo, da se dobro ujemamo s sosedi - borovci in da z njimi rade volje sodelujemo. Od usklajenega dela in medsebojne pomoči je odvisen naš uspeh. Delujemo v mestu in za mestne porabnike. Tega se dobro zavedamo, obenem pa se nahajamo na mestnem obrobju in se moramo spogledovati s tem, kar nas obdaja: Sv. Ivan ima zelo zavezujočo zgodo- Marija Mijot arhiv pd vino, ki smo ji komaj kos. Tako je bila lani 110. obletnica rojstva Marije Mijot, letos (24. februarja) bo prav taka obletnica Vladimirja Bartola. Bogata preteklost bi zahtevala ekipo dobro profiliranih sodelavcev. S slovenstvom si pogosto polnimo usta, žal pa ne poskrbimo dovolj za zaslužne in plemenite ljudi ... Vi ste se odločili, da počastite narečno pesnico. Več oseb me je opozorilo na razpršena dramska dela Marije Mijot. Marsikdo je namreč nastopil v teh prizorčkih in so se mu seveda zapisali v spomin. Dobila sem fotokopije njihovih izvodov (nekateri so bili v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja objavljeni v Primorskem dnevniku; op. nov.), sicer pa so na Odseku za zgodovino NŠK že imeli zbrano marsikaj, tako da se je nabralo kar nekaj gradiva. Res sem ob tem dolgo let trajajočem zbiranju večkrat pomislila, kako ta drobna dela ohraniti in jih osmisliti. Zdi se mi škoda, da bi tisto, kar jaz poznam, šlo po zlu. Zato sem se ob okrogli obletnici Mijotove odločila, da poiščem možnost za natis. Ob prijaznem sodelovanju gospe Dragice na Odseku je bilo treba poiskati še nek osnovni znesek, da se krijejo tiskarski stroški. Ko smo ga našli, izid so omogočili Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Večstopenjska šola Bartol in Občina Trst, je bilo vse odvisno samo od dobre volje in dela. Zanimivo se mi zdi, da ste knjigo opremili tudi s slovarčkom. Ta je bil prepotreben, tudi zato, ker je knjiga nastala v prvi vrsti za šolsko populacijo. Vse šole v obmejnem prostoru bi morale po mojem mnenju poznati sočnost naših govorov, v tem primeru svetoi-vanščine, če že imamo to srečo, da je bila tako vestno zapisana. Marija je poznala slovenščino, a vsa svoja čustva je lahko izražala samo v domačem govoru. Veliko besed je šlo že v pozabo, tudi sama sem morala njihov pomen rekonstruirati s slovarji in s pomočjo domačinke Nadje Fonda. Ta govor bi zahteval pravo jezikoslovno raziskavo, da se je ohranil zapisan, pa je zasluga Marije Mijot in njenih prijateljic. (pd) j praprot - Pustarji zagotavljajo, da bo krize za majšino kmalu konec ki pust Čas ekonomske krize in finančnih težav Slovencev v Italiji bosta kmalu mimo. Vsaj tako zagotavlja pustna klapa v Pra-protu, ki je našla odgovor na velik rdeči vprašaj. »Kakšna usoda nas čaka?« Zmagovalci lanskega Kraškega pusta so že novembra idejno preselili v leto 2020, kjer se zamejstvu končno cedita med in mleko. V praprotski pustni delavnici je takoj razvidna dinamika zelo kakovostnega in urejenega dela. Letošnji voz preseneča predvsem zaradi svojih detajlov in splošne izvirne oblike, saj uprizarja ogromen in hkrati luksuzni Rolls-Royce. Mitja Sandri, večletni nositelj pra-protskih pustnih prizadevanj, nam je razkril, da bodo za volanom in na udobnih sedežih sedeli kdo drugi kot naši politični predstavniki, saj bodo ti v letu 2020 končno našli učinkovit način sa-mofinanciranja. Ta pa ostane do Kraškega pusta stroga tajnost. V Praprotu z dodatno prestavo ne razpolaga samo luksuzna pustna limuzina, temveč sami oblikovalci, ki so nas presenetili z neverjetnimi tehničnimi pote- Leta 2020 v zamejstvu med in mleko „_, * 2js bg^h, _ ____ čnihte- I praprotskega zakulisja smo srečali še Va- mBxW r.jj!L.fuJW m imn 1 '1 .■. nin R-i rlv.i rn in T^ricfinn Ln \rocfnn ctrhi- ^ ■ BJ Eli 5 ŽU ■ I I - v j^... -r:I-~' gavščinami. Z Mitjo so v zadnjem obdobju strnili moči še Marko, Aljoša, Saša, pleskarja Dean in Andrej, Gabrijel in Lisa. Pustni voz pa ni samo stvar mehanske in oblikovne tehnike. Ob našem obisku praprotskega zakulisja smo srečali še Vanjo, Barbaro in Kristino, ki vestno skrbijo za pustne maske. Razkrile so nam, da je serijsko rezanje in šivanje modelov nič manj zahtevno kot varjenje in barvanje, saj se tudi one zadržujejo do nemogočih ur. Potožile pa so se tudi zaradi stroškov. »Letos se je za nastop z vozom odločilo manj ljudi, kar je tudi razumljivo. Obleka tudi nekaj stane in ne ravno vsi si lahko v tem trenutku privoščijo trositi denar za novo pustno masko,« je dejala Vanja ob rezanju blaga. Mogoče pa bo kdo med predstavniki družbene in politične scene pra-protsko simpatično zamisel resno upošteval in bo iz zagate rešil tudi take, ki se bodo letos odpovedali pustovanju. Do takrat pa pustna klapa iz Praprota obljublja presenetljiv voz, ki bo na ogled že v nedeljo na goriški pustni povorki, nato pa še na Opčinah in v Sovodnjah. Takrat bo vsem jasno, kaj nam bodo leta 2020 v bleščečem Rolls-Roycu zakuhali Blažina, Ga-brovec, Kocijančič, Pavšič in Štoka. Andrej Marušič več fotografij na www.primorski.eu 0 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 30. januarja 2013 9 slovenija - Od petka dalje Napovedan poostren nadzor uporabe vinjet za leto 2013 Po petkovi uveljavitvi letnih vinjet za 2013 bodo cestninski nadzorniki Darsa začeli s poostrenimi nadzori v okolici večjih mest - Ljubljane, Kopra, Maribora, Kranja, Novega mesta in Celja. Poostren nadzor bo trajal mesec in pol.Nad-zor nad uporabo vinjet se izvaja na počivališčih, bencinskih servisih, izvozih s cestninskih cest, pa tudi med samo vožnjo. Po pojasnilih Deana Polca z Darsa, lahko namreč nadzorno vozilo zapelje pred vozilo, ki ga želi ustaviti, ter ga s svetlobno tablo in modrimi lučmi pospremi na varno mesto, kjer opravi postopek nadzora. Cestninski nadzorniki so lani zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjet izdali skupno skoraj 44.000 plačilnih nalogov. Število kršiteljev se iz leta v leto zmanjšuje. V letu 2011 je bilo izdanih 49.000 plačilnih nalogov, leta 2010 jih je bilo 51.000, leta 2009 nekaj manj kot 52.000, v drugi polovici leta 2008, odkar so vinjete v uporabi, pa skoraj 16.000. Med kršitelji je največ tujcev, se pa struktura kršiteljev spreminja tudi glede na sezono. V večini primerov pa so pre- krškarji tisti, ki sicer poznajo način cestninjenja v Sloveniji (to pričajo na vetrobranskem steklu nalepljene vinjete iz predhodnih obdobij), a se namerno izogibajo plačilu cestnine in tvegajo vožnjo brez vinjete. Ponarejenih vinjet medtem ni več na trgu. Cestninski nadzorniki Darsa na mestu prekrška vozniku izrečejo kazen v višini 300 evrov. Po zakonu o prekrških je kazen v primeru, da je poravnava v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, znižana na polovico. O višjih globah, med 300 in 800 evrov, v posameznem primeru odloča pristojno sodišče. Cene vinjet tudi letos ostajajo enake kot lani. Letna vi-njeta za osebne avtomobile stane 95 evrov, mesečna 30 in tedenska 15 evrov. Za letno vinjeto za motorje je treba odšteti 47,50 evra, za polletno 25 evrov in za tedensko 7,50 evra. Lani je bilo skupno prodanih 832.310 letnih vinjet (830.306 za osebne avtomobile in 2004 za motorje), kar je 1,25 odstotka manj kot v 2011. Prodaja mesečnih vinjet se je povečala za 27.733 oz. za 2,55 odstotka na 1.115.220 vinjet, prodaja tedenskih za avtomobile pa za 132.314 vinjet oz. za 3,88 odstotka na 3.543.225 vinjet. Kljub manjši prodaji letnih vinjet se je zaradi večje prodaje mesečnih in tedenskih finančni izplen v primerjavi z letom 2011 povečal za 1,5 milijona evrov na 138,5 milijona evrov. Prodaja vinjet za leto 2013 je stekla 1. decembra lani. Samo v decembru je bilo prodanih 119.112 letnih vinjet za osebna vozila. Dars resnejšo prodajo letnih vinjet za letos sicer pričakuje v teh dneh in v prvi polovici februarja, saj letne vinjete veljajo od 1. decembra predhodnega leta do 31. januarja prihodnjega leta. Vinjete so naprodaj na več kot 700 pooblaščenih prodajnih mestih v Sloveniji (bencinski servisi, kioski, trgovski centri, AMZS, ...), v tujini pa jih prodaja približno 840 pooblaščenih prodajalcev. Dars vinjete prodaja tudi na lastnih prodajnih mestih na lokacijah nekdanjih mejnih prehodov. rodik - Ob 21. obletnici smrti Poklon skladatelju Ubaldu Vrabcu Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta je v Rodiku obeležila obletnico smrti skladatelja, zborovodje in glasbenega pedagoga Ubalda Vrabca, ki je sklenil svojo bogato ustvarjalno pot 27. 1. 1992. Zbora ZCPZ ter domači Cerkveni pevski zbor Rodik sta pod vodstvom Edija Raceta in ob spremljavi Tomaža Simčiča sodelovala pri bogoslužju, ki ga je vodil Iztok Mozetič. Vrabčeve božične sa- kralne skladbe so lepo obogatile nedeljsko bogoslužje, ki ga sicer vsako leto ob obletnici smrti, na zadnjo januarsko nedeljo priredijo v Rodiku. Sledil je tudi obisk pokopališča, kjer so se poklonili pokojnemu umetniku. Tržaški občinski svetnik Igor Švab je v imenu SSO ob grobu povedal nekaj lepih besed in spomnil na njegov doprinos v stranki Slovenska skupnost. (jb) odprta tribuna Sodni pregon rasističnih nestrpnežev Pred mnogimi leti sem pri Škibinih izvedel, da je bila zadnja sovražna enota, ki je šla mimo njihove hiše pred prihodom 4. armade, skupina kakih 40 črnosrajčnikov s polkovnikom in kuratom. Sorazmerno kmalu sem ugotovil, da je bil polkovnik Franco Franco in sem ga intervjuval v Arezzu, ulica Cimabue 3. Od konca vojne je minilo približno 40 let, in vendar sem ga našel! Od takrat ne verjamem, da ni mogoče najti bolj ali manj fašističnih mazačev slovenskih spomenikov in stavb. Dne 17. 9. 2008 je senatorka Blažinova postavila parlamentarno vprašanje št. 4-00510 glede mazanja dvojezičnih napisnih tabel, spomenikov, šol in drugega, kar ima kako zvezo s Slovenci. Že 9. 12. 2008 je dobila odgovor, da je prefekt na usklajevalnem srečanju odredil, da nadzorujejo ozemlje bolj številne izvidnice in to tudi ponoči. Policija pa vsako pomazanje javi sodstvu. V noči od 27. na 28. oktober 2010 so neznanci pomazali spominsko ploščo v ulici Kolonja 6-8, Kulturni dom in sosednjo stavbo s simboli in besedili, ki so značilni za rasiste. Društvo Edinost je želelo preveriti, koliko veljajo odredbe in zagotovila tržaškega prefekta in je 29. 10. 2010 vložilo kazensko ovadbo, ki je dobila št. 2843/10. Čeprav 331. člen kazenskega postopnika predpisuje takojšnjo predstavitev poročila o kaznivem dejanju sodstvu, čeprav storilec ni znan, so se stvari odvijale precej drugače. Dne 9. 3. 2011 je društvo prejelo obvestilo, da je javni tožilec predlagal ukinitev postopka in tedaj je bilo mogoč ogled sodnega spisa. Poročilo policije o pomazanju table v ulici Kolonja, ki je bilo dostavljeno, ker ga je javni tožilec zahteval na osnovi kazenske ovadbe društva Edinost, ima datum 7. 1. 2011 in poroča tudi, da so orožniki iz Rocola že dostavili svoje poročilo o pomazanju v ulici Petronio, toda orožniško poročilo je bilo poslano šele 29. 3. 2011. Društvo je 19. 3. 2011 predložilo prvi del nasprotovanja predlogu o ukinitvi postopka. Po analizi znakov, ki nakazujejo, kje je treba iskati storilce, je društvo predlagalo, naj bi vprašali poslanca Carla Gio-vanardija, od koga je izvedel, da bi »integralni biligvizem« v središčnih predelih Gorice in Trsta imel isti učinek kot met vžigalice (seveda prižgane) v smodnišnico (o njegovi izjavi v tem smislu je pisal Il Piccolo dne 16.1.2004 na 14. strani). Tako imenovani zaščitni zakon naj bi, po tem tolmačenju, izključil uživanje temeljne ustavne pravice zaradi grožnje s strahovitim nasiljem, kar nobena pravna država ne sme dopustiti. Nadalje je društvo predlagalo osebe, ki so sodelovale pri oblikovanju zakona in bi zato utegnile vedeti, kdaj je prišla do izraza omejitev, ki izhaja iz kaznivega dejanja grožnje, kot osebe, ki so informirane o dogodkih. Dne 30. 3. 2010 je društvo predložilo prvo dopolnilo k nasprotovanju in 18. 4. 2011 še drugo dopolnilo. Kazenski spis je bil že 13. 4. 2011 predan sodniku za uvodne preiskave, ki je pod številko 707/11 dne 27. 4. 2011 ukinil postopek. V zasebnem razgovoru je izjavil, da zato, ker se noče ukvarjati s politiko, Giovanardija pa ne bo slišal, ker govori vedno neumnosti. Bilo je nadvse očitno, da je bila pre-fektova odredba o poostrenem nadzorstvu brez učinka, kot tudi njegovo zagotovilo, da policija takoj poroča sodstvu o takih kaznivih dejanjih. Poleg tega je bilo povsem jasno, da ni volje, da bi poskušali najti storilce protislovenskih izpadov. Zato je društvo sestavilo parlamentarno vprašanje, ki ga je senatorka predložila dne 6. 4. 2011 s št. 4-04970. Seveda na to vprašanje vlada še ni odgovorila. Tako se lahko utrjuje prepričanje, da oblasti nočejo izslediti rasističnih zlikovcev, ki s protislovenskimi izpadi kršijo javni red. Nov rasističen protislovenski izpad z dne 26. 1. 2013 bo lahko preizkusni kamen za spoštovanje države do lastnega pravnega reda. Samo Pahor JEZIK NA OBROBJU Oglejmo si torej, zakaj je naša tukajšnja raba izraza organiziranost neustrezna. Upoštevati moramo, da je to pojem, kakor so pojmi urbani-ziranost, naseljenost, brezposelnost, obolelost in še cela vrsta drugih besed, ki se končujejo na -ost. Z njimi zaznamujemo stanje ali značilnost kraja, ljudi ali česa drugega. Brezposelnost povzroča težave, obolelost je v zimskem času zaskrbljujoča, organiziranost manjšine je zelo razvejana. Nekateri menijo, da bi bilo treba organiziranost naše manjšine spremeniti, nekateri so zadovoljni s sedanjim stanjem. Organiziranost je samo novejši izraz za organizacijo česa (npr. dela, zdravstvene službe, obrambe) ali skupine ljudi (npr. delavstva, športnikov, igralcev, manjšine). Pove nam, kakšno je stanje ali značilnost česa organiziranega. V Italiji lahko rečemo, da je naša slovenska manjšina dosegla visoko stopnjo organiziranosti (ali organizacije). Značilnosti te organiziranosti lahko pojasnimo s celo vrsto pridevnikov ali pridevniških besed. Stanje pa je, preprosto povedano, dejstvo, da smo organizirani. Naši družbeni delavci so organiziranosti spremenili pomen. Iz samega dejstva o obstoju in značilnostih je nastalo nekaj konkretnega. Prav nasprotno se je zgodilo z okencem, kjer je konkretni predmet dobil pomen dejavnosti, čeprav ga v slovenščini nima. Poglejmo si nekaj naših uradnih izjav. »Naša organiziranost je v zadnjih dvajsetih letih slonela na osnovnem financiranju države in se je sukala okoli deset milijard lir.« »Če držijo vesti, da namerava rimska vlada v naslednjih letih razpoloviti finančna sredstva, ki so namenjena slovenski manjšinski organiziranosti, bomo morali ukiniti velik del svoje dejavnosti.« »Kaj bomo naredili v naši organiziranosti?« »Finančna kriza je letos tragično prizadela organiziranost slovenske narodne skupnosti.