»tev, 93,_
Izhaja vsak dan, tadl ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
t'redniftvo: Ulica Sv FrančiSka AsiSkega §t Mj L nidstr. — Vil tepisi naj «c poilljajo uredništvu lista. Nefrtakirana pismi a« 18
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, j/dfcifltelj !n odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik fcoctttiti| lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t cmejenini pcroJtvora v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsMkega flf 20L Telefon inedništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto........K 24.—
Za pol leta....................^ . • 121—
za tii mesece.........».*•.••• fi.-—
za nedeljsko izdaj« za celo leto.	5.20
ic pol leta ,..•».»••«*•*«•■• 2.®#
f 1W. v n«*»Up a. aprila WW.
_Letnik XII.
Posamezne Številke Edinosti* ae prodajajo po 9 vinarja*, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v šlrokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za-
v- iov..........., , • . mm po 20 vinu
Ogl^i v teksta lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . ,2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina tai reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti«. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilničol račun št 841.65Z
Prelet! nainougjšlh dosodKoo.
Ruska bojišča. — Pri 01yki naši oddelki razrušili neko sovražno predpostojan-ko. Pri Siesrikovcah napad sovražnika odbit. — Na severnem bojišču ruska »velika« ofenziva s 30 divizijami končala z izgubo 140.000 mož.	.
Italijanska fronta. — Zopetno obojestransko živahno delovanje na posameznih točkah fronte. Napadi pri Velikem in Malem Palu in pri Schluderbachu odbiti.
Zapadno bojišče. — Boji z ročnimi granatami in minami, v Argonih in v ozemlju Moze srditi topovski boji. Štiri francoska letala sestreljena.
Na balkanskem bojišču nobenih dogodkov.
Turška bojišča. — Ob Tigrisu nobene izpremembe. Ob Evfratu posrečen napad Turkov na angleški oddelek. — Na kavkaški fronti v dolini Coroka Turki prodirajo in odbijajo ruske napade.
Razno. — Vojaške priprave Nizozemske. Izredni ministrski svet. Komentarji o koraku Nizozemske. — Asquith v Rimu. — Pres olonaslednik Aleksander in Pa-šič v Londonu. — Vojvoda Avarna umrl.
Reše ur^no poročilo.
DUNAJ, 1. (KorJ Uradno se objavlja: i. aprila 1916, opoldne.
Rusko bojišče.— Pri OIyki so avstroogrski oddelki zavzeli neko sovražno predpostojanko, razbili ruska kritja, uničili ovire in se vrnili potem zopet v našo glavno postojanko. Jugovzhodno Sienikovc je b!l poizkus sovražnika, da bi pomaknil svoje linije v frontni širini tisoč korakov na naskočno distanco, preprečen s topovskim ogniem in s protinapadom.
Italijansko bojišče. — Včeraj se je na posameznih točkah fronte zopet pričelo obojestransko delovanje. Ob tolminskem nredmostju, v oddelku Bele in na dolomitski fronti je prišlo do več aH mani živahnih topovskih bojev. Italijanski napadi proti frotnemu kosu med Velikim in Malim Palom in pri Schluderbachu so bili odbiti.
Jugovzhodno bojišče. — Nič važnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Cctforac.
DUNAJ. 31. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 30. marca: V rove-retskem odseku običajno artiljerijsko delovanje. V Val Sugani smo odbili manjše sovražne napade. Na vrhovih Gol di Lana boli smučarskih patrulj z ugodnim uspehom za nas. V Belski dolini (Kanalski dolini na Koroškem) in ob srednji Soči živahno artiljerijsko delovanje. Naša artiljerija je obstreljevala po cesti od Roga-tina korakajoče kolone, poškodovala sovražne obrambne postojanke na Slemenu in razpršila čete, ki so prodirale od Polubi-na. Na gričevju severozapadno Gorice je zelo močan artiljerijski dvoboj trajal ves dan. Ponoči je sovražnik, prlpravivši silno močne rezerve, izvršil krepak napad, ki je izhajal od severnega konca Podgorskega vrha in se je kmalu raztegnil na vso fronto ao Sabotina. Posebno srdit je bil boj v pevmiškem odseku. Večkrat odbit, je sovražnik vsakikrat obnovil s svežimi Četami svoje brezuspešne krvave naskoke. Končno si^o ga izbegali s protinapadom z naše strani In pognali v beg. Pustil je 150 ujetnikov, med njimi 5 častnikov, v naših rokah. Na kraški planoti na več krajih artiljerijske akcije. Vzhodno Selc so včeraj naskočili naši močan sovražni okop, ki so ga že nekaj dni močno obdelavali, ga zavzeii z bajoneti in so do noči odbijali številne sovražne protinapade. Tekom sijajnega podjetja smo odvzeli sovražniku 202 ujetnika, med njimi 7 častnikov, dve strojni puški, eno metalo za bombe, nad sto pušek ter veliko zabojev municije in bomb.
PODLISTEK
Utva: Kraguljčki.
Založila in izdala knjigarna J. Stoka.
Ko sem prvi večer čitala svojim otrokom »Kraguljčke«, sem si dejala, da moram o tej knjižici napisati par besed. In ko sta moja najmlajša dva hodila naslednje dni okoli mene z napihnjenimi lički iii ponavljala: »polna usta še bombončkov je imel< , se mi je zdelo, kakor da me opominjata na to, kar sem obetala sama sebi. > Kraguljčke« je sprejela in čitala z največjim užitkom moja osemletna hčerka. Ko ie bila v knjigi že dovolj udomačena, je klicala dve leti mlajšega bratca, naj ji pove, katero pesem si želi, da mu čita. Prva je bila seveda ona: > Prvi krajec, suh možiček«, ki je končavala vedno z refrenom v duetu: spolna usta Še bombonč-
kov je imel.«	„ , , K „
. la zoDtt ie vprašala; »Katero hočeš
Asqulth v Rimu
RIM, 1. (Kor.) Angleški ministrski predsednik Asquith bo sprejet danes od papeža v avdijenci. Na povratku obišče Asquith italijanski glavni stan, kjer ga bo sprejel kralj Viktor Emanuel.
Ifemšfeo uradno porodilo.
BERLIN, 1. (Kor.) Veliki glavni stan, 1. aprila 1916.
Zapadno bojišče. — Pri St. Eloi so bili angleški napadi z ročnimi granatami odbiti. Živahni boji z minami so se vršili med prekopom La Basse in Neu-villom. Severozapadno Roye je razvijala francoska artiljerija zelo živahno delo-vanie. Ml smo uspešno obstreljevali sovražno postojanko na fronti ob Aisni. V Argonih in v ozemlju Mtoze so se vršili srditi topovski boji. — Naši bojni letalci so sestrelili štiri francoska letala, po eno pri Lasnu in pri Mogevillu (v Woevri) v naše črte, po eno pri Vlile aux Bois in južno Haucourta za sovražno fronto. Francosko letališče Romay, zapadno Peimsa, je bilo izdatna obmetano z bombami.
Vzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. — Zdi se, kakor da se je rusko napadanje, ki se je pričelo naenkrat s 30 divizijami nad 500.000 mož in s čudovito potrato municije za vzhodne razmere med 1. in 28. marcem proti o-brežnim oddelkom armadne skupine ge-neralfeldmaršala pl. Hindenburga, za enkrat izčrpalo. Vsled hrabrosti in žilave vztrajnosti naših čet ni doseglo nobenega uspeha. Kako velik cilj je bil nameravan s tem napadom, je razvidno iz sledečega povelja ruskega vrhovnega poveljnika armad na zapadni fronti z dne 4. (17.) marca t. 1., št. 537: »Čete zapadne fronte! Pred ool leta ste močno oslabljene in z niaiim številom pušk in patron ustaviie prodiranje sovražnika in zasedle, potem ko ste ga ustavile v okraju prodera pri Molodečnu, sedanje postojanke. Njegovo Veličanstvo in domovina pričakujeta od vas sedaj novih junaštev: izgon sovražnika iz mej države. Ko se jutri lotite te velike naloge, sem prepričan o vaši hrabrosti, vaši veliki udanosti do carja in vaši vroči ljubezni do domovine kakor tudi o tem, da boste izpolnili sveto dolžnost nanram carju in domovini in osvobodili pod jarkom sovražnika trpeče brate. Bog naj nam pomaga pri tej sveti stvari. Generalni pobočnik Everih.« — Seveda se zdi vsakemu poznavalcu razmer čudno, da je bila zapričeta taka akcija v letnem času, ko jo znatno otežkuje od dneva do dneva kopnenfe snega. Izbran je bil ta trenotek pač manj vsled proste volje ruske^ vodstva, kakor pod pritiskom v stiski se nahajajočih zaveznikov. Ako razlagajo sedaj ruski armadni krogi ustavitev napadov le z vremenskim preobratom, je to gotovo samo napol resnično. N^'manj toliko kakor omehčana tla so udeležene velike Izgube pri težkem udar-c" Izeube se cenijo po previdni cenitvi na 140.000 mož. Armadno vodstvo bi se za-moglo torej bolje izraziti, da so »velika« ofenziva nI zadušila samo v močvirhit a^^k v močvirju in krvi.
Balkansko bojišče. — Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Kemiki letalski napad na Anglijo.
BERLIN, 1. (Kor.) Uradno se razglaša: V noči od 31. marca do 1. aprila je bro-dovje mornariških letal napadlo London in kraje ob angleški jugovzhodni obali. Londonska City, kraji med Londonom In Towerskim mostom, londonski doki, se-verozapadni del Londona z njegovimi taborišči čet kakor tudi industrijske naprave pri Enfieldu in tovarne za razstre-ijivo pri Waltham-Abbeyju severno Londona so bili izdatno obmetani z bombami. Nadalje je bilo nad Lowestoftem, potem ko je bila z uspehom napadena baterija pri Stowmarktu severozapadno Har-
sedaj?« — In fantič je prosil: »Daj, daj tisto o Kresničicah noričicah! Po prečitani pesmi je prišel obojestranski komentar: »Zakaj niso šle tudi Kresničice spat, kakor pikapolončice, pa bi jih ne bilo pri netopirjih konec!«
Tretja je prihajala navadno na vrsto »Koliko je zvezd«. Fantič je štel kakor murček: Tri, tri, tri, tri, tri! deklica pa kakor prepelica: Pet jih pet je pet.«
Poslušala sem otroka in njiju pripombe. Čitala je »Mraz«: — Poslušaj, vidiš, mraz prikoraka do hišnih duri, mati mu jih zapre pred nosom in otroci mu kažejo iz tople sobe fige, mraz se pa razjezi in jim
zamaže šipe z ledom.
In tako so prihajale po vrsti kaicor in kar jih je umela otroška duša.	-
V tem pa me je na tem mestu prehitel drug kritik in jaz bi bila molčala, ko bi ne biLa dobila slučaino v roke »Laiba-cher Zeitung« od 31. decembra 1915. Čudila sem se, ker Je bilo od prve do zadnje besede samo norčevanje iz »Kraguljč-kov«. Čitala sem oceno enkrat dvakrat, večkrat in se vura&fvala. zakaj tisti ton.
Ivvicha, vrženih veliko števila razstre-ljivnih In užlgalnlh bomb, pri Cambridgu utišana neka baterija ter so bile tamkaj napadene obsežne tovarniške naprave. Naposled so bile obmetane z bombami pristaniške in utrdbene naprave ob Hum-bru ter so bile tamkaj utišane tri baterije. iNapadi so imeli povsod zelo dober uspeh, kakor so mogla dognati naša letala z ne-onorekljivim opazovanjem številnih požarov in podorov. Vkljub nad vse močnemu obstreljevanju so se povrnila vsa letala razen letala »L 15«. »L 15« je bilo po lastnem poročilu obstreljeno ter se je moralo pred Temzo spustiti na vodo. Poizvedbe naših bojnih sil so ostale do sedaj brezusnešne.___
S turških mil
CARIGRAD, 31. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Nobene izpremembe v ozemlju Tigrisa. V oddelku Evfrata je eden naših oddelkov vzhodno Nasrieha napadel neki sovražni oddelek, ga pognal v južno smer in mu prizadejal izgub. Istočasno so presenetili naši prostovoljci nastanišča tega oddelka in napravili tamkaj plen. — Kavkaška fronta: Naše čete so prodrle v dolini Čoroka polagoma naprej in pri tem zavrnile napade sovražnih poizvedovalnih oddelkov. V ostalih odsekih te fronte nobenih važnih dogodkov. —. Dardanel-ska fronta: Ena sovražna križarka je na višini Dardanel nekaj časa brezuspešno obstreljevala Helles Burnu in se nato umaknila. Tri sovražna letala, ki so došla iz linbra, so se vrnila tjakaj, ker so bila uspešno obstreljevana od naših baterij v Jenišehirju. _
Resen položaj na RlzozemsKam.
