ČETRTEK, 24. MAREC 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA jE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVII 69 (20.201) • CENA 1,20 EUR (10 HRK)

Dr. Mit-ja Peruš, fizik in nevropsihiater: "Lahko bi končno imeli raj na zemlji, pa ga žal
zapravljamo zaradi zdolgočasenih potrošnikov, ki ne znajo živeti brez pretiravanja."
Stran 8

mi-ni-s-tri- naj bi- danes- odločali- o tem,
ali- naj vlada vloži- tožbo za ni-čnos-t
pos-la s- Patri-o, s- či-mer bi- Sloveni-ja
zah-tevala vzpos-tavi-tev s-tanja pred
podpi-s-om 278 mi-li-jonov težke
pogodbe o dobavi-135 oklepni-kov

O-krožno sodišče v Ljubljani je včeraj zavrnilo pred-
log vlade za začasno odredbo o izvrševanju pogodbe
s Patrio, s čimer je državno pravobranilstvo skušalo
najprej zamrzniti izvajanje pogodbe s Patrio, nasled-
nji korak pa naj bi bila tožba za dosego ničnosti tega
skoraj 280-milijonskega orožarskega posla. Minis-
tri naj bi dane-s razprav-ljali o možnosti ne-posre-dne-
tožbe za ničnost pogodbe s Patrio, kajti iz odločitve
sodišča naj bi izhajalo, da ima vlada veliko možnosti
za uspeh. O-b tem je treba vedeti, da so mnenja glede
razdiranja posla s Patrio in doseganja ničnosti na so-
dišču tako v vladi kot v koaliciji še naprej deljena.
Stališče obrambnega resorja z obrambno ministrico
Ljubico Jelušič je bilo ves čas nespremenjeno: pogod-
bo bi bilo treba o naročilu oklepnikov nadaljevati, a
z drugačno časovno dinamiko dobave vozil, predv-
sem pa z manjšim številom oklepnikov in z ustre-
znejšo in večjo ognjeno močjo, tako da bi še vedno
lahko dosegali strateški cilj, srednjo bojno bataljon-
sko skupino po standardih zveze Nato.

Na O-točcu sta se včeraj na enournem
neformalnem delovnem srečanju se-
stala slov-e-nski pre-dse-dnik Danilo
Turk in hrvaški predsednik Ivo Josipo-
vic. O-srednja tema njunega tokratne-
ga srečanja je bil pogovor o potrebnih
aktivnostih Hrvaške za čim uspešnej-
šo vključitev sosednje države v EU.
Po Turkovih besedah vstop Hrvaške
ni izre-dne-ga pome-na le- za njo samo,
temveč tudi za Slovenijo in Evropo
kot ce-loto.

Zato, kot je dejal Josipovic, "lahko
in mora Hrvaška v EU vstopiti čim
prej", pri čemer se je hrvaški predsed-
nik Turku zah-v-alil za podporo pa tudi
razumevanje težav, s katerimi se sreču-
je naša južna soseda na poti v EU. O-ba
predsednika, ki se pogosto srečujeta
na de-lov-nih- se-stankih-, kje-r izme-nju-
jeta mnenja in poglede na dogajanje
tako v obeh državah kot v svetu, sta
se- strinjala, da so bilate-ralni odnosi
med država vse boljši in boljši.

O-d lanske- skle-nitv-e- arbitražne-ga
sporazuma in nov-e-mbrske- izme-njav-e-
diplomatskih- not, s kate-ro se- je- urad-
no končal postopek ratifikacije spo-
razuma, v- odnosih- me-d Slov-e-nijo in
Hrvaško ni večjih težav. Nekoliko je
temperaturo dvignil le hrvaški pra-
v-ilnik o ribolov-u, ki je- me-jo me-d drža-
v-ama postav-il na sre-dino Piranske-ga
zaliv-a.

Že bivši poslanec evropskega par-
lame-nta Zoran Th-ale-r naj bi bil od
lažnih lobistov, novinarjev angleš-
kega Sunday Timesa, želel pridobi-
ti tudi sovlagatelja, ki bi vložil 1,5
milijona evrov v njegovo zasebno
gostilno. Zato jim je poslal po elek-
tronski pošti vse podatke in fotogra-
fije objekta, sam pa pravi, da je to
bila le- v-aba, da bi ugotov-il, kdo stoji
za "zaroto" proti njemu.

V evropskem parlamentu, kjer
se- v-odstv-o in pre-dse-dniki strank
v njem dogovarjajo, kako zaostriti
etični kodeks, ki naj bi uvedel ničel-
no toleranco za takšne primere, pa
se sliši, da naj bi imel angleški ča-
snik podatke o še kar dvanajstih
poslancih-, ki naj bi bili spre-je-li po-
nudbo lažnih- lobistov-. Podan je- bil
predlog, da naj ti odstopijo sami, še
preden bodo razkriti. ...2

milijonov ameriških dolarjev
čistega dobička je v tretjem
četrtletju- preteklega leta
u-stvaril Nike, a klju-b temu-
zaostal za pričakovanji.

Zadnje čase smo
Slovenci dobesedno
zasuti z oglasi o
posebnih karticah,
ki zveste kupce
nagrajujejo s popusti,
ugodnostmi, informa-
cijami, privilegiji

Predvsem bodejo v- oči reklame
po televiziji, saj velike trgovske
verige bijejo neverjetni boj za
zvestobo svojih kupcev. Potroš-
nik mora namreč dobiti občutek,
da ga jemljejo zelo resno, osebno,
ponudbo prilagajajo njegovemu
slogu in nakupnim navadam. V
ta namen zbirajo poleg imena
in priimka ter datuma rojstva
tudi tako imenovane mehke po-
datke, kot so socialdemograf-ski,
podatki o življenjskih navadah
... Vendar se pogosto zgodi, da
programi zvestobe ne zaživijo
oziroma propadejo, saj podjetja
zbirajo ogromno količino podat-
kov o uporabnikih, nato pa ne
vedo, kaj bi z njimi, menijo neka-
teri strokovnjaki. Zato so kako-
vostni podatki največja vrednost
podjetja. Torej, programa zvesto-
be ni težko vzpostaviti, treba ga
je ohranjati.

Pravzaprav se trženjske stra-
tegije programov zvestobe med
trgovci, tako živilskimi kot neži-
vilskimi, ne razlikujejo bistve-
no, naložba pa naj bi bila pokrita
v- treh letih in pol. Dobro zastav-
ljeni klubi zv-estobe namreč niso
poceni in še zahtev-ni so pov-rhu.
Nekatera podjetja imajo na v-oljo
plačilne kartice oziroma gotov-in-
ske ali plačilno-kreditne kartice,
kartice zaupanja in zv-estobe, kar-
tice, s katerimi se zbirajo bonusi,
popusti ... Zadnje čase pa so se ne-
kateri odločili še za dodatne po-
puste za upokojence, mlade ...
Zadnji v-eliki živ-ilski trgov-ec, ki
se je odločil - po besedah v-odil-
nih v- tej družbi na željo kupcev-
- za uv-edbo kartice, je Spar Slov-e-
nija, ki je f-ebruarja začel izdaja-
ti kartico ugodnosti Super plus.
Odgov-ora, zakaj to niso storili
že prej, nismo dobili. Ta karti-
ca omogoča zbiranje bonusov-,
imetnikom pa ponuja dodatne
popuste in bonuse.

Družba Petrol je program
zv-estobe Petrol klub uv-edla no-
v-embra lani. Tako sta zv-estim
kupcem na izbiro dv-e kartici
zv-estobe, in sicer kartica zv-e-
stobe Petrol klub plačilna kar-
tica zv-estobe Petrol klub. Obe
kartici omogočata zbiranje zla-
tih točk ob nakupu katerega
koli energenta in trgov-skega
blaga ter njihov-o unov-čev-anje
za ugodnosti Petrol kluba, ugod-
ne nakupe izdelkov- in storitev-
iz kataloga Petrol klub, mesečne
akcije, nagradne igre ... Plačilna
kartica Petrol klub tako s sv-oji-
mi finančnimi ugodnostmi za
fizične osebe zamenjuje karti-
co Magna za občane, hkrati pa
omogoča zbiranje zlatih točk ob
nakupu. Mercator ima na v-oljo
kartice zv-estobe že precej časa.
Teh je v-eč v-rst: modra gotov-in-
ska, zelena plačilno-kreditna,
zlata in kartica za prav-ne osebe.
Kupci z nakupi s temi karticami
sodelujejo v- bonitetnem progra-
mu - sistemu zbiranja pik. Več
zbranih pik na isti kartici pri-
naša v-išjo boniteto oziroma po-
pust. Kot prednost teh kartic v-
Mercatorju med drugim nav-aja-
jo dejstv-o, da so v-sa oprav-ila s
karticami mogoča tudi na Hr-
v-aškem, v- BiH in Srbiji.

Tudi Tuš med prednostmi
omenja uporabnost sv-oje klub-
ske kartice na makedonskem,

srbskem in bosanskem trgu.
S kartico Tuš klub pridobijo
člani ugodnosti in bonitete na
področju trgov-ske ponudbe,
ponudbe zabav-e, rekreacije,
ponudbe njihov-ih bencinskih
serv-isov-, ugodnosti pri teleko-
munikacijah in drugih dejavno-
stih, v-ključenih v- Tuš Holding.

E.Leclerc očitno ni želel za-
ostajati za konkurenco, saj ima
na v-oljo kartico zv-estobe E.Lec-
lerc. Z njo lahko stranka v-edno
plača nakup, če ima na njej za-
dostno v-rednost bonitete, v-en-
dar kartica ne deluje kot bančna
ali kreditna kartica. Na kartici
se seštev-ajo v-rednosti bonov-, ki
jih stranka pridobi ob nakupu
izdelkov- v- akciji.

V prv-i v-rsti so bili programi
zv-estobe zasnov-ani za prepreče-
v-anje odhodov- potrošnikov- h
konkurenci, in sicer z v-zposta-
v-itv-ijo izhodnih ov-ir oziroma s
pov-zročanjem v-isokih stroškov-
izstopa. Zdaj ni v-eč tako, v-endar
pa je v-sem znano, da zaradi kar-
tic zv-estobe mnogokrat kupimo
tisto, česar v- resnici sploh ne po-
trebujemo.

Zakaj ne vpeljete kartic zvestobe?
Eu-rospin: "V podjetju Eurospin Eko se nismo
odločili za izdajo sv-oje kartice ugodnosti, saj
to ni v- konceptu holdinga Eurospin Italia. Kon-
cept prodaje v- trgov-inah Eurospin poizkušamo
narediti čim bolj enostav-en, tako da v-sak dan
ponujamo kupcem izdelke dobre kakov-osti po
ugodnih cenah. Naše razmišljanje je, da je ta
način najbolj pošten do potrošnika, saj v-edno
v-e, kaj dobi za sv-oj denar. Kartic ugodnosti pre-
ostalih naših konkurentov- ne moremo komen-
tirati, saj ima pač v-sako podjetje sv-oj koncept
poslov-anja. Potrošnikom bi pa sv-etov-ali, da si
kdaj izračunajo, kaj jim razno zbiranje popu-
stov- in bonusov- na karticah dejansko prinese,
saj gre v-elikokrat zgolj za marketinške prijeme,
ki z realnim prihrankom nimajo v-eliko skup-
nega."

Lidl: "O uv-edbi kartic zv-estobe zaradi poplav-e
najrazličnejših zv-estobnih in članskih progra-
mov-, ki jih konkurenčna trgov-ska podjetja po-
nujajo slov-enskim potrošnikom, v- družbi Lidl
Slov-enija trenutno ne razmišljamo. V skladu s
poslov-no politiko družbe ostajamo zv-esti na-
čelu ponudbe izdelkov- najv-išje kakov-osti po
najnižjih cenah, zato našim kupcem ob v-sa-
kem nakupu zagotav-ljamo celoten prihranek

s štev-ilnimi tedenskimi ali trajnimi akcijami
prehrambnih in neprehrambnih izdelkov-.
Stroškov-, pov-ezanih z izv-ajanjem bonitetnih
programov-, tako ne prenašamo na kupce in
hkrati v- skladu s strogimi internimi določili
ne zbiramo in obdelujemo podatkov- o njiho-
v-ih nakupih."

Hofer: "Poznani smo po neodv-isni cenov-ni in
ponudbeni politiki, zato se od konkurence raz-
likujemo tudi po tem, da v- naših poslov-alnicah
ne uporabljamo programa zv-estobe v- obliki
kartic ugodnosti, zbiranja... Programi zv-esto-
be niso del naše filozofije, saj nam v-eliko v-eč
pomeni, da lahko zv-estobo kupcev- dosežemo s
trajno nizkimi cenami skrbno izbranih, v-isoko
kakov-ostnih živ-il in izdelkov- za v-sakodnev-no
uporabo. Namesto da bi v-eliko sredstev- porabili
za oblikov-anje programa pridobiv-anja kupcev-
in ohranjanje njihov-e zv-estobe z nagradami,
v-se prihranke neposredno, v- obliki znižanih
cen, prenesemo na naše kupce. To pomeni, da
kupcu ne postav-ljamo norme, kolikokrat naj na-
kupuje pri nas ali za kolikšno v-rednost naj opra-
v-i nakup, saj sv-eže in nadzorov-ano kakov-ostne
izdelke dobi prav- ob v-sakem nakupu. Odziv- po-
trošnikov- na to filozofijo je odličen, zato jo na-
merav-amo ohraniti tudi v- prihodnosti."

O trgovinskih
karticah smo se pogo-
varjali tudi z Bošt-
janom Krisperjem,
vodjo finančnega
področja pri Zvezi
potrošnikov Slovenije

Trgovska podjetja želijo po-
večati promet, to je normal-
no. Kartice, ki jih izdajajo, pa
kupcem omogočajo kar nekaj
ugodnosti. Toda do katere
mere gre za ugodnosti in kje
so pasti, ko potrošniki kupu-
jejo več, kot bi sicer, oziroma
kupujejo tudi stvari, ki jih ne
potrebujejo? Kje je torej meja
med rabo in zlorabo?
Konkurenca je med trgovci
močna. Potrošniki kupujemo
veliko izdelkov, veliko je ponud-
be, odločitev, kje in kaj kupovati,
pa je zelo zapletena, saj je pove-
zana z vrsto dejavnikov. Najprej
je cena, sledijo všečnost in kako-
vost ter bližina trgovine. Trgovin-
ske kartice pa prinesejo dodatno
komponento, kar lahko še bolj
zaplete proces odločanja. Vseka-
kor kartica ni težava, sploh če jo
uporabljamo v trgovini, kjer po-
gosto nakupujemo. Vendar naj
potrošnik prebere pogoje upo-
rabe, preveri, kako trgovec upo-
rablja njegove osebne podatke,
predvsem pa naj se pri nakupih
odloča samostojno in naj se ne
pusti voditi trgovinski kartici.

Težave se začnejo pri oceni,
kakšne ugodnosti prinaša trgo-
vinska kartica. Povprečni po-
trošnik pogosto nima časa za
analizo ugodnosti, velikokrat
pa so pogoji tako zapleteni,
da je potrebno dobro ekonom-
sko znanje. Trgovec računa, da
bodo potrošniki tem ugodno-
stim verjeli, ne da bi poznali
točne učinke. Na drugi strani pa
lahko trgovec ponuja ugodnosti
za dobrine, ki jih potrošnik pri
njem drugače ne bi kupoval.

Da. Nekaj trgovcev ugodno-
sti veže na časovne roke, zato
potrošnik kupuje stvari, da bi
do iztekajočega se roka dose-
gel bonus. Zato lahko govori-
mo, da kupuje več, kot bi sicer.
Prav tako je lahko sporna po-
raba bonusa, saj jih je v določe-
nih primerih treba porabiti do
določenega datuma ali pa le na
določene izdelke. V teh točkah
trgovec doseže svoj namen.

Kako se razlikujejo ugodnosti
oziroma percepcija kupcev za
tehnično blago in potrošne do-
brine?

Gre za sorodne sisteme. Pri
tehničnem blagu se ugodnosti
velikokrat nanašajo le na do-
ločen del artiklov, nakupi pa
se opravljajo občasno. Tu bi si
moral potrošnik zastaviti vpra-
šanje o kakovosti, predvsem pa
primerjati cene drugih ponudni-
kov. Pri tem je pogosto mogoče
prihraniti več kot s programom
ugodnosti. Pri vsakodnevnih
nakupih pa je ugodnosti prak-
tično nemogoče zares ovredno-
titi. Ljudje smo, posebno če smo
pod časovnim pritiskom ali
utrujeni, nagnjeni k bolj poeno-
stavljenim in spontanim odlo-
čitvam. Raziskave so pokazale,
da ljudje koncentrirano primer-
jamo različne artikle, če njiho-
vo število ni višje od sedem. Od
tam naprej naša koncentracija
pade, odločamo se bolj sponta-
no in začnemo slediti posploše-
nim sporočilom o ugodnostih,
popustih in drugim elementom
pospeševanja prodaje oziroma
marketinga. Lahko rečem, da
je vloga trgovinskih kartic tudi

Trgovinske
kartice tudi
zamegljujejo
relevantne
informacije, ki
so za optimalno
odločitev

Pri odločitvah, kje bomo kupo-
vali, upoštevamo tudi odnos
prodajalca do nas. Velik del po-
trošnikov se pozitivno odzove
na različne prijaznosti proda-
jalca in jih prepozna kot neke
vrste darilo. Zato se pojavi obču-
tek hvaležnosti, zaradi česar
smo manj kritični. To je psiholo-
gija. Če poenostavim, se izdaja
trgovinskih kartic najbrž splača
vsakemu trgovcu, ki bi želel dol-
goročno vezati potrošnika nase
in pridobiti njegove osebne po-
datke.

Pa vendar obstajajo v Sloveniji
trgovci, ki teh kartic ne izdaja-
jo. Tudi živilski trgovci so med
njimi.

Njihova strategija je preprosta.
Večinoma temelji na nizkih
cenah. Tako želijo, da potroš-
nik to strategijo prepozna. Pre-
pozna pa jo lahko le na osnovi
enostavnih informacij. Trgovin-
ske kartice, kot rečeno, te stvari
zapletajo in zamegljujejo. Trgo-
vec, ki potrošnike vabi z dejan-
sko ugodno ceno, potrošniku
ne bo hotel oteževati odločitve
z raznimi nepreglednimi pro-
grami ugodnosti in akcijami.

Ponudniki lahko spremljajo po-
trošne navade kupcev tako za
lastne kot za potrebe drugih.
Spremljajo lahko, kaj ponujajo,
kako se odzivajo na akcije, po-
puste in druga orodja, ki pospe-
šujejo prodajo. Na podlagi tega

lahko izdelujejo paleto akcij, vo-
dijo cenovno politiko, te anali-
ze pa so primerna podlaga za
izvedbo različnih ciljnih ogla-
ševanj. Vendar morajo potrošni-
ki v ta način privoliti. To določa
zakon o varstvu osebnih podat-
kov. Kakorkoli, motiv dostopa
do osebnih podatkov je pogo-
sto zakrit. Iz tujine se spomnim
bolj transparentnih akcij.

Povsem konkretnih primerov
ne morem dati. Gre lahko za
akcijo, ki potrošnika nagovori
nekako takole: "Sodelujte pri
naši raziskavi, mi pa vam v za-
meno damo določen popust."
Vsekakor pa se potrošniki po-
gosto ne zavedajo trgovčevih
koristi teh podatkov.

To je težko reči. Spomnim pa
se, da je neki trgovec v Nemčiji
za sodelovanje pri raziskavi vsa-
kemu anketirancu ponudil 30
evrov popusta. Pri tem je lahko
anketiranec celo izbiral, ali bo
to uveljavljal kot dobropis pri
nakupu ali bo vzel kar denar.

Obtožbe o korupciji, ki jih je o treh
evropskih poslancih, med katerimi
je tudi Zoran Thaler, objavil
britanski časopis Sunday Times, so
močno omajale ugled evropskega
parlamenta. Evropski poslanci že
sicer veljajo za evropske funkcio-
narje z najmanj ugleda, češ da
imajo razne postranske posle, celo
lobistična podjetja, zato jih med
zasedanji velikokrat sploh ni v
Bruslju oziroma Strasbourgu. Vseh
poslancev je 736, seveda ni mogoče
posplošeno trditi, da so vsi
koruptivni in nemoralni.

A prav tako si ni mogoče zatiskati
oči, da so afere v evropskem
parlamentu precej pogoste. Ne
mine leto, ko ne bi katerega od
poslancev zalotili, da je zlorabljal
denar, ki ga ima na voljo za
plačevanje sodelavcev, si obračuna-
val previsoke potne stroške ali so
ga ujeli, da se pred začetkom
zasedanja pride samo podpisat, da
lahko pobere 300 evrov dnevnice,
ki mu poleg redne plače pripada za
udeležbo na zasedanju. Predsednik
evropskega parlamenta Jerzy
Buzek predlaga poostritev kodeksa
oziroma sankcij za kršitelje. To je
rešitev, ampak do zdaj takšni
ukrepi niso posebej zalegli, čeprav
so nekateri poslanci, recimo
Britanec Tom Wise, zaradi goljufij
in zlorab že bili obsojeni na
zaporno kazen.

Evropski parlament z uveljavitvijo
lizbonske pogodbe soodloča pri
sprejemanju tako rekoč vseh
pomembnejših predpisov. Temu
primerno so zdaj tudi poslanci
zanimivi za lobiste, ki skušajo za
svoje naročnike doseči, da so
evropski predpisi čim bolj prilagoje-
ni njihovim interesom. Britanski
novinarji so pri svojih vabah
računali zgolj na naivnost poslan-
cev in uspeli. Kako uspešni bi šele
bili, če bi uporabili bolj prefinjene
metode. Primer trojice, ki so jo
zasačili britanski novinarji,
odmeva še bolj kot druge afere tudi
zato, ker so vsi trije nekdanji
ministri. Avstrijec Ernst Strasser je
bil celo minister za notranje
zadeve. To je resor, kamor sodi
preganjanje korupcije, zaradi tega
bi moral še toliko bolje vedeti, kaj
počne. Afera dobiva vse večje
razsežnosti tudi zato, ker imajo
britanski novinarji menda enake
obremenilne dokaze še za vsaj tri
evropske poslance.

Evropske poslance v evropski
parlament pošiljajo države članice,
tam nacionalne volilne komisije
odločajo, kdo izpolnjuje pogoje, da
je lahko kandidat na evropskih
volitvah, politične stranke pa, koga
bodo uvrstile na svoje kandidatne
liste. Zatiranje korupcije evropskih
poslancev, pa tudi drugih funkcio-
narjev, ki jih pošiljajo v službo v
evropske institucije, se zato začne
na nacionalni ravni, v državah
članicah.

Pri nas so se že začele
pomladanske čistilne akcije.
V evropskem parlamentu
tudi!

Poslanci evropskega par-
lamenta so se seznanili z
odstopom slovenskega
poslanca Zorana Thalerja.
Predsedniki pravijo, da
mora glede korupcije v
evropskem parlamentu
veljati ničelna toleranca

Poslanci so se včeraj seznanili z odsto-
pom Zorana Thalerja iz funkcije
evropskega poslanca. Predsednik dr-
žavnega zbora Pavel Gantar bo sedaj
o tem obvestil državno volilno komi-
sijo, ki bo sporočila, komu pripada to
mesto. Sledeč volilnim rezultatom, naj
bi to bil Andrej Horvat, a se je ta temu
odrekel na prošnjo predsednika vlade
Boruta Pahorja. Zato je pričakovati, da
bo v Bruselj potovala Mojca Kleva. Par-
lament jo bo predvidoma potrdil pri-
hodnji teden.

Thaler je sicer v parlament po-
slal samo kopijo sporočila novinar-
jem, v katerem javnosti sporoča, da
se je odločil za odstop: "Želim, da to
dejanje omogoči, da preiskava vseh
dejstev in okoliščin tega poskusa kom-
promitacije poteka neobremenjeno in
brez pritiskov. V skladu s svojimi etič-
nimi standardi želim, da pride vsa re-
snica na dan ter da se pokaže, kdo je
deloval zakonito in kdo nezakonito."
Mandatno-volilna komisija pa je to
sprejela kot odstopno izjavo. Opozi-
cija je sicer na seji mandatno-volilne
komisije opozarjala, da je to zagotovo
zahteva vodje socialistične stranke v
evropskem parlamentu, saj v podob-
nih primerih v Sloveniji nihče ne
odstopi. Branko Grims (SDS) je tukaj
izpostavil primer stavbe nacionalne-

Potem ko je premier Borut Pahor
včeraj na seji ekonomsko socialnega
sveta (ESS) predstavil ukrepe v okviru
pakta za evro, so se socialni partner-
ji dogovorili, da vlada danes oblikuje
osnutek zavez in ga takoj posreduje v
pregled sindikatom in delodajalcem.
Ti bodo lahko nato pripravili pripom-
be in predloge. Usklajene ukrepe naj
bi Slovenija v Bruselj posredovala do
junija.

"To, kar je pomembno, je, da smo
se dogovorili, da pospešimo dinami-
ko socialnega dogovarjanja glede teh
dokumentov," je po seji ESS dejal dr-
žavni sekretar v kabinetu predsedni-
ka vlade Miloš Pavlica.

Vlada bo danes na seji po njego-
vih besedah nadgradila okvir pakta
za evro s konkretnimi slovenskimi
ukrepi.

kratnega plenarnega zasedanja sezna-
nil z odstopom slovenskega poslanca
Zorana Thalerja, avstrijski poslanec
Ernst Strasser pa namerava odstopi-
ti v prihodnjih dneh. Romunski po-
slanec Adrian Severin vztraja, da ne
bo odstopil, zato je Buzek poslance
seznanil, da so ga izključili iz politič-
ne skupine socialistov in demokratov
(S&D) in je zdaj samostojni poslanec.
Vsi trije poslanci so obtoženi korup-
cije, kar je objavil britanski časopis
Sunday Times. O obtožbah o korupci-
ji poslancev evropskega parlamenta
so razpravljali na konferenci predsed-
nikov v evropskem parlamentu. Jerzy
Buzek je na podlagi te razprave pove-

ga policijskega urada, ki jo je notranja
ministrica Katarina Kresal najela od
znanca I-gorj'a Pogačarj'a.

Zdaj že nekdanji evropski posla-
nec pa se z novinarjema Sunday Time-
sa pod krinko ni dogovarjal samo o
plačilu za vloženi amandma, ampak
je, kot je za Delo dejal urednik tega
angleškega medija Jonathan Calvert,
celo skušal priskrbeti investicijo v
podjetje Istranova, katerega četrtin-
ski lastnik je. "Pri večerji je o tem nare-
dil veliko animirano zgodbo in nam
nato poslal e-pošto, ki da naj jo posre-
dujemo tej ruski stranki," je dejal Cla-
vert za Delo.

V e-pošti pa je potem pojasnjeval
podrobnosti o gostilni v Padni, in sicer
da je 20 kilometrov oddaljena od Trsta,
110 kilometrov od Ljubljane, da lahko
izdelajo 30.000 litrov oljčnega olja na
leto, da imajo okoli 15.000 kvadrat-
nih metrov zemlje in parkirnega pro-
stora za 50 avtomobilov. Po njegovem
mnenju je gostilna vredna tri milijone
evrov, investitor pa bi prispeval polovi-
co te vrednosti. Thaler priznava, da se
za podjetje išče še en investitor, a doda-
ja, da je bila ta njegova ponudba eden
od preizkusov, ki ga je prepričal, da gre
za potegavščino. Sicer pa je za zastopa-
nje v zadevi že pooblastil odvetnika
Boštj'ana Penka. Calvert tudi vztra-
ja, da imajo vse to skrbno posneto, e-
pošto pa shranjeno.

Celovitejši projekt vseh reform (po-
kojninska in zdravstvena reforma, re-
forma javnega sektorja in davčnega
sistema, povečanje konkurenčnosti
gospodarstva, fleksibilnost trga dela
in podobno), ki jih bo ocenila kot po-
trebne, bo takoj po seji posredovala
socialnim partnerjem.

"In potem bomo v nekem inten-
zivnem dialogu v naslednjih dveh
mesecih prišli do tistih zadev, ki
bodo doživele družbeni konsenz, da
jih lahko izpeljemo v Sloveniji," je po-
vedal Pavlica.

"Predsednik vlade nam je ponudil
roko dialoga. Ta dialog pa bomo oceni-
li glede na rezultat, ki ga bo prinesel,"
je sejo komentiral predsednik Zveze
svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)
Dušan Semolič.

Hkrati je razložil, da so nekatere
spremembe oziroma predvidene zave-
ze iz pakta takšne, da bi lahko priza-
dele položaj ljudi. "Ne smemo gledati
samo na položaj javnih financ, ampak
tudi, kaj to prinaša ljudem," je pouda-
ril. (sta)
dal, da mora za korupcijo v evropskem
parlamentu veljati ničelna toleranca.
S Severinom se bo sestal in se z njim
pogovoril glede odstopa. "Kot pred-
sednik, ki ste ga izvolili, sem odločen,
da bom branil poštenost evropskega
parlamenta. Poslanci evropskega par-
lamenta smo izvoljeni predstavniki
ljudstva, državljani so nas izvolili, da
vladamo v njihovem imenu, zato mo-
ramo biti odgovorni," je dejal Buzek.
Vse obtožbe zoper Zorana Thalerja,
Ernsta Strasserja in Adriana Severina
je po njegovih besedah treba preiskati
in preveriti, pri tem morajo sodelova-
ti vsi pristojni organi. Buzek se bo po-
vezal z ministrstvi za zunanje zadeve

Na Gospodarskem razstavišču v Ljub-
ljani je včeraj za dva dneva odprl svoja
vrata Proprio, drugi mednarodni sejem
nepremičnin in investicij. Na njem se
predstavlja več kot 70 različnih podje-
tij in organizacij z aktualno ponudbo
nepremičnin iz vse Slovenije in nekate-
rih bližnjih držav, kot sta Hrvaška in Sr-
bija. Poleg tega so na voljo informacije
o aktivnostih na slovenskem nepremič-
ninskem in investicijskem trgu ter o ne-
katerih priložnostih, ki jih na področju
nepremičnin in investicij ponuja tujina.
V organizaciji poslovnega medija The
Slovenia Times so ob tej priložnosti pri-
pravili okroglo mizo o odzivu sloven-
skih nepremičninskih investitorjev na
spremenjene tržne razmere, na kateri
so udeleženci iskali odgovore na nekaj
aktualnih vprašanj v zvezi s spreme-
njenimi razmerami na nepremičnin-
skem trgu: Kdo je ujel priložnosti v
času krize? Kako se je nepremičninski
trg odzval na nove razmere, katere pri-
ložnosti se ob tem pojavljajo, kakšni po-
slovni modeli so zdržali pritiske na trgu
in kaj bo še treba spremeniti? Sejem bo
spremljal pester izobraževalno-konfe-
držav, iz katerih so poslanci, ki so obto-
ženi korupcije, in tako zbral informaci-
je o ukrepanju nacionalnih sodišč.

Predsednik evropskega parlamenta
se je zavzel za okrepitev kodeksa ravna-
nja za evropske poslance, predvsem je
treba v njem določiti ostrejše in strož-
je kazni za korupcijo in postati mora
pravno zavezujoč. Sprejeti je treba tudi
kodeks za lobiranje v evropskih insti-
tucijah. Ker imajo menda novinarji
časopisa Sunday Times obremenilne
dokaze glede korupcije še za dvanaj-
st poslancev evropskega parlamenta,
je eden od poslancev predlagal, naj ti
odstopijo, preden bodo objavljeni, da bi
omejili škodo za evropski parlament.

renčni program, ki ga poleg The Slove-
nia Times pripravljajo še JAPTI - Javna
agencija RS za podjetništvo in tuje inve-
sticije, srbski investicijski portal eKapi-
ja.com, Gradbeni inštitut ZRMK in DSG,
društvo za sonaravno gradnjo.

Lani je mednarodni sejem nepre-
mičnin in investicij Proprio obiskalo
kar 2240 obiskovalcev, ki so si ogleda-
li ponudbo in pridobili informacije od
74 sodelujočih podjetij. (zku)

V 24. krogu igre na srečo Loto so
bile 23. marca 2011 izžrebane šte-
vilke: 12, 14, 20, 24, 26, 31, 34 in do-
datna 13.

Ničnost posla s Patrio bi pomenila veliko zadrego za slovensko vojsko. (Sašo Bizjak)

Sodišče ne bo izdalo
začasne odredbe za zamr-
znitev izvajanja pogodbe s
Patrio. Vlada ima
proste roke pri odločanju
za tožbo za ničnost posla

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj
zavrnilo predlog vlade za začasno
odredbo o izvrševanju pogodbe s Pa-
trio. Kot je znano, je vlada v začetku
meseca naložila državnemu pravobra-
nilstvu, naj skuša na sodišču najprej
zamrzniti izvajanje pogodbe s Patrio,
naslednji korak pa naj bi bila tožba za
dosego ničnosti tega skoraj 280-mili-
jonskega orožarskega posla. Toda so-
dišče predlogu pravobranilstva, da
bi z začasno odredbo zamrznilo izva-
janje posla, ni ugodilo, saj po mnenju
sodišča nista bila izpolnjena pogoja
za izdajo začasne odredbe, s katero bi
zamrznili izvajanje posla.

Na prvi pogled je tako videti, da je
vlada v tej zadevi dobila klofuto sodiš-
ča, toda v resnici sodišče pravobranil-
stvu ni ugodilo le pri želji o zamrznitvi
izvajanja pogodbe. Za izdajo tovrstne
začasne odredbe morata namreč biti
istočasno izpolnjena dva pogoja. Prvič,
obstajati mora precejšnja verjetnost, da
je zah-teva stranke upravičena. V tem
primeru torej, da je zah-teva vlade po
ničnosti posla verjetna. Drugi pogoj,
ki mora biti za izdajo tovrstne zača-

Umiku stopnje tajnosti
zdokumentov o trgovini
z orožjem načeloma
ne nasprotuje nobeden
od poslancev, a vendar
v SDS opozarjajo tudi
na vlogo Milana Kučana
v tej trgovini

Odbor za notranjo politiko včeraj ni
zaključil razprave o umiku stopnje za-
upnosti iz vseh- dokumentov, poveza-
nih s trgovino z orožjem. Zaradi redne
seje je predsednik odbora Vinko Gore-
nak (SDS) sejo prekinil in napovedal,
sne odredbe izpolnjen, pa pravi, da bi
brez začasne odredbe sodišča nastala
znatna materialna škoda. Po zagotovi-
lih- dobro obveščenih virov je po mne-
nju sodišče izpolnjen le prvi pogoj. Da
je torej ničnost pogodbe zelo verjet-
na. Sočasno pa sodišče po naših- neu-
radnih- informacijah- ne ugotavlja, da
bi z doseganjem ničnosti posla nastala
nepopravljiva materialna škoda. Kajti
če bo vlada s tožbo na sodišču dosegla
ničnost posla, to pomeni, da se mora
vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred
sklenitvijo posla. Slovenija bi morala
tedaj Patrii vrniti že prevzete oklep-
nike, Patria pa bi morala Sloveniji vr-
niti do sedaj izplačan denar. Vlada se
tako po vsej verjetnosti zoper odloči-
tev sodišča, ki je danes zavrnilo izda-
jo začasne odredbe o pogodbi s Patrio,
ne bo pritožila. Bodo pa ministri po
naših- informacijah- na današnji seji
vlade pod točko razno razpravljali o
možnosti neposredne tožbe za ničnost
pogodbe s Patrio, kajti iz odločitve so-
dišča naj bi izh-ajalo, da ima vlada veli-
ko možnosti za uspeh-.

