MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
ki	 -	^ «< m	iUA	mm*	«iah
Miiift vmmb m^aIU u MaaaAMM «mAi rfaa Ah m m| § UaIu hma|m bmImim « »pnM || p* p*«i| 10 Ota, <»rt».ljn M <M 11 Ota / Q|lwl pm MM / fiftaM	a.
•prtjMM tai (|taMl MhMak »ta*«* « Ljubljani « Itaital iakMl ntal •*> ttM)
JUTRA
n
Položaj v plebiscitnem Posaarju
PO DOLOČITVI GLASOV ANJA V JANUARJU L. 1935.
Velika diplomatska bitka, ki se je bila zadnje dni zaradi ureditve vprašanja plebiscita v Posaarju, je v svojem prvem delu zaključena. Prizadevanja, da bi se za januar prihodnjega leta določeno glasovanje za nadaljnjo usodo te sedaj avtonomne, pod upravo Društva narodov stoječe pokrajine med mejo Francije in Nemčije odgodilo na poznejši čas, so se morala umakniti močnim argumentom spoštovanja mednarodnih obveznosti, ker bi se sfcer da!o Nemčiji v roko nevarno koralno orožje. Plebiscit bo torej izveden tako, kakor stoji v mirovni pogodbi, sklenjeni v Versaillesu med Francijo in Nemčijo. Posaarci bodo čez leto dni glasovali: ali naj se pridružilo Nem-eUI, Franciji ali naj ostanejo še nadalje avtonoinni? Nerešene so samo še manjše Podrobnosti, zlasti glede formelnih strani izvedbe ljudskega glasovanja. Tako stoji Posaarje danes pred enako usodno-važnim aktom, kakor je stalo pred štirinajstim^ leti naše Koroško. In vendar le položaj docela drugačen!
S tem, da se je boj v veliki diplomaciji dobojeval do končne odločitve, pričel pa se je v malem, vPosaarju sa-niem. Na delu so tri sile: Francija, Netn-Čila in avtonomna plebiscitna pokrajina sania. Želja Francije bi bila, kar je do-Cela naravno, da bi se Posaarje odločilo £5%. V tej smeri so na delu posaarski £ rancozi, večinoma naturalizirane!, p s® pa po številu neznatni. Prvobitnih Francozov je tam malo, več pa je Priseljencev zadnjih 15. let, ki bodo, v Kolikor so naturalizirani, imeli glasovalno pravico. (Na Koroškem priseljenim Slovencem tega niso dovolili, niti tistim, «i so živeli tam več desetletij!) Pravico do glasovanja pa bodo imeli tudi tisti, ki so se po ustanovitvi avtonomnega Po-s? ''2 odločili za francosko državljan-in teh je. kolikor je uradno znano. It) 40 15 tisoč, naskrivaj pa se jih je »po-•lancozilo« najbrže še enkrat toliko in se njihovo število še vedno množi. Značilno Da je, da sprejemajo francosko državljanstvo tisoči pravih pristnih Nemcev, in to samo zaradi tega, da bi se obvarovali Pred terorjem narodnih socialistov, če bi nleblsclt Izpadel v korist Nemčije In bi Posaarje prišlo pod berlinski škorenj.
Vendar ima francoska želja tako malo 'zsledov, da je nihče ne jemlje resno v račun, tudi Francozi sami ne. Prav tisti, ki ne verujejo v zmago Francije, Pa tudi ne verujejo v zmago Nemčije,
ki hoče, da se Posaarje vrne k skupni domovini in združi s »tretjo državo«. Zdi se celo, da tudi Nemci sami niso popolnoma prepričani o zmagi svoje stvari, kajti metode, ki se jih poslužujejo, so vse prej ko dokaz take vere. Njihova argumenta sta g r o ž n j a in t e r o r. V Nemčiji so izvežbali celo vrsto narodnosocia-lističnih agitatorjev iz Posaarja, ki so sedaj organizirali narodnosocialistične celice In celo napadalne čete, dasi je vse to strogo prepovedano. Posaarska mednarodna vlada, v kateri je minister celo tudi zastopnik Jugoslavije, dr. Zori-čič, je bila nujno prisiljena seči po najstrožjih ukrepih, da zavrne nemško agitacijo v dovoljene meje ter obvaruje ne-hitlerjevce pred hitlerjevskim nasiljem. Pod uplivom te agitacije se sedaj organizira fronta vseh tistih, ki so za glasovanje za N e m 5 i i o. Pretežno jo tvorijo narodni socialisti ali vsaj njihovi simpatizerji Zanjo so se izrekle tudi že nekatere celotne organizacije ali pa vsaj po pretežnem delu odbornikov in članstva.
Tretja skupina, ki ni niti za glasovanje za Francijo niti za glasovanje za Nemčijo, je avtonomistična. Tvorijo jo vsi levičarji, komunisti in socialni demokrati, pa tudi razni demokratski elementi. Njim se pridružujejo tudi klerika!-ci, ki so kot katoličani proti pruski p ro-testantovski narodnosocialistični nadoblasti, v kolikor ne simpatizirajo direktno z idejo glasovanja za Francijo. Za fronto avtonomistov so se doslej iz-javile vse levičarske, demokratske in klerikalne politične in kulturne organizacije, katerim pritrjujejo še nekatere gospodarske, stoječe na stališču, da je Posaarju zagotovljen stalni gospodarski procvit samo če ostane avtonomno ali pa če se pridruži Franciji. Trenutno je fronta avtonomistov vsaj tako, če ne še bolj močna, kakor fronta pristašev priključitve k Nemčiji. Če bi jo okrepila še fronta pristašev Francije, bi, če bi bi! plebiscit sedaj, skoraj gotovo zmagah. Toda do glasovanja je še skoraj leto dni, in v tem dolgem času se lahko marsikaj spremeni, bodisi v korist ene ali druge skupine. Skoraj gotovo pa je, da bo francoska fronta, če bo videla, da bi njeno glasovanje za priključitev k Franciji lahko povzročilo tako razcepljenost, da bi zmagali pristaš? Nemčije, podprla s svojimi glasov! avtonomistično. Boj bo seveda skrajno srdit in bo Posaarje tekom letošnjega leta še velikokrat obrnilo nase pozornost Evrope.	—-r.
1
SKLEPI TAJNE SEJE DRUŠTVA NARODOV. IZREDNO ZASEDANJE SVETA D. N. NA DUNAJU. PONUDBA POLJSKE. STALIŠČE NEMČIJE. ANGLIJA SVARI PRED PRENAGLJENIMI KORAKI.
•mm
Spre"em kralja Borisa v Romuniji
KRALJ IN KRALJICA STA PRISPELA DOPOLDNE V BUKAREŠTO. ~ PROGRAM BIVANJA V ROMUNIJI.
BUKAREŠTA, 25. januarja. Bolgarski kraljevski par je prispel davi ob 9. url s parnikom v Glurglevo, od koder ie po kratkem sprejemu nadaljeval vožnjo z dvornim vlakom v Bukarešto. V njegovem spremstvu le od pomikov samo ministrski predsednik 'n zunanji minister Mušanov. Na tukajšnjem kolodvoru so kraljevske goste sprejeli kralj Karol, kraljica mati N!arija, bivša grška kraljica Elizabeta ‘n princ Nikolaj ter celotna romunska ylada. S kolodvora se |e po zelo pridnem sprejemu bolgarski kraljevski Dar obenem z romunskim kraljevskim ‘tomom in ostalimi odličniki v svečarn sprevodu odpeljal skozi inesto v £vor, kjer je bilo opoldne Intimno rod* “‘nsko kosilo, katerega sta se udele-
žila tudi ministrska predsednika Mušanov in dr. Tatarescu. Popoldne bo v narodnem gledališču svečan koncert filharmonije, ob 17. uri po se bo vsa visoka družba odpeljala v Sinaio. Jutri bo tamkaj veliko dvorno kosilo, na katero so povabljeni vsi ministri in mnogi ugledni politiki. Po popoldanskih športnih prireditvah bo zvečer svečan sprejem na čast gostom. V so-boto bo cela vrsta najrazličnejših prireditev In zabav, v nedeljo bo dvorni lov, popoldne pa se bo bolgarska kraljevska dvojica odpeljala nazaj v Bol-garljo.