AMSTERDAM, 31. (Kor.) Danes je bil izdan brzojaven ukaz, ki preklicuje dopuste oficirjev in moštva armade in mornarice, razven onih, ki iih je podelilo vojno ali mornariško ministrstvo. — Iz Haaga se poroča k temu: Kakor je izvedel korespondenčni urad, se za enkrat pri armadi in mornarici ne boi?o več podeljevali dopusti. Najvišja mesta armade in mornarice so imela efenes važno konferenco. Minister za notrauje zadeve je imel danes zjutra} razgovor z ravnateljem kabineta kraljice in z ministrom za vnanie zadeve. Kakor se zatrjuje, |e pričakovati neposredno tajne seje druge zbornice. — »Handelsblad« poroča, da so bili tovorni vozovi, ki so bili od 1. avgusta 1914 stavljeni vojaškim oblastim na razpolago, a potem provizorično zopet Izročeni nazaj, danes rekvirirani od oblasti. Vozovi, ki so bili danes ob 6 zvečer gotovi za odhod, niso mogli oditi; vse ostale vozove je bilo treba zopet razložiti.
AMSTERDAM, 31. (Kor.) K oficijoznim razglasom, da so bili dopusti v armadi in mornarici preklicani, da so imele vojaške oblasti važno konferenco, da so imeli notranji minister, ravnatelj kabineta kraljice in minister za vnanje zadeve konferenco, kakor tudi da je neposredno pričakovati lajne seje dru^e zbornice, piše »Nieu\ve van den Dag«: »Naši Čitatelji bodo hoteli vedeti, kaj naj pomenijo ti dogodki, ki so samiposebi zmožni izzvati nemire. Mi samo tipljemo, a dosedal v temi. Očividno pomenijo ta poročila možno napetost v naših odnošajih napram tujini. To bi se moglo direktno tikati nas, kakor tudi biti v zvezi z vojno v Evropi aH pa v zvezi z Indijo. Čudno pa je, da je ravno v tem trenotku položaj, kar se tiče podvodniške vojne, tako ugoden kakor pač mogoče, sedaj, ko se je podvodniška kriza v nemškem rajhstagu končala z zrnato vlade, hočemo reči, z zmago zmernih strank. V proračunski komisiji državnega zbora je bil vendar, kakor smo poročali v jutranji izdaji, sprejet predlog, da zamorejo biti nevtralci s tem zadovoljni. Mednarodni zapletljaji pa zamorejo vplivati tudi indirektno in dovesti do korakov, kakor so zgoraj imenovani. Vsekakor se zdi, da je
Ali morda ocenjevatelj le zna, ne čuti pa slovenski in ni poskušal v slovenski otroški duši izvabiti najme r odaj nejše kritike? Med drugim pravi g. ocenjevatelj, da se niso naučili naši poetje za mladino prav
nič od Župančiča.
Al L, Bože moj, mora res biti vse po eni šabloni? Kaj bi s tisto enoličnostjo mi in naši mali! Zakaj bi vsak poet ne izražal svoje individualnosti, in Utva je vendar vzrastla iz tistih klasičnih tal, odkoder sta bila Fran Levstik ln Josip
Stritar.	. . ...	. ..
Kam neki lepših UJ onginalnejših misli, nego so v pesmih; »Prvi krajec, suli možiček«, »Mraz«, »Koljko je zvezd«, »Tiho je legel mrak«. Kako drastično so izražene te misli! Prav smelo trdim, da bi se o Utvinih pesmih pisalo vse drugače, m Če bi bile prav take, kakršne so, ko bi bile pod firmo kakega poeta — Bog mi o-prosti profanacijo — menim, da bi se jih celo ne sramoval sam Zupančič! Lj, meni se še vse zdi, da smo v Slovencih tudi v dvajsetem veku polni tistih predsodkov napram vsemu, kar pride iz pe-
iz besedila poročil o tujini v drugi zbornici mogoče posneti, da ni pričakovati nobene neposredne krize.«
AMSTERDAM, 31. (Kor.) Haaški korespondenčni urad poroča s pristojne strani, da so poročila, da so bili vsi podeljeni dopusti preklicani in vsi tovorni vozovi rekvirirani, nepravilna. Pripominja se, da ni mogoče dementirati vseh podobnih fantastičnih poročil.
BERLIN, 1. (Kor.) Listi se vzdržujejo sodbe o dalekosežnosti iz Nizozemske javljenih dogodkov. »Tageblatt« prinaša poročilo, ki pravi, da je nizozemska vlada ukrenila odredbe, ker zahteva Anglija prehod preko Nizozemske. »Lokalanzei-ger« pravi, da ne moremo domnevati, da se Nizozemska iz dosedanjega razvoja vojne ni nič naučila. Vsekakor gledajo v Nemčiji na nadaljni razvoj stvari s polnim zaupanjem. Z nizozemske, čeprav ne z diplomatične strani smo b9i opozorjeni na to, da je Nizozemska že večkrat porabila priliko, da je jasno izrazila v Londonu, da bi proti nasilnemu kršenju njene nevtralnosti nastopila z orožjem, pa naj bi poizkušala to kterakoli si bodi država.
AMSTERDAM, 31. (Kor.) Kakor poroča »Handelsblad« iz Haaga, je imel tudi predsednik druge zbornice, Goeran Bor-gesius, konferenco z ministrskim predsednikom. Glede tajne seje druge zbornice popoldne še ni padla odločitev. Potem ko se je vršil včeraj navaden ministrski svet, se je vršila danes popoldne izredna seja ministrskega sveta. Preklic dopustov ne pomeni, da se morajo one vojaške osebe, ki so bile poslane z dopusti domov, vrniti v garnizije. O nenadnih zo-petnili vpoklicih v tem trenotku torej ni govora, in se na domov odpuščene črno-vojnike ta odredba vojaških oblasti ne nanaša. Ona le določa, da so že podeljeni, a še ne nastopljeni dopusti, zopet preklicani in da se za enkrat tudi ne bodo podeljevali nobeni novi dopusti. Haaški ko-respondent »Haudelsblada« pravi v nekem članku, da se ne sme domnevati, da so današnji dogodki v zvezi s »Tubantio« in da se istotako ne sme misliti na nenadno napetost med Nizozemsko in eno ali več vojskujočimi se strankami, ampak le na čisto splošno izpremembo vojnega položaja, v kolikor vsebuje ta sedaj možnosti, ki svetujejo Nizozemski, naj bo še bolj kakor dosedaj na straži. Položaj za Nizozemsko je postal resnejši, a ni vzroka za vznemirjanje. Tudi ni vzroka, da bi se računalo morebiti na neposredno grozečo nevarnost. »Nieuvve Courant« pravi, da neposredno grozeča vojna nevarnost ne obstoja. Z zadevo Tubantia nastali nemiri nimajo nič opraviti. Oni izvirajo iz splošnega vojnega stanja, ki stopi oziroma bo stopil po informacijah, k smo jih dobili, v fazo, ki zahteva od nas posebno čuječnost. Če nastopi to, česar se vlada očividno boji, o čemer pa nismo mogli izvedeti nič gotovega, tekom enega tedna ali tekom enega meseca in če pride potem v splošnem kritično stanje za našo deželo, to nam ni znano. Mi le domnevamo, da bi zamogla biti izpre-memba položaja, ki se jo smatra za možno, posledica predvčerajšnjim končane konference zaveznikov v Parizu. Tako si je mogoče tudi razlagati nenadne skrbi, ki so nastale iz danes razširjenega poročila. 2e včeraj popoldne so se morale vršiti konference v ministrskem svetu, ki so dovedle do posvetovanja vlade z najvišjimi vojaškimi oblastmi in do tega, da se ]e razmotrivalo o tajni seji druge zbornice. Ta seja se dozdevno pred 4. aprilom ne bo vršila. »Maasbode« piše podobno kakor »Nieuwe Courant«, da so ukrenjene odredbe v zvezi s konferenco zaveznikov v Parizu. »Tijd« izvaja, da je upati, da bo uradna izjava napravila konec nemiru, ki je nastal vsled današnjih korakov. Vsekakor bi bilo prenagljeno in bi povzročilo nepotrebno razburjenje, ako bi se razlagalo vladne odredbe tako, kakor da se hoče tudi Nizozemska zaplesti v evropski konflikt.
resa naših žen! Tako nekako sem pisala tudi, ko je Vida Jerajeva izdala svoje tako ljubke pesmi, ker je slovenska kritika od vseh strani tudi njeno delo tako bagatelizirala, vrgla tuintam nekaj nesmiselnih, laskavih besed, kakor če hočemo otroka potolažiti s tem, da ga malce pobožamo. Taka nekako je bila do sedaj o-cena o delih vseh naših pesmic. Z viška doli se gleda na vsako tako delo, m če se kdo upa oceniti, recimo, Zupančičevega »Cicibana« in Utvine »Kraguljčke«, prosi seveda milostnega or*roščenja. da je to storil v eni sapi! Zupančič in Utva — kolika profanacija!
Ali zašla sem predaleč od »Laibacher Zeitung«. Hotela sem reči, da se dado pesmi pač dobesedno prevesti, a duha zadeti je težko. G. ocenjevatelj v »L.« imenuje pesmi po vrsti, pove na kratko vsebino in dodaja tuintam kaj posmehljivega komentarja. Tako se posmehuje pri pesmi: »Kteri Kerub«, ker se v pogledu o-troškega očesa zrcali nebo, a vendar je prav ta pesem globoko Čustvena in zrcalo materine ljubezni in materine sreče. Pri-
BERLIN, 1. (Kor.) Vsi listi se pečajo s poročili o vojaških pripravah na Nizozemskem. »Lokalanzeiger« naglasa, da se zamore že danes naglašati z gotovostjo, da povoda za vznemirjeno stanje nikakor ni iskati v neinško-nizozemskih odnošajih, pač pa se zdi, da je pariška konferenca entente izhodišče na Nizozemskem opaženega gibanja. Ali je pravilno, da je bilo tamkaj sklenjeno, da naj se pozove Nizozemsko, da naj^zapre meje proti Nemčiji in ali je bil ta sklep že izvršen, to bo pokazala pač nabližja bodočnost. Nemčija vsekakor nima nobenega povoda za kako vznemirjenje in zamore opazovati torej nadaljni razvoj stvari mirno, ker je prepričana, da bosta Nizozemska in njena vlada vedela najbolje, kako naj nastopita proti eventualnim napadom na Nizozemsko. Z nemške strani Nizozemski vsekakor ne grozi napad, posebno toliko časa ne, dokler vztraja v nevtralnosti tako korektno in pošteno, kakor v 20 mesecih vojne.
FRANKFURT, 1. (Kor.) Korespondent »Frankfurter Zeitung« poroča iz Haaga z dne 31. marca: Tukaj krožeče vesti, da je Anglija sondirala glede prehoda čet po nizozemskem ozemlju, so mi bile označene z dobro poučene strani kot neresnične. Izvedel sem iz najboljšega vira, da je nizozemsko ministrstvo z ozirom na splošni položaj in na sprejeta upoštevanja vredna poročila glede možnosti izkrcanja na nizozemskem obrežju smatralo za potrebno, da spravi pripravljenost nizozemske armade na najvišjo stopnjo. Vse kaže, da je nizozemska vlada trdno odločena, da nastopi proti vsakemu poizkusu kršenja nevtralnosti, odločno z oboroženo silo. Nemško-nizozemski odnošaji so popolnoma normalni in ne dajejo nobenega povoda za kako vznemirjenje.
HAAG, 2. (Kor.) Korespondečnemu uradu ie bilo od merodajne strani sporočeno z vso gotovostjo, da preklic vojaških dopustov ni v zvezi s kakim med Nizozemsko in eno vojujočih se strank obstoječim diplomatičnim zapietljajem.
Francosko mesečno poročilo o balkanski armadi.