Ob tem je treba vedeti, da so mne-
nja o razdiranju posla s Patrio in dose-
ganju ničnosti na sodišču tako v vladi
kot v koaliciji še naprej različna. Stališ-
če obrambnega resorja z obrambno mi-
nistrico Ljubico Jelušič je bilo ves čas
nespremenjeno, in sicer bi bilo treba
pogodbo o naročilu oklepnikov nada-
ljevati, a z drugačno časovno dinamiko
dobave vozil, predvsem pa z manjšim
številom oklepnikov in z ustreznejšo
in večjo ognjeno močjo, tako da bi še
vedno lah-ko dosegali strateški cilj,

da jo bo sklical takoj, ko bo prosta
soba, ki omogoča neposreden televi-
zijski prenos. Je pa ravno Gorenak na
seji predlagal, da se umakne oznaka
zaupnosti tudi iz nekaterih- zapisni-
kov pogovora nekdanjega predsedni-
ka republike Milana Kučana,in sicer
iz maja 1990, junija 1991 in spomladi
1992.

Na seji je pokazal tudi dokumen-
te o dogovarjanju Kučana, Janeza Dr-
novška, Hermana Rigelnika in Igorja
Bavčarj'a o pomoči Hrvaški. Gorenak
je dokazoval tudi, da so že vse Drnovš-
kove vlade poskušale odkriti nepra-
vilnosti, a jih- nikoli niso našli. Zato
pravi: "Ne verjamem, da boste umakni-
li oznake tajno, saj se vam bo tako po-
rušila h-išica iz kart." Opozoril je tudi,
da bi koalicija lah-ko odstranila ozna-
srednjo bojno bataljonsko skupino po
standardih- zveze Nato. Tudi predsed-
nik koalicijskega Desusa in nekdanji
obrambni minister Karl Erjavec, ki je
podpisnik pogodbe o dobavi 135 osem-
kolesnikov v vrednosti 278 milijonov
evrov, se ne strinja z drugimi koalicij-
skimi partnerji in je podobnega mne-
nja kot vrh- obrambnega ministrstva.
Vztraja namreč, da bi se morala vlada
glede na finančno situacijo pogajati s
Patrio za zmanjšanje števila oklepni-
kov.

Vlada res nima razloga, da bi posel
s Patrio izpeljala v celoti. Prvič zato,
ker je bilo naročilo 135 oklepnikov
s prešibko opremo nesmotrno, kar
so potrdile tri institucije: računsko
sodišče, protikorupcijska komisija
in strokovne službe ministrstva za
obrambo. In drugič zato, ker nad po-
slom visi utemeljen sum korupcije, v
Sloveniji že poteka sodni proces proti
peterici, med obtoženimi pa je celo
nekdanji premier Janez Janša. Toda
če se bo vlada spustila v razdiranje
posla s Patrio in vzpostavljanje prvot-
nega stanja, se bo najverjetneje Patria
najprej odzvala s tožbo, saj še niso pov-
sem izpolnjeni pogoji za uveljavljanje
protikorupcijske klavzule in posledič-
no uveljavljanje ničnosti pogodbe, ker
korupcija še ni bila pravnomočno do-
kazana nobenemu akterju v zgodbi o
Patrii. Po drugi strani pa se bo vlada
v tem primeru soočila s h-udimi stra-
teškimi zadregami na obrambnem po-
dročju tako na domačih- tleh- kot tudi
pred obličjem zveze Nato in članic za-
vezništva.

ke brez pomoči državnega zbora "že
čez pol ure". O dokumentaciji na mi-
nistrstvu za obrambo namreč odloča
obrambna ministrica Ljubica Jelušič,
o dokumentaciji v parlamentu pa pred-
sednik parlamenta Pavle Gantar.

Dušan Kumer (SD) pa je opozoril
na razliko med številkami v poroči-
lu, ki ga je leta 1993 pripravil kabinet
Janeza Janše, in med tistimi, ki jih- je
leta 1997 ugotovila komisija. Poročilo
namreč navaja, da je bilo BiH in Hrvaš-
ki posredovano za 27,6 milijona nemš-
kih- mark orožja, ki je bilo plačano z 22
milijonov mark vredno kompenzacijo.
Komisija pa je vrednost orožja ocenila
na 38,3 milijona nemških-mark in tudi,
da je bil del orožja plačan z gotovino.
"Vsi ti razlogi potrjujejo zah-tevo, da se
dokumenti odprejo," je dejal Kumer.

"Denar iz Patrie ni končal pri Janezu
Janši, temveč v njegovi stranki SDS."
Te besede naj bi bil za časnik Delo izre-
kel glavni finski preiskovalec v zadevi
Patria Kaj Erik Bjorkqvist novembra
2009. Omenjeni citat je Delo objavilo
23. novembra 2009, toda že naslednji
dan je finski inšpektor zanikal, da bi
bil dal takšno izjavo, stranka SDS pa je
vložila tožbo zoper Delo, s katero zah-
teva od osrednjega slovenskega časni-
ka 300.000 evrov odškodnine in javno
opravičilo.

Včeraj je Bjorkqvist v zvezi s tožbo
SDS proti Delu pričal na obravnavi
okrožnega sodišča v Ljubljani (preko
videokonference iz Helsinkov). Potr-
dil je, da se je sestal z Delovim novi-
narjem, avtorjem zapisa, Dejanom
Karbo v Helsinkih-, vsebine spornega
zapisa v Delu pa ni želel ne potrditi
ne zanikati. "Na žalost moram pove-
dati, da ne morem dobesedno poveda-
ti, kaj sem odgovoril in kaj je vprašal."
Kot razlog je navedel tudi dejstvo, da je
od pogovora minilo 18 mesecev, zato
se ne more povsem točno spomniti de-
tajlov pogovora. V vlogi priče tudi ni
želel špekulirati, ali njegove navedbe,
ki jih-je objavilo Delo, držijo. Delov no-
vinar Karba je včeraj vztrajal pri tem,
kar je zapisal. Da je torej inšpektor Bjor-
kqvist z jasnim "Da!" odgovoril na no-
vinarsko vprašanje, "ali ima dovolj
gradiva, da lah-ko z gotovostjo reče, da
se je denar iz finskega podjetja Patria
ob nakupu osemkolesnikov stekal v
stranko SDS, ko je bila še na oblasti".

Toda ob tem je Bjorkqvist vztrajal,
da Karba ni z njim opravil intervjuja,
temveč da je prinesel neke dokumen-
te, ki bi lahko bili povezani s korupcij-
sko afero Patria. "V zvezi s to zadevo
je nam in policiji dal (Karba, op. p.) ve-
liko materiala," zatrjuje Bjorkqvist. Po
tem naj bi bil Karba izrazil željo, da bi
spregovorili o predkazenskem postop-
ku v zadevi Patria. "Še enkrat smo ga
opozorili, da to ni intervju in da če
h-oče pisati o tem, naj pošlje vpraša-
nje po elektronski pošti. Potem bomo
premislili, kaj bomo odgovorili," je bil

Glavni finski preiskovalec zadeve Patria
Kaj Erik Bjorkqvist včeraj ni želel špekuli-
rati, ali so provizije finskega podjetja ob
nakupu osem-kolesnikov končale v stran-
ki SDS. (Bojan Velikonja/Dnevnik)

jasen Bjorkqvist. Dodal je še: "Spomi-
njam se, da je Karba pisal zapisnik, po-
navljal je to, kar si je zapisoval, mi pa
smo popravljali, kar ni bilo zapisano
po resnici. Morali smo korigirati to,
kar je zapisal v beležko." Karba pravi,
da so Bjorkqvistove izjave mestoma
kontradiktorne: "Razlaga, da smo
moje zapiske, ki sem jih- delal med po-
govorom, skupaj popravljali. Da sem
si med pogovorom zapisoval vsebino,
menda dokazuje, da sem pripravljal
prispevek."

Na včerajšnje dogajanje na sodiš-
ču se je odzvala tudi odvetnica Nina
Zidar Klemenčič, ki v zadevi zastopa
SDS, prepričana, da pričanje Bjorkqvi-
sta nedvomno kaže, da ni izrekel niti
ene od izjav, ki jih- je kot njegove cita-
te objavilo Delo. "Povsem očitno je, da
je novinar z nekimi lastnimi interesi
šel na Finsko, tam podal neke ovad-
be, ki bodo imele za posledico tudi
kazenske ovadbe zaradi krive ovadbe
z naše strani," je dejala Zidar Klemen-
čičeva. Karba pa temu oporeka in se
sprašuje, zakaj Bjorkvist včeraj na so-
dišču ni odgovoril na isto vprašanje,
kot mu ga je zastavil sam: "Ali je denar
iz podkupnine končal v SDS-u, kar je
meni takrat potrdil, danes pa se ni spo-
minjal."

Slovenske banke
že dolgo ponujajo
različno paleto varče-
valnih, naložbenih in
zavarovalnih storitev

Pri tem upoštevajo vse potrebe
varčevalcev kot tudi pričakova-
nja glede donosov in stopnje
sprejemanja tveganj.

Varčevati za negotov jutriš-
nji dan je modro in celo nujno,
če nam osebni (ali družinski)
mesečni proračun to le dopušča.
Kako in koliko bomo varčevali,
je odvisno od posameznika, od
sredstev, ki jih imamo na voljo,
od potreb, ki jih želimo v pri-
hodnosti zagotoviti, in ne na-
zadnje od poguma in rizika, ki
smo ga pripravljeni sprejeti pri
bolj negotovih varčevalnih na-
ložbah.

Varno finančno prihodnost
si lahko zagotovimo le s pra-
vilnim gospodarjenjem z de-
narjem, zato velja sredstva, za
katera vemo, da jih določen čas
ne bomo potrebovali, varno
in donosno naložiti. Varčuje-
mo lahko na več načinov, od
staromodnega, pa danes pre-
cej preživelega spravljanja nov-
cev v nogavico do varčevanja
v banki, ki nam ponuja široko
paleto varčevalnih programov.
Izbor varčevanja je odvisen
predvsem od želja, pričakovanj
in seveda zmožnosti uporabni-
ka bančnih storitev. Kdor želi
varčevani denar še dodatno
oplemenititi z visokimi dono-
si, bo vložil denimo v vzajemne
sklade, tisti, ki si želijo bolj var-
nih naložb, pa bodo izbrali bolj
postopne in dolgoročne oblike
varčevanja.

Varčujemo lahko v varče-
valnih, zavarovalnih ali nalož-
benih produktih, ki so si med
bankami bolj ali manj podob-
ni.

"Pri bančnih varčevanjih gre za
varno obliko, saj so vložki del za-
jamčenih vlog, za katere Zdru-
ženje bank jamči za izplačilo.
Namenjeni so varčevalcem, ki si
želijo varnosti oziroma v prime-
ru 'OnLine Plus varčevanja' tudi
likvidnosti, saj sredstva niso ve-
zana," pojasnjuje Luka Šepec iz
Unicredit Banke, ki otrokom in
mladostnikom do osemnajstega
leta ponuja posebni varčevalni
račun za mlade.

Banke različna varčevanja
prilagajajo posameznim sku-
pinam prebivalstva: otrokom,
najstnikom, študentom, rent-
no varčevanje, stanovanjske
varčevalne račune ... Vsi progra-
mi so karseda prilagojeni ciljni
skupini, komitenti lahko izbira-
jo ročnost, znesek, ki ga bodo
mesečno polagali na varčeval-
ni račun (pri čemer je najnižji
običajno določen), namen var-
čevanja ... V Novi KBM vzpod-
bujajo otroke k varčevanju s
programom Sitkovo varčeva-
nje, pri katerem se otroci, ki so
med 15. januarjem in 15. decem-
brom privarčevali več kot 150
evrov, potegujejo za praktično
nagrado. Stanovanjsko varčeva-
nje je namensko varčevanje, ki
omogoča najetje ugodnega sta-
novanjskega kredita po koncu
varčevalne dobe, rentno varče-
vanje pa zagotavlja finančno
varnost po upokojitvi, lahko pa
tudi otrokom ali vnukom.

Za aktivno, a mlajšo populaci-
jo v Unicredit banki priporoča-
jo redna mesečna varčevanja v
vzajemnih skladih kot najpri-
mernejšo rešitev za zapolnjeva-
nje državne pokojninske vrzeli.
"Ustrezna časovna razpršitev
sredstev v vzajemne sklade je
poleg razpršitve v različne na-
ložbene politike eno izmed naj-
pomembnejših pravil, ki jih
priporočajo izkušeni in prizna-
ni strokovnjaki s področja vza-
jemnih skladov. V UniCredit
Bank svetujemo, da investirate
sredstva periodično, če le imate
to možnost. S tem boste deležni
prednosti metode povprečnega
nakupnega stroška (ang. cost
average effect)," dodaja Šepec.

Tretji sklop varčevalnih
produktov so varčevalna nalož-
bena življenjska zavarovanja,
namenjena vsem, ki želijo pos-
krbeti za svojo varno finanč-
no prihodnost ali prihodnost
otrok, z življenjskim zavarova-
njem pa še za varnost družine.

Vsak produkt ima svoje značil-
nosti, zato je posledično bolj
primeren za določeno struktu-
ro varčevalcev. "Pri odločitvi,
za koga je kateri produkt bolj
primeren, je treba upoštevati
več vidikov, na primer starost
varčevalca, namen varčevanja,

ročnost varčevanja, koliko na-
ložbenega tveganja sprejema
varčevalec, obseg premoženja
oz. razpoložljivi dohodek, ali po-
trebuje življenjsko zavarovanje
(npr. ali so od prihodkov varče-
valca v veliki meri odvisne tudi
druge osebe, ali ima varčevalec
najet tudi kredit ...) idr.

Kot primer lahko navedemo,
da ni smiselno oz. ni pravilno
svetovati nakupa vrednostnih
papirjev osebi, ki ima osem-
deset let, saj je treba tovrstno
naložbo gledati kot res dolgoroč-
no. Enako velja tudi na primer
za osebo, ki bo čez denimo eno
leto potrebovala denar. Vsak
primer je zato treba obravnava-
ti individualno," pravi Andrej
Ban iz Banke Koper.

Odločitev o izboru varčeval-
nega produkta je kajpak vedno
na strani komitenta, banke pa
priporočajo, naj svoj naložbeni
portfelj primerno razpršijo in
prilagodijo svojim zmožnostim
ter tudi življenjskemu obdobju.
"Priporočljivo je, da s starostjo
oblike varčevanja postajajo var-
nejše, to pomeni takšne, kjer je
donos zagotovljen (na primer
depoziti, rentno varčevanje, sta-
novanjski varčevalni račun). V
mlajših življenjskih obdobjih
pa so lahko pogostejše bolj do-
nosne oblike varčevanja, ki pa
so temu primerno bolj tvega-
ne (naložbe v vzajemne sklade,
vrednostne papirje ...)," pravi
Simon Hvalec iz Nove KBM.
Luka Šepec iz Unicredit Banke
pa dodaja: "Klasični bančni var-
čevalni produkti so primernejši
za kratkoročna varčevanja, zelo
konzervativne vlagatelje oziro-
ma vse, ki že vedo, kdaj točno
v bližnji prihodnosti bodo ta
denar potrebovali. Redno me-
sečno varčevanje v vzajemnih
skladih je nujno potrebno za
tiste, ki so delovno aktivni in
se zavedajo pokojninske vrzeli.
Primerno pa je seveda za vse, ki
se zavedajo tveganja, ki ga spre-
jemajo, ne glede na starost ali
namen varčevanja. Varčevanje
v vzajemnih skladih je večino-
ma namenjeno dolgoročnemu
varčevanju, tri leta in več.

Zavarovalniške izvedenke
naložbenih varčevanj so pri-
merne za tiste, ki ob varčeva-
nju potrebujejo tudi življenjsko
zavarovanje. Sem spadajo predv-

Če že dlje časa razmišljate o nakupu novega, večjega stanovanja ali hiše, je pravi čas,
da se za nakup odločite zdaj.

Izkoristite ugodno spremenljivo obrestno mero - že od 3 mesečni EURIBOR
+1,9 odstotne točke.

Izkoristite dodatno ponudbo in ob najemu stanovanjskega kredita sklenite
posebno zavarovanje za kreditojemalce, s katerim zavarujete vaše kreditne
obveznosti in poskrbite za finančno varnost vaših najbližjih.

V sodelovanju z našimi poslovnimi partnerji vam ponujamo paket dodatnih
ugodnosti pri nakupu stanovanjske opreme v Lesnini in sklenitvi zavarovanja
pri Generali ali Adriatic Slovenica.

*V izračun efektivne obrestne mere (EOM) so vključene obresti, stroški odobritve in stroški zavarovanja.
Ponudba velja do 30. aprila 2011 z možnostjo predčasnega preklica.

Sredstva lahko vlagamo v raz-
lične investicijske sklade, zava-
rovalne produkte pa ponujajo
zavarovalnice. Oboje lahko do-
bimo pri banki. Kako se odlo-
čiti? O tem smo povprašali
Dušana Hočevarja, direktorja
Združenja bank Slovenije.

Zakaj banke razvijajo vedno
nove varčevalne produkte?
Banke so finančni posredniki,
torej je njihova naloga zbirati de-
narna sredstva pri splošni javno-
sti in dajati kredite za svoj račun
konkretnim oziroma izbranim
kreditojemalcem. Lansiranje
novih produktov varčevanja
ima zagotovo več vzrokov. Na
strani bank je, kot že omenje-
no, zbiranje denarnih sredstev,
pri tem pa se banke, da bi bilo to
zbiranje učinkovito, morajo pri-
lagajati varčevalnim potrebam
in možnostim varčevalcev. Do-
datno k navedenemu pa morajo
banke upoštevati še nove mož-
nosti, ki jih ponuja elektronska
tehnologija, saj omogoča po eni
strani večjo preglednost varče-
valnih in naložbenih možnosti,
po drugi strani pa tudi večjo mo-
bilnost denarnih sredstev.

Katere so prednosti in katere
slabosti sklepanja naložbenih
varčevanj prek bank?

Če zasledujemo vidik varno-
sti in zanesljivosti, je zagotovo
bolje sklepati naložbe preko
bank. Specializirani ponudni-
ki, ki niso banke in niso pod
centralnobančnim nadzorom,
njihovo poslovanje, predvsem v
smislu obvladovanja tveganj, pa
ni tako natančno predpisano, so
zagotovo bolj tvegani partnerji.
Še posebno je to pomembno, ko
gre za posle večje vrednosti in
za dolgoročne posle. Upoštevati
je treba tudi, da so specializira-
ni ponudniki dostikrat samo v
posredniški vlogi in da za njimi
stojijo banke.

Primerjalno gledano varčeva-
nje v tujini ni urejeno bistve-
no drugače kot pri nas. To velja
predvsem za Evropo, res pa je,
da so posamezni varčevalni
produkti ali sheme vedno pri-
lagojeni domačim lokalnim
razmeram in navadam prebi-
valstva. Bistveno razliko lahko
opazimo, če primerjamo evrop-
ski in ameriški način varčeva-
nja. V Ameriki imajo namreč
zelo pomembno vlogo investi-
cijske banke, ki omogočajo ve-
liko bolj neposredno razmerje
med varčevalcem in njegovo
naložbo, pri čemer naložbeni
riziko v celoti nosi varčevalec
in ne banka.

Varčevanje z odpovednim rokom (VOR)
Rentno varčevanje (RV)
Stanovanjski varčevalni račun (SVR)
Varčevanje za najstnike
Sitkovo varčevanje za otroke
Naložba v vzajemne sklade Infond
Naložbeno življenjsko zavarovanje
Naložbe v vrednostne papirje

Dodatno individualno pokojninsko
zavarovanje pri Moji naložbi
Nezgodno zavarovanje
Zavarovanje kartic in osebnih predmetov
Turistično zavarovanje
Avtomobilsko zavarovanje
Premoženjsko zavarovanje
Življenjsko zavarovanje kreditojemalcev

Varčevalni račun
Kombinirana naložba
Namensko varčevanje
Rentno varčevanje
Ježkovo varčevanje
Abacent

Varčevalni račun
Šolsko varčevanje
Varčevalni račun mladih
Rentno varčevanje
Varčevanje mladih
Modro varčevanje
NLB Vita Zanesljiva
NLB Naložba Vita plus
NLB Vita izbrana
NLB Vita razigrana

Varčevalni račun 5 dni
HYPOP varčevanje
HYPO Plus in HYPO Plus fix
Rentno varčevanje

Vezana vloga
Varčevalna knjižica
Hranilna knjižica
Varčevalni račun
Rentno varčevanje
Dvojna turbo priložnost
Maxi varčevanje v skladih
Življenjsko zavarovanje
Naložbeno zavarovanje

Zavarovalnica Grawe je lani pridelala 3,98 mi-
lijona evrov dobička, kar je po mnenju uprave
dober rezultat, še posebno splošnega gospodar-
skega okolja. Obračunana zavarovalna premi-
ja zavarovalnice je lani znašala 34,9 milijona
evrov, s 64-odstotnim deležem pa večino port-
felja še vedno predstavljajo življenjska zavarova-
nja. Družba je v letu 2010 izplačala 17,3 milijona
evrov zavarovalnin, od tega je bilo kar 11,9 mili-
jona evrov namenjenih za življenjska zavarova-
nja in 5,4 milijona za premoženjska zavarovanja.
Slabe štiri milijone evrov dobička je zavaroval-
nica pridelala predvsem zaradi pozitivnega tren-
da mednarodnih tečajev vrednostnih papirjev
in obvladovanja stroškov ter povečanja učinko-
vitosti zaposlenih.

Italijanska bančna skupina Intesa Sanpaolo, ka-
tere članica je tudi Banka Koper, je lani ustvari-
la 2,7 milijarde evrov čistega dobička, kar je za
3,6 odstotka manj kot leto pred tem. Prihodki iz
poslovanja skupine so lani znašali 16,6 milijar-
de evrov oz. 5,9 odstotka manj kot leta 2009. V
zadnjem četrtletju leta 2010 je bil čisti dobiček
Intese Sanpaolo 505 milijonov evrov (v tretjem
četrtletju 510 milijonov evrov), prihodkov iz po
slovanja pa je bilo 4,2 milijarde evrov (v tretjem
četrtletju 4,1 milijarde evrov). Izplačali naj bi za
milijardo evrov dividend.

Pred kratkim ustanovljena Evropska bančna
agencija (EBA) je objavila podrobnosti o iz-
vedbi letošnjih stresnih testov bank. Ob tem
je napovedala, da bodo tokratni testi zaradi
pričakovane nižje rasti strožji kot lani. Od slov-
enskih bank bosta vanje vključeni NLB in NKBM.
Letošnji testi bodo zajeli velike evropske banke,
ki skupaj zavzemajo 65 odstotkov bančnega trga
v EU. Pri tem bodo testirane banke obsegale vsaj
50 odstotkov nacionalnega bančnega sektorja
glede na bilančno vsoto. Iz vsake države mora
biti vključenih toliko bank, da njihova bilančna
vsota dosega najmanj 50 odstotkov bilančne
vsote nacionalnega bančnega sistema. Testi
bodo stekli že marca, rezultati pa bodo objav-
ljeni v juniju. Z novimi testi se bo preverjalo, ali
posamezna banka razpolaga z zadostnim kapita-
lom za primere recesije in obrestnih šokov. Eden
ključnih elementov, ki še manjkajo v objavljen-
em scenariju, je prag, ki ga bodo morale banke
doseči, da bodo uspešno prestale test - namreč
prag minimalnega kapitala, ki ga morajo imeti
kljub šokom na trgu. Ta se trenutno razlikuje
od države do države in v EBA pravijo, da se še
niso odločili, kateri bo uporabljen v tokratnih
testih.

Norveški državni sklad, v katerega se steka denar
od prodaje nafte, je konec leta upravljal 389 mili-
jard evrov sredstev in je na letni ravni dosegel 13-
odstotno donosnost. Sklad je imel peti najboljši
izid doslej, to pa mu je uspelo kljub nemirnemu
okolju, tudi na evropskih trgih, zaradi strahu
pred dolžniško krizo in ponovnim gospodar-
skim nazadovanjem. Sklad je norveška država
ustanovila leta 1990. Z njim sofinancira social-
no državo, vanj pa se stekajo skoraj vsi državni
prihodki norveškega naftnega sektorja. Deleže
ima v skoraj 8500 podjetjih po vsem svetu in je
največji investitor na evropskih delniških trgih.
Sklad je imel konec leta 2010 na Japonskem, ki
ga je prizadela jedrska nesreča po potresu in cu-
namiju, naloženih 5,2 odstotka svojih sredstev.
Med naložbami je tudi 1,3-odstotni delež družbe
Tokyo Electric Power, ki upravlja jedrsko elek-
trarno Fukušima. V centralni banki pravijo, da
bo za oceno morebitnih izgub, povezanih z in-
vesticijo v to družbo, katere delnice so po nesreči
v elektrarni strmoglavile, treba počakati še nekaj
mesecev.

"Bilo je kruto od žirije prejšnjo so-
boto dvakrat z Viktorji nagrajenega
(čeprav uvoženega) televizijskega
šova Slovenija ima talent, da je pred
vesoljno občinstvo spustila kandi-
data, ki je sam s seboj zadovoljen,
ker zna klikati na spletne oglase.
Kruto, ker ni bilo namenjeno niče-
mur drugemu kot 'gledljivosti' in
gledanosti, dobičku torej. 'Zadovo-
ljevanju pohlepa', nad katerim bi
se večina gledalcev sicer zgražala.
Hkrati pa je na drugi strani Slove-
nija na svojevrsten način podobna
prav temu 'talentu': malo bi 'klika-
la', imela o sebi visoko mnenje in la-
godno živela. Le da se za ta šov ne
da več kupiti licence, dosedanja pa
je pretekla." (ka)

Ministrica za lokalno samoupravo in
regional4ni razvoj Duša Trobec Bučan
je na včerajšnjem neformalnem sreča-
nju z novinarji izrazila upanje, da bo
paket pokrajinske zakonodaje sprejet
že do konca leta. Vendar pa to še ne po-
meni, da bi prihodnje leto že tudi do-
bili pokrajine. Sama ocenjuje, da bo
potrebno za ustanovitev pokrajin pre-
hodno obdobje, saj je tudi predsednik
vlade Borut Pahor že nekajkrat dejal,
da tudi zaradi težke gospodarske situa-
cije ustanovitev pokrajin ni prioriteta.
Optimizem glede sprejetja pokrajinske
zakonodaje preveva ministrico zaradi
nedavno ustanovljene delovne skupi-
ne, ki omenjeno zakonodajo že uskla-
juje in v kateri sedijo poslanci iz vseh
parlamentarnih strank. Zato tudi oce-
njuje, da bi bil mogoč političen kon-
senz glede ustanovitve pokrajin. Prav
umanjkanje političnega konsenza je
doslej botrovalo že nekajkrat spodle-
telim poskusom ustanovitve pokrajin.
Trobec Bučanova je poudarila, da se
bodo v delovni skupini, ki se bo sestaja-
la tedensko, pri oblikovanju predlogov
zakonov najprej se bodo dogovorili o
nalogah in šele na to o številu pokrajin
opirali na ugotovitve strokovnjakov iz
strateškega sveta za decentralizacijo in
regionalizacijo, ki so ocenili, da je naj-
primernejše število pokrajin šest do
osem. (um)

Ali upokojenki z nizko
pokojnino na 2400 evrov
letnega zaslužka z malim
delom najverjetneje res
ne bo treba plačevati
dohodnine, kot ugibajo
v ministrstvu za delo?
Zaradi malega dela naj
bi spremenili dohodnino

Še 18 dni nas loči od 10. aprila, ko
bomo Slovenci na referendumu odloča-
li o usodi zakona o malem delu. Četudi
se je kampanja z dokazi za in proti šele
začela, so v ministrstvu za delo, druži-
no in socialne zadeve že razkrili, da
nas bodo prepričevali tudi s konkret-
nimi primeri, v katerih se bodo bodo-
či mali delavci zlahka prepoznali. Pa
naj bodo dijaki, študenti, brezposelni,
neaktivni ali upokojenci.

Vsak upokojenec, ki ga zanima, kako
bi si lahko standard izboljšal z malim
delom, bi se tako zlahka prepoznal v
vprašanju, ki so si ga v imenu namišlje-
ne upokojenke postavili v ministrstvu
za delo: "Sem upokojenka in nisem do-
hodninski zavezanec. Ali bom z oprav-
ljanjem malega dela v znesku do 200
evrov na mesec morala plačati dohod-
nino od zaslužka pri malem delu ali od
celotnega prihodka?"

Upokojenki so v ministrstvu, ki ga
vodi minister Ivan Svetlik, odgovori-
li takole: "Praviloma upokojenci zara-
di razmeroma nizkih pokojnin niso
zavezanci za plačilo dohodnine in naj-
verjetneje ne bodo tudi v primeru za-
služka do 200 evrov na mesec. Ker pa
gre za specifične individualne dohod-
ke, pa to ni mogoče trditi za celotno po-
pulacijo. Gre namreč za višino osebnih
dohodkov, torej pokojnine in morebit-
nih drugih dohodkov (od dividend do
dopolnilnega dela, malega dela in dru-
gih), ki je pri posameznikih različna."

Kaj je iz takega odgovora Svetliko-
va upokojenka izvedela? Bo morala
na mesečnih 200 evrov iz malega dela
plačevati dohodnino? Bo zaradi teh
2400 evrov letnega dodatnega zasluž-

"Sondiranju" pripravljeno-
sti na spremembe v tezah
in različnih možnostih bo
sledil konkreten reformni
predlog nadgradnje zdrav-
stvenega sistema. Aprila
naj bi ga obravnavala
vlada, nato znova javnost

Končan je prvi krog javne razprave o
tezah, ki jih je ministrstvo za zdravje
pripravilo za nadgradnjo zdravstvene-
ga sistema. Minister Dorijan Marušič
ugotavlja, da so sodelujoči v razpravi
izrazili naklonjenost spremembam.
Celo izvajalci zdravstvenega zavarova-
nja, kjer bodo reformni posegi najbolj
izraziti, se nujnosti sprememb zaveda-
jo, a bi, kot je njihova stališča povzel
minister, najraje ohranili obstoječe
stanje.

Največ podpore so deležniki dose-
danje javne razprave, pisna mnenja jih
je podalo 49, od tega 35 institucij in 14
fizičnih oseb, izrekli usmeritvi v pre-
ventivo in promocijo primarne ravni
zdravstva. Njihove pripombe bo zdaj,
ko je ministrstvo že "pretipalo" pri-

Minister Ivan Svetlik: "Praviloma upoko-
jenci zaradi razmeroma nizkih pokojnin
niso zavezanci za plačilo dohodnine in
najverjetneje ne bodo tudi v primeru
zaslužka do 200 evrov na mesec."
(Janko Rath)

ka z malim delom obdavčena še njena
doslej neobdavčena pokojnina? Ali pa
bo ostala njena pokojnina še naprej ne-
obdavčena, neobdavčenih pa bo tudi
2400 evrov zaslužka z malim delom?

S takim odgovorom ministrstvo
za delo upokojenki žal ni povedalo
nič tako oprijemljivega, da bi si lahko
nedvoumno predstavljala, kaj jo čaka,
če bi si v prihodnosti z malim delom
zaslužila dodatnih 2400 evrov letno.
Hkrati pa drži, da besedica "najverjet-
neje" še ni obljuba. Vsaj ne taka, da bi
lahko Svetlikovo ministrstvo upoko-
jenka čez čas prijela za besedo.

pravljenost za spremembe z več ponu-
jenimi različicami, skušalo vključiti v
en sam, celovit in konkreten predlog
reformnega besedila. Tega naj bi pred-
vidoma v začetku aprila obravnavala
vlada, nato v drugem krogu razprave
znova javnost, že maja pa, računa Ma-
rušič, naj bi njegova ekipa začela obliko-
vati predloge zakonov. Nekateri, med
njimi zdravniški sindikat Fides, sicer
menijo, da minister preveč hiti, a jim
Marušič odgovarja, da do leta 2014, ko
znotraj Evropske unije ne bo več ovir
za pretok zdravstvenih storitev, časa
ni veliko, in da smo morda celo prepo-
časni.

Vsem skupen imenovalec soglaša-
nja ali nestrinjanja s tezami bi minister
težko našel, saj da so "v malenkostih
skrivnosti". Številna vprašanja se po-
javljajo zlasti na področju načrtovane
spremembe prostovoljnega zavarova-
nja, spremembe torej, ki bo imela širše
javnofinančne posledice; Marušič zato
pričakuje, da bo dokončni predlog
izoblikovan po skupnem premisleku
še drugih ministrov. Poiskati bo treba
dodatne druge vire, je prepričan Maru-
šič.

Ne samo zdravstvene zavaroval-
nice, temveč tudi zavarovanci v tem
kontekstu pozorno spremljajo vpliv mo-
rebitnih sprememb na košarico pravic.

A ko pridejo na vrsto davki, pač ne šte-
jejo mala dohodninska ugibanja o tem,
da upokojenci z nizkimi pokojninami
"najverjetneje" ne bodo zavezanci za
dohodnino tudi ob zaslužku do 200
evrov mesečno. Še zlasti ne, ker v mi-
nistrstvu za delo, družino in socialne
zadeve niso omenili nikakršnih spre-
memb veljavnega zakona o dohodni-
ni in jih tudi zakon o malem delu ne
omenja. Ker pa bi lahko bil odgovor
Svetlikovi upokojenki tiha napoved,
da bo malo delo vendarle davčno ure-

"Da se tako celo poveča, bi bilo čarob-
no izpeljati," pred iluzijami svari mini-
ster. Želje in potrebe so nekaj, drugo pa
realne možnosti, prav tako velja za izbi-
ro med tremi ponujenimi možnostmi
preoblikovanja zdravstvenega zavaro-
vanja. "Če bi živeli v pravljicah, bi pred-
lagal prvo možnost," pravi Marušič. A
je prepričan, da bi bilo breme javnih fi-
nanc v primeru, ko bi vsa sredstva iz
dopolnilnega zdravstvenega zavarova-
nja prenesli v obveznega, prispevno
stopnjo pa na račun skoraj popolne do-
stopnosti do zdravstvenih storitev brez
čakalnih dob povečali za 2,4 odstotne
točke, preveliko.

Kot kaže, in Marušič pritrjuje, obsta-
ja kolebanje med drugo in tretjo mož-
nostjo. Če bo minister vladi predlagal
drugo, po njegovem mnenju "manj bo-
lečo" varianto, bo dopolnilno zdrav-
stveno zavarovanje v obveznega
preneseno le v tolikšnem obsegu sred-
stev, kot ga zdaj namenjajo dopolnilne
zdravstvene zavarovalnice, redefinici-
ja košarice pa ne bo zahtevala tako te-
meljitega krčenja pravic, kot pa bi bilo
to potrebno v primeru tretje možnosti.
A bo slej ko prej tudi o tretji varianti,
že zaradi trenda staranja prebivalstva
in drugih vplivov, treba razmisliti. Da
je košarica nasploh prepolna, bolj z že-
ljami kot s potrebami, in da je potreb-
jeno drugače, kot si je mogoče razla-
gati po veljavnem dohodninskem
zakonu, smo tudi finančno ministr-
stvo vprašali, ali bodo zaradi malega
dela predlagali spremembo zakona
o dohodnini. Odgovorili so nam: "V
zakonu o dohodnini še niso opravlje-
ne prilagoditve oziroma spremembe,
ki bodo potrebne, če bo uveljavljen
zakon o malem delu. Predvideno je,
da se bo pričel zakon o malem delu
uporabljati 1. januarja 2012. V ministr-
stvu za finance bomo pristopili k pri-
pravi sprememb davčne zakonodaje
po tem, ko bo zakon o malem delu
objavljen v uradnem listu."

no iz nje izločiti najmanj vse socialne
pravice, ki vanjo ne sodijo, so pa v njej
pač po tradiciji in navajenosti nanje, je
Marušič že večkrat dejal. Zato ponav-
lja, da so denimo nenujni reševalni
prevozi lahko kot zdravstvena pravica
utemeljeni le, če so vezani na bolniko-
vo zdravstveno, ne pa na njegovo soci-
alno stanje. V tem primeru jih morajo
reševati socialni korektivi, poudarja,
in za takšno "očiščenje" košarice se bo
zavzemal.