ŽENEVA, 25. januarja. Na tajni seji sveta Društva narodov je bil predložen predlog, naj bi se z ozirom na akcijo, ki jo vodi Nemčija proti samostojnosti in neodvisnosti Avstrije, v primeru potrebe sklicalo izredno zasedanje sveta Društva narodov, in sicer na Dunaju. To Je predlagala neka velesila. Poljski zunanji minister general Bež Je Izjavil v zvezi s lem kot predsednik sveta, da Je Poljska pripravljena financirati to zasedanje, ki ni predvideno v proračunu Društva narodov, od članov sveta pa ni mogoče zahtevati, da sami osebno trpUo vse te stroške. V tej zadevi še ni bil sprejet noben sklep.
DUNAJ, 25. januarja. Kakor se do-znava Iz zanesljivega vira, se svet Društva narodov ne bo omejil Izključno le na proučevanje avstrijsko-nemšklh otl-nošajev, temveč bo Istočasno razpravljal tudi o odnošajih, ki so med švico In Nemčijo ter med Nizozemsko ln Nemčijo. AUmo tega bo dala ta razprava Iniciativo za reševanje podonavskega problema. Kdor pozna mentaliteto sedanjih nemških oblastnikov, bo lahko spoznal njihovo stališče. Berlin stoji d rnes na stališču, da Avstrija ni nič drugega, kakor eno-
stavna nemška dežela, ki Je le slučajno prispela v položaj, da oponlra svojemu centrumu v Berlinu ln ki se mora zato pokoriti kot renltentna. Zato zaenkrat še ni znano, kako namerava svet Društva narodov oziroma Društvo samo kot tako doseči za svoje sklepe ono spoštovanje, ki bi ga morali uživati, zlasti ker Je jasno, da se Berlin ne bo mnogo oziral na sklepe in odločitve sveta Društva narodov.
LONDON, 25. januarja. Vsi ll*ti poročajo, da je angleška vlada svetovala avstrijski, da glede vprašanja neodvisnosti Avstrija sedaj ne vznemirja Društva narodov. Angleška vlada je na svoji včerajšnji seji sklenila pozvati svojega poslanika v Berlinu, naj poizve pri nemški vladi za stališče Nemčije, šele za primer, da bi bile te informacije nepovoljne. bi se Anglija v popolnem soglasju z Rimom in Parizom odločila za prijateljsko intervencijo v Berlinu v korist Avstrije. Avstrijska vlada bo morala 6edaj, ko je bilo njenemu poslaniku baronu Franken-stelnu v Forelgn Offlcu označeno stališče Anglije, počakati z Inicijativo za sklicanje Izredne seje Društva narodov.
Obnovitev levičarskega kartela v Francifi
AFERA ST A VISKY JE ZOPET ZDRUŽIIA RADIKALE IN SOCIALISTE. NOVA SENZACIONALNA ARETACIJA-
PARIZ. 25. januarja. Kakor je bilo pričakovati, je kartellstična večina izglasovala zaupnico Chautempsovi vladi. Levičarski kartel se je smatral močno ogroženega po napadih opozicije, ki je sklenila izrabiti prav vse, kar se le da, da čira bolj očrni vlado in njene stranke. Kljub vjem nesoglasjem, ki so bila med radikali in socialisti, so oboji končno vendarle razumeli, kakšna usoda b| jih čakala, če ne bi nastopili skupno. Pod to silo raz-
mer je bil torej levicu- '<i kartel zopet obnovljen.
PARIZ, 25, januarja, V aferi Staviske* ga je bila izvršena zelo senzacionalna aretacija. Policija je prijela generalnega ravnatelja zavarovalne družbe »Con-science« Louisa Guebina, ki je obtožen, da je plasiral založnice Bayonneske hranilnice v vrednosti ISO milijonov frankov, za kar je prejel od Stavisk1«" , !-soko provizijo.
BENEŠ V PRAGI.
PRAGA, 25. januarja. Češkoslovaški dopisni urad poroča, da se Je zunanji minister dr. BeneS davi vrnil v Prago.
Hitlerjevci proti monarhistom
BERLIN, 25. januarja. V Weimarju ie bila svečano proslavljena četrta obletnica, odkar je postal sedanji notranji minister dr. Frick prvi narodnosocialistični minister v Turingi ji. Na tej proslavi je minister dr. Frick v svo jem govoru ostro nastopil proti monar histom in izjavil, da nekateri ljudje v Nemčiji niso pravilno razumeli nemške revolucije in da še vedno upajo, da bodo legli v posteljo, ki lo ie pripravil Hitler. Pa se silno motijo. Hitler in njegova vlada ne bosta nikdar zapustila mesta, na katero ju Je privedla previdnost In se bosta branila do zadnjega diha.
Tituiescu bolan
BUKAREŠTA, 25. januarja. Zunanji minister Tituiescu, ki se Je že na povratku iz Ženeve v Zagreb močno prehladil, Ja zbolel za vnetjem srednjega ušesa. Ker so mu zdravniki prepovedali vsako zapustitev bolniške sobe, se tudi ni mogel udeležiti današnjega sprejema bolgarske-ga kraljevskega para.
SLOVO VUKČEVIČA.
SOFIJA, 25. januarja. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Nj. Vel kralj Boris je sprejel včeraj popoldne ob 117. uri še pred svojim odhodom v Bu-
karešto v avdienci jugoslovanskega poslanika dr. Vukčeviča, ki je premeščen za poslanika v Budimpešto. Kralj Boris je izročil poslaniku v znak posebne naklonjenosti in priznanja, da ga ceni zelo visoko, svoio fotografijo z lastnoročnim podpisom.
BOJ MED FRANCOSKIMI MARKSISTI.
PARIZ. 25. januarja. Med socialisti in neosocialisti na deželi niso prav nič prijateljski odnošaji. V Nancyju so hoteli imeti neosocialisti javno zborovanje, kar pa se jim ni posrečilo, ker so vdrli v dvorano mnogoštevilni socialisti in jih zmetali na prosto. Nastal je silen pretep, ki ga je končala policija šele z največjim naporom.
TAJNO OROŽJE V AVSTRIJI.
SCHWECHAT, 2. januarja. Včeraj zjutraj je policija v nekem občinskem poslopju odkrila veliko zalogo orožja in streljiva. Zaplenila je 3 strojne puške. 60 navadnih pušk, 200 ročnih granat in 20.000 patron za puške.
AKROPOLA V NEVARNOSTI.
ATENE, 25. januarja. Grški arheolog Palanos je podal grški vladi poročilo, da je ugotovil na podlagi svojih dolgotrajnih opazovanj, da preti Akropoli resna nevarnost zrušenja. Vlada je takoj odobrila potrebni kredit, da se grozeča katastrofa prepreči.
Dnevne vesti
Iz seje mestnega sveta
Mariborski mestni svet je imel sinoči v mestni posvetovalnici pod predsedstvom župana g. dr. Lipolda svojo sejo. Razpravljal je o raznih gradbenih in drugih zadevah in podelil uporabno dovoljenje Frančiški Šmiderjevi za preurejene prodajalniške prostore v Gosposki ulici, gradbeno dovoljenje pa Mariborskemu kreditnemu zavodu na Grajskem trgu za preureditev stanovanj v prvem nadstropju. Nadalje je mestni svet razpravljal o § 2 gradbenega zakona, ki predpisuje, da je smatrati gramozne jame v takem smislu, da se mora imeti za nje gradbeno dovoljenje. Odslej bodo morali vsi lastniki gramoznih jam imeti taka dovoljenja.
Obširna je bila razprava o gradnji novih ulic in cest. Izkazalo se je, da sedanje ulice in ceste ne ustrezajo današnjemu prometu. Cestišča so preširoka, hodniki pa preozki. Zaradi tega se ne more urediti promet m se razvijati kakor bi se moral. Prav tako pa morajo pešci v gne-Si stopati na cestišče zaradi preozkih hodnikov in se tako izpostavljati nevar n os ti. Mestni svet je sklenil urediti nove nlice v 5. mestnem okraiu tako, kakor to zahteva današnji čas. Betnavska cesta, ki je sedaj 15 metrov široka, bo dobila 9 metrov široko cestišče in 3 metre širok hodnik. V isti izmeri bosta zgrajeni tudi Delavska in Fochova ulica. Cestišče Metelkove ulioe bo široko 6 metrov, hodnik pa 3 metre, Gubčeva ulica, ki je 10 m široka, pa bo dobila 6 m široko cestišče »n 2 m širok hodnik.
