Siev. 163 Posamezna številka 20 stotink IT Trstu, v torek 17» avgusta 1920 Posamezna številka 20 stotink tetnlk Xlv Uhaja — izvzemši ponedeljek — Frančiška Aslškega St " ništvu. — Nefrankirani Izdajatelj in odgovorni Edinost!. — Tisk tiska leta L 32.— In celo leto t. fi PčmZJU. ^/ti/iH*^ Gr, ulica SV. .-jo ured-sčajo. — £55ofdi lista =*c L 6.—, pol itey. 11-57. K 1 -- U,. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovccv in obrtnikov mm po 40 btot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj p« L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. ed padcem Varšave Ruski obroč okoli Oarlaoe se stisko. P oljska je po*-ažena. Ko je maja meseca započela zmagovito ofenzivo preti Rusiji je poljska šlahla v Varšavi in v Krakovem za rajala veselja in zaganjala Veliko Poljsko iz leta 1772, 5ci 'bi slepila1 \ osrednji Evropi ina mesto carističke Rusije itn jo Stisnila iz neposrednega vpliva na zapadu. Tej blazni pelitiki, podpiho-vani cd entente, je sleidlil strašen poraz, neizogiben, nujen in tudi — cd: fcš.lcn! Stoletna borba poljskega1 nareda za državno osamosvojitev iz oblasti' tireh absc'1'utist'ič-ndh držav — Nemčije, Rusije in Avstro-Ogrske — $e bila skupna vsej kulturni Evropi. In lio je med s\ elovno vojno bilo pcijsko ozemlje pogorišče najljutejših bilk in so se naške in nemške vojske valile v ognju in krvi' preko te nesrečne zemlje, ni- bil-o Slovana, ni bilo kulturnega Človeka, ne-jodvlsnostijo« se je le slabo prekrivala nemška namera dn bi ustvarila okoli Rusije železen ob reč malih državic ki bi — pod nemškim vplivom — tvoril za raz.mah Rusije neprediren zid. Dobro leto je minulo po nesrečnem brest-'itov-skem mirtu, ko je bil sklenjen in pclJpisan ver-saillesi mir ki je tudi preglasi necidvusnost Pevske. Tcda tudi tej »neodvisnosti« so kumovali s'abi botri, iki so si želeli velike, mogočne Poljske iz dvojnih rtrrrtenov: zapreti Nemčiji pot na Vzhod in Rusiji na zapad. Zato to Pcljski v Parizu tugcdiM vsem njenim pretiranim zc-htevc/n, ki set šle preko msj treznega palili onega razuma; z vsakovrstnimi obljubami &o jo zaz'brM v srlno nevarne szinje nekdanje po-ljske !-jlavc, ne da bi ji za to megli dati) trdnih, realnih liri. Tako je pestaia nezavedno irdiinjenka kaip:t aiistič n o-&mpe>r.: jatatr.čne politike entente, kakor bi bila poslaila suženj Nemčije, če bi b i zmagal Hindenburgov meč. Ko je boljše viška Rusija po vrsti siri a »narodne- armade carističn-ih genera'lcv Koljča-ka, Denikina in Juden-iča, ki n:so bili nič drugega, ket orodje v-rokah francosko-or.gleškega kapitala, je prišla na vrsto Poljska. Trenutek je bil ugoden: bcSjševiške čete so prodirale proti Krimu ia Perziji in tako so poljske čete z lahkoto zlomile šibka cidpcr na severu. V zmagovitem pohodu so prodrle do Kijeva ;n se utrdile cb Dnjepru: vrtala je neskončna Poljaka, posredno aii neposredno gospodarica vse osrednje vzhodne Evrope, od Baltiškega- do Črnega morja. Toda CiČerin je 9toril imenitno politično potezo in ujel Lloyd Georgsa v p?st. Vedel je, da je Anglija silno občutljiva ne točko v Evropi, kolikor v njenih kolonijah, osobito azijatski'h. Zato je pustil Poljakom skoro prosto pot do Kijeva yd George z mrzlim posmehom > zanikal vssiko vmešavanje sporazuma v to nečedno igro en odrekel žrtvi vsako pomoč. S porazom Poljske je te umazane politike konec. Vsake nadaljnje zvijanje in slepomišenje entente je izključeno, vsak njen poizkus, da bi izločil Rusijo iz evropske pcMtike — onemogočen. Dedšči-na brest-liLovskega miru, ki iga je narekoval general Hoffmar.n ;n ki je strašila tudi v versar"lleskom miru, na-rekovanem cd Clemencea.ua, ki ni bil nič Idrugega kot Ilcffmann v francoski uniformi — ta iedščina je za vedno pokopana. Verujemo, da bo bcljševiška Rusija spoštovala popolno neodvisnost Poljske v njenih narodnih mejah, kakor smo prepričani, da se je t želez ni ot-cč*. okoli Rusije za vedno razbil in z njim peklenske nakane zapadnoga, poid krinko civilizacije se skriva;-čega' kapltal'zma, ki t?! rs-d vsužnj 1 ves sveL Kar smo trdili mi že iuikcj pc premirju leta 1918. je postalo danes der-tvo: brez Rusije je mir nemogoč in kot nje-mi/ca rosledica: reviz ja vseh mirovnih po- J-Jbl S tem uverLenem pozdravljamo ru^ke zrnato. k« bodo Poljsko leš le zapadnega l lapčev-jiva r" dalo prave., na vse stran: ncodvi>no RUSKO POROČILO C11R11L 16. (S.) Neka radi o b»-z of a v k a ir Mo-Itlivc »v.ebuie «.-*edečt; poročilo. V trocko smo zasedli Servek. V predelu Novo- gectrgjevska smo dosegli celo vrsto vasij ki so 15—20 vrst od mesta. V holmskem predelu so začele naše čete bćtko vzhodno od nlesta. Neka druga radiobrzc'jaivka z dne 15. t. m. vsebuje sledeča obvestila: Na zapadni fronti so rdeče čete zasedie Sierpe v smeri proti? Novo-georgijevsku. Rdeče čete držijo črto Nasjelsk-Sliarpe. Vzhodno od Varšave se rdeče čete približujejo KaloŠinu ter so zasedle Novo.—Minsk. V smeri proti Hovako—Aleksaindnija so prišle rdeče čete do 25 vrst severno a na podlagi sestave demokratične \lade. Ameriška viada je priznala kot prva meč re-voluc'fte in provizorično rusko vlado ter rična vlada in ruski narod. Kot zvest pri jat alj so Zedčnjene države poslale v Ru.