Ali bo slovenska zdravstvena zako-
nodaja spremenjena temeljito, z novi-
mi zakoni, ali le z novimi členi v njih,
je odvisno od konsenza. Marušič je
prepričan, da je za sprejemanje zdrav-
stvene reforme potrebna ustavna, dvo-
tretjinska večina, sicer je bolje, da se
odločimo le za manjše popravke, ki
pa bodo, opozarja, zdravstvo reševali
samo naslednjih nekaj let. Kljub dru-
gačnemu mnenju, ki ga ima, češ, da je
potreben dolgoročen pogled, nikakr-
šni zaletavosti ali prisili ni naklonjen.
Dobro bi bilo imeti pred očmi, poziva,
da zdravje vsakega državljana sprem-
lja skozi vsa obdobja življenja. V tem
se potrebni podpori zdravstveni oziro-
ma pokojninski reformi tudi razlikuje-
ta; pokojninska praviloma bolj skrbi
le za čas po upokojitvi, meni minister
Marušič.

Tako bi 20. obletnico
države počastil zgodovinar
dr. Stane Granda,
za partizanom Francem
Rozmanom - Stanetom
na dvoevrskem kovancu
v obletniškem 2011 razbira
provokacijo. No, za 20.
rojstni dan Slovenija
kovanec - posebni zbiratelj-
ski - le dobi, in to junija

Ta teden so pri Banki Slovenije (BS)
v obtok dali novi 2-evrski kovanec s
Francem Rozmanom - Stanetom in pe-
terokrako zvezdo, "simbolom gibanja,
ki mu je komandant Stane pripadal",
pravijo izdajatelji, na slovenski, naci-
onalni strani te kovine, ki je zakoni-
to plačilno sredstvo v vseh članicah
evroobmočja. Spominski priložnostni
kovanec (kovali so ga na Finskem) z
dvanajstimi evropskimi zvezdami na
obodu je Franc Rozman - Stane dobil
ob letošnji stoti obletnici rojstva. Zgo-
dilo se je na predlog Numizmatične-
ga društva Slovenije in "dveh fizičnih
oseb", pravijo v BS. Imen predlagate-
ljev ne razkrijejo. Podobo novega slo-
venskega evrokovanca si je zamislil
Ljubljančan Edi Berk in prepričal ko-
misijo za priložnostne kovance, da jo
je izbrala. Zakon o priložnostnih ko-
vancih loči spominske in zbirateljske
kovance, država jih vsako leto izda
"ob dogodkih, ki so splošnega pome-
na za Republiko Slovenijo ali imajo
širši mednarodni pomen".

In komaj dobro je v obtoku, že "evr-
ski partizan" Franc Rozman - Stane
dviguje prah. To je provokacija ob 20.
obletnici slovenske osamosvojitve, je
v torek zvečer v Mariboru, na oblet-
niškem omizju, ocenil obrambni mi-
nister v Demosovi osamosvojiteljski
vladi in predsednik SDS Janez Janša.
Provokacijo vidi tudi zgodovinar dr.
Stane Granda. Načrtna provokacija
da je, pravi, še ena od odlikovanja za
Tomaža Ertla. Zakaj pa se Numizma-
tično društvo Slovenije ni spomnilo
na primer lanske 200. obletnice prve
omembe imena Slovenija v slovenš-
čini, sprašuje. Druge, ki se jih tudi lo-
tevajo pomisleki, zanima, zakaj niso
narodnega heroja na svoje stroške po-
častili na primer pri Zvezi borcev. Slo-
venski vojski, na primer, so iz Banke
Slovenije, potem ko je vojska očit-
no zamudila rok, do katerega je bilo
treba predlagati dogodke, ki si v letih
2010 in 2011 zaslužijo priložnostni ko-
vanec, svetovali, naj sama, na svoje
stroške, izda spominsko medaljo, če
želi ob 20. obletnici samostojne slo-
venske države in njene vojske spomni-
ti, da ima Slovenija zanimanja vredno
vojaško zgodovino. Še ena obletniš-
ka možnost je: spominska znamka z
žigom Pošte Slovenije. A takšne, ki bi
bila posvečena (najnovejši) slovenski
vojaški zgodovini, začenši z dobljeno
vojno za osamosvojitev leta 1991, vsaj
letos ne bomo dobili.

Za letos se je pri komisiji za prilož-
nostne kovance nabralo 31 predlo-
gov dogodkov, ki si zaslužijo spomin,
nakar je komisija slovenski vladi pred-
lagala troje priložnostnih kovancev
z letnico 2011: spominski priložnost-
ni kovanec ob 100. obletnici rojstva

Franca Rozmana - Staneta ter zbiratelj-
ska priložnostna kovanca (za največ
dva dogodka v enem letu se kujejo),
enega ob 20. obletnici samostojnosti
Slovenije in drugega za svetovno ve-
slaško prvenstvo na Bledu. Kaj vse je
bilo med predlogi, ki niso preživeli,
ne vemo. Vemo pa zdaj, da obletni-
ca slovenske države le dobi svoj ko-
vanec, in to tistega, ki je v hierarhiji
posebnih, prazničnih kovancev malo
višje od spominskega priložnostnega
kovanca. Tako imenovani zbirateljski
kovanec je zakonito plačilno sredstvo
le v Sloveniji, v drugih državah ima
izključno numizmatično vrednost.
In prodajajo se zbirateljski kovanci
dražje, kot je njihova nominalna vred-
nost. Zlatnike (z nominalno vrednost-
jo 100 evrov) in srebrnike (nominalna
vrednost 30 evrov) bo izdala država
za svojo 20. obletnico, prvih bo 2500,
drugih tisoč več. Pa 300 tisoč zbira-

Slovenija je v letu 2010 izdala evrska
zbirateljska kovanca za ljubljansko
svetovno prestolništvo knjige (na
nacionalni strani kovanca je Pleč-
nikov NUK) in za svetovno prven-
stvo v poletih v Planici. Leta 2009
se je država na ta način spomnila
100 let rojstva slikarja Zorana Muši-
ča in 100. obletnice prvega poleta z
motornim letalom na Slovenskem.
Leta 2008 je bil skovan zbirateljski
kovanec, da bi spominjal na sloven-
sko predsedovanje Evropski uniji
(ni ga več mogoče dobiti), drugi pa
ob 250. obletnici rojstva Valentina
Vodnika. Spominski kovanci pred
Rozmanovim pa so bili skovani ob
200. obletnici Botaničnega vrta Ljub-
ljana (2010), ob obletnici ekonomske
in monetarne unije, za 500. obletni-
co rojstva Primoža Trubarja (2008)
in na 50. obletnico rimske EU-po-
godbe. (va)

teljskih dvokovinskih kovancev z no-
minalno vrednostjo 3 evre. V obtoku
bodo od junija 2011. S podobo zbira-
teljskega spominskega kovanca za
obletnico Slovenije je na natečaju zma-
gal oblikovalec Domen Fras. Kaj si je
zamislil, pri Banki Slovenije ne razkri-
jejo. Zlatniki in srebrniki ob blejskem
športnem dogodku bodo v obtoku le-
tošnjega avgusta, podobo jim je dal
Robert Žvokelj.

Res, ali Slovenci imamo simbol
osamosvojitve? Kaj bi več kot sodilo
na primer na praznične kovance, ker
je sinonim nastanka samostojne Slo-
venije? In, po drugi strani, naroda ne
bi ideološko delilo. Jože Pučnik. Slo-
venska ustava. Državna zastava. V te
tri smeri najprej pomisli zgodovinar
Granda. Omeni še četverico JBTZ, s
pripombo, da bi bilo morda tehnično
težje izvedljivo. Vendar se na to v dr-
žavi sploh ni (še) nič mislilo, pripom-
ni, ko preleti slovenskih 20 let, "ker se
je takoj začel pretep za osamosvojitelj-
ske zasluge". O partizanskem koman-
dantu Francu Rozmanu - Stanetu, ki
na Berkovem kovancu (lansko jesen
so ga odobrili v odboru za kovance
pri Evropski komisiji) gleda v "svet-
lo slovensko bodočnost", pa Stane
Granda pravi, da ni bil kak velik vo-
jaški format, "drugi so bili večji, odlo-
čilnejši", bil je pa španski borec in
"potrebovalo se je partijca na čelu ge-
neralštaba".

Prihodnje leto se bo v štajerski prestolnici sušilo precej betona, pred tem
pa bodo bobneli gradbeni stroji in se dvigoval prah. Takšno sliko nam s
svojimi načrti slikajo odgovorni, ko naštevajo, kaj vse bodo postavljali za
dva velika projekta, na katera mesto veliko stavi, za Evropsko prestolnico
kulture (EPK) in univerzijado. Toda če za EPK ni toliko ključno, da stavbe
stojijo do določenega datuma, saj bo mesto ta naziv upravičevalo vse leto,
in bo torej, kakor kaže, zdaj uspeh že, če bosta sredi polletja 2012 stali dve,
je univerzijada časovno omejena le na deset dni, datum pa fiksno določen
med 30. januarjem in 1. februarjem 2013.

Do takrat je treba poskrbeti za sedem investicij v Mariboru, kar se ob
dosedanji praksi gradnje športnih objektov zdi sanjsko. Resda je med njimi
nekaj montažnih objektov in takšnih, ki ne zahtevajo veliko gradbenih
posegov, a vsi terjajo denar. Toda tega Mariboru, sodeč po izjavah župana,
(še) ne primanjkuje. Če so namreč v Rušah že skorajda prepričani, da do
začetka univerzijade ne bodo zmogli nositi finančnega bremena za
vzpostavitev smučišča z žičnico, pa velikopotezni župan Maribora napove,
da bo priskočil na pomoč. Pripravljen je namreč zagotoviti vsaj 700
tisočakov za gradbeno dovoljenje za žičniško napravo. Širjenje smučišča na
Pohorju gotovo prinaša koristi tudi Mariboru, zato je prav oziranje preko
plota posamezne občine. Toda v razmerah ko še za drugo branje krpajo
mestni proračun in še ni trdih zagotovil za denar za vse prioritetne
investicije v mestu, se zdi lahkotnost takšnih obljub neverjetna. Kot da
smo še zmeraj v časih, ko je bil sklep o organizaciji univerzijade sprejet. V
časih, ko je kazalo, da bomo živeli iz dneva v dan bolje, vrednost univerzija-
de pa je naenkrat narasla na 250 milijonov evrov.

Nekaj razvojnega potenciala univerzijada tudi sedaj, kljub temu da je v
novih razmerah "shujšala" na 37,5 milijona evrov, še obeta, najbolj tekaški
poligon, ki bo ostal za rekreativce. A treba bo zelo pospešiti, obuditi
projekt, ki so ga politiki pustili spati na počivališču. Namesto tega da bi
pripravljali vsaj dokumentacijo za določene objekte, so o njem na svojih
nastopih samo govorili. Če je namreč predsednik organizacijskega odbora
za pripravo univerzijade Tone Vogrinec že tri leta nazaj, ko še ni bil v tej
funkciji, Maribor pa je šele dobil univerzijado, ocenjeval, da se mudi, se
zdaj že strašansko mudi. In če v dveh mesecih ne bo znano, od kod dobiti
denar, je lahko prepozno.

Prepozno za to, da se preko univerzijade pridobi denar za športne objekte,
na katere bi sicer, če ne bi gostili univerzijade, čakali dlje časa, kakor smo
se naposlušali v teh letih. Desetdnevni dogodek s tekmami v več kot
desetih disciplinah, na katerem pričakujejo več kot 2500 študentov
športnikov s spremljevalci, lahko sicer izpeljejo praktično že jutri. A potem
po njem, razen praznih pločevink, ne bo ostalo ničesar.

Pri opravljanju vojaških dejavnosti na vadišču Slovenske vojske (SV), Poček pri
Postojni, je včeraj okoli poldneva zaradi iskrenja zagorelo, požar pa je zajel prib-
ližno 250 hektarjev trave oziroma podrasti, je potrdil Simon Korez iz Generalš-
taba SV. Požar so lokalizirali in je pod nadzorom, zaradi ognja pa ni bil nihče
neposredno ogrožen.

Kot je pojasnil Korez, je bila po izbruhu požara prisotna tudi poklicna gasil-
ska enota, kot je to običajno za tovrstne dejavnosti. V gašenje je vojska vključila
tudi svoj helikopter Bell 412, gasilci pa so požar lokalizirali in ga zdaj le še pre-
ventivno polivajo z vodo. Ob tem Korez opozarja, da ne gre za "nič posebnega",
saj se v tem času takšni požari zgodijo večkrat. Zaradi ognja niso bili neposredno
ogroženi niti prebivalci okoliških vasi niti gozdovi, gorele so izključno travnate
površine v lasti ministrstva za obrambo, je še pojasnil Korez. (sta)

Svetozarevska 14, 2504 Maribor
Prva številkaje izšla 9. maja 1945.
Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče
ISSN 0350-4972

srečko KLApš: vodja deska
Matija sTEpIšNIK: notranja politika
sonja PLoj RATAJC: gospodarstvo
Kornelija GoLoB soKoLovič: Slovenija
vojislav BERCKo: zunanja politika
Aljoša PERšAK: mariborska kronika

Petra viDALi: kultura
Aljoša stoJIč: šport
Darko šTERBENK: črna kronika
Katarina šULEK: reportaže
Dejan PUšENJAK: V soboto
sašo BizJAK: fotografija
Aleš DRAGAR: likovni urednik
Tajništvo uredništva
telefon 02/23 53 200
telefaks 02/23 53 371 (364)
desk@vecer.com
dopisništva:

Ljubljana, Cankarjeva1,
telefon 01/2415 600
Celje, Razlagova13 a,
03/425 36 48 (46)
Ptuj, Osojnikova 9,
02/749 21 71 (74)
Murska sobota, Slovenska 25,
02/53 51 410 (412)

Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3,
dopisništvo 02/875 05 24 (20)
slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3,
dopisništvo 02/84310 03

Ljubljana, Cankarjeva1,
oglasno trženje 01/2415 618 (619)
naročnina, mali oglasi 01/2415 600
Celje, Razlagova 13 a,
naročnina, mali oglasi 03/425 36 30

Ptuj, Osojnikova 9,
naročnina, mali oglasi 02/74 92 170
Murska sobota, Slovenska 25,
naročnina, mali oglasi 02/535 14 14

Tiskano 39.600 izvodov. Cenaizvociaoci ponedeljka do petka
je 1,20 EUR, v soboto1,30 EUR. Mesečna naročnina za marec
2011 znaša 31,16 EUR, za upokojence in študente 27,88 EUR.
Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po
ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo
konec meseca. Na podlagi zakonao davku na dodano vrednost
(Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakonao davku na
dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode,
za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji
8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa.
Transakcijski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.

Različna stališča entitet
ovirajo popis prebivalstva,
tako da BiH v svoje tretje
desetletje vstopa brez
osnovnih podatkov

V Bosni in Hercegovini je bil zadnji
popis prebivalstva že davnega leta
1991 in celo tega niso povsem konča-
li, tako da ni prinesel podatkov, po-
membnih za delovanje države in njen
mednarodni politični in gospodarski
položaj. Kot zdaj kaže, bodo politične
ovire oziroma politiki te invalidne dr-
žave preprečili izpolnitev obveznosti,
da se izvede nov popis, zaradi česar
spet ne bo nove osnove za resno načr-
tovanje in izračune.

V obstoječem državnem statistič-
nem zavodu - glede katerega se je treba
vprašati, čemu je namenjen - nihče
ne more in ne sme povedati, ali bodo
popis prebivalstva izvedli. Roke zanj
bi določil zakon, tega pa še ni. Za vse
skupaj je že pozno, zlasti zato, ker pet
mesecev po parlamentarnih volitvah
še zmeraj ni vzpostavljene nove obla-
sti oziroma ni odgovornih funkcionar-
jev. Obstajajo samo stara stališča, in to
takšna, da skoraj zagotovo ne bo mogo-
če doseči ustreznega soglasja.

Sicer se je lani pojavil predlog za-
kona o popisu prebivalstva, gospo-
dinjstev in stanovanj v letu 2011.
Poslanska zbornica parlamentarne
skupščine BiH ga je podprla, dom na-
rodov državnega parlamenta pa usta-
vil. Nekaj srbskih poslancev namreč
ni soglašalo s predlaganim zakon-
skim določilom, da bodo podatki o
popisu prebivalstva iz leta 1991 o na-
cionalni strukturi prebivalstva veljali
za oblikovanje oblasti na vseh ravneh
BiH tudi po končanju tega popisa, in
sicer vse do popolne uresničitve sed-
mega aneksa day-tonskega mirovnega
sporazuma. Hkrati bošnjaške stranke
odrekajo soglasje za izvedbo popisa
prebivalstva na podlagi sedanjega za-
betoniranega stanja, ko izjemno veli-
ko ljudi ne živi v svojih starih krajih
bivanja.

Entiteta Republika srbska (RS) zah-
teva, da pregnanci, ki so zdaj iz vrste
razlogov zgolj v postopku "vračanja",
zaradi popisa ostanejo tam, kjer so,
torej v pregnanstvu. RS medtem pred
mednarodno skupnostjo igra priprav-
ljenost na popis oziroma sporoča, da je
že letos sposobna izvesti popis na svo-
jem območju, če ga že ne bo na ozem-
lju celotne države BiH.

Uradna Praga kot edino
možno obliko češke
udeležbe v vojaški
operaciji v Libiji navaja
sodelovanje posadke
izvidniškega letala AVVACS

Češka republika za zdaj ne bo imela
aktivne vloge v Natovi vojaški ope-
raciji v Libiji, jo pa podpira, da bi
uresničili odločitev OZN o uvedbi
območja prepovedi poletov nad Libi-
jo in embarga na možne pošiljke orož-
ja tej severnoaf-riški naftni državi, je
včeraj izjavil češki obrambni minister
Aleksander Vondra. Hkrati je pohva-
lil vključitev Nata v načrtovanje in
vodenje operacije Odisejeva zarja, saj
je ta dobila jasnejše poveljstvo in vod-
stvo.

Z njim je soglašal češki zunanji mi-
nister Karel Schwarzenberg in novi-
narjem pojasnil zadržanost uradne
Prage do neposrednega sodelovanja
v vojaški operaciji zoper Gadaf-ijev
režim. Potrdil je, da češka vojska v se-
danji f-azi te operacije "zagotovo" ne bo
sodelovala, in dodal, da pa pozdravlja-
jo odločitev Nata, da bo nadziral ure-
sničevanje resolucije Varnostnega
sveta OZN o Libiji. To je bolj smotrno,
kot če bi posamezne države izvajale vo-
jaške akcije in bi njihovi politiki odlo-
čali o njih. Hkrati bo zdaj na voljo več
informacij o dogajanju v Libiji. Sicer pa
Češka republika ni pričakovala odloč-
nejšega povabila k sodelovanju v ope-
raciji, saj nima ne ladjevja ne ustreznih
zračnih sil.

Češki predsednik Vaclav Klaus pa
je bil do zračnih napadov zoper Gada-
fijev režim izredno oster in jih je ozna-
čil za svojevrstno razglasitev vojnega
stanja. Vendar je Klaus že prej naspro-
toval vzpostavitvi območja prepovedi
poletov v Libiji, četudi je poudarjal, da
mora Evropska unija Gadafiju poslali
ostro opozorilo in poziv k odstopu.

Rusija ni zaskrbljena
zaradi prizadevanj Srbije,
da se včlani v EU. Putin
je tudi Beogradu zagotovil,
da bo Južni tok zgrajen

Ruski premier Vladimir Putin je sino-
či v Beogradu izjavil, da Rusija ni zas-
krbljena zaradi prizadevanja Srbije,
da se včlani v Evropsko unijo, hkrati
pa poudaril, da bo Moskva skupaj s Sr-
bijo skrbno pazila na to, da vključitev
Srbije v unijo ne bi povzročila škode
rusko-srbskim odnosom.

Srbski predsednik Boris Tadič pa
je povedal, da se je "Srbija strateško
odločila za včlanitev v EU", da pa je
hkrati "strateško zainteresirana za
sodelovanje z Rusijo, tudi v energe-
tiki". Tadič ne vidi možnosti, da bi
lahko EU svoje energetske potrebe
krila brez partnerstva z Rusijo, zato
je izrazil prepričanje, da bo tu "Srbija
sestavni del tega aranžmaja". Putin je
v Beogradu zagotovil, da bo plinovod
Južni tok, ki naj bi potekal tudi skozi
Srbijo, uresničen.

Premier Putin se je sestal tudi s
srbskim kolegom Mirkom Cvetkovi-
čem, pri čemer je ta spomnil, da sta
državi že sklenili razne sporazume o
sodelovanju, kot cilj tokratnega sre-

Češka noče sodelovati v Natovi operaciji v Libiji, Nemčija se iz nje umika (Reuters)

Nemško obrambno ministrstvo je sporočilo, da se Nemčija umika iz operacij
zveze Nato v Sredozemlju. Odločitev so sprejeli po napovedi zavezništva, da
bo v Sredozemlju nadzorovalo uresničevanje embarga na izvoz orožja v Libi-
jo. Tiskovni predstavnik nemškega obrambnega ministrstva je pojasnil, da
sta dve nemški fregati in dve drugi vojaški ladji s skupaj 550 člani posadke v
Sredozemlju tako zdaj pod nemškim poveljstvom. Za zdaj ni jasno, ali bodo
te ladje ostale, kjer so. Poleg tega Nemčija umika tudi od 60 do 70 vojakov, ki
so doslej sodelovali v Natovi operaciji zračnega nadzora v Sredozemlju.

Berlin se je pri četrtkovem glasovanju o resoluciji Varnostnega sveta ZN
o prepovedi letenja nad Libijo vzdržal. Zunanji minister Guido Westerwelle
je dejal, da glede tega vprašanja "ostajajo skeptični". Kot je dodal, je Nemčija
odločena, da ne bo postala vojaška partnerica v operaciji. (sta)

Tudi v spodnjem domu češkega
parlamenta so zastavili vprašanje
odnosa vlade do dogajanja v Libiji.
Opozicijski socialni demokrati so
zahtevali jasne odgovore glede mož-
nih novih potez. Vodja njihove po-
slanske skupine Lubomir Zaoralek je
spomnil na nedavne izjave, češ da bi
lahko v operaciji sodelovala speciali-
zirana vojaška enota za kemično orož-
je. Obrambni minister Vondra mu je
odgovoril, da je takrat šlo le za raz-
mišljanja za vsak primer, ko bi bilo
kaj takšnega potrebno. Češki speciali-

da bo del mesta zaradi pomembnosti
obiska deležen najstrožjega varnost-
nega režima. Temu so se privadili ob
obiskih ameriškega podpredsednika
Josepha Bidena, ruskega predsednika
Dmitrija Medvedjeva in ameriške zu-
nanje ministrice Hillary Clinton.

Beograd je ruskega premiera pri-
čakal v znamenju srbskih in ruskih
zastav. Dopoldne je v središču srbske
prestolnice še vladalo običajno ozrač-
je, četudi je bilo manj prometa. Za var-
nost celotnega obiska je srbska država
namenila okoli 5000 policistov in pri-
padnikov drugih varnostnih služb.

šele z odvetnikom začne jema-
ti resno. Slabost pri tem je, da
ga boste praviloma morali pla-
čati ne glede na to, ali bo konč-
ni izid uspešen ali ne. Lahko pa
se po drugi strani poslužite sto-
ritev kakšne od t. i. pravniških
odškodninskih družb, ki se v
vašem imenu pogajajo z zava-
rovalnico in vam svojo storitev
zaračunajo le v primeru za vas
ugodnega izida.

Če ste član Zveze potrošni-
kov Slovenije, vas lahko zasto-
pa tudi ta organizacija, ki ima
že dolgo tradicijo ukvarjanja s
problemi pri f-inančnih storit-
vah, vse od Grubeličevih avto-
mobilov na lizing pred dvema
desetletjema.

Lah-ko tudi

obvestite medije_

Navsezadnje pa vam preostane
tudi pot, ki jo je ubral zavarova-
nec iz uvoda tega članka. Če ste
prepričani, da se vam godi kri-
vica, in ste se pripravljeni tudi
osebno izpostaviti, boste svoj
primer verjetno lahko spravi-
li v medije, če bo kolikor toli-
ko zanimiv tudi za javnost. Žal
lahko rečemo, je ta pot včasih
najučinkovitejša, saj nikomur
ni do pranja umazanega perila
v javnosti.

Vendar pa tudi pri f-inanč-
nih pogodbenih razmerjih tako
kot pri zdravju velja, da je pre-
ventiva boljša od kurative. Mož-
nosti za nesporazume je manj,
če potrošnik dobro ve, kakšno
zavarovalno pogodbo in s kakš-
nimi pravicami in obveznostmi
sklepa. Res pa je tudi, da mora
k dobremu razumevanju pri-
spevati tudi močnejša stran. Na
primer z jasnimi in nedvoum-
nimi določbami v poglavitnih
dokumentih, zavarovalniških
splošnih in posebnih pogojih
zavarovanj. Na tem področju se
sicer stvari pri nas izboljšujejo,
vendar še zdaleč niso idealne.

Potrebujemo finančnega
ombudsmana_

Slovenski potrošniki finančnih
storitev bi si zaslužili celovito
rešitev, toda za zdaj je Sloveni-
ja ena redkih članic Evropske
unije, ki še nimajo inštitucije
f-inančnega ombudsmana, ki
bi deloval na področju potroš-
niških pravic po evropskih
smernicah. Dozdajšnja praksa
na področju potrošniških spo-
rov v bančništvu in zavaroval-
ništvu je namreč pokazala, da
obstoječi mehanizmi za njiho-
vo alternativno reševanje (stal-
na arbitraža, poravnalni svet,
razsodišče in mediacijski cen-
ter) niso zadovoljiv nadomestek
za institucijo ombudsmana.

SANDI KODRIČ

Sodeč po okoliščinah, kot so
bile v članku predstavljene, je
šlo za nezakonit ukrep zavaro-
valnice. Zavarovalna pogodba
se namreč po obligacijskem za-
koniku ne more zaradi enega
neplačanega obroka kar tako
razdreti brez predhodnega
opomina. Potrošnik je v takih
konf-liktih manj poučena in
nesporno šibkejša pogodbena
stranka. Kaj lahko naredi?

Pritožba na upravo_

Prvi korak pri reševanju spo-
rov je pisna pritožba na upravo
zavarovalnice. Po zavaroval-
nem kodeksu je zavarovalnica
v internem pritožnem postop-
ku dolžna stranki odgovoriti
pisno s priporočeno pošto, in
sicer najkasneje v šestih ted-
nih. Če strankini pritožbi ne
ugodi, mora v odgovor vključi-
ti tudi pravni pouk o možnosti
nadaljevanja postopka v okviru
mehanizma za izvensodno reše-
vanje sporov.

Prvi tak mehanizem pri ti-
stih sporih strank z zavaroval-
nico, ki se tičejo nespoštovanja
kodeksa in dobrih poslovnih
običajev, je varuh pravic s po-
dročja zavarovalništva pri
Slovenskem zavarovalnem
združenju. Postopek pri njem
se lahko konča s poravnavo ali z
odločitvijo varuha, ki predstav-
lja priporočilo zavarovalnici.

Mediacija_

Drugi izvensodni mehanizem
pa je mediacija. Slovensko zava-
rovalno združenje ima organizi-
ran mediacijski center, v okviru
katerega posebej usposobljeni
mediatorji s posredovanjem
poskusijo zbližati stališča obeh
strani, ki sta v sporu, in najti
obojestransko sprejemljivo re-
šitev zadeve.

Če poravnava ne uspe, ne-
zadovoljni stranki še vedno
ostane sodna pot dokazovanja.
Če ne prej, je v tej f-azi smisel-
no angažirati odvetnika. Žal
je tako, da marsikatera neza-
dovoljna stranka opazi, da jo
podjetje, s katerim je v sporu,

Zavarovanje v primeru nez-
god in v primeru smrti je zelo
pomemben del upravljanja
osebnih financ in premoženja.
Sklenitev tovrstnih zavaroval-
nih polic je od primera do pri-
mera drugačna, saj ima vsak
posameznik oziroma njegova
družina povsem svojo finanč-
no sliko. Pa vendar je dobro
poznati osnove nezgodnega in
življenjskega zavarovanja, ki
imata povsem drugačne zava-
rovalne ??????????.

Najprej bolj podrobno po-
glejmo dve vrsti osebnih za-
varovanj. Na prvi pogled se
nezgodno zavarovanje in živ-
ljenjsko zavarovanje ne razliku-
jeta, vendar sta v osnovi povsem
drugačni. Bistvena razlika za
zavarovanca je preprosta: z nez-
godnim zavarovanjem zaščiti
zavarovanec svojo prihodnost
ob morebitni invalidnosti, z živ-
ljenjskim zavarovanjem pa zašči-
ti prihodnost oseb, ki so odvisne
od njegovih prihodkov.

Kot ime že samo pove, gre
pri nezgodnem zavarovanju za
zavarovanje pred nezgodami in
nesrečami. Bistvo pa se skriva
drugje. Zavarovanec zavaruje
rizike, ki nastanejo ob invalid-
nosti, česar se posamezniki pre-
malo zavedajo. Zato sklepajo
napačne zavarovalne police in
preveč pozornosti namenjajo
nadomestilu za dan na bolniški
in za kritje v primeru smrti.

Bistvo je torej, da si zava-
rovanec zagotovi preživetje v
primeru invalidnosti. Zavaro-
vanec ob invalidski upokojitvi
izgubi velik del dohodka, v ve-
čini primerov več kot polovi-

1 Uživate v aktivnem življenju in bi radi
g uživali v njem tudi v prihodnje? Potem prav

gotovo želite poskrbeti za vitalnost svojih
naložb, saj se na državno pokojnino lahko
čedalje manj zanesemo. V svoji ponudbi 17
podskladov KD Krovnega sklada družba KD
Skladi ponuja sklad, ki je tako vitalen kot vi
in je zato idealen za varčevanje za dodatno
pokojnino in druge dolgoročne življenjske
cilje. KD Vitalnost izkorišča demografske
trende prihodnosti, kot sta daljša življenjska
doba in večja kakovost življenja. To pa si vsi
želimo, mar ne?

Demografski trendi so eden
najpomembnejših dolgoročnih dejavnikov
spreminjanja borznih cen

Daljša življenjska doba povečuje povpraševanje
po določenih izdelkih in storitvah (zdravila in
zdravstvene storitve, potrošne dobrine itd.).

• Visoka stopnja rodnosti v državah v razvoju.
V teh državah, v nasprotju z razvitimi, število
prebivalstva še vedno narašča.

• Povečevanje ravni dohodka in nastanek sred-
njega sloja na trgih v razvoju. Indija in Kitajska
(državi s približno 37 % svetovnega prebivalstva)
dosegata visoko stopnjo gospodarske rasti in vse
višji življenjski standard. Potrošniki so pripra-
vljeni večji del svojih prihodkov porabiti za na-
kup hrane, oblek, gospodinjskih aparatov, avto-
mobilov itd.

Energetikaje stra-
teško pomembna
dejavnost, ki na eni
strani poganja gospo-
darstvo, energetske
družbe pa so zani-
mive za vse vlagatelje

Tako za investicijske družbe kot
za posameznike, ki prek različ-
nih skladov plemenitijo njihova
sredstva. V zadnjem desetletju
so bila gibanja vrednosti točk
vzajemnih skladov močno odvi-
sna predvsem od cene naf-te,
zato si poglejmo, kakšne so bile
njene vrednosti.

Cena tekočega zlata je odvi-
sna od več dejavnikov. Začne se
pri gospodarski rasti, ponudbi
in povpraševanju, in zalogah.
Odvisna pa je tudi od geopoli-
tične situacije, naravnih nesreč
in špekulativnih namenov vla-
gateljev. Največji vpliv na krat-
koročno gibanje cene naf-te so
v preteklosti povzročili nepred-
vidljivi dogodki in naravne ne-
sreče, kot je bil vihar Katrina.
Kratkoročna nihanja so velika
tudi ob geopolitičnih trenjih v
državah OPEC. Pri tem lahko
opozorimo na izstrelitev raket
Severne Koreje, napad na Irak,

konf-likt med Izraelom in Li-
banonom, iranski nuklearni
načrt, napade upornikov na
nigerijske naf-tovode, politič-
no krizo v severni Af-riki in na
Bližnjem vzhodu. Tudi poveča-
no povpraševanje po surovinah
razvijajočih se trgov lahko krat-
koročno precej vpliva na vred-
nosti naf-te.

Če pogledamo na zgodovinski
graf- gibanja cene naf-te, ugoto-
vimo, da se je od sredine 80. let
do konca leta 2003 zadrževala
pri okrog 25 ameriških dolarjev
za sodček. Od konca leta 2003
je cena zaradi gospodarske rasti
in drugih dejavnikov naraščala
in v juliju 2008 dosegla vrh pri
147,30 dolarja za sodček. Zaradi
upočasnitve ekonomske aktiv-
nosti in zmanjšanja povpraševa-
nja po surovinah je cena naf-te
strmo padla in že v decembru
2008 dosegla najnižjo raven, 32
dolarjev za sodček.

Z okrevanjem gospodarstva
in posledično zaradi povečane-
ga povpraševanja prej omenje-
nih razvijajočih se trgov po
surovinah, na prvih mestih
sta Kitajska in Indija, se je cena
naf-te postopoma povečevala.
Nemiri v severni Af-riki in na
Bližnjem vzhodu so povzroči-
li, da je cena naf-te na začetku
leta 2011 znova dosegla ravni
iz leta 2008.

Na lansko gibanje cen naf-te
so vplivali ponudba in povpra-
ševanje, raven zalog ter podat-
ki o gospodarskem okrevanju
in negotovosti glede evropske
dolžniške krize. Kratkoročno
in srednjeročno bodo na giba-
nje cen surovin v prihodnje
vplivali gospodarska aktivnost
in stopnja gospodarske rasti ter
nadaljevanje trenj na Bližnjem
vzhodu. Ob povečani gospodar-
ski aktivnosti in ob morebitni
širitvi nemirov na z naf-to bolj
pomembne države, kot so Savd-
ska Arabija in Iran, lahko priča-
kujemo, da se bo ob močnem
povpraševanju in stopnjevanju
napetosti rast nadaljevala. Ker
so klasični viri energije v nas-
protju z alternativnimi omeje-
ni, je sektor surovin in energije
ne glede na trenutno situacijo
dolgoročno perspektiven.

Po nesreči v japonski nuklearki
Fukušima so se že začeli pojav-
ljati dvomi o varni prihodnosti
jedrske energije. Zamrznitev
jedrskih projektov je povzroči-
la skokovito rast cene električ-
ne energije, plina, premoga in
emisijskih CO2-kuponov. Kriza
na Japonskem bo po vsej ver-
jetnosti povečala vlaganja na-
rodnih gospodarstev v iskanje
misel

bolj varnega načina pridobiva-
nja energije; gre predvsem za
izkoriščanje vetrne in sončne
energije, geotermalne toplote,
plimovanja, biogoriv in bioma-
se. Vsekakor bodo alternativni
viri energije ob politični podpo-
ri posameznih narodnih gospo-
darstev ter povečanih vlaganjih
in subvencijah za vlagatelje v
prihodnje dobra naložbena pri-
ložnost.

Vlagateljem svetujemo, da
v svoje portf-elje vključijo na-
ložbe, ki imajo neposredne ali
posredne koristi od naraščajo-
čih cen naf-te in alternativnih
virov energije. Ob morebitnem
stopnjevanju napetosti na Bliž-
njem vzhodu bodo imele rasti
povpraševanja po alternativnih
virih energije pozitivne učinke.
Kljub nesreči v japonski nuklear-
ni elektrarni ter politični krizi
v Af-riki in na Bližnjem vzhodu
so prihodnja pričakovanja na fi-
nančnih trgih pozitivna. Zadnji
poslovni rezultati energetskih
podjetij in makroekonomski ka-
zalniki ponujajo dober potenci-
al za nadaljevanje globalnega
okrevanja.