Med drugimi je nadalje mestni svet dovolil Slovenskemu vokalnemu kvintetu iz Ljubljane uporabo velike kazinske dvorane za koncert, ki bo 3. marca.
Planinsko kraljestvo na mariborskem platno. Da je objelo razumevanje naravnih krasot, zlasti pa naših gora in planin že tudi najširše plasti našega prebivalstva, je bil jasen in nadvse zgovoren dokaz, velikanski obisk, ki ga je zabeležilo sinoči planinsko filmsko predavanje v dvorani Ljudske univerze, ki ga je priredil zimskošportni odsek mariborske podružnice SPD. Predavatelj in avtor filma »Klic narave« g. Cveto Švigelj, znani navdušeni planinec in fotoamater, je podal najprej kratek uvod v gorenjsko planinsko kraljestvo, nakar so se pred očmi hvaležnega občinstva vrstili res izredno zanimivi, krasni in vzvišeno lepoto naših planin opevajoči naravni posnetku Ker je moralo nad 300 oseb oditi zaradi prenapolnjene dvorane, se bo predavanje in predvajanje filma ponovilo v sredo 31. t m. ob 20. uri v isti dvorani.
Zlobno razširjanje lažnjlvih vesti. Si noči so neznane osebe razširile po Mariboru senzacionalno vest, da je prispela proti večeru v Maribor brzojavka s pre-tresujočo novico, da se je na smučarski turi v triglavskem pogorju smrtno ponesrečil ugledni in obče znani mariborski trgovec g. Franjo Mastek z Glavnega trga. Ta vest je bila sporočena tudi v Ljubljano in jo je objavilo v dobri veri, da je točna, tudi današnje »Jutro«. Kakor pa smo izvedeli na vseh pristojnih mestih, je vest docela izmišljena, kar je vzela vsa naša javnost z velikim zadovoljstvom na znanje. Upati je, da bodo razširjevalci te vesti kmalu izsledeni.
Samo teden dni je še do planinskega plesa! Priskrbite si torej pravočasno vstopnico vnaprej, ker je cenejša kakor pri večerni blagajni!
Reduta ISSK Maribora »Noč smeha«. One 10. februarja popoldne bo kakor vsako leto pred veliko reduto otroško rajanje V veliki dvorani Uniona. Zabave bo dovolj za otroke in odrasle. Prijave za to otroško veselje in vaje so vsak petek od 15.30 do 16.30 v telovadnici bivšega ženskega učiteljišča, Razlagova ulica.
VcliKti t awa na
lSVENGftill
Belgijsko potovalno društvo »Voyages Brooke« je najelo za prvo letošnje krožno potovanje v Grčijo naš največji luksuzni parnik »Kraljioo Marijo«. Vkrcanje se izvrši v Benetkah, nakar se vrši potovanje ,po sledečih progah: Krf-Katakole, Ghyteien-Santurin-Delos-Nauiplia-Faleron -Atene-Itea-Dubrovnik. Predvideni so številni izleti na kopnem z obiskom naj-znamenitejših krajev grške historične tradicije. Cene so jako nizke ter se gibljejo, od Din 4000 naprej. Ker je še nekoliko mest na parniku nezasedenih, opozarjamo na to potovanje. Glede informacij in prijav, nakupa valut ter vizumov izvolite se obrniti na *Putnika«, Maribor, Aleksandrova c. 35, tel 21-22.
Podpora vlade za pobijanje sadnih škodljivcev. Kmetijsko ministrstvo bo izplačalo banskim upravam za pobijanje raznih škodljivcev, ki so pokvarili zlasti slive in jablane, podporo 400.000 Din. Od
Kolednice. Zakaj ne koledniki? Ker so tega zneskat bo prejela banska uprava v se letos pojavile pri nas tudi kolednice. Liljani 50.000 Din m »
Naključje je naneslo, da so nas presene-	** «abavo sredstev p	otskodl vcem	ta
tile v Limbušu. Vstopila je najprej	v go-	so okuzih sadno drevje. S^^nim
stilniško sobo snažno oblečena	dekleU^jembo banska	uprava dajala	ta
okoli 30. let in vprašala, če sme s	svoji-1	sredstva brezplačno,	imovitejšim pa	po
Iz banovinske službe. Za primarija v IV. položajni skupini je bil imenovan v javni bolnišnici v Murski Soboti g. dr. Vladimir Brezovnik, za arhivskega uradnika v 9. položajni skupini v splošni bolnišnici v Mariboru pa g. Vilko Hotzl.
Iz šolske službe. Iz Središča je premeščen na Runeč učitelj g. Karl Stoki.
Nov grob. Včeraj je umrl v Strmi itlici v starosti 78 let upokojeni ravnatelj mariborske mestne hranilnice g. Jurij Peyer, Pogreb bo jutri v petek ob 15. uri iz ka pelice na mestnem pokopališču. Bodi mu ohranjen trajen spomin, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje!
Poroke. V zadnjih dneh so se v, Mariboru 'poročili: Jakob Medved, posestnik iti Marija Ozvaldova, posestnikova hčerka; Ivan Zdovc, čevljar in Terezija Har bova. šivilja; Friderik Ferk, delavec in Marija Duhova, delavka; Karol Hitzl, ključavničarski mojster in Irena Richter jeva, modistinja; Rudolf Kaube, tovarn) ški delavec in Marija Sisičeva, tovarniška delavka. Bik) srečno!
Danes zvečer ob 20. uri bo na skupnem sestanku »Jadrana« in »Nanosa« v mali dvorani Narodnega doma predaval g. Radivoj Rehar, glavni urednik »Večer-nika*, o zunanji politiki Italije. Vabljeni vsi! Društvo »Nanos« obvešča tem potom vsa društva, da priredi v soboto, dne 3; februarja t. 1. v vseh prostorih Narod nega doma veliko dobrodelno prireditev Ljudska univerza v Mariboru. Danes v četrtek predava g. univ. prof. dr. Ljudevit Hauptman iz Zagreba o Bismaroku in o pruskem duhu, jutri v petek pa o podonavskih problemih. Opozorilo: V ponedeljek 29. januarja bo planinski večer Mire Debelakove, prve slovenske plezalke. Govorila bo o svojih turah po Julijskih alpah ih po Prokletiji (Albanija).
O srbski zgodovini bo predaval v pe tek 26. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma inž. Stanojčič. Predava nje so organizirale mariborske naclonal iie organizacije in je dolžnost vsega član stva, da se udeleži predavanja v čim več jem številu.
Klub književnikov v Mariboru ima se stanek jutri v petek 26. t. m. ob 20. uri
v Grajski kleti.	*
Napoved pridobnine obrtnikov. Člani Slovenskega obrtnega društva naj se zglase čimprej v društveni pisarni v V e trinjski ulici 11 glede napovedi pridob-niue.
ma tovarišicama zapeti kolednico. Zakaj pa ne? Vstopile so in prinesle s seboj majhen kip Marije med dvema svečama, ki so ju prižgale, nato pa zapele kolednico. Pele so v srednjih tonih brez izrazitega soprana, izredno lep je pa bil alt, ki ga je pela okoli 18 let stara dekle. Tega intermezza smo bili veseli in smo pevke tudi nagradili po svojih močeh.
znižani ceni, in sicer samo za škropljenje lastnega sadnega drevja.
Tiskovne tožbe. Lani je bilo pred tukajšnjim okrožnim kot tiskovnim sodiščem 23 tiskovnih pravd. Tiskovne pravde so od prejšnjega leta tudi pri mariborskem sodišču močno narasle.
Tudi kotmun piva občutno pada. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je
Via* sMeaaiiiše
REPERTOA’?.
Četrtek, 25. januarja ob 20. uri: »Scam-polo«. Red C.
Petek, 26. januarja. Zaprto.
Sobota, 27. januarja ob 20. uri: »Scam-polo«. Red A.