PARIZ, 31. (Kor.) Mesečno poročilo orijentske armade se glasi: V prvih dneh marca je vladal na grški meji popolen mir. Dne 13. marca je bilo konstatirano gotovo delovanje nemških poizvedovalnih oddelkov. Dne 16. marca se je vgue-zdil en sovražen oddelek v grški vasi Nakukovo. Naše čete so ga pregnale že isti dan. Dne 19. marca je vrgel en zeppe-linovec par bomb na Kara Burnu, kjer je mnogo ladij, ne da bi napravil škodo. Dne 20. marca je obstreljevala naša artiljerija sovražno taborišče na meji in 24. marca kolodvora v Mrzentili (?) in Gjevgjelijl. Isti dan je vrgel oddelek naših letal, obstoječ iz 23 aparatov, mnogo bomb na sovražna taborišča v Volovcu, zapadno Dojranskega jezera. Tekom teh operacij je bil eden naših pilotov zadet in je padel v jezero. En drugi je moral pristati in se je, ko je zažgal letalo, vrnil v naše vrste. Dne 27. marca se je vršil boj med enim Fokkerjem in enim našim letalom, ki se je istotako končal; Francoz je moral pristati in je zažgal svoje letalo. Toda tudi eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Isti dan je brodovje naših letal vrglo bombe na sovražno taborišče pri Pod-gorici. Znatni sovražni konjeniški oddelki so obstreljevali naša prednja nastanišča. Dne 28. marca je bil Solun bombardiran od zračnega brodovja. 23 grških meščanov je bilo ubitih, 25 ranjenih. Naša sovražnika zasledujoča letala so sestrelila tri sovražna letala. Dne 29. marca je zadel en angleški konjeniški oddelek pri Kindelih na grških tleh, med Gjevgjelijo in Dojranom na oddelek sovražnih Čet. Nemci so bili pognani v beg. Ob vsej meji razvija nemška artiljerija precej živahno delovanje.
znati je pa treba, da je ta pesem izmed vseh v zbirki otrokom najmanje umljiva.
V pesmi »Mraz« se glasi zadnja kitica: A iz izbe mu skoz okna — deca osle kaže. Mraz pa se razhudi, z ledom — šipe jim zamaže. — To se pa zdi g. kritiku tako grdo, da pravi: ....wahrend die artigen Kinder drinnen in der wannen Stube mit der bekannten noblen Geste die ausgespreizten. Finger an die Nase driicken und ihn dermassen verspot-
ten____<c ....Kako naivno, šegavo pove Utva
in kako razlaga kritik otroško porednost z »nobel gesto«!
Kolika razlika tudi med šegavo Utvino pesmijo »Prvi krajec, suh možiček«, ki je po mojem mnenju najbolj uspela, in pa tisto suhoparno nemško vsebino I Kako drastično, kako kratko in kako pristno slovensko je vse v tej pesmi! »Prvi krajec, suh možiček, — kam veslaš? — Kam skoz bele se oblačke — ti peljaš? — Mar k Miklavžu, al k Božičku — v sveti raj; — mar k rogatemu možičku v črni kraj? — Prvi krajec, suh možiček, — tja nikar; tam igrač na, ni bonbončkov —
Stran II.
»fcOlNOSi" stev. S#<3.
* irstu, ene aprila iUio
FlpmfVf
državni zli::.
BEROLIN. 31. (KorJ Davčni odsek dr-
in več ministrov ter lord Freudi in občinstvo. Pozneje je sprejela prestolonaslednika kraiieva dvoiica. Jutri se bo vr-
Oersko tako mogočen faktor evropskega. zastopnikov naših političnih, ali tudi
Vojvoda A varna umrL
RIM. 1. (Kor.) Bivši veleposlanik na dunajskem dvoru, vojvoda Avarna, je danes tu umrl.
Položaj.
Šavnega zbora je končal generalno de- Si, nj	£ . k
bato zakonskega načrta o izredni pristoj-j	J
Wni. ki naj bi se pobirala s postnimi in brzojavnimi pristojbinami. Državni tajnik državnega poštnega urada je sporočil, da se je odpovedala poštninska pogodba t Avstrijo fn da se bo uprava prizadevala, da ugotovi z Avstrijo nove enotne postavke.
BERLIN, 31. (Kor.) Proračunski odsek državnega zbora je končal razpravo o proračunu zunanjega urada in državnega kancela'rja z zaupnim razgovorom, ki se Je tikal slučaja »BaraJonga«, transatlant-skega kabla in protimednarodnopravne-ga ravnanja proti konzularnim uradnikom s strani Angleške ter primernih protiukrepov. Nato je pričel razpravo o vojnem proračunu, pri čemer se je govorilo o ravnanju s pripadniki armade in njih oskrbo. Namestnik vojnega ministra \Vandel je sporočil, da je glede ravnanja s pripadniki armade izšel odlok, ki je učinkoval dobro. Gledalo se bo trajno na to, da se zmanjša število slučajev zlostavljanja ali predpisom nasprotujočega ravnanja. Govornik je govoril nato vprašanju o dopolnjevanju častništva in je poudarjal, da pri tem konfesijonelni momenti ne bodo igrali nikakršne uloge Minister je sporočil, da jih je bilo tisoče od podčastnikov povišanih v častnike, in je glede vprašanja dvobojev opozarjal na kabinetni ukaz, na katerega se je opominjalo. Končno je podal minister več zaupnih podatkov o izgubah, dopolnjevalnih razmerah in preskrbovanju municije, ki so dokazovali, da more Nemčija s polnim zaupanjem pričakovati nadaljnega razvoja vojne. _
Angleška zbornica.
LONDON, 31. (Kor.) Minister Long je branil lorda Derbyja proti napadom, ki so se zadnji čas naperjali proti njemu in njegovim načrtom za novačenje, ter je izvajal, da so se liste oproščenih poklicev skrbno revidirale ter se tako zagotovile potrebne delovne moči za industrijo in poljedelstvo. Omenil je, da je 275.000 žen zaposlenih namesto moških. Carson je obžaloval agitacijo, ki je cele mesece trajala o vprašanju oženjencev in samcev, ter je napadal vlado, ki se ni nikdar pravilno in pametno lotila vprašanja novačenja. Vsi Derbvjevi načrti so zgrešeni. Velik škandal da je, da po dolgih mesecih stvar še ni gotova. Toda v tem vojnem času je najhujše, da nikdar ni nihče kriv ničesar. Lord Robert Cecil je izjavil, da so se rekvirirale vse ladje v portugalskih pristaniščih in tudi vse v Italijanskih pristanščih, izvzemši tri nepo-rabne. Mac Namara je povedal, da se nahaja v Argentiniji 12 nemških ladij z 62.982 tonami, 8 v Uruguayu s 40.659 tonami in 44 ladij z 32.416 tonami v Braziliji. (Glede Brazilije je število ton najbrž zgrešeno, ker bi napram prejšnjim Številom moralo znašati število ton za 44 ladij vsaj 200.000 ton več, torej 232.416 ton. — Prip. ured.)
Stavke na Angleškem.
LIVERPOOL, 1. (Kor.) 10.000 pristaniških delavcev se brani na delo. Vzrok je dejstvo, da še ni odločeno glede plačilnih zahtevkov za Čezurno delo. Tudi v ladjedelnicah številnih plovbenih društev je delo ustavljeno.
LONDON, 1. (Kor.) Strojniki ladjedelnic liarland in Wolff v Belfastu so stopili v stavko in sicer kot protest proti temu, da je bilo sprejetih mnogo neizučenih ali napol izvežbanih delavcev. Municijski minister naznanja, da se vsled velikega pomankanja stavbenih delavcev za nujna dela vlade ne more pričeti z novimi gradnjami, ne da bi se poprej vprašalo za to municijsko ministrstvo. »Daily Tele-graph« poroča iz GIasgowa, da so zavzeli delavski nemiri v državnih obratih kritičen štadii. Uradniki strokovne organizacije stavkujočih delavcev so vse poizkusili, da jih spravijo zopet na delo, a delavci nočejo priznati več dosedanjega vodstva.
LONDON, 31. (Kor.) »Times« poročajo iz Giasgowa z dne 30. t. m.: 360 delavcev se je zopet vrnilo na delo; na zahtevo municijskega ministra so bili aretirani trije nadaljni delavski voditelji.
Srbski prestolonaslednik v Londonu.
LONDON, 31. (Kor.) Srbski prestolonaslednik in srbski ministrski predsednik sta opoldne dospela semkaj. Na kolodvoru so ju prijazno pozdravili princ Albert
— v sveti raj, kmalu se mi spet povrni — in prinesi kaj! Prvi krajec, suh možiček, tja veslal; — kmalu se je ves okrogel — prismejal. — Kar je v paradižu dobil, sam
je snel; polna usta je bonbončkov — še
imel.«
In kako »L. Z.« omenia vsebino te
pfserste Mondviertel tritt als durrcs Mfmnchen auf, dem die EHch-tenn den trefflichen Rat erteilt. ja nicht zum Krampus zu reisen, weil es dort kemc Snielsachen und keine Bonbons gebe, sondern den \Veg zum hI. Nikolo zu neumen. Das durre Mannchen folgt wiilig und kehrt aJsbald mit vcllen Backen zuriick: es liat alles in Paradis Vorge-rundene seibst aufgegessen (vielleicht sogar die Spielsachen) und hat den Mund veli Bt nbonehen!« In tako kor entira pe-
se« v a
za pesmijo ša!'
j se, nemški ocenje-fiski navadi.
Kritika
končuje: »To sem hotel pribiti, kaj se pri nas pribore.a. in hvali kot mika , -iv, jiivo za mUaii.o . — l\i težavno delo kritikom udarjati po pesnicah in nji;i
1. aprila 1916.
V dogodkih v socijaJLno-demokratični frakciji v nemškem državnem zboru
v govorniških ekscesih Liebknechta in Haaseja, še bolj pa v secesiji manjšine iz frakcije — so hoteli nekateri videti znake, da se je v nemškem narodu začela pojavljati vojna utrujenost. Kajti — tako ugib-Ijejo — ravno to dejstvo da je osokolilo socijalnodemokratične fronderje k takemu ostremu nastopu proti nadaljevanju vojne.
Nu, takih nastopov in izjav, kakršnje smo sedaj čuli iz nemškega državnega zbora, je bilo tudi že v drugih deželah in drugih parlamentih. Culi smo Jih opetovano v angleški spodnji zbornici, v francoski komori, v italijanskem parlamentu in tudi ruski dumi?! Ali kaj je sledilo? Nič! In ta nič je govoril, da so bili to ali izrazi resničnega hrepenenja posameznikov po miru, ali pa le poizkusi za dosego kakih drugih namenov, nikakor pa niso bila to znamenja kake izpremembe v razpoloženju: ne na vodilnih mestih, ne v širokih plasteh naroda, ne v parlamentih !
In tako in nič drugače je tudi z nastopom onih socijalnih demokratov v nemškem državnem zboru. Enuncijacije, ali — če hočete — tudi demonstracije so to vedno posameznih oseb. Država in celota prebivalstva Nemčije ne kaže doslej ni-kake vojne utrujenosti in potemtakem tudi ne nikake izpremembe v razpoloženju. Med vodilnimi krogi in narodom vlada popolno soglasje v volji za nadaljevanje vojne. In ravno med Nemci je to enostavno naravno ob njihovi vzgoji, njihovi disciplini in njihovi nepresežni gospodarski organizaciji.
In tako ne vidimo — razun izjav posameznikov — nikjer znakov, po katerih bi se mogli nadejati v bližnjem času vsaj resnih poizkusov za dosego miru. Prelepim iluzijam se torej udajajo tisti, ki po raznih nastopih in glasovih posameznikov sklepajo, da je sklep miru — vprašanje le še par mesecev.
Proti takim nadam govori še posebno psihološki moment, da se na eni strani vsi zavedajo veličine ciljev, za katere se bije ta borba, na drugi pa se na nobeni strani ne odrekajo nadi, da bo zmaga njihova. Momenta, ki bi silil k miru, še ni, pač pa je na vseh straneh moment, ki sili k nadaljevanju boja. To vero morajo vlasti entente prej izgubiti! Čakati treba torej, da v njih narodih prodre izpoznanje, da je izključena vsaka nada, da bi mogli centralni vlasti pritisniti k tlom, da bi bilo to. 'j blazno, ako bi nadaljevali s tem groznim prelivanjem krvi: potem šele, ko pride to izpoznanje, pride tudi v širokih sovražnih plasteh razpoloženje za mir, ki mu tudi centralni vlasti gotovo pridete dobrohotno nasproti, ker tema poslednjima je le do častnega in poštenega miru, ki jim da trajno gotovost za varen in svo-bo iii razvoj.