Skoraj vsi večji dogodki letošnjega leta se vrtijo okrog energije.
Okrevanje svetovnega gospodarstva je sprožilo rast cene nafte,
ki so jo dodatno pognali upori v severni Af-riki. Skrb vzbujajoče
je, da se nemiri selijo tudi na Arabski polotok, kjer so največje
zaloge naf-te na svetu. Morebitne motnje v dobavi arabske naf-te
bi svet občutil veliko močneje kot v primeru Libije.

Pred kratkim se je odprlo še eno krizno žarišče, Japonska.
Državo je doletel eden najmočnejših potresov v zgodovini,
cunami in jedrska nesreča. Cena naf-te je ob teh dogodkih padla,
saj je Japonska drugi največji uvoznik na svetu, prekinitve v
delovanju njihovega gospodarstva pa zmanjšujejo povpraševa-
nje po energiji. To so trgi zaznali.

Japonska je revna s fosilnimi gorivi, zato jih v glavnem uvaža.
Da pa ne bi bili popolnoma odvisni od uvoza naf-te, so se razvili
v jedrsko velesilo. Imajo več kot 50 reaktorjev, kar jih uvršča v
klub največjih, kjer so še ZDA in Francija. Glede na lastne
energetske vire bo jedrska energija najbrž tudi v bodoče krojila
usodo Japonske.

Kaj lahko pričakujemo? Kratkoročen padec cene naf-te zaradi
zmanjšanega povpraševanja na Japonskem. Svetovna javnost se
je v preteklih tednih preusmerila na Japonsko, a težavam v
arabskem svetu še ni konca. Zaradi uničenih naf-tnih objektov
bo dobava libijske naf-te motena več mesecev. Če temu dodamo
še obnovo Japonske, ki bo za to potrebovala več energije kot
pred katastrofo, bo cena naf-te spet zrasla.

Ponovno se bo tudi odprlo poglavje alternativne energije, saj so
nuklearne elektrarne dobile črn madež.

Top 5 skladov na letni ravni iz sektorja Energetike ter Surovine in
materiali (16. marec 2011)

Flop 5 skladov na letni ravni iz sektorja Energetike ter Surovine in
materiali (16. marec 2011)

Investira v delnice družb, katerih proizvodi ali storitve podaljšujejo življenjsko dobo, ohranjajo življenje
in izboljšujejo njegovo kakovost.

Najboljši sklad v kategoriji delniški - farmacija,
ki ga upravlja najboljši upravitelj v letu 2010 po izboru revije Moje finance

Prospekt KD Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, izvleček prospekta podsklada KD Vitalnost, delniški, tBr zadnje objavljeno letno in polletno poročilo krovnega sklada, ki ga upravlja KD Skladi, d. 0. o., Celovška cesta 20G, Ljubljana, so vlagateljem med delovnim časom brezplačno
na voljo na sedežu družbe in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so dostopni na www.kd-skladi.si. Vlagatelj ima pravico zahtevati izročitev dokumentov. *Vsem vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja KD Krovnega sklada za podsklad KD Vitalnost, delniški, in katerih
pristopna izjava je pravilno izpolnjena, njihova enkratna vplačila pa bodo prispela na transakcijski račun podsklada od 1.3.2011 po 0:01 uri pa do 1.4.2011 do vključno 0:01 ure, v navedenem obdobju družba za upravljanje ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z
vključenimi pravili upravljanja in na spletni strani www.kd-skladi.si. Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave tipa PV, OV ali VP), ki ostanejo nespremenjeni. Popusti se ne seštevajo, če je vlagatelj član Kluba KD plus oziroma je ugodnosti
ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

Letala zahodnih sil so včeraj izvedla
zračne napade na topništvo in tanke
voditelja Moameija Gadafija, ki oble-
gajo uporniško mesto Misrato na za-
hodu Libije. Gadafi napadom še kar
naprej kljubuje in je zahodne sile, ki so
včeraj že petič izvedle letalske napade
na njegove vojaške cilje, da bi v skladu
z resolucijo VS OZN zaščitile civiliste,
označil za "trop fašistov, ki bo končal v
zgodovinskem kesonu za smeti".

Gadafijevi tanki so včeraj do posre-
dovanja mednarodnih sil še zmeraj
obstreljevali Misrato, pri čemer so ta
teden povzročili smrt več deset prebi-
valcev, kasneje pa je njegovo topništvo
utihnilo. Napadeni govorijo o pokolu,
saj so zdravniki ranjencem prisiljeni
pomagati na bolnišničnih hodnikih,
ostrostrelci pa povsod s streh merijo
na človeške cilje.

Ameriški kontraadmiral Peg Klein,
poveljnik akcijske skupine na ameriš-
ki letalonosilki USS Kearsarge, ki je
zdaj blizu Libije, je pred včerajšnjim
napadom izjavil, da so zdaj na vrsti
Gadafijevi tanki, ki napredujejo proti
nekaterim libijskim mestom, da bi na-
padli uporne Libijce, in dodal, da so
dobili dovoljenje za napade in da je
ameriški predsednik Barack Obama
povezal resolucijo VS OZN in to, kar
ima za zakonit mandat za napade na
tanke.

Medtem ko so zahodne sile prizem-
ljile Gadafijeva vojaška letala in njego-
ve sile pregnale z obrobja uporniške
utrdbe Bengazi, enote libijskega vodi-
telja še vedno oblegajo oporišča upor-
nikov, ki težijo k odpravi 41-letne

Gadafijeve vladavine. Na vzhodu te
severnoafriške naftne države se slabo
organizirani in opremljeni uporniki še
niso mogli okoristiti z letalskimi napa-
di zahodnih sil na Gadafijevo vojaško
infrastrukturo oziroma njegovih sil
niso mogli pregnati s ključnega križiš-
ča mesta Adžbijah na vzhodu države,
zaradi česar po sodbi analitikov grozi
pat položaj na kopnem.

Gadafi je svojim privržencem, ki
oblikujejo človeški ščit, s katerim ga
varujejo na njegovem kompleksu v
prestolnici Tripoliju (ki je bil cilj letal-
skega napada tako leta 1986, v času
Ronalda Reagana, kot zdaj), izjavil, da
"se ne bodo vdali oziroma da se bodo
zoper zahodne sile borili z vsemi sred-
stvi, pa naj gre za kratek ali dolg boj, in
da bodo na koncu zmagali".

Libijska vlada zanika, da njena voj-
ska izvaja napadalne operacije, in trdi,
da se njene enote zgolj branijo, ko po-
stanejo tarča napadov. Zdaj že večte-
densko obleganje mesta Misrate je vse
bolj neprijetno: prebivalci so več dni
brez vode, zmanjkuje jim živil, zdrav-
niki operirajo na bolnišničnih hodni-
kih, mnoge ranjene pa puščajo brez
pomoči ali jih zavrnejo. Neki tamkajš-
nji zdravnik trdi, da so "razmere v nji-
hovi bolnišnici katastrofalne", da so
zdravniki in medicinske ekipe izčrpa-
ne in da nekateri od zaposlenih zara-
di tankov in ostrostrelcev ne morejo
do bolnišnice. Teh navedb ni bilo mo-
goče preveriti pri kakem neodvisnem

Predsednik ZDA Obama pravi, da bi
morali biti zavezniki v kratkem spo-
sobni objaviti, da so dosegli cilj ozi-
roma vzpostavili območje prepovedi
poletov nad Libijo, hkrati pa opozarja,
da bi lahko Gadafi za Libijce pomenil
možno nevarnost vse dotlej, dokler ne
bo pripravljen odstopiti.

Medtem ko se je Gadafi v zadnjem
govoru posmehoval Zahodu, je ameriš-
ka zunanja ministrica Hillary Clinton
menila, da libijski voditelj in njegovi
zavezniki nemara preučujejo mož-
nost odhoda v izgnanstvo, četudi ni
jasno, ali polkovnik resno razmišlja o
odstopu. V intervjuju za ABC News je
ministrica izjavila, da "gre pri nekate-
rih Gadafijevih potezah za teater" in
da se Washington zaveda, da ljudje, po-
vezani z Gadafijem, poskušajo oceniti
njegove možnosti. Čeprav je Gadafi ne-
predvidljiv, naj bi se spraševal, kakšne
možnosti ima, kam bi lahko odšel, kaj
bi lahko storil. In k temu ga zahodne
sile zdaj opogumljajo.

Ladje zveze Nato od včeraj izvajajo
embargo na izvoz orožja v Libijo. V
skladu s tem v Sredozemskem morju
ob obali Libije patruljira šest Natovih
ladij. Odločitev o embargu na izvoz
orožja je Nato sprejel v torek, kot je po-
vedal generalni sekretar zavezništva
Anders Fogh Rasmussen, pa bodo izva-
jali "operacije za nadzor, poročali in po
potrebi prepovedali plovila, za katera
bo obstajal sum, da prevažajo nezako-
nito orožje ali najemniške vojake". Ge-
neral Nata Pierre St-Amand je včeraj v
Bruslju sporočil, da so za sodelovanje v
izvajanju embarga prejeli ponudbe več
držav s skupno 16 plovili.

Med njimi je tudi Turčija, edina pre-
težno muslimanska članica zavezništ-
va, ki je ponudila podmornico in pet
bojnih ladij. V "najmočnejši" izjavi ka-
kega visokega turškega predstavnika
o Libiji doslej je turški predsednik Ab-
dullah Gul včeraj libijskega voditelja
pozval k odstopu. EU pa je včeraj potr-
dila razširitev sankcij proti libijskemu
režimu v skladu z resolucijo Varnost-
nega sveta ZN 1973, ki vključujejo tudi
zamrznitev premoženja državni naft-
ni družbi. (zur)

Protesti v Siriji so pokazali,
da režim Bašarja al Asada
ni imun zarevolucijo,
ki zajema arab-ski svet

Pred šestimi tedni je sirski predsednik
Bašar al Asad v pogovoru za Wall Stre-
et Journal zatrdil, da je njegova drža-
va stabilna, ker je njegov režim "tesno
povezan s prepričanji državljanov".
Za proteste, ki so jih izkusili v drugih
arabskih državah, naj ne bi bilo niti
razloga niti potrebe. Dogodki so ga
postavili na laž. Prejšnji petek so pre-
bivalci mesta Deraa, sirski državljani
torej, ki naj bi bili na isti valovni dolži-
ni kot režim, zahtevali reforme in več
svoboščin. Asadove varnostne sile so
reagirale enako kot libijske pred mese-
cem dni v Bengaziju - odprle so ogenj
in ubile pet ljudi.

V štirih dneh nemirov, ki so sledili
in se razširili tudi na nekatera druga
mesta, je življenje izgubilo najmanj
deset protestnikov. Bašar al Asad
sicer ni reagiral tako neusmiljeno kot
njegov oče Hafez februarja 1982, ko je
nad nemirno mesto Hama poslal voj-
sko, ga zravnal z zemljo in dal pobiti
20.000 ljudi, toda to ne pomeni, da je
pripravljen dopustiti kakršnokoli obli-
ko oporečništva. Njegov problem je, da
so razmere bistveno drugačne, da so
Sirci očitno izgubili strah, v katerem
so živeli pred dvema desetletjema.

Akcijo varnostnih sil je skušal
najprej naprtiti na rovaš "izraelskih
agentov", ki naj bi sprožili nemire z na-
menom, da destabilizirajo Sirijo, nato
pa, ko se je izkazalo, da takšen izgovor
ne drži vode, je postregel z razlago, da
je šlo za napad oborožene tolpe na
zdravniško ekipo. "Policija je bila slu-
čajno pri roki, da je napad preprečila,"
je rekel in obljubil, da bodo uvedli prei-
skavo. Hkrati je skušal pomiriti napeto
situacijo z izpustitvijo 15 šolarjev, ki so
jih priprli zaradi pisanja protivladnih
gesel, in z odstavitvijo pokrajinskega
guvernerja Faisala Kalthouma, kot so
to zahtevali protestniki.

Bašar al Asad odločno zanika, da
bi bila Sirija tako nestabilna, kot sta
bila Egipt ali Tunizija, toda v bistvu je
med vsemi arabskimi režimi njegov
najbolj podoben režimoma padlih ve-
ličin Mubaraka in Ben Alija. Temelji
na aparatu represije, ki ga vodijo člani
družine Asad že več kot štiri desetletja
v okviru izrednih razmer, razglašenih
leta 1963. In podobno je tudi družina
Asad globoko skorumpirana. Vlada-
joča stranka Baath s svojimi milijon
člani nadzoruje politični proces dlje,
temeljiteje in bolj profitno, kot ga je

Mubarakova Nacionalna demokratska
stranka. Če protestniki v mestu Deraa
niso klicali k Bašarjevemu odstopu,
pa so podrli kip njegovega očeta Ha-
feza in požgali lokalni sedež stranke
Baath ter podružnico mobilne telefon-
ske družbe, ki je v lasti njegovega bra-
tranca Ramija Makloufa.

Za zdaj še ni povsem jasno, ali
imajo protesti v Deraaju in drugih me-
stih širšo podporo v sirski javnosti, to-
liko bolj, ker je sirska opozicija močno
razcepljena. Bašar al Asad je v primer-
javi z nekaterimi drugimi arabskimi
diktatorji bistveno spretnejši pri za-
gotavljanju podpore srednjega razre-
da, poleg tega pa je v arabskem svetu
dokaj priljubljen zaradi svoje protiizra-
elske politike.

Z mešanico brutalne sile in sprav-
ljivih potez je sicer zgovorno poka-
zal, da se zaveda, kako resen je izziv
njegovemu režimu, odkar je pred enaj-
stimi leti prišel na oblast. Toda njego-
va spravljivost je verjetno omejenega
obsega. V primeru naraščajočega vala
protestov utegne slediti libijskemu pol-
kovniku Moamerju Gadafiju in proti
demonstrantom nastopiti še z večjo
silo. Njegova elita lahko namreč za-
nesljivo računa na lojalnost vojske in
policije, s katerima je tesno povezana
pri vladanju republikanske "monarhi-
je" Asadov.

Parlament v Jemnu je včeraj podprl uvedbo izrednih razmer v državi, ki jih je
razglasil predsednik Ali Abdulah Saleh, ki se sooča z vse večjimi zahtevami po
odstopu. Tamkajšnja opozicija je ta ukrep že obsodila kot nezakonit, saj država
zakona o izrednih razmerah nima, prav tako pa so predsednikovo potezo obso-
dili tudi protestniki. Izredne razmere bodo veljale 30 dni, v tem času pa je zača-
sno razveljavljena ustava, dovoljena je cenzura medijev, prepovedana so javna
zborovanja, varnostne sile pa imajo proste roke pri aretaciji ljudi.

Saleh je izredne razmere razglasil minuli petek nekaj ur za tem, ko so nje-
govi privrženci v streljanju ubili 52 protestnikov blizu univerze v prestolnici
Sana, ki na protestih zahtevajo odstop predsednika že od 21. februarja. Mladim
protestnikom je Saleh včeraj ponudil neposredne pogovore, a so jih že zavrnili
in ponovili zahtevo po njegovem takojšnjem odstopu. Saleh je v torek izrazil
pripravljenost, da bi odstopil januarja prihodnje leto, 20 mesecev pred iztekom
mandata, kar je parlamentarna opozicija že zavrnila. (sta)

Do posebej nasilnih spopadov med policijo in protestniki je včeraj prišlo tudi v mestu
Oued Koriche v bližini alžirske prestolnice Alžir. Tamkajšnja policija je uporabila
solzivec, da bi pregnala množico mladih, ki so metali kamenje in molotovke na
buldožerje, ki so demolirali nezakonito zgrajene hiše v mestu. Po poročanju agencij
protesti proti podiranju nezakonitih gradenj v Alžiriji niso neobičajni, neobičajna je
sila s kakršno so se spopadli policisti in protestniki. Alžirske oblasti so namreč zelo na
trnih glede dogajanja v soseščini in so pripravljene reagirati na najmanjši znak, da se
nezadovoljstvo arabskega sveta seli tudi v njihovo državo (Re-ute-rs)

Zemljiškoknjižni
predlog lahko poda
vsak, ki ima interes
za to, ne le odvetniki
ali notarji

To bi se zgodilo, če bi poslanci
državnega zbora decembra lani
podprli predlog sprememb zako-
na o zemljiški knjigi, ki bi to pri-
stojnost prenesel le na odvetnike
in notarje. V tem zakonu je bila
ključna prav sprememba, ki bi
vlaganje zemljiškoknjižnih pred-
logov prenesla izključno v pri-
stojnost notarjev in odvetnikov,
drugi akterji pa tega ne bi mogli
opravljati. Tako še kar nekaj last-
nikov nepremičnin ni povsem
prepričanih, kdo lahko vlaga
zemljiškoknjižne predloge.

Zakaj mora biti torej lastninska
pravica pravilno vpisana v zem-
ljiško knjigo? Če lastnik ne vpiše
svoje lastnine v zemljiško knjigo,
je bolj izpostavljen prevaram, to
pa lahko povzroči tudi velike fi-
nančne in gmotne izgube. Prav
tako je pri nepremičninskih po-
slih brez ustreznega stanja v
zemljiški knjigi težje najti mo-
rebitnega kupca nepremičnine,
obenem pa lastnik v različnih
postopkih zelo težko dokazuje
lastništvo. Hkrati je treba opozo-
riti, da lahko v skrajnih primerih
nepremičnina brez vednosti last-

Poleg plačila storitve, ki znaša od 30 do 120 evrov, mora pred-
lagatelj za vknjižbo lastninske pravice plačati tudi takso. Ta
je odvisna od vrednosti nepremičnine, razpon taks sega od 5
do 5000 evrov. Zakonska podlaga za določitev sodne takse je
Zakon o sodnih taksah, plača pa se po izdanem sklepu o dovolit-
vi vpisa, na podlagi naloga za plačilo takse, ki ga izda sodišče.

svetujejo, naj se lastniki, ki želi-
jo opraviti ta postopek, obrne-
jo na strokovno pomoč. Razlog
za to je, da so nekateri predlogi
precej zahtevni ali pa so nepo-
polni. To uradnikom pri zem-
ljiški knjigi povzroča veliko
nepotrebnega dela, rezultat pa
za nobeno stran ni ugoden, saj
sodišče tak predlog zavrne. Ve-
činoma to privede do tega, da
morajo usposobljene osebe na-
rediti nov ustrezen predlog,
kar lastnika stane od 30 do 150
evrov, saj je cena odvisna od
zapletenosti primera in tudi od
ponudnika, ki to storitev izve-
de in seveda zaračuna.

Vsekakor ne bo odveč, če našte-
jemo, katere dokumente mora
imeti predlagatelj, da lahko izde-
la zemljiškoknjižni predlog oziro-
ma da lahko v zemljiško knjigo
vknjiži lastninsko ali drugo
stvarno pravico. Imeti mora pro-
dajno, darilno ali drugo pogod-
bo. Ta mora vsebovati ustrezno
zemljiškoknjižno dovolilo, ki je
sposobno za neposredni vpis pra-
vice v zemljiško knjigo.

Če listina ne vsebuje ustre-
znega dovolila, je treba tako do-
volilo zagotoviti posebej. To se
stori kot samostojno zemljiškok-
njižno dovolilo, kot aneks k po-
godbi ali v drugi obliki. Takšni
primeri so najbolj pogosti pri
starejših nepremičninah, ki dlje
časa po sklenitvi niso bile zave-
dene v zemljiški knjigi, medtem
pa so se spremenili podatki.

Dodatne listine so navadno
potrebne tudi pri vpisih last-
ninske pravice na posameznih
delih v etažni lastnini. Gre
predvsem za stanovanja, poslov-
ne prostore in garaže.

Višina takse za predlog za vknjižbo lastninske
pravice ali za vknjižbo spremembe osnovnega
položaja nepremičnine

Na drugem mednarodnem sejmu nepremičnin in investicij Pro-
prio, ki se je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču začel
včeraj, končuje pa se danes, so se obiskovalcem predstavila
gradbena, geodetska in inženiring podjetja s svojimi projekti,
ponudniki montažnih nepremičnin in pasivnih gradenj, inves-
titorji, nepremičninski posredniki, institucije javnega sektorja,
banke, storitvena podjetja in druge organizacije, aktivne v sek-
torju nepremičnin. Sejem je oba dneva spremljal izobraževalni
in konferenčni program s predavanji in okroglimi mizami.
Lani je prvi mednarodni sejem nepremičnin in investicij Pro-
prio obiskalo kar 2240 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali
ponudbo in pridobili informacije od 74 sodelujočih podjetij.
Organizatorji kljub težkim razmeram na nepremičninskem
trgu opažajo vsaj tako dober odziv tudi v letos.

Tudi kdor jih noče sprejemati,
še vedno tvega, da bo izgubil
del prihrankov. Popolna pasiv-
nost nas namreč skoraj zago-
tovo obsodi na zmanjševanje
vrednosti prihrankov, ki jih
leto za letom uničuje inflaci-
ja. V EU je bila letna inflacija
v zadnjih desetih letih v pov-
prečju dva odstotka letno, kar
v desetih letih znese dvajset
odstotkov. Če to preračunamo
v evre, pomeni, da moramo od
1000 evrov, ki smo jih imeli
pred desetimi leti, zdaj odšteti
dvajset odstotkov, 200 evrov.
Če imamo 1000 evrov v banki,
vezane kot depozit, pa lahko
dokaj zagotovo pričakujemo,
da bomo za depozit na daljše
obdobje dobili dovolj visoke
obresti, da bomo izničili uči-
nek inflacije in bomo še malce
na plusu.

Če so cilji, za katere varčuje-
mo, uresničljivi z ohranjanjem
vrednosti prihrankov, potem
ni posebne potrebe, da bi se
spuščali v dodatno tveganje.
Recimo, da posameznik, ki pri-
varčuje deset odstotkov svoje
plače, hkrati mesečno, skupaj
z izplačilom neto dohodka,
redno vplačuje tudi v pokoj-
ninsko blagajno in upravičeno
pričakuje, da bo dobival pokoj-
nino, ki bo zadoščala za njego-
ve potrebe.

Če pa varčevalni cilji (pokoj-
nina, stanovanje, izobraževanje
...) niso uresničljivi s prihranki
in pričakovanimi mesečnimi
dohodki, je treba hočeš nočeš
premisliti o tveganju, ki ga pri-
naša varčevanje v obliki obve-
znic (oziroma obvezniških
skladov) in delnic (oziroma del-
niških skladov).

Kot rečeno, je najmanjša
stopnja tveganja pri bančnih
depozitih, za kar pa je varčeva-
lec tudi poplačan z razmeroma
nizko nagrado v obliki obre-
sti. Zgodovina donosov ameriš-
kih obveznic za zadnjih 80 let
pravi, da obveznice v povpreč-
ju prinašajo pet odstotkov. Po-
datki o donosih delnic za isto
obdobje na ameriškem trgu pa
pravijo, da delnice prinašajo
v povprečju devet odstotkov.
Obakrat gre za donose, kjer
inflacija ni upoštevana, niso
pa upoštevani tudi transakcij-
ski stroški nakupa, lastništva
in prodaje teh vrednostnih pa-
pirjev.

Ker vrnitev v zgodovino in po-
pravljanje lastnih napak na
osebnofinančnem terenu nista
mogoča, se je pred nalaganjem
prihrankov in pred odločitvijo
za sistematično, redno varčeva-
nje pametno vprašati, kolikšno
vsoto potrebujemo čez toliko
in toliko let, da bomo lahko
uresničili tisto, kar želimo,
pa naj bo to nakup nepremič-
nine, mesečni priboljšek k po-
kojnini, potovanje okoli sveta,
pomoč otrokom in tako naprej.
In si zelo iskreno odgovoriti na
podlagi podatkov o mesečnih
dohodkih ter izdatkih in vseh
prihrankih ter dolgovih, ki jih
morda imamo.

Se pravi, narediti je treba
svojo osebno bilanco, da vidi-
mo, kakšne so naše finančne
možnosti. Ko vemo, koliko
imamo in koliko smo za deloda-
jalca ali za svoje kupce, stranke
... vredni in koliko lahko upra-
vičeno pričakujemo v prihod-
nosti, lahko tudi dokaj točno
ocenimo, kako bomo uresničili
cilje, za katere že varčujemo in
so oddaljeni morda pet, morda
pa petindvajset let. Če ciljev ne
moremo uresničiti s prihranki v
nogavici (ki jim letno pade vred-
nost za recimo dva odstotka) ali
z bančnimi depoziti (s katerimi
bolj ali manj ohranjamo real-
no vrednost prihrankov), se je
treba sprijazniti z dejstvom, da
je treba za višje letne donose iti
na malce bolj tvegano področje
obveznic in še bolj tvegano po-
dročje delnic.

Ko se odločamo, kam dati prihranke, je nemalo-
krat prvi impulz, da bi vse dali v en naložbeni
razred in opravili s tem problemom enkrat za
vselej. Taka poteza bi bila enaka znanemu reku,
da se vsa jajca ne nosijo v eni košari. Če smo se
kaj naučili iz gospodarsko-finančne krize, ki jo
še vedno prebolevamo, je to, da je bolje imeti
dve službi po štiri ure kot pa eno za osem ur. In
da je še bolje imeti osem služb po eno uro.

Za razpršitev prihrankov med depoziti (de-
narnimi skladi), obveznicami (obvezniškimi
skladi) in delnicami (delniškimi skladi) je veli-
ko možnosti. Priročno pravilo pa je naslednje:
v kratkoročnih in dolgoročnih bančnih depozi-
tih je treba imeti toliko, da je mogoče preživeti
od nekaj mesecev do enega leta, če na primer
izgubimo vir dohodka. Razpršitev med obvezni-
cami in delnicami pa je zelo odvisna od naše
starosti. Kdor ima 40 let, bo 60 odstotkov vlagal
v delniške naložbe, 40 odstotkov pa v obvezniš-
ke naložbe. Kdor ima 60 let, bo imel 60 odstot-
kov v obveznicah in 40 v delnicah. Razmerje
med obveznicami in delnicami pa bo vsakih
nekaj let (skladno s svojimi cilji) prilagajal glede
na svojo starost. Občasno, recimo enkrat letno,
pa bo svojo naložbeno strategijo preveril tudi
pri dveh ali treh naložbenih svetovalcih in/ali
družbah za upravljanje.

Lahko bi končno imeli raj na zemlji,
pa ga žal zapravljamo zaradi zdolgoča-
senih potrošnikov, ki ne znajo živeti
brez pretiravanja. Skoraj nič res
hu-dega se še ni zgodilo, a ponorelih
sistemov se ne da u-staviti, razen z
velikim naporom. Ku-lt ekspanzioniz-
ma ("rasti") in s tem genocidno
onesnaževanje gresta predaleč. Oboje
krši več osnovnih človekovih pravic -
do zdravega okolja, hrane, vode,
varnosti, nediskriminacije, dostojan-
stva ... Zaradi toplogrednih plinov
(zaradi transporta, živinoreje idr.) bo
temperatu-ra rasla še stoletja, morska
gladina pa, tu-di zaradi termičnega
raztezanja, še tisočletja! Živalske in
rastlinske vrste se zato že množično
selijo ali izu-mirajo: 30 odstotkov vrst
je izu-mrlo zaradi človeka in še enkrat
toliko jih je ogroženih!

Podnebni kaos se bo vlekel in
prevesil tu-di v dru-žbenega in
zdravstvenega. Priznajmo možnost
milijardnih človeških žrtev. Ne
bodimo kot tisti, ki so se leta 1990
zgražali nad Janezom Drnovškom, ko
je omenil nevarnost sto tisoč mrtvih
v Ju-goslaviji. Resno napovedu-jem(o)
razpad te civilizacije (če ne bo kmalu-
megalomanskih u-krepov); a tu-di če
ga ne bo, bo to zgolj po zaslu-gi nas, ki
opozarjamo in/ali varču-jemo s
porabo. Za zdaj kaže, da smo
nesposobni preživeti kot lju-dje. Ob
sedanjih trendih: če bo morda kdo
preživel vojne zaradi u-ničevanja
planeta, bo to tak, ki tega ne zaslu-ži,
in takšen bo vedno ogrožal obstoj
živega in sebe.

Zmanjševati potrošnjo - le to res vžge,
le to zmore navaden človek kadarko-
li. To je najboljši u-krep proti elitam,
ki nas s "piramidnimi igrami"
izdajajo. Na primer povečujejo
stopnjo tekmovalnosti z velikimi
denarnimi kaznimi državam, ki
"izgu-bljajo konku-renčnost". S
številnimi triki nas dobesedno silijo
v potrošnjo. To ni le kapitalistična
zarota, to je zelo nevarna igra.
Današnje zapletene in zahtevne
sisteme je treba dojemati celostno, ne
pa se z njimi otročje in adrenalinsko
igračkati. Ta sistem dela, ker mi
delamo! Ni narobe, da delamo,
ampak da delamo glede na (eko)oko-
liščine napačne stvari za napačne
lju-di! Saj jim gre le za provizije, ki jih
pobirajo. Ni važno delati, treba je
narediti (splošno) korist! Ta nima
(več) zveze z denarjem, ki je le
redkokdaj še merilo vrednosti.

En srednje dolg polet izpu-sti na
osebo toliko CO2 kot ku-rilna sezona
Slovenca. Zakaj se letalskemu-
prometu- preveč "gleda skozi prste" v
kjotskem protokolu- in podobnem?

Zakaj se nas celo perverzno sili k
potrošnji? Zakaj bankam ni treba
vračati davkoplačevalskega denarja, s
katerim so bile rešene iz zablod? Itd.
itd. Zarota petičnežev in kapitala (ne
Židov)! (Na primer Kramar, bivši šef
NLB, ni izplačeval pravilnih obresti
množicam pri "modrem varčevanju-",
zato dobi milijon nagrade.) Omogoča-
mo jim to: trošenje je kolaboracija.
Demonstracije niso najprimernejše.
Morebitno razgrajanje samo poveča
porabo in začarani krog. Raje glasujte
proti tako, da ne ku-pite! Razen
nujnega ali nelu-ksu-znega kakovostne-
ga.

Neu-mno je nič u-krepati, na primer
pu-stiti podnebnim nesrečam, da
u-niču-jejo imovino, in prepu-stiti
zavarovalnici povrnitev, ker to vzpod-
buja proizvodnjo in finančne tokove,
a povečuje onesnaževanje in nas
spodnaša. Takih nevarnih "začaranih
krogov" je veliko ... Etika je vsaj
danes pomembnejša od u-dobja,
"razvoja" in celo znanja. Kar naprej se
govoriči o inovativnosti, ki pa
navadno postaja sama sebi namen.
Tehnologije nas večinoma peljejo "z
dežja pod kap", gledano celostno
oziroma kot pokaže čas - denimo pri
biogorivih, sevanjih, plastiki,
hormonskih motnjah, azbestozi.
Kakovost življenja se danes (na
Zahodu-) v povprečju- manjša, ne več
veča (razen površinsko). Zavozlali
smo se in, mi čredniki, "ne stojimo
več na lastnih nogah", smo su-žnji
netransparentnega sistema! Znan-
stveniki in tehniki, predvsem
biotehnologi, ali se bomo prebu-dili v
slonokoščenih stolpih? Zastarelo je
tisto: mi delamo (s tru-dom!) svoje; če
pa to dru-gi žal zlorabijo, ni naša
stvar. Saj oni ne vedo, kaj delajo, le mi
(morda) vemo! Sicer pa se bo vse
vrnilo vsakomu-r - pametnjakovičem,
egoistom in bedakom, žal pa tu-di
inovatorjem.

Umetna hrana in način življenja,
pregreta ali preveč hlajena stanova-
nja ter dru-gi odmiki od naravnosti
često škodijo zdravju-. V "krvavih" (saj
so iz nafte!) plastenkah voda stane in
(eko)škodi tisočkrat več kot iz pipe in
v povprečju- ni boljše kakovosti,
kažejo raziskave. Nasploh bo
razvajenim in neinformiranim
prihodnost težka. Tu-di sedanje
ležerno životarjenje večine na ravni
cenenega kru-ha in iger, pa tu-di drog
in virtu-alnih realnosti (od kiber in
psiho do verskih), se bo sprevračalo v
... - še bolj kot v zgodovini.

Če smo zelo celostni in pošteni, je
danes narediti kaj nedvou-mno
koristnega veliko težje kot v preteklo-
sti. Novo znanje nam kaže slabe
strani mnogih dejavnosti, katerih
dvoreznost ali nevarnost nekoč ni
bila očitna. Zlorabljivo bodo vedno

Raje glasujte proti
tako, da ne kupite!
Razen nujnega
ali neluksuznega
kakovostnega

zlorabljali! Zelo redko kdo se je
zmožen soočiti z resnico in nejasnost-
mi v zvezi z njo. In skoraj nihče ni
sposoben gledati dovolj celostno.
Bolje narediti nič kot napak - na
primer skoraj nič preverjano gensko
spremenjeno hrano. Za radioaktivno
sevanje je dovoljena doza danes
petstokrat nižja kot ob začetkih
atomskih posku-sov, ko so dovoljeno
dozo prav tako šteli za "zanesljivo
varno". Posku-sne zajčke se pač vedno
žrtvu-je do roba. Zakaj biti "zajček", le
da agresivna mu-ltinacionalka,
denimo Monsanto, še več zaslu-ži? Za
Svetovno trgovinsko organizacijo je
trgovina pomembnejša od zdravja in
sodobni zakon ji to celo omogoča.

Celo v oceanih je že nevarno malo rib
- zaradi lova in koral - zaradi
segrevanja, ki vodi še v spremembe
tokov, začenjajoč nepredvidljive
masakre. Na kopnem pa te povzroča-
jo kolosalne sečnje, požigi, zastru-plja-
nja, zazidave...

Kot so tekmovalni športniki le na
videz zdravi, v resnici pa so dokaza-
no imu-nsko oslabljeni, tako je naša
podivjana civilizacija (in njena elita
in baza) nestabilna, šibka. Tisti, ki
danes profitirajo, profitirajo pretežno
zaradi strateškega položaja v sistemu-,
torej zagrebenosti ali sreče, vse
redkeje zaradi zaslu-žnosti. A kopljejo
jamo vsem: danes povsem zdravi,
ju-tri - le zaradi onesnaženosti in vse
hitrejših vremenskih sprememb -
"alergijske" in dru-ge težave, na
primer z grlom, nosno votlino,
dihanjem, čez nekaj let smrt zaradi
vročinskega vala ali posledičnih
novih epidemij - ali raka, ki je
pretežno okoljskega ali prehranskega
izvora ...

Tu-di otroci bodo obč-u-tili in spoznali,
kako se je pretiravalo v današnjih
odločilnih časih. Zato je dvorezno
voziti jih na "ekološke tedne" tisoče
kilometrov daleč. Žalostni so
ekonekonsistentnosti in ekoblefi.
Tu-di to, da so estradne in športne
zvezde v politiki (so v njej dobre?), je
napaka lju-dstva. To bo tu-di odločilo,
ali se bodo e-omrežja kot Facebook,
Twitter in dru-ga, ki omogočajo
bliskovito u-sklajevanje, u-porabljala
za podporo pravici in svobodi (kot
zdaj v arabskem svetu-) ter demokraci-
ji ali pa za popu-lizem in neu-mnosti.
Vsekakor to vsaj (eko)stane: strežniki
in povezave povzročijo ogromno
izpu-stov CO2.