Nedelja, 28. januarja ob 15. uri: »Študentje smo«. Najnižje cene. (Sedeži po Din 15,12, 10, 8, 6, 5, stojišča po Din 3 in 2.) Ob 20. uri: »Mala FIoramye«. Gostovanje tenorista Stjepana ivelje. Nlcodemljeva komedija »Scampolo«, zabavno in duhovito pisano delo, ki je v Skrbinškovi režiji ter z Branko Rasber-gsrjevo v naslovni ulogi dosegla prav lep uspeh, se ponovi v soboto 27. t. m. za red A-
Tenorist Stjepan Ivefia, priljubljeni bivši tenor naše operete, ki je pozneje deloval v Ljubljani in Gradca, gostuje v poslednjem času z odličnimi uspehi v Zagrebu, kjer je kritika polna hvale o njem. Ivelja gostuje to nedeljo zvečer kot Mirko v Tijardovicevi opereti »Mala Floramye«. Gostovanje simpatičnega pevca, ki je, odkar je iz Maribora, še mnogo napredoval, bo mariborsko občinstvo gotovo zanimalo.
Vstopnina od Din 15 navzdol velja pri operetni predstavi »študentje smo«, ki bo to nedeljo' popoldne ob 15. uiri. Najcenejši sedež stane samo 5 Din. Na ta način je obisk gledališča omogočen tudi gmotno najbolj šibkim slojem. Priporočamo čimprejšnjo nabavo vstopnic.
Prihodnja glasbena premiera bo Fallo-va izvrstna opereta »Štambulska roža«. Delo se zaradi svoje sveže muzike in posrečene zabavne vsebine drži stalno na repertoarju gledališča »Štambulsko rožo« pripravljata kapelnik Herzog in režiser Harastovič. V opereti so zaposleni Udovičeva, Barbičeva, Starčeva, Savirto-va, Gorinškova, Cepičeva, Rasberger, Sancin, Gorinšek, Harastovič, Medven, -Nakrsrt in Furijan.
Potem so kolednice povedale, da priha-	padel konzum piva	v	naši	državi lani v
j^jo iz Vurberga in so se ustavile tudi v	primeri s prejšnjimi	leti	na	1 tretjino
Mariboru. Ob tej priliki smo se spomnili | Vseh 33 pivovarn v	državi	je	prodalo la
naših starih kolednikov in avstrijskih
___ _	m
okrajnih glavarjev, Id so izdali orožnikom nalog, naj jih love, ker so hoteli zatreti vse, kar je spominjalo na staro slovensko romantiko. Sedaj smo svobodni, prosto lahko pojejo naši koledniki in orjejo ptfed pustom naši »orači«. In lepo je, da se naše ljudstvo drži starih običajev. Naše kolednice naj le pojejo dalje ob Dravi, vse gori do Gosposvete!
Samaritanski tečaj. V okviru okrajnega Odbora Rdečega križa v Mariboru bo priredil reševalni oddelek gasilske čete v Mariboru nižji samaritanski tečaj s posebnim ozirom na službo. Moški, ki so zdravi in imajo veselje do službe v gasilski četi ta pri reševalnemu oddelku, se vabijo, naj se priglase najpozneje do 27. t. m. pri društvenem tajniku, Koroška cesta 12. Tečaj bo dvakrat na teden, in sicer ob ponedeljkih in Četrtkih z začetkom ob 17. ali ob 18. uri v veliki sobi gasilske čete. Predavanja in vaje se bodo pričele v ponedeljek 29. t m.
Lep dar. Kakor je znano, je mariborska strelska ekipa na lanski vsedržavni strelski tekmi v Beogradu dosegla krasne uspehe, ki bi bili pa nedvomno še mnogo boljši, če bi bila ekipa razpolagala z enakim orožjem, kakor ostali strelci. Da se omogoči našim strelcem nabava naj-preciznejšega orožja, s katerim si bodo mogli eventualno priboriti tudi prvaštvo med jugoslovanskimi strelci, je darovala tukajšnja tovarna Docto. In drug mariborski zvezni strelski družini znesek 1000 Din, za kar ji izreka odbor najiskrenejšo zahvalo.
Službeni list dravske banovine objav Ija v letošnji 7. številki: Zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev, odpoved sporazuma o mednarodnem registriranju tvorniških in trgovinskih žigov, odpoved mednarodne konvencije o ukinitvi prepovedi in omejitev ter izvoza v Anglijo, spremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju naše banovine in razne objave iz »Službenih no-vln«.
ni samo 229.440 hi piva, dočim se je porabilo poprej vsako leto okrog 700.000 hL Sv. Jakob v Slov. goricah. V zadnjem Času opažamo v našem kraju precejšnji razmah, društvenega delovanja. To je nedvomno zasluga novodošlega učiteljstva Že v mesecu decembru so nas pomlad-karji Rdečega križa presenetili s svojo lepo božičnico, na kateri so bili po pestrem sporedu vsi pomladkarji obdarovani. S podvojenim elanom pa se ie začelo delo pri Sokolu, ki ni zaradi lanske večkratne izmenjave glavnih funkcionar-ev tako napredoval, kakor bi bilo želeti. Tud} jfc bila preteklo nedeljo ustanovljena gasilska četa, ki ji želimo najlepših- uspe jov. -	:v'
Radio Ljubljana. Spored za petek 36. f m. Ob 11.00: Šolska Ufa: »O lepem vedenju« (Pero (Horn); 12.15: Sevdalinke v reproduc. glasbi; 12.45: poročila; 13.00: čas, reproduc. koncert slov. narodnih; 18.00: reproduc. pesmi donskih kozakov: 18.30: izleti za nedeljo (dr. Rudolf An-i); 19.00: Sokolstvo: Sokolsko delo v dravski banovini (Veri 19.30: predavanje Narodne obrane; 20.00: prenos iz Zagreba; 22.00:- čas, poroči a, angleška plesna glasba na ploščah Grajski kino. Do vključno četrtka iz borna veseloigra »Alpski raj«. V petek se začne predvajati na (lepši in najboljši film (3fete Garbo »Kraljica ljubezni«. (Susane Lenox-Helgi npadec in slava). Ta fllm je'v nemškem jeziku. Greta Garbo Igra v tem filmu dovršeno in nastopa v 18 toaletah.
Kino Union. Danes zadnji dan kolosal-ni film »Ekstaza«. Od jutri dalje velesen-zacija »Maratonski tekač«, največji športni in ljubavni film, ki je očaral ves svet, ■L B. Helmovo, V. de Kovo in P. Hart-
Prl ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Joselova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno m delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Joselova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Joselova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	..
Razpisana služba. Banska uprava, razpisuje službeno mesto trsnjčarja-dreves-ničarja na banovinski trsnici in. drevesnici v Kapeli pri Slatini Radencih. Prosilci, ki morejo imeti najmanj dvoletno kmetijsko šolo in zadostno prakso v vinarski n sadjarski stroki, ter sp • zadostili tudi vsem ostalim pogojem, naj vlože pravilne kolkovane in s potrebnimi dokumenti opremljene prošnje najpozneje do 10. februarja pri banski upravi v Ljubljani.
Tat v cerkvi Včeraj popoldne se je splazil v magdalensko cerkev neznan tat in ukradel z nekega stranskega oltarja 350 Din vreden prt.
Vremensko poročilo s pohorskih vrhov. Pohorski dom in Mariborska koča; ob 7. uri —8, mirno, jasno, 70 čm pršiča, smuka idealna. Klopni vrh: ob 7. uri —8, mirno, jasno, 80 cm pršiča, smuka idealna Pesek: ob 7. uri —9. mirno, jasno, 85 cm pršiča, smuka idealna, skakalnica uporabna Seniorjev dom: ob 7..uri —10, mirno, jasno, 125 cm pršiča,-smuka idealna. Činžat nad Falo: ob 7. uri—7, mirno, jasno, srež 50 črti, smuka ugodna. Sv. Lovrenc na Pohorju: ob 7. uri —7, mimo, jasno, srež 80 cm, s-muka jako dobra, skakalnica uporabna, cesta za sani uporabna. Ribnica na Pohorju: ob 7. url — 6, mirno, jasno, srež 60 cm, smuka zelo dobra, cesta za sani uporabna. Rimski vrelec: ob 7. uri —9, mirno, iasno, ,3 cm novega pršiča na pocragi 40 cm, sm«*a idealna, sankališče idealno, cesta za sani uporabna.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 7.6 stopinj C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 8.2 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 12.7 stopinjah 755.3, reduciran na ničlo pa
vuijnnom.