« Podobnih izjav je bilo zelo veliko. Vendar menim, da kriza in z njo nižanje denarnih sredstev ni prizadelo naše organiziranosti, ampak naše organizacije in njihovo dejavnost. Brez denarja ne morejo izpolnjevati svojega poslanstva. Organiziranost, ki je samo značilnost in stanje, je odvisna samo od nas. Lahko jo spremenimo, a denarnih težav z reorganizacijo ne bomo odpravili. V krizi so organizacije, ki so prejemnik sredstev, saj organiziranost, ki je samo stanje in značilnost, torej pojem, nima ne imena, ne naslova, ne tekočega računa v banki. Do napačnega poimenovanja prihaja, ker je že pred leti nekdo dal besedi organiziranost pomen, ki ga ni nikdar imela. Pojem je spremenil v stvarnost, v nekaj konkretnega, in začel organiziranost uporabljati za seštevek, sklop, nadgradnjo (sama ne vem, kako naj temu rečem) vseh naših organizacij, društev, ustanov s časopisi, šolami, radiem in televizijo vred. Organiziranost je dobila univerzalni pomen, ki zaobjema poleg organizacij tudi vso organizirano slovensko dejavnost v Italiji. Uporabljajo jo vsi, ne glede na politično pripadnost. To spreminjanje ali dodajanje drugačnega pomena točno določenim izrazom kaže na vedno večje neskladje in razlike med matičnim in našim besediščem, zaradi česar marsikdo v Ljubljani ne razume naše medijske slovenščine. Organiziranost se je brez potrebe pridružila nekaterim različno pojmovanim tujkam, kot sta struktura, argument in še marsikaj. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Delovanje Zgodovinskega odseka pri NSK Upravni odbor Narodne in študijske knjižnice, sledeč seveda smernicam občnega zbora, si je postavil nalogo, da bo, kar se da skbrno in kot dober gospodar, upravljal javni denar, ki ga knjižnici zagotavljata državi Italija in Slovenija. In, kot je vsem znano, smo za lansko leto dobili le delni prispevek, za letos pa še nič in nimamo nobenega zagotovila, da se bo stvar v kratkem času rešila. Smo v hudih finančnih težavah in smo eno društvo, ki nima pravne osebnosti, torej kjer upravitelji odgovarjamo v prvi vrsti civilno in kazensko. Rednih dolgov ne plačujemo, razen takrat, ko smo primorani, od vedno pa je bila naša skrb zaščititi redno zaposlene delavce še posebno pa obstoj in razvoj same knjižnice. Plače so bile do sedaj vedno redno izplačane, le da smo bili primorani tudi pri delovni sili narediti določene izbire. Nekatere zaposlene smo začasno postavili v dopolnilno blagajno. Kot je bilo razvidno iz sklepa našega občnega zbora je prioritetna dejavnost knjižničarska in torej je prišlo pri raziskovalni dejavnosti na Zgodovinskem odseku do trenutne zamrznitve, medtem ko dejavnost hrambe gradiva in dokumentacije se nadaljuje. Naša zaposlena delavka je vsem uporabnikom na razpolago enkrat tedensko od 8. do 13.ure,medtem ko je ravnatelj gospod Milan Pahor vsem na voljo vsak dan, osem ur dnevno. Ker je pač ravnatelj zaseden tudi z drugimi nalogami v knjižnici, je najbolje, da se mu uporabnik predhodno javi, ta- ko,da pokliče na Odsek ali pa v knjižnico. Urnik in telefonske številke so na naši spletni strani. Nihče od nas odbornikov si ne želi propada ali zaprtja ali ukinitve Zgodovinskega Odseka pri Nšk-ju. Prav nasprotno! Vsi delamo in se trudimo na tem, da dobimo tako rešitev, ki ga bo revalorizirala in mu dala tisto čast, ki si jo zasluži, kajti se vsi zavedamo, da je vrednost takega arhiva iz vseh vidikov neocenljiva. Upravni odbor Narodne in študijske knjižnice 10 Sreda, 30. januarja 2013 KULTURA / jskd - V Ljubljani podelili najvišja priznanja na področju ljubiteljske kulture »Hvala za vaš neprecenljiv prispevek ljubiteljski kulturi« »Nocoj je čas za slavje, čas, ko se poklonimo tistim, ki so ljubiteljski kulturi posvetili svoja življenja, znanje in energijo. Dobitnike najvišjih priznanj sklada za leto 2012 odlikuje odlično strokovno znanje, ustvarjalnost, izjemne organizacijske sposobnosti in velik pedagoški žar, ki so potrebni za uspešno delo v ljubiteljskih kulturnih društvih. V svojem in imenu JSKD se jim še enkrat zahvaljujem za neprecenljiv prispevek ljubiteljski kulturi in jim želim še mnogo ustvarjalnega navdiha,« je v ponedeljek dejal direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) Igor Teršar. Na prireditvi v Festivalni dvorani v Ljubljani je sklad podelil svoja najvišja priznanja - za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju kulturnih dejavnosti. Kot smo že napovedali, je zlato plaketo za življenjsko delo na področju ljubiteljskega gledališča prejela Edita Fran-češkin, »ena tistih ustvarjalk, pri katerih beseda ljubitelj zažari v polnem pomenu besede, saj lahko tako vztrajno, predano in uspešno gledališče ustvarja le tisti, ki ga preprosto ljubi,« so zapisali v utemeljitvi. Gledališko ustvarjanje in pedagoško delo Frančeškinove je v več kot 40 letih delovanja »pozitivno vplivalo na mnoge generacije ljubiteljskih igralcev in na kakovost ljubiteljskega gledališča pri nas in še danes navdihuje ljubiteljsko kulturo na Primorskem in v zamejstvu«. Skupinska fotografija letošnjih nagrajencev in predstavnikov JSKD janez eržen Srebrne plakete so prejeli Ivan Tavčar za organizacijsko in ustvarjalno delo na področju zborovske glasbe, Aleksander Jakob Videčnik za pomemben prispevek pri ohranjanju in proučevanju bogate kulturne dediščine in ljudskega izročila Zgornje Savinjske doline, Tone Zuraj za ustvarjalni prispevek na področju slovenske zborovske glasbe, Katoliško prosvetno društvo Planina v Selah za uspešno razvijanje organiziranega kulturnega ustvarjanja v zamejstvu in Marija Rituper za izjemne dosežke na področju vokalne glasbe. V ponedeljek so podelili tudi zlata znaka JSKD, ki sta ju prejela Teater Šent- janž za izjemne dosežke na področju gledališke dejavnosti in Mateja Černic, ki velja za eno najboljših mladih primorskih zborovodkinj. Skupaj z dekliško vokalno skupino Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela je prejela najvišja deželna, državna in mednarodna priznanja, pri čemer uspešno sodeluje tudi z drugimi zbo- rovskimi sestavi. »Zbori in vokalne skupine se pod njenim vodstvom v zelo kratkem časupovzpnejo med najboljše in najbolj zanimive, saj se vselej odloča za izvirne programe, sestavljene iz skladb različnih zgodovinskih obdobij in slogovnih zvrsti, od klasičnih do modernih,« piše v utemeljitvi nagrade. Direktor Teršar je na ponedeljkovi slovesnosti spomnil, da JSKD že več kot 15 let spodbuja razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, nudi društvom in zvezam strokovno pomoč in podporo. V letu 2012 so v Mariboru in vseh partnerskih mestih uspešno sodelovali tudi pri Evropski prestolnici kulture Maribor 2012, zato se Teršar zahvalil »vsem sodelavcem, ki so dokazali, da je ljubiteljska kultura vitalni del širšega kulturnega prostora. Pri tem bi posebej izpostavil prestižno tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope, znameniti Grad Prix, ki smo ga lani prvič in to zelo uspešno organizirali v Mariboru. Danes (v ponedeljek; op. ur.) smo otvorili tudi Slovenski zborovski arhiv, donacijo dr. Mirka Cudermana, ki je izjemnega pomena za slovenski in tudi širši evropski zborovski prostor.« Če se Slovenija uvršča v sam svetovni vrh zborovskega petja in slovenski zbori zmagujejo na najzahtevnejših tekmovanjih, pa gre zasluga prav številnim zborovodjem in pevcem, ki se s tolkšno vnemo posvečajo tej zvrsti ljubiteljske kulture. intervju - Marko Hatlak, harmonikar, ki ta čas nastopa v slovenskih šolah na Tržaškem »Danes igram Bacha, jutri tango, spet naslednji dan sodobno glasbo« Marko Hatlak je tisti harmonikar zaradi katerega črno-bele tipke tega samosvojega glasbila zažarijo v spektru mavričnih barv. Da gre dejansko za vrhunskega glasbenika, priča že podatek, da je dodiplomski študij koncertne harmonike končal v slovitem Weimarjupri prof. Ivanu Kovalu, podiplomski študij pa nadaljeval in končal pri prof. Stefanu Hussongu v Würzburgu v Nemčiji. Dodatno se je izpopolnjeval pri mednarodno priznanih profesorjih, kot so Matti Rantanen, Hugo Noth, Margit Kern, ob študiju pa je s svojimi nastopi že blestel tako doma kot v tujini. Marko Hatlak je poznan še kot solist ter vodja ansambla Funtango in član skupine Terrafolk. V Trstu se je prvič predstavil leta 2001. Deluje pa tudi na pedagoškem delu in prav v mesecu januarju in februarju se s svojimi pedagoškimi uricami predstavlja najmlajšim, v domala vseh slovenskih osnovnih šolah in vrtcih v Trstu in okolici. Če pogledamo vaše delo na glasbenem področju, bi lahko rekli, da gre za vrhunskega glasbenika, ki ga v glasbi privlačijo nasprotja, ki ne pristaja na predalčkanje in oporeka trditvi, da je določeno glasbilo namenjeno zgolj za določeno zvrst glasbe. Mislim, da je prav to tisto kar me najbolj zanima. Zelo mi ugajajo prav ti preskoki v stilih. Danes igram Bacha jutri tango, spet naslednji dan sodobno glasbo. Ohraniti koncentracijo povsod je težko, kajti v vsakem žanru je drugačna kultura igranja. V enem trenutku eksplodiraš od tanga, potem pa se umiriš ob klasiki ... Za šalo sem celo poimenoval moje štiri elemente. Voda je klasična glasba, ogenj je tango, zrak je sodobna glasba in zemlja je ljudska glasba. Preplet teh mi predstavlja popolnost. Ste se prav zato tudi odločili za študij harmonike? Za študij harmonike sem se odločil na koncu Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Ker pri nas takrat ni bilo oddelka za harmoniko, je bila tujina edina izbira. Danes sem srečen, da se mi je to zgodilo, kajti Weimar ni samo odlična šola za harmoniko, ampak je tudi mesto z enkratno kulturno zgodovino, kar me je vsak dan posebej navdihovalo. V kolikor se dotakneva vaše glasbe, zagotovo ne moreva mimo J. S. Bacha, ki je za vas, med vsemi skladatelji, verjetno najbolj fascinanten. Bach je zame poosebljen mir in meditacija. Je izredno globok in prefinjen skladatelj. Duhovna poglobljenost in virtuozna tehnika pa sta me vedno očarali. Bach mi je vzbudil veliko zanimanje za celotno klasično glasbo, od instrumentalne do vokalne glasbe, od sodobno-avantgardne do srednjeveške ... Zame je temeljni kamen glasbe. Pri njem sem se naučil ponižno spoštovati glasbo. Treba je imeti neverjeten občutek za izvajanje teh del. Za to niansiranje je potrebna never- Marko Hatlak v Kulturnem domu Trstu kroma jetna kontrola in ob tem moraš biti zelo predan glasbi, kajti če želiš dobro igrati Bacha, ne moreš to početi mimogrede, po dve uri na dan. Verjetno pa ni prav pogosto mogoče prisluhniti Bachu na harmoniki? Bachu na splošno ni moč prisluhniti prav pogosto. Na harmoniki pa je to prava redkost. Je sicer res, da ne moreš mimo Bacha, če študiraš harmoniko, vendar je koncertov na harmoniki kljub temu malo. Ali je Bach sploh pisal dela tudi za harmoniko? Zanimivo je to, da se s posebnim sistemom na basovskem delu harmonike, ki se mu reče melodični bas, lahko igra Bacha v izvirniku in ni potrebno prilagoditi notnega zapisa, kar pomeni, da lahko igramo vse skladbe, ki so napisane za čembalo. Tu pa najdemo ogromno čudovitih skladb. Profesor Stefan Hussong, ki poučuje v Wurzburgu, kjer sem končal podiplomski študij, je posnel več Bachovih plošč, ki so bile ključne, da sem ga tudi sam začel intenzivno preigravati. Poleg Bacha pa je druga vaša glasbena ljubezen verjetno tango in Astor Piazzolla. Zakaj tango? Zakaj ravno Piazzolla? Tango in Piazzolla sta zame isto, kajti tango sem spoznal prav prek Astorja Piazzolle. Njegova glasba ima dobro energijo in ni čudno, da je osvojil cel svet. V sebi je imel neizmerno moč in nekakšno zasanjano ro- mantično melanholijo. Njegovo glasbo čutim intuitivno. Zdi se mi, da se lahko prepustim in pustim, da me vodijo samo emocije. Mislim, da je tudi moje življenje tako kontrastno, da mi njegov slog leži. Seveda imam rad tudi tango drugih skladateljev in jih tudi preigravam, a zame niso tako globoki in filozofski. Po navadi so bolj plesni, veseli, jaz pa v umetnosti ljubim tudi temno plat oziroma dramo. Zdi se mi, da ves čas govoriva o nasprotjih, in tudi v dejstvu, da ste na tangovski način že pred leti obdelali Vivaldija vidim težnjo po nasprotjih, po združitvi nečesa nezdružljivega ... Kako ste prišli do te odločitve? V času študija sem se izredno navdušil nad Nige-lom Kennedyjem, violinistom iz Anglije, ki je Vivaldi-ja izvedel na svojevrsten način. Skozi njegov pristop k interpretaciji sem poskušal na svoj način igrati Vival-dija tudi sam. Naredil sem priredbo zadnjega izmed štirih letnih časov (Zima) za svoj tango kvintet Funtango. Zelel sem poizkusiti v taki zasedbi, saj se mi je zdelo, da bi lahko zvenel super. Po navadi sem navdušen nad stvarmi in jih poskušam doživeti na svoj način. Sanjam o tem, da bi enkrat priredil in posnel vse štiri letne čase, in to v tango zasedbi. Zadnje tedne pogosto nastopate v Trstu. Občutek imam, da je Trst za vas že postal več kot le kon-certno-pedagoško prizorišče. Imel sem srečo, da so me v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu povabili k sodelovanju. Izvajam vzgoj-no-učno uro z naslovom "Od Bacha do Tanga", ki je namenjena otrokom, ki obiskujejo osnovne šole in vrtce. Tam predstavim različne vrste harmonik ter različne glasbe, ob tem pa skušam otoke navdušiti nad glasbo nasploh. Opisujem jim tudi svojo zgodbo, kako je treba včasih vztrajati, ko je težko, in kako se lahko zgodi čudež, če le vzdržijo. Kar pa ne velja samo za glasbeno umetnost, ampak za vse hobije. Lahko postanejo tvoje življenje. Trst pa mi je preprosto všeč, pristaniško mesto z bogato zgodovino. Ljudje so iz vseh koncev, na ulicah pa zlahka vidiš filmski prizor. Ima svoj čar, četudi ali pa ravno zaradi tega, ker je le čez (nekdanjo) mejo. Ali nam lahko zaupate še svoje načrte za bližnjo prihodnost? V tem letu pričakujem izid nove plošče v due-tu z odlično violončelistko Karmen Pečar Kortnik. Plošča bo obsegala dela, ki sva jih izvajala v zadnjih letih, in se bo preprosto imenovala "Recital". Zeliva obeležiti najino preteklo sodelovanje in se potem lotiti novih skladb. V planu imam tudi svojo solo ploščo, na kateri bodo tango, jazz, balkanske ter, upam, tudi moje skladbe. To so skladbe, ki sem jih zadnja leta preigraval bolj kot dodatke. Robi Šabec SSG - Monodrama Gledališče Glej s Kurbo jutri v Trstu Položaj sodobnih žensk in njihov odnos do moških, s posebno pozornostjo do družbenih in političnih dinamik so vsebine monodrame Kur-ba, ki bo jutri, 31. jt. m., ob 20.30 gostovala na enkratnem večeru Rdečega abonmajskega sklopa Slovenskega stalnega gledališča. Uprizoritev gledališča Glej v dramatizaciji in režiji Marka Bulca in v interpretaciji igralke Violete Tomič je nastala po knjigi izbranih kolumn Ko je ženska kur-ba/Ko je moški peder, ki jih je hrvaška pisateljica in publicistka Vedrana Rudan več let pisala za hrvaški