Da povzamem: Kriza se je razvijala
od finančne prek gospodarske do
monetarne/dolžniške, kar se razvija
v politično, nato bo šlo v inercialno
krizo (ko si že vsi želijo u-miritve, a

dogajanja ni mogoče več u-stavljati) in
naposled v popolno eko-zdravstveno
krizo ter se seveda vzajemno
poglabljalo v mešanico vseh kaosov.
Zato je nu-jno planetarno onemogoči-
ti (v OZN s pogajanji doseči) mehaniz-
me pretirane tekmovalnosti. Sever
naj zmanjša potrošnjo, Ju-g pa
rodnost. Dobro bi bilo razvrednotiti
denar po faktorjih nekoristnosti. Po
piratski globalizaciji pride spet
lokalizacija. (Eko)poljedelstvu- se
mora vrniti dostojanstvo. Treba bi
bilo prepovedati oglaševanje; ostane
naj le obveščanje, ki ne zavaja. Bolj
obdavčevati bogastvo, potrošnjo,
transport, kapital in vse ekscese, to
pa nameniti naravovarstveni
sanaciji! Sicer, ali ste res pripravljeni
prenašati, kako vaši sinovi in vnu-ki
pobijajo podnebne begu-nce na meji
ali v silah NATO? (Lju-dje, ki u-bijajo
otroke dru-gih za svoje otroke - to je
zastarelo, živalsko.

Ni važno, čigav je otrok.) Želite
nepravične vojne z (neo)kolonialistič--
no izkoriščanim in preobremenje-
nim Ju-gom, ki je večji od nas? Ali
smo sploh sposobni preživeti? Vsi se
poč-u-tijo močne, da bodo dru-ge
obvladali in izvrgli, a to so ilu-zije.
Kajti zmaga narava. Še bakterije
postajajo odporne proti antibioti-
kom; podgane so bolj žilave od nas ...

Streznitev! Od površinskosti k
bistvu-! Obogatimo notranje življenje;
k u-ravnoteženju-, razu-mevanju-,
harmoniji, soč-u-tju-, lju-bezni! In nu-jno,
bolje še pred vojnami kot med
vojnami, zmanjšati potrošnjo. Saj se
da živeti veselo skromno zdravo
življenje.

Priznati, da slu-žiš- denar s tem, ko v
svetu- poč-neš kaj dobrega, ni več-
u-mazana majhna skrivnost, temveč-
to zdaj imenujejo "u-stvarjati sku-pno
vrednost" - in to je novo reklo v korpo-
racijskih in dobrodelnih krogih.

V New Yorku- se je na zač-etku- marca
zbralo več- kot 70 generalnih direktor-
jev na konferenci odbora za spodbuja-
nje korporacijske dobrodelnosti, pri
č-emer je bila glavna tema u-stvarjanje
sku-pne vrednosti. Ko ameriško
gospodarstvo postopoma okreva po
najhujši krizi v zadnjih desetletjih,
korporacijska dobrodelnost ni več- le
to, da direktorji v prizadevanju-, da
svoje glavno delovanje u-porabijo za
kaj dru-žbeno dobrega ali koristnega,
napišejo le č-ek za dobrodelno
organizacijo. Bill Green, prvi č-lovek
podjetja Accentu-re, ki je na tej

konferenci govoril o maksimiranju-
dobič-ka in zboljševanju- dru-žbe,
pojasnjuje, da potem ko spoznaš,
kolikšen vpliv imaš, "postane tvoje
delovanje spiritu-alno in sestavni del
DNK podjetja".

Shelly Lazaru-s, predsednica podjetja
Ogilvy & Mather Worldwide, je
izrazila mnenje mnogih direktorjev,
da pomeni biti dober korporacijski
državljan to, da moraš biti središč-e
podjetja. Že od zač-etka sreč-anja so se
skoraj strinjali, da so minili č-asi
filantropije s pisanjem č-ekov.
Dejansko je u-stvarjanje prihodka sad
tega, da poč-neš dobre stvari, trdijo.

Green, Lazaru-sova in Dou-g Conant,
glavni direktor firme Campbell Sou-p
Company, so soglašali, da je sku-pna
vrednost bistvenega pomena za
pritegovanje talentov, saj se je med
mlajšimi generacijami u-veljavila kot

prioriteta. Conant pravi, da je "svet
podjetij zgrajen tako, da se odziva na
okolje, le-to pa seveda č-u-ti potrebo,
da korporacijski svet igra večjo vlogo
pri vplivanju- na dru-žbo".

Michael Porter z Inš-titu-ta za strategi-
jo in konku-renč-nost, ki deluje v
okviru- harvardske poslovne š-ole, je ta
vse bolj razš-irjeni trend označ-il za
"u-stvarjanje sku-pne vrednosti" in
dodal, da bi morala podjetja poslovni
u-speh spet povezovati z dru-žbenim
napredkom. Porter, ki je febru-arja o
tem govoril u-deležencem Svetovnega
gospodarskega foru-ma v švicarskem
Davosu-, pou-darja, da bi morali
razu-meti, da je to, kar je dobro za
sku-pnost, v resnici dobro tu-di za
biznis, in u-gotavlja, da č-e se lahko
organizirajo tako, da to poč-nejo
znotraj delovnih enot in ne zu-naj
njih, lahko imajo znaten vpliv na
š-tevilna najpomembnejš-a dru-žbena
vpraš-anja naš-ega č-asa. Porter je
povedal, da je švicarski živilski
koncem Nestle pomagal revnim
pridelovalcem kave doseč-i viš-ji
pridelek in boljš-o kakovost, s č-imer
jim je omogoč-il poveč-ati prihodek in
zmanjš-ati š-kodljiv vpliv na okolje,
sebi pa okrepiti u-gled kot zanesljivega
ponu-dnika dobre kave. Robert
Harrison, glavni direktor Clintonove
globalne pobu-de (CGI), je poroč-al, da
vse več- podjetij "v svojo DNK"
vklju-č-u-je delovanje v dobro dru-žbe
ali okolja.

Pravi: "Hkrati slu-žiti denar in kaj
dobrega poč-eti v prid dru-žbi ali
okolju- je po moji sodbi sprejeti ideal
ali cilj š-tevilnih podjetij." Kot primer
delovanja v smislu- omenjene pobu-de
je navedel odloč-itev veleblagovniš-ke
firme Wal-Mart Stores Inc., da
sodeluje z desettisoč-i dobaviteljev pri
akciji krč-enja pakiranja, s č-imer je
dru-žba prihranila milijarde dolarjev
in zmanjš-ala svoj delež izpu-š-č-anja
ogljikovega dioksida v zrak.

Clintonova globalna iniciativa, ki od
leta 2005 organizira letne konference
generalnih direktorjev, svetovnih
voditeljev in hu-manitarcev, na
katerih se odzovejo na globalne
težave, se nadeja, da bo lahko
ameriš-ka podjetja na ju-nijskem vrhu-
v Čikagu-, posveč-enem krhkemu-
okrevanju- v ZDA, š-e bolj spodbu-dila k
u-stvarjanju- ameriš-ke sku-pne
vrednosti. Podjetja so leta 2009 zanjo
prispevala š-tiri odstotke, posamezni-
ki pa 75 odstotkov oziroma 227
milijard dolarjev, navaja poroč-ilo
fu-ndacije Giving USA. Prispevke
podjetij za dobrodelne namene v letu-
2009 so ocenili na 14,1 milijarde
dolarjev: dve tretjini so jih pomenila
gotovina in prispevki iz prorač-u-nov,
preostanek pa darila fu-ndacij podjetij.

Kljub neugodnim
razmeram v preteklem
letuje skupina UniCredit
v Sloveniji poslovala
uspešno, zagotavljajo
člani uprave banke.
Pričakujejo, da bo banka
na aprilski skupščini
dokapitalizirana

Kljub lanskim (še) neugodnim makroe-
konomskim razmeram in nadaljevanju
težav, s katerimi se je soočala banč-
na industrija, se je UniC-redit Banka
Slovenije, d.d., uspešno kosala z izzi-
vi in posledično izboljšala svojo do-
bičkonosnost, je zatrdil predsednik
uprave banke France Arhar in ponu-
dil prepričljive dokaze: čisti dobiček
pred obdavčitvijo je znašal 15,8 mili-
jona evrov, 41 odstotkov več kot pred
letom (bančni sistem pa je leto končal
z izgubo); celotni prihodki so dosegli
16-odstotno rast (v bančnem sektorju
le 3-odstotno); krediti gospodinjstvom
in podjetjem so imeli 10-odstotno rast;
operativni dobiček (dobiček pred osla-
bitvami, rezervacijami in obdavčitvi-
jo) je znašal 36,4 milijona evrov in je
zrasel za 9,5 milijona evrov v primer-
javi z letom prej.

France Arhar je spomnil, da je
banka že dvajset let na slovenskem
bančnem trgu, znana je tudi na "bor-
znem parketu". Med 25 bankami je
prva in edina dobila dovoljenje Banke
Slovenije in Banke Italije za uporabo

France Arhar je potrdil, da je skupina
Unicredit od prodajalcev Banke Celje do-
bila "zelo neposredno vabilo", ni pa želel
govoriti v imenu lastnika. (Tit Košir)

pristopa na podlagi notranjih bonitet-
nih sistemov (IRB) za izračun kapital-
ske zahteve za kreditno tveganje, pa je
dodal Damjan Dolinar, ki skrbi za po-
dročje upravljanja tveganj.

France Arhar pričakuje, da se bo
aprilska skupščina vnovič odločila
za reinvestiranje dobička (tako kot že
deset let zapored) in za dokapitalizaci-
jo banke, saj so načrti za letos in naprej
zahtevni.

Obseg posojil srednje velikim in
velikim podjetjem se je lani povečal
za dva odstotka, je dejal Janko Medja,
odgovoren za poslovanje s podjetji, in
opozoril, da se je v celotnem bančnem
sistemu za prav toliko znižal. Še poseb-
no občutno se je povečal obseg poso-
jil srednje velikim podjetjem (za 22
odstotkov). Zato je France Arhar zavr-
nil vse tiste, ki govorijo in pišejo, da
so se banke v tuji lasti ustrašile krize
in se umaknile iz financiranja gospo-
darstva. Krediti nebančnemu sektorju
tako obsegajo 77 odstotkov bilančne
vsote banke, kar je za 13 odstotnih
točk več kot predlani.

"Financiranje podjetij in gospodinj-
stev je raslo tudi lani, gospodarstvo in
prebivalstvo sta torej naša partnerja.
Odgovorno lastništvo pa je tisto, kar
potrebujemo," je dejal prvi mož banke
in dodal, da kredit ni več pridobljena
pravica, kredit je odnos med banko
in partnerjem, dokaz, da je partner
dober in zaupanja vreden. In še: "C-eno
denarja bo znižalo varčevanje in ne
takšni ali drugačni fiskalni in drugi
ukrepi."

Bilančna vsota banke se je lani
zmanjšala za 271,9 milijona evrov ali
8,3 odstotka na nekaj manj kot tri mi-
lijarde evrov predvsem zato, ker je
likvidnostna situacija na trgu bolj sta-
bilna in se je banka odločila, da ne bo
več ohranjala vlog pri Banki Slovenije
in pri Banki Avstrije, ki je likvidnost-
no finančno središče skupine UniC-re-
dit za Slovenijo.

Banka v letošnjem letu načrtuje
širjenje poslovne mreže, razvijala bo
privatno bančništvo, saj "ima na tem
področju izkušnje in ugled", France
Arhar pa opozarja, da "postaja varnost
ob spremembi predpisov v Sloveniji
glede varovanja depozitov še pomemb-
nejši element pri različnih naložbenih
odločitvah posameznikov".

Banka se lani ni mogla izogniti po-
sledicam še vedno oteženih gospodar-
skih razmer v Sloveniji in finančnim
težavam velikega števila slovenskih
podjetij. Rezervacije in slabitve so se
povečale za 19 odstotkov na 20,2 mili-
jona evrov, kar pa je občutno manj kot
v celotnem bančnem sistemu, kjer je
bila rast tovrstnih rezervacij 57-odstot-
na. Navsezadnje ostajajo trden partner
pri nastopu na mednarodnih trgih,
tako kot so bili ob torkovi izdaji 15-
letne državne obveznice v višini 1,5
milijarde evrov, ko je bil čas zbiranja
naročil rekorden. Medja je dodal, da je
večina naročil prišla prav iz držav, kjer
je skupina še posebno dejavna.

Kreditni krč bo popustil šele z
izboljšanjem poslovanja podjetij in
zmanjševanjem njihove (pre)zadolže-
nosti ter povečanjem lastne akumula-
cije kapitala, za vse to pa bo potreben
čas. Zato je ta čas tako težko najti prave
in donosne projekte v gospodarstvu, je
dejal Medja, Arhar pa, da napovedani
davek na bilančno vsoto posojilnega
krča ne bo razrahljal.

Grožnje s stečajem
čez pol meseca ne bo več,
vprašanje pa je, koliko
časa bo Alpos v tako
okrnjenih možnostih
proizvod-nje še zd-ržal

Primer maratonskega reševanja največ-
jega šentjurskega delodajalca, ki je tudi
v sodni praksi edinstven, naj bi se čez
15 dni vendarle končal. V tem času naj
bi sklep sodišča, s katerim daje soglas-
je k posebni in zelo obsežni pogodbi,
ki so jo podpisali največji upniki, po-
stal pravnomočen. Z dnem pravnomoč-
nosti naj bi prisilni upravitelj Andrej
Marinc končno umaknil svoj ugovor,
s katerim bi lahko prisilno poravnavo
spremenil v stečaj. "V pogodbi je bilo
postavljenih veliko pogojev, kdaj je ta
pogodba veljavna. V vmesnem obdob-
ju so bili izpolnjeni praktično vsi pogo-
ji, razen enega, to je sklep sodišča. V
pogodbi so namreč navedena nekatera
ravnanja dolžnika, ki pomenijo nova
zadolževanja, in za takšne primere je
potrebno soglasje sodišča," je razloge,
zakaj že pred včerajšnjim narokom kot
prisilni upravitelj ni umaknil ugovora,
pojasnil Marinc.

Na drugi strani sodišče soglasja
ni moglo izdati, preden pred sabo ni
imelo mnenja upniškega odbora in
upravitelja. Tega pa včeraj dopoldne
za poslovanje," je poudaril Marinc, ki
sicer sam, kljub umiku ugovora, ni pre-
pričan o uspehu prisilne poravnave. "S
tem ko so največji upniki, ki predstav-
ljajo skoraj 90 odstotkov vseh upnikov,
podpisali ta dogovor, so dali zelo jasen
znak, da podpirajo to prisilno poravna-
vo. Moje mnenje je dokaj nepomemb-
no. Sam sicer nisem tak optimist,
razmere so resnično hude, a na koncu
je to le stvar upnikov in dolžnikov, ne
pa prisilnega upravitelja."

V slabih dveh urah je bilo
zbranih za 3,6 milijarde
evrov naročil, končna
izdaja je bila določena
v višini 1,5 milijarde evrov

Slovenija je v torek izdala novo 15-
letno referenčno obveznico z oznako
RS70 v višini 1,5 milijarde evrov. Obve-
znica je s ku-ponom 5,125 odstotka in
z zapadlostjo 30. marca 2026. Izdajo
so vodile banke Credit Agricole CIB,
ING, Societe Generale CIB in UniCre-
dit Banka Slovenija, d.d., so včeraj spo-
ročili s finančnega ministrstva.

Ministrstvo za finance se je odloči-
lo izkoristiti izboljšanje tržnih razmer
in izdalo novo 15-letno referenčno
obveznico. Transakcija je bila u-radno
objavljena 22. marca ob 9.20 po lokal-
nem času-, ko se je tu-di odprla knjiga
naročil, v eni u-ri se je v knjigi naročil
zbralo za okoli 2,5 milijarde evrov na-
ročil. Knjiga se je zaprla ob 11.10 po lo-
kalnem času- z naročili, ki so sku-paj
presegala 3,6 milijarde evrov. Konč-
na višina izdaje je bila določena v viši-
ni načrtovanega zneska 1,5 milijarde
evrov.

Z naročili je sodelovalo 165 inve-
stitorjev, kar priča o kvaliteti in ra-
znolikosti povpraševanja. Naročila
zavarovalnic in pokojninskih skladov
so predstavljala 35 odstotkov povpra-
ševanja, s 35 odstotki so sledili u-prav-
ljavci premoženja, s 26 odstotki banke,
s tremi odstotki naročil centralne
banke in z odstotkom dru-gi investitor-
ji. Investitorji z namenom dolgoročne-
ga držanja obveznic so prispevali 74
odstotkov naročil. Z vidika geograf-
ske porazdelitve so naročila ku-pcev
iz Nemčije in Avstrije predstavljala 21
odstotkov izdaje, investitorjev iz Veli-
ke Britanije in Irske 18 odstotkov, Itali-
je 14 odstotkov, Francije 13 odstotkov,
Benelu-ksa šest odstotkov, centralne in
vzhodne Evrope šest , Švice pet, ZDA
štiri, Skandinavije tri in dru-gih podro-
čij dva odstotka. Domači investitorji so
ku-pili osem odstotkov obveznic.

15-letna obveznica Repu-blike Slove-
nije je med izdajami, nominiranimi v
evrih v letu- 2011, med najdaljšimi po
ročnosti, kar pomeni, da mednarodni
investitorji ocenju-jejo Repu-bliko Slove-
nijo kot visokokvalitetnega in stabilne-
ga izdajatelja, ocenju-jejo na finančnem
ministrstvu-. "Uspeh te referenčne izda-
je dodatno prispeva k pozicioniranju-
Repu-blike Slovenije kot u-staljenega in
zau-panja vrednega izdajatelja v evro-
območju-. Sku-paj z obveznico RS70 bo
odslej kotiralo deset obveznic Repu-b-
like Slovenije z ročnostmi od 2 do 15
let. (gr)

Država	Oznaka	Šifra	Tečaj
ZDA	USD	840	1,4136
Japonska	JPY	392	114,42
Bolgarija	BGN	975	1,9558
Češka	CZK	203	24,417
Danska	DKK	208	7,4573
Velika Britanija	GBP	826	0,86990
Madžarska	HUF	348	269,60
Litva	LTL	440	3,4528
Latvija	LVL	428	0,7088
Poljska	PLN	985	4,0410
Romunija	RON	946	4,1165
Švedska	SEK	752	8,9310
Švica	CHF	756	1,2746
Norveška	NOK	578	7,8910
Hrvaška	HRK	191	7,3830
Rusija	RUB	643	40,0325
Turčija	TRY	949	2,2022
Avstralija	AUD	036	1,4006
Brazilija	BRL	986	2,3517
Kanada	CAD	124	1,3890
Kitajska	CNY	156	9,2633
Hongkong	HKD	344	11,0186
Indonezija	IDR	360	12312,12
Izrael	ILS	376	5,0050
Indija	INR	356	63,3930
Južna Koreja	KRW	410	1590,46
Mehika	MXN	484	16,9646
Malezija	MYR	458	4,2814

E-dinstven primer
združitve konkurenčnih
podjetij, zreškega Cometa
in mariborskega Swatyja,
se je izkazal za popoln
uspeh, dokaz za toje
100-milijonti izdelek

"Ne bom rekel, da je bilo prijetno.
Zdru-žitev je vsem prinesla dodatno
delo. Statistični podatki kažejo, da so
zdru-žitve u-spešne le v 20 odstotkih,
pa še to ob predpostavki, da se zdru-žu--
jejo različna, ne pa tako rekoč konku--
renčna podjetja. Smo torej u-nikaten
primer," je ob praznovanju-, ki so ga
pripravili ob proizvodnji 100-milijon-
tega u-metnega bru-sa, nastalega po
aprilski zdru-žitvi podjetij, povedal
direktor SwatyCometa Aleš Mikeln.
Ker sta imeli podjetji enakega lastni-
ka, je bila zdru-žitev, za katero so se
odločili jeseni 2009, edina logična po-
teza. Z njo so želeli u-jeti vse možne
sinergijske u-činke in prihranke, kar
jim je že v slabem letu- precej dobro
u-spelo. Lani so u-stvarili za 68 milijo-
nov evrov prihodkov od prodaje, kar
je za petino več kot leta 2009. Dobiček

To dokazu-je tu-di dvodnevni poslov-
ni dogodek z naslovom Podjetno-ino-
vativna Slovenija 2011 - predstavitev
javnih spodbu-d. V Lju-bljani se v dvora-
nah Smelta srečanja, ki se bo končalo
danes, u-deležu-jejo tako svetovalci za
investicije kot tu-di podjetja, ki iščejo
finančne spodbu-de. S strani države se
predstavljajo štiri ministrstva in šest
podpornih institu-cij. Na dogodku- bo
predstavljenih 46 različnih spodbu-d
v sku-pni višini 1,4 milijarde evrov, ki
bodo v letu- 2011 na voljo slovenskim
podjetjem.

Na tiskovni konferenci je dr. Vi-
ljem Pšeničny, državni sekretar na mi-
nistrstvu- za gospodarstvo, predstavil
osnovne u-smeritve spodbu-janja podjet-
ništva v Sloveniji v letu- 2011 in o dr-
žavnih spodbu-dah dejal: "Za države,
temelječe na znanju- in inovativnosti,
velja, da imajo močno povezavo med
razvojno-raziskovalnimi institu-cijami,
izobraževanjem in gospodarstvom,
je znašal 1,4 milijona evrov, letos naj
bi bil še za slabega pol milijona višji.
"Najboljše pri vsem pa je, da smo u-tr-
dili svoj tržni delež, konku-renti pa se
nas zdaj še malo bolj bojijo, kot so se
nas prej."

Selitev je poleg obilice transportnih
in logističnih težav (iz Maribora oziro-
ma Zreč so preselili 70 večjih strojev in
naprav, med njimi 600-tonsko stiskal-
nico) delavcem prinesla konkretne ko-
risti. V 1120-članskem kolektivu- so
plače končno izenačene. Znano je bilo,
da so imeli zaposleni v Swatyju- pred
zdru-žitvijo nižje plače kot kolegi v Zre-
čah. Nu-jno "zlo" so pa, vsaj za nekate-
re, dnevne vožnje iz Maribora v Zreče
in obratno. 150 lju-di se dnevno iz Ma-
ribora vozi v Zreče, zanje so organizi-
rali prevoz, 40 pa iz Zreč v Maribor.
"Z mini anketami smo pred kratkim
izmerili klimo v podjetju-. Ta ni poka-
zala negativnih vrednosti. Tu-di se ne
ču-ti več du-h 'mi in oni'. Tako kot smo
dobesedno čez noč zamenjali napise,
so skorajda z enako hitrostjo delavci za-
menjali miselnost," je povedal Mikeln.
Več težav s spreminjanjem miselnosti
so imeli ku-pci. "Ti so težko sprejeli, da
sta nekdanja konku-renta ali sovražni-
ka isto podjetje."

da intenzivno vlagajo v raziskave in
razvoj, da s sredstvi, ki jih namenjajo
izobraževanju- mladih, prav tako pome-
nijo investicijo v inovativno dru-žbo.
Prav na tem področju- igra ministr-
stvo za gospodarstvo s svojimi izvajal-
skimi institu-cijami pomembno vlogo,
saj s svojimi u-krepi posku-ša doseči si-
nergijske u-činke na področju- razvoja
malih in srednje velikih podjetij. Ver-
jamem, da z različnimi promocijskimi
dogodki, kot je Podjetno-inovativna
Slovenija, spodbu-jamo inovativni du-h.
S takšnimi dogodki spodbu-jamo tako
podjetnike kot širšo javnost, da razmi-
slijo o pomenu- investicij za razvoj."

O investicijah Slovenskega pod-
jetniškega sklada pa je mag. Maja To-
manič Vidovič, direktorica sklada,
povedala: "Letos bo sklad na novo
objavil štiri javne razpise in sku-pno
razpisal 190 milijonov evrov u-godnih
finančnih sredstev. Od febru-arja je že
razpisanih 4,1 milijona evrov v okviru-
razpisa P2, gre za su-bvencije za zagon
podjetij v tehnoloških parkih in inku--
batorjih. Še vedno je iz leta 2010 odprt
razpis za kapitalske naložbe RS v za-
sebne dru-žbe tveganega kapitala - LF,
naslednje odpiranje vlog bo konec ju--
nija. Prostih je še 7,6 milijona evrov

Od 1. aprila lani so Zreče center za
izdelovanje bru-sov in rezalnih plošč,
Maribor pa za izdelavo indu-strijskih
bru-snih orodij. Poleg tega je naloga
Mariborčanov razvoj novih izdelkov
in trgov, v Ločah pri Slovenskih Ko-
njicah pa ostaja še manjši proizvodni
obrat tehničnih tkanin. Največji kolač
pridelajo v Zrečah, saj v sku-pno malho
prispevajo 70 odstotkov vseh prihod-
kov. "Cilj je, da na tem področju- posta-
nemo eden od treh največjih igralcev
na trgu-, na preostalih dveh pa želimo
igrati vsaj pomembno vlogo," je o načr-
tih sku-pnega podjetja povedal Mikeln.
"V naši branži je tretjina konku-rentov
na robu- preživetja, tretjina jih le rahlo
raste, mi pa smo v tretjini srečnežev,
ki raste med 20 in 30 odstotki letno,"
je dodal vodja zreškega programa Flex
Iztok Rozman. Konku-rence z vzhoda,
ki jim je zaradi lahkotnejše okoljske za-
konodaje in cenejše delovne sile pred
petimi leti še pomenila grožnjo, danes
ne vidijo več tako. "Skrivnost u-speha
so požrtvovalen kader in številne na-
ložbe, ne pa cenena delovna sila. Zgolj
letos bomo investirali 2,5 milijona
evrov, delavcem, ki morajo delati tu-di
ob sobotah, pa dodatno delo dobro sti-
mu-liramo."

Do marca 2011 je skladu- že u-spelo
odobriti garancije v višini 16,1 milijo-
na evrov in s tem je pomagal 80 pod-
jetjem pri najemu- bančnih kreditov.
Zaradi bančnega krča in višjih stroš-
kov kreditiranja se je število izdanih
garancij in su-bvencij obrestne mere
v zadnjih dveh letih povečalo za pet-
krat. Povečano povpraševanje se pri-
čaku-je tu-di v letu- 2011. Objave novih
kvot garancij so predvidene konec me-
seca marca, in sicer garancije za kla-
sične bančne kredite (P1) v višini 34
milijonov evrov in garancije za tehno-
loško inovativne projekte (P1TIP) v vi-
šini 60 milijonov evrov. Samo lani je
Sklad podprl 650 projektov z u-godni-
mi finančnimi sredstvi v višini 126
milijonov evrov."

Udeležencem so na voljo različne
vrste financiranja: možnosti pridobitve
garancij in su-bvencija obrestne mere za
zavarovanje bančnih kreditov, tvegani
kapital, nepovratna vavčerska sredstva
za podjetja in še dru-ge vrste financi-
ranja. Poleg finančnih so tu-di dru-ge
teme, na katerih se u-deleženci sezna-
njajo z u-činkovitim komu-niciranjem
z mediji in kadrovskimi vprašanji.

Pripravljajo se izhodišča
za razpravo o strateških
usmeritvah za rabo
biomase iz kmetijstva
in gozdarstva

Potem ko so v tujini postali vedno
bolj glasni pomisleki o uporabi kmetij-
skih rastlin za proizvodnjo električne
energije, je tudi v Sloveniji vedno več
takih, ki menijo, da bi morali razmisliti
o tem, kako bomo uporabljali biomaso.
Vlada je na pobudo ministrstva za kme-
tijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)
lani decembra spremenila uredbo, po
kateri bioplinarne, ki za proizvodnjo
elektrike uporabijo več kot 40 odstot-
kov koruze in drugih žit, po novem
niso več upravičene do subvencij drža-
ve, minister Dejan Židan pa je imeno-
val tudi posebno delovno skupino, ki
pripravlja izhodišča za razpravo o stra-
teških usmeritvah za rabo biomase iz
kmetijstva in gozdarstva.

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano že nekaj časa opozarja, da
mora biti naša prva prioriteta proiz-
vodnja hrane za ljudi, druga proizvod-
nja hrane za živali in šele na tretjem
mestu je vse drugo. "Na našem minis-
trstvu smo ugotovili, da gre razvoj v
napačno smer, zato smo tudi predlaga-
li spremembo omenjene uredbe. Zani-
mivo je tudi to, da kmetijski resor do
zdaj nikoli ni bil niti vprašan, kako
v bistvu ravnati z zeleno energijo na
kmetijah, hkrati pa tudi - z razliko od
nekaterih drugih držav - ni bil tisti, ki
bi dajal soglasje za tovrstne zadeve,"
izpostavlja Židan in dodaja, da ima ze-
lena energija tudi v kmetijstvu svoje
mesto," a se pri nas odvija na povsem
nekontroliran, stihijski način, ne da bi
posamezna kmetija izkoristila kmetij-
ske, lesne in gospodarske odpadke in
iz njih proizvajala toploto in tudi elek-
trično energijo ter bi v osnovi živino-
rejskim kmetijam to omogočilo, da
preživijo težje čase, ampak so se pri nas
razvijali neki samostojni, megaloman-
ski objekti, skorajda izven kmetijstva."
Po mnenju nekaterih je za nedorečeno
stanje na tem področju krivo tudi to,
da nimamo strategije, saj smo v Bruselj
poslali akcijski načrt za obnovljive vire
energije, namesto nacionalnega ener-
getskega programa, ki ga ministrstvo
za gospodarstvo šele pripravlja. Ome-
njeno ministrstvo je sicer naklonjeno
bioplinarnam in opozarja, da mora Slo-
venija na osnovi podnebno-energetske
zakonodaje EU doseči vsaj 25-odstotni
delež obnovljive energije v bilanci pora-
be končne energije do leta 2020. "Vse
študije so pokazale, da je najpomemb-
nejši obnovljivi vir energije v Sloveniji
biomasa. V zadnjih treh letih je razvoj
poleg izkoriščanja sončne energije naj-
hitrejši ravno pri bioplinu," še odgovar-
jajo na gospodarskem ministrstvu in

Novi objekti v Srbiji že
v prvi polovici tega leta,
vendar po načelu podpisa
pogodb s strateškimi
partnerji o dolgoročnem
zakupu

Odkar je Mercator leta 2002 z odpr-
tjem svojega megamarketa v Beogra-
du spektakularno vstopil na srbski
trg, njegov razvoj in širitev na njem
poudarjajo, da je potreben prispevek
vseh obnovljivih virov, tudi iz kmetij-
ske biomase.

Tudi številni agrarni ekonomisti vse
bolj glasno opozarjajo, da je bilo ob
uvajanju bioplinarn predvsem mišlje-
no, da bi za proizvodnjo električne
energije uporabljali gnojevko, žetve-
ne ostanke in kmetijske odpadke, ne
pa koruzo. "Proizvodnja bioplina v Slo-
veniji je večplastni ekonomski, okolj-
ski in politični problem. Nedvomno
bi bilo koristno izrabiti direktne žival-
ske in rastlinske odpadke na večjih
kmetijah in kmetijskih gospodarstvih
za proizvodnjo bioplina in s tem prido-
biti dodatni lokalni mikroenergetski
vir, primerljiv s solarnimi celicami na
strehi. Pridelovati rastline zgolj za pro-
izvodnjo energije v širšem obsegu pa
je strateško zgrešeno, ekonomsko pa
predvsem odvisno od podpor države.
Če je gospodarnost namreč odvisna
zgolj od podpor bodisi s subvencijami
ali nižjimi dajatvami, potem nima no-
benega smisla, saj imamo drugih obnov-
ljivih virov več kot zadosti," pravi dr.
Emil Erjavec z ljubljanske Biotehniške
fakultete in izpostavlja, da je agrarno-
politično precej narobe, če se v razme-
rah, ko v svetu primanjkuje hrane in
obeti niso preveč rožnati, odločamo za
proizvodnjo bioplina z rastlinsko pride-
lavo na zemljiščih, ki bi bila lahko na-
menjena pridelavi hrane.

"Dejstvo je, da taka proizvodnja
vodi v monokulturno pridelavo, in da
nekako nima svojega mesta v koncep-
tu trajnostnega kmetijstva, ki temelji
na sožitju ekonomije, okolja in social-
nih razmerah. Na to vsaj prisegamo.
Večji obrati so očitno tujek v podežel-
skem prostoru, ekonomika je vzdržna
le za posameznike, ki veliko investi-
rajo in dobijo tudi precej podpor, pri-
spevek za okolje pa je prej nasproten

ne jenjata in se še naprej krepita. Stan-
ka Čurovic, članica uprave Mercator-
ja za območje jugovzhodne Evrope, je
na zadnji letni mednarodni konferen-
ci Skupine Mercator v Ljubljani naved-
la podatek, da je Mercator lani v Srbiji
ustvaril prihodek v višini 472,3 mili-
jona evrov. Napovedala je, da Merca-
tor namerava v prvi polovici tega leta
odpreti objekte Roda centra v srbskih
mestih Jagodina in Vrbas in v njih za-
posliti 450 ljudi. Med njegove večje
investicije se uvrščajo tudi zaključek
del na objektih v Kruševcu in Mlade-
novcu, ki ju bodo odprli čez mesec
dni. "Spremenili smo način investi-
ranja in objektov ne gradimo več s
kot pozitiven. Očitno pa smo hudiča
že spustili iz steklenice in ta že straši
po Sloveniji. Razumem pa posamezni-
ke, ki so zgolj izkoristili priložnost, ki
jo je ponudila predvsem država, pa
tudi razmere na kmetijskih in ener-
getskih trgih. Ob vsej opravičeni kriti-
ki pa ne bi smeli nasprotovati, ampak
raje podpirati manjše naprave v omeje-
nem obsegu. Podjetnost ljudi pa kaže
usmeriti nazaj v kmetijsko pridelavo in
obnovljive energetske vire, ki pa ne bi
smeli zrasti na njivah, ampak izvirati
iz odpadkov, geotermike, sonca, vetra
in v Sloveniji predvsem iz lesa," še do-
daja Erjavec.

Tisti, ki so v zadnjih letih precej inve-
stirali v izgradnjo bioplinarn, niso pre-
več navdušeni nad ukrepi kmetijskega
ministrstva. Tako je na nedavni okro-
gli mizi z naslovom Ali je Slovenija
naklonjena zelenim tehnologijam Mar-
jan Kolar, kmet, lastnik bioplinarn in
solastnik podjetja Keter Organica, ki
gradi takšne objekte, menil, da bi v
Pomurju z obnovljivimi viri energije
lahko naredili zgodbo o uspehu, ki pa
jo ravno zavira rojak na ministrskem
stolčku. Tako se Kolar - tudi član stro-
kovne skupine, ki pripravlja osnutek
strategije za rabo biomase - ne strinja
z uredbo, ki je po novem letu prinesla
spremenjeni način izvajanja podpor bi-
oplinarnam, saj je prizadela obstoječe
investitorje. "V Sloveniji imamo neke
zaveze, ki jim moramo slediti. Že lani
bi morali imeti za 31 megavatov biop-
linskih elektrarn, imamo pa jih samo
14,7, tako da že zaostajamo za tem načr-
tom, do leta 2020 pa jih moramo imeti
za 61 megavatov," še poudarja Marjan
Kolar, ki pa se strinja, da bo najverjet-
neje treba v prihodnje dati "pouda-
rek manjšim bioplinskim napravam,
ki bodo v sožitju s primarnim kmetij-
stvom in bodo zagotavljale stabilnost
za razvoj kmetijstva za naprej".

svojimi sredstvi, marveč s strateški-
mi partnerji podpisujemo pogodbe
o dolgoročnem zakupu," je poudari-
la Čurovičeva in pri tem navedla, da
je Mercatorjev poslovni partner to-
krat podjetje Energodizajn. Z osemod-
stotnim tržnim deležem je Mercator
druga največja trgovinska veriga v Sr-
biji, kjer zaposluje 4000 ljudi. Njegovi
prihodki so se tam v primerjavi s pre-
teklim letom povečali za 2,4 odstotka.
V prihodnjih petih letih bo Skupina
Mercator po besedah Čurovičeve za
investicije na trgih, na katerih poslu-
je, namenila 700 milijonov evrov. Kar
20 odstotkov tega denarja bodo vložili
na srbski trg.