^-jo komfs^o izvedencev, da pomagajo or-gaciizaciijo železniškega premeta in izboljšanje gospodarskega življenja. Zedinjene države ob-žalrjie^o sicer, da je Rusija odpove dala ravno v na^bolj kočljivem času vc]ne, to'da ne smatrajo za to odgovornega ruskega naroda v katerega bodočnost trdino zaupajo-— kakor tudi zaupajo, da bo Rus'.a zopet zavzela eno prvih mest na svetu ob strani drugih svobodnih držav v svrho podpiranja ohranitve miru in pravičnosti. »Detle! — pravi nota — smatrajo Ze din je ne države, da zahtevata čast In prir'teljstvo, da se ruske koristi velikodušno ščit'i;o 'n, če je mogoče, tudi več, posebno pa se morajo one, ki se tičejo njene suverenitete na ozemlju bivše ruske države, upoštevati s potrebnim spoštovanjem prijateljstva in dolžnosti, k£ se morajo imeti nasprofcr velikemu -narodu, ki 7e junaški doprinesel z lastnimi žrUa-mč k hitremu koncu vojne. (Nota poudarja, da sedanja ruska vlada brez vc.Ve in privolitve velike veČine ruskega naroda ni si dovolila po dveh letih in pol svojega vladanja rr.česar, kar bi bilo podobno volitvam. Po ugcitoviilvi, da so se boljše vi ki s čio polastili vla.de ia da se vzdržujejo na mo&i s silo, naglasa nota, da se Zed&njetie države ne žele nikakor vtikati v notranfe zadeve ruskega naroda ne predlagati) mu kako vladno obliko, ker Ru^i bode gotovo našli kmalu pravo pot, po kateri bodo prišli do trdne vlade, ki bo zastopala nji-hcivo svobodno voljo, nakar bedo Zedčnjone države ukrenile ukrepe v svrho praktične pomoči. Toda sedanje ruske vlade ne m ore-; o Ze-dilnjene drž-aive pi'znatf ket zastopnika Rusije ne kot vlado, 6 katero se mor?J,o vzpostaviti odnošaji, kakor z drugimi državami. Toda to prepričanja — nadetvezuje nota — mirna nič cpraviitj s posebno politično ali socijalno obliko katero sž bo hotel izvoliti ruski nared. Deliva 510 prepričala vlado Zedinjenih držav prctl njeni voJfp — nadaljuje nota — da temelji sedanja ruska) vlada na; zanikanju vsakega načela časi: ia dobre vere, na zanikanju vsake navado al* dogovorov, ki so podlaga mednarodnih zakonov, na zanikanju, z eno besedo, vsakega načela, na katerem bi bilo mogoče zgrafriti sporazum in zaupne odnošaje med državami in pciadinci. Voditelji bol'šev iškega režima so se večkrat hvalili, da bedo podpisali dogovore in poigclibe z inozemskimi državami, toda da nimajo niti najmanjšega namena, da bi spoštovali te obveze. Ta caoiea nepriznavanja prostovoljno sprejetih c-bvez cdgovarl.a teoriji, da ne moreta imeti moralne vrednosti za boljševike nefben dogovor ne pogodba z ne boljše-viškknl vladami. Boljše vi ki ni'-o samo progla-&iiL3 tega načela, temveč so ga tudi oidejstvili. VeV'kokrat so odgovorni predstavniki te vlade in n;iho vc uradne agenci -e izjavili, da je obstoj boljševizma rin njegovega pregradna v Rusiji odvisen in mera biti tudi nadal;? odvisen od predvidevanja revolucije v vseh drugih kulturnih državah, vštevša Zedin.ene države, ki bi morale in bodo zrušile svoje vlade in jih nadomestile z boljše viškim režimom. Jasno so povedali, da nameravajo uporabiti vsa mogoča sred^va (vštevši gotovo diplomat>ke agencija) v svrho: povzročitve revolucionarnih gib »nj v drug h državah. Zedirtene države vedo, da je ludfi boljše viška vlada sama podrvžena kontroli politične stranke, ki ima tesne zveze s tret;o intemact;onalo. To društvo, ki ga podpira sovjetska vlada z ruskim drža\n:m denarjem, ima nam on povzročati boljševiške revolucije po vsem svetu. Boljšeiviški \ odi tel;-, so se hvalili, da njihova obljuba, da se ne bodo vtikali v zadeve drugih držav, ne more nikakor Vlada Zedmjeaiih dažav se je držala teh na- vezatć agentov tega društvau čel v svojem odgovoru lit vinskemu narodnemu svetu z dne 13. oktobra 1919. in v svojih ponovnih odklonitvah priznanja baltiških držav kc:t držav, neodvisnih od Rusije. Ista vodilna smer se je poudarj^ v noti te vlatde z dne 23. mairca 1920, v kateri je bilo določeno z ozi-rem na razne namene rešitve vzhodno ruskega vprašanja da se ne mere ukreniti nič končno-veJJivnega broz privciitve Rudije same.^ Kar se tiče priznanja sedanje ruske pomagati k dosegi mirne rešitve sedanjih težkoč v Evropi, in so vsled tega proti vsa katerim pogajanjem s sovjetsko vlado, ki bd prekoračila ozke meje premirnih pogajanj.« w Y ' ^ •Ncta ameriške vlade poudarja, da se Jedinjene države ne morejo pogajati z državo, ki tako umeva mednarodne odnoša'e ter zaključuje: »Kratko se torC} da pojasniti stališče Zeii-njenih držav nasproti rusko-poljskemu vprašanju s tem, da bi ameriška vlada aprojela z (zadoščenjem izjavo zavezniških ki pridruženih držav, da sc bodo spoštovale teritorijalna ce-iokupnest in rusko gcto«vc meje. Te meje bi morale vsebovati ozemlje bivše ruske države, iz-vzernši Finsko, zedinjeno Poljsko in one kraje, ki lahko upravičeno postanejo del armenske države. Zahteve teh držav po neodvisnosti so upravičene, ker so bile vse s silo anektirane. Njihova osvoboditev od sovražnikovega pritiska ne vključuje nikakršnega zapostavljaai-a ruskih teritoni]'silnih pravic in tje že dobila sankcijo javnega mnenja vseli svobodnih narodov. Ta izfava predpostavlja umeknitev vseli tujih čet z omenjenega ozemlja, ia vlada Zcdinje-nih držav smatra, da bi se morala Utočasno dati izjava, da ne bodo ne Poljska nc Finska, ne nobena druga država prekoračile mej, začrtanih in proglašenih ▼ izjavi. Samo na ta način more un čiti uspeh poziva, ki ga boljše viki naplavi1 arjo na nacionalizem dn rusko samoljubje, ker i-ž-uje in tiranstvo, ki ga tlači. Politična smernica te \Jadc bo 51 a po poti, ki je bi a tukaj začrtana.