Danes pa žive vlasti entente — kakor ze rečeno — v krivi veri, da se jim vendar posreči streti svoje nasprotnike, posebno Nemčijo bi hoteli streti militarično, politično in — gospodarsko!
O militaričnem strtju centralnih vlasti danes niti ne govore več resni ljudje in menda tudi vodilni krogi v ententi se ne udajajo — ko so tako-le med seboj med štirimi stenami — nikakim iluzijam v tem pogledu. Zato pa njih poročila o pariških konferencah največ govore o — gospodarskem strtju.
Cesar niso mogli, ne morejo in ne bodo mogli doseči na bojiščih, hočejo doseči z gospodarsko vojno na podlagi medsebojne organizacije. S tako organizacijo, ki naj bi trgovini in industriji centralnih vlasti odtegnila tržišča, hočejo vsemu gospodarnemu življenju Nemčije in Avstro-Ogrske izpodkopati tla. Zato kriče šoveni v ententi že sedaj o — vojni po vojni! Ali tudi tako ne pojde! V prvič zato ne, ker brez popolne militarične zmage — ki pa je, kakor smo že naglašali, nad tako države, kakršnja je Nemčija enostavno izključena — to sploh ne gre, v drugo pa tudi zato ne, ker je Nemčija tudi gospodarsko uzorno organizirana in je s to svojo organizacijo v zvezi z zaveznico-Avstro-
gospodarstva, đa ga druge države enostavno ne morejo trajno pogrešati. Centralni vlasti potrebujete in dajete mnogo na gospodarskem polju. Potrebujete od-jemališč v drugih državah za svoje produkte, a druge države ne morejo pogrešati avstro-ogrskega in nemškega trga. Številka naj govori svoj glasni govor! Vnanja trgovina centralnih vlasti Iznaša letno nad 15 miliard!!! Na tem ogromnem prometu participiralo vse evropske države in vlečejo iz njega svoje dobičke. Ali res misli kdo resno, da bi se kaka evropska dežela mo^la ali hotela trajno odreči stikov s takimi gospodarskimi veličinami? Gospodje v Parizu morejo sestavljati lepe programe za svoje konference, morejo kovati najlepše načrte, ali preko zakonov gospodarskega življenja in njegovih potreb — ne bodo mogli!
Zu bodočo uredbo monarhije.
Kakor smo že poročali, so bili šli dne 30. januarja nekateri voditelji nemških strank v Budimpešto na dogovore glede bodoče uredbe države, oziroma med obema polovicama monarhije. Ta posvetovanja med nemškimi in madjarskimi politiki so se dne 25. marca nadaljevala na Dunaju. Neposredni namen teh razgovorov pa je bil na nemški strani očividno ta, da se doseže soglasje med Nemci in Madjari na podlagi dualistične uredbe monarhije.
Z madjarske strani pa nagiašajo izrecno, da so ta posvetovanja neobvezna in da se vrše le v svrho informacije. Kljub temu pa je stvar zelo resna in zahteva vse pozornosti z naše strani, ker uče izkustva, kako se iz takih neobveznih stvari lahko izcimijo važne definitivnosti, ako ni na drugih prizadetih straneh potrebne pozornosti in previdnosti. Stvar zahteva tem večje naše pozornosti, ker na teh posvetovanjih sodelujejo z avstrijske strani le zastopniki nekaterih nemških strank ali struj, ki jim nikakor ne moremo priznavati mandata, ali avtorizacije za dogovore v imenu tostranske polovice monarhije.
Mi smo že v izdanju od minolega četrtka odločno oporekali stališču, ki je za-vzemljejo državni poslanci dr. Gross in njegovi politični pristaši, kakor da bi za zboljšanje odnošajev med Avstrijo in O-grsko trebalo le medsebojnega zaupanja m^d Nemci in Madjari, le — tako smo pisali dobesedno — »miru med tema dvema »^vodilnima narodoma« v obeh državah monarhije, kakor da bi dve tretjini prebivalstva monarhije, ki niste niti nemške, niti madjarske narodnosti, sploh ne imeli pravice soodloČevanja o bodoči usodi monarhije^ «
Naglašali smo nadalje, kako da »tudi pripadniki drugih narodnosti branijo skupno domovino z enako hrabrostjo, zaničevanjem smrti in požrtvovalnostjo kot »ogrske in nemške čete«.
Povedali smo tudi, kako je celo eden Madjarov — odličen mož in bivši minister Berzeviczy — poučil gospoda dr. Grossa, da prepričanje o potrebni brambi dualistične uredbe monarhije ni vezano samo na — tako je rekel gospod Berze-viczy dobesedno — nemško in ogrsko narodnost, tudi ne na kako strankino zvezo, marveč mora prešmjati vsakogar, ki mu je na srcu bodoča varnost in okrepitev monarhije.«
Tako lekcijo je podal odličen Madiar dr.u Grossu in njegovim pristašem na Dunaju dne 25. marca. Odrekal jim je torej pravico in mandat, da bi mogli o problemih tako silne važnosti govoriti v imenu vse naše polovice monarhije.
Ali dr. Gross in njegovi pristaši so dobili — in to beležimo z največjim zadoščenjem — podobno izdatno lekcijo še od druge, bližje jim nemške strani. Dobili so jo od dunajske »Information«. Za stvar samo, za ohranitev dualistične u-redbe monarhije in za dosego in utrditev čim najboljšega razmerja med obema polovicama monarhije, se tudi ta vir za-vzemlje z vso odločnostjo in toploto. Na-glaša, da se je dualistični zistem ravno v sedanjih težkih časih najbolje obnesel. Nasprotstvo proti dualizmu da vidno izginja tako na ogrski, kakor na avstrijski strani. Zato da je bila tudi srečna misel, da se prirede taki informativni razgovori med parlamentarci iz obeh držav monarhije.
Naglaša pa, da bi bilo želeti za te razgovore — boljše režije! To svojo željo utemeljuje »Information« tako-le:
»Ni povsem prav, ako si »Nationalver-band« in »ustavoverci« prisvajajo vlogo
parlamentaričnih krogov. To tem manje, ker specijelno večina Nationalverbanda niti ni bila informirana o stvari in so jo puščali v nevednosti do dneva konver-zacij. Lahko bi se bili izognili temu in bolje bi bilo, da se ni zgodilo. Ta hiba režije provzroča nepotrebna ozlovoljenja in izzivlja nezaupanje. V nadaljnje presenečenje je bilo, da so iz gosposke zbornice pritegnili edino le ustavovenio (nemško-lioerahio) stranko, — skupini desnice in srednje stranke pa niso ne informirali, ne povabili na soudeležbo. Da ]e bilo inicija-torjem na naši strani res za trajno zbli-žanje z Ogrsko in nje zastopniki, potem ne bi bili smeli zamolčati, da morejo zastopati morda večji del nemškega prebivalstva Avstrije, nikakor pa ne državne celote. V Cizlajtaniji je združena zmes narodov, kar tudi Ogri dobro vedo. Gospodarski in politični vpliv teh narodov je izdaten, njih pozicije torej daleko-gledni politiki ne morejo smatrati kot »^'lantite negligiable« (nekaj, s čemer ni treba računati). Pomenjalo bi, da konto bodočnosti izpostavljamo prevelikemu o-bremenjenju, ako bi hoteli že sedaj delati na uresničenju linškega (znanega nemškega) programa. Do tja imamo še dolge pot — v kolikor je od tega programa sploh pričakovati kak zaželjiv in dosegljiv državni idejal. Izjavili smo te pomisleke, ne da bi hoteli s tem manjšati vrednost najnovejih konverzacij naših politikov. Na čemer je bila to pot režija pomanjkljiva, temu se je za bodočnost možno izogniti. Morda se kmalu razširi krog tistih, ki jih je možno pridobiti za soudeležbo na razgovorih.«
Tako lekcijo so dobili dr. Gross in tovariši od nemške strani: prisvajali so si vlogo, do katere nimajo nikake pravice.
Narode avstrijske pa poživljajo dr. Gross in njegovi pristaši s svojim nastopom o priliki teh dogovorov k skrajni pozornosti, da si o pravem času zagotove besedo na urejanju bodočnosti monarhije. Nu, pomirljivo je za nas, da se največja slovanska naroda v državi že pripravljata za to, da bodo bodoči definitivni zaključki čim bolji za njiju. Madjari in avstrijski Nemci se pripravljajo potom teh konferenc in potom vpliva, ki ga že imajo. Cehi so ustanovili svojo veliko narodno stranko in si ustanove svoj skupni reprezentativni in izvrševal ni organ, da jih dogodki ne zalotc nepripravljene. Poljaki se tudi raliirajo, pak so tudi poljski socijalisti vstopili v Kolo.
Nadejamo se, da tudi vodilni faktorji južnih Slovanov ne bodo hoteli malomarno zamuditi velikih trenotkov, da marveč store, kar treba, da si tudi mi zagotovimo primerno veljavo in pozicijo v državi.
Zaključujemo tudi danes z besedami, s katerimi smo zaključili s veja tozadevna izvajanja v izdanju od minolega četrtka:
Temeljna načela, na katerih naj se zgradi bodočnost monarhije, ne morejo in ne smejo biti last samo nemškega ali madjarskega naroda, temveč vsakogar, ki mu je na srcu bodoča varnost in okrepitev monarhije, torej vseh tistih milijonov Nenemcev in Nemadjarov, ki že dvajset mesecev, zaničujoč smrt, hrabro in požrtvovalno branijo skupno domovino Avstro-Ogrsko in imajo istotako, kot »vodilna naroda«, pravico do nemotenega narodnega, kulturnega in gospodarskega življenja in procvita v skupni domovini, ki so jo soobranili s svojo srčno krvjo!
Ogrski arinaHn! doBnulfellf.
delih. Če te umolknejo za vedno, kaj zato? Tolažijo naj se, da se morebiti po smrti oživi njih spomin. Glejte Gregorčiča! Stranka, ki je njegove najnedolž-nejše in najkrasnejše pesmi razmrcvarila, stranka, ki ga je ubila, da nas je prikrajšal za toliko biserov, si ga sedaj po smrti lasti tako ljubosumno. —
Ali »L. Z.« ni pisala o Utvi vedno tako. K- je Utva-pisala za »Slovenko«, je prinesla Laibacherica prevod dveh njenih pesmi. Prvo, »Pred madono«, 30. majnika 1902. in drugo, »Dum defluat amnis«, 6. decembra 1902. Prevedel je pesmi M. M. Rabenlechner. Pod prvo pesmijo je bila opomba: »Obiges Gedicht ist die sinnge-treue Nachdichtung eines Gedichtes der in Triest lebenden slovenischen Dichte-rm (Utva). Die junge Dame mit deren Poesien sich bereits einmal unser Biatt beschaftigte, verspricht ihrem Volke eine Lvnkerin von reeht fraulicher Herzens-v/arrne zu \verden.«
Pod drugo pesmijo je pa bila sledeča opazka: »\\ ir gaben in diesem Gedicht in slnngetreuer Nachdichtung zu einem
vereinigt zwei tiefeinpfundene Poesien. Verfasserin dieser beiden Gedichte ist eine junge in Triest lebende Dame. Ihre Poesien die mitunter wie obige Nachdichtung verrathen wird, geradezu den Volkston treffen, athmen stimmungsvol-les, tiefgefiihltes Empfinden und scheinen uns gamz besonderes karakteristiseh ffir das melancholisch-weiche, sonst aber lebensfrohe, naive W«sen der siidsla-visehen Frau.«
Tako je torej pisala »Laibacher Zei-tung« o Utvinih pesmih pred 14. leti. sedaj pa ne more isti list povedati o Utvini zbirki druzega, nego nekaj zasmehljivih, norčavih besed.
Slovenski listi pa »o raaven enega ali dveh omenjali pesmi s par besedami, kakor bi hoteli reči: Že ker si, bodi no, a bilo te ni treba. Tako je bilo z Jerajevo, Poljančevo in sedaj z Utva, dasi vse tri na več mestih prekašajo v čustvovanju, globokem mišljenju in izražanju marsikaterega našega »priznanega«.