tednik Nacional. Rudanova tematizira kult mladosti in lepote, zakonsko in družinsko življenje, materinstvo, mačizem, splav, katoliško cerkev, politično korupcijo in socialne razmere v tranzi-cijskem času. Po besedah režiserja predstava »ostro in čustveno« govori o slovenski realnosti, predvsem pa je monodrama o sleherni ženski brez dlake na jeziku, sladko-kisla zgodba o problemih in radostih sodobne ženske, ki je hkrati provokativna in čustveno razigrana. Rudanova noče biti kontrover-zna po vsaki ceni, njen cilj je odslika-vanje resnice, kar je zaradi ostrine njenega pogleda večkrat privedlo do burnih reakcij. Njena dela pa so doživela mednarodni odmev in so prevedena v devet jezikov. Monodrama o položaju sodobnih žensk ima poseben pomen tudi za interpretko, saj Tomi-čeva obeležuje s to predstavo četrt stoletja svojega ustvarjanja in desetletje, ki ga je preživela kot samostojna kulturna delavka. Enkratna ponovitev brez nad-napisov bo v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija priporočena. Abonenti Rdečega programa, ki se ne bodo udeležili predstave, so naprošeni, da najavijo odsotnost. Za nakup vstopnic bo blagajna SSG odprta uro in pol pred začetkom predstave (tel. 040/362542). / ITALIJA, SVET Sreda, 30. januarja 2013 1 1 rim - Ob dnevu spominjanja na holokavst Napolitano obsodil pojave m v« • j • • - • neofasizma in antisemitizma RIM - Izbruhe neofašizma ali antisemitizma je treba strogo obsoditi, je včeraj poudaril italijanski predsednik Giorgio Napolitano. To je Napolitano sporočil dva dni po tem, ko je bivši italijanski premier Silvio Berlusconi požel val ogorčenja s svojimi izjavami o fašističnem voditelju Benitu Mussoliniju. Napolitano je sicer menil, da obstaja med Italijani "vedno širše" zavedanje o tem, da je bilo preganjanje Judov velika napaka in sramota. Je pa dejal, da je osupel zaradi neofašistične ideologije, rasizma in antisemitizma, ki se širijo med nekaterimi skupinami mladih in med nogometnimi huligani. »To so pošastne stvari, ki že samo če so izrečene, terjajo najostrejši odgovor države,« je poudaril. Berlusconi je v nedeljo, na dan spomina na žrtve holo-kavsta, izrekel hvalo na račun Mussolinija, s čimer si je prislužil nemalo kritik. Kot je dejal, je naredil Mussolini veliko stvari prav. Obenem je sicer dodal, da je bila Mussolinijeva največja napaka njegova rasistična politika. Berlusconi je pred desetimi leti v enem od intervjujev tudi dejal, da Mussolini ni nikoli nikogar ubil in da je ljudi pošiljal na počitnice. V Italiji so prejšnji teden tudi odredili pripor oziroma hišni pripor za več članov skrajne desničarske skupine Casa Pound zaradi pretepanja nasprotnikov, nezakonitega posedovanja orožja in razstreliva ter pripadnosti prevratniški skupini. Pozornost javnosti se je ob tem osredotočila na posnetke njihovih telefonskih pogovorov, v katerih so med drugim govorili o posilstvu nekega judovskega dekleta in požigu judovske draguljarne. Napolitano je na srečanju z nekdanjimi interniranci odločno obsodil fašizem ansa adis abeba - Finančna pomoč za vojaške operacije in humanitarne namene Za boj proti islamistom Z denarjem naj bi financirali tako imenovane »mirovne operacije«in pomagali civilnemu prebivalstvu ADIS ABEBA - V etiopski prestolnici Adis Abebi so države na včerajšnji donatorski konferenci obljubile 455,53 milijona dolarjev (388,5 milijona evrov) za financiranje vojaškega posredovanja afriških držav in humanitarno pomoč v Maliju. EU je obljubila 67 milijonov dolarjev (50 milijonov evrov). Finančna pomoč EU Maliju bo dodeljena v okviru mirovne pomoči za Afriko, ki je namenjena podpori mirovnim operacijam Afriške unije in regionalnih organizacij. Sredstva se lahko uporabijo za kritje nevojaških izdatkov, kot so na primer stroški zdravstvene oskrbe, dnevnic in prevoza vojaških enot na terenu. Vzporedno s tem EU, kot sporočajo iz Bruslja, pripravlja nove programe za pomoč civilnemu prebivalstvu, ki ga je hudo prizadela kriza v Maliju, in podporo malijski vladi pri prizadevanjih za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev demokratičnih razmer. EU je že napovedala tudi, da bo v Mali poslala vojaške inštruktorje za urjenje malijskih vojaških sil. Največji znesek za podporo mednarodni podporni misiji v Maliju pod afriškim vodstvom (Afisma), 96 milijonov dolarjev (71 milijonov evrov), so obljubile ZDA. Japonska pa je napovedala, da bo prispevala 120 milijonov dolarjev v humanitarne namene. Francija, ki je prva z vojaki priskočila na pomoč malijski vojski v boju proti islamistom, je včeraj obljubila 47 milijonov evrov. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je ob tem ocenil, da je bilo posredovanje v državi dolžnost Francije. Malijski prehodni predsednik Dion-kounda Traore je pred začetkom konference mednarodno skupnost pozval k močni podpori njegovi domovini. Nasilje mora biti vedno izhod v skrajni sili, a v Mali-ju je to neizogibno, saj islamisti predstavljajo grožnjo za ves svet. Teroristi so naš skupni sovražnik, je opozoril. Po oceni trenutno predsedujočega Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav (Ecowas) Alassana Ouattare bi bilo za potrebe zmage nad teroristi na severu Malija in ohranjanje nadzora nad že osvobojenimi območju potrebnih skoraj 960 milijonov dolarjev (718 milijonov evrov). Velika Britanija danes je včeraj napovedala, da bo v Mali in druge zahod-noafriške države poslala več kot 300 vojakov. Do 40 vojaških inštruktorjev bo sodelovalo v misiji EU v samem Maliju, še 200 vojakov pa bo pomagalo pri urjenju vojaških sil v sosednjih državah. Na Downing Streetu ob tem vztrajajo, da britanski vojaki ne bodo sodelovali v vojaških spopadih v Maliju. (STA) Otroci so največje žrtve vojne v Maliju ansa daljni vzhod - Po zaostritvi s Kitajsko Japonski premier predlagal srečanje za izboljšanje odnosov TOKIO - Japonski premier Šinzo Abe je včeraj predlagal, da bi se japonski in kitajski predstavniki srečali na vrhu za izboljšanje odnosov med državama, ki so jih v zadnjih mesecih poslabšali ozemeljski spori. Diplomatske odnose je še posebej ohladila odločitev Japonske, da nacionalizira otočje v Vzhodnokitajskem morju. Diplomatski odnosi med največjima azijskima gospodarstvoma so napeti, odkar je Japonska septembra lani nacionalizirala otoke, ki so v središču ozemeljskega spora med državama. Japonska je vztrajala, da je uraden prevzem lastništva nad otočjem z japonskim imenom Senkaku le administrativni prenos listine o lastništvu s posameznika na državo. A Kitajska se je na to odločitev burno odzvala in Japonsko obtožila, da se je vrnila k svojim taktikam iz prejšnjega stoletja in da je pozabila nauke iz zgodovine. Na Kitajskem so izbruhnili protesti, ki so bili uperjeni predvsem proti japonskim podjetjem in trgovinam ter so oslabili več milijard dolarjev vredne gospodarske odnose, od katerih sta odvisni obe državi. Od nacionalizacije dalje je Kitajska v vode okrog otočja, ki ga Kitajci imenujejo Diaoyu, večkrat poslala svoje ladje. Po mnenju analitikov je Kitajska želela s tem pokazati Japonski, da nima učinkovitega nadzora nad otoki. (STA) Japonski premier Šinzo Abe ansa Izrael bojkotiral zasedanje Sveta za človekove pravice ŽENEVA - Izrael je včeraj pričakovano bojkotiral zasedanje Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi, na dnevnem redu katerega je bil pregled stanja na področju človekovih pravic v judovski državi. Gre za prvi tovrsten primer bojkota, dejanje pa je povzročilo zaskrbljenost tako med borci za človekove pravice kot pri več zahodnih državah. Predsedujoči Svetu za človekove pravice, poljski veleposlanik Remigiusz Henc-zel je ugotovil, da se delegacija Izraela zasedanja ni udeležila, zato je odredil prekinitev seje. Obenem je ocenil, da gre pri bojkotu za "pomembno vprašanje in situacijo brez primere". Izrael, ki bi se moral na tokratnem zasedanju v Ženevi zagotovo soočiti s kritikami zaradi svojega ravnanja na zasedenih palestinskih ozemljih, je sicer maja lani prekinil odnose s Svetom za človekove pravice z utemeljitvijo, da vlada v tem telesu ZN "prirojen predsodek" do judovske države. Oblasti v Egiptu odredile aretacijo članov Črnega bloka KAIRO - Egiptovski generalni državni tožilec je včeraj odredil aretacijo članov Črnega bloka, novega političnega gibanja, ki se je prvič pojavilo pred drugo obletnico padca režima Hosnija Mubaraka prejšnji teden. Takrat so sporočili, da bodo branili protestnike pred Muslimansko bratovščino predsednika Mohameda Mursija in varnostnimi silami. Generalni državni tožilec Talat Ibrahim Abdalah je odredil njihovo aretacijo in da se jih privede pred sodišča. Obenem je imenoval sodnika, ki bo preiskal obtožbe, da naj bi člani skupine podtaknili ogenj v urade Muslimanske bratovščine in da so povezani z opozicijo in medijskimi osebnostmi. Tiskovni predstavnik generalnega državnega tožilca Hasan Jasin je še pojasnil, da je preiskava pokazala, da gre za "organizirano skupino, ki izvaja teroristična dejanja". Ljudi je pozval, naj primejo vsakogar, ki ga sumijo članstva v skupini, in ga predajo policiji ali vojski. Oblečeni v črna oblačila in s črnimi maskami na obrazu so člani Črnega bloka na video posnetku minuli teden napovedali, da bodo branili protestnike, ki protestirajo proti predsedniku Mohamedu Mursiju in njegovi Muslimanski bratovščini. Poudarili so, da se zavzemajo za "osvoboditev ljudi, odpravo korupcije in strmoglavljenje tirana". "Soočiti se želimo s fašističnim tiranskim režimom Muslimanske bratovščine z njegovim vojaškim krilom," so še poudarili. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 39.659,85 € +216,94 SOD NAFTE (159 litrov) 113,48 $ + 0,20 EVRO 1,3433 $ - 0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. januarja 2013 valute evro (povprečni tečaj) 29.1. 28.1. ameriški dolar 1,3433 1,3444 japonski jen 121,52 122,21 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,659 25,690 danska krona 7,4595 7,4605 britanski funt 0,85360 0,85450 madžarski forint 297,40 298,40 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6991 0,6987 poljski zlot 4,2090 4,1989 romunski lev 4,3835 4,3963 švedska krona 8,6110 8,6583 švicarski frank 1,2416 1,2472 norveška krona 7,4110 7,4420 hrvaška kuna 7,5870 7,5878 ruski rubel 40,4900 40,5020 turška lira 2,3805 2,3734 avstralski dolar 1,2860 1,2930 braziljski real 2,6773 2,7361 kanadski dolar 1,3510 1,3562 kitajski juan 8,3659 8,3717 indijska rupija 72,1960 72,4830 južnoafriški rand 12,1785 12,0906 1 2 Sreda, 30. januarja 2013 APrimorski r dnevnik o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Podtajnik pri predsedstvu vlade Paolo Peluffo ob 100-letnici 1. svetovne vojne Do konca leta obnova kostnice na Oslavju »Priznati moram, da me je današnji obisk prijetno presenetil. Imel sem namreč občutek, da se skrb za teritorij na tem koncu ni izgubila in da je družbi nasploh pri srcu, da se lahko ponaša s takimi zgodovinskimi pomniki. Obnova oziroma ureditev teh krajev - spomenikov, kostnic in muzejev je torej tudi za nas najbolj ustrezna investicija.« Tako je sinoči pod kostnico na Oslavju svoj obisk ocenil podtajnik pri predsedstvu italijanske vlade Paolo Peluffo. Ves dan se je namreč mudil na Goriškem, kjer je obiskal spomenike v Redipulji, na Debeli Griži in Oslavju ter tako uradno odprl »Poti spomina«, ki bodo vključene v obeleževanje stoletnice začetka prve svetovne vojne. Na predsedstvu vlade so namreč zasnovali posebno koordinacijo za komemo-racije ob obletnici prve svetovne vojne, ki bo v prihodnjih treh letih poskrbela za primerno ovrednotenje velike vojne vzdolž apeninskega polotoka. Podtajnik Peluffo je bil vanjo vključen kot predsednik, svoj »nadzorni obhod« enajstih vojaških pomnikov velike vojne je včeraj opravil tudi na našem koncu. Do 11. novembra letos mora biti namreč predstavljen dokončni program spominskih svečanosti, ki se bodo uradno začele 14. novembra, je napovedal podtajnik. Ob pomembni obletnici namerava zato država posodobiti vse kraje spomina in muzeje, tako kot je bilo narejeno ob 150-letnici združitve Italije. »Ob samem financiranju obnove nekaterih spomenikov in posodobitvi razstavnih prostorov pa nam je pri srcu ohranjanje zgodovinskega spomina, ki počasi bledi. Zato moramo v zgodovino vlagati tudi tako: povrnimo dostojanstvo in ugled spominskim krajem, obisk katerih bo v prihodnjih štirih letih tudi vključen v programe šolskih ekskurzij.« Podtajnik je dopoldne z goriško pre-fekinjo Mario Augusto Marrosu obiskal Redipuljo, kjer je k monumentalni kostnici v imenu italijanske vlade položil venec. »Tu sem bil že večkrat. Spomenik je kar dobro ohranjen, tako da bo obnovitveni poseg minimalen,« je ugotavljal in z županom Fo-ljana-Redipulje Antoniom Calligarisem ter ravnateljem tržaške Fakultete za arhitekturo Giovannijem Frazianom analiziral zasnovo muzeja na odprtem. Pot ga je nato vodila na Debelo Grižo, kjer ga je pričakala županja iz Zagraja Elisabetta Pian, s katero se je poklonil pred obeležjem neznanemu junaku. Pri kostnici na Oslavju sta ga v popoldanskih urah sprejela goriški župan Et-tore Romoli in podpredsednica goriške pokrajinske uprave Mara Černic, ki ga je sicer spremljala ves dan. Podobno kot drugod, je Peluffo z zanimanjem prisluhnil krajevnim upraviteljem, ki so mu nazorno predstavili najnujnejše vzdrževalne ukrepe, ki jih kostnica danes krvavo potrebuje. Černičeva mu je napovedala, da bodo najbrž že februarja stekla dela za sa- nacijo poškodovane strehe, ki jo bo v celoti krila Pokrajina s prispevkom 50 tisoč evrov. »Treba pa bo poskrbeti tudi za obnovo zunanje strukture in ureditev vseh varnostnih predpisov, saj mora kostnica še letos svoja vrata spet odpreti obiskovalcem,« je bil jasen gost. Podtajnik si prizadeva, da bi se Italija polnopravno vključila v sklop mednarodnih praznovanj ob 100. obletnici prve svetovne vojne. V ta namen je Peluffo tudi navezal stike s Slovenijo, Madžarsko in Avstrijo, da bi poskrbeli še za sklop skupnih pobud. (sas) Paolo Peluffo med ogledom kostnice na Oslavju v spremstvu prefektinje Marie Auguste Marrosu, pokrajinske podpredsednice Mare Černic in goriškega župana Ettoreja Romolija (levo); podtajnik pri kostnici v Redipulji z županom Antoniom Calligarisem (desno) bumbaca GORICA - Komisija vojaškega generalštaba obiskala kasarno Guella Vojake že premeščajo Kasarno Guella na Trgu Battisti v Gorici je včeraj obiskala komisija generalštaba italijanske vojske, ki je prišla vojakom brigade Pozzuolo del Friuli sporočit, kam bodo premeščeni, ko bo njihovo goriško poveljstvo ukinjeno. Prihod komisije nedvomno pomeni, da spričo varčevalnih ukrepov na obrambnem ministrstvu hitijo z reorganizacijo vojske, zaradi česar bosta