« Nemški iredentizem v Čehoslaviji. PRAGA, 16. Z ozirom ra vesti o vojaškem uporu v čehoslovenski republiki sc nam poroča: V llef-manovicah bli^u Zuckmantela (Šlezija) so napra^i-li novinci, nahujikani od nemških iredentistov, demonstracijo z antimilitarističnim obeležjem. En častnik in en civilist sta bila ubita, mnogo je bilo ranjenh. Proglašeno je obsedno stanje v okrajih Tryvaldov in Krnov. Spopad jc bil kot po navadi povzročen od nemških nacijonalistov. Poziv čehoslovaSkih socijalitlov na prolotarijat zavezniških držev. PRAGA, 16. Osrednji odbor socijano-demokralič« nih strank je imel sejo, na kateri so izjavili nemški socijalni demokratje, da so pripravljeni braniti republiko proti madžarskim napadom. V proglasu o-beh strank se daja izraz zadovoljnosti 2 vladno izjavo o strogi nevtralnosti v rusko-poljskem sporu in se pozivlje proletarijat zavezniških diZav, naj zastavi vse svoje moči za vzpostavitev miru. v Vzhodni Evropi. Pravi se tudi, da 9lo sklenili ob® socijalistični stranki preprečili prevoz vojnega materijala in čet skozi Čehoslovensko republiko. SVEČAN SPREJEM MINISTRA BENESA V BELGRADU BELGRAD, 16. (S.) Dr. Beneš, čelr>rdova4k? minister za zunanje pesle, jc b'il v iielgradrt f.pre;et zelo prisr&no. Ministrski predsednik Vosnič je priredil njemu v čast obod, li kateremu so bili povabljeni načelniki inozem-klh poslanstev. Zvc-čer jc priredi princ-regent večer o v čast Benešu. Beneš bo š^l tudi v Bu-kareŠt. Trunbić y Belgradu ZAGREB. 10. - Hrvat av?;a: Zur.ar.jt minister dr. Trumbić je iipspol % Belgrad. Zanikanje fr&ncoske propagande v Italiji PARIZ, 16. Agencija Havas priobčuje neto, v kateri cdločno zan ikajo ves-ti, da bi bila po-troš-;la Francija 25 milijonov fru»nkov za agitacijo, da se pridobi Italija za evropsko vicjrvo. Francoska zbornica jc izglasc-vala — pi-^vč ta) neta — 25 milij-cnov za propagando v i,no-zen«_lvu in najbrže ;e lo dejstvo dalo poved •tckln-iin goror:caan, ki hi do žalijo en o on d-r.ujo državo. Nota povdarfa dc!.;©, dia {e bil dovcl -čcii krcd't po: abljt-n za tiskovni ur: d, ki i,e v.oirl prcjpsigando ne samo proti sovražr kom Frcin-temveč tu-di Italije. Nagiaža so tudi, da I ta Via ne bi amola očitati kaj takšnega Franci ker je ena sana imela ob vojml tirade za propagando po vseh evropskih prestolnicah, a posebno še v Pairiizu, ne da bi bil-o prišlo kc«nu na misel nekako vilaJ-.jainsko z-lato« v Fr;oictyi. Zahvalnica za rešitev Vcnizelo&a ATENE, 14. (S.) V prisotnosti kralja, vlade, diplomatskega, zbora in velikan>kem nožice Je bilv stolni cerkvi Te deunis proinjo za zdravje VenizeLcsa. Po svečanosti jc ministrski podpredsednik gcvoril množici in rekel, da mora lud-stvo, ki ljubi Vcnizelosa, .-poštovati trenutke, ki jih preživlja iin ne sme dovoliti, da bi ga vznemirjale .novice o nemirih čn iz^rvdili, Govorn'k je završil pozivaj-cč narod, k: ljubi svojo domovino nn Venizelo?a. na' ima zaupanj® v zakone in .naj prepušča njim, Times« pra\-i, da je izvedel, da >e bil Radek določen za predsednika sov* jeLskega odposlanstva1 v Minsku. TROJNI DOGOVOR MED ANGLIJO, FRANCIJO IN ITALIJO O MALI AZIJI PARIZ, 15. Listi objav)jao besedilo trojnega dogovora med tremi evropejskimi ententn'.mi državami glede razdelitve Male Azije v tri interesne pase angleški, franco>ki in italijanski. Po daljšem luvcdu, v katerem se naglaJa žs-l;a ipcdjpisniic, da bi se v bodetče oldstranšlo Skodl)ivo in nevarno tekmovanje med peva-mezdržavami glede bližnjega vzlioda, sledi II čIetiov, ;z katerih je sestavlen rečeni 'dogovor in katerih vsebina je ta-le: Med pogodbenimi državami bo vladala popolna enakost v Turčiji v vsem, kar se tiče sestave posameznih kcmi>if, ki so se že ustanovile :n ki se imajo še le ustanoviti in ravno tako tudi glade posameznih uradov, ki bedo odvisni cd teh komisij. Tem konti-sijani bo naloženo, da. reorganizirajo in nadzorujejo, v kolikor bo to dopuščala neodvisnost prizadet* dežele, javne urade, kakor upravo, pravo-sodje, finance žendarmerijo iin podicjjoin da za^c tovš plemenskim, verskim im jezikovnim manjšinarn^ potrebno varstvo. Ako bi turška ali kurdistan« -ska vlada želeli pomoč za upravo in krajevno polica',o od kake tuj« države za one kraije, v katerih so bili priznani posebni interesi Francije in Italije, za ta slučaj se pogodbene držav« obvezujejo, da ne bodo prigovarjale proti .prvenstveni pravici tiste države, katere posebne keristi so 'bule priznane, da ona sama da takšno pomoč, 'ki se bo porabila v prvi vrsti za bolje varstvo plemenskih, verskih in jezikovnih mar; sin. V drugem členu je beseda o Irgovimk'ii pra-vioah pogodbenih d-:žav, in -sicer bodo imeli državljani vseh treh držav enake prav'ce v, Mita 1L »EDINOST« ŠUt. 149 V Trstu, dne 17. *T|u*ta 19M VSfckcm pasa, kakor j>rcd\udcv»jo določbe mirovne pogottbe s Turčijo. Ta enakost velja za Modo1- ia zraJcoplofvbo, a posebno pa še v fccLškcj* se ti-č« tranzita za sirovine. tri pogodbene države pa se obvez.ii,ejo, da ce bodo niti predlagale ni tri poldpirade prečenj za ustanavljanje trgovinskih potreti,' v drugih pasih. V tretjem členu si prizadete države zagotavljajo medsebojno d'(plomati.čno pomoč za ohranitev svefih pravic. An&t-cJska železnica morsT-n-Jta, Larti-'adan-<.ka in bfi^adeka proga 'kol; k dr je je na tur-ikeni ozesnijvL, se bo izkoriščala od družbe s francoskim angleškim ia italijanskim kapitalom. Zraven tega se države-pegadfcemce -f tri-r.^ajo v tem, ca &e :m:a.jo v bližji bcdlcčnoslu zediniti vse turške železnice in v ia rvrho se bo osnovalo splošno društvo s kap triom, čiiga-r deleži se določijo s posebnim dogovoreni. Izkoriščanje preme ponosne heraklejike kotline je prepuščeno Italiji s tem, da se ne kršijo pravice zavezniških dn ne\ tralnih pripadnikov, ki so sa jih pridobdii do 30. oktobra) 1918. Turški državljani dobijo za svoje .pravice odškodnino na račun Ita-Kje. Ko pa doseže italijansko izkopavanje tssto me: o, ki jo bedo imele c«nenjene družbe zavezniških m nevlra'1-nih državljanov dne 1. januarja 1930, se obvezuje ie-£a glavarstva! na Sušaku, odplul *na «n/:t;.hd< ladji z nckcl ko priatelji na mcije, da ' -v? ribe. Čeprav se e !