M. Bar t olova«
Četrtkova »Arbeiter Zeitung« piše pod tem naslovom: Budimpeštansko honved-sko divizijsko sodišče je razpravo v kazenski pravdi proti Juliju Riemerju in tovarišem razpisalo za 4. aprila. V tej stvari osumljene osebe so bile aretirane že nekako pred enim letom. Obtoženi so po izvedeni preiskavi zločina po § 327. voj. k. z.: vojaiki intendant Tihamer Szegedi-Maszak, major Jakob Fenvves, ravnatelj akcijske družbe in nadporočnik izv. si. Julij Riemer, Evgen Bastier. Henrik Fe-nyves, Dezider Hecht, Evgen Taubes, Edmund Szasz. Artur Parthos, Ladislav Neumann, Nikolaj Ligeti, Dezider Varady, Aleksander Varady, Bela Farago in Bela B. Kohn.
Iz Szegedina se poroča: Izmed druge skupine szegedinskih armadnih dobaviteljev trgovec Gombos. ki ga je kurija obsodila v dveletno ječo, ni prišel k proglasitvi razsodbe, ker je kot črnovojnik na bojišču. Prišli tudi niso: Henrik Loria. ki ga je kurija tudi obsodila v dveletno iečo in leži sedaj bolan v bolnišnici budimpeštanske jetnišnice, veietržec Žiga Mandel iz Mako, ki se je pred kratkim poizkušal sam umoriti v ječi, in ravnatelj szegedin-ske tovarne za predivo, Rudolf Kunz, ki je bil tudi obsojen, pa so ga na podlagi izreka justično-zdravniškega senata zaradi težke pljučne bolezni začasno izpustili v svobodo.
Budimpeštanski kazenski sodni dvor je razpravljal proti Eliji Lo\viiigerju in Juliju Steinerju, ki sta bila obtožena zaradi zlorabe pri armadnih dobavitvah. Državno pravdništvo je tožilo Lo\vingeria in Steinerja, da nista tako, kakor je bilo določeno v pogodbi, izvrševala dobavlianja mesa četrti stotniji v Oerkenyju nastanjenega tretjega c. in kr. bosen-skega pešpolka. Pri posameznih dobavit-vah je redno manjkalo po en kilogram mesa. Poleg tega je Lo\vinger 5. novembra 1. 1915. del med dobavljeno n\eso pet kilogramov pokvarjenega mesa. Sodni dvor je oprostil oba obtoženca z utemeljitvijo, da se vzlic ugotovitvi izvedencev, da je bila tehtnica pomanjkljiva, ni moglo dokazati, da sta obtoženca vedela za to
i "apako in io izkoriščala v svoj prid. Po-.■■•g tega je ugotovil sodni dvor, da Lo-. inger ni bi! navzoč, ko se jc pokvarjeno meso pomešalo med ostalo meso. Zato ni bilo mogoče zaradi tega kazenskopravno klicati na odgovor.
Budimpeštanski kazenski sodni dvor je razpravljal o kazenski stvari Andreja An-drasovana, ki ga je državno pravdništvo obtožilo zločina poizkušene zlorabe pri armadnih dobavitvah. Po obtožnici je An-iravosan kot pooblaščenec kisjenojskega nadvojvodskega domenskega najemništva dobavljal c. in kr. vojnemu ministrstvu živino, ki jo je prej krmil s soljo in jo potem napajal v reki Garane, da bi bila živina težja. 2ivina pa je, ko so jo pripeljali v Farkaspetofalvo in jo stehtali tamkaj, že Izgubila vodo, s katero je bila prenapoje-na, tako da Andrasovan ni dosegel svojega namena. Sodni dvor ga je torej o-prostil.
Budimpeštanski kazenski sodni dvor je razpravljal proti tiskarju Ludoviku Hollo. Obtožen je bil, da je dvema detektivoma državne policije, ki sta /mela nalog, da zasledita ljudi, ki so poizkušali na nekem črnovojniku izvršiti izsiljevanje, izročil po 100 K in jima obljubil še nadaljnh 1000 K nagrade, če ne izvršita svojega naloga. Ta poizkus podkupovanja je Hollo storil zato, ker bi bila zasleditev izsiljevalca razkrila zlorabo pri neki akciji, da bi se dotični črnovojnik oprostil vojaške službe, kar je hotel Hollo preprečiti na vsak način. Sodišče ga je obsodilo v poldrugo-letno ječo in 2000 K globe.
Iz Košic se poroča: Po desetdnevni razpravi je sodni dvor izrekel razsodbo v kazenski stvari upravnih uradnikov v Ho-tnoni. Višji okrajni sodnik Tomo Malo-nyay je bil, kakor znano, okrivljen, da je kršil svojo uradno dolžnost, ker je ravnal z uradnim denarjem kot s svojim lastnini imetjem in je zavlačeval plačilo kupnine za klavno živino, nakupljeno po vojaškem erarju. Enako se ie glasila obtožba častnega višjega okrajnega sodnika Ladislava Gorgeya, ki je, kakor pravi obtožba, baje protipravno odtegoval zneske od svot, ki naj bi jih bil izplačal.
Proti posestniku Bernhardu Griinu se je glasila obtožba, da je za neko živinsko kupčijo vzel za kompanjona višjega o-krajnega sodnika Gorgeya in ga podkupil. Sodišče je oprostilo vse tri.
ApronizedjfKe slufirL
ARi res	mleka 1
Iz občinstva nam pišejo: Cena mleka je danes v Trstu 60 do 64 vinarjev za liter; tupatam se še celo najde kaka ženska, ki zahteva morda še par vinarjev več. To je cena, kakor je ne plačuje v celi Avstro-Ogrski nobeno drugo mesto. Celo dvamilijonski Dunaj ima, kakor sino čitali te dni v »Edinosti«, mleko 40 do 50 vinarjev liter. Huda ie taka visoka cena enega najpotrebnejših živil posebno v mestu, ki je, kakor Trst, danes po veliki večini bivališče žensk in otrok, katerim, posebno zadnjim, je mleko tako neobhodno potrebno kot voda ribi. Da si posebno ubožnejše rodbine, ki žive največkrat edino le od podpore, ki jo dobivajo cd države, ki pa štejejo navadno po celo kopico otrok, le z največjo težavo nabavljajo za vsaj kolikortoliko normalen razvoj dece neobhodno potrebno mleko, je jasrro kot beli dan. In kolikokrat mleka sploh ni dobiti. Kaj je vzrok temu večkratnemu pomanjkanju mleka in kaj je vzrok neznosno visoki ceni, ki se zahteva za mleko v Trstu?
Odgovor na ta vprašanja bo marsikdo iskal v pomanjkanju živine, v pomanjkanju krme, v dejstvu, da velik del ozemlja, ki je v mirnem času oddajalo mleko v Trst, danes zaradi vojnih dogodkov ne producira sploh nič mleka, ali pa v tako pičli meri, da ga je komaj za domačo porabo, da velike izvenprimorske mlekarne sploh ne pošiljajo več mleka v Trst itd. Res je, da vse te stvari v znatni meri zmanjšujejo dovoz mleka v Trst, . toda pomisliti pa je tudi treba, da se ie tržaško prebivalstvo v svojem številu napram času pred vojno, ali recimo tudi, napram času pred italijansko vojno, skrčilo za okroglih 100.000 duš. Če torej prihaja danes veliko manj mleka v Trst, je tudi nad 40% manj konsumen-tov, in mleko, ki prihaja danes v Trst bi se oalo tako razdeliti med prebivalstvo, da bi ne bilo nekje preobilice, drugje pa ničesar.
Stvar je vendar naravnost nepojmljiva, da, vredna vsega obsojanja, da na primer ubožna delavska družina sedmih, osmih glav med njimi toliko otrok, ki absolutno potrebujejo za prehrano mleka, ne more dobiti več mleka na dan kot pol litra, ah še toliko ne — ker ga sploh ne dobi, ali
_______nA t m nO
pre-or ga
ga pa ne more plačati — dočim pa možneiši ljudje dobijo mleka, kohk hočejo. In odkod ta zloraba?
Bodi povedano tu popolnoma jasno, brez pridržka: krive so mlekarice in krivi so tisti, ki z nezakonitimi, strogo prepovedanimi sredstvi pridobivajo znatno večje množine mleka, kot ga v resnici potrebujejo. Ni res namreč, kar se govori, da ni živine in da ni mleka, ker m krme, ko vendar vidimo vsak dan mlekarice s polnimi posodami mleka, ki ga pa vendar ni mogoče dobiti. In kam gre to mleko. Edino le tistim družinam, ki dajejo mle-karicam izkaznice za kruh in mokoDn!-žina ki r.e da mlekarici krušnih izkaznic, ne dobi več mleka, čeprav je morda ista mlekarica nosila mleko leta in leta v hišo. Tista družina pa, ki ali ne porabila vseh svoiri krušnih izkaznic, ker jih ah res ne potrebuje, ali si pa cdtrguje kruh m moko, da date izkaznice mlekarici, tista pn dobiva mleka, kolikor ga hoče.
V Trstu, dfie 2. aprila 1916.
»EDINOST« Štev. f3.
Stran III.
To r»ostf?pame. ki te po razglasih mestnega magistrata kaznivo za obe strani, ie krivo, da mlekarice sploh ne prinašajo mleka na trg, kjer bi ga mogel kupiti vsakdo, temveč samo tistim, ki si kupujejo naklonjenost mlekarice z izkaznicami za kruh in moko, z odstopanjem polente in drugih živil aprovizacijske komisije. In sedaj najbrž tudi z izkaznicami za sladkor. Vse ostalo prebivalstvo, ki si ne more s tako zlorabo kupovati naklonjenosti ;n!ekaric, pa se mora ure in ure prerivati pred mlekarnami, da dobi četrt ali pol litra mleka, če ga sploh dobi.
Ah bi se ne dala vendar stvar urediti tako, da bi ne trpeli tisoči in tisoči, d očim se godi najbolje tem in onim posameznikom? Mislimo da!
Določitev stalne cene mleka vendar ni tako težka. Kontrola nad ono množino mleka, ki prihaja mlekarnam, je najlažja, In ostala bi edino le kontrola nad mlekom, ki ga prinesejo v mesto mlekarice. Tudi to bi ne bilo pretežavno, če bi stvar vzela v roko aprovizacirska komisija. Odpraviti bi se moralo popolnoma donašanje mleka v hišo ter prodaja centralizirati v obstoječih mlekarnah in prodajalnah aprovizacijske kom Is? je. Ce bi ne zadostovalo to, naj bi se odprlo še več takih javnih prodajalnic mieka v posameznih okrajih. Ali naj bi se uvedle izkaznice, o tem naj bi ukrepala aprovizacijska komisija in pristojni činitelji. Marsikdo bi se sicer moral tako odreči dosedanje udobnosti, da dobiva mleko na dom, toda če si ga morajo iskati tisoči izven hiše, zakaj bi v sedanjem času imel kdo več udobnosti, kot pa kdo drug? V strelskem jarku tudi ni razlike med bogatašem in beračem!
Morda bi pripomnil kdo. da bi potem mlekarice ne hotele prinašati mleka v mesto. Mislimo, da se ni bati tega. Dandanes je razun mleka že zdavnaj vse rekvirirano. kar prideluje kmet, in denar, ki ga dobiva za mleko od dne do dne, je stvar, ki se ji absolutno ne mere odrekati, ker jo nujno potrebuje. In mlekarice bi tudi ne izgubljale pri mleku, če bi bila prodaja centralizirana, saj bi dobivale zanj prav toliko, kolikor dobivajo danes. Ce bi izgubile sedanji protizakoniti poboljšek -— po zlorabi pridobljene izkaznice za kruh in moko itd. — bi se pač ne mogle In tudi ne smele pritoževati, ker jim ta poboljšek ne gre in je v škodo splošnosti.
Upamo torej, da bodo pristojni činitelji upoštevali vse to in-ukrenili potrebno, da se napravi red tudi v preskrbljevanju našega mesta z mlekom.
Slltie iz uolns.