Pri Isliliasu sledi na kozarec naravne 1	.
»Franz JoseSove«	grenčice,	popite zjtt-,	753.7; relativna	vlaga 85;	vreme	je jas-
tfai na’tešče, brez	muje izdatno iztreb-	no; vremenska	napoved	pravi,	da bo
Uenje Črevesa, kar	povzroči	ugoden ob-1	vreme ostalo še	nekaj dni jasno,	zjutraj
| čutek olajšanja.	Pa bo mraz.
Protestno zborovanje čevljarjev
MARIBORSKI ČEVLJARJI, POMOČNIKI IN TRGOVCI PROTI TUJI konkurenci.
Včeraj popoldne je sklicalo »Združenje čevljarskih mojstrov v Mariboru« v Gam-brinovo dvorano veliko protestno zborovanje proti uvajanju vsake nove konkurence v obmejnem Mariboru v čevljarski stroki. Zborovanja se je udeležilo nad 3(X mojstrov io njflifi ih pomočnikov iz Maribora in bližnje okolice, pridružilo pa se jim je tudi več zastopnikov mariborskih trgovin s čevlii, usnjem in čevljarskimi potrebščinami.
Zborovanje je vodil pred ‘dnik združenja g. Krajcer, ki je pozor ivil navzoče, posebej pa še magistratnega direktorja g. Rodoška, obrtnozadružne^a nadzornika g. Založnika, tajnika Zbornice za TOI g. dr. Pretnerja iz Liubbane, ored-sednika Okrožnega obrtniškega odbora 'g. Bureša, predsednika Združenja trgovcev g. Weixla, predsednika Slovenskega obrtniškega društva g. Sojča in podpredsednika g. Vahtarja, zastopnika ljubljanskega društva g. Kristana i. dr. Nato je orisal v dališem izvaianju sedanji težki položaj naših čevljarskih obrtnikov in njihovih uslužbencev z ozirom na tujo industrijsko konkurenco. Ker pa se konkurenca v obmeinem Mariboru še namerava v bližji bodočnosti povečati, je to postalo novod za včerajšnje zborovanje, ki je bilo obenem pajvečte tovrstno zbo-fvame v Mariboru snloh. Tudi vsi ostali govorniki, med nitmi zastopnik. Zbornice
za TOI g. dr. Prctner, zastopnik pomočnikov g. Ulbl, zastopnik trgovskega stanu g. Weixl, zastopnik ljubljanskih čevljarjev g. Kristan, zastopnik Slovenskega obrtniškega društva g. Vahtar in drugi. so govorili v tem smislp in proti tuji konkurenci.
Po končanih govorih je bila soglasno sprejeta daljša resolucija, v kateri zahtevajo zborovalci v svojem imenu ter v interesu občin, banovine in države, da se prepreči in končno ustavi vsako novo odpiran:e trgovin s čevlii v Mariboru, da se uredi po točni določitvi potreba čev1jev v državi in se zagotovi možnost zaslužka ter aktivnosti domači čevliar-sk< industriji, trgovini in malemu obrtu, da se s takimi ukrepi zmaniša brezposelnost v tej stroki, da se odstrani-tuja konkurenca iz naše države, kar bo v dobrobit države in snlnšnosti. da se že reši svoiečasna prošnja za kon^ngeBtir^me proizvodnje čevljev v nošj domači čevljarski industriji, da še ukine izvrševanje obrtniških del v kaznilnicah in odpravi obrtniška vzgoja v poholiševalnieah ter podobnih zavodih da se že prične dosledno izvajati banska uredba o pobijanju šušmarstva in se v ta namen izda poseben zakon, da se pav??'tra nVHobnina in dopolni’ni davek za mole obrtnike tudi v mestih ter da se končno odpravi dosedanji sistem davčnih komisij.
Sokolske vesti
Sokolsko delo v Malem Beogradu
Občni zbor Sokolskega društva Ruše.
Sokolsko gibanje v Rušah zaznamuje v preteklem letu zelo lep napredek, kar se je posebno pokazalo pri udeležbi članstva na občnem zboru, ki je bil v telovadnici Sokolskega doma 20. t. m. Udeležilo se ga je nad 150 članov, članic in Prijateljev Otvoril ga je starosta brat Krej£i, narodni poslanec, ki je v uvodnih besedah pozdravil navzočega starosto zupe, brata dr. Milana Goriška. Nato se je spomnil umrle sestre Julijane Sernče-ve, zene in sodelavke prvega staroste ruškega Sokola. Orisal je v kratkih besedah pomen sokolskega dela na severni meji naše domovine ter idejnega dela med Članstvom.
Brat inž. Teržan je prečita! poslanico zveze za leto 1934, nato pa je kot poslo-vodeči podstarosta orisal smernice, po katerih je odbor vodil v preteklem letu svoje delo ter uspehe, ki so bili doseženi. Telovadeče članstvo je znatno poraslo, to je od 30 na 70. Število telovadečega naraščaja in dece znaša 300. Posebno pozornost je odbor posvetil vzgoji mladine in je v ta namen ustanovil poseben mladinski pevski zbor, ki ga vodita sestra t) uši ca Koruzova in tirat Jernej Črnko. Ustanovila se je tudi mladinska knjižnica in poseben mladinski odsek, ki ga vodi brat Jernej Črnko. Za porast članstva pa ima največ zaslug brat dr. Zorec, ki je vodil propagandni odsek.
Lepo je napredovalo tudi letno gledališče, za kar gre vsa zahvala bratu Lojzetu Janku, opernemu pevcu v Ljubljani. Vse številne prireditve sp zelo dobro u-spele. zlasti pa proslava zedinjenja. Na Miklavževem večeru je bilo obdarovanih 300 otrok. Ruškim damam in vsem sestram, ki so ob vsaki priliki pokazale, da Sokol lahko vedno računa na njih požrtvovalno delo, zlasti s. Olgi Skazajevi, bodi izrečena prav posebna zahvala. Dolžnost novega odbora bo, da svoj delokrog razširi ter posveti vso pozornost v bodočem Ietu*tudi socialnemu in narodno obrambnemu delu. Poročilo je občni zbor vzel na znanje z burnim odobravanjem.
Načelnik brat Ivan Dogenik je poročal
o	dobrem obisku telovadbe, o naraščajočem zanimanju za delo v telovadnici, o prav dobro uspelih izletih, nastopih in akademiji, članstvo se je začelo že sedaj pripravljati za nastope, ki ga letos čakajo. Brat Franjo Lampreht je podal blagajniško poročilo, iz katereva je razvidno, da je društvo imelo 80.150.50 Din prometa. Članarina je bila vsa v redu plačana. Društvo je poravnalo vse dolgove ter ima mali suficit. Prosvetar brat Hinko Bregant je podal poročilo, v katerem navaja, da se je v preteklem letu držalo skupno 210 predavanj.
Načelnik gledališkega odseka brat Tomo Stani poroča, da je odsek podal 8 Predstav, med katerimi 2 na letnem gledališču. Odsek sl je izdela! program za bodoče delo, v katerem je posebno pazil na to, da se Igrajo po večini dela doma-
čih pisateljev. Ustanovil si je tudi mladinski odsek, da si tako vzgoji naraščaj. Dr. Adolf Zorec je poročal o dobrem delovanju društvenega orkestra, ki stalno sodeluje z gledališkim odsekom. Brat Jernej Črnko je javil, da se je pevski odsek začel vaditi, mladinski pevski zbor pa zelo dobro napreduje. Mladinski kulturni odsek obeta najlepše uspehe.