-;'tja nahajala na višini jugcslo-venske obale, so italian.ske straže brez vsakega po voda pničele stregli nanjo. Shel je za Je* Kd-cmba, ki je v kralV.em umrl. ltal\>sai so r^e-pri.>£<'.el ie u;c1i in jih c'dvec'ji. O e-ruerm inanka vsaka siadl, in se ne ve, ali je utc-kel, aii pa utcn'i'1. Gledališka šola v Zagrebu. Izšla je naredba poverjen ka za presveto, s katero se ustanovi v Zagrebu gledaiičtka Šc!.2». Nc'c^a te š-c'e je, da pripravi nadarjene mladecoče in mladenke za igralski stan. Pctiak bo trajal tri letal. BJomafe vesti Hujskanje italijanskega časopisja. Skoraj vsi italijanski li>t>", tukajšnji in v kraljestvu, so pred kratkim obfpvili!' senzao'jcnalno vest o nesramni propagandi nekega jar^cslovenskega ihis:;-iranega lista, ki da je prinesel sliko z naslovom ^Požiganje jugcslovensk h ladij na Rckii s struni D'Annunzijeiih prcstciVcLjcev«, a v resnici da se na sliki vidijo angleški vejak'., ki streljajo preti irskim upornikom. Tozadevna si ka s komentarjem o jiagc■slovenskem izk-. iv-l-janju resnice je bi a izložena tudi na 'tržaškem Korzu, kjer so jo z zgražanjem nad toliiko ne-6raan-3C£li;D prematrali tudi mnogckateri resni in ne šovinistični: Itrl jr n>i, . . .. ker niso mogli sLui'/i-r peklensko zl: Inoga izkrivljanja resnice v uredništvih italijanrkih listov! Stvar je ra:n-reč taka: Tez: de v r. a sliika je b:Ia res na'Llsa.ti--na v jtrgcslcven-kem M-d. iranem IV: \ cda v i tem listu je bila na t i rjena tudi slika, v kateri se g:rcia ladja, kat ene so zzr.-^ 1\ r.r- ci:ti na Rek?.....in ta poslednja olika iraa na dov o bojih med angleškimi vojsk: in IrskiirJ uporniki- Tinkar je r.iiX; eč z- oisc" ! naslova: pod sliko dogodkov r: Reki je stenrit ms&M, ki spa.'a ped s! ko clrgcdkov na Irskem, a ped -.."!:.-> dogodkov na Irskem ?e stavil r.eslov, ki sp da prd reško sliko: zmeta, ki 11 morala liti razumljiva ne samo uredniku kakega uglednega lista, kaker je ~Secc!^ , ki e morda prvi posnel :n na svoj način ko me rt i r al samo sliko rc-': "h degeekev, temveč vsakemu človeku, ki m.u je so%'raštvo d j Jc: geslo vene-v pa. lilo vsa; še t'-! ko trohice možganov v glav", da razume, d h na lov, ki go vori o gore'i la.'ji, r.c spada r slike, kjer se kaka !adya sploh r.e vidi. In t gc.-lcvenski list je mc da Ludi tel:ko razsoden. ca ne bo Angležem. F.ancczom, Amerikancem i t: L kazal angleških vojakov za ila-i ar.ske vardite-»! Ltal janski listi so, seveda, prpclnosna prezrli em-e^ j eno dejstvo o dveh slikah z napairvmi. naslovi in so ponatisnili samo s! ko o goreči hd>i na neki... Irski mestni u' eif — Priiatel!', -tudi lagati je treba znat;, ker sicer 6« človek prav lahko — nesramno blamira f Fašistortlco hujskanje. Tukajšnja »bojevna zveza- deli po mestu in lepi po hišnih vogalih vsak dan drugačne letake, v katerih se podtika jugcslovenskemu prebivalstvu zasedenega ozemlja hujskanje nasproti italijanskemu prebivalstvu. V nedeljo ije bilo mesto .pcino mahnil letakav, na katerih je ^bojevna zveza« očitala rocijalistični stranki, oziromia njeriem-u glasi'lu »Lavoratcce«, da pretirano opisuje pre-gar anje jugcsloverskega prebivalstva na za-sedcae-n ozemlju. Na letakih si mogel čitati, da ni jugoslevensko prebivalstvo na zasedenem ozemlju preganjano, pač pa da je moralo doslej trpeti___itaV.jansko prebivalstvo vsakovrstna ponižanj ia! Naj to ugctoviitev mislrmo da ni treba posebej odgovarjati, ker odgovarjajo na njo do vel j kričeče dejanske razmere v krajih, zasedenih po italijanski vojski, razmere, kate ."'h krona so bili dogodki dne 13. •jiuJ.'ij.a..... Pčuč pa smatramo za potrebno, da dcfcesedno posnamemo besede, ki smo jih napisali v »Bdri-n-es'li < cd 3- avgusta t. 1. >v pozivu na neše ljudstvo, naf( zbara zai »tskovni sklad ^Edinosti« ker o teh besedah pravi fašLsitovski letak, ca sejejo veter in. pri pravi jerjo viher^! Ne, ne, prjeieljJv t'sti, ki .»sejeio veter in pri-prar " 'ajo' vihar*, nurmo in nismo ibult 'gotovo mir, k?ker debro vedo tržaški Itali jani^ k: so celo med vej-^a, -ko stvar ni bila tako enostavna, Lsksdi našli zaščite p i našem Listu, in večkrat edino le pri našem listu, kd je nekciliiko-krat tvegal svotj obste!;, samo da jat 'je mo^el pooDagatO... To da pust'mo to in preidimo k našemu »viharnemu« oklicu, iz katerega je »bc-jevna zveza« posnela lupa tam nekoliko besed, ki ,j'"h je napačno preveden.« sestavila v stavek, ki naj bi ga bila napisala »Edinost«, Pisali smo: »Bolj nego r' k dar rabimo danes dnevno tolažr kas, t od Me! a in varuha. Čr-scprs je vele: ia in merilo moči vsakega naroda. Gorje Ij. d tvu, ki re mere potem il-tcv izražati svoj li želj, pritožb in zahtev! Otopi, čzgubi pel: Jama svojo samozavest in postane brezpraven soiženj. Ali hočemo to? Ne, dekazajtii-hočemo rajpretno: ca smo še tu, močni in edini okoli naše »Edinost'«, da bomo živeli, ker hočemo živeti, kljub vsemu .ia. proti vsem! Dokaza■*• hcčeino, da smo porpravUjeni na največje žetve, dobro vedrč, da narod, ki ni pripravljen na največje žrtve — ni vreden srebode in ostane večen hlapec! Pc snema j-mo v tem oziru naše naspre(talke, kit imajo v samem Trstu štiri vel ke dne\Tlke! In mi, ki nas f-e testran preml:me črte p-reiko pel milijon?:. naj ne zlcremo enega dnevnika?! In to posebno sedaj in v teh razmerah? Od nas je odvisno vfe. Malo dobre volje in vse bo dobro. Zato vsi, možje in matere, mlader-či in dekleta, društva in posamezniki' vsi na celo za našo > Edinost«! (in ne za> unione, kikor pravi letak.) Zbirajmo naročnike ob vsaki priliki, razširjajmo list do zadnje koče naše lepe zemlje cb Adriji in spomlr4a>mo se ^a cb vsaki priliki, veseli čin žaiostni, in zbirajmo za »tiskovni skiad »Edinosti«, tega girenika naših gažen h ipravnc, ca bo zamogla iz haje ti vsak dan ket borllec r.ašega naroda, k. t L'v opom'n, naSim n-asiprtc.tnlkom. Vsaka ŠoviJka naj prinaša darove za njea »tiskovni sklad«, da dokažemo našo ve!jo in moč do življenja! Tu smo bili, tu smo in tn hočemo estati!