Slovenija ima do poletja
čas, da v svoj pravni red
prenese direktive
iz tretjega evropskega
energetskega svežnja.
Glavna novost je ločevanje
transporta od proizvodnje

Ustanovitev evropske agencije za so-
delovanje energetskih regulatorjev
(Acer) v Ljubljani je le ena od obvez iz
tretjega svežnja predpisov EU, ki se na-
našajo na električno energijo in plin.
Kakor je mogoče razumeti vire pri
evropski komisiji, nobeni članici EU s
svojimi predpisi ni uspelo v celoti pre-
nesti v svoj pravni red direktiv iz tega
svežnja, evropske uredbe pa tako ali
tako veljajo neposredno. Sedem članic
napoveduje, da jim bo potrebne predpi-
se uspelo sprejeti v prihodnjih tednih,
devet članic, med katerimi je tudi Slo-
venija, namerava to izvesti do polet-
ja, preostale zamudnice pa sprejetje
obljubljajo v jeseni in do konca leta.
Jeseni bo evropska komisija po bese-
dah evropskega komisarja za energi-
jo Guntherja Oettingerja tudi začela
pripravljati postopke proti zamudni-
cam.

To je ob robu zasedanja ministrov,
pristojnih za energijo, dejal tudi sloven-
ski ministrici za gospodarstvo Darji
Radič, ki je menila, da je bolj kot hi-

Več kot 45 visoko
usposobljenih strokovnja-
kov iz zasavskih
industrijskih družb
in še nekaterih drugih
slovenskih podjetij bo
na področju materialov
raziskovalo, razvijalo in
iskalo dodane vrednosti

V Zasavju, tudi s partnerji iz osrednje-
slovenske in gorenjske regije, bo najka-
sneje v šestih mesecih nastal razvojni
center Novi Materiali. Zamišljen je
kot gospodarska družba horizontalno
organiziranih poslovnih enot, v kate-
rih bodo izvajali raziskovalno razvoj-
ne investicijske projekte.

Konzorcij, ki snuje projekt, sestav-
lja dvanajst članov, glavnina je iz za-
savskega gospodarstva; poleg ETI
Elektroelement Izlake, ki bo imela
v novem razvojnem centru največji
delež, še TKI in Steklarna Hrastnik,
Termoelektrarna Trbovlje, AMTEC
PRO Trbovlje, RTCZ Hrastnik in RCR
Zagorje ter GZS Zasavje. Sodelujejo
še tri ljubljanska podjetja, Iskra Zašči-
te, VARSI in Zavod TC SEMTO ter iz
Kranja Iskra MIS. Zasavska udeležba
v projektu znaša 64,82 odstotka, Go-
renjski pripada 18,60-odstotni delež
in podjetjem iz osrednjeslovenske po-
krajine 16,58- odstotni delež.

Skupni stroški projekta naj bi v na-
slednjih letih dosegli vrednost nekaj
več kot 24,6 milijona evrov, Evrop-
ski sklad za regionalni razvoj in mi-
nistrstvo za gospodarstvo ga bosta
podprla z dobrimi desetimi milijoni
evrov. Evropski denar je že zagotov-
ljen, saj je je bil konzorcij uspešen na
lanskoletnem razpisu gospodarskega
ministrstva za pridobitev sredstev, na-
menjenih razvojnim centrom sloven-
skega gospodarstva.

Razvojni center Novi Materiali na-
staja z namenom spodbujati razisko-
valno dejavnost v skupnem podjetju,
ki bo povezovalo več kot 45 visoko
trost pomembna kakovost predpisov,
zato je Slovenija dobila odpustek. Slo-
venija bo direktive iz tretjega energet-
skega svežnja v celoti prenesla v svoj
pravni red z energetskim zakonom, ki
je v medresorski obravnavi. Še marca
bo v javni obravnavi, aprila ali maja
pa bi lahko bil v dokončnem vladnem
postopku.

Glavna novost, ki jo uvaja tretji
energetski sveženj, je ločevanje pro-
izvodnje električne energije in plina
od prenosa. Države članice imajo za
to na voljo tri modele. Prvi je popolna
ločitev, kar pomeni, da isto podjetje
ne sme imeti v lasti omrežja za pre-
nos električne energije oziroma plina
in proizvajati ter prodajati električne
energije oziroma plina. Uporabo tega
modela pri električni energiji je po po-
datkih virov pri evropski komisiji na-
povedalo 15 članic, pri plinu pa osem
članic. Slovenija je v obeh skupinah
držav.

Omrežje za prenos električne ener-
gije kot samostojno podjetje upravlja
Elektro Slovenije, ki nima proizvodnje
električne energije, te ne prodaja in ni
lastnik nobenega od podjetij za proiz-
vodnjo električne energije. Plinovode
za transport zemeljskega plina uprav-
lja družba Geoplin plinovodi, ki prav
tako ne prodaja plina in ni lastnik pod-
jetja, ki se ukvarja s prodajo plina. Elek-
tro Slovenije je v stoodstotni državni
lasti, Geoplin Plinovodi pa v stoodstot-
ni lasti družbe Geoplin.

Viri pri evropski komisiji so poja-
snili, da imajo podjetja še leto dni časa,
da se prilagodijo novim pogojem.

Ti bodo raziskovali in razvijali
nove materiale, kar naj bi vodilo v
ustanavljanje novih inovativnih pod-
jetij z visoko dodano vrednostjo, k
prijavam intelektualne lastnine, iz
česar naj bi sledili mednarodni preiz-
kusi patentov ali ostalih pravic inte-
lektualne lastnine. "Končni učinek bo
hitrejši gospodarski razvoj Zasavja in
napredek tistih panog, na katere bo
novo podjetje s svojo dejavnostjo in
rezultati vplivalo," pojasnjujejo sno-
valci projekta.

Po njihovem prepričanju bo usta-
novitev takšnega razvojnega centra
spodbudila tudi povezovanje podjet-
nikov in podjetij z območnimi zbor-
nicami, občinami, državnimi in
drugimi institucijami, kar bo prav
tako ugodno vplivalo na vsesplošen
zasavski gospodarski razvoj. V nasled-
njih korakih naj bi se zasavski razvoj-
ni potenciali še bolj odprli in povezali
s potenciali v drugih regijah, nenazad-
nje v evropskem prostoru.

Ustvarjanje novega znanja, ki se
bo takoj in učinkovito preneslo v
industrijske partnerje, je glavni cilj
projekta. Ob tem so predvidene raz-
vojne storitve v partnerskih družbah;
ti rezultati naj bi pospešili proizvod-
no-tehnološko dejavnost, kar bo po-
zitivno vplivalo na njihove poslovne
bilance.

Partnerji niso bili izbrani naključ-
no. Večina se jih že zdaj ukvarja z ma-
teriali na področjih kemije, stekla,
keramike različnih vrst, pri nekate-
rih so materiali stranski produkt v
osnovni proizvodnji. Druge skupine
so manjši partnerji, ki materiale po-
znajo z vidika njihove uporabe, in
tisti, ki bodo uporabniki novih mate-
rialov in naprednih tehnologij. Med
slednjimi gre predvsem za proizvajal-
ce zaščitnih in stikalnih komponent,
sistemov in rešitev, kjer so novi mate-
riali ena ključnih prednosti njihovih
izdelkov. Pridruženi pa so še sodelav-
ci, ki bodo povezovali informacijske
tokove med partnerji, podpirali izva-
janje razvojnih projektov in skrbeli za
zbiranje ter ustrezno objavljanje znan-
stvenih rezultatov.

AGOG

APAG

APOG

ATPG

CETG

CICG

DATR

FINR

GHUG

GORG

GSBG

HDOG

IELG

IHPG

INRG

JPIG

JTKG

KDHP

KDHR

KSFR

MAHR

MAPG

MKIR

MKOG

MLHR

MPLR

MR0R

MR1R

NALN

NF2R

POPG

PPDG

SING

SKDR

SLLG

ST1R

TEAG

TKMG

TR1R

TRSG

VHDR

VLJG

ZDDG

ZV2R

ZVHR

NT ZT

A 8,9000

A 12,0000

A 0,0100

N 4,2000

A 18,0000

A 65,0000

A 36,0000

A 4,5000

A 8,0000

A 6,3500

N 407,8000

A 3,5000

A 3,1010

A 40,0000

A 1,3700

A 27,0050

A 7,5700

N 39,9000

A 0,4000

A 0,0100

A 53,0000

A 0,1010

A 13,0000

A 7,6000

A 12,0000

A 2,0000

A 2,0100

A 26,0000

A 0,4000

A 15,1000

A 38,0000

A 0,1200

A 400,0000

A 21,7300

A 0,8000

A 0,4500

A 58,0000

A 0,3050
1,3000

A 0,9000

A 2,0000

A 5,7000

A 0,0550

A 0,1120

0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000
0,0000

Legenda: VP = vrednostni papir; NT = način trgovanja; ET = enotni tečaj, % spr = odstotek
spremembe; ZT = zaključni tečaj; + Pov. = najboljše povpraševanje; + Pon. = najboljša po-
nudba; v 000 € = promet v tisoč EUR; PL = promet v lotih; ŠP = št. poslov; PK = preknjižbe;
OP = opombe; Št. ES = število enot sklada

36
v %
-36,19

4,71

-30,62

0,09

-11,52

-3,44

5,65

-16,07

8,77

-12,81

5,99

5,19

-53,90

-62,63

7,28

15,99

-7,49

-8,46

31,94

3.70

-9,33

-33,00

4,79

-30,05

-22,60

17,25

20,27

0,65

-9,60

-2,19

7,31

-9,36

-9,35

5,58

-31,72

-1,81

-10,99

-22,82

12,80

-25,99

11,81

-23,38

-8,00

-26,21

-17,68

16,33

5,12

-55,28

1,99

-39,76

7,82

-38,99

17,79

6,56

-45,75

10,71

3,76
14,35
24,39

-6,78

8,81

1,52

10,85

-19,38

16,12

-12,76

-5,16

-24,72

11,73

8,92

10,78

-13,75

16,07

-4,39

12,29

-15,71

-0,89

5,58

-1,60

12,12

-64,79

0,38

17,41

17,68

-50,20

1.71

-14,25

-12,66

-28,78

-7,48

-0,71

-22,26

3,40

5,63

17,38

-1,60

-7,18

0,85

-12,06

-0,59

0,40

-36,78

-0,86

1,88

1,16

9,08

-13,89

-20,66

-1,12

-3,22

VEP

4,29

3.51
13,44
10,80
42,10
41,16

0,32

3,05

44.18
3,90
7,29
4,21
5,53
1,13

0,87

21.19

0,57

5,50

1,24

5,09

5.24

54,31
0,96
1,00

45,69

0,51

1.65

1,00

1,12
0,97
290,99

1,76

4.39

41,84

1,11

31,82

9.43

127,47

10.27

6,18

6.66

5.25

5.40

3,58

4.87

5,55

9,28

3.44

0,50

7,05

12.54

21,94

2,16

4.62

13,77

4,02

9,71

31,92

12,18

10.55

2,57

13,16

1,31

0,82

8.26

1.43

1,48

50,54

0,68

5.63

5,31

18,53

3,50

4.88

4,74

1,07

1.40

7,67

19,08

25,00

15.28

22,36

62,50

4.15

3.44

4.41

2,20

3.83

4.87

4,76

2.89

10,88

4.88

4,17

3.76

14.20

3,93

4.84

5.12

22,24

5.13

2,65

4.52

4,07

5,52

1,65

12,16

10,76

7.20

8.77

5,52

2,63

8.76

1.46

4.21

24,63

16,23

1,04

54,67

6.14

1.16

4,27

0,75

4,88

9.47

0,69

3,71

3,61

4,84

4,01

4,79

4.77

10,86

17,96

3,71

3,36

POD 12

v % v %
0,08 3,82

1,15 4,53

0,10 1,11

1,94 3,03

4,53 8,65

0,17 0,30

-0,02 9,58

0,18 4,06

-0,01 7,51

-0,01 0,78

-0,12 -0,44

-0,71 8,66

0,66 -2,98

-0,77 8,48

0,66 2,83

0,00 1,00

0,63 5,36

-0,18 5,89

-0,02 1,96

0,04 0,91

0,25 2,29

0,47 5,46

0,01 0,14

0,65 7,56

1,73 4,64

1,73 1,47

2,15 2,77

1,13 -1,77

1,21 -2,90

1,31 0,66

v %
5,52

-4,31

35,15

-24,44

-6,02

6.29

8.36

7.30

-16,46

26,69

16,90

13,56

14,55

8.37

26,19

-45,65

5,24

9,23

-31,22

27,54

-5,83

3,09

8,70

8,61

6,95

4,11

7.94

18,17

7.95

8,37

-2,65

-6,25

-6,24

-14,37

-25,47

-33,82

11,06

12,24

90,75

106,11

125,26

95.79

65,85

5,78

104,86

90,22

99,93

106,16

78,55

125,09

145,75

151,28

145,35

121,30

130,99

4,56

184,16

7,63

70,74

110,83

119,39

111,99

128,02

392,05

61,97

84.80

96,42

89.05

77.49

157,56

292,28

135,78

111,07

91.06

86,87

148,69

145,66

149,65

85,62

87,62

82.50

46,64

48,54

51,93

Abančna DZU DELNIŠKI AZIJA
Abančna DZU DELNIŠKI BALKAN
Abančna DZU DELNIŠKI EVROPA
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI AFRIKA & ME
Abančna DZU DELNIŠKI PASIVNI BALTINORD
Abančna DZU DELNIŠKI SVET

Abančna DZU DENARNI EURO
Abančna DZU MEŠANI
Abančna DZU OBVEZNIŠKI
Abančna DZU URAVNOTEŽENI
ALTA ASIA
ALTA AZIJSKI TIGRI
ALTA BALKAN
ALTA BALKAN SELECT
ALTA BOND
ALTA ENERGY
ALTA ENERGY+
ALTA EUROSTOCK
ALTA GLOBAL

ALTA GOLD
ALTA HEALTHCARE
ALTA HIGH YIELD BOND
ALTA INDIA
ALTA INTERNATIONAL
ALTA KOMET
ALTA MONEY MARKET
ALTA NEW EUROPE
ALTA PHARMA-TECH
ALTA PLUS

KD Severna Amerika
KD Surovine in Energija
KD Tehnologija
KD Vitalnost
KD Vzhodna Evropa
Krekov Globalni

Krekov Most Novi trgi
Krekov NANO & TECH
Krekov Sidro Obvezniški
Krekov Skala Uravnoteženi
NFD Azija/Oceanija
NFD Energija

NLB Skladi - Zahodni Balkan delniški
Perspektiva: BalkanStox
Perspektiva: EmergingStox
Perspektiva: EurAsiaStox
Perspektiva: ResourceStox
Perspektiva: SpecialOpportunities
Perspektiva: WorldMix
Perspektiva: WorldStox
PSP Modra Linija
PSP Optima

Allianz RCM BRIC Equity
Allianz RCM Enhanced Short Term Euro
Allianz RCM Europe Equity Growth
Allianz RCM Global Agricultural Trends

Allianz RCM Global EcoTrends
Allianz RCM Global Equity
Allianz RCM Growing Markets Protect

Allianz RCM Oriental Income
Deka Convergence Aktien
Deka-ConvergenceRenten
Deka MiddleEast and Africa
ESPA BOND BRIK CORPORATE
ESPA BOND DANUBIA
ESPA BOND EMERGING-MARKETS
ESPA BOND EURO-CORPORATE
ESPA BOND EUROPE
ESPA BOND EUROPE-HIGH YIELD
ESPA STOCK ADRIATIC
ESPA STOCK AMERICA
ESPA STOCK ASIAINFRASTRUCTURE
ESPA STOCK ASIA-PACIFIC PROPERTY
ESPA STOCK BRICK
ESPA STOCK COMMODITIES
ESPA STOCK EUROPE-ACTIVE
ESPA STOCK EUROPE-EMERGING
ESPA STOCK ISTANBUL
ESPA STOCK JAPAN
ESPA STOCK NEW CONSUMER
TOP-Fonds I Der Stabile
TOP-Fonds II Der Flexible
TOP-Fonds III Der Aktive
EEF Bond EUR Long Term (R)
EEF Bond EUR Medium Term (R)
EEF Bond EUR Short Term (R)

EEF Cash EUR (R)
EEF Cash USD (R)
EEF Equity China (R)
EEF Equity Emerging Markets Asia (R)
EEF Equity Energy & Materials (R)
EEF Equity Energy & Materials (RH)
EEF Equity Europe (R)
EEF Equity Europe (RH)
EEF Equity Euro (R)
EEF Equity Financial(R)
EEF Equity Financial(RH)
EEF Equity High Tech(R)

Legenda: * = opomba; OD = obračunski dan; V = valuta; VEP = vrednost enote
premoženja; POD = prejšnji obračunski dan; 6 = pred 6 meseci; 12 = pred 12 meseci;
36 = pred 36 meseci; NVP = največja vztopna provizija, NIP = največja izstopna provizija

Opombe: NP = ni podatka, prekratko obdobje poslovanja sklada; ? = do zaključka reda-
kcije nismo prejeli podatkov; $ = stroški za različne načine varčevanja v skladu so nave-
deni v prospektu, izvlečku in pravilih; & = posebni vzajemni sklad; * = objavljena VEP je
manjša od dejanske za izplačane prihodke iz naslova obresti.

Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP včerajšnje
trgovanje že tretji dan zapored končal s padcem. Končal je pri
vrednosti 803,49 točke, kar je tri točke oziroma 0,37 odstot-
ka manj kot v torek. V indeksu so se najbolj pocenile delnice
NKBM, ki so izgubile več kot dva odstotka, rast pa so zabeležile
le delnice Krke. Vlagatelji so opravili za 1,4 milijona evrov pro-
meta. Največ zanimanja so znova pokazali za delnice Krke, s
katerimi so sklenili za 917.400 evrov poslov. Zaključni tečaj teh
delnic se je pri tem malenkost okrepil. Pridobil je 0,15 odstotka
in se oblikoval pri 60,50 evra.

Preostali blue chipi so se pocenili. Najbolj so zdrsnile delni-
ce NKBM (34.120 evrov), in sicer za 2,12 odstotka na 9,661 evra.
V indeksu so se pocenile še delnice Mercatorja (26.840 evrov)
in Telekoma Slovenije (4760 evrov), pri obeh je bil padec 0,64-
odstoten. Zaključni tečaj delnic največjega slovenskega trgovca
je tako sklenil trgovanje pri 169,90 evra, zaključni tečaj delnic
Telekoma Slovenije pa pri 78 evrih.

Tečaj delnic Gorenja, s katerimi je bilo sklenjenih za 14.860
evrov poslov, se ni spremenil in je ostal pri 11,89 evra. Prav
tako se ni spremenil zaključni tečaj Petrolovih delnic (12.720
evrov), ki je ostal pri 229 evrih.

Preostali delnici v prvi kotaciji sta sklenili različno; delni-
ce Luke Koper (8380 evrov) so se pocenile za 0,79 odstotka na
12,60 evra, delnice Intereurope (300 evrov) pa so se podražile
za 5,26 odstotka na tri evre.

V standardni kotaciji so vlagatelji največ povpraševali po
delnicah Aerodroma Ljubljana. Skupaj je bilo z njimi za 173.150
evrov prometa, pri čemer je bil sklenjen tudi en posel v svežnju,
"težak" 170.000 evrov. Zaključni tečaj teh delnic se je danes zvi-
šal za 3,45 odstotka na 15 evrov.

V tej kotaciji so sicer največ pridobile delnice Istrabenza
(320 evrov; +pet odstotkov na 4,20 evra), največji padec pa so
zabeležile delnice Pivovarne Laško (400 evrov; -2,15 odstotka
na 12,72 evra). (sta)

EEF Equity High Tech(RH) 21.3.2011 €

EEF Equity Industrials (R) 21.3.2011 €

EEF Equity Industrials (RH) 21.3.2011 €

EEF Equity Japan (R) 21.3.2011 €

EEF Equity Japan (RH) 21.3.2011 €

EEF Equity Latin America(R) 21.3.2011 €

EEF Equity North America (R) 21.3.2011 €

EEF Equity North America (RH) 21.3.2011 €

EEF Equity Oceania (R) 21.3.2011 €

EEF Equity Oceania (RH) 21.3.2011 €

EEF Equity Pharma (R) 21.3.2011 €

EEF Equity Pharma (RH) 21.3.2011 €

EEF Equity Small Cap Europe (R) 21.3.2011 €

EEF Equity Telecommunication (R) 21.3.2011 €

EEF Equity Telecommunication (RH) 21.3.2011 €

EEF Middle East & Africa (R) 21.3.2011 €

Eurizon Manager Selection Fund - MS 10 21.3.2011 €

Eurizon Manager Selection Fund - MS 20 21.3.2011 €

Eurizon Manager Selection Fund - MS 40 21.3.2011 €

Eurizon Manager Selection Fund - MS 70 21.3.2011 €
Franklin Global Real Estate Fund EUR - H1 ŠAČ 21.3.2011 €
Franklin Global Real Estate Fund EUR - H1 ŠNČ 21.3.2011 €

Franklin India Fund ŠAČ 21.3.2011 €

Franklin India Fund ŠNČ 21.3.2011 €

Franklin Mutual European Fund ŠAČ 21.3.2011 €

Franklin Mutual European Fund ŠNČ 21.3.2011 €

Franklin Templeton Japan Fund ŠAČ 21.3.2011 €

Franklin Templeton Japan Fund ŠNČ 21.3.2011 €

Franklin U.S. Opportunities Fund ŠAČ 21.3.2011 €

Franklin U.S. Opportunities Fund - H1 ŠAČ 21.3.2011 €

Franklin U.S. Opportunities Fund ŠNČ 21.3.2011 €

Templeton Asian Growth Fund ŠAČ 21.3.2011 €

Templeton Asian Growth Fund - H1 ŠAČ 21.3.2011 €

Templeton Asian Growth Fund ŠNČ 21.3.2011 €

Templeton BRIC Fund ŠAČ 21.3.2011 €

Templeton BRIC Fund - H1 ŠAČ 21.3.2011 €

Templeton BRIC Fund ŠNČ 21.3.2011 €

Templeton Emerging Markets Fund ŠNČ 21.3.2011 €

Templeton Global Total Return Fund ŠAČ 21.3.2011 €

Templeton Global Total Return Fund - H1 ŠAČ 21.3.2011 €

Templeton Global Total Return Fund - H1 ŠNČ 21.3.2011 €

Templeton Global Total Return Fund ŠNČ 21.3.2011 €

Templeton Growth Fund ŠAČ 21.3.2011 €

Templeton Growth Fund ŠNČ 21.3.2011 €

FP NLB Garantirani Azija 1 16.3.2011 $

FP NLB Garantirani Evropa 1 16.3.2011 €

Hypo Corporate Bond 22.3.2011 €

Hypo Dynamic Equity 22.3.2011 €

Hypo Euro Konvergenz 22.3.2011 €

Hypo Global Balanced 22.3.2011 €

Hypo SEE Opportunities 22.3.2011 €

KD Prosperita, laD 23.3.2011 €

KD Russia, laD 23.3.2011 €

PI America Stock 23.3.2011 $

PI Asia Stock 23.3.2011 €

PI Austria Stock 23.3.2011 €

PI Central & Eastern Europe Bond 23.3.2011 €

PI Dollar Bond 23.3.2011 $

PI Eastern Europe Stock 23.3.2011 €

PI Energy Stock 23.3.2011 €

PI Euro Corporate Bond 23.3.2011 €

PI Euro Government Bond 23.3.2011 €

PI Europa Real 23.3.2011 €

PI Gold Stock 23.3.2011 €

PI Guarantee Basket 2013 23.3.2011 €

PI Select Europe Stock 23.3.2011 €

PI Funds - Asia (Ex. Japan) Equity 22.3.2011 €

PI Funds - China Equity 22.3.2011 €

PI Funds - Emerging Markets Bond 22.3.2011 €

PI Funds - Emerging Markets Equity 22.3.2011 €

PI Funds - Em.EU and Mediterran. Equity 22.3.2011 €

PI Funds - Euro Bond 22.3.2011 €

PI Funds - European Potential 22.3.2011 €

PI Funds - Euro Short - Term 22.3.2011 €

PI Funds - Euro Strategic Bond 22.3.2011 €

PI Funds - Global Select 22.3.2011 €

PI Funds - Top European Players 22.3.2011 €

PI Funds - U.S. Pioneer Fund 22.3.2011 €

Pioneer Funds - Global Balanced 22.3.2011 €

RCM Active-Commodities 23.3.2011 €

RCM A.R. Global Balanced 23.3.2011 €

RCM EmergingMarkets Aktien 23.3.2011 €

RCM Energie Aktien 23.3.2011 €

RCM Eurasien Aktien 23.3.2011 €

RCM Euro Corporates 23.3.2011 €

RCM Europa Aktien 23.3.2011 €

RCM Europa Small Cap 23.3.2011 €

RCM EuroPlus Rent 23.3.2011 €

RCM Euro-ShortTerm-Rent 23.3.2011 €

RCM Global Aktien 23.3.2011 €

RCM Global Mix 23.3.2011 €

RCM Global Rent 23.3.2011 €

RCM HealthCare Aktien 23.3.2011 €

RCM Infrastruktur Aktien 23.3.2011 €

RCM Osteuropa Aktien 23.3.2011 €

RCM Osteuropa-Rent 23.3.2011 €

RCM Pazifik Aktien 23.3.2011 €

RCM Russland Aktien 23.3.2011 €

RCM TopDividend Aktien 23.3.2011 €

RCM TopSelection Garantiefonds 23.3.2011 €

RCM US Aktien 23.3.2011 €

SGAM B.E.Inflation Linked 21.3.2011 €

SGAM Bonds Con.Europe 21.3.2011 €

SGAM Bonds Eu.High Yield 21.3.2011 €

59,06

142,98

154,54

54,51

66,85

387,05

62.91

96,20

176,75

150,72

62.77

72,01

436,02

51.54

54.59

173,50

116,86

114,63

104,21

99.50

11,48

11,42

21,53

20,76

16.92

14.60

4.12

3.79

5,36

11,28

24.38

23,97

34,10

16,27

12,84

15,84

14.78

17,05

17,58

16.61

16,16

9,46

8,69

127,13

100,02

12,83

8,30

125.54

85,08

71,20

0,02

0,03

8,56

6,05

72,16

21,81

140,09

190,07

10,04

124,49

12,71

8.80

40.79

117,77

99,19

6,26

8,74

9,05

7,69

19,83

7,58

84.51

6.13

78,03

52,66

4,99

4.14

68,03

118,83

99,57

233,74

194,68

186,24

154.81

173,09

183.55

11,48

101,02

157,02

749,72

78.93

80,27

127,46

322,77

226,67

100,46

91.55

101.82

106,66

75.50

112,80

31.39

23.51

-3,45

5,02

-8,15

-8,63

-35,45

13,50

5,43

-7,31

16,34

-5,79

9,32

-0,33

9,81

11,37

3.53

7,47

13.81

12,60

4,25

3,45

39,08

36,04

-1,63

-3,82

-18,58

-20,21

35,70

21.82

32,39

41,33

24,26

39,30

7.32

-7,43

5.74

18,24

56.28

43,04

40,52

53,03

1,94

-0,34

0,55

-0,15

8,64

18,23

5.54

12,17

-48,74

-36,05

-16,00

-3,28

8,04

-13,91

20,43

13,41

1.75

-7,38

18.29

11,88

-17,76

45,47

14,14

2,49

4.51

11,62

25,17

-5,88

1,28

13,64

0,37

4,97

47,90

-4,57

-3,67

7,25

4,13

41,81

9,91

15,50

18,66

1,87

3,27

10,28

8.33

-2,38

12,69

16,81

10,84

-0,20

17,03

6.52

-1,02

8,08

5,07

3,83

8,43

23,98

Današnjo mozaično strukturo litosfe-
re, kot imenujemo zunanji plašč Zem-
lje, določa kakšnih dvajset tektonskih
plošč. Te dajejo podobo kopnega. To so
celine in nekaj večjih otokov. So pa za-
nesljivi dokazi, da je v preteklosti tek-
tonska plošča bila ena sama. Njena
delitev na dele ali bloke pa poteka še
danes. Kaže se v spremembah razdalj
med deli tektonskih plošč. Evropa se
na primer vsako leto oddalji od Ame-
rike za dobra dva metra. Gibanje tek-
tonskih plošč povzročajo konvekcijski
tokovi v zemeljski skorji. Pojav je podo-
ben konvekcijskim tokovom v oceanih
ali ozračju, le da v notranjosti Zemlje
krožijo vroče gmote magmatskih kam-
nin. Segrete plasti z manjšo gostoto se
zaradi vzgona dvigajo in se v višjih pla-
steh ohlajajo ter spuščajo. Tako nasta-
ne konvekcijska celica, ki se giblje po
zaključeni zanki vedno v isti smeri. Od
tega gibanja je odvisno gibanje tekton-
skih plošč.

Gibanje tektonskih plošč je sicer
počasno, a so dokaj pogosti sunkovi-
ti premiki njenih delov in trki. Tak-
šen sunkovit premik ali trk spremlja
potres. Če je gibanje ob mejah tekton-
skih plošč takšno, da prihaja do trkov,
nastajajo na teh mestih gorstva, ki se
dvigajo še milijone let. Posledica giba-
nja tektonskih plošč je še spreminja-
nje lege magnetnih polov Zemlje, vse
tja do magnetnega obrata, ki traja od
nekaj milijonov do nekaj deset milijo-
nov let. Gibanje snovi ali konvekcija
povzroča tektonske pojave. Ti se kaže-
jo tako v notranjosti Zemlje kot na nje-
nem površju. Na površju so to verige
visokih gorstev. Če primerjamo zem-
ljevid teh tektonskih tvorb z zemlje-
vidom potresnih področij, opazimo
skoraj popolno ujemanje. Na potresnih
področjih lahko najdemo le nekatere
tektonske prelome, večina pa jih je v
velikih globinah Zemlje.

V preteklosti so se s potresi ukvar-
jali le geologi ali še to ne. Danes se s
potresi ukvarja posebna znanost, se-
izmologija. Ta si pomaga še s široko
paleto naravoslovnih znanosti. Seiz-
mologe zanima povezava med tekto-
niko, prelomi in nastanki potresov.
Študij potresov poteka preko enostav-
nih geodetskih opazovanj pojavov na
zemeljskem površju vse tja do empi-
ričnih raziskav in analitičnega vred-
notenja vplivov na potres. Že pred
potresom nastajajo deformacije ne-
katerih geometrijsko pravilnih oblik
(ograje, ceste, drevoredi ...). Možnosti
za takšna opazovanja pa so močno
omejena, če je žarišče potresa na mor-
skem ali oceanskem ter jezerskem
dnu. Prav oceanska dna so območja
prizorišč najštevilnejših pojavov, zna-
čilnih za močne potrese.

Deformacije so posledice napetosti
v notranjosti Zemlje, ki naraščajo, ne
morejo pa se sprostiti zaradi velikega
trenja med masami zemljin ob prelo-
mu, ki zahtevajo gibanje v nasprotni
smeri. Naraščajoče sile na koncu pre-
magajo trenje med blokoma, na prelo-
mu nastane sunkoviti zdrs, ki je izvor
potresnih valov. Premaknjena bloka
iščeta svojo novo lego, ob tem pa nasta-
jajo novi potresi, vse dokler se nastale
napetosti povsem ne sprostijo. Pogosto
taka nova razporeditev blokov izzove
napetosti na drugem kraju, ki privede
do novega potresa. Nekatere naključ-
ne primerjave kažejo, da takšen pozni
naknadni potres nastane v približno
130 dneh, pri čemer je lahko naslednji
še intenzivnejši od prejšnjega. Ni pa
nujno, ker praviloma nobeden potres
nima dvojnika.

Za oceane so značilni dolgi morski
valovi, ki jih izzovejo potresi na mor-
skem dnu. To so cunamiji (tsunami -
dolgi valovi v pristanišču). Cunami je
pogostejši v Tihem oceanu. Potres na
morskem dnu se prenese na velikan-
ske mase vode oceana in na površju
nastanejo dolgi valovi. Ti imajo valov-
no dolžino od 150 do 1000 km, zaradi
česar jih tudi z ladij ni mogoče opazi-
ti. Hitrost širjenja teh valov je odvi-
sna od globine morskega dna. Če je ta
okrog 4 km, je povprečna hitrost vala
okrog 700 km/h. V morskih ožinah
in zalivih se vodne mase nagrmadijo
do izjemnih višin. Opazili so že valo-
ve z višino nad 35 m (Galle, Šrilanka)
in 300 m (Aljaska), vendar slednji niso
bili posledica potresa, pač pa zemelj-
skega plazu. Energija, ki jo s seboj pri-
nesejo takšni valovi, lahko popolnoma
uniči vse priobalne objekte ter ogrozi
človeška življenja. V minulih potresih
je umrlo že 14 milijonov ljudi.

Potrese spremljajo tudi drugi poja-
vi: spremenijo se površine podtalnic,
spremenita se sestava in barva vode v
izvirih in termalnih vrelcih, zanihajo
vode v vrtinah, vznemirijo se živali ...
Močan vtis na ljudi napravijo akustični
pojavi (brontidi), ki so podobni bobne-
nju, ni pa nujno, da jih spremljajo niha-
nja tal. Bobnenje je mogoče zaznati na
razdaljah, večjih od 1000 km. V Slove-
niji je mogoče zaznati podzemno bob-
nenje že pri šibkih potresih v okolici
Boča in Donačke gore.

Po 12 minutah
so potres na
Japonskem zaznali
tudi merilniki
geofizikalnega
observatorija
na Golovcu

V zadnjih dneh lahko opazujemo
posledice katastrofalnega potresa na
Japonskem. Kljub temu da so njihova
seizmološka znanja daleč pred dru-
gimi, so Japonci ujetniki oceanskih
širjav. Epicenter zadnjega potresa je
bil na Pacifiku, oddaljen 120 km od
obale. Potres je imel magnitudo 9,0
(magnituda - velikost) in spada med
šest najmočnejših potresov nasploh.
Po 12 minutah so ga zaznali tudi me-
rilniki geofizikalnega observatorija
na Golovcu. Potres je ustvaril valove
z amplitudo desetih metrov, ki so na
nekaterih delih povsem uničili priobal-
na območja. V primerjavi z japonskim
potresom pa so morski seizmični valo-
vi cunamiji v Jadranskem morju, ki je
razmeroma plitvo, redek pojav. Če pa
že nastanejo, višina valov ne preseže
dveh ali največ treh metrov, hitrost pa
ne 100 km/h.

Kljub nagli rasti seizmološkega, nara-
voslovnega in drugega znanja pa po-
tresi podobno kot vreme niso povsem
napovedljivi. So pa znanja v pomoč pri
nastajanju neotektonskih kart, na kate-
rih so še epicentri z intenzitetami mi-
nulih potresov. Tako zasledimo, da je
14. aprila 1985 Ljubljano prizadel po-
tres 9° MSK (Medvejev Sponheuer Kar-
nikov). To pomeni deveto stopnjo na
dvanajststopenjski intenzitetni lestvi-
ci. Potres s takšno intenziteto je delno
uničujoč: porušenih je 75 odstotkov
opečnih in kamnitih zgradb in polo-
vica zgradb iz armiranega betona,
uničeni so vodni rezervoarji in vsa
infrastuktura (vodovodna, plinska in
električna napeljava), nastanejo poža-
ri.

Da bi se izognili slabo definira-
ni kvalitativni intenzitetni lestvici,
je C. F. Richter vpeljal lestvico potre-
snih magnitud. To je relativna večsto-
penjska lestvica velikosti, še najbolj
podobna Celzijevi temperaturni lest-
vici. V lestvici potresnih magnitud je
intenzitetna opisna lestvica le delno
upoštevana. Ljubljanskemu potresu
iz 1895. z intenziteto 9° MSK bi ustre-
zala magnituda 7,5. Magnituda da ce-
lovitejšo informacijo o potresu kot
intenziteta predvsem zato, ker vsebu-
je še informacijo o energiji. Med mag-
nitudo in energijo ni preproste zveze.