ukinjeni dve brigadi; ena izmed dveh bo ravno goriška. Vojaki, ki so nastanjeni v Gorici, se bodo v kratkem odpravili na mirovniško misijo v tujino, zato pa goriški krajevni upravitelji upajo, da bodo uspeli prepričati novo vlado, naj si premisli in naj ohrani pri življenju brigado Pozzuolo in njeno goriško poveljstvo pred njihovim po-vratkom domov. Goriški župan Ettore Romoli je včeraj izročil podtajniku pri predsedstvu italijanske vlade Paolu Peluffu pismo, v katerem je poudaril, da se nikakor ne strinja z ukinitvijo brigade Pozzuolo in zato skupaj z drugimi župani iz pokrajine zahteva njeno ohranitev. Peluffo je na vprašanja novinarjev odgovoril, da ni obrambni minister in da zato glede te zadeve nima nikakršnih pristojnosti. Razložil je le, da so za odločitvijo o ukinitvi brigade čisto organizacijski razlogi in da bodo vsekakor vojaki premeščeni v druge kasarne v deželi, zaradi česar bodo lahko še naprej stanovali v Gorici. Iz organizacijskih razlogov pa so na soboto, 9. februarja, odložili manifestacijo, ki jo župani prirejajo proti ukinitvi poveljstva brigade Pozzuolo. Za odložitev so se odločili, da bi lahko v organizacijo protestnega shoda vključili čim več krajevnih uprav, združenj in ustanov. Vojaki brigade Pozzuolo bumbaca Tatovi v Mošu in Ločniku Tatovi so v prejšnjih dneh obiskali Moš in Ločnik. Skupno so vlomili oz. skušali vlomiti v kakih osem hiš, mogoče še v katero več. V poslopja so vstopili skozi okna oz. vrata, ki so jih s silo odprli z izvijačem ali drugim orodjem. V vseh stanovanjih so se zlikovci odpravili najprej v spalnice, kjer so v nočnih omaricah iskali in večino- ma tudi našli svoj plen - zlatnino. V eni hiši so ukradli tudi računalnik, ponekod so pobrali tudi nekaj denarja. Seveda so v obiskanih stanovanjih vse razmetali in med vlamljanjem poškodovali vrata in okna, s čimer so lastnike hiš še dodatno oškodovali. Preiskavo vodi leteči oddelek goriške kvesture, ki krajane poziva, naj takoj pokličejo policijo, komaj opazijo karkoli sumljivega. Corridonijev spomenik ima osemdeset let Združnje Pro loco iz Foljana bo priredilo razstavo ob 80-letnici odkritja spomenika, ki je na gmajni med Martinščino, Redipuljo in Doberdobom posvečen Filippu Corridoniju, sindikalistu in prijatelju Benita Mus-solinija, ki je tam umrl 23. oktobra leta 1915. Razstavo bodo odprli maja v Zagraju v okviru pobud, ki jih društvo Sentieri di pace prireja ob stoletnici začetka prve svetovne vojne. Odločitev za gradnjo spomenika, posvečenega Corridoniju, sega v leto 1932. Za njegovo postavitev so si prizadevali fašistični sindikati iz industrijskega sektorja iz Gorice, sredstva so zbrali z nabirko med delavci, ki so darovali od 0,20 do ene lire. Na koncu se je nabralo 60.000 lir, denar je prispevalo 100.000 ljudi. Načrt za spomenik, v katerem je vklesan velik »fašo«, je pripravil kipar iz Latisane Francesco Ellero, izbral pa ga je sam Mussolini. Spomenik, za katerega je kipar črpal več elementov iz fašistične ikonografije - od iztegnjene desnice do orla, ki gleda proti vzhodu - so zgradili sredi gmajne, kjer so med fašizmom in po njem pasli krave tudi Do-berdobci. Zanje je bil spomenik simbol fašistične strahovlade, ki je med Slovenci povzročila veliko gorja. TRŽIČ - Razstava Zgodovina Pancana Zgodovino delavske mestne četrti Pancan in njene ladjedelnice bodo v Tržiču prikazali z dvema razstavama in s knjigo. »Ze lani smo se lotili urejevanja zgodovinskega arhiva, še pred tem smo pripravili razstavo o ezulih. Zdaj se lotevamo prikazov, na katerih bo pojasnjeno, kako je nastala delavska četrt in kako se je razvijala,« pojasnjuje trži-ška občinska odbornica za kulturo Paola Benes. Med zbiranjem gradiva o gradnji četrti so našli tudi star dokument o najdbi ne-kropole na območju industrijske cone Schiavetti, nato pa so se najdeni predmeti izgubili neznano kam. Prvo razstavo z naslovom »La memoria silenziosa« bodo odprli v petek, 1. februarja, ob 10. uri v občinski knjižnici. Na ogled bodo postavili stare fotografije iz Pancana, ki jih hrani občinski zgodovinski arhiv. Isti dan bodo ob 18. uri predstavili knjigo »Mario Bonetti. Ein Leben als Ingenieur. Una vita da in-gegnere«, ki jo je uredil Fulvio Madotto. Predstavitev bo obogatil nastop harfistke Cristine DAgostinis, predvajali bodo tudi video Silvana Princiga. Drugo razstavo z naslovom »Una questione di classe. Saturnia e Vulcania« bodo odprli v soboto, 2. februarja, ob 11.30 v sprejemnem centru v Ulici Pisani v Panzanu. Posvečena bo velikima čezoceanskima ladjama Saturnia in Vulcania, ki so ju zgradili v pancanski ladjedelnici. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 31. januarja 2013 13 vrh - Prešerna počastili z večerom o tipičnih vrhovskih šemah »Pustna« proslava Na Vrhu so lahko upravičeno ponosni na svoje tipične pustne šeme in običaje, ki so se od davnine ohranili do današnjih dni. Ker pa spadajo ravno ljudski običaji v samo osnovo kulture nekega naroda, so se pri društvu Danica odločili, da Prešernovo proslavo posvetijo poznavanju svoje pustne dediščine. Prejšnjo soboto je v nabito polni dvorani vaškega športno-kulturnega središča za uvodni pevski pozdrav poskrbela ženska vokalna skupina Danica, ki je pod vodstvom Jane Drassich zapela Zdravljico in še dve ljudski pesmi. Sledil je pravi pustni defile, med katerim so domači otroci prikazali tipične vrhovske šeme, v ozadju pa so predvajali fotografije vrhovskih pu-stovanj iz prejšnjih let. Cristine in Roberta Abrami sta predstavili značilnosti vsake vrhovske pustne šeme, medtem ko so se otroci sprehodili pred občinstvom, oblečeni v starca in starko, berača, jajčarja, pepeljuharje in seveda v fanta in pupo, najlepši maski, ki simbolizirata pomlad in vse, kar je lepega v življenju. Prisotne sta nato nagovorila profesor na Videmski univerzi, etnolog, raziskovalec in član SAZU, Roberto Dapit, in Inga Brezigar iz Goriškega muzeja, ki je pred leti napisala knjigo Pustovanja na Goriškem. Dapit je svoj nagovor obogatil s krajšim filmom, ki je posvečen pustovanjem v dolini Ca-dore, v Karnijskih Alpah, v Reziji, Benečiji, na Vrhu, v Istri in na Kontove-lu, kjer se filmska pripoved konča s sežigom pusta sredi mlake. Govornika sta med drugim povedala, da pustna koledovanja temeljijo na stari poganski tradiciji, ki je v srednjem veku izumrla in se spet pojavila v šestnajstem stoletju v nekoliko spremenjeni obliki. Vsem koledovanjem so skupne »ta lepe« in »ta grde« šeme, sploh pa je med Proslava v središču Danica na Vrhu (desno); domači otroci (spodaj); Viljena Devetak se v imenu društva Danica zahvaljuje Robertu Dapitu (spodaj desno) bumbaca njimi še veliko drugih podobnosti, zaradi česar raziskovalci mislijo, da so bili v celotnem alpskem in predalpskem svetu pustni običaji v glavnem skoraj enaki. Do današnjih dni pa so se pustni običaji v svoji prvinskosti ohranili le ponekod, drugje pa so izumrli. Večer je sklenil harmonikar Egon Tavčar, saj je ravno harmonika instrument, ki vsako leto spremlja pustne kolednike med njihovem obhodom vasi. Ob zaključku srečanja so pobirali društvene članarine za letošnje leto in napovedali, da bo pustno rajanje za otroke v soboto, 2. februarja, od 15.30 dalje v središču Danica. štandrež - Štirje letni časi v premierni izvedbi domače dramske skupine Navdušujoči in aktualni Na premiero prišli celo iz Slovenj Gradca - Avtor igre Moderndorfer pred dvajsetimi leti vizionarsko opisal korupcijo na slovenski politični sceni Štandrež je bil konec minulega tedna gledališko obarvan. Dramski odsek domačega prosvetnega društva je namreč ohranil tradicijo in je, kot januarja vsakega leta, pripravil premiero zanimive gledališke igre. V soboto je župnijska dvorana gostila komedijo Štirje letni časi, ki jo je pred skoraj dvajsetimi leti napisal znani slovenski pisatelj in dramatik Vinko Moderndorfer. V nedeljo pa je igra doživela svojo prvo ponovitev. Omeniti gre, da je bila nedeljska predstava vključena v vsakoletni abonma, ki bo letos doživel že enajsto izvedbo. Podčrtati gre tudi, da so bili tako v soboto kot v nedeljo bili v dvorani prisotni člani mnogih dramskih skupin od blizu in daleč, med katerimi velja zabeležiti tudi dramske delavce iz Slovenj Gradca. Oba večera je bila dvorana polna, kar pomeni, da si ljudje želijo gledaliških predstav s poudarjenim humorističnim nabojem. Čeprav je argument, ki ga obravnava zadnja gledališka igra daleč od tega, da bi bil zabaven, je besedilo tako prirejeno, da na trenutke v dvorani sproži smeh, za kar gre velika zasluga tudi igralcem. Le-ti so se namreč odlično vživeli v vloge oseb, ki jih opisuje zgodba. Gre pa za zgodbo, ki odraža sedanje stanje v slovenski politiki in družbi. Na zadnji vaji igre nam je režiser, Jože Hrovat iz Nove Gorice povedal, da so Štirje letni časi veliko bolj aktualni sedaj kot leta 1995, ko je bila igra napisana. Avtor Modern-dorfer je vizionarsko opisal korupcijo in gnilobo na slovenski politični sceni, ki takrat še ni bila tako skorumpirana in sama po sebi zadostna. Liki v igri, je še povedal re- žiser Hrovat, so polnokrvni in živi in marsikdo bo v njih videl ljudi, ki tako ali drugače vplivajo na slovensko družbo. Marko Brajnik je eden glavnih akterjev štandreških gledaliških uspehov. Med klepetom po uspešni premieri nam je z zadovoljstvom razkril, da dramski odsek letos praznuje že 48 let neprekinjenega delovanja. Vsaka igra, ki jo postavijo na oder, pa v teku leta doživi veliko ponovitev. Eno od predstav iz prejšnjih let, so ponovili kar 48 krat. Za amatersko skupino to niso mačje solze, je še povedal Brajnik. Glede zadnje igre pa je dodal, da bodo s Štirimi letnimi časi na- stopili v soboto, 2. februarja v Bi-ljah, v nedeljo, 17. februarja, pa v Kulturnem centru Lojze Bratuž, ko bo igra vključena v sklop predstav z naslovom »Iskrivi smeh na ustih vseh«. V naslednjih mesecih bodo sledile ponovitve v raznih krajih, s katerimi goji štandreški dramski odsek dolgoletne stike. (vip) Slovesnost ob podelitvi nagrade Dušana Černeta V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo jutri, 31. januarja, ob 20. uri slovesnost ob podelitvi 24. nagrade Dušana Černeta Kulturnemu centru Lojze Bratuž. Nastopil bo pianist Alexander Gadjiev, krstno pa bodo predstavili knjigo iz zbirke krožka za družbena vprašanja Virgil Šček »Zvestoba vrednotam -Podoba Dušana Černeta in po njem poimenovanih pobud«. Fantinova knjiga v Krminu V okviru pobud ob dnevu spomina na holokavst bodo jutri ob 18.30 v v palači Locatelli v Krminu v sodelovanju z raziskovalnim centrom Ga-sparini iz Gradišča predstavili knjigo »Padre eterno se ci sei mi devi chiedere perdono«, ki jo je napisal Adriano Fantin; z avtorjem se bo pogovarjal tajnik centra Gasparini, Dario Mattiussi. Kongres sindikata Fisascat V vili Russiz v Koprivnem bo danes od 9.30 kongres sindikata zaposlenih v trgovini Fisascat Cisl za Gorico in Trst. Na zasedanju bodo med drugim poenotili obe teritorialni kategoriji v luči reorganizacije celotnega sindikata Cisl, hkrati pa bodo izvolili tudi novega tajnika federacije. Srečanje bo tudi priložnost za pregled še nerešenih vprašanj tako na Goriškem kot na Tržaškem, od trgovine do centra za priseljence CIE v Gradišču. Zbirajo podpise Predstavniki deželnega baznega sindikata USB bodo danes od 8. do 12.30 na Trgu Republike v Tržiču zbirali podpise za peticijo, ki jo bodo vložili na goriško občino in pokrajino, proti neupravičenemu krčenju javnega prevoza. Po novem naj bi namreč vozilo manj avtobusov, vsaka linija bo bolj osiromašena, tako da bodo posledično avtobusi veliko bolj natrpani in na postajah bodo potniki dlje čakali, pa tudi veliko avtobusnih voznikov bo izgubilo službo. O Bohinjski železniški progi V kavarni Cicchetteria ob ljudskem vrtu v Gorici bo jutri ob 18.30 srečanje z Alessandrom Puhalijem in zgodovinarjem Sergiom Tavanom o Bohinjski železniški progi. Beseda bo tekla tudi o turističnem potencialu tega širšega območja, kjer sobivajo Italijani, Slovenci in Avstrijci. Roman o terorizmu V knjigarni Ubik na Korzu Verdi v Gorici bodo jutri ob 18. uri predstavili roman o italijanskem terorizmu Diega Zandela »Massacro per un presidente«. Avtor se bo pogovarjal z novinarjem koprske televizije Eziom Giuricinom in docentom italijanske književnosti Robertom Dedenarom. Porzus v Krminu V sprejemni dvorani na županstvu v Krminu bodo v petek, 1. februarja, ob 18. uri predstavili popoln ponatis knjige »Porzus - Due volti della re-sistenza«, ki jo je leta 1975 napisal Marco Cesselli, zdaj pa jo je spet izdala založba Aviani&Aviani editori. Publikacija ponuja pregled nad tragičnim dogodkom na Toplem vrhu, ki je znan kot pomor v Porčinju. O delu bo spregovoril videmski zgodovinar Paolo Strazzolini. Kako zaščititi naše domove Kako zaščititi naše domove: občina Sovodnje v sodelovanju s pokrajinskim poveljstvom karabinjerjev prireja danes ob 19.30 na sedežu društva Skala v Gabrjah informativno srečanje na temo varnosti pred tatovi in goljufi. www.primorski.eu1 14 Nedelja, 27. januarja 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica-nova gorica - Z evropsko pomočjo prirejajo glasbeni festival Echos Čezmejni odmevi za boljšo turistično razpoznavnost Jutri bo izšel razpis, na katerega se lahko prijavijo mladi instrumenta-listi oz, komorne skupine, za udeležbo na mednarodnem čezmejnem festivalu Echos - Čezmejni odmevi. Razpisu bo sledila avdicija, tisti, ki jo bodo uspešno opravili, se bodo lahko udeležili mednarodnega glasbenega tabora, ki bo potekal pod vodstvom dveh priznanih glasbenikov iz Slovenije in Italije. Izbrani mladi interpre-ti bodo nato nastopili na mednarodnem poletnem festivalu Echos - Čez-mejni odmevi, znotraj katerega se bo v dveh letih odvilo skupno osemindvajset koncertov letno. Istoimenski projekt je bil včeraj podrobno predstavljen v goriškem dvorcu Attems. V projektu, katerega cilj je okrepiti čezmejno sodelovanje s pomočjo skupnih kulturno-umetniških dejavnosti, sodelujejo štirje partnerji: društvo Progetto Musica, ki je vodilni partner, novogoriški Kulturni dom, Srednjeevropska pobuda in Kosovelov dom Sežana. Izvajal se bo 30 mesecev, financiran bo v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007-2013 s skupnim proračunom skoraj 655.000 evrov. Na italijanski strani se bo projekt izvajal v pokrajinah Trst in Gorica, na slovenski pa v Goriški in Obalno-kraški regiji. Projekt pa naj bi doprinesel še več kot le krepitev čezmejnega sodelovanja pri organizaciji skupnih kulturnih dogodkov. Organizatorji se nadejajo še drugih »stranskih učinkov«, kot so skupna promocija čez-mejnega območja z oblikovanjem turističnih in kulturnih poti, glasba pa se bo navezovala na izpostavljanje krajev v Sloveniji in Italiji, kjer bo potekal festival. »Koncerte bomo organizirali na takih mestih, da bomo obenem promovirali kulturne spomenike posameznega kraja. Na primer na gradu Kromberk, v Štanjelu...