« — Poleg tega se cbračaao do našega raztucništva m do vseh, ki znajo le količkaj sukati pero, naj pridno zalagajo naš list s članki in dopisi iz vseh krajev zasedenega ozemlja, da bo list zanimiv, z bo g it o, raznovrstno vsebino in da bo ▼ resnici glasnik vsega zasedenega . czemlja! Uredniško osobje je žaiibcg premalošteviiiio, da bi zmoglo vse samo. Zato pridružujemo klicu za gmotno pomeč, še klic po duSevni pomoč5, ca vse, ki so dobre volje ia ki jim jc blagcr našega Ijndsiva v resnici pri srcu! Z neomajno vero v znvednost našega ljudstva in v požrtvovalnost vsega našega rszumnišiva po rnest'h in as deželi, ki s tem našim ljudstvom stoji in pade kličemo vsem: »Na delo!« Kje so ostali? Prejeli smo: Z velikim zadovoljstvom sem v!de!, koliko zavednih ljudi se jc odzvalo klicu -Edinosti« za njen tiskovni sklad. Tcda v svoje veliko začudenje nisem med seznami imen darovalcev videt niti enega znanega imena naših irgovccv v Trstu. Gorici. Vipavi in drugod, ki so med vojco obogateli in razpolagajo (kakor sami pravijo) z ogromnimi svotami denarja. Morda so z delom in kupčijskimi zadevami preobloženi in so dotični klic na pomoč prezrli, zato sem trdno prepričan, da se bodo oglasili tem raje sedaj in s tem večjim zneskom, da pokažejo, da niso le Slovenci po imenu in kadar so v Ljubljanf, ampak tudi — z dejanji in v zasedenm ozemlju. Lastnikom nagrobnih spomenikov pri Sv. Ani. X kratkem se bo popravljal za nova pokopavanja XIII. kos mestnega pokopališča pri Sv. Ani, kjer ležijo ostanki tistih, ki so umrli med 1. avgustom in 3. oktobrom 1911. — Tisti, ki imajo pravico, pridejo lahko po kamne in druga mrtvaška PODLISTEK Branka. Avgust Šenoa. — Posl. M. C—č. <36) Mi Branka je bila tudi živa Hrvatica in je pre-debro poznala prošlost svojega naroda. Kjerkoli so jc čudila prilika, da čuje pripovedi mirnilc slave Hrvatske, je planila del:lica in jc 7 živo željo proučila vsako knjigo. Siccr se ni učita zgodovine kol papiga, kakor deia to večina njenih sestric. Ko je kak dogodek prečiiala ali proučila, jela je razmišljati o njem, meriti prešlo slavo in prošlo nesrečo svoje domovine, prispodabljati splošne dogodke s tčdaajo nevoljo. In kaj je opazila? Da vsa ta mi-r. 'a slava donaša domovini malo koristi, da se hrvatska služila tujincu, ki sedaj prezirljivo gleda na Hrvatsko Opazila jc tudi to, da ie domovina največ trpela radi jeze in sovraštva lastnih sinov. Stara kršneja plemena boljarjev da so se omehčala iu obrnila od svojega kolena; malo plemstvo, jedre Hrvatstva, da se drobi in gine, a ljudstvo da jsči v neznanju. Kaj bo iz nas? je često vzdihnila Branka ob takih mislih. Kaj bo iz nas? se je vpraševala, ko ji je radovedno oko obtičalo na kaki ruševini hrvatskega gradu. In dolgo je mogla stati pred tem sivim kamenjem, preko katerega se je vlekla mahovina, in klicala M je v spomin tisto tiavco go»podo, vse tiste dične gospe, ki so nekdaj Cu rvatovaie v bučnem veselju. Branka je predobro poznala, ve« krvave dogodke in nezgode tistega starega gradu, čegar podrtine so z visoke zelene gore vsak dan. pozdravljal« skromne hčerko iz Vlaške ulice, to je: ruševine Medved-grada, ali ta povest je cel roman. Od tedaj je živo delovala, da bi izpoznala prošlost vsakega hrvatskega gradu, do katerega je je nancscl slučaj. Dozanla je tudi prošlost grada Jalševa, davnega sedeža »taro-hrvat-skega grofovskega plemena, a to Iz ust vrednega starine župnika. Zgodovina gradu in rodbine je bila po sebi važna in zanimiva, a to pot zanimiva tem bolj. ker jc bi! grad od zunaj in znotraj popolnoma dobro ohranjen v svoji izvirni obliki; celo tudi pohištvo, tapeti, crožarnica in knjižnica so opominjali davno minulih časov; a kazali so tudi poseben okus gospodarja, ki jc posebno spoštoval in skladno izpopolnjeval starino. Se več: ta potomec staro-hrvatskega plemena je kazal s svojimi gospodarskimi napravami, da se nc briga samo za umetnost ia aristokratsko eleganco, marveč da hoče ustvariti na tem mestu uzorno gospodarstvo, česar se ravno ne more reči o vseh velikaših naše domovine. Branka je obiskala prvikrat ta čudni grad skupno s starim župnikom in gospo načelnikovo. Bila je ravno nedelja, vreme ugodno in krasno. Od JalSe-va se dviga na obronku brda v polukrogu lepa zadana cesta do samega gradu, a ob cesti se raztezate dve vrsti vitkih jablan. Družbiea je korakala počasi v brdo, a Branka se je pri tem Tsak hip ustavljala ter je, odkrivii v daljavi kako novo zakotje zagorske krasote, vzklikala: »Glejte, zopet tolike lepote!« (Pulje.l znamenja, ki te nahajajo na onem prostoru, do 3. oktobra t. 1. Pri tem morajo predložiti v kopališkem nadzomištvu nakaznico, ki jo izda IX. oddelek tukajšnjega magistrata (ul. Sani t a 25) tistim, ki dokažejo avojo lastninsko pravico do spomenikov. — Po spomenike se bo lahko prišlo vsak dan razen ob sobotah in praznikih. — Od 4. oktobra dalje ne bo več dovoljeno zasebnikom spravljati spomenike s pokopališča, temveč zapadejo občini na prosto razpolaganje. Državno pravdniŽivo v Trato nam poš 1 a s pres^ijo da pr' občim o: »Gcnpcdu uredniku * Edinosti«. 