Če se magnituda spremeni za enoto, se
energija spremeni za 2530-krat. Potre-
su z intenziteto 12° MSK in magnitudo
9, kot je bil na Japonskem, ustreza ener-
gija okrog 1018 J. Kaj ta energija pome-
ni, lahko ponazorimo s primerom 632
MW Nuklearne elektrarne Krško. Ta
letno proizvede 4 milijarde kWh elek-
trične energije (1 kWh = 3,6 ■ 106 J) in
pokrije okrog 20 odstotkov potreb po
energiji v Sloveniji. Energija japonske-
ga potresa ustreza energiji, ki jo naša
nuklearka zagotovi v 70 letih, Sloveni-
jo bi po sedanjih merilih ta energija
preskrbela za dobro desetletje.

Tudi Slovenije v preteklosti potre-
si niso obšli. V povprečju imamo stati-
stično pomemben potres vsakih štiri
do pet let, zabeleženih pa jih je na sto-
tine, a k sreči je večina šibkih. Kakšnih
petdeset potresov v zadnjih desetih
stoletjih pa je bilo močnih in zelo moč-
nih, nekaj pa jih je bilo rušilnih ( Idrija
- Cerkno 1511, Ljubljana 1895, Brežice
1917, zgornje Posočje 1998).

K rušilnim potresom je treba prište-
ti še potrese, ki so sicer nastali v naši
soseščini, a so segli tudi v naše kraje.
Takšna sta bila zagrebški potres (1880)
in furlanski potres (1976), ki je razde-
jal Posočje. Tudi če bi potres lahko vna-
prej napovedali, se moramo zavedati,
da če bi nastal na primer na območju
Boča, bi imeli Mariborčani okrog tri se-
kunde za odločitev, kaj storiti. Najbrž
pa si nihče od nas ne more predstavlja-
ti groze, ki so jo pred dobrim tednom
preživljali prebivalci Japonske, ki sta
jih potres in nato cunami najbolj pri-
zadela.

Preproste mikroskope
je bilo težje izdelati
in uporabljati kot tiste bolj
znane z dvema lečama,
vendar so zagotavljali
večjo resolucijo

Prvi mikroskopi so bili veliko kakovost-
nejši, kot običajno pravijo zanje, meni
mikroskopist Brian Ford, izvedenec za
zgodovino in razvoj teh instrumentov
z Univerze v Cambridgeu. Po Fordovih
besedah mnogi trdijo, da so mikrosko-
pi, ki so jih uporabljali znanstveniki iz
17. stoletja, denimo Robert Hooke in
Antoni van Leeuwenhoek, omogočali
zgolj nejasno sliko bioloških struktur,
na primer celic in mikroorganizmov.
Hooke je bil prvi, ki je opisal celice v
tankih kosih plute, medtem ko je Lee-
uwenhoek leta 1676 v deževnici opazo-
val "mikroskopske živalice", ki so bile
prostemu očesu nevidne. Vse to pome-
ni, da za vsa ta odkritja nista zadosto-
vala samo ugibanje in iznajdljivost.
Zato je Ford ponovno preučil zmoglji-
vost posameznih Leeuwenhoekovih
mikroskopov in prišel do osupljivih
rezultatov, ki so povsem primerljivi s
tistimi, ki jih omogočajo sodobni svet-
lobni mikroskopi. Svojo študijo je na-
slovil Mikroskopija in analize.

Zaradi slabih modernih rekon-
strukcij so se instrumenti iz 17. stolet-
ja znašli na slabem glasu, pravi Ford.
V nasprotju z nejasnimi slikami, pri-
kazanimi v nekaterih muzejih in tele-
vizijskih dokumentarcih, je mogoče s
pravo osvetlitvijo in fokusiranjem pro-
izvesti osupljivo jasen mikrograf tako
s prvimi mikroskopi kot z njihovimi
modernimi kopijami. "Ford je vodilni
svetovni izvedenec za mikroskopijo in
to, kar pravi, je povsem smiselno," je
dejala Catherine Wilson, izvedenka za
zgodovino mikroskopije na Univerzi v
Aberdeenu v Veliki Britaniji.

Ford je do teh ugotovitev prišel,
potem ko so mu dovolili uporabiti
enega izmed Leeuwenhoekovih izvir-
nih mikroskopov, ki je zdaj v lasti Uni-
verzitetnega muzeja v Utrechtu na
Nizozemskem. Leeuwenhoek, trgovec
s platnom iz Delfta, je svoje instrumen-
te izdelal tako, da je uporabil eno samo
lečo - stekleno kroglico, vgrajeno v ko-
vinski okvir. Te preproste mikroskope
je bilo težje izdelati in uporabljati kot
tiste bolj znane z dvema lečama, ven-
dar so zagotavljali večjo resolucijo. Ho-
oke je mikroskopijo ljudem leta 1665
približal v svojem delu Micrographia,
v katero je vključil osupljive mikro-
skopske posnetke bolh, pršic in oči
muh. Pisec dnevnikov Samuel Pepys
je to delo označil za "najbolj pametno
knjigo, ki jo je kdajkoli prebral". Fordo-
ve ugotovitve nakazujejo na to, da Ho-
oke svojih risb ni izboljšal v skladu z
lastno domišljijo, kot so namigovali
nekateri, marveč je lahko skozi svoj
mikroskop dejansko videl stvari, kot
so drobne dlačice na okončinah bolh.
Tudi Hooke je bil nekaj časa zmeden,
ko je dobil nalogo, da ponovi Leeuwen-
hoekove rezultate. Potreboval je več
kot leto dni, da je končno zagledal mi-
kroskopske živalice, nakar je zapisal:
"Zelo sem bil presenečen nad tem ču-
dovitim prizorom, zlasti ker še nikoli
nisem videl živega bitja, ki bi se lahko
po majhnosti primerjalo s tem." Pionir-
ji mikroskopisti so bili po Fordovem
mnenju torej veliko bolj sposobni, kot
jim priznavajo. (Naturenews)

Na Diagonalah bo retrospektiva tokrat posvečena 52-letnemu Petru
Tscherkasskyju, ki v obuditvi struje avtangardnega filma stoji kot
zgled filmarjem mlajše generacije, ne le avstrijske. (Arhiv festivala)

V Gradcu se je s filmom Papa
režiserja Umuta Daga začel
filmski festival Diagonale, ki v
mesto že od leta 1998 vabi vse,
ki prepoznavajo moč avstrijske
filmske ustvarjalnosti. Te ne
zastopa le mednarodno prizna-
ni režiser Michael Haneke, da
ustvarjajo tudi drugi, kaže pro-
gram, ki ponuja več kot 180 fil-
mov in videov. Kot je za STA
povedala programska vodja fe-
stivala Barbara Pichler, se Dia-
gonale trudijo, da na dogodek
pritegnejo kar največ strokovne
javnosti, veliko pa stavijo tudi
na "laične ljubitelje filma".

Pichlerjeva festival letos
vodi tretje leto, mandat pa so
ji podaljšali do leta 2014. Diago-
nale bodo po njenih besedah po-
novno dokazale, kako močni,
a prepogosto spregledani so
avstrijski celovečerci, dokumen-
tarci, eksperimentalni in animi-
rani filmi.

Na otvoritveni slovesnosti je
letošnjo veliko igralsko nagrado
festivala prejela igralka in pro-
ducentka Senta Berger (1941).

V petek, 25. marca, bosta pode-
ljeni nagradi za scenarij Carla
Mayerja in Thomasa Plucha, vr-
hunec pa bo podelitev nagrad
doživela 26. marca, ko bo med
drugim podeljena velika nagra-
da zvezne dežele Štajerske za
najboljši celovečerni ali doku-

in mladosti je začel po naved-
bah filmsko eksperimentirati
na začetku 50. let z amaterskim
oziroma ljubiteljskim 8-mm fil-
mom, leta 1957 pa ustvaril svoj
prvi 16-mm film 1/57 Poskus s
sintetičnim zvokom (1/57 Ver-
such mit synthetischem Ton)
kot sicer prvo delo svoje oštevil-
čene filmografije. Nekaj filmov
nato je, kot navajajo, ustvaril s
serialno montažno tehniko in
tako več let prehitel gibanje,
pozneje v ZDA poimenovano
"structural film" (strukturalni
film), Krenovo strukturiranje
pa naj bi že kmalu doseglo skraj-
no matematično strogost in na-
tančnost.

Forma in estetika njegove-
ga ustvarjanja naj bi se radikali-
zirali v letih med 1964 in 1966,
našel naj bi lasten ritem ter že
tudi svojo pozneje slavno meto-
do ekspresne montaže, temelje-
če na posamičnih fotogramih,
posnetih s samosprožilcem. Na-
dalje se je po navedbah, upajoč
na tamkajšnje širše priznanje,
izselil v Nemčijo, nakar naj bi ga
že odkrili ameriški in angleški
strukturalni filmski ustvarjalci
in ga častili kot vzornika svojih
umetnosti, konec preteklih 70.
let pa je sam odšel v ZDA, kjer
pa se je moral preživljati celo
kot najemni delavec in snema-
ti tako rekoč doma. Konec 80.
let pa so ga po navedbah spet
pripeljali nazaj v domači Dunaj,
kjer je potem imel možnost po-
sneti še nekaj pomembnih film-
skih del.

Ob svoji obletnici
ODPIRAMO VRATA TOBAČNEGA MUZEJA ■
prenovljene muzejske zbirke.

dela nista dobila niti evra, zato z obči-
no nočeta podpisata nove pogodbe za
pridobitev gradbenega dovoljenja in
projekta za izvedbo.

V kabinetu župana so nam včeraj
le odgovorili. Zatrjujejo, da se projek-
tanti ne odzivajo na podana vabila
za oddajo ponudbe za izdelavo ome-
njene projektne dokumentacije, kar
pa je v skladu s slovensko zakonoda-
jo obveza. "Prav tako pa vztrajajo pri
plačilu storitev, ki v celoti niso bile
opravljene. Po dveh neuspešnih po-
gajanjih formalni postopki v tem tre-
nutku mirujejo. Potekajo pa razgovori
na različnih ravneh o nadaljnjih aktiv-
nostih na projektu, med drugim tudi
z madžarskim veleposlaništvom," še
pravijo v občini.

Arhitekta sta nam potrdila, da so
jima ponovno zavrnili plačilo računa,
ki sta ga izdala, čeprav so se rokov dr-
žali, to pa bosta tudi dokazala. Dela
pa ne moreta nadaljevati, saj za pre-
teklo delo, kjer je z njima sodelovalo
tudi do 20 strokovnjakov, nista dobila

V galeriji Ars sacra mariborske nadš-
kofije je na ogled izbor iz sakralnega
opusa akademskega slikarja Tomaža
Perka.

Opus sestoji tako iz prizorov Kri-
stusovega pasiona s poudarkom na
Križevem potu kot tudi raznovrstnih
oltarnih slik, navezujoč po eni stra-
ni na lastne portretno zasnovane fi-
guralne kompozicije, ki jih označuje
kanec ironije z nadrealističnimi remi-
niscencami, po drugi strani pa kaže
popolnoma nove, kompleksnejše
kompozicijske konstrukcije z bogatej-
šo izpovedno vsebino, kot bi šlo za pov-
sem drugačen navdih.

Umetnik sicer ohranja svoj pre-
poznavni, na hiperrealizem mejoči
likovni izraz z izhodišči v baroku se-
demnajstega stoletja ter dramatično
občutenem romantičnem krajinarstvu
s poudarjenim vodoravnim formatom
in meditativnim vzdušjem, pri čemer
neredko uporablja tudi fotografske
predloge, ki jih avtorsko dopolnjuje,
vendar pa osebni slog hkrati nadgra-
juje s specifičnimi kompozicijskimi
sredstvi, ob prestavitvi zgodovinske-
ga, odrešenjskega dogodka v sodobni,
realni čas. Ljudje smo torej soudeleže-
ni v pasionski drami, ki se ni odigrala
le enkrat v zgodovini, marveč se žrtvo-
vanje odvija neprestano in povsod.
Tomaž Perko sicer upošteva osnove
klasične ikonografske motivike XIV.

Nepreklicno se je poslovila hollywo-
odska legenda Elizabeth Taylor, ozna-
čevana za eno zadnjih, če ne celo zares
poslednjo veliko filmsko zvezdo, ki je
izšla še iz tako imenovanega klasičnega
hollywoodskega studijskega sistema.
Bila je pravzaprav že otroška filmska
zvezda, v dolgoletni karieri, v kateri je
nastopila po navedbah v 70 filmskih
in televizijskih delih (med njimi tudi v
serijah), pa je osvojila vrsto svetovnih
filmskih oziroma igralskih nagrad,
med njimi za glavno vlogo dva oskarja
ameriške filmske akademije v začetku
in proti koncu 60. let preteklega stolet-
ja ter bila že pred njunim prejetjem no-
minirana konec 50. in v začetku 60. let
še za tri oskarje za glavno vlogo.

Za svoj prvi pravi film je smatra-
la po poročanjih sicer "šele" tistega, v
katerem je imela že svoj drugi filmski
nastop in postajala otroška filmska
zvezda, to pa je bila slavna pustolov-
sko-družinska drama Lassie se vrača
(Lassie Come Home, 1943). Prvega
oskarja je osvojila leta 1961 za vlogo
v drami Butterfield 8, ki pa je menda
sama ni nikoli posebej cenila. Druge-
ga oskarja pa ji je ameriška filmska
akademija podelila za njeno po mno-
gih mnenjih nasploh najboljšo vlogo
v legendarni drami Kdo se boji Virgi-
nie Woolf? (Who's Afraid of Virginia
Woolf?, 1966) slovitega dramatika
Edwarda Albeeja in zdaj prav tako slo-
vitega režiserja, tedaj pa filmskega debi-
tanta, a že uveljavljenega gledališčnika
Mikea Nicholsa, ki se je sam prebil do
oskarjevske slave že leto pozneje z na-
slednjim, nepozabnim filmom Diplo-
miranec (The Graduate z Dustinom
Hoffmanom).

V Kdo se boji Virginie Woolf? je Eli-
zabeth Taylor bila dejansko neznansko
daleč od kakršnegakoli zvezdništva ozi-
roma klasične zvezdniške uglajenosti,
saj je oživila furijasto ženo zapitega pro-
fesorja, ki ga je oživil odlični Richard
Burton (1925-1984), tedaj tudi v resni-
ci njen mož in to niti ne zadnjič. S to
vlogo je Elizabeth Taylor osvojila med
drugim še nagradi newyorških film-
skih kritikov in britanske filmske aka-
demije, tako imenovanega britanskega
oskarja.

Za oskarja je bila nominirana še leta
1958 v drami Raintree Country, nato
že naslednje leto v legendarni drami
Mački na vroči pločevinasti strehi (Cat
on a Hot Tin Roof) slovitega dramati-
ka Tennesseeja Williamsa (1911-1983)
in režiserja Richarda Brooksa (1912-
1992) z glavnim igralcem Paulom New-
manom (1925-2008) ter še leta 1960 v
srhljivi drami Nenadoma, lansko polet-
je (Suddenly, Last Summer) prav tako
po drami Tennesseeja Williamsa v re-
žiji slovitega Josepha L. Mankiewicza
(1909-1993) z legendarno soigralko Kat-
harine Hepburn (1907-2003). Znameni-
ta vloga Elizabeth Taylor pa je vsaj še
Kleopatra v isto naslovljeni zgodovin-
ski biografski drami (1963) omenjenega
režiserja Mankiewicza, z Burtonom v
vlogi Marka Antonija in Rexom Harriso-
nom (1908-1990) v vlogi Julija Cezarja.

Legendarna je Elizabeth Taylor
bila tudi zaradi neznanske življenjske
vztrajnosti, brez katere bi - podobno
kot marsikdo prej in pozneje - zago-
tovo omagala že veliko prej. In v tem
duhu je nekoč dejala: "Vse sem že dala
skozi. Sem Mati Korajža." Doživela je
res tako rekoč vse mogoče, od najbolj
strmih vzponov do najtrših padcev,
predvsem v zasebnem življenju, med
drugim zaznamovanem z mnogimi bo-
leznimi (trajno se je poškodovala že na
filmskem snemanju leta 1944) in posle-
dično zasvojenostjo z zdravili, pa tudi
z mnogimi porokami in ločitvami ter
nenazadnje smrtmi kolegov, prijateljev
in življenjskih sopotnikov.

Pot Elizabeth Taylor kot igralke neo-
bičajne lepote in očarljivih vijoličastih
oči, rojene 27. februarja 1932 v Londo-
nu ameriškim staršem kot Elizabeth
Rosemond Taylor (v Angliji je prežive-
la prvih sedem let, z družino pa se je
umaknila v ZDA šele pred vojno), je
nedvomno močno zaznamovala tudi
nenadna slava. Ta ji je po njenih bese-
dah bila kar dana in ji omogočila veli-
ko lepega, a povzročila prav tako precej
hudega. Med življenjsko lepšimi dejstvi
pa je zagotovo, da je bila po poročanjih
štirikrat mati in desetkrat babica ter
prav tako štirikrat prababica.

Sodelovala je z mnogimi prav tako
že pokojnimi klasičnimi hollywoodski-
mi igralskimi legendami, ob že omenje-
nih, recimo, še z Jamesom Deanom,
Montgomeryjem Cliftom in Spencer-
jem Tracyjem. Prijateljevala je z vele-
slavnim, naposled tragičnim "kraljem
popa" Michaelom Jacksonom. V zad-
njih dveh desetletjih preteklega stoletja
se je posvetila intenzivnemu dobrodel-
nemu angažiranju, posebej pri raziska-
vah aidsa, zaradi česar ji je na prelomu
z novim stoletjem britanska kraljica
Elizabeta II. podelila naslov Dame (od-
likovanje britanskega imperija, ki so ga
moški deležni v bolj znani obliki Sir).
Zdajšnjega 23. marca pa ji je po že nekaj
časa trajajočih zdravstvenih težavah
po poročanjih odpovedalo srce.

"Petra, Petra, Petra!" so se sliša-
li vzkliki, ko se je v torek zve-
čer najuspešnejša slovenska
tekačica na smučeh ob koračni-
ci Pihalnega orkestra Bežigrad
povzpela na oder v domačem
Dolu pri Ljubljani. Po zaigrani
državni himni sta se Petri Maj-
dič za vse, kar je storila v svoji
dolgoletni karieri, najprej zah-
valila župan Dola Primož Zu-
pančič in predsednik Slovenske
smučarske zveze Tomaž Lovše,
kije obenem razkril, da bo 31-
letna šampionka ambasadorka
kandidature Planice za svetov-
no prvenstvo v nordijskem smu-
čanju leta 2017.

Da ne gre za navaden večer
v "deželi Jurija Vege", je bilo za-
znati že po trum-ah, ki so se vali-
le proti središču Dola. "Le kam-?!
Na poslovilni žur Petre Majdič,"
nam- je na vprašanje, kam- jo
tako m-aha s slovensko zastavo
v roki, svojo nam-ero pojasnil
dobro razpoložen m-ladenič.
Ko sm-o skupaj z njim- prispeli
na trg pred vaškim- župniščem-,
se je tam- že zbralo lepo število
privržencev trikratne slovenske
športnice leta, kije m-ed drugim-
dobitnica bronaste olim-pijske
m-edalje iz Vancouvra in tri-
kratna zm-agovalka v končni
razvrstitvi v sprintih. Mlajši so
se sladkali s sladkorno peno, žal
niso ponujali obarvane, in m-a-
stili s kokicam-i, odrasli so žejo
gasili s hm-eljevim-i zvarki pri
enem- od dveh točilnih pultov,
za krepitev narodne zavesti pa
je z brezplačno delitvijo sloven-
skih trikolor skrbel "vodilni slo-
venski m-obilni operater".

Medtem- pa je občinstvo že za-
baval povezovalec program-a
Franc Pestotnik - Podokničar.
Povedal je, da so m-ed čakanjem-
na prihod Majdičeve na Brniku
srečali delegacijo slovenskih
politikov, kije priletela iz Brus-
lja. Ministrica za gospodarstvo
Darja Radie naj bi jih bila začu-
deno vprašala, ali čakajo njih,
iz m-nožice pa naj bi bili odgo-
vorili: "Ne, vas bi s črnim-i za-
stavam-i." Kakšne občutke so
doživljale najstnice ob posluša-
nju Claptonove skladbe Tears
in Heaven v za njih "strupeni"
izvedbi Petra Vodeta, enega
od finalistov lanskega šova Slo-
venija im-a talent, piscu teh vr-

OVEN

Dočakali boste sprem-em--
be pri delu. Brez posebnega
truda bi lahko dosegli več,
kot si lahko sploh želite.

bik

Vnesite več razum-evanja in
potrpljenja v vsakodnevne
odnose, saj to znate, če se le
potrudite.
DVOJČKA

Razm-islite, zakaj ste neza-
dovoljni. Pogovorite se z
nekom-, ki vas pozna in ve,
da imate rom-antično dušo.
RAK

Močna čustva bodo zopet
zaživela tam-, kjer jih niste
pričakovali. Verujte v sebe,
vse to je resnično.
LEV

Tisto, kar vas m-ika, nare-
dite in uspelo vam- bo. Do-
segli boste kom-prom-is z
osebo, ki vam- je blizu.
DEVICA

Čustveno boste, nekoliko
nestabilni, hitro prizade-
ti in ljubosum-ni. Naleteli
boste na ovire pri delu.

tehtnica

Preveč ustaljeno življenje
postara pred časom-! Raje
sprejm-ite prisrčno povabi-
lo za sodelovanje v življenj-
ski igri.
ŠKORPIJON

Težave s partnerjem- lahko
izzovejo m-očne čustvene
reakcije. Iskreno prijatelj-
stvo je zdravilo za tovrstne
tegobe.
STRELEC

Začutili boste pom-anjkanje
ljubeznivih odnosov in ne-
usklajeno obnašanje ljudi,
ki vas obdajajo.

kozorog

Včasih je treba v tišini bese-
de in m-isli pustiti za seboj
in nadaljevati začrtano pot.
Vloženi trud bo obrodil sa-
dove.
VODNAR

Zadnje čase ste pogosto dvo-
m-ili o svojih sposobnostih,
toda počasi že postajate sa-
m-ozavestni in odločni.
RIBI

Ne m-anjka vam- dobrih idej,
a zanje čas še ni dozorel. Po-
iščite bolj hudom-ušno plat
svoje osebnosti.

Varu-hinja človekovih pravic Zdenka
Čebašek Travnik in njena namestni-
ka Kornelija Marzel in Jernej Rovšek
s sodelavci so včeraj u-radovali v Mari-
boru-. Za srečanje je bilo tolikšno zani-
manje, da bodo morali obisk opraviti
v dveh dneh. Včeraj so sprejeli 25 lju-di,
24 so jih naročili za 13. april, še enkrat
toliko so jih zaprosili, naj podajo pobu--
do pisno.

Zdenka Čebašek Travnik se je srečeva-
la z lju-dmi, ki so imeli težave v zvezi
s socialo, delovnimi razmerji, stanova-
nji. Kritizirane institu-cije so centri za
socialno delo, sodišča. Izpostavila je
primer pobu-dnika, ki ocenju-je, da so
odvetniki ravnali nekorektno: "Boli
ga, da ne u-krepa odvetniška zborni-
ca. Varu-h ima do odvetniške zbornice
omejena pooblastila, je pa zgodba taka,
da se moramo zamisliti nad tem, koli-
ko je naša država pravna država oziro-
ma koliko lahko posameznik naredi za
to, da doseže pravične razsodbe."

Pri Korneliji Marzel so prevladovale
pritožbe zoper delo gradbenih inšpek-
torjev, pogovarjala se je tu-di s pobu-d-
nikom, ki sodi v kategorijo izbrisanih,
kjer je šlo bolj za nasvet, ob čemer je
u-gotavljala, da "u-pravni organi stranki
morda povedo, kaj priložiti, a ti lju-dje
potrebujejo še dodatno razlago, obraz-
ložitev". Pri Jerneju- Rovšku- pa so veči-
no časa porabili za pravno pomoč, kot
zanimivejšega pa je izpostavil primer
gospe, ki je vložila denar v Zdenex in
potem odstopila svojo terjatev Dru-št-
vu- za varstvo u-pnikov, ki mu- je še leta
2008 plačala članarino za nekaj let
nazaj, od njega pa ni dobila nobenih ja-
snih informacij niti sredstev. "Po naših
informacijah se je stečaj Zdenexa kon-
čal leta 2008. Javno bi opozorili lju-di,
naj razmislijo, komu- zau-pajo denar," je
dejal Rovšek.

Lju-dje so bili na razgovor pri varu-hinji
in njenih svetovalcih naročeni na u-ro,
zato na hodniku- mariborske občine
ni bilo gneče. Prihajali so z najrazlič-
nejšimi zgodbami. "Še vedno sem brez
osebne, vozniške, nimam stalnega pre-
bivališča ..." nam je povedal Dorde Ve-
selinov, Makedonec, ki v Sloveniji živi
že od 1974. leta. V Večeru- smo njegovo
zgodbo, ki se je začela, ko so ga 1992.
leta "izbrisali", že opisali. "Pritožila se
bom zoper inšpekcijske slu-žbe in u-prav-
no enoto zaradi postopkov, ki predol-
go trajajo in tečejo v napačno smer, saj
u-radniki sprejemajo odločitve, za kate-
re se vnaprej ve, da bodo na dru-gi stop-
nji zavrnjene," je razlagala gospa, ki se
že več kot desetletje bori zoper neko
gradnjo. "Sprašujem se, kako lahko eni
u-radniki delajo, pa se jim nič ne zgodi."
Na varu-ha se ne obrača prvič. "Bila sem
že pred desetimi leti, rekli so, da bodo
pridobili podatke, potem pa se je vse
u-stavilo, ko se je varu-h menjal. Kakšno
varstvo človekovih pravic je to?"

Gospa iz Ruš je prišla zaradi pravice
do odškodnine kot žrtev vojnega nasi-
lja, ker je, stara štiri leta, izgubila očeta
partizana, nekdo drug zato, ker ga je
pri dedovanju- oškodoval pastorek, 70-
letna Mariborčanka pa se je potožila
čez ravnanje mariborskega centra za so-
cialno delo, ki ji ne dovoli prodati stano-
vanja. "Moža je pred meseci zadela kap
in je zdaj v domu-. Imava stanovanje, v
katerem sva vsak do polovice lastni-
ka. Stanovanje je v petem nadstropju-
bloka, v katerem ni dvigala. Že leto in
pol ga ne u-porabljam. Živim v hiši, ki
sem jo podedovala po mami. Pokojni-
ne imam 458 evrov in približno toliko
tu-di mož, dom zanj pa stane skoraj 800
evrov! Kako naj ob tem pokrivam dvoj-
ne stroške? Zdaj še imam prihranke, a
ti bodo pošli in zato bi rada stanova-
nje prodala, toda socialna služba tega
ne pu-sti, ker da mož ne more odločati.
Kot da ga bom okrog prinesla! Dinarja
ne bom vzela zase," je razlagala never-
jetno zgodbo. "Če bi država doplačeva-
la dom za moža, bi še razu-mela, da ne
dovolijo prodaje. Ampak če meni nihče
nič ne da in sem podpisala, da bom pla-
čevala za moža, zakaj ovirajo prodajo
stanovanja?" se je spraševala.

In kako varu-hinja komentira vprašanja
v zvezi z u-činkovitostjo svojega dela?

"Varuh lahko deluje samo v okviru za-
kona o varuhu človekovih pravic in tu
so naša pooblastila jasno določena. Če
pridejo ljudje s težavami, pri katerih
jim varu-h po zakonu- ne more pomaga-
ti, smo hitro označeni kot tisti, ki jim
ne moremo pomagati. Velikokrat se
obrnejo na nas lju-dje tu-di z zadevami,
ki so zelo časovno oddaljene in so na
sodišču- že izdane pravnomočne sodbe,
pri dru-gih primerih pa varu-h po zako-
nu- ne sme obravnavati primerov, starej-
ših od leta dni. Lju-dje včasih tu-di težko
razu-mejo, da varu-h ne more naročiti
vsebine odločitve," odgovarja varu-hi-
nja. Utemeljenih je 23 ali 24 odstotkov
pobu-d.

Z dobrodelnim koncertom vokalne sku-pine Perpetu-u-m Jazzile, ki je v torek
zvečer do zadnjega kotička napolnila veliko dvorano SNG Maribor, je dobro-
delno zdru-ženje Koraki za korakce znova zbiralo denar za otroke in mlade,
ki za svoj razvoj, lažje u-čenje in rekreacijo potrebujejo posebne pripomočke.
"Vsi dogodki so namenjeni pomoči otrokom - na eni strani nas motivira nji-
hova zgodba, na dru-gi pa lju-dje, ki množično obiskujejo naše dobrodelne kon-
certe in pohode, ter vsi dru-gi, ki nas podpirajo. Da sku-paj zmoremo marsikaj,
še kako drži," je ob tem povedala predsednica dobrodelnega zdru-ženja Koraki
za korakce Andreja Kračun. Z denarjem od prodanih vstopnic, del izku-pička
od prodanih zgoščenk so darovali tu-di člani zbora Perpetu-u-m Jazzile, bodo
tako ku-pili opremo Medobčinskemu- dru-štvu- slepih in slabovidnih Maribor
in Domu- Antona Skale.

Člani hu-manitarnega dru-štva pa že načrtujejo nov pohod, četrtega po vrsti.
Ta bo 24. septembra, ko se bodo pohodniki v modrih majicah in v dru-žbi masko-
te Jakca Korakca sprehodili po začrtani poti Mestnega parka v Mariboru-. (ek)

To so lahko neformalne ali formal-
ne skupine naših uporabnikov, ki se
srečujejo vsak teden, pri tem pa jim po-
magamo podporne osebe. Na teh red-
nih srečanjih, točno se ve, kje in kdaj
se je takih pogovorov mogoče udele-
žiti, lahko prav vsak pove, kaj misli,
kako razmišlja, česa si želi. Naši upo-
rabniki predstavljajo svoje želje, obe-
nem pa tudi iščejo rešitve, predlagajo,
kako ukrepati, da bo njihovo življenje
še kvalitetnejše. Pred leti smo na ravni
države ustanovili tudi združenje samo-
zagovornikov in zagovornikov oseb z
motnjo v duševnem razvoju. Radi bi
namreč, da se nas sliši tudi zunaj različ-
nih ustanov, s katerimi že sodelujemo,"
pravi Vidovičeva, kije aktivno sodelo-
vala pri organizaciji drugega kongresa
Združenja samozagovornikov in zago-
vornikov oseb z motnjo v duševnem
razvoju Slovenije.

Kongres je v Zavodu Dornava potekal
včeraj, o prihodnosti (samo)zagovor-
ništva pa je tokrat razmišljalo več kot
80 udeležencev kongresa iz vse Slove-
nije. "Ministrstvo za delo, družino in
socialne zadeve je že v preteklem letu
pripravilo nekaj novih zakonov, ki se
ukvarjajo s področjem življenja ljudi s
posebnimi potrebami, zdaj poteka no-
velacija zakona iz leta 1983, uvajamo
pa tudi novosti na področju bivanja
ljudi s posebnimi potrebami, govori-
mo o (samo)zagovorništvu, posebno
pozornost namenjamo podpori starej-
ših z motnjo v duševnem razvoju in
spreminjamo področje financiranja
ter se ukvarjamo s vprašanjem, kam
in kako z ljudmi s posebnimi potreba-
mi po končanem šolanju, ki jim ponu-
jamo tudi pravico do zaposlitve," pravi
dr. Cveto Uršič z ministrstva za delo,
družino in socialne zadeve, mag. Franc
Hočevar, svetovalec predsednika drža-
l

Zbrani na drugem kongresu Združenja zagovornikov in samozagovornikov oseb z
motnjo v duševnem razvoju so z navdušenjem pozdravili nastopajoče.

ve za socialne zadeve, problematiko
ljudi s posebnimi potrebami dobro
pozna, (samo)zagovorništvo pa je po
njegovem zagotovo priložnost, ki jo je
treba razvijati še naprej, saj mora imeti
vsak človek možnost, da sam odloča o
svojih potrebah in tudi pravicah.

Kongresa v Dornavi, kjer so na ogled
vabile tudi razstave del uporabnikov
domskih storitev, se je udeležila tudi
Mateja de Reya, direktorica Zveze So-
žitje: "Mi v zvezi in društvih Sožitje se
zavzemamo za sistemski razvoj samo-
zagovorništva, saj smo v naši družbi
še vedno priče spremembam, ki niso v
prid ljudem z motnjo v duševnem raz-
voju. Vsi skupaj se zavzemamo za to,
da se naš glas ne presliši." Zbrane, ki so
prepričani, da samozagovorništvo po-
membno vpliva na življenje ljudi s po-
sebnimi potrebami, je nagovoril tudi
Željko Seferovic, predsednik Združe-
nja (samo)zagovornikov. Samozagovor-
ništvo, razlagajo tisti, ki se pri nas že
kakšno desetletje ukvarjajo z njim, je
dejavnost oziroma oblika pomoči ose-
bam z motnjami v duševnem razvoju,
ki se kaže kot podpora pri seznanjanju
družbe s potrebami ljudi z motnjo v
duševnem razvoju in kot podpora pri
uresničevanju njihovih želja. Da gre
za samospoštovanje, spoštovanje dru-
gih, neodvisnost in pogum, ki vklju-
čuje razmerje pravic in dolžnosti, je
bilo včeraj slišati v Dornavi. Samoza-
govorništvo je demokratičen proces,
ki se lahko nanaša na posamezno deja-
nje, v katerem se oseba postavi sama
zase. To lahko naredi sama ali pa v
skupini. Samozagovorništvo je tako
lahko skupinska dejavnost, pri kateri

kleti, v ponudbo bodo vključevali še
medarje, povezovali vinarje in drugo.
V hotelu bo tudi sprostitveni del z ma-
sažnim bazenčkom in savno, ki bo
po besedah lastnikov prva in edina
te vrste v državi, kakšna bo, pa bo do
odprtja ostala skrivnost. Hotel je po-
polnoma ekološko narejen, ogrevanje
in hlajenje bo zagotavljal zemeljski ko-
lektor, toplotna črpalka zemlja-voda.

"Ker sva imela zemljišče, sva ga
želela izkoristiti. Zakaj bi bili vedno
odvisni od neke arabske nafte ali ru-
skega plina," je razmišljal Fluher in po-
udaril, da stremijo k temu, da bi bilo
v hotelu, ki sta ga sogovornika ozna-
čila še za zanimivo alternativo mari-
borski hotelski ponudbi, čim manj za
okolico škodljivih elementov. Gostom
- pričakujejo ljubitelje narave, družine,
poslovneže in udeležence seminarjev,
ljubitelje kulinarike in vin - bodo biva-
nje osmislile še dodatne dejavnosti,
kot sta kolesarjenje in lokostrelstvo.
"Razmišljava tudi o kulinaričnih pa-
ketih, ko bi se bilo med bivanjem pri
nas mogoče naučiti tudi narediti kakš-
no jed. Kreativnosti nama ne manjka,"
je še povedal Fluher.