« je pojasnila direktorica novogoriškega Kulturnega doma Pavla Jarc. Model za promocijo posameznih območij, ki je eden od ciljev projek- gorica - Jutri Bergonzoni v Verdiju Sto vstopnic bodo podarili V Verdijevem gledališču v Gorici bo jutri ob 20.45 nastopil priznani bolonjski komik Alessan-dro Bergonzoni v predstavi Urge. Ob samem dogodku, ki bo v kulturni hram privabil marsikaterega ljubitelja smeha in dobre volje, velja zabeležiti tudi solidarnostni prizvok pobude. Goriška občina je namreč poskrbela za finančno šibkejše člane družbe, ki si s težavo lahko privoščijo nakup vstopnice za gledališko predstavo. Tem osebkom bo v sodelovanju s krajevnimi socialnimi združenji ponudila brezplačen ogled predstave (na voljo je skupno 100 vstopnic). Na svoj račun pa bodo prišli tudi abonenti, ki bodo v znak hvaležnosti za redno zvestobo za vstopnico za to predstavo morali odšteti le simbolični evro. Z leve Nina Ukmar, Pavla Jarc, Massimo Gabellone in Barbara Fabro foto k. m. ta, se bo lahko uporabil tudi na drugih čezmejnih območjih, zlasti na območju Balkana. Projekt je torej namenjen predvsem mladim instrumentalistom oziroma komornim skupinam (največ kvartetom), ki še niso dopolnili 30 let in ki imajo končano vsaj 1. stopnjo v bolonjskem izobraževalnem sistemu oz. diplomo Akademije za glasbo. Tisti, ki izpolnjujejo navedene pogoje, se lahko prijavijo na razpis. Uspešno prestana avdicija in udeležba na mednarodnem glasbenem taboru, ki bo prvo leto potekal na italijanski, drugo leto pa na slovenski strani, pa jim bo omogočila nastop na mednarodnem poletnem glasbenem festivalu Echos - Čezmejni odmevi. Snovalci projekta se nadejajo, da bo festival pripomogel k postavljanju novih vezi med obmejnima prostoroma, predvsem pa, da bo tudi kultura postala eden od razlogov za prehajanje meje. »Čezmejno območje je še vedno neraziskano in ima veliko razvojnih možnosti. Po raziskavah, ki jih je pred nekaj leti opravil Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta, obisk kulturnih dogodkov ni eden od razlogov za prehajanje meje. Upamo, da bomo s tem festivalom gorica - Jutri to vsaj malo spremenili in da bo to tudi eden od korakov k razvoju turizma na tem področju. Obenem pa se zavedamo, da ni dovolj, da zgolj organiziramo kulturne dogodke, treba jih je tudi promovirati,« je včeraj v Gorici poudarila Nina Ukmar, direktorica Kulturnega doma Sežana. »Eden od izzivov projekta pa bo gotovo tudi zagotovitev njegovega nadaljevanja tudi potem, ko se bo projekt zaključil,« pa je dodal Massimo Gabellone, predsednik društva Progetto Musica. Na razpis za udeležbo na mednarodnem festivalu Echos - Čezmejni odmevi, se glasbeniki lahko prijavijo do 15. marca letos. V začetku aprila bo sledila avdicija, na kateri bo mlade glasbenike izbirala 4-članska žirija. Sestavljali jo bodo Veronika Brvar in Tomaž Lorenz iz Slovenije ter Davide Masarati in Roberto Tur-rin iz Italije. Žirija bo poleg izvajalske kakovosti upoštevala še življenjepis posameznika, program, ki ga bodo izvajali na avdiciji in zmožnosti kandidata za sodelovanje v mednarodni komorni skupini. Žirija bo namreč lahko oblikovala nove komorne skupine, sestavljene iz slovenskih in italijanskih glasbenikov. Letošnji mednarodni glasbeni tabor bo potekal med 10. in 17. majem v Gorici, mednarodni festival Echos pa letos med 15. julijem in 15. septembrom. prizorišča koncertov v Sloveniji bodo na Goriškem in na Krasu, v Italiji pa v Furlaniji-Julijski krajini. Katja Munih Za filmske ljubitelje Novonastali filmski klub Cinec-lub Gorizia prireja v sodelovanju z goriškim Kinemaxom in pokrajinsko mediateko Ugo Casi-raghi (Mediateca.GO) niz filmov za ljubitelje sedme umetnosti. Prva bosta na sporedu jutri v goriškem Kinemaxu dolgo-metražca ameriškega režiserja Wesa Andersona Moonrise Kingdom in Rushmore. V sodelovanju s tržiškim Kinemaxom pa bo 4. in 5. februarja na platnu zaživel komično brutalni film angleškega režiserja Kena Loac-ha Angelski delež (The Angels' share). Člani kluba Cineklub bodo za karto odšteli 3,50 evra, ostali pa 4,50 evra. šempeter Letrika ustanavlja podjetje v Indiji Šempetrska Letrika (nekdanja Iskra Avtoelektrika) je v ponedeljek z indijskim partnerjem Roots Group podpisala pismo o nameri za ustanovitev podjetja za skupno vlaganje s sedežem v Indiji, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pa je podpisala memorandum o sodelovanju s Konfederacijo indijske industrije (CII). »Po več mesecev trajajočih tržnih analizah in iskanju primernega lokalnega partnerja v Indiji je Letrika v ponedeljek v prisotnosti indijskega ministra za trgovino in industrijo ter slovenskega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo podpisala pismo o nameri s partnerjem Roots Group za ustanovitev skupnega podjetja za proizvodnjo zaganjalnikov in alterna-torjev v Indiji,« pojasnjujejo v Le-triki. Roots Group iz mesta Coim-batore na jugu Indije je priznana družba ter velik in že uveljavljen dobavitelj različnih električnih izdelkov, med drugim tudi Letrikinim globalnim in ciljnim kupcem, kot so Fiat Power Train Group, Same Deutz Fahr Group, JCB, John Deere in drugi. Pismo o nameri je osnova za pripravo skupnega poslovnega načrta in dokončne pogodbe o skupnem vlaganju, s čemer bodo dani pogoji za uradno ustanovitev podjetja. Ustanovitev joint-venture podjetja je predvidena do konca meseca aprila, proizvodnja pa naj bi se začela predvidoma letošnjo jesen. Memorandum o sodelovanju med GZS in CII predvideva redno izmenjavo informacij o poslovnih in investicijskih priložnostih za gospodarstvi obeh držav, identifikacijo posameznih podjetij za skupno sodelovanje, redno, vzajemno izmenjavo obiskov in poslovnih srečanj ter pomoč pri reševanju ovir za poslovanje med podjetji, člani obeh institucij. (km) Hasurjev Spomin v glasbi sovodnje - V knjižnici predstavili knjigo Jadranska oaza V Gorici se bo niz svečanosti ob dnevu spomin na žrtve holokav-sta zaključil jutri, 31. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu, kjer bo poseben večer s priznanim madžarskim glasbenikom judovskih korenin Janosom Hasurjem, avtorjem spleta poezije in violine »Spomin v glasbi«. Janos Hasur med svojimi nastopi povezuje igranje na violino z anekdotami, zgodbicami in vici iz bogate judovske tradicije. V Kulturnem domu bo predstavil tudi odlomke iz knjige Zvija Kotiezija »Yossi Rakover se obrača k Bogu«. Mednarodni dan spomina 2013 skupaj prirejajo Kulturni dom v Gorici, VZPI-ANPI iz Posočja, zadruga Maja, združenje Forum cultura, združenje Folk Club iz Buttria in Slovenska kulturna gospodarska zveza. Vstop na koncert bo prost. Sedmak predstavlja knjigo Jadranska oaza bumbaca V sovodenjski knjižnici so prejšnji ponedeljek predstavili knjigo »Jadranska oaza - Psiho-ekološki pogled«, ki sta jo napisala Floriana Ste-fani in Danilo Sedmak. Srečanje je uvedla Marija Češčut v imenu založbe Goriške Mohorjeve družbe, nato pa je spregovoril Sedmak in povedal, da raste na območju med izlivom Ti-mave in Barkovljami cel kup zdravil- nih rastlin. Pojasnil je tudi, da so se na tem delu jadranske obale slovenski ljudje od naselitve do današnjih dni uveljavili kot subjekt, kar je nazorno opisano tudi v knjigi, ki je izšla kot del knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe za leto 2013; njeno sovodenjsko predstavitev je priredila domača občinska uprava v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo in s podporo Fundacije Goriške hranilnice. V občinski knjižnici v Sovodnjah se bo v prihodnjih tednih zvrstilo še nekaj predstavitev knjig. 19. februarja bo na vrsti knjiga »Nojevo pero« Lelje Rehar Sancin, 5. marca »Mamica, nauči me kuhati« Emilije Pavlič in 16. aprila ob »Sosed o sosedu« Branko Marušič; vse tri predstavitve se bodo pričele ob 18. uri. / GORIŠKI PROSTOR GORICA - Od jutri do 10. februarja Goriška roža na slastnih jedilnikih osmih gostiln Znamenita goriška roža, to je izvrsten goriški radič, ki na pogled spominja na prikupno in dehtečo vrtnico, bo v prihodnjih dneh na voljo vsem gurmanom v osmih goriških restavracijah oz. gostilnah. Na pobudo združenja pridelovalcev goriške rože, v sodelovanju z goriško občinsko upravo in podporo združenja Biolab, se je namreč tudi letos skupina gostincev odločila, da bo svojim obiskovalcem postregla s posebnim jedilnikom, ki bo seveda temeljil na tej slastni krajevni dragocenosti. To pa še ni vse, saj bo ob pogrnjeni mizi tudi čas za kulturni pri-boljšek ob branju odlomkov o goriških zanimivostih izpod peresa pisatelja in novinarja Roberta Covaza. Če se zaustavimo pri sodelujočih gostincih, lahko ugotovimo, da so to povečini Slovenci. Tako bo prvi ku- linarični večer na voljo že jutri v restavraciji Rosenbar (Ul. Duca D'Aosta 96), kjer bodo ponujali hode z radičem proizvajalca Francesca Brumata, v petek, 1. februarja, se bo dogajanje preselilo v gostilno Turri v Štandrežu, kjer bo na voljo goriška roža proizvajalca Carla Brumata. V soboto, 2. februarja, bodo na svoj račun prišli gostje restavracije Majda (Ul. Duca DAosta 71), ki bodo lahko okusili specialite-te z radičem Costanze Hvalic, v nedeljo, 3. februarja, pa bodo v gostilni al Ponte del Calvario oz. pri Mirkotu v Grojni lahko segli po hodih z radičem Carla Brumata. Kulinarični večeri se bodo nadaljevali spet v četrtek, 7. februarja, ko se bo v gostilni al Sabo-tino (Ul. Santa Chiara 4) na mizah pojavil radič Pietra Sossola, medtem ko bodo dan pozneje, v petek, 8. fe- Predstavitev pobude na goriškem županstvu bruarja, v gostilni Primožič (Drevored 20. septembra) ponujali pridelek Carla Brumata. V soboto, 9. februarja, bo v restavraciji I sapori dell'impero (Ul. Vittorio Veneto 26) spet na voljo goriška roža Pietra Sossola, medtem ko bo zadnji dan, v nedeljo, 10. februarja, na vrsti še kosilo v gostilni pri Luni (Ulica Oberdan 13), kjer bo prota- gonist radič Carla Brumata. Naj zabeležimo seveda še to, da se bodo večeri začenjali ob 20. uri, medtem ko bo ob nedeljah kosilo ob 13. uri. Za večerjo bo treba odšteti od 25 do 35 evrov. Pri pobudi sodelujejo tudi nekatere mestne vinoteke, ki bodo ob aperitivu postregle s prigrizki goriške rože. (sas) Četrtek, 31. januarja 2013 15 S Poslovni oglasi PRIZNANO PODJETJE v prehrambenem sektorju z okolice Gorice zaposli uradnika/-co v komerciali in knjigovodstvu za nedoločen čas. CV pošljite na naslov: osebje@gmail.com [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Lincoln«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Django Unchained«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Quartet«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Lincoln«. Dvorana 2: 17.10 - 19.40 - 22.10 »Flight«. Dvorana 3: 17.40 - 20.40 »Django Unchained«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Pazze di me«. Dvorana 5: 17.30 - 22.10 »Ghost Movie«; 19.50 »La miglior offerta«. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov. Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. KRUT vabi na velikonočno potovanje v »večno mesto« Rim, v bližnji Tivoli z ogledom Vile Adriana in obiskom starodavnih mestec Fiuggi, Alatri in Ve-roli od 29. marca do 1. aprila; informacije v goriškem uradu, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481-530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072, krut.go@tiscali.it ali na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, Trst, tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it. NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481533177 ali mohorjeva@gmail.com. SPDG obvešča, da je še nekaj prostih mest na avtobusu za izlet na sneg v Forni di Sopra v nedeljo, 3. februarja; prijave po tel. 347-4661946. M Gledališče DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi na premiero nove produkcije »Umor v vili Roung« v soboto, 2. februarja, ob 20.30 v dvorani župnijskega doma F.B. Sedej v Števerjanu. Ponovitev bo v nedeljo, 3. februarja, ob 17. uri; več na www.sedej.org. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v sklopu niza »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v torek, 5. februarja, ob 20. uri nagrajevanje natečaja Mladi oder, nastopa mladinska gledališka skupina SKD Hrast iz Doberdoba s predstavo »Doberdobski di(v)jaki«, tekst in režija Jasmin Pod-veršič. V nedeljo, 17. februarja, ob 17. uri dramski odsek prosvetnega društva Štandrež s komedijo Vinka Moedern-dorferja »Štirje letni časi«, režija Jože Hrovat. V nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana z detektivko Achilleja Campanileja »Umor v vili Roung«, režija Franko Zerjal. Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v petek, 1. februarja, ob 21. uri »Piccoli crimini coniugali« (Eric-Emmanuel Schmitt), nastopata Elena Giusti in Paolo Valerio; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753; več na www.artistias-sociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 1. februarja, ob 20.45 nastopata klarinetist Alessandro Carbonare in pianist Monaldo Braconi; v torek, 5., in sredo, 6. februarja, »Ma-lapolvere. Veleni e antidoti per l'invi-sibile«, nastopa Laura Curino; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.tea-tromonfalcone.it. fi Razstave V GALERIJI ArtOpenSpace v Ul. Diaz v Gorici je na ogled fotografska razstava v organizaciji kluba Fiat 500 club Isonzo z naslovom »Il cinquino, una stella da fotografare«; do 31. januarja ob delavnikih 10.00-12.00, 17.0019.00. V GALERIJI ATELIER V EDA CENTRU na Delpinovi 18/b v Novi Gorici je na ogled slikarska rastava Mirande Bra-taševec z naslovom »Preporod«; do 31. januarja, več na info@atelier.si, www.atelier.si. V GALERIJI »MARIO DI IORIO« v prostorih državne knjižnice v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Re, regina, nudi« (Kralj, kraljica, goli), v okviru katere bodo na ogled fotografije Claudia Andreinija, Annamarie Castellan in Ennia Demarin ter likovna dela Paola Cervija Kervischerja; še danes, 30. januarja, s prostim vstopom. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je do 31. januarja na ogled razstava Ivana Zerjala. KAVARNA RUSJAN IN FOTOKLUB SKUPINA75 vabita na ogled fotografske razstave Marka Vogriča »Miška obišče Edo« v kavarni in vinote-ki Rusjan v Eda centru v Novi Gorici; do 5. februarja od ponedeljka do četrtka 7.00-23.00, ob petkih 7.0001.00, ob sobotah 8.00-01.00, ob nedeljah in praznikih 8.00-23.00. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo na ogled do 11. februarja likovna razstava stripov Remigia Ga-bellinija »Tolminski punt 1713 - La ri-volta dei Tolminotti nel 1713«. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Boj proti veri in Cerkvi. 1945-1961«; do 28. februarja od ponedeljka do petka 17.00-19.00, nato ob prireditvah ali po dogovoru. 9 Šolske vesti AD FORMANDUM prireja »Strateški design za gostinski sektor«: brezplačni tečaj po univerzitetni diplomi (80 ur), namenjen odraslim brezposelnim osebam z bivališčem v deželi FJK. Vsebine: strateški design za gostinski sektor, tehnike project managementa v uporavljanju gostinskih obratov, mar-ketinške strategije v gostinstvu. Izbor: 25. februarja. Tečaj je brezplačen, financira ga Evropski socialni sklad. Za informacije in vpisovanja: Ad for-mandum, Korzo Verdi 51, po tel. 0481-81826 ali na go@adforman-dum.org). OTROŠKI VRTCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB vabijo starše, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca na predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe: v otroškem vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči v četrtek, 31. januarja, ob 16.30. OTROŠKI VRTCI VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB prirejajo dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: danes, 30. januarja, od 10.30 do 11.30 v vrtcu Čriček v Doberdobu in v vrtcu Čira Čara v Sovodnjah ob Soči od 10.00 do 11.00. NIŽJA SREDNJA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V DOBERDOBU vabi starše petošolcev na informativni sestanek danes, 30. januarja, ob 18.00 v prostorih nižje srednje šole v Doberdobu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Abram v Pevmi danes, 30. januarja, 11.00-12.30. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ nudi v ponedeljek, 11., torek, 12., in sredo, 13. februarja, za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter osnovnošolske učence varstvo od 7.45 do 16. ure ter bogat program dejavnosti: domače naloge in učenje, ustvarjalne delavnice, pustno rajanje ter vodene igre. Prijave in informacije v Dijaškem domu, Ul. Montesanto, 84 ali po tel. 0481533495 vsak delavnik do srede, 6. februarja v popoldanskih urah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA GORICA obvešča, da poteka vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo Večstopenjske šole in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja v uradih Večstopenjske šole v Ul. Gra- bizio 38 vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsak četrtek od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da poteka vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo in se bo zaključilo v četrtek, 28. februarja. Tajništvo v Doberdobu je v obdobju vpisovanja odprto ob torkih, četrtkih in petkih od 7.45 do 9. ure, ob ponedeljkih in sredah od 14.30 do 16. ure in ob sobotah od 8. ure do 9.30. □ Obvestila KROŽEK KRUT vabi na 2. in 3. sklop delavnic »Razgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar: 3. sklop se bo začel 7. marca in trajal do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo od februarja dalje potekal tečaj za premostitev tesnobe in stresa. Predvidenih je šest srečanj v italijanskem jeziku, ki jih bo vodila Alessandra Simonetti; informacije po tel. 389-7907657 ali infovikara@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 16. februarja, ob sv. Valentinu obisk okolice Gorice z ogledom zanimivosti Pevme, Oslavja in Štmavra. V Štmavru bo za udeležence Valentinov prigrizek. Zbirališče bo ob 9. uri na parkirišču jahalne šole Remuda v Pevmi in nato odhod z lastnimi sredstvi. Vpisovanje in informacije po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 048120801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.). AŠKD KREMENJAK organizira tečaj zumbe v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. Brezplačna poskusna vaja bo potekala danes, 30. januarja, od 20. do 21. ure. Tečaj vodi inštruktorica Greta Lefons. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da je sklican deželni svet, ki bo zasedal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici danes, 30. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. V CENTRU GRADINA V DOBERDOBU bo v soboto, 2. februarja, ob 20. uri večer namenjem žganju; obvezna prijava po tel. 3334056800 , inforo-gos@gmail.com, www.centrovisite-gradina.com. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 4. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II). SS Prireditve DRUŠTVO HUMANISTOV GORIŠKE in skupina Sobota ob enajstih vabita na javno tribuno z naslovom »Proti centralizaciji javnega zdravstva« danes, 30. januarja, ob 18. uri v veliki dvorani mestne občine Nova Gorica. ZDRUŽENJE STARŠEV ROMJAN v sodelovanju z ZSKD prireja danes, 30. januarja, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Ul. Capitello v Romjanu predavanje na temo EFT - tehnike doseganja čustvene svobode. Predavala bo Barbara Zetko. ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FA-RI (Strada Colombara, 11) prireja v četrtek, 31. januarja, ob 20.30 srečanje z naslovom »Lo spazio dei giovani« (Vesolje mladih). Predavala bosta astrofi-sik Marta Trini in matematik Marco Brumat; več na www.ccaf.it, in-fo@ccaf.it, tel. 0481-888540; vstop prost. V BARU CICCHETTERIA AI GIARDINI v Ul. Petrarca 1/A v Gorici bo v četrtek, 31. januarja, ob 18.30 srečanje z Alessandrom Puhalijem in Sergiom Tavanom na temo železnice na Transalpini; sledil bo aperitiv. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 1. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige stripov Miriam Blasich »Anjce. Horo, amore e cioccolato«. Knjigo in avtorico bo predstavil zgodovinar in esejist Silvano Corazza. V PREDAVALNICI OBČINE V KRMINU bo v petek, 1. februarja, ob 18. uri predstavitev ponatisnjeje knjige »Por-zus. Due volti della resistenza« Marca Cessellija. Sodeloval bo profesor na Videmski univerzi Paolo Strazzolini. DRUŠTVO DANICA vabi vse otroke na veseli pustni popoldan v soboto, 2. februarja, od 15.30 dalje v ŠKC Danica na Vrhu. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA, ki jo organizirajo Dijaški dom, Kulturni dom in ŠZ Dom, bo potekala letos v Dijaškem domu v Gorici v petek, 8. februarja, ob 17. uri. Program predvideva premiero filmske oddaje Bela krajina (produkcija Videopro), v kateri nastopajo domski gojenci in učenci šole Trinko, ter priložnostni program, ki so ga pripravili gojenci Dijaškega doma. Toplo vabljeni osnovnošolski in srednješolski učenci. Pogrebi DANES V PODGORI: 9.00, Okruglic Carolina vd. Delpin (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. DANES V PEVMI: 11.00, Agostino Fe-resin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V SOVODNJAH: 14.00, Albino Cijan (z glavnega goriškega pokopališča ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FARI: 14.00, Livia Quaiat (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Marino Mauri (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Mario Ger-golet (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.15, Vanda Evangelista iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče. Zapustil nas je dragi Agostino Feresin Zalostno vest sporočata žena Marija in sin Edi Pogreb bo danes ob 11.00 z goriške bolnice v cerkev v Pevmo. 1 2 Sreda, 30. januarja 2013 APrimorski r dnevnik m g rl MESSI ... NIMA KUPCEV BARCELONA - Argentinski virtuoz Lionel Messi bo na Camp Nouu ostal vsaj do konca sezone leta 2018. Predsednik kluba Sandro Rosell je namreč potrdil, da bo z Messijem aneks k pogodbi podpisal prihodnji teden. «Za Messija nikoli nismo prejeli nobene ponudbe. Če bi jo, vem, da bi jo Messi z lahkoto zavrnil,» pa je Rosell, kot poroča spletna stran goal.com, zavrnil številna medijska ugibanja o astronomskih ponudbah za Argentinca. Messi je član Barcelone že vso svojo kariero. BALOTELLI K MILANU, ZEMAN POTRJEN MILAN - Mario Balotelli je od včeraj igralec Milana. Z milanskim klubom je podpisal pogodbo do junija 2017. Ob prestopu bo angleški Manchester City dobil 20 milijonov plus bonuse (3 milijone), 22-letni igralec pa po približno 11 milijonov na sezono. Balotelli je že zapustil priprave Cityja, v nedeljo bo namreč lahko igral s številko 9 proti Udineseju. Pri Romi pa so včeraj potrdili trenerja Zdenka Zemana. Tako je potrdil glavni direktor kluba Walter Sabati-ni, potem ko ga je klub hotel odstaviti. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu MANCHESTER UNITED NAJBOLJ VREDEN KLUB NA SVETU NEWYORK-Vodilna ekipa angleškega nogometnega prvenstva premier league, Manchester United, je prvi športni klub v zgodovini, katerega vrednost je ocenjena na več kot tri milijarde dolarjev (2,25 mrd evrov), je oznanila ameriška revija Forbes. Na lestvici največ vrednih športnih ekip na svetu so za 19-kratnimi angleškimi prvaki kot drugo najvrednejše športno moštvo končali Dallas Cowboys, ekipa ameriškega nogometa (2,1 milijarde dolarjev). ALPSKO SMUČANJE - V paralelnem slalomu v Moskvi Tina Maze obstala v četrtfinalu Peta, a naskok se veča MOSKVA - Umetna snežna rampa v Moskvi je včeraj gostila paralelni slalom svetovnega pokala. Veliki spektakel se je zaključil z zmago 21-letne Nemke Lene Dürr in Avstrijca Marcela Hirscherja. Najbojša smučarka sezone Tina Maze se je prebila do četrtfina-la, kjer jo je izločila Švicarka Wendy Holdener. Korošica si je tako delila peto mesto. Ker sta se nastopu odpovedali tudi Maria Höfl Riesch in Lindsey Vonn (ter še ostalih 15 smučark),pa je Mazejeva še povečala vodstvo. Pred drugouvrščeno Höfl Rieschevo ima že 888 točk prednosti. »Nisem imela prav energije, malo sem bila izpraznjena in se nisem se znašla, zato nisem mogla napadati na vso moč. Vsak dan nimam dovolj atomov energije,« je po tekmi povedala Mazejeva, ki je v osmini finala zanesljivo opravila z Rusinjo Ano Soroki-no, v četrtfinalu pa je za Švicarko Hol-denerjevo obakrat zaostala. V finalu je Nemka Lena Dürr ugnala Slovakinjo Veroniko Velez Zuzulovo, tretje mesto pa je pripadlo Američanki Mikaeli Shif-frin. Med moškimi je Hirscher premagal Šveda Andreja Myhrerja. Tretji je bil Hrvat Ivica Kostelic. Sezona svetovnega pokala se bo nadaljevala 23. februarja v Meribelu (ženske) in Garmisch-Partenkirchnu (moški). Zdaj čaka smučarje in smučarke od 5. do 17. februarja svetovno prvenstvo v Schladmingu. Ženske, izidi: 1. Lena Dürr (Nem), 2. Veronika Velez Zuzulova (Slk), 3. Mi-kaela Shiffrin (ZDA), 4. Wendy Holde-ner (Švi), 5. Michaela Kirchgasser (Avt), Tina Maze (Slo), Frida Hansdotter (Šve), Tanja Poutiainen (Fin). Moški, izidi: Izidi: 1. Marcel Hirscher (Avt), 2. Andre Myhrer (Šve), 3. Ivica Kostelic (Hrv), 4. Felix Neu-reuther (Nem), 5. Jens Byggmark (Šve), David Chodounsky (ZDA), Fritz Dop-fer (Nem), Jean Baptiste Grange (Fra). NOGOMET Lazio izločil Juventus in gre v finale! RIM - V prvi polfinalni tekmi italijanskega pokala sta Lazio in Juventus remizirali, včeraj pa je Lazio v napeti končnici z 2:1 le ugnal vodilno moštvo A-lige in se uvrstil v finale. Vsi trije goli so padli v drugem polčasu: v 8. minuti je Lazio povedel z Gonzalesom, zadnja dva gola pa sta padla šele v podaljšku. Juventus je izenačil v 91. minuti z Vi-dalom, le minuto kasneje pa je Lazio odgovoril z golom Floccarija. Juventus je v zadnjih trenutkih še nevarno napadal z Giovincom in Marchisiom, vendar neuspešno. Finale bo 26. maja: nasprotnik Lazia bo znan 17. aprila, ko bo povratna tekma med Romo in Interjem. Marcel Hirscher vodi tudi v skupnem seštevku Euro 2013: Beno Udrih potrdil nastop MEMPHIS - Selektor slovenske košarkarske reprezentance Božidar Maljkovic in direktor članskih reprezentanc Matej Avanzo se v teh dneh mudita v Združenih državah Amerike, kjer sta se že sestala z Benom Udrihom, obiskala pa bosta tudi Gorana Dragica. Udrih je obema potrdil, da bo nastopil v dresu slovenske reprezentance na EP v Sloveniji.Maljkovic in Avanzo sta si Udriha na delu ogledala na tekmi Milwaukeeja proti Golden Statu, na kateri je odlično razpoloženi Udrih za zmago s 109:102 dosegel deset točk in zbral pet podaj. Poškodba gležnja je preteklost, slovenski reprezentant pa je eden pomembnejših mož Mil-waukeeja, ki se odkrito spogleduje s končnico lige NBA. «Menim, da je Beno lahko eden izmed najpomembnejših členov naše reprezentance. Tega se zaveda tudi sam in je glede na bogate izkušnje to vlogo pripravljen prevze-ti,» je bil po uspešnem obisku zadovoljen Maljkovic. ansa Usoden pogovor s slovenskim kolegom o dopingu OSLO - Norveška atletska zveza je prekinila sodelovanje s srbskim strokovnjakom Petrom Vukičevicu. Pogodbe, ki mu je potekla leta 2012, ni podaljšala zaradi vsebine dopisovanja s slovenskim trenerjem Srdjanom Djordjevicem, ki je med drugim do vrhunskih dosežkov vodil številne vrhunske slovenske atlete in atletinje. Vukičevic je prek elektronske pošte med letoma 2001 in 2003 komuniciral z Djordjevicem in se pri njem zanimal o učinkih rastnega hormona in testosterona. Norveška protidopinška agencija mu sicer ni mogla dokazati ničesar in je zato preiskavo zoper Vukičevica končala brez obtožbe, toda atletska zveza je sporočila, da »vsebina teh elektronskih pisem ni v skladu z našimi vrednotami, zato smo se odločili za konec sodelovanja z Vukičevicem.« Trost dosegla 2 m! TRINEC - 19-letna Alessia Trost iz Pordenona je na mednarodni tekmi v češkem Trinecu dosegla še en mejnik. V skoku v višino je preskočila višino 2 metra, kar je v Italiji uspelo doslej samo še Sari Simeoni in Anto-nietti di Martino. Mladinska svetovna prvakinja, ki je na Češkem zmagala, je z včerajšnjim skokom dosegla tudi najboljši izid sezone v dvorani. Guidolin pohvalil Codo VIDEM - Udinese je do konca sezone odstopil Parmi branilca Andreo Codo. »Coda me je včeraj zvečer (v ponedeljek, op.ur.) poklical in se mi zahvalil. Fant, ki pokliče trenerja, ki ga skoraj nikoli ni poslal na igrišče, to je znak, da gre za človeka iz pravega testa,« se je Codi poklonil trener vi-demskega prvoligaša Francesco Gui-dolin. Nagrade za četrtfinale PORT ELIZABETH - Nogometaši Gane so z uvrstitvijo v četrtfinale afriškega prvenstva več kot izpolnili pričakovanja vodilnih predstavnikov tamkajšnje zveze. Vsakemu igralcu so namreč izplačali po 26.000 evrov posebne nagrade. Ob Gani si je iz skupine B napredovanje v četrtfinale zagotovil še Mali, iz skupine A reprezentanci Južnoafriške republike in Zelenortskih otokov, iz skupine C pa Burkina Fato in Nigerija. Gana se bo v soboto v četrtfinalu merile z Zelenortskimi otoki, Mali pa z Južnoafriško republiko. Zadnja udeleženca četrtfinala bosta znana danes: Togu za napredovanje zadostuje že remi, Tunizija mora zmagati. Novi selektorj odbojkarjev LJUBLJANA - Luka Slabe, trener ACH Volleya, je novi selektor slovenske odbojkarske reprezentance. Za to mesto so kandidirali še trije izvrstni strokovnjaki, med njimi tudi dva priznana tuja strokovnjaka. NOGOMET - Danes v Repnu ob 14.30 zaostala tekma proti Cerei Kras v napad! Bosta Pavan, ki je v nedeljo dobil močan udarec v gleženj, in Pizzini (bolečine v hrbtu) danes na razpolago trenerju Zupanu? Če je bila tekma proti San-viteseju ključna, bo današnje zaostalo srečanje proti Cereii »življenjskega« pomena za Kras Repen, če se želi še boriti za obstanek v D-ligi. Pred odločilno tekmo (ob 14.30 v Repnu) pa pestita ekipo dve neznanki: trener Zupan včeraj še ni vedel, ali bo lahko računal na Pavana, ki je v nedeljo dobil močan udarec v gle-ženj, vprašljiv pa je tudi nastop Pizzinija, ki je včeraj obiskal zdravnika zaradi bolečin v hrbtu. Ravno dvojica Pavan - Pizzini je v nedeljo vodila Krasov napad, zato bi bila njuna odsotnost več kot občutena. Po krogu prisilnega počitka pa bo spet na razpolago Kneževič. Cerea sodi med neposredne Krasove tekmece za obstanek. V nedeljo je izgubila tretjič zapored, pred Krasom pa ima 10 točk prednosti. »Igra podobno, kot vse ostale ekipe. Krasita jo dobra organizacija igre in pa borbenost,« je ocenil trener Zupan današnje nasprotnike, napovedal pa tudi taktiko za prepotrebno Krasovo zmago: »Nadgraditi moramo našo igro in biti še bolj učinkoviti. V nedeljo smo igrali solidno, vendar nismo dosegli gola. Zato si moramo jutri (danes op.a.) ustvariti še več priložnosti za gol, da bomo le uspešni.