Preživljanje ubožcejših slojev v Bero-linu. Berolinski listi pišejo: Težavno vprašanje zadostnega preživljanja širokih ljudskih mas, ki naj bi bilo tudi poceni, kar je v sedanjih časih silno težavno zaradi neprestano naraščajočih cen najpotrebnejših živil, se je v vzhodnem delu Berolina, v Lichtenbergu, rešilo na najenostavnejši praktični način: Zadnji čas vozite okoli poldneva po lichtenburških ulicah dve vozni kuhinji, ki ju imenuje ljudstvo »golaševa topova«, s polnima kotloma tople jedi. In vsakdo si more tu kupiti svoj obed in ga odnesti domov, kjer ga mirno poje v svojem stanovanju. Društvo berolinskih ljudskih kuhinj, ustano-Ijeno leta 1866., je uvedlo to novost v preživljanje prebivalstva tekom vojne in tako udejstvilo res izborno misel. V veliki, novi šoli ob župni cesti je v pritličju urejena prostorna, svetla kuhinja. Dva mogočna kotla sta tu vzidana v ogromno ognjišče in vsak teh kotlov drži petsto litrov jedi, tako da se mora vedno istočasno kuhati tisoč litrov jedi. Okoli kotlov se vrte gibčne kuharice, katerim pomagajo prostovoljne pomočnice, ki imajo v stvareh ljudskega prehranjevanja dolgoletno praktično izkušnjo. Pridne roke tu strže-jo krompir, pripravljajo cele kupe zelja, režejo sočnato prašičje meso v majhne kose, in poleg kotla stoii ženska ter s ku-hainico, ki je skoraj tako velika kot kako veslo, meša maso, ki vre v kotlu. Danes Je zelje, krompir in prašičevina, — nekaka »minestra« bi rekli mi po tržaško — vse skupaj krepko začinjeno s kumino, soljo in poprom. Zunaj na širokem šolskem dvorišču stojita oba »golaževa topova« in v vsakega je uprežen po en konj. V velikih bednjih prinašajo nato skuhano jed iz kuhinje v »topove«, kjer gori pod kotloma toliko ognja, da jed ostaja vroča. Na vo-zeh je nalepljen napis: »Mestni kuhinjski voz — topel obed — porcija 35 pfenigov •— dobavlja društvo berolinskih ljudskih kuhinj iz 1. 1866.« Sedaj so kotli napolnjeni, pokrovi se pritrdijo, voznik in njegov spremljevalec, z veliko zajemalnico, splezata na kozla, in stvar se lahko prične. Pravkar je naznani! zvonec zaključek Sole. Stotine in stotine otrok pridrvi na dvorišče, poskočnih dečkov in bojazljivih deklic. Po ulicah pa stoje v gostih gručah Žene in matere. Oborožene so z lonci in ročkami in čakajo, da dobe obed, ki bi si ga v sedanjih razmerah nikdar ne mogle pripraviti same tako dobrega in tako poceni. Iz župne ulice vozi kuhinja nato po drugih ulicah in povsod jo sprejemajo z velikim veseljem in zadovoljstvom ter kličejo: »Gulašev top prihaja!" Le prehitro sta izpraznjena kotla, ki držita vsak po 200 litrov, in vozova se vrneta v kuhinjo, da ju napolnijo iznova. Na ta način se upa, da bo mogoče v kratkem prehranjevati tisoče ljudi. — Tako v Berolinu. Mislimo, da se je marsikateremu Tržača-mu zazdelo zelo milo, ko je čital, da se dobiva v Berolinu lepa, za enega clo\ eka popolnoma zadostna porcija »minestre« krompir, zelje in prašičevina — po 35 pfenigov, kar znaša v našem denarju ogromno svoto — 42, reci dvainštirideset vinarjev !
DOfflUČt vest!.
Imenovanje v poštni službi. G. dr. Franc
Rapotec, konceptni praktikant pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu, je imenovan za c. kr. poštnega koncipista.
Principijelne razsodbe njtfvišiega sodišča glede navijanja cen. Zadnje dni je izreklo najvišje sodišče nastopne principijelne razsodbe o navijanju cen: 1.) Ni to zmota po §. 2 c) k. z., marveč pravna zmota, ako prodajalec ne smatra zahtevane cene kot primerno z ozirom na tro-ške nabave, marveč zato, ker se taka cena splošno zahteva. — 2.) Tržna cena, ki je sama produkt navijanja cen. je za dejansko stanje nakupa brez pomena. Za dejansko stanje je brez pomena, za kake cene nakupi nakupovalec, ali so te cene visoke ali nizke, ali se gibljejo v mejah tržnih cen ali ne, in katere cene so bile primerne. — 3.) Namera navijanja cen zadostuje; brez pomena je, ali se je navijanje izvršilo; zato je vseeno, ako se posamične kupčije vsled nastopa države, ali vsled neizpolnitve pogodbe po kontra-hentu, niso izvršile, ali pa so prinesle izgubo. 4.) Vse eno je, ali se imajo potrebščine porabiti na mestu nakupa, ali kje drugje, in kje da nastopa oškodovanje konsumentov. Cesarska ..naredba ščiti enakomerno vse konsumente.
Pospeševanje 4. vojnega posojila po trgovskih učnih zavodih. Strokovni učitelji na trgovskih učnih zavodih so posebno poklicani, da dajajo pojasnila, kako ueodno je nalaganje kapitala, in o načinu izdaje (emisije) vojnega posojila. Zato je naučni minister pozval ravnateljstva javnih trgovskih šol, naj nalože učiteljem strokovnih predmetov, naj primerno pojasnjujejo ne Ie učencem lastnega zavoda o koristnosti in o trgovskoznanostni in računski strani tega nalaganja glavnice — na glasujoč pri tem eminentno patrijo-tični namen vojnega posojila — marveč naj tudi ti učitelji na izraženo željo dajajo na razpolago brezplačna predavanja tudi na drugih šolah (srednjih, učiteljiščih, dekliških licejih in meščanskih šolah). Slednjič naj pozovejo učitelje da tudi izven šole z besedo in spisi po svoji moči pospešujejo podpisovanje posojila.
Počastitev načelnika našega general' nega štaba. V zaupni seji zadnjega zasedanja dunajskega občinskega sveta je, kakor poroča »Zeit«, občinski svetovalec dr. Hein predložil v imenu svobodomiselnih meščanskih občinskih svetovalcev obširno utemeljen predlog, naj se načelnik generalnega štaba, generalni polkovnik baron Conrad-Hotzendorf imenuje za častnega meščana dunajskega mesta. Predlog se je odkazal obravnavi, kakor predpisuje poslovnik, sklepalo se pa bo o njem, kakor je odredil župan sporazumno s predlagatelji, šele po končani vojni.
Promet z zavitki $ primorskimi poštnimi uradi. C. kr. poštno m brzojavno ravnateljstvo nam je sporočilo: Na podlagi odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 23. marca 1916 št. 7176/P se teža za zasebne zavitke v prometu s primorskimi poštnimi uradi, t. j. s Primorskega na Primorsko, s Primorskega v druge dežele in iz teh na Primorsko zviša od 5 kg na 10 kg. Označba vrednosti ostane še za naprej omejena na 100 K. V prometu z Gorico je navedba vrednosti nedopustna. Za Pulo ostane v veljavi promet z zasebnimi poštnimi zavitki brez omejitve teže, izvzemši relacijo iz Pule na Primorsko in s Primorske v Pulo.
Nova plemenita akcija deželnega odbora za zdravljenje in naobrazbo vojnih Invalidov na Hrvatskem. Na svoji zadnji konferenci pod predsedstvom aristokrata v najlepšem pomenu te besede, grofa Miroslava Kuhnerja, je ta odbor sklenil, da se v odboru osnuje posebni oddelek, ki bo v zvezi z zavarovalno družbo »Pho-nix« v področju kraljevine Hrvatske in Slavonije izvrševal zavarovanje življenja za slučaj smrti na bojišču. Poleg liberalnosti svojih določb nudi predloženi načrt tudi najširšim slojem prebivalstva možnost, da se zavarujejo za slučaj smrti v vojni za poljubno svoto na jako nizko premijo. Tudi je način plačevanja premije
tako olajšan, da bo mogel tudi najskrom-neji poljedelec ali delavec zavarovati sebe in svojce, ki so pod orožjem. Ta akcija je torej velike gospodarske in socijalne važnosti, ker zagotovija rodbinam padlih kapital, s katerim morejo ustanoviti svojo nadaljno ekzistenco, da ne bodo odvisni od javne dobrodelnosti. V Avstriji se že več let izvaja tako zavarovanje in Je že v prvih letih doseglo ogromen uspeh, ker iznaša zavarovana glavnica okolo 220 milijonov. Zastopstva oddelka za vojno zavarovanje na Hrvatskem se osnujejo po vsej deželi, da bo mogel vsakdo na svojem mestu brez posebnih stroškov priti do ugodnosti tega zavarovanja, ki bo v resnici prava dobrota za prebivalstvo.
Desetletnico obstanka je slavilo dne 29. marca glavno glasilo čeških agrarcev »Venkov«. Prva številka je izšla dne 29. marca 1906 in Je prinesla med drugim tudi vzneseno pesnitev iz peresa slavnega češkega pesnika Jaroslava Vrhlickega. »Venkov« se ni le izkazal izvrsten bori-telj za interese čeških agrarcev, ampak si je pridobil tudi častno pozicijo med češko žurnalistiko.
CESKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosdkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delto Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
:: MALI OGLASI::
□□ □□
■e raianajo po 4 sto t. besedo, j njpn Mastno tiskane besede se ratu- j najo enkrat	— Najmanjša I r-^jr-i
: pristojbina snaia 40 stotink. : 11 U '
3flflAlU10 daimatinskega belega, 7 vagonov VUjUllg dalmatinskega Črnega vina. Ver-mouth. maršala, žganje po zmernih cenah. — V, MAROU A 0.o nt Sqnero nnovo 7.
C Motni vdovec, bivfti pomorski kapetan, Hrvat, J U112 III I mofcan in sdrav, kateri ima na deželi meblirano hiio z vrtom, iMe v svrho ženitve gospodično ali vdovo z nekaj premoženja. Pismene ponudbe s sliko pod „Kapetan" na Inser. oddelek Edinosti.	300
RKItotO mon^ toD> nadomestilo mesa, kon-DlallUIlSf denzirano mleko, zeleno milo, sveče, električne svetiljke in baterije na debelo prodaja V. SCHILLER nI. Caeerroa 17.	101
Mft$lfl bonski in deški čevlji so došli. Ulica nUaltlf Barriera vecchla 9 (paziti dobro na številko !)	162
Za vojne ujetnike o Rusiji
f ova nje v ruskem jeziku. Od 0—2 po fineria 3 (bUzn trga Barriera.
se sprejme vsako dopi-—2 pop. ti lica Raf-164
Dolf Bf ff zalog* papirja za ovitke, papirnatih vre-Vclillll čic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. — 0-astone Dollinar Trst, Via dei Gelsi 16.	159
VlfV ti A t hi vsaki dan od 2—6 kupujem umetne USMl&S sobe, stare in strte po najvišji ceni. — Belvedere 4, V. nad.	166
Meblirano * F0*^ uhodom se odda
nad. vr. št. 3.
takoj v uL Oommerdale it 14, I.
317
Primorc in Kranj©" na Ins. od<L Edinosti. 158
Urin« hoče prodati VOLNO n^j gre v Barko vije IVUOr Itiviera 162 ker tam se pla&tgego najvišje cene.	157
ceni, naj
Kff AV hoče prodati volno po pošteni IlUUr se obrne k trgovcu, kateri kupuje in
Jilača staro belo volno po najvišjih cenah. Trat, uL ■riorgio Vašari št. 18.	155
I!a4iiAsnI Anton Jerkič posililo zopet v svojem rOIDSnil ateljeju ▼ Tr*tu.^Via delle Poste štev. 10.	2403
HiimiiVavm žaklje vsake vrste. Jakob Margon,
Kupujem nI. Solitario št. 21 (pri mestni bolnišnici)	120
I ftftfft kranjske Šunke razpošilja dokler je zaloge UpC Fr. CERAR, Stob pošta Domžale pri I^ub
Jjan\	78
DrMnn	prevzame delo na dom ali prida
FleOllll v stanovanje proti malemu plačilu. — Via del Ireneo Štev. 4, 11. nad.	165
VIIna ViaIa naravno Ima na prodaj Go-UmU UBlU rlško vinarsko društvo sedaj v PrvaCInl, po zmernih cenah.	138
oetta
množina razne vrste sira je na prodai. Ulica Valdirivo 29, mlekarna. - 163
Ivan Krlžmsnčlč
ulica Caserma 8 prodaja vermouth K 2'—, maršala K 2-80, cipio K 8-80. crema maršala K 2 80. Amaro Istria K 2*60, pelikovac K 2-80, troplnoveo navaden K 2 S0, tropinovec fini K 4, slivovic K 3 60, brinjevec. K 8-60. konjak K 3*60 liter, refošk v steklenicah K 2, moškat v steklenicah 180. 12
Ho debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robcu, mrežice
Zlatarnica $ G. Pino
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd.