. Brat starosta se je zahvalil vsem posameznim načelnikom odsekov za res | lepe uspehe, ki so jih dosegli, nakar se j je prešlo na volitve. Na predlog brata Toma Stanija se je izvolil v celoti stari odbor, z izjemo tajnika brata Ivana Še-škeja, ki je izvolitev odklonil. Odbor sestavljajo v glavnem: starosta brat Anton Krejči, I. podstarosta brat Hinko Pogačnik, posbvodeči podstarosta brat inž. Jožko Teržan, blagajnik Franjo Lampreht, tajnik Franjo Sornik. prosvetarica Tilka Ungerjeva, načelnik Ivan Dogenik, ncidnačelnik Franjo Fric, načelnica Ivanka Preserjeva. podnačelnica Dušica Koruzova in 13 odbornikov. V nadzorstvo sta izvoFena brata Davorin Lesjak in V:ktor Glaser.
K besedi se je oglasil še brat župni starosta dr. M. Gorišek, ki je z veseljem u-gotovil napredek ruškega Sokola zlasti na lepo sodelovanje in agilnost mladine. Prav v skupnem delu mlajših in starejših leži zagotovilo razmaha Sokola. Brat starosta se je zahvalil župnemu starosti Za pozdrav in spodbujevalne besede, kakor tudi članom in članicam za pozornost in discipliniranost, ki so jo pokazali na občnem zboru, na kar je zaključil leno uspeli občni zbor.	K.
Občni zbor pobrežke-ga Sokola
V	nedeljo 14. t. m. je polagalo pobrežko sokolsko društvo obračun svojega dela na četrtem občnem zboru, ki ga je vodil društveni starosta br. Jože Klemenčič. Uvodoma je pozdravil vse navzoče, posebno pa zastopnika pevskega društva »Zarje«, sokolskega društva s Teznega, župnega delegata br. Lavrenčiča in domačega župana br. Volka.
Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je delo v preteklem letu napredovalo in si je mlado društvo vzgojilo že kader discipliniranih Sokolov. Tajnik br. Danilo Vezjak je v svojem poročilu orisal društveno delovanje v administrativnem. tehničnem in gospodarskem pogledu. Prav tako skrbno sestavljeno je bilo nadalje poročilo društvenega načelnika br. Albina Bana. Iz statistike posnemamo, da so telovadci pridno vadili in je število telovadnih ur naraslo. Tudi so se telovadci udeležili vseh obveznih društvenih in drugih prireditev. Razvoju na raščaja se posveča vsa pažnja. Društvo pa trpi. ker nima primernih prostorov za otroke, ki morajo hoditi k telovadbi v šolo na Ruškj cesti. Vsem ostalim oddelkom je dal br. Renčelj svojo dvorano na razpolago.
Za ženske oddelke je posebej poročala načelnica s. Neli Primčeva. Tudi iz njenega poročila je razvidno, da je svoje požrtvovalno delo vršila v sokolskem duhu in si vzgojila lepo število pridnih Sokolic in SokoliČic, ki so vsem domačim telovadnim prireditvam pripomogle do lepih uspehov. £)ruštvo pa ni zaostalo
tudi v prosvetnem delu, kar priča poročilo prosvetarja br. Ivana Petroviča. Prosvetno delovanje se je vršilo popolnoma vzporedno s tehničnim. Ustanovila se je potrebna tehnična knjižnica in pričel se je snovati tudi mladinski odsek, katerega naloga je privabiti čim več obrtniške mladine. Z društvenim odrom si je društvo v gmotnem oziru mnogo pripomoglo. Blagajna, ki jo je vodil br. Ludvik Mihelič, pokazuje zadovoljivo bilanco. Vendar pa sili dolg letnega telovadišča k povečanju dohodkov v novem poslovnem letu. Društveni gospodar br. Rojko skrbno varuje vso imo-virio jn se je v svojem poročilu zahvalil vsem, ki so pripomogli društvu, da si je nabavilo to in ono.
Pri volitvah je bil brez sprememb izvoljen dosedanji odbor s starosto br. Klemenčičem na čelu. Nato je v zbranih besedah župni delegat br. Lavrenčič pohvalil delovanje društva in posebej na-glašal bratsko slogo, ki odseva iz vsega društvenega delovanja. Ob zaključku občnega zbora se je br. starosta zahvalil vsem udeležencem in pozval vse funkcionarje, da gredo s podvojenimi močmi v novem letu na delo.
ČLANSTVU SOKOLA MATICE. Društveni blaga inik, ki posluje vsako srede od 18. do 19. v društvenih prostorih v Narodnem domu, prosi vse članstvo, nai bi Čimpreje poravnalo letno članarino!
So® rt
Osmi smučarski izlet zimskošportnega odseka SPD. Zimski odsek SPD priredi v nedeljo 8. smučarski izlet. Odhod bo v soboto ob 18.30 z glavnega kolodvora do Fale in naprej do Klopnega vrha. V nedeljo obisk Rogle in Planinke. Sestop preko grebenov Kasjakovega vrha na Sv. Lovrenc.
Mariborska zimsko-sportna podzveza, službeno. Smučarske tekme za prvenstvo Mariborske zimsko-sportne podzveze ln prvenstvo dravske banovine, določene za 27. in 28. I. 1934 v Mariboru, se zaradi slabih snežnih razmer prelože na poznejši termin v mesecu februarju, o čemur se bo pravočasno obvestilo. Razposlani razpis se spremeni v toliko, da bo start za tekmo v teku v Pekrah pri Mariboru v soboto ob 14. uri, skakalna tekma pa v nedeljo na skakalnici MZSP v Betnavi. Termin se bo objavil ob prvem zapadlem snegu.
Poverjeništvo JLAS v Mariboru, službeno. Opozarjajo se vsi lahko-atleti na športni velefilm »Maratonski tekač«, ki ga predvaja tukajšnji kino »Union« od 36. do 31. januarja 1934, v katerem so prikazane »Olimpijske igre 1932 v Los Angelesu«. Istočasno se opozarjajo klu-bi, da ustrežejo okrožnici št. 1/34 v zadevi prijav za sodniške izpite. Poverjenik.
Badjurov »Zimski vodnik po Sloveniji« je pravkar izšel. Vodnik z lično opremo obsega 15‘/s pol (246 drobno tiskanih strani), stane 50 Din, naroča se ga na naslov: R. Badjura, Ljubljana, Knafljeva ul. 9.
Mariborski smučarski klub. Jutri 26. t. m. ob 20. seja upravnega odbora in sestanek tekmovalcev v klubski sobi. Kolodvorska ulica 1.
Bruno HoHeld.
Stari klobuk
Seveda ne gre za moj klobuk. O tem klobuku, o katerem moja žena sploh ne govori več, ker je istotako nepoboljšljiv kakor jaz, ni govora. Gre za stari sivi klobuk moje žene, o katerem tnl je danes z vso od'očnostjo izjavila, da ga jutri ne bo več nosila. Toda jutri ga bo zopet nataknila na glavo, ker ji pač ne morem kupiti drugega. Saj "bi rad ali...
Stari sivi klobuk ima namreč svojo čudno zgodbo. Stal je dvajset šilingov. Tako Je rekla moja žena, in jaz ji verjamem. Sicer pa skrbim, da na nober Aačin ne grem s svojo ženo Kupit kfobmta ali čevljev. Moj rfaavet je vendar znan. Toda to je druga stvar. Klobuk je torej stal dvajset šilingov, bil je zares čeden ter je svoje mesece dobro odslužil. Potem je Prišlo poletje.
»Ti,« je rekla moja ženo resno, »preden odpotujem, moram imeti nov klobuk!«
»Kajpada.«
Kakšen naj bo odgovoT, ako ne moreš takoj vzeti iz listnice bankovca za dvajset šilingov?
Moja žena je odpotovala. V zadnjem trenutku med vožnjo na kolodvor je dejala:
»Veš, klobuk je vendar še dober. Jeseni pridejo itak novi modeli.«
Odleglo mi je.
Prišla je jesen in ž ojo novi modeli. Sedaj sem hotel odpotovati jaz. Zelo rad grem na dopust, če morem v vlaku zares sedeti in če dobim v prvi boljši gostilni takoj sobo. Torej odpotujem skupno l ženo.
»Ti, imeti moram nov klobuk,« me je opomnila že dva tedna naprej.
»Kajpada.«
Na skrivnem pa sem mislil v resnici, kako bi jo pregovoril zaradi novega klobuka.
Stala sva pred uradom za tujski promet. Stresla me je strast: le daleč, le daleč, ven v svet!