'Naprcšaaro da objavite, resr ci na ljubo, v Vašem Aistu da to državno p:avdn:š>tvo do sedaj ni imašao vzreka z^i vvcoti kazensko postopanje glede rc.pa in umora me rajali ca Ar-dosina Davamzo, ne proti Nadali; u Pennotta k a-ker tudi ne preti A del'1 ti GJoocnd: GridaHi. — Trst, dne 14. avgusta 1920. Oižavni ncav-dn'k dr. Bencich 1. r. Glas iz Raeije. Iz Rusije se je javil g. Hermin Samec, brat znanega tržaškega učitelja, ki ni imel o njem že zdavnaj nobene vesti. G. G. Hermin Samec, ki se nahaja v Tomsku v Sibiriji, piše da mu gre prav dobro in pozdravlja potom našega lista predvsem svojo družino, vse prijatelje, znance in sorodnike, posebno pa sorodnika g. Oblaka Karla,, kurata na Gorjanskem pri Nabrežini in Jakoba Zafreda v Gorcnjah št. 18 pri Divači. Njegov naslov jc: Rusija. — Sibir, gorod Tomsk, istočnaja ulica 5 kvartira Jefremovih dlja g. Samec Herinina. Popravek. V nedeljski številki se je v članek »Aneksija Tirolske« vrinila neljuba pomota v Tre-vesovo resolucijo, ki se mora glasiti— in smatra odobritev saintgemainske mirovne pogodbe ~ za »neoportuno (ne: sporno!). Glasbena Matica. Jutri ob 18 odborova seja. te triaikoga življenja O groznem umoru v ul. Ghega. Obširno smo poročali svoj čas v tajinstvenem umoru, ki se je izvršil dne 8. t. m. v ul. C. Ghega št. 15. Žrtev tega umora je bil neki 27letni Remo Marelli, uradnik tvrdke Verani. Znano je tudi, da so oblasti dognale, da je bil pokojnik črez noč v skladišču v družbi neki z neko žensko. Sum je padel na to žensko, da je izvršila umor. Policiji se je bilo tudi posrečilo dognati njeno ime. Pozabila je bila namreč v skladišču svojo listnico in nekaj razglednic, naslovljenih na ime Bice Tomas. Po večdnevnem brezuspešnem iskanju te lahkoživke se jo je posrečilo policiji aretirati. — V nedeljo zvečer ob 11. se je izprehajala prav mirno po trgu Pontero^so, Šla je tudi mimo kr. stražnika Angelja Delize, ki je stal v družbi z drugimi stražniki na trgu. Kar sc približate k stražnikom dve elegantni ženski ter ogovorijo Delizeja: »Vidite ono tam? To je ona Tomas, katero že več dni iščete, ker je osumljena umora Marellija.t Po teh besedah je stražnik Delize naglih korakov hitel k mimoidoči Tcmas ter jo takoj odpeljal na kvesturo. Na kvesturi jo je zaslišal komisar dr. Kruss. Uspeh zasliibe ni znan, ker oblast drži stvar tajno. Tajno se držrjo tudi imena onih dveh žensk koje so opozorile stražnika Delizeja. še neka{ o oslovski smrti. Kakor smo že poročali v nedeljski številki našega lista, je v soboto, dne 14. t. m. vlak na progi Trst-Poreč povozil v Žav-ljah neko Marijo Jakomin iz Sv. Antona (obč. Dekani), njen voz in dva osla, katerih eden je bil takoj mrtev. Jakomin je bila nevarno ranjena, ter se nahaja v tukajšnji mestni bolnici. Njeno stanje se ni do sedaj še nič izboljšalo. — Ker pa nismo — žal — izdali o oslovski smrti nikake osmrtnice— so naše oblasti pozabile, da leži v Žavljah v jarku tik glavne ceste velezaslužni sivko. Čudno je le to. da hodi blagega pokojnika kropit lepo število finančnih stražnikov in orožnikov (njihove kasarne so dobrih 50 korakov oddaljene od te mrhe) —• toda nihče se nc briga, da bi dal osla pokopati. Umrla na nlici. Ana Bončina, stara 80 let, stanujoča v ul. S. Marka štev. 2, je v nedeljo zvečer se zgrudila na tla pred vhodom v svojo hišo. Zadela jo je kap. Poklicalo sc je zdravnika rešilne postaje koji ni mogel drugega kot konštalirati smrt. Tepei med vojaki. V vojašnici v ul. Sette Fontane se je bil vnel med vojaki prepir. Razume se, da ^Pepir se je kaj kmalo izpremenil v tepež pri čemu je bil zaboden z nožem stotnijski kuhar neki 22 let stari Ferdinand Andreazzi. Odpeljan je bil takoj v bolnico. Njegovo stanje je nevarno. Hm, to je slabo znamenje — ob tem času kuharje klati... Razne tatvine. Neznani tatovi so odnesli n«ki Kristini Ranieri v ul. Crosada 10, oblek in čevljev v vrednosti 24C0 L. — Izseljenec Leopold Scllcr iz Gradca je uT^radv! drugemu izseljencu' nekemu Sucke! v Izselniškem domu v Skednju eno suknjo in 60 dolarjev. Seller je bil aretiran. — Drugi izseljenec neki Karol Klora jc ukradel Suzani Bom-bola 100 dolarjev in en vozni listek za Ameriko. Bil je tudi aretiran. — V prosti luki so neznani tatovi ukradli iz vagona sladkor v vrednosti 7C0 L. Štiri prsii med kolesi. Božidar Michelis, 10 let star se je vlovil z desno roko med zobe kolc-sev nekega stroja. Nesrečnežu je stroj zmečkal štiri prste. Nahaja sc v mestni bolnici. Nesrečen konec čevljarja. Včeraj zjutraj ob 6 so najemniki hiše št. 3 v ul. della Fabrica opazili, da sc iz enega stanovanja v pritličju močno kadi. Poklicali so ognjegasce, kateri so s silo odprli vrata stanovanja. V kuhinji, polni dima, je mirno sedel pri mizi 661eten čevljar Ivan Planič. Ognjegasci, misleč, da je samo v nezavesti, so koj poklicali na pomoč rešilno postajo. Toda zdravnik ni mogel drugega, kot ugotoviti smrt vsled zadušenja. Nesreča sc razlaga na ta način: Planič se je vrnil v nedeljo zvečer domov baje pijan. Pri prižiganju luči so mu je najbrž« užgala neka preproga, nc da bi bil on zapazil. Sedel je k mizi, kjer je mirno zaspal za večno. Požar pri Sv. Andreju. Včeraj ob 4 zjutraj se je na postaji Sv. Andreja zažgala baraka v katero se jc spravljalo razne odpodke bombaža, karbita ter drugih lahko zapaljivih snovi. Pogorel je tudi en osobni vagon ozkotirne proge Trst-Poreč. Po skoraj poldrugournem naporu se je posrečilo gasilcem pogasiti požar. Škode ni bilo mogoče š« ceniti. Iz Dekanov. V *Pic;olu« od minule srede je pri-občen kratek dopis iz Dekanov pod naslovom »Una simpatica manifestazione*, v katerem hoče dopisnik — kdo je ta. lahko vsak ugane! — v nasprotju z onim odprtim pismom, priobčenim pred kratkim v »Edinosti-t, pokazati, kako priljubljen je tukajšnji novi obč komisar pri svojih občanih. Poroča namreč, kako se je razvila tukaj o priliki nameščenja novega komisarja lepa manifestacija. Godba, tako pravi dopisaik, se j« podala med sviranjem patri-jotičnih komadov pred njegovo(!) hišo. To naj bi dokazovalo dobre namene teh poljedelcev, živeti v prijateljskih odnošajih z Italijani. H koncu dopisnik ic z zadoščenjem vzklika: »E di cid noi »iamo lic ti.