Prodaja po poifeoi ceni ure, uhane, pntar? itd. Itd.
za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke ..Patent Kn in drago prodaja JAKOB LEVI.
>nke „Patent
ulica S.
štev. 19.
opfe' Nicolo 62
naanaoaDaaaoDcnnnnoanonnnnnaonaa
on
□
a
□
□
D I O i a!
a o I o i
D
a
a a ■
o i □
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aa
Fotografiral atelje UfiOOBE
Trst - Corso štev. 39 - Trst
10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. ::
□□ □
a □
□ □
a
£1
B
D □
B B
B g
B
BB
Novi prih@d
graških gnjati, ogrskih sa-latnov in raznih konserv. Skladište in zaloga
Ivan Hlabše — Trst Passo al. Torrente šteo. 1
(Bivše gledališče Armcnia)
Hotel in restavracija
METROPOLE
Trst, ulica S. Nkolo 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja Čistost, — Cene zmerne.
ZOBOZDRAVNIK
DnJ.Cermak
k i
m
i
se le preselil in ordinira sed
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
IzAiranle zo&ovlirez bolsUlne. Plomliiranje.
UMETNI ZOBJE. ^
ZASEBNIKI IN PREPRODAJALCI!
2 — 18') 240 1-50
3.-
Sveče stearinske „Urania I" povezek 500 gramov..............................&
„ prve vrste „Schicht" 16 komadov 500 gTamov .................K
Krema za Čevlje, najboljša vrsta, dvanaj sterica ......................K
Čistilo „ v lesenih škatljah kg...............................*V
Rumeno milo za pranje.................................K
Razkuževalno mtlo „Schlcht", komad..........................................5 — ^
Smlrek, pola.................................
Električne svetiljke za vojaško rabo s kavljem in beložarnestjo ...»..........K. 2 40
„ m n domaČo rabo z beložarnostjo ..........................*r
Baterije anamka »Gold 1*............. ....................^ —--9J
.Eisen I"................. .................K- 1'
trfx* : ::: ; ................................k —-go
Na cenah avetiljk dobo preprodajalci 10'/, popusta; cene dragih predmetov so	stalne.
PoSi^jatve na deželo prosto embalaže po povzetju ali antecipatno poMljatev zneska.
RENATO CA P PEL LAN I — Trst, Corso 45.
= Veliko skladlSže vojaških predmetov.	=
Veliko skladišče moških in deških oblek
Vsakovrstne figovem ^ss^bčfnsu^i?
CERAR tovarna v Stob poŠta Domžale pri Ljubljani.	77
iJ^lllSlf
i
Trst, ul. Scorzerla Sf. 4 vogaS ul. brcata
Bogata izbera moških oblek. — Deške obleke v modernih barvah „GAMBETTA". — Kostimi na risbe in „marina". — Hlače za delo. Moško perilo po nizki ceni brez povišanja
U. Rer prodajalna nima velikih stroškov, prodale po nizkih cenah. — ^J
Premija K 700.000 | Prvi dobitek K 300.000 ;
:: Žrebanje 5. razreda::
se orSi od 10. aprila do 8. maja In traja 20 dni.
Sreflc« stanejo	Srečke stanejo
*|a K 25, R 50, 'b R100, % R 200.—
in se dobivajo pri
Podružnici Ljubljanske kreditne banke v Trstu ulica Caserma št. 11.
V četrti loteriji pri Ljubljanski kreditni banki kupljena srečka St. 10202 Je zadela K 300.000


IROLINuRoche
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha^ influenca
Kdo naj jemlje Sirolin f
t Vsak. ki trpi na frajnam kaplju.	1 1 Vadušijivi,kafarfen 5)rofln *na*no
La£je fe obvaroval seboiaJtnUrwgoioz4)rav|ff. I plehča naduho-	. n
" '	^ tkijav, ( ik Skrofu^niolroci.pri katerih ^ainkujeSirolin
I	ugodnim vspenom naspioeni pocufek.
Se dobi v v vseh lekarnah S M.M*
X
tie je _ _ _ _ Osebe a kroničnim kafarom broni ki s Sfrolinom otdrave
LOU?



-.'--'V-S'Sh*-'
sklapIŠĆA S. OHLER & C
omp. nasl.
SKLADISCA
inr Naivečja skladište v katerih se dobč vsi predmeti.
IT Vsakdanji prihod novosti.	PŠF Vsakdani! prihod novosti.
Trst, Corso 16. Vellkssiska Izbami — Najbolji« blago I — Najnižja cene! Trst, Corso 16.
Stran IV.
»ĆP1NOST« itgV, 93.
V Trstu, dne 2. aprila 1916.
Obe od tu postani harmoniki sta dospeli srečno na lice mesta, kakor nam poročate spodnji vesti. Želimo le, da bi na nju kmalu zasvirali zmagoglasen mir in povratek v ljubo domovino. Cenjena gospa
Antonija dr. Slavikova!
V	imenu celega voja se Vam zahvaljujemo za poslano harmoniko, ki nam je prišla dne 24. marca Želim pa, da bi s to harmoniko domov prišli in Vas našli zdrave in vesele.
Grgič Andrej
c. kr. Lir. 5., 35. marškomp., IV. voj. Velecenjena gospa!
V	imenu mojega moštva najsrčnejšo zahvalo za darovano harmoniko!
Z odličnim spoštovanjem: E. Vaupotič c. kr. stotnik 26. dom. pešpolka.
Danes ob 10 predpoldne se bo vršil v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu že naznanjeni občni zbor šentjakobske podružnice CMD. Popoldne ob 4 se bo'vršila v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu prva pomladanska prireditev šentjakobske podružnice C. M. D., na kateri nastopijo otroci otroškega vrtca. Na sporedu je petje, deklamacije, prizori itd. Med posameznimi točkami svirata iz prijaznosti gg. Lah Josip ml. in st. Ker je vstopnina majhna, se pričakuje obilna udeležba posebno od strani staršev, katerih otroci zahajajo v slovenske šole, da stem pomagajo naši prepotrebni C. M. D.
Tukajšnji poslovni oddelek primorskega finančnega ravnateljstva priporoča naknadno k razglasu, objavljenemu pred par dnevi, glede izplačevanja državnih pokojnin in preskrbnin od 1. majnika t. L dalje potom c. kr. poštne hranilnice, da nai interesenti morebitne izpremembe svojih naslovov odslej nemudoma (najdalje pa do 20. predidočega meseca) prija-viio naravnost na računski oddelek c. kr. primorskega finančnega ravnateljstva, tačas v Ljubljani, kar se lahko zgodi tudi z dopisnico, kajti sicer bi zamogle nastopiti zamude v dostavljanju nakazil.
Mestna zastavljalnica. V torek, 4. t. m., od 9 dop. do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 136., zastavljeni meseca decembra 1914. na bele listke, in sicer od št. 212.600 do št. 213.000.
Hrvatsko društvo »Prosveta« na Dunaju je izvolilo na svojem 21. rednem letnem občnem zboru za tekoče leto 1916. naslednji odbor: predsednik Štefan Ta-vič, podpredsednik Mato Piperger, tajnik Ivan M i leti č, blagajnik Ivan Toplak, knjižničar Janko Vagnez, odborniki: Dra-gotin Kemič, Miho Vukojevič, Franjo Gršak; revizorii: Josip Bolkovac, Franjo Turčić, Stjepan Stanišak.
V	ruskem ujetništvu se nahaja Josip Natlačen iz Trsta in sicer v kraju Vase-lenkovo, brzojavna postaja Volčanski, gubernija Akmolinsk, Zapadna Sibirija.
Jubilej slovaškega učenjaka. Učenjak Josip L. Holuby, vpokojen evangeljski senior, ki si je pridobil za stvar ogrskih Slovakov neizmernih zaslug in ki živi sedaj na Dunaju, je slavil te dni 801etnico svojega rojstva. Posebno visoko cenjene so njegove botaniške, arheološke in etnografske študije. Cenijo jih tudi madjarski strokovnjaki. Za Slovake pa je zaslužen zlasti se svojimi deli na etnografskem polju in kulturne zgodovine.
Iz Zadra. C. kr. namestništvo v Zadru je razpustilo nastopna zaderska društva: »Societa operaia«, »Corale« »Liberal »Antonio Bajamonti«, »Tiro o se-gno:, i p »Bersaglio« v Arbanasih. —
žine sredstev, U jih Imamo tokrat zoper ti najstrašnejši bolezni trte na razpolago: galice in žvepla, zato bogvekakega uspeha ni pričakovati. Ni treba še posebej povdarjati, da skoro povsod manjkajo tudi tisti ljudje, ki so bili vajeni in pripravni za pravilno škropljenje. Ako se ohrani trta, je rešen vinograd in Žnjim trgatve prihodnjih let, kar je v teh kritičnih časih gotovo najvažnejše. Poskusiti pa treba vse, da se reši, kar se da rešiti!
Merodajni činitelji se hvalevredno trudijo, da bi preskrbeli čim največje množine galice za naše vinogradništvo. Deloma »e je to
že do danes posrečilo, zakaj več sto vagonov bakrenega sulfata je v ta namen zasidranih. Množino, ki še manjka, pa bo z zrom na obstoječe težkoče pač težko vso dobiti. Sicer pa se je v normalnih letih mnogokrat (bodisi ker se škropljenje ni pravočasno ali pa ker se ni umno izvršilo, ali pa ker se je vzela premočna raztopina!) porabilo \eč nego je bilo potrebno.
Iz tega je jasno, da se da pri pravilni uporabi galice mn go prihranili, in bo to
zavrnilo. V razlogih pravi med drugim: To-ženki se ne more kot zakrivljen opust prisoditi, da bi dano ji telefonično odvestilo potom osebne intervencije pri banki pozneje ne kontrolirala, zlasti ker tvori dandanes telefon v trgovskem sveta splošno rabijivo, skoro ne pogrešno kupCijsko prometno sredstvo, na drugi strani pa pojem nakaznice in narave tega načina poravnane kupnine zahteva, da mora nakažite!]' skrbeti za pravo časno in pravilno obveščenje nakazanega po tretj osebi, da je nakazani znesek dospel-Prodajalcu se ne more prisoditi, da bi več. krat pri tretji (posredovalni) osebi povpraševal, če se je kupnina že zalotila, ali da b na samo trditev nakazitelja, da se Je znesek že nakazal, izpolnil pogodbo in se s tem odrekel ugodnostim pogojenega predplačila. Zanj torej iz morebitnih opustov tretje osebe (banke) nikakor ne sme narasti več pogodbenih obveznosti, zlasti če ni imel, kakor v tem slučaju, nikakega vpliva na izbero Ir.ije osebe. Stvar tožitelja bi bila, potem ko je ?iiesek pravočasno nakazal praški bančni hiijalki za toženko in ko ga je poslednja po osmih dneh opozorila na predplačilo, da bi zadevo preiskal. Če je to o-
21 OrOZ|B ID USDie.
Čistilo zo ćeulje, pode in Kovine
WW prodala "M
GAZULU & C.0 - Trst
ulica CarpEson 2.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Korol Perničič
ordinira od 11*1 pop.
Trst, ulica Giulla št. 76 E (zraven Dreherjeve pivovarne). -
štedenje l tos moralo priti zelo v po?tev, da bomo izhajali z manjšo množino galice,, . ... . ... „ . ki nam je na razpolag. Povdariti treba, da i I u»,il, naj tudi nosi posled.ce.
je prvih dvoje škropljenj, ki se mornjo iz- j	|)nrOUl
vršiti, predno se bolezen vidi s prostim o-1	BUiUVi.
česom, najvažnejše, in se da izvršiti še z! Za hrabre branitelje naše primorske manj gosto raztopino (pri prvem škropljenju gr nice so darovali: ga. Uršika Peric: 26 raje pod V/ nego črezl) V to svrho bodo komadov obvez, 12 krp za noge, 6 pak. razpoložljive množine galice pač še zadosto-!tubaka za pipo, množino zrezkov za blazine ; v le, če bomo razumno znali žniimi gospo- Mariia MisleJ': 38 knIjS 5 gojenket » Zav.
____, __ _i _ -L. i*. •	!	c./ Nilf.^fsia • " 10 hIp7in 'A orevlakl za
»Tenger magyar«. Na Reki se Je ustanovila »Ogrska pomorska zveza« kot centrala vseh pomorskih in ribarskih podjetij. Predsednik je državni poslanec Osojnak. (Ta pa ta, ta je pravi Madjar!) Izdelali so obširen program z geslom: Tenger Ma-gyar! (Na morje Madjar!)