Potovanje vendar ni tako drago. Treba je le razumeti ter štediti ob pravem času
in na pravem mestu. K temu spada tudi klobuk. Stala sva pred vabečo izložbo. Krasni reklamni lepaki. Modro morje, zeleno obrežje s palmami, med vitkimi debli, v daljavi pa rumena vabljiva puščava. Ali ste že videli kdaj podobno sliko? Ali ste že bili kdaj v čarobni puščavi. Kako bi se človek upiral!
»Glej, draga moja,« sem rekel ženi, »denarja imava toliko, vožnja stane toliko, za hrano pa je potrebno toliko. Poleg tega pa je treba imeti nekaj za rezervo. To prav zadostuje. Seveda ti je potreben nov klobuk in jaz bi prav za prav potreboval nove čevlje.«
»Da, da,« je pristavila, »prav za prav je tvoj površnik zares že klavern.«
»Res je.«
Pogledal sem po sebi, toda skozi papirnate lepake je sijalo solnce in obsve-tljevalo moj klaverni površnik. Čevlji so se mi zdeli kakor novi — in stari sivi klobuk se je tudi olepšal z žarki solnea izza lepakov. Prav dober je še.
Nisva kupila ne klobuka ne čevljev ne površnika, zato pa sva bila deležna kra-
snih doživetij in najini duši sta obogar-teli. Stari sivi klobuk je opravil izvrstno svojo nalogo; novi klobuk bi ne bil dosti boljši po vsem tem dežju in solncu.
Vem dobro, enkrat bo treba kupiti nov klobuk in jaz potrebujem čevlje. Tudi površnika ni mogoče več obrniti, toda ali mora biti vse to prav takrat, ko hočem odpotovati, ali ako hočem za pust s par preostalimi šilingi pripraviti veselje s stvarmi, ki jim maramo umeti in ki za to ne napravijo nobenega presenetljivega veselja?
Mnpgo radosti izgubimo, ker si zapiramo pot do radosti z malenkostmi. Ni treba, da so malenkosti prav klobuki in čevlji ter radost ni treba, da je p?av potovanje. Nakopičijo se tisočere malenkosti, ki bi jih mogli o pravem času z lahkoto odstraniti. Mnogo pa jih je. ki ne pridejo zaradi samih malenkosti do pravega življenja.
To je zgodba o starem sivem klobuku in zato sem ga vzljubil. Potrdil je mojo dolžnost: malenkosti ne smejo ovirati v« likegai
Denis Diderot:
Skrivnosti samostana
Roman.
Bila sem zelo srečna, da ji morem napraviti malo uslugo, zato sem se takoj vrnila v sobo. Moje mesto na postelji predstojnice je bila med temi zavzela neka druga redovnica, ki se je globoko nagibala k njej, kažoč ji nekaj na svojem ročnem delu. Predstojnica ji je odgovarjala, tie da bi jo pogledala. Njene oči so bile čisto zaprte, tako, da me je opazila šele tedaj, ko sem stopila k njeni postelji. Redovnica mi je takoj prepustila svoje mesto. Nagnila sem se k predstojnici brez besed. Gledala sem jo samo s prosečim pogledom. Dvignila se je malo h svojih blazin in me vprašala: »Kaj je? Kaj želite? Saj veste, da vam ne morem ničesar odreči?«
»Sestra Terezija...« hotela sem nadaljevati, pa me je prekinila z besedami: »Razumem. Z njo sem zelo nezadovoljna, ker pa vi zanjo prosite, ji bom oprostila. Pripeljite jo.«
Šla sem k vratom, kjer je stala sirota ter jo poklicala, naj vstopi. Trepečoč in povešenih oči je stopila v sobo, koprena z vzorcem za izgotavljanje čipk, ki jo je nosila, ji je padla na tla. Dvignila sem
jo, jo prijela za roko in odpeljala k predstojnici. Pred njo se je vrgla na kolena ter jokajoč poljubljala njeno roko, prijela mojo, jo spojila z roko predstojnice in pričela obe poljubljati. Na znak predstojnice je vstala in navzela mesto med nama. Servirali so nam zakusko. Predstojnica je vstala, toda ni sedla med nas, temveč se je sprehajala po sobi in se razgovarjala s sestrami. Pri tem je dala zdaj tej zdaj oni roko na glavo, jo nagnila k sebi in jo poljubila na čelo, ali pa stregla in delila jedi med nas. Naposled je vstopila pred me. me gledala nežno in ljubeznivo, dočim so druge redovnice, zlasti sestra Terezija, povesile j oči, kakor da bi se bale, da ji ne store česa, kar ji ne bi ugajalo. Po zakuski sem sedla za glasovir in spremljala dve redovnici, ki sta brez velike umetnosti, toda z mnogo smisla peli. Nato sem morala sama zaigrati in zapeti nekaj pesmi, ki jih je predstojnica poslušala s posebno pozornostjo. Med tem so ostale redov-j nice stale okoli naju ali pa nadaljevale : svoje delo. Prijeten večer se je bližal j svojemu koncu. Vse so zapuščale sobo,
samo mene je predstojnica zadržala z. vprašanjem, koliko je ura.
»Skoro šest«, sem odgovorila.
»Neke moje zaupnice«, je dejala predstojnica, »bodo kmalu prišle k meni. Premišljevala sem o vašem izstopu iz samostana v Longdiampu in sporočila
o	tem svoje misli prijateljicam. Strinjamo se v tem, da vam nekaj svetujemo.
V	primeru uspeha, bo prineslo to vam in samostanu nekaj dobička.«
Zaupnice so prišle. Izgleda, da veruje samostansko zaupanje samo starosti in slabosti. Ko so sedle, je predstojnica spregovorila:
»Sestra Suzana. Vi ste mi povedali, da vsoto, s katero ste bili rešeni iz prejšnjega samostana, zahvaljujete samo g. Manouriu?«
»Da, draga mati.«
»Potem so sestre iz Longchampa obdržale denar, katerega so jim bili plačali pri prvem vstopu v samostan?«
»Da. mati.«
»Od te vsote niste ničesar dobili?«
»Ne.«
»In ne prejemate nobenih obresti?«
»Ne.«
»To ni prav. To je vprašanje, o katerem sem se sporazumela s svojimi zaupnicami, ki mislijo vse tako, kakor jaz, in sicer, da morete svoj denar dobiti nazaj in se bo potem uporabil v korist naše
hiše, ali pa morete, kar je najmanj, dobiti od tega rento. Kar se tiče denarja, katerega je za vas zbral g. Mai.ouri, ni z i onim v nikakršni zvezi, ker se on ni ;r.u-! čil zato, da bi napravil uslugo Long-champu.«
| »Tega ne vem. Najpreprostejša pot bi bila, da ga vprašamo. Nedvomno, če pa 1 njegov odgovor izpade po naši želji, vam boir. stavila sledeči predlog: Mi bomo j na svoj račun in na lastno nevarnost | uvedli v vašem imenu sodno postopanje ; proti Longdiampu in če uspemo, se bo | dobljena vsota razdelila na dva enaka ; dela med vas in samostan. Kai pravite na to? Vi ne pazite, ker ste se zatopili v neke misli.«
1	»Mislim na to. da so mi sestre v Long-- champu povzročile mnogo muk in bodo
i	zato videle v tej zahtevi čin maščevanja.«
»Ne gre za nikako maščevanje, ker zahtevali bomo samo tisto, kar vam pripada.«
»In zato moram še enkrat stopiti v javnost?«
»To se bo zgodilo brez vsake nezgode, ker se bo o vas j-edva govorilo. Pomislite, naš samostan je reven, dočim je Longchamp bogat. Storili boste le dobro nam, nam, ki vas tako ljubimo.«
Vmešale so se složno vse zaupnice:
»Kdo je ne bi ljubil, saj je je sama dovršenost!«
Moje srečanje z morsko kačo
K VPRAŠANJU EKSISTENCE PREDPOTOPNIH ORJAKOV.