« (In tefa se ml veselimo). — Najbrže bo vse to res. kar ee tiče godbe namrci. O drugem pa itak a« govori dopisaik. Kdo ga eo U činitelji, ki tvorijo to toli valno, kar veo ob»i*no občino re-prezentirajofto godbo? — m bo vpralal marsikdo z začudenjem in radovednostjo. Odgovor i« lahek. So to ljudje, ki jim je v prvi vrsti za =kieft«. In da jun ta kšeft cvete, morajo pač gledati, da se ne zamerijo vladajočim organom. Najboljii dokazi za to, da jim ta k£eft nese, so brezštevilni plesi v okolišu naše občine, kakor še nikdar od parative-ka. Kaj zato, da so s temi plesi v zvezi tudi vsi žalostni spremljevalci te kulturne bolerni, t. j. zapravi ji vosi, pijančevanje in nemoralnost, z eno besedo degeneracija v vsakem oziru! Tega se ti naši osrečevalci, seveda, še posebno veselijo. Ta -manifestacija« je bila torej nekak izraz hvaležnosti omenjenih godcev g. komisarju za izkazane usluge, oziroma priporočilo za bodočnost. Mogoče pa da so tudi bili naročeni od koga, ali pa so vsaj pričakovali kako mastno napitnino za to tako »simpa-tičnoi. manifestacijo. Kajti pihati zastonj in še v taki pasji vročini, tega ti sicer \seznali, celo občino raprezenlirajoči godci pa vendarle ne znajo. Sicer naj pa bo prepričan g. komisar, ki je tako vesel in ponosen na to manifestacijo, da bi mu ravno ti godci, seveda ako bi to tudi neslo, zagodli še kako drugače... Pa naj si bo že kakorkoli, pustimo komisarju in vsem piccolovccm njihovo ponosno veselje nad takimi, njim tako simpatičnimi manifestacijami. Nas bo bolje zanimalo nekaj drugega, }ci izgleda tudi kakor manifestacija, seveda v malo manj simpatični obliki, kakor ona po -Piccolu« ovekovečena. Ob priliki nameščenja tega našega veselega (da res služi ta simpatičen pridevek, nam pričata sedaj godba a prej vrtiljak!) se je vršila tudi po dolgem času občinska seja, sestavljena iz odbornikov, ki so bili imenovani od iste vlade, ki je imenovala tudi komisarja. Akoravoo niso to pravi zastopniki ljudstva, ker jih ni to izvolilo, ter bi morali biti nasprotno nekaki eksponenti potujčevalnega režima, so vendar — vsa čast jim za to! — prvo. kar so storili v svoji novi funkciji, enoglasno zahtevali slovensko uradovanje in Slovenca za načelnika občine. Nimamo k temu pripomniti nič drugega, kakor: »E di cio po noi siamo lieti«. (Tega se pa mi veselimo). Iz Postojne. V najkrajšem času se ima vršiti tukaj koncert z orkestrom in petjem. Tozadevno prošnjo so odposlali na civilni komisarijat, odkoder so jo vrnili s pripombo, da morajo biti vsi naslovi— pri pevskih točkah deloma tudi vsebina — prestavljeni v italijanščino! Značilno je, kako se ravno v tem njihovem činu jasno zrcali njih narodna in jezikovna »svoboda« ter bojazen, da niso morda v vsebini skrite kake revolucionarne ideje, s katerimi bi se narod hujskal proti našim »odre-šiteljem«. Naš g. civilni komisar pa se zna tudi na mnogo drugih načinov kazati vrednega svoje 2000 letne kulture. Organizirano ima četo Efijaltov, da nc rečem drugače, sesloječo iz domačih ljudi, ki naj vse zavedne meščane ovadijo g. civilnemu komisarju. Pred kratkim sta bila njih žrtev dva odlična meščana, katere so po natančni hišni preiskavi (katere trofeji so bile kake 2 ali tri zastave in nekaj zarjavelih pušk brez zapora), odgnali v mno-gobrojnem spremstvu v Trst. a jih tam vsled po-1 mankarja dokazov izpustili. Znan je tudi slučaj z j nekim tukajšnjim fantom, katerega g. civ. komisar j redno pošilja v Ljubljano in Zagreb ter mu za to daje obilne nagrade. Kar se tiče potnili listov, odbije sploh vsako prošnjo z malimi izjemami, če je ravno pri dobri volji. Ponovno so bile že vložene prošnje za dopustitev telovadnega društva »Sokol« s pripombo, da isto društvo obstaja v Trstu, Idriji in v mnogih drugih krajih zasedenega ozemlja, a so bile vse odbite samo radi tega, da je g- civ. komisar mogel s tem pokazati svojo vsemogočnost. — Narod nestrpno pričakuje rešitve našega vprašanja, katere pa noče in noče biti. Tukajšnje delovanje, kolikor ga sploh je, je premrtvo. Ako primerjam posamezne kraje na Primorskem, kjer se je ljudstvo vrnilo iz pregnanstva, morem šele spoznati velikansko raz-1 liko. Upati pa je vendar, da se razmere zboljšajo, da moremo javno pokazati, da se s ponosom zavedamo svoje jugoslov. krvi, svojega jugoslovenstva. »Sokol« v Rihemberku. Tudi v našem sivem gradu se je zopet vgnezdil ponosni j: Sokol« s svojimi mladiče — Sokoliči. »Sokol« v Rihemberku, ki je bil obnovljen 25. marca t. 1. zelo dobro deluje. Sedaj ima društvo 40 članov in ravno toliko članic, ter moški šolski in obrtni naraščaj. Ima tudi svoj pevski zbor. Nabavilo sc je tudi nekaj telovadnega orodja. Za starosto je zaslužni br. Justin Gcrzelj. Društvo nabira prostovoljne darove za zgraditev »Sokolskoga doma-. Ako hoče kdo izmed prijateljev Sokola kaj darovati, naj pošlje dar na naslov: J. Gerzclj, R:hemberk, Vas št. 50. Društvo bo dotičnemu zelo hvaležno. Bog daj bratom in sestram v teli težkih časih mnogo ?reče. — Marjan iz »Poljan^. Ii Planine pri Rakeku. Ni je občine v