« Krasovi nogometaši so trenirali v ponedeljek in včeraj, ko so poleg uigra-vanja analizirali nedeljsko tekmo in pa se pripravili na nov zrelostni izpit. Če se želi Kras izogniti neposrednemu izpadu, mora za sabo pustiti dve ekipi, osvojiti do konca čim več točk (razlika s 15. in 16. uvrščeno ekipo mora biti 8 ali manj točk) in upati, da jih direktni tekmeci pustijo kar nekaj po poti. Zaostale tekme: Breg, Primorje in Zarja zvečer Danes bodo odigrali neodigrane tekme še Breg, Primorje in Zarja. Prvi bodo na igrišče stopili igralci Primorja, ki bodo ob 20.00 igrali pri Aui-leii, Breg bo gostoval pri Romani ob 20.30, Zarja pa se bo prav tako na gostovanju pomerila z Roia-nesejem ob 20.30. SMUČANJE V Sappadi štiri uvrstitve Dečki in naraščajniki so v nedeljo tekmovali v Sappadi. Slalom so dokončali trije dečki in deklica. Matej Kalc (Brdina) je bil 15., Rudy Skerk (Devin) je bil 17., Carlo Francesco Rossi (Brdina). pa 19., med deklicami pa je bila Lorenza Jez (Brdina) 35. Mlajši so zaključili en tek, naraščajniki pa dva. Od naraščajnikov pa ne Mateju Udoviču ne Petri Basezzi (oba Devin) ni uspelo zaključiti tekme. Mladinci SPDG pa so tekmovali na Piancavallu. Med mlajšimi mladinci je bila Alessia Fantini 10., Nikolas Semolič 7., med mladinci Marco Ventin 6., Jacopo Zitter pa 36. Med veterani je bil Pietro Perti (Brdina) edini v kategoriji B6, prav tako je bil Sto-jan Sosič (Mladina) edini v kategoriji B8 . V konkurenci veteranov A in B sta bila 22. oziroma 24. KOŠARKA - U19 Elite Jadran čaka naslednjo tekmo Barcolana - Jadran Qubik 47:70 (10:22, 17:35, 26:53) Jadran: Zerjal 2, Valentinuz 4, Daneu 7, Majovski 3, Sternad 4, Gregori 8, Leghissa 4, Ridolfi 18, Batich 9, Mattiassich 10, trener Oberdan. SON: 19. Jadran Qubik je visoko premagal Barcolano, ki se je kljub temu, da je doslej vknjižila samo štiri zmage, vsem dobro upirala predvsem z agresivno igro. Jadranovci pa se niso pustili presenetiti: z zbrano igro, dobro obrambo in skupinsko igro v napadu so si že v prvi četrtini priigrali 12 točk prednosti in prednost do konca stalno povečevali. Jadranovce čaka naslednji teden - v ponedeljek ob 20.30 pri Briščikih - pomembna tekma proti Falconstaru: v primeru zmage bi bil Jadran bližji drugi fazi prvenstva. DEŽELNO PRVENSTVO U19 Don Bosco - Dom Mark 52:60 (17:24, 30:33, 37:47) Dom Mark: Franzoni 2, Zavadlav 13, Bogaro 8, Termini, Abra-mi 18, Bensa, Antonello L. 6, Antonello M. 4, Peteani 2, Gaggioli 7. Trener: Dellisanti. Domovci so v enajstem krogu deželnega prvenstva U19 ponovno slavili, tokrat v gosteh proti Don Boscu. Po dopadljivi prvi četrtini je nivoj igre v nadaljevanju nekoliko padel na račun večje borbenosti in številnih osebnih napak na obeh straneh. Varovanci trenerja Dellisantija so si ključno prednost priigrali v tretji četrtini, ko so Salezijancem dovolili golih sedem pik. Zadnja četrtina je minila z agresivno igro pri obeh ekipah, a domačim ni nikoli uspelo ogroziti Domove zmage. Med Domovci zasluži tokrat pohvalo Matej Za-vadlav, ki je bil v napadu dobro razpoložen. (av) NAŠI OSKARJI 2012 Sreda, 30. januarja 2013 17 KDO JE IMEL NAJVEČ PODPORNIKOV? Povprečno največ nagrad sta zbrala Jadran in Zalet C: vsaka ekipa je »prispevala« kar štiri nagrajence. Od teh pa so imele večjo ekipno podporo od-bojkarice Zaleta, saj so k prevzemu nagrade privabile tudi skoraj vse soigralke. Na Opčinah smo tako našteli kar sedem zaletovk. Največ »družinskih« podpornikov pa je imel Ambrož Pe-terlin: punco, sina, mamo in očeta. Nekateri so na nagrajevanje povabili še dedke in babice ... ALBERT JE ZMAGOVALEC, NA SLIKI PA JE BIL BRAT GORAN Najboljši mladi nogometaš za leto 2012 je Albert Kerpan (na fotografiji KROMA). Pomotoma pa smo tako v torkovi športni prilogi in tudi na predstavitvi objavili slike brata Gorana, ki je prav tako prejel nagrado, vendar pred dvema letoma (2010). Zavedla nas je številka dresa: Albert nastopa namreč z različnimi dresi, odvisno od mesta, na katerem igra. JAZZOVSKA SPREMLJAVA Saksofonist Luka Car-li, sicer kapelnik tre-benske godbe, kitarist Marko Čepak in bobnar Lorenzo Fonda so v za »ad hoc« sestavljeno skupino s športnim imenom Fo-tofiniš poskrbeli za glasbeno kuliso na včerajšnji prireditvi. Jazzovska glasba, nenavadna za tovrstne prireditev, je požela odobravanje mnogih. OPČINE - V dvorani ZKB skupno podeljevanje priznanj ekipnim športnikom Primorski dnevnik - ZSŠDI 12 nagrad za najboljše Soditi o prireditvi, na kateri si soorga-nizator (čeprav je največ dela pri tem opravil naš tokratni partner Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, hvala mu), je težko in tudi malce nehvaležno, polna dvorana Zadružne kraške banke na Opčinah, pa nas vendarle navdaja z zadostno mero samozavesti, da lahko zatrdimo, da je bilo podeljevanje Naših športnih oskarjev tudi letos zadetek v polno. Na slovesnosti smo po dolgih letih zgolj simboličnih imenovanj najboljših zamejskih košarkarjev, odbojkarjev, odbojkaric in nogometašev, ki nastopajo za slovenska društva v Italiji, najboljše drugič zapored tudi dejansko nagradili. Poleg dobitnikov priznanj za sončno leto 2012 (izbrale so jih strokovnjaki) so se zbrali tudi mnogi njihovi soigralci, odborniki in prijatelji ter ljubitelji športa. Veliko je bilo tudi uglednih gostov, na čelu z državnim sekretarjem Urada za Slovence in zamejce po svetu Republike Slovenije Matjažem Longar-jem in senatorko Tamaro Blažina, s predstavniki krovnih organizacij in inštitucij. Na odru so se zvrstili vsi nagrajenci, opravičila sta se le nogometaš leta Daniel Tomizza in tretje uvrščeni odbojkar Filip Hlede, ki je doma kuhal vročino. Nagrade so podeljevali steber nogometnega moštva NK Kras Radenko Kne-ževič, vrhunski odbojkar Gregor Jerončič, sekretar Longar, naš odgovorni urednik Dušan Udovič in podpredsednik ZKB (in našega tokratnega pokrovitelja) Adriano Kovačič. Namesto s pozlačenim kipcem so se morali nagrajenci zadovoljiti z diplomo, ZSŠDI je k temu dodal še knjigo Ivane Suhadolc o TPK Sirena ali Lakovičevih 107 azzurrov. Vsakdo izmed njih je odgovoril na vprašanje ali dve voditelja prireditve Jerneja Ščeka, le zmagovalci med člani so se na odru zadržali nekoliko dlje. V slabi poldrugi uri smo vse spravili pod streho, tako da so bili zadovoljni tudi trenerji, saj je lahko večina nagrajencev še pravočasno pohitela na trening. Posnetek celotne prireditve boste lahko spremljali v nedeljo, 10. februarja na valovih Radia Trst A, od 17.30 dalje. več fotografij na www.primorski.eu Skupinska slika nagrajencev kroma Letošnji »oskarji« NOGOMET Člani: 1. Daniel Tomizza (Vesna), 2. Edvin Carli (Vesna), 3. Luka Carli (Kras). Mladinec: 1. Albert Kerpan (Vesna) KOŠARKA Člani: 1 Borut Ban (Jadran), 2. Peter Franco (Jadran), 3. Daniel Batich (Jadran). Mladinec: Matija Batich (Jadran) ODBOJKA Moški: 1. Ambrož Peterlin (Sloga Tabor), 2. Kristjan Sto-par (Sloga Tabor), 3. Filip Hlede (Olympia/(Sloga Tabor). Mladinec: Jernej Terpin (Olympia) Ženske: 1. Tanja Babudri (Zalet), 2. Jessica Štoka (Zalet), 3. Karin Crissani (Zalet). Mladinka: Petra Grgič (Zalet) popolne utemeljitve na www.primorski.eu PRIZNANJA ZSŠDI - Šport v vseh treh pokrajinak, v katerih živimo Slovenci Vaditeljica Damijana Češčut, odbornik Luciano Milic in miljski Benečan Igor Tuli Na podeljevanju oskarjev je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji podelilo tudi tradicionalna priznanja za športne organizatorje in strokovnjake društev, članic ZSŠDI. Letošnji nagrajenci so bili vaditeljica pri Športnem združenju Olympia Damijana Češčut, odbornik Športnega krožka Kras Luciano Milič in dolgoletni predsednik Planinske družine Benečija, prof. Igor Tull. Priznanje jim je podleil predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. Damijana Češčut, kot je zapisano v utemeljitvi priznanja, je že od mladih nog vsrkavala vase skrivnosti uspešnega vodenja športno ritmične gimnastike in se v letih razvila v uspešno vaditeljico, ki našim najmlajšim zmore z velikim uspehom vcepljati željo in voljo po športnem udejstvovanju. Z žilico odličnega organizatorja, poleg redne vadbe, postavlja na noge tudi lepe in odmevne športne revije, ki ob posebnih priložnostih kot je božič ali pa zaključek sezone, privabljajo na tribune veliko staršev pa tudi drugih gledalcev, ki uživajo ob veselih, sproščenih in športno dovršenih prizorih, ki jih nudijo najmlajši. Luciano Milič je bil v mladih letih steber moške odbojkarske ekipe ŠK Kras, nato navdušen plezalec (uspešno je opravil vrsto vzponov, tudi vrhunskih in kronal svojo ljubezen do gora, ko se je podal med osemti-sočake v Anapurno), zdaj pa je odbornik in nenadomestljivi spremljevalec namiznoteniških igralk ŠK Kras. Igor Tuli je Tržačan po rodu, bil je odbojkar pri ŠZ Bor, svojo življenjsko srečo in uveljavitev samega sebe pa je našel v Beneški Sloveniji, bil je predsednik Planinske družine Benečije, med najzaslužnejšimi za gradnjo planinske koče na Matajurju, preizkušal pa se Nagrajenci ZSŠDI gor Tull, Luciano Milič in Damijana Češčut odgovarjajo na vprašanja Jerneja Ščeka kroma je tudi med gorskimi velikani z osvojitvijo kavkaškega Elbrusa in južnoameriške Aconcague. »Ambient, ki je mogoče poudarjeno najbolj nenaklonjen našemu slovenskemu človeku, je vzljubil in ga ima za svojega. Z dušo in telesom se je povsem vživel in se istovetil z našim beneškim človekom,» je med drugim zapisano v utemeljitvi priznanja ZSŠDI. Med včerajšnjo slovesnostjo je z njim pa je po-kramljal Jernej Šček. Pokazali so, da se dobro znajdejo pred mikrofonom. Vezna nit pogovora je bilo de- lo z mladimi. Vsi trije nasprotujejo prezgodnji specializaciji. Češčutova je obsodila negativno vlogo staršev, ki prevečkrat silijo otroke v agonizem, Milič je k temu dodal, da mora dober športnik poznati osnove različnih športnih disciplin, Tull pa je poudaril, da je prvenstvena naloga športa v uvajanju v odgovorno ravnanje in primeren stil življenja. Vsi so tudi obžalovali, da Jure Kufersin na spomladanskih volitvah ne bo več kandidiral za predsednika Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. IZJAVILI SO Bralne navade, tuši, Kras, vrnitve in Matjaž Longar, Urad RS: »Vsak dan dobim Primorski dnevnik na mizi in ga začnem brati od zadaj, torej od športa dalje.« Matija Batich, najboljši mladi košarkar: »Z bratom Danielom se od vedno razumeva. Poslušam ga na igrišču in izven njega, je pomembna oseba v mojem življenju.« Daniel Batich, 3. med košarkarji: »Od brata veliko pričakujem. Vem, katere so njegove sposobnosti, zato bi včasih želel, da pokaže še kaj več.« Petra Grigič, najboljša mlada odbojkarica: »Včasih moram počistiti tuše.« (Odgovor na vprašanje, kakšen je njen odnos s starejšimi soigralkami). Zakaj pa se je Jernej Terpin, najboljši mladi odbojkar, odločil da se z Modene vrne k domači Olympii? »Ker so pri Olympii potrebovali tol-kača, sem priskočil na pomoč domači ekipi.« Jure Kufersin, predsednik ZSŠDI, pred nagrajevanjem najbolj zaslužnim športnim delavcem: »Če ne bi bilo njih, ne bi bilo niti športnikov.« Nagrajenci ZSŠDI, Damijana Češčut, Luciano Milič in Igor Tull, so enoglasno potrdili zaupnico predsedniku Juretu Kufersinu. «Ostal bo starešina ZSŠDI.« Radenko Kneževič, nogometaš NK Kras: »Jutri (danes op.a.) začnemo z njim.« (Odgovor na vprašanje, ali imajo pri Krasu pred današnjo zaostalo tekmo že recept za zmago.) Ali je Petra Franco, drugega najboljšega košarkarja med člani, prepričal sponzor, da se vrne spet na igrišče? »Ko sem izvedel, da Spigaglia ne bo več igral nisem želel še sam pustiti ekipe na cedilu.« Karin Crissani, 3. mesto med odbojkaricami: »Mislim, da sem stara.« (Odgovor na vprašanje, ali so druge boljše ali pa ona slabša, glede na to, da na oskarju ni več na prvem mestu kot v preteklih letih). Ambrož Peterlin, najboljši odbojkar: »Prav je, da si sam izbere šport, vendar upam, da bo izbral odbojko.« (Odgovor na vprašanje, ali bo sin Nejc sledil mami, košarkarici, ali očetu, odbojkarju). Kometarji na lestvice ... Najboljši športniki so tudi komentirali vrstni red nagrajencev. Ba-budrijeva je menila, da Sabrine Bu-kavec najbrž ni med zmagovalkami, ker sta jo lani in letos pestili poškodbi, Edvin Carli se je spraševal, zakaj Mattea Pipana ni bilo niti med nominacijami (razlog je v tem, da v letu 2012 ni odigral 15 tekem, kar je bil pogoj za nominacijo, op. u.), Ambrož Peterlin ne bi spremenil lestvice, sicer sam ne bi bil prvi, omenil pa je Vasilija Kanteja, ki bi si prav gotovo zaslužil kaj več, vendar ga je na začetku sezone zaustavila poškodba rame. »Lani je bil glavni adut v napadu in duša ekipe,« je dejal. Borut Ban pa je napovedal, da bi ga v naslednjih sezonah lahko s prestola »vrgla« Matija Batich ali Martin Ridolfi. Kako ujeti miško z dnevnikom? Naročniki tiskane izdaje boste imeli dostop do spletne izdaje brez dodatnih stroškov. Cenjeni bralci, vabimo vas, da se naročite na Primorski dnevnik: naši raznašalci vam ga bodo vsako jutro dostavljali na dom. Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. Letošnja novost pa ni zanemarljiva: vsem celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov. Naročnina za leto 2013 znaša 220,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2013. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,73 evra! Vsi novi naročniki bodo v dar prejeli knjigo Spomini na leto 1945. NAROC NIŠKA TISKANA + NOVOST ZA SPLETNA IZDAJA LETO 2013 za ceno prve! Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga. Znižano naročnino za leto 2013 se lahko plača do 31.1.2013: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Zadružna kraška banka št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 Bancoposta na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici št. računa: IT57 H 07601 02200 000011943347 Primorski r dnevnik INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu Dnevnik Slovencev v Italiji / cZadniga / RADIO IN TV SPORED Torek, 29. januarja 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 23.50 Film: La foresta dei pugnali vo-lanti (akc., '04) V" Rai Tre Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan: Rescue special iperations 16.35 Ieri e oggi in Tv 16.45 Film: Non stuzzicate i cow-boys che dormono (kom., '70) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.50 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Af-fari tuoi 21.10 Nan.: Don Matteo 23.25 Dnevnik - Kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta i * Û-. 6.50 Risanke 8.10 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Seltz 14.45 Nan.: Senza trac-cia 15.30 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squa-dra Speciale Cobra 1119.35 Nan.: Il com-missario Rex 20.30 23.35 Dnevnik 21.05 Film: Il triangolo delle Bermuda - Mare del Nord (akc., '11) Tfe Canale S O Italia 1 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Varíete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? La 7 23.15 Volo in diretta (v. F. Volo) Rete 4 6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: T. J. Hooker 7.45 Nan: Miami Vice 8.40 Nan: ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (29. januarja 2013) Vodoravno: Kukoč, Iro, Alan Jones, teta, Sila, Boban, Icak, Por, ritmika, apologija, as, rape, Anam, tal, Aro, kna, Arica, Rivera, trivij, adijo, plataje, tečaj, Kaka, až; na sliki: Boban Popovič. 21.10 TaIk show: Invasioni barbaric- he 0.05 Omnibus notte ^ Tele 4 20.30 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.15 Nan.: Ribič Pepe 10.35 Odd.: Zlatko Zakladko 10.55 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 11.15 Polž v solati 11.50 Dok. odd.: Vojna za pragozd 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.00 17.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.40 Risanke 15.50 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 18.00 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 21.10 Film: Trappola sulle montagne rocciose (pust., ZDA, '95) 23.301 bel-lissimi di R4 23.35 Film: Allarme rosso (dram., ZDA, '95) 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resn. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 21.10 Resn. show: Extreme Makeover 23.10 Italia Domanda 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.30 What's my destiny Dragon Ball 14.55 Risanka: Lupin 15.45 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.40 Nan: Chuck 17.30 Nan.: La vita secondo Jim 18.20 Nan.: Life Bites 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Dok.: Mistero 0.30 Nad.: The Vampire Diaries 20.05 Film tedna: Grbavica (dram., BiH/Nem./Avstrija, '06) 21.35 Kratki igr. film: Srečno pot Nedim 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Dvanajst |r Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura 11.25 Dobro jutro 14.45 19.00, 0.25 Točka 15.40 Legende velikega in malega ekrana 16.20 Dok. serija: To bo moj poklic 16.50 Glasnik 17.20 Evropski magazin 17.45 Mostovi - Hidaki 18.15 O živalih in ljudeh 18.40 Na vrtu 18.40 Odd.: Evropski magazin 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Košarko čutim 20.50 Žrebanje Super Lota 20.55 Bravo orkester LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.20 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.30 18.50 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Un povero ricco 15.50 Nan: In plain sight 16.50 Nan: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 7.00 Deželni dnevnik 7.25 12.45 Aktualno: Italia Economia e Prometeo 7.35 Lezioni di pittura 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.35 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.30, 21.50 Ob 200-letnici rojstva Richar-da Wagnerja 22.20 Odd.: Bleščica 22.55 Film: Zapuščina (t* Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 6.35 0.10 Primorska kronika 7.40 20.00, 23.05 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.30 Poročila 8.55 Kronika 9.00 10. redna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.30 21.50, 23.20 Kronika 21.30 Žarišče 23.30 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 „Me-ridiani" 15.30 Zgodovina ZDA 16.00 Biker Explorer 16.30 Istrska potovanja 17.20 Vse-danes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Torino 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. odd.: City folk 21.00 Folkest 2012 22.25 Potopisi 22.55 Artevisione 23.25 Ef-fe's Inferno Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Video- strani 12.00 Vedeževanje s Cvetko 17.30 ŠKL 19.30 21.30 Dnevnik in vremenske napovedi, Kultura... 20.00 Odbojka - Salonit Anhovo : Go Volley, posnetek tekme v Kanalu 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.55 Risanke 8.05 Nan.: Tv Dober dan 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.55 Serija: Larina izbira 10.40 16.50 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nabn.: Zdravnikova vest 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Tv Dober dan 14.55 Nan.: Ko listje pada 15.50 Nan.: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Dovolj mi je (dram., ZDA, '02) 22.15 24UR zvečer 22.45 Nan.: Politične živali A Kanal A 7.10 Risane serije 8.00 Svet 9.0013.50 Nan.: Frasier 9.30 14.20 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.55 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 14.50 Film: Državljan Pokorni 16.35 Nan.: Šola za pare 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Voditelj vrača udarec 21.40 Film: Brusilec 23.20 Film: Diplomat RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan ; 11.00 Studio D; 11.15 Bruno Križman - Mednarodni utrinki; 12.00 Pregled dogodkov - Slobodan Va-lentinčič; 12.30 Moja, tvoja, naša knjižnica; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Izzivi časa; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Tone Frelih: Zgodbe - 2. zgodba; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Felici con coach; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Slovenskih 13; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki ted-na;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Arsov forum; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 30. januarja 2013 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren üü dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJ^Ui. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona **antidldona VREMENSKA SLIKA MOSKVA -8/-2 ° O KIJEV -8/-2 o GRADEC 0/10 CELOVEC O -2/8 TOLMEČ O -2/8 TRBIŽ O -2/10 o -5/8 KRANJSKA G. o-1/8 S. GRADEC CELJE -1/8 O VIDEM O -2/8 O PORDENON ■«s oc TRŽIČ -1/8 _ . _ _ _o ČEDAD O KRANJ -1/7 LJUBLJANA GORICArT° N. GORICA -1/8 N. MESTO -2/6 G°RICA O -■/-, POSTOJNA O ST^ tfv^. O - PORTOROŽ« ^ ^ ^ ČRNOMELJ 1/8 MARIBOR O 0/10 PTUJ o M. SOBOTA O 0/9 ZAGREB 1/R o ^NAPOVED ZA DANES o SOFIJA -6/2 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD O 1/4 SPLIT 6/11 SKOPJE O v4/r v^t. Vatene - . .1010 Dr ,j/13 o-C-.. Od obale do Predalp bo nebo povečini oblačno, vlažno bo z možnostjo megle predvsem v nižini pri nizkih temperaturah. Pojavil se bo led. V Predalpah se bo v teku dneva zjasnilo. V alpskem svetu bo nebo jasno do spremenljivo z milimi temperaturami in z močno termično inverzijo v dolinah. Ponoči in jutri bo na Primorskem pretežno oblačno, ponekod lahko tudi megleno. Drugod bo delno jasno, do jutra se bo zjasnilo tudi vzhodni Sloveniji. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, najvišje dnevne od 6 do 11 stopinj C. v C Nad Italijo je prisotno anticiklonsko območje, ki povzroča povišek temperatur v višjih legah in stagnacijo vlage po nižinah. Jutri bodo v viškjih slojih atmosfere dotekali bolj mrzli tokovi. V -jv,, soboto bo naše kraje dosegla atlantska i-oHSlL v. fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 17.08 Dolžina dneva 9.39 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 21.03 in zatone ob 8.35 Nad severnim Atlantikom, deloma zahodno Evropo in Skandinavijo je obsežno ciklonsko območje, nad južno Evropo in našimi kraji pa je območje visokega zračnega tlaka. Od zahoda doteka nad naše kraje še toplejši in bolj suh zrak. BIOPROGNOZA V severni polovici države bo vremenski vpl iv zmerno obremenilen, zvečer bo obremenitev oslabela. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 10,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.17 najvišje 43 cm, ob 6.08 najnižje -15 cm, ob 11.15 najvišje 22 cm, ob 17.50 najnižje -45 cm. Jutri: ob 0.48 najvišje 43 cm, ob 6.54 najnižje -16 cm, ob 11.46 najvišje 11 cm, ob 18.08 najnižje -34 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin - Na Žlebeh . . .160 Vogel.................140 Kranjska Gora.........80 Krvavec .............. 110 Cerkno ................ 80 Rogla..................95 Mariborsko Pohorje . .60 Civetta...............160 Piancavallo..........120 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............80 Trbiž..................150 Osojščica..............90 Mokrine..............150 Podklošter............70 Bad Kleinkirchheim . . .50 K (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V gorah in na planotah bo nebo povečini jasno, pihal bo zmeren severozahodni veter. Termična inverzijo se bo omilila. V teku popoldneva se bo pooblačilo. Megla bo od jutra dalje zajela nižine in obalo. Temperature bodo dokaj nizke. Možne bodo poledenitve. V četrtek bo povečini jasno, tudi na Primorskem se bo nizka oblačnost prehodno razredčila. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla. V petek bo precej jasno z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. Na Primorskem in Notranjskem se bo zadrževala nizka oblačnost, ponekod bo megleno. Še bo precej toplo. BERLIN - Spomin na dogodek, ki je sprožil največjo tragedijo človeštva Pred 80 leti Hitler prišel na oblast BERLIN - Za Nemčijo je bil 30. januar 1933 usoden dan. Propadli študent umetnosti Adolf Hitler iz avstrijskega Braunaua je kot vodja na-cionalsocialistov na ta dan v Berlinu zasedel kanclerski položaj. S tem se je začel njegov vzpon na absolutno oblast, posledica katerega je bila druga svetovna vojna in smrt kakih 60 milijonov ljudi. »Sedaj pa, moji gospodje, z Bogom naprej,« je 30. januarja 1933 pozval predsednik weimarske republike, ki je bila posledica prve svetovne vojne, Paul von Hindenburg, potem ko je po večmesečnem političnem pokru vodji Nacionalsocialistične delavske stranke (NSDAP) poveril oblikovanje vlade. Hindenbrug, 85-letni general iz prve svetovne vojne, je sicer le malo pred to odločitvijo vztrajal, da Hitlerja ne bo spustil v vlado. Hitlerjeva NSDAP je dolgo veljala za krdelo fanatikov, njihove do Judov in komunistov sovražne parole in gonja proti sistemu pa sprva niso naletele na odobravanje. Stranka je tako leta 1923 v Munchnu zaman poskušala izvesti državni udar, na volitvah leta 1928 pa je zbrala zgolj 2,6 odstotka glasov. A gospodarska kriza in krhek politični ustroj weimarske republike sta šla nacionalsocialistom vedno bolj na roke. Brezposelnost je leta 1932 dosegla 30 odstotkov, padala je ena vlada za drugo. V 14 letih prve nemške republike se je zamenjalo kar 20 vlad. Delavski razred je bil razcepljen med socialdemokrate in komuniste, srednji razred negotov, plemstvo pa se je predajalo avtoritarnim hrepenenjem. Pozno združena naci-ja je bila tako republika brez republikancev, ocenjuje nemška tiskovna agencija dpa. Kot ob tem poudarja publicist Sebastian Haffner, bi bilo zmotno misliti, da je weimarska republika propadla zaradi Hitlerja. »Propadala je že, ko je Hitler resno stopil na prizorišče.« Zgodovinar Michael Wildt pa Na fotografijah: levo Hitler v značilni pozi; desno eden od množičnih shodov nacistov; levo spodaj taboriščniki; desno spodaj sovjetski rdečearmejc postavlja zastavo zmagovalcev na razrušeni Reichstag v Berlinu, 2. maja 1945. ocenjuje, da se je nacionalsocializem navezal na takrat močno razširjeno hrepenenje Nemcev. Velika priložnost za Hitlerja je prišla leta 1930, ko je NSDAP na septembrskih volitvah v reichstag dobila 18,3 odstotka oz. kakih 6,4 milijona glasov. Na volitvah julija 1932 pa je NSDAP to število še podvojila. Novembra istega leta je nato doživela udarec, saj je ostala brez občutnega števila glasov, njene nasilne jurišne enote SA pa so izgubljale privržence. Vrh nacistov se je zbal, da mu bo priložnost za naskok na oblast spolzela iz rok. Hitlerjev glavni agitator Joseph Goebbels je takrat v svoj dnevnik zapisal, da je skrajni čas za prevzem oblasti. To je Hitlerju ob podpori velikih kapitalistov v nekaj mesecih tudi uspelo. Kapital, ki mu je pripadal tudi nekdanji kancler Franz von Papen, je sicer skušal »uokviriti« nacionalsocialiste v vlado po svojem okusu, a je Hitler vztrajal, da je podporo NSDAP mogoče dobiti le, če bo sam zasedel kanclerski stolček. Posledica tega je bila, da je predsednik vlade Kurt von Schleicher 28. januarja odstopil, dva dni zatem pa je kanclerski stolček zasedel Hitler. Kot je kasneje razkril Papen, so skušali Hitlerja »potisniti v kot, dokler ne bi zacvilil«, a so se ušteli. Hitler se je na kanclerskem stolčku hitro lotil posla, a je na začetku skušal ohraniti vsaj videz zakonitosti. Februarja 1933 so odpravili državljanske pravice, marca je odvzel pristojnosti reichstagu, aprila poenotil zvezne dežele. Dan po 1. maju je prepovedal sindikate, medtem ko je prega- njanje Judov teklo že dalj časa. Politične nasprotnike, to je komuniste in socialdemokrate, umetnike in intelektualce, je dal Hitler za zapahe oz. v koncentracijska taborišča, kamor so nato pošiljali tudi homoseksualce. Uvajal je vse bolj krvavo diktaturo, posledica cesarje bil tudi izstop Nemčije iz Društva narodov jeseni 1933. S Hindenburgovo smrtjo avgusta 1934 si je Hitler prilastil tudi predsedniški položaj oz. združil vlogo kanclerja in predsednika ter postal vrhovni poveljnik oboroženih sil in državni poglavar - »Führer«. V samo letu dni po 30. januarju 1933 je tako Hitlerju uspelo zacementirati diktaturo in si utreti pot do absolutne oblasti. Njegova strahovlada je trajala vse do konca druge svetovne vojne, ki jo je sprožil in je terjala preko petdeset milijonov smrtnih žrtev. (STA(