Zadnje dni ie prineslo svetovno časopisje vest, da so videli na Angleškem veliko predpotopno pošast ali morsko kačo. Vprašanje, ali živi ta žival ali ne, je predmet razpravljanj že dolga desetletja; nekateri učenjaki in naravoslovci zanikajo možnost, da bi mogla živeti taka žival, dočim navajajo drugi zopet precejšnje število prič in poročil, ki so toliko verodostojne, da jih ni mogoče kratkomalo zavreči. Morska kača je bajna žival, ki spada med potomce predpotopnih zveri, in se prikaže sil no redko. Nemški mesečnik »Kos-mos«, glasilo prtiateljev prirode, je obravnaval to vprašanje zelo izčrpno v zadnjem letniku; kdor se zanima za vprašanje, najde tam zanimive podatke. Med njimi tudi izvleček poročila, ki ga prinašamo spodaj.
Bilo je leta 1916, nekako sredi julija. Na hribčku Vdovica blizu Bara v bivši Črni gori. Med suhimi razbeljenimi skalami je bila peklenska vročina. Prijala je mnogoštevilnim kačam in drugi golazni tam okrog, dočim je bilo za nas dvonož-oe to pravo pravcato pekjensko življenje. Morje spodaj pod namt je bilo mirno, mrtvo, nebo nad njim v svinčeni sivini; nobene blagodejne sapice, ki bi nas osvežila. Kadar nam je dopuščal čas in
nismo mogli nikakor več vzdržati, smo pohiteli doli k obali, da smo se skopali v slani vodi. Imeli smo tik pod hribčkom dokaj pripraven prostor za kopanje: majhen zaliv, spredaj ozek in globok, zadaj širji in plitev, dostopen na eni strani preko nizke, komaj do pol metra visoke ploščadi, dočim je na. drugi strani zapiraia strma stena solnčnim žarkom pot, da niso mogli tako neusmiljeno pripekati na nas. Daleč naokrog, ne gor ne dol, nikake hi&e. nobenega človeka; prijeten mir, pred nami neskončna gladina.
Tistega dne sva pohitela s tovarišem doli v ta zaliv. Bilo je popoldne okrog štirih, zrak čist. nebo jasno. Ker sem imel daljše noge. sem bil precej popreje pri vodi ko ot:.
Ko sem dospel do ploščadi, sem imel čuden občutek; morda tako, kakor ga imamo, če slutimo v temni sobi nekje živo bitje. Toda videti ni bilo prvi hip nikjer ničesar. Pogledal sem okrog in odrevenel; približno 3 do 4 metre oddaljeno sem videl pred seboj glavo ogromne kače, ki me je motrila s svojimi hladnimi, grozo zbujajočimi očmi. Vzdignila se je bila kak meter visoko nad vodo in obstala v tem položaju delj časa. Kako dolgo je trajalo vse to, ne vem — zdda se mi je pozneje cela večnost — k sapi sem prišel šele, ko je kača odvrnila
pogled od mene. Tedaj sem skočil nazaj in zaklical tovarišu, da je tam velika kača, naj hiti nazaj po puško.
Med tem je pa pošast, ki sem'jo motil v počitku, sklenila odriniti. Odmotavati se je jela od skalovja, čim dalje, tem več je je bilo; naposled sem jo imel pred seboj v celi dolžini, ki je znašala 10 do 12 metrov. Ker se ji na videz ni nikamor mudilo, sem imel priliko, si jo natančno ogledati: glava je bila približno tolikšna in take oblike kakor odraslega teleta z dvemi velikimi očmi ob strani; nad njimi dvoje izrastkov, kakor ušesca, ki pa jih nisem mogel dobro razločiti, ker je imela povprek več rjavosivkastih ir: zamazano belih lis. Trup v sredini debelejši — morda kakih 30—35 cm v premeru, — je bil proti vratu in repu vitek ter je imel v vsej dolžini na vrhu veri-gaste členke, približno, kakor imajo to krokodili, samo da so bili ti izrazitejši ter gibčnejši.
Na repu je imela žival ob vsaki strani izrastek — kakor kratke plavuti, drugih ob vsem trupu ni bilo videti. Barve vseskozi zamazano rjavkaste, mestoma svet lejše, tako, da kače spočetka nisem mogel ločiti od kamenja.
Na površini iztegnjena je bila kača videti kakor dolga valovita črta: enkrat ie vzdignila sprednji del z glavo, potem se je zopet prikazal izbočen del trupa. Premikala pa se je naprej tako, da so nastajale izbočine trupa, v navpični smeri, ne kakor pri drugih kačah vodoravno;
tudi je mogla sukati telo okrog vzdolžne osi, jn sicer se je opirala pri tem t?a oba izrastka ob repu.
Ko sem videl, da se sovražnik poslavlja, sem ga obmetaval s kamenjem, vendar živali to ni niti najmanje motilo: mirno se je prerivala naprej in po kratkem času izginila v daljavi — ž?-l n-m;T0 nrej, preden je prihitel tovnrš z morilnim orožjem.
Ta primer je edini v zadnjih dveh desetletjih in radi tega zanimiv, ker se je mogla žival točno in od blizu opisati, dočim je zadeva pri vseh ostalih doslej znanih. bolj zamotana in to posebno iz tega vzroka, ker niso bili tako ugodni pogon za opazovanje kakor tukaj. Morda se pa bo to vprašanje sedaj končno rešilo, ker imajo na Angleškem 50 prič, ki so vse videle slično poSnst; tn če bodo imeli srečo, jo tudi vlove. Če se jim — kakor prava kača — zopet ne izmuzne.
R. L. Maribor
ZASTRUPLJENE ROKAVICE.
V	Atenah je kupila žena nekega trgovca v trgovini par rokavic, ki jih je takoj pričela nositi. Toda že čez nekaj, dni ; se ji je pojavil na obeh rokah nenavaden lišaj, čigar posledica je bilo zastrupljenje krvi. Ženski so morali v bolnišnici amputirati dva prsta. Preiskava, ki je bila takoj uvedena, je ugotovila, da so bile rokavice preparirane z neko zelo cen„,io, a izredno strupeno barvo. Trgovec in pa izdelovalec teh rokavic sta bila aretirana.
Mali oglasi
SOBO
in mali kabinet za pisarno ali malo obrt, tik kolodvora, oddam v najem. Aleksandrova cesta 48	285
ODDAM LEPO OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, dvema gospodoma. Koroška cesta <41, Vojska.	280
DVE OSEBI
sprejmem na hrano in stanovanje s 1. februarjem ali ta-, koj. Naslov v upravi »Večer-1 nika«.	264
Kupujte svoje oo-trebSCIne pri nailh inserenfiih I
Rajno
APNO ZA GNOJENJE. Kmetijska družba, sfcfidttče v Mariboru, zbira pritava za skupno naročitev, da se tako poceni nabavna cena in prevoz-	263
Stanovanj«
STANOVANJE v 1. nadstropju, dve sopi. kuhinja iu pritikline, plin in elektrika, oddam takoj. Vprašati; Betnavska cesta 39.	270
MIZARSKEGA POMOČNIKA
sprejmem za stalno. Pogoji v mizarstvu, Levstikova id. 9. 276
Prodmm
PLINSKA PEC
na prodaj. Česalni salon L. Leben-Eigl, Gosposka ul. 28, na dvorišču.	 282
Službo Hobi
ISCEMO MLAJŠO POSTREŽ NICO
za v$a hišna dela. Javi naj se med 13. in 13. uro v VVilden-ratoerjevl «1. 11, prvo nadstropje	300
Sobo odda
    !■»
VELIKA SALONSKO OPREM UENA SOB 4, sredi mesta ob Glavnem trgu, na ulico, s posebnim vhodom in uporabo kopalnice se odda i zajuterkom vred solidnemu gospodu. Informaclie v upravi »Veternika«.	202
ISCEMO AGILNEGA ZAUP. NIKA
in akviziterja za Maribor in okolico za ilustrirani lednik. Pogoji ugodni. Pismeno ponudbe: France Kozar. Ruše. 277
Mestna hranilnica v Mariboru naznan;a, da je preminul njen dolgoletni in zaslužni ravnatelj v pok., gospod
Julij Peyer
Možu, ki si je pridobil za naš zavod mnogo zaslug, ohranimo časten spomin.
MArUBOR, dne 24. januarja 1934.
Pouk
PROFESOR
nudi jnstrukcije iz iraucošil-nc, latinSCine, grščine, »loven-Silne, nemSCIne. Marijina ulica 25.	130
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavulk
STANKO DETELA v Mariboru.