Bel kruh na Ogrskem. Iz Budimpešte javljajo, da bodo smeli na Ogrskem, počen si s 1. aprilom, zopet peči bel kruh. To bi bil znak, da imajo na Ogrskem še dovolj bele moke.
Gospodarstvo.
Galica in pokončevanje peronospore v i. 1916.
Nadzornik A. Žmavc je v raznih listih objavil o tem predmetu zanimiv članek, kate-iega vsebino tu v glanih točkah navajamo:
Površina vinogradov v Avstriji znaša 200.000 ha. Za pokončevanje peronospore se je porabilo zadnja leta pred vojno povprečno 800-900 vagonov po 10.000 kg na leto, torej 8—9 miljonov kg galice; na 1 ha je torej odpadlo povprečno prilično 40 kg.
Peronospora, ki v svojih letih posebno uničevalno nastopi, napade vse zelene dele trte, posebej listje, pa tudi grozdje. Njeno pokončevanje je v prvi vrsti obramba pred njo, zaradi česar je zgodnje škropljen e važno. Gre se pri tem za dvoje: 1 obraniti rastlino, t. j. trto, 2. obraniti in rešiti grozdje. ? pravilno upcrabo galice se oboje doseže, in se mora to tudi v letošnjem vojnem letu z vsemi razpoložltivimi sredstvi, znanosTmi in silami skušati doseči.
Težko je sicer, vendar pa je treba izraziti bojazen, da bo letos v n nogih slučajih mogoče Simo prvi zgoraj n \elem namen doseči, dočim lahk peron« - pora na g ozdju vso trgatev uniči, p sebno če se pojavi v ve ji meri tudi še oidij. Zakaj male so mno-
dariti; vsaj pred najhujšimi, trajnimi škodami bomo vinograde s tem ohranil.
Za nadaljno pokončevanje peronospore pa pridejo bolj ali manj poravna nadomestila za galico, posebno gotovi bakreni izdelki, v kolikor se dobijo, vpoštev, gotovo tudi pe-rocid. Vsekakor pa je treba z vso odločnostjo nastopiti proti raznim „radikalnim sredstvom", ki se jih na uprav mešetarski in sejmarski način kmetom po časopisih in potom agentov priporoča, zakaj mnogo teh sredstev je naravnost škodljivih trti.
Pravično razdelitev galice med avstrijske vinogradnike bi se dalo izvesti le tako, da se na podlagi obsega vinogradov v posameznih okrajih galica po gotovem ključu po okrajih oziroma deželah razdeli. Treba pa je v interesu našega vinogradništva kmete na vsak način o položaju poučiti in povedati polno resnico. Izkušnje sedanjih težavnih časov pa nam bodo tudi dobra šola z bodoča mirna leta.
Pojem in bistvo bančne nakaznice.
Najvišje sodišče jV izdalo o pojmu in bistvu bančne nakaznice v zadnjih dneh načelno razsodbo, ki bo trgovske kroge zanimala. Med spornima strankama kupcem in dobaviteljem se je sklenil dogovor, da ima prvi za tri vagone moke odpadajoči znesek založiti pri neki praški bančni filijalki in da se bo potem dobava izvršila. Tožbo tožitelja na izpolnitev pogodbe ali odškodnine 3000 K so nižje instance (končno tudi praško nadsodišče) zavrnile. Druga inštanca pravi : Po sklenjenem dogovoru je bilo, da pride dobavitelj z izročitvijo blaga v krivdo, potrebno, da se je izvršeno aviziranje kupne cene pri banki naznanilo tudi toženki; ako je torej tožiteljica zahtevala dobavo, je bila njena stvar, za tako obvestilo banki skrbeti, opust tega obvestila od strani banke mora tožiteljica zastopati, ker je bila banka njena poobiaščenka. Tožena firma ni bila obvezana glede kupne cene povprašati banko, ker je imela šele po sprejemu obvestila, da je kupnina pri banki že nakazana, dobaviti. Telefonično vprašanje pri banki od strani to-ženke — kakor uveljavlja tožiteljica — ni primerno, zanesljivo vgotoviti okolnost, če je kupnina tam že nakazana, ker na tako vprašanje lahko tudi kak od banke ne pooblaščen nastavljenec odgovori; ta okolnost je pa za razsodbo nebistvena. Dalje je tudi jasno, da telefonično obvestilo banke lahko sprejme neprava oseba, torej ga tožen-ka ne izve, Tudi najvišje sodišče je revizijo
s\ Nikolaja:' 10 blazin, 2 prevlaki za b:azir.e. Iskrena hvala vsem, ki se spominjajo naših junaških trpinov.
— Po položnici poslali dar. za priredttev ženske podružnice CMD 5. marca t. 1; Neimenovan 30 K; po 20 K: Tržaška posojilnica in hran., g. Olga in Fran Bandel, dr. Pretner 10 K; Ivan Prelog 6 K; po 5 K: Janko Furiani, G. Zidar, Viktor Schenk, Deprato, dr. ko Wilfan, Ant. Šorji, Feliko Bt nedek, Tomaž Zadnik, Nicefor Štepančič, Ar;ur Lokar notar, dr. Fran Mandič, Henrik Sonc, Fran Hmelak: Josip Gullč; po 3 K: M. Levrenčič, Matko Gradišar, Josip Prunk; po 2 K: Franjo Millonig, Makso Svoboda, L. Zwitter, Josip Gostiša, dr. Lamut, Jakob Merhar. Anton Martelanc, Valentin Zwitter, Viktorija Bole, Ivan Tomažić, Marica Rosman, Anton Berginc, R. Golijeva, Fani Susterčič, Marta Šavnik, Henrik Leban, Ivan Tavčar, Pavla Hočevar, Ljudmila Plaper, Malvina Plaper, Marija Cok, Ema Rožanc, Eleonora Novak, Ivan Bianzani, Ivan Nekermann, Er-na Rozman, Jožica Trdina, Mara Baran, Ciril Valenčič, Ivana Blehova, dr. Anton Va-gaja, Anton Vodopivec, Jakob Rupel, Fran Stolfa, Josip Šuman, Marica Gregorič, Hin-ko Medic, Iva Sabadin, Anton Mahne, Miloš Kulačič, Zofka Stular, Nazario Kocijančič, St. Ćubretovič, Fran Kos, Vinko Skerk, Gregor Bartol, Anton Godnig. Amalija Hartman, jakob Vatovec,
Darovi: Svetoivanski podrž. CMD so poslali gostje zbrani v Ricmanjih 25. 3. 170 K. Srčna hvala I
Fratelli Ray^tr
TRST, Via Torrente štv. 14, TRST
Zaloga ustrojenih kož
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potreScsn za sedlarje.
Dr. HO
TRST, Via Carimia 39
Specialist Xin	BOLEZNI
Šibkost in nervoznsst
za bolezni v NOGAH in sklepih. Sprejema od 10-1 pop. in 4-7 zvečer
oSs nedeljah od
Priporočljive tvrdke.
Ivan Bldovet it^u^ir^t
se
činstvn, da je odprl svojo lestno trgovino jestvin in kolonijalnega blaga ▼ nI. Campanile 13 ter toplo prip^roC* za obilen obisk. Cene zmerne. — Pcstrežba točna.	2206
ADlOftOP Trstr *** Torrento 3°» n- Damsku.
• lUS^Ci krojačnica. — Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in franenskem kroja, plesne obleke, obleke z« poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne.	337
,Alle sramll Fabbriche:
ulico Barrlera veccbla it 10.
Veliko skladišče moških in deških izgotovljenih oblek. Velika zaloga oblek po meri, po starih cenah.
Zaloga tu in inozemskih vin. Špirita, liker-lev In razprodala na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst, Via delle	št, 6
(Nasproti CaUd Centrale). Velik Izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Runi. konjak, razna žganja ter posebni pristrj tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajsv. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahte\o in franka
Razprodaja od pol litra naprej.
III BiHa
ffmr"^ it g? rm*nwri rrrrrr"-—r m m nr-^^ni
Nova i*fle-e^igiiica
NODEKIA
Trst, ulita Ponlerosso ftsu. 5
Bogata zaloga dišav, krtač, predmetov za toiietto in za umetiicsti.
» lil v vsaki ©S»"iki
kupuje po nMili cenah
Zavod R. Dussich & C.o
ulica Accguedotto 62.
rsaeai^^aai^sBg^aiiiag^aiB
_ JOSIP STRUCKEL
Trst, vogal Via Marla Teresa-S. Caterinu
Nov prihod volnenega blaga za moške, tm in ženske, zefir, batist in perljiva svila J5 za jopice. — Svilenina in okraski zadnje g novosti, velik izbor izgotovljenega peli rila in na metre, spodnje srajce moderci. "* Vezenine in drobnarije, preproge zavese, trliž po izjemno nizkih cenah.

h
IGN
ulica Ribor^o štev. 28, vogal
Velika izbera moških in deških oblek Črni in modri paletots. Ranglan, Ul-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika izbera moških %
pletenic (maj). Rumene in modre obleke za delavce. Izbera blaga za reoška obleke. Sprejemajo se naročila po mari
NOVO PG€REBMO PODJETJI - TRST
CORSO 47 (pri trgu tialla Legsia) Telefon 10-02).
Prevoz mrlitev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakovrstne pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaških predmetov. - Nočna inšpekcija v
lastnih prostorih zaloge, uiica Tesa štev. 31. Telefon 14»02. Zastopstva s prodajo mrtvalklh predmetov s Na Cpčinah« v Nabrežini pri Orehu (Koghere.) - Točna postrežba. Cene zmerne.
Podjetnik in upravitelj H. ST1B8EL
Velik® sk3adišž@ klobukov
deinik&v, bele in pisane srajce, iziadsk. platna žepnih robce, moških nogovic itd.
SC. Cvenkal Trst Corso
Cene zmerne* -
Narodna trgovina.
P©§freifos sošna.
a Narodna trgovinaa n
♦	Posojila	♦
♦	, . ♦ ♦ daje na osebni kradlt in na zastave *
X	proti plačilu po dogovora.	%
o Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 % dopoldne in od 3 do 5 popoldne. Z
Priporoča male hranilne Skrinjice, ki j so posebno primerne za družine. £

tattttt
JAimAStfSiEA
tstttttt
Trst« Via Cassa di Risparmio štev. 5 (Lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna p&na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papir;e in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA._
mm MENJALNICA """
vloge ba knjižice
3
%%
od dners vlom do dnera Tzdlgs. Rentni darek plačuje banka IS svojega. obrestovan je vlogi na tekočem in Žiro-raSnnu po dogovora.
ftlijaiike: _1»l " .n A J i Tegethofstnuse 7-i dubrovnik
kotor LJUBLJANA metković opatija
split šibenik zadar
akreditivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča
Živahna
zveza %
ameriko.
REMBOURSNI KREDITL
prodaja srečk razredne loterije.
♦♦♦♦ URADNE URI: od 9 do 12 in od 3 do 5 pop. ♦♦♦♦
ESKOMPTUJE • srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja.
BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
ESKOMPT MENIC

Tržaška posojilnica In hranilnica
POSOJILA DAJE
za vknjižbo S1/« Ve na menice po 0?/9 na zastave in amortizacijo za dapo dobd trn dojbftm ESKOMPTUJE S-------- -


HRANILNE VLOGE
t liri epi, te t^i^ud^Li jih obresti
VeQi stalne »top in vloge na tek. raČnn po dogovoru.
Mk ^h^matf na. - Vlm M IIUM m cee braM. - ODDAJA
PUSICE).
reglstrcjvana zadruga s emajenim poroštvom j TRST - Plazxa dalla Caaarma Itv. 2, I. nad. - TRST C¥ lastni pjafl) vhod po glavnih stopnjlcah.
PoStno -liranilnižni raSun 16.004.	TEGfiFON 8t 952
Ima varnostno celico (safe depc^it-s za shrsmbo vrednostnih listin, dokumentov in rasnih drug.h vrednot, popolnoma varno proti tilonn in poiora, urejeno po najnovejšem nuJiim ter jc oddaja itnnkam v najem po najnižjih cenah*, STANJ« VLOO m 10 HIUJQNOV KRON. teta bi: ri 5 it U tepU- 5 * 5 populi lipietoji s« vuk delaiBik ob nrsM arU