Julijski Benečiji, ki bi bila tako mriva in zaspana kot je j naša. Nikjer resnega, treznega skupnega delovanja, j temveč vsak se lepo drži svojega doma, čepi pri svoji hiši in obdrži vso svojo vednost in izkušenost zase. Toda pomniti je treba: več ljudi več ve in iz pogovorov se marsikaj nauči, toda pri nas n'č ii nič. Vsaj čitalnica naj oživi, da bo malo več življ-:-; nja in skupnosti, da bomo imeli hram, kjer se bome ■ shajali. Eden častitih -*velmo - lahko prevzame to inicijativo in naj malo zrahlja glave občanov. — če bi imeli čitalnico bi marsikaj zvedeli in bi tudi kaj potrebnega skupno ukrenili, toda tako niti z rameni nc skomignemo. Pristojna oblast pa se opozarja na sledeče in prosi, da stvari razjasne: Kako jc to. da je naša aprovizacija v Julijski Benečiji najdražja? Kako je to. da že štiri mesece ne dobe občani sladkorja, z Izjemo onih, ki so nad 60 let stari? Zakaj nam gospod, ki deli aprovizacijo, tako nerad in nejevoljno naznača cene različnih živil? Baje dobiva omenjeni gospod one dneve, ko deli aprovizacijo. dnevno L 60. . n neki drugi gospod L 30.—. Kdo krije te stroške? Kako se je napravil dolg či z L 20.000.— in kako se je potem delno pokril? j Sploh sc poziva pristojna oblast, da natančno in j brez ozira preišče naše aprovizacijske razmere. — j Nadalje: Kako jc to, da mesar, ki kupuje živino j po 4 L prodaja meso kg po 10 L? — O teh in mar-, sikaterih zanimivih rečeh bi se pomenili, ko bi | imeli skupno shajališče, da čitali bi celo časopis, j kjer bi bilo to tiskano. — Mrtva, to je res, a ven- j dar zelo zanimiva ie naša občina. Gotovi gospodie delajo, kar se jim ljubi, a občani migajo in kimajo ter plačujejo. Žgenitc se vendar, saj ste moij^ — | Vsega vid. MALI OGLASI GOSPODARSKO in konsumno društvo pri Sv. Mi. haelu pri št. Petru na Krasu stavi na prodaj ne« kaj sirkavih metelj št. 1. 2. 3., po nizki ceni. Kdoa hoče kupiti, naj so obrne na imenovano druŠtvo( pošta: Nadanjeselo pri Št. Petru na Krasu. 131 KOLARSKI in kovaški pomočniki se srpejm«|o takoj. Chiozza 43. Kovač. 1 ^ HIŠA, eno stanovanje in lokal, pripraven za vsako obrt, se proda. Naslov pri upravi. 133 V MARIBORU se proda lepa enonadstropna hiša, na jako prometnem prostoru, pripravna za trgovino vsake vrste. Pojasnila: Maribor, Tržaška cesta 45. 134 MLADENIČ sprejme mesto poslovodje ali kaj stičnega. Govori slovensko, italijansko in nemSko. Naslov pri upravi. 135 GLASOVIR skoraj nov :n dobro ohranjen prodam po ugodni ceni. Danilo Načinovič, gimnazijalce. Kršan Istra. 102 UČITELJ v pokoju poučuje otroke ljudske šole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Naslov pri upravi. 123 GLASOVIR za koncert izredno lep, znamka Be-sendorf proda se po ugodni ceni. lstituto št, 22, I. n. U2 ZA ZLATO, srebro in krone plača naj vil je etne Pertot S. Francesco št. 15, II. nadstr. 94 SPREJMEM uradnika ali notarskega kandidata. Prednost ima upokojeni dršavni uradnik, vešč zemljiške knjige. Karol čibej, notar, v Gorici. 124 BRIVSKI POMOČNIK, prva moč. govori slovensko, nemško in malo italijansko, išču službe Grill Marinič, S. Martino di Quisca. Gorica. 12- PRIDNO, pošteno dekle, želi znanja v sv-ho ž«-nitve (ker ima stanovanje in vse pohištvo) s poštenim slo\enskim mladeničem, ki Imi stalno službo, ali pa z rokodelccm v starosti od 30 do 40 let. Resne ponudbe, ako mogoče a sliko, njj. upravo pod »Marica«. 128 PIANINO, glasovir kupim. Mirodilnica Žigon, Trst ulica XXX. Ottobre 8. 129 PRODAM že rabljene vinske sode od 66 1 do 15C0 1. Prodam tudi kotel za kuhanje žganja z vso o-» pravo. Kotel je v jako dobrem stanju in drži 70 1. Prodam tudi 30 hI vipavskega vina Josip Cotio vinogradnik. Vrhpolje p. Vipava. 100 spremen uri spre|m8 takoj GifvgtnlK dr. F;. Gabtfček u Goric!. Del. glav.: K 3 »,000.000. Rezerve K I0.0 i0.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovlč, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavljn vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprelonta vloga na hranilne knjlžicc ter jih obrestuje po S1/aV a v baneogiro prometu po 8"/a- Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabn.) ugodnih pogojih, KI se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem vernostue predale (sifesi. Bančni prostori v Trstu se nahajajo : u i. Cassa dl Risparmlo, ul. S. HiccZo Telefon : štev. 1463, 1793, 2o73 Biagaieia posSuje od 9 eSo 13 (t(X Bšže se o o IS i & Plaća po dogovoru. - Nastop 25. t. ni. l^aslnoročno p.sane pe n đbe na fir.A.ŽapGnčiHoMiRb Pes ;!ni Zlatarnicu in mmm U3. Udšns 2S ^prej i-, v^ere) Ima na i^ber vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov za birmo. Prevzema naročila in popravljanja sploh po ugodnih cenah. j Si'- Zn tlsKoon! sHlađ „Edinosli" _ Peter Tavčar, Kozina 10 l in Ur jo našel j »fajfo« še 5 L, Novak Alojr.j 5 I . Lcb.n Ignac 5 L Andrej Rovan 5 L. Grašič J« sip. žvp„kvFer*nu 20 L. N. N. 10 L, Marica P*trk\ učilcljica 2 L, riuso Mihael, Hrušica 10 L. Juriinovič Josip 10 L Uo sedaj izkazanih L 3303.05, ^ danainjem izkazu L 82.—; skupno L 3365.05 ______ DAROVI —Za pogoiclce Narodnega doma: Hušo Mihael. Hrušica 10 L. Josip Grasič. Bcran 10 L; do sedaj izkazanih L 1291.40; v današnjem izkazu L 20.—; »kupno L 1311.40._ jugoslooenf. zbirajte pridno za Tiskovni sklad „Edinosti"! ■TO iftgii $f ^s rs % Zavarovalna zadruga u Zagrebu. Ustanovljeni leta 1884. Pfldrožoica v Trsta ul. Malin. prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju in streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju. Sposobni krajevni zastopniki fn akviza-torjl se sprejemajo po najugodnejših pogojih.