Precej jeze zaradi KTV
Ravne - tako zaradi neraz-
čiščenega lastništva kabel-
skega sistema, v katerega
so v preteklosti vlagali
občani, kot tu-di zaradi
položnic in pogodb

Delovanje Kabelske televizije (KTV)
Ravne je, tako z vidika lastništva kot
zaradi zaračunavanja storitev, že precej
časa trn v peti številnih Ravenčanov,
vsake toliko časa pa se nezadovoljstvo
in z njim povezana vprašanja občanov
še okrepijo. Na Večerovo koroško dopi-
sništvo smo prejeli pismo, podpisano z
"Nezadovoljni in obupani uporabniki",
v katerem neimenovani avtorji opozar-
jajo na dodatne in vse višje račune, ki
da so jih že poravnali, a KTV Ravne
kljub temu od njih še naprej terja pla-
čila, med drugim tudi od že umrlih
posameznikov, ne glede na poprejšnja
pojasnila sorodnikov, da naslovniki
niso pravi. V pismu se dotaknejo tudi
nikoli docela pojasnjenega lastništva
KTV, pri čemer razlagajo, da so obča-
ni pred dvema desetletjema plačali
ogromne vsote denarja, da so sploh
vzpostavili kabelski sistem, medtem
ko danes ta sistem lahko uporabljajo
tudi prebivalci, ki zanj niso prispevali
ničesar. Sprašujejo se, kako KTV Ravne
sploh zaračunava naročnino, pri tem
pa so, če se obrnejo nanje za pojasnila
o zneskih na položnicah in naslovni-
kih, še izjemno neprijazni.

"Uporabniki nismo podpisali nobe-
ne pogodbe in mislimo, da tudi ni upra-
vičeno, da KTV Ravne pobira denar, saj
poleg tega plačujemo še naročnino za
RTV Slovenija," pišejo v pismu, v kate-
rem ocenjujejo, da o "nezadovoljstvu,
prevarah in lažeh" nihče noče javno
spregovoriti.

Z lastništvom KTV Ravne so se v prete-
klosti, upoštevaje navedena vprašanja,
v nekdanjih občinskih svetih ukvarja-
li tudi v občini Ravne, vendar to, po
pojasnilih Darka Šulerja z ravenske
občine, ni bilo nikoli dokončno razre-
šeno. Gradbeni odbori iz krajevnih
skupnosti občin, preko katerih je po-
tekala gradnja kabelskega sistema, so
sistem pred skoraj dvajsetimi leti pre-
nesli na Društvo za razvoj kabelsko-
satelitskega sistema Ravne. Dilema,
s katero so se ukvarjali na občini, je
bila, ali so sklepi o prenosu sistema
na društvo dejansko obstajali, saj jih
od društva nikoli niso dobili na vpo-
gled, češ da so shranjeni v arhivih kra-
jevnih skupnosti, kjer pa jih tudi niso
mogli dobiti. Po drugi strani pa je bila
osrednja dilema, kako je kabelski si-
stem sploh lahko prešel v last društ-
va, če niso bili niti ovrednoteni vložki
posameznikov oziroma lastniški dele-
ži soinvestitorjev krajanov, ki bi tudi
praviloma kot vlagatelji morali odlo-
čati o prenosu sistema. Na občini so
tako ocenili, da bi kvečjemu lahko
govorili o prenosu sistema v upravlja-
nje društva, ne pa tudi o dejanskem
lastništvu. Pri tem je zanimivo, da je
omenjeno društvo, ki ga je zastopal
Mihael Jurak, maja leta 2008 postalo
edini družbenik nanovo ustanovlje-
ne družbe z omejeno odgovornostjo
KTV Ravne, direktor oziroma zastop-
nik tega podjetja z osnovnim kapita-
lom v znesku približno 14 tisoč evrov
pa je prav tako Jurak. Iz poslovnega re-
gistra je razvidno, da je to društvo bilo
pred skoraj dvema desetletjema regis-
trirano pri Upravni enoti Ravne, ni pa
podatka o obliki lastnine.

Mihael Jurak odgovarja, da v celotni
zgodbi ni prav nič spornega, poudarja
pa tudi, da je društvena lastnina "ena
prijaznejših oblik lastnine". Društvo za
razvoj kabelsko-satelitskega sistema
Ravne po Jurakovih pojasnilih šteje
kakšnih 20 članov, v preteklosti je bilo
članov blizu 70, sicer pa je društvo za
članstvo še vedno odprto, poudarja
Jurak. "Več je že bilo poskusov diskre-
ditacije, veliko pa tudi deplasiranih
dezinformacij," pravi, ko odgovarja
na vprašanja o lastništvu in zaraču-
navanju storitev. Gradnja kabelskega
sistema na Ravnah je po njegovem pri-
merljiva z drugimi v Sloveniji. Po Ju-
rakovi razlagi so bili vložki v sistem
ljudem v bistvu pravzaprav že povrnje-
ni, saj so opremo medtem tehnološko
nadgradili tudi z vlaganjem dobička v
tehnološke posodobitve, medtem ko
očitke o lastninjenju sistema in okoriš-
čanju zavrača. "Od leta 2006 smo imeli

Kljub podražitvi mesečne naročnine Mihael Jurak poudarja, da je KTV Ravne,
ki okoli 2300 naročnikom po novem mesečno pošilja položnice v znesku 11
evrov, cenejša s primerljivimi kabelskimi televizijskimi operaterji. V Slovenj
Gradcu to stane 15 evrov, v Dravogradu 13, v Mislinji, Mežici in na Prevaljah
pa 14,50 evra. Če se občani odločijo za drugega operaterja, lahko pogodbe
prekinejo, a upoštevajo zgolj pisne odpovedi s točnimi in celovitimi podatki.
V primeru zastarelih podatkov o naslovnikih pa pričakujejo, da jim sporoči-
jo nove podatke, da ne bi bilo nepotrebnih sporov zaradi upoštevanja prvot-
nih podatkov, pravi Jurak. KTV Ravne ima tudi svojo postajo, Uršlja TV, ki se
financira iz izvirnih prihodkov, njeno vlogo kronista dogodkov pa bi želeli
nadgraditi. Po podatkih za leto 2009 je KTV Ravne, ki sicer nima redno zapo-
slenih, poslovno leto ob približno 443 tisoč evrov prihodkov imela 61 tisoč
evrov čistega dobička. (plt)

delovne, tržne in davčne inšpekcije, ki
so bile izvedene na osnovi prijav. Po-
dane so bile ovadbe, člani upravnega
odbora so bili zaslišani, vendar nikoli
niso bile ugotovljene nikakršne nepra-
vilnosti. Podan je bil tudi poskus za
izbris društva iz registra društev," nava-
ja Jurak in pravi, da so pristojni organi
ovrgli tudi očitke o nezakonito sklica-

V obnovljeni velenjski Vili Bianci, objektu, ki bo v glavnem namenjen kulturi,
so ponedeljkov svetovni dan lutk počastili s premierno predstavo Lutkovnega
gledališča Velenje z naslovom Petkrat Pika. Predstava je tudi prvi letošnji pro-
jekt Festivala Velenje, nastal v sklopu dogodkov evropske prestolnice kulture
v koprodukciji z Javnim zavodom Maribor 2012.

Scenarij za predstavo je po motivih pisateljice Astrid Lindgren napisala Alice
Čop, sama je predstavo tudi režirala. Scenografijo je izdelal Kajetan Čop, lutke
pa vsa družina Čop. Za mlade obiskovalce je bila predstava tudi poučna, saj so
lahko spoznali različne vrste lutk: ročne lutke, lutke predmete, menekene, pr-
stne lutke, javajko in marionete. V petih različnih lutkah se je predstavila tudi
sama Pika Nogavička, saj, kot pravijo, prinaša zgodba toliko dogodivščin, da jih
samo ena Pika ne zmore. Glasbo za lutkovno predstavo je napisal Gorazd Plan-
ko, zaigrale so Vanja Kretič, Nives Hudej in Maja Bukovnik. (fk)

V Mariboru so razpravljali
o problematiki nivojskih
prehodov ceste preko
železniške proge

"Križanje cest in železniških prog (ni-
vojski prehodi) je ključnega pomena,
saj pomeni veliko nevarnost za vse
udeležence v prometu. Na ustrezne
rešitve ne moremo čakati in jih mo-
ramo najti v kratkem, čeprav bi bilo
najbolj idealno, če bi imeli samo zu-
najnivojske prehode, kar je skorajda
nemogoče. Drži pa, da imamo v drža-
vi na občinskih cestah še vedno tri ni-
vojske prehode, ki niso zavarovani z
zapornicami ali polzapornicami," je
na včerajšnjem posvetu o problema-
tiki nivojskih prehodov ceste preko
železniške proge v Mariboru dejal
prometni minister dr. Patrik Vlačič.
Poudaril je, da Slovenija po odstotku
števila prehodov, ki so zavarovani z za-
pornicami, polzapornicami ali Andre-
jevim križem, bistveno ne odstopa od
evropskega povprečja. Spomnil se je
tudi lanske nesreče s smrtnim izidom
v občini Pesnica, kjer so pred krat-
kim postavili novo prometno tablo,
ki sedaj voznike svetlobno opozarja
na Andrejev križ.

Postavitev nove prometne table je
pozdravil pesniški župan Venčeslav Se-
nekovič. A je po njegovem takšna reši-
tev zgolj kratkoročna. Tudi mariborski
župan Franc Kangler je poudaril, da
se intenzivno lotevajo ustrezne zašči-

Čeprav je vinski turizem pogosto izpostavljen kot potencialni nosilni steber tu-
rističnega razvoja na širšem območju Maribora, pa ponudba in prepoznavnost
vinskih cest velikokrat ne dohajata teh ciljev. S projektom Vinocool, ki se je v
okviru sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo sicer začel izvajati že leta 2009, pa
želijo na Zavodu za turizem Maribor izboljšati obstoječo ponudbo vinsko-kuli-
naričnih doživetij. Projektno območje, ki zajema območje Mariborske, Podpo-
horske, Gornjeslovenskogoriške, Haloške, Jeruzalemske in Šmarsko-virštajnske
vinsko turistične ceste ter sedem avstrijskih vinskih cest, naj bi v prihodnosti
povezali predvsem s skupnimi tematskimi turističnimi produkti, kot so stara
trta, arhitektura, običaji in zdrava prehrana.

"Čeprav je ta prostor v preteklosti pripadal istemu zgodovinskemu, zemljepi-
snemu in kulturnemu okviru, lahko danes občutimo velike razlike v razvitosti.
Ne glede na to, da naše vinorodne lege in vina niso nič slabši od avstrijskih, se
v septembru tam kar tre turistov, pri nas pa je situacija povsem drugačna. Dol-
goletna vlaganja Avstrijcev v povezovanje, sodelovanje in turistično promoci-
jo se jim sedaj obrestujejo," je prepričana vodja projekta Vinocool iz Zavoda za
turizem Maribor Majda Slokan. Z izmenjavo dobrih praks, delavnicami za slo-
venske in avstrijske ponudnike in izvajalce turističnih storitev in študijskimi
turami naj bi poleg večje kakovosti ponudbe poskrbeli za promocijo vinskih
cest in turističnih ponudnikov.

"Osnovni problem naših vinarjev je še vedno ta, da jim vinski turizem po-
meni zgolj dopolnilno dejavnost in ne glavnega vira dohodka. Ne glede na ve-
liko število ponudnikov je takšnih, ki imajo razvito dodatno ponudbo in bi
lahko sprejeli večje skupine turistov, zelo malo," meni Slokanova. Prav zato so
se na Zavodu odločili, da pri promociji podprejo predvsem najboljše ponudni-
ke in poskušajo s tem za izboljšanje kakovosti ponudbe navdušiti tudi druge.
(ek)

Mestna občina Maribor, njen urad za šport, in Športna zveza Maribor bosta v
sklopu programa športno-rekreativnih prireditev pod skupnim naslovom Toti
šport to soboto in nedeljo poskrbeli za privržence bovlinga in kolesarjenja. Vsi,
ki bi se radi seznanili z bovlingom in poskusili po stezi zalučati od 3,6 do 7,2 ki-
lograma težko kroglo, so v soboto od 11. ure do 12.30 vabljeni v bovling center
Gladiator v Koloseju.

Rekreativne kolesarje pa v nedeljo čaka zanimiva preizkušnja na približ-
no 18 kilometrov dolgi progi Maribor-Vinarje-Maribor. Start bo ob 9. uri pred
Akvarijem v Mestnem parku, od koder bodo kolesarji pedala vrteli po ozna-
čeni kolesarski poti do Ribniškega sela in naprej do kraja Vinarje, nato nada-
ljevali vožnjo skozi Kamnico do Mariborskega otoka, ob Dravi do Studenške
brvi, kjer bodo prečkali Dravo in se po mariborskih mestnih ulicah vrnili do
Akvarija. (zg)

Je laž, da v Mariboru pijemo vse boljšo vodo? Da in ne! Iz pip
večino časa morda res teče vedno kakovostnejša tekočina;
a Štajerci, če se le da, sploh ne pijemo vode - če že,
pa kvečjemu mehurčkasto mineralno, in še to le v špricarju.

Zaradi notranjih trenj
na Filozof-ski f-akulteti
se je prvič zgodilo, daje
dekanske volitve vodil
rektor mariborske
univerze; največ glasov
je dobil Božidar Kante

Na Filozofski fakulteti (FF) so vče-
raj volitve novega dekana poteka-
le v izrednih razmerah. Akademski
zbor (AZ), na katerem pedagoški de-
lavci, znanstveni raziskovalci in štu-
dentje volijo svojega novega vodjo,
je namreč zaradi predhodnih notra-
njih nesoglasij glede volilnih pravil
in rokov izvedbe volilnega postopka
sklical in vodil kar rektor Univerze v
Mariboru (UM) I-van Roz-man, kar se
je zgodilo prvič v mariborski univer-
zitetni zgodovini.

"Tu sem po uradni dolžnosti, ne
po lastni volji," je Rozman pred Aka-
demskim zborom izrazil razočaranje,
da fakulteta dekanskih volitev ni bila
sposobna izpeljati sama. Da je bil vče-
rajšnji sklic AZ neakademski, je ob tem

V torek je bila v Tovarni umetnosti družbe Albin Promotion v Majšperku - Bregu
otvoritev raz-stave del akademskega slikarja Jerneja Forbicija. Avtor se predstav-
lja s svojimi deli, nastalimi v obdobju od leta 2001 do 2010. Kustos Dušan Fišer
nam je o raz-stavi povedal: "Gre z-a predstavitev Jernejevega slikarstva v izjem-
nih dimenz-ijah. Slike so namreč iz-redno velike, monumentalne. To gledalca
prisili v drugačen način gledanja. Vsebinsko so vez-ane na krajino, ki je rdeča
nit umetnikovega ustvarjanja. Krajina je specifična; gre z-a pokrajino Dravske-
ga polja, od koder iz-haja. Krajino kot tako problematiz-ira skoz-i odnos človeka
do narave. Problematiz-ira ga skoz-i dva pola: v prvem ustvarja sublimno pokra-
jino, v drugem pa uporablja posebno tehniko dripinga, kjer laz-urno raz-redčeno
barvo nanaša bolj ekspresivno, bolj gestualno. S tem v sliki ustvarja napetost.
Hkrati je pokrajina urbaniz-irana z- braz-dami, kar nakaz-uje primarni poseg člo-
veka v naravo." Raz-stava bo na ogled do 22. aprila, ko jo bodo z-amenjala dela
severnoprimorskih umetnikov. (slp)

Občina gradi nogometno
igrišče, člani
novoustanovljenega
kluba pa pridno trenirajo

V občini Majšperk so letos pričeli gra-
diti Rekreacijski center Majšperk, v
sklopu katerega trenutno iz-vajajo z-e-
meljska dela z-a nogometno igrišče s
travnatimi tribunami z-a okrog tristo
gledalcev in igrišče z-a tenis. Investicijo
so raz-delili v tri faz-e, po predvidenem
terminskem načrtu jo nameravajo z-ak-
ljučiti do januarja 2012.

Prva faz-a bo stala 207 tisoč evrov,
od tega bo 51 tisoč evrov prispevala
Fundacija z-a šport. Glavni iz-vajalec
del je celjsko podjetje Nivo, gradnje in
ekologija, d.d. V nadaljevanju so predvi-
deli iz-gradnjo stavbe s slačilnicami z-a
nogometaše, garderobami in igriščem
z-a skvoš, rusko kegljišče in prostor z-a
eno od društev; v občini je takih, ki se
ukvarjajo s športno dejavnostjo, trinaj-
st. Investicija na šesto kvadratnih me-
trih je po projektantski oceni vredna
1,3 milijona evrov, direktor občinske
uprave Gorazd Ladinek pa ocenjuje,
da bi morali z-gradbo postaviti bistve-
no ceneje. V tretji faz-i, predvidoma pri-
hodnje leto, bodo uredili parkirišče z-
raz-svetljavo, otroško igrišče, poligon
z-a rolkanje in sprehajalne poti. S par-
kiriščem in raz-svetljavo so se prijavi-
li na raz-pis Raz-voj vasi ministrstva z-a
kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano, v
enem mesecu pa pričakujejo odgovor,
če so upravičeni do 85-odstotnega so-
financiranja 270 tisoč evrov vredne-
ga posega. Drugi del te faz-e je vreden
okoli 50 tisoč evrov, primeren raz-pis še
čakajo, so pa z-anj že pridobili gradbe-
no dovoljenje. Kot sta pojasnila Goraz-d
Ladinek in vodja občinskih projektov
Matic Širec, bodo prav ob koncu, ko že
imajo urejene javno dostopne športne
površine v okoliških vaseh, isto storili
še v občinskem središču.

Občina Majšperk je bila do lani ena
redkih v državi, ki ni imela nogomet-
nega kluba v ligaškem tekmovanju. Ob
vprašanju, če je trinajsto športno društ-
vo z-anje (ne)srečna številka, se je pred-
sednik Milan Purg- z-golj nasmehnil.
"Danes lahko rečem, da smo se v osno-
vi dobro organiz-irali. V občini imamo
več kot deset igrišč z-a mali nogomet,
a niti enega z-a veliki. To me je ob pri-
selitvi v kraj z-elo motilo, saj sem nav-
dušen nogometaš. Opažam, da imamo
velik potencial, veliko fantov iz- naših
krajev je bilo prisiljenih igrati drugod.
Zdaj jim bomo ponudili priložnost,
da ostanejo doma. Zato sem vesel, da
smo se našli somišljeniki in ustanovi-
li klub ter da so na občini prisluhnili
našim željam," je povedal Milan Purg.
V klubu je registriranih šestdeset čla-
nov, čeprav so še brez- ustrez-ne infras-
trukture. Polovica jih kandidira z-a
uvrstitev v člansko moštvo, trinajst je
mladincev in sedemnajst starih trinaj-
st in štirinajst let. Trener članske ekipe
je Dam-jan Bezjak, mlajše vodita A-len
Vog-rinčič in Jože Šut. Poz-imi so treni-
rali v dvorani osnovne šole, vadbišče
si bodo do ureditve stadiona uredili v
vasi Stogovci. Purg je odločen, da bodo
na jesen z-aigrali v drugi medobčinski
ligi Ptuj, čeprav po vsej verjetnosti
prvih tekem še ne bodo odigrali pred
domačim občinstvom. V prihodnje že-
lijo vz-gajati lasten trenerski, igralski in
organiz-acijski kader, z-graditi stabilen
klub in se v treh do štirih let prebiti v
1. ligo MNZ Ptuj.

REPORTAŽA IZ SIRIJE: Tu govorijo materinščino Jezusa Kristusa
MEDICINA: Kaj nam stori radioaktivno sevanje

Organizatorji 10. regate
Ptujčanke so pripravili
ugodnosti za ženske
ekipe, tekmovalni del
pa bo zah-teval še več
jadralnega znanja

Od 9. do 12. aprila bo v hrvaškem pri-
morju potekala jubilejna deseta regata
Ptujčanka, ki že dalj časa ni več jadral-
no tekmovanje z-golj ptujskih posadk.
V z-adnjih letih se je udeležujejo ljubi-
telji tega športa iz- vse Slovenije. Orga-
niz-atorji, Hrvaška jadralna z-vez-a v
sodelovanju JŠD Felnar Ptuj, Brodar-
skim društvom Ranca Ptuj, Euronau-
ticom in Yacht clubom Biograd, so z-a
letos pripravili nekaj novosti v tekmo-
valnem delu in nastanitvi, z-a katere
menijo, da bodo vnesle potrebno sve-
žino in več udobja.

Jadralski festival se bo v Biogradu
na morju pričel v soboto, 9. aprila, po-
poldne s sprejemom posadk, primo-
predajo plovil in večerjo s spoz-navno
z-abavo. V nedeljo in ponedeljek bodo
tekmovalci opravili dva plova, enega v
torek, 12. aprila, dopoldne, nato bodo
raz-glasili rez-ultate, podelili nagrade,
medalje in pokale najboljšim ter se
proti večeru vrnili v Slovenijo. Udele-
ženci, do torka je udeležbo potrdilo
29 ekip (rok prijave se sicer iz-teče ob
koncu meseca), bodo nastanjeni v bliž-
njem hotelu, jadrali pa bodo v akvato-
riju Biograda in otoka Žut. Letos so na
regato povabili slovensko glasbeno le-
gendo Zorana Predina z ženo Barba-
ro, saj, kot so povedali organizatorji,
so jih njegove pesmi vselej združeva-
le. Pravijo, da ga bodo naučili jadrati,
on pa bo njih z-abaval z- glasbo. "Pono-
sni smo, da smo v devetih letih nau-
čili jadrati okrog tisoč petsto ljudi,
kar je eden od osnovnih namenov.
Regata nima z-golj tekmovalnega na-
boja, ampak tudi cilj, da se naučimo
varno jadrati. Vsak večer prirejamo
predavanja, iz-vajal jih bo mednarod-
ni ISAF sodnik Splitčan A-lan Kustic,
ki bo tudi bdel nad regularnostjo tek-
movanja. Število prijavljenih je nekoli-
ko manjše kot lani, z-agotovo se poz-na
vpliv recesije. Smo pa letos pripravili
tridesetodstotni popust z-a ženske po-
sadke in smo veseli, da so se prijavile
tri, lani smo imeli z-golj eno," je pove-
dal predsednik organiz-acijskega odbo-
ra Drag-o Ljubec.

Večje spremembe so se z-godile v
tekmovalnem delu. Monotipne jadrni-
ce Elan 340 v prvem raz-redu so z-ame-
njali za večje in hitrejše tipa Bavaria
42 Match, v drugi odprti skupini so
uvedli enotno tekmovanje za različne
jadrnice, glede na težo, velikost jader
in drugih parametrov pa bodo dosež-
ke preračunavali in na tej podlagi do-
bili enega z-magovalca. Iz-med petih
regat bosta dve navigacijski od Bio-
grada do otoka Žut in naz-aj v dolžini
desetih navtičnih milj ter tri sprinter-
ske "na palico", dolge dobro miljo. Na-
gradni sklad je pet tisoč evrov. "Letos
bo treba pokaz-ati vse osvojeno z-nanje,
saj bo tekmovanje vsaj v prvem raz-re-
du z- novimi jadrnicami precej z-ahtev-
nejše. Napete obračune pričakujemo
tudi v drugi skupini. Ko smo pred de-
setletjem pričeli tekmovati, smo bili
cicibančki, z-daj lahko rečemo, da smo
profesionalci. Zakaj cicibančki? Zato,
ker so se na sedmi regati priključili
tudi najmlajši jadralci iz- Brodarskega
društva Ranca," je povedal predsednik
društva in predsednik regatnega odbo-
ra regate Em-il Mesarič.

V sedanjih razmerah je
predvidena (začasna)
lokacija najprimernejša,
prisluhnili bodo

"To je prvi korak, ki smo ga sposobni
narediti, ni pa konec zgodbe," je nekate-
re kritične pripombe svetnikov k pred-
stavitvi idejne zasnove nove velenjske
tržnice miril župan Bojan Kontič. "To
je najprimernejša nadomestna lokaci-
ja, razmišljamo pa lahko, kako bomo
problem mestne tržnice trajno rešili."

V Velenju mnogi že dolgo opozarjajo
na potrebo po ureditvi nove mestne tr-
žnice, nejevoljni so tudi bili, ker župan
dolgo "ni mogel" sprejeti branjevk in
branjevcev, da bi mu predstavili svoje
težave. Bojan Kontič jih je pred dnevi
le sprejel in jih prve seznanil s tem,
kakšna naj bi bila nova tržnica. Včeraj
je arhitekt Rok Poles z idejnimi zasno-
vami seznanil tudi občinske svetnike.
Franc Sever, Anton De Costa in Ignac
Novak so opozarjali na težave, ki bi
jih imeli prodajalci z dostavo blaga,
saj naj bi bila prodajna mesta okoli
centra Nova (Atrij KSC, podhod centra
Nova; kmečka tržnica naj bi ostala na
istem mestu) na več nivojih, menili so
tudi, da so drugod primernejša mesta
za ureditev tržnice. Sever je predlagal,
da bi tržnica lahko bila tudi v Starem
Velenju, ki je bilo dolgo najbolj obi-
skano območje Velenja, De Costa bi
zaradi urejenih parkirnih mest tržni-

Šolarji bodo bežali
pred požarom

Občina Šmartno ob Paki bo ob sodelo-
vanju občinskega štaba civilne zaščite,
Slovenske vojske in policije, Gasilske
zveze Šaleške doline ter veteranskih
in domoljubnih organizacij za Sloveni-
jo tudi letos pripravila Dan varnosti in
obrambe. Ta bo jutri (petek) potekala
ves dan, ob tem bodo domoljubne orga-
nizacije - Zveza slovenskih častnikov,
Zveza veteranov vojne za Slovenijo,
Združenje Sever pripravile tudi jubilej-
no 20. območno srečanje.

Namesto nekdanjega nabora, "šte-
linge" oziroma "štelunge" bodo pred-
stavniki šmarške občine in upravne
enote Celje že zjutraj vojaške obve-
znike seznanili z vojaško dolžnostjo,
od 10. ure dalje bodo na igrišču pred
osnovno šolo predstavili opremo voja-
ki, policisti, gasilci in drugi reševalci.
Ob 10.30 uri bo tudi vaja evakuacije
učencev osnovne šole "zaradi požara"
v šolskem poslopju. Prireditev bo ju-
trišnje dopoldne še več. Petkovo popol-
dne bo športno. V nogometu se bodo
pomerile ekipe veteranov Šmartnega
ob Paki, kombinirana ekipa učiteljev in
staršev učencev domače osnovne šole,
ekipa županov, društva Pax, policijske
uprave Celje, novinarjev, območne
zveze vojne za Slovenijo ter ministr-
stva za obrambo. Proti večeru pa bo za-
dišalo tudi po golažu. (fk)

Tokrat koncert
domače glasbe

Celjski dom bodo tokrat napolnili lju-
bitelji narodno-zabavne glasbe. Za to
nedeljo je namreč Zavod Celeia pri-
pravil koncert ansambla Domen z Vi-
žarji, s katerim želijo obiskovalcem
ponuditi glasbeno doživetje domače
glasbe. Poleg odličnih glasbenikov se
bodo občinstvu predstavili še folklori-
sti, humoristi in člani pihalnega orkes-
tra. (mpi)

REPORTAŽA IZ SIRIJE: Tu govorijo materinščino Jezusa Kristusa
MEDICINA: Kaj nam stori radioaktivno sevanje

Varnost v konjiški občini
se je v zadnjem letu
bistveno izboljšala,
člane občinskega sosveta
za varnost skrbi le
poletna prireditev lokalne
radijske postaje

Brez smrtnih žrtev, skorajda brez huj-
ših telesnih poškodb in "komaj" 11
prometnih nesreč, ki so jih zakrivili
alkoholizirani vozniki. Takšna je v
grobem lanska statistika, ki so jo za-
beležili na Policijski postaji Sloven-
ske Konjice. Število vseh prometnih
nesreč v občinah Slovenske Konjice,
Zreče in Vitanje se je v zadnjih petih
letih prepolovilo, lani so zabeležili
222 trkov vozil, od tega se jih je 132
končalo zgolj z materialno škodo.
Manj dejavni so bili v lanskem letu
tudi tatovi, vlomilci, preprodajalci
drog, nasilneži. Izjema so nasilneži
za štirimi stenami, saj so policisti lani
izdali 28 ukrepov prepovedi približe-
vanja določeni osebi in 21 kazenskih
ovadb.

Odlično statistiko konjiških polici-
stov, ki so po oceni članov sosveta res
veliko na terenu, kvari le lastnik avto-
šole, ki je statistiko gospodarskega kri-
minala precej obremenil. Večino od
skupaj 264 kaznivih dejanj je zakrivil
s ponarejanjem listin (uspelo mu jih
je ponarediti kar 111) in z overitvami
lažnih vsebin (teh je bilo 110). Žal no-
benega napredka lani ni bilo pri zbira-
nju obvestil o Konjičanki Mojci Fišer,
ki je pogrešana že od leta 2007. So pa
policisti v zadnjem obdobju pogosteje
sodelovali z upravno enoto, ki ima ve-
like težave z ugotavljanjem stalnega

Število vseh
prometnih nesreč
v občinah
Slovenske Konjice,
Zreče in Vitanje se
je v zad-njih petih
letih prepolovilo

prebivališča določenih oseb, ki tudi z
napačnimi podatki želijo izkoristiti
vse možne ugodnosti.

So se pa člani konjiškega sosveta za
varnost na svoji zadnji seji precej raz-
govorili o prireditvi, ki jo ob koncu
šolskega leta pripravi tamkajšnja ra-
dijska postaja. Mesto naj bi si namreč
vsako leto po zabavi še dolgo celilo
rane. "Razmišljamo o tem, da bi za
tisti večer najeli varnostnika. Strošek
zanj bo precej manjši, kot je razdeja-
nje, ki ga za sabo pustijo obiskovalci
prireditve," je povedal ravnatelj Šol-
skega centra Slovenske Konjice Milan
Sojč. "Vse Konjice so takrat na udaru.
Razbita korita, cvetlični lončki, koši
za smeti, obnova pa potem bremeni
občinski proračun," je dodal direktor
občinske uprave Alojz Pačnik, "da
ne govorim o pritožbah prebivalcev
mestnega jedra, ki vedno letijo le na
občino." Člani sosveta so opozorili
tudi na skorajda vedno prepozno pri-
javo prireditve in pomanjkljiv opis šte-
vila udeležencev, saj to število vedno
krepko preseže število udeležencev,
na katero naj bi bili organizatorji pri-
pravljeni. Člani so se zato odločili, da
bodo direktorju radijske postaje po-
slali dopis, naj v prihodnje pri pripra-
vi prireditve razmišljajo tudi o tem.
"Nismo proti prireditvi, želimo le, da
se zadeve primerno in pravi čas uredi-
jo," so zaključili člani sosveta.

Svet zavoda v Zdravstvenem domu dr.
Adolfa Drolca Maribor (ZD Maribor)
je direk-torju Jerneju Završniku izre-
k-el vso podporo in priznanje zaradi
uk-repanja v primeru Grmec. Spomni-
mo, da je Završnik- predstojnik-a orga-
nizacijsk-e enote Nujna medicinsk-a
pomoč (NMP) Štefka Grmca pozval k-
odstopu in napovedal, da ga bo, če ne
odstopi, razrešil. V torek- so Grmcu že
vročili sk-lep, s k-aterim ga seznanjajo,
da je predvidena njegova razrešitev z
mesta predstojnika, in navajajo razlo-
ge za to. Ključni je po besedah Završni-
k-a Grmčevo "samovoljno" ravnanje v
prizadevanjih za izločitev te organiza-
cijsk-e enote s ciljem bodisi priključitve
k- Univerzitetnemu k-liničnemu centru
Maribor bodisi osamosvojitve. Grmec
se mora o direk-torjevem sk-lepu izreči
v naslednjih enajstih dneh.

Člani sveta zavoda - sestavljajo ga zapo-
sleni v zavodu, predstavniki nek-aterih
občin ustanoviteljic in predstavnici
Zavoda za zdravstveno zavarovanje
(ZZZS) - so tak-šno mnenje oblik-ovali
po tem, k-o jim je direk-tor predstavil
potek- dogodk-ov, k-i so pripeljali do nje-
gove odločitve. Povedal je, da so se na
vodstvo začeli obračati zaposleni v
NMP, posebno v zdravstveni negi, oseb-
no in v anonimnih dopisih. Izražali so
nezadovoljstvo z delom vodstva enote
tak-o v povezavi z organizacijo delov-
nega časa k-ot nespoštljivim odnosom
nek-aterih nadrejenih do njih. Kasneje
da so naleteli tudi na nepripravljenost
vodstva NMP za razčiščevanje zadev, je
še pojasnil Završnik, sodu pa je izbilo
dno Grmčevo priznanje na seji strokov-
nega sveta, da si aktivno prizadeva za
izločitev organizacijske enote NMP.

Strokovni svet je ugotovil, da tak
način dela ni v skladu s statutom za-
voda, problematično pa je tudi to, da
vsi zdravniki v NMP redno delajo po
24 ur skupaj in so v službi le šest- do
sedemkrat mesečno, saj s tem že izpol-
nijo mesečno urno obveznost. "To je v
celoti protizakonito," je poudaril direk-
tor. "Vedeli smo, da ima Grmec zaradi
svojih številnih obveznosti poseben
urnik, ne pa, da je vsa služba tako orga-
nizirana."

Završnik je sicer pripomnil, da podpira
razpravo na ravni države, ki bo prived-
la do tega, da Slovenija dobi nacional-
no strategijo razvoja nujne medicinske
pomoči, in zagotovil, da jo bo vodstvo
ZD Maribor tudi spoštovalo. Zdaj so
zdravniške reševalne ekipe, vključno
z reševalnimi vozili, povsod v državi
organizirane v zdravstvenih domovih,
medtem k-o imamo urgentne enote v
bolnišnicah, sodobne smernice pa
gredo proti organizacijsk-emu in finanč-
nemu povezovanju služb. Na državni
ravni je zato tudi sestavljena posebna
strok-ovna sk-upina, v k-ateri sta tak-o
Grmec k-ot Završnik-, a še ni začela dela-
ti. Završnik- je sicer poudaril, da mora
k-ot direk-tor sk-rbeti za statutarno orga-
nizacijo zavoda, izločitev organizacij-
sk-e enote pa da je nek-aj, o čemer lahk-o
odločajo zgolj ustanoviteljice zdravstve-
nega doma, to so občine.

Nek-atere informacije o domnev-
nih nepravilnostih v službi NMP so iz
k-olek-tiva prišle tudi do posameznih
članov sveta zavoda. Do Aleksandra
Jovanovica, predstavnik-a maribor-
sk-e občine, denimo, saj je povedal, da
so ga opozorili na to, da so morali ne-
k-atere nenujne reševalne prevoze evi-
dentirati k-ot (bistveno bolje plačane)
nujne prevoze; članica sveta Rosvita
Svenšek, sicer direk-torica mariborsk-e
enote Zavoda za zdravstveno zavarova-
nje Slovenije, k-i je glavni plačnik- stori-
tev zdravstvenega doma, je povedala,
da bodo te informacije preverili.

Zdravko Luketič, predstavnik-
občine Maribor, je direk-torja pozval k-
rešitvi, k-i bo v dobro obeh strani, pred-
sednik- sveta zavoda Valter Drozg- pa
je izrazil dvom o tem, k-olik-o je lahk-o
človek-, k-i ima ob zaposlitvi še tolik-o
drugih zadolžitev, k-ot jih ima Grmec
(ak-tiven je tudi k-ot visok-ošolsk-i profe-
sor ter v različnih strok-ovnih združe-
njih), predan delu predstojnik-a enote.

Svet zavoda je sicer včeraj sprejel tudi
letno poročilo zdravstvenega doma za
pretek-lo leto in finančni načrt za letoš-
nje. Ob k-oncu leta 2010 so ob 33,6 mi-
lijona evrov prihodk-ov ugotovili za
494 tisoč evrov negativnega rezulta-
ta, k-ar je po Završnik-ovi oceni uspeh.
Z rebalansom finančnega načrta so
namreč predvideli za 703 tisoč evrov
primanjk-ljaja, negativen rezultat pa
je bil nujen zlasti zaradi številnih upo-
k-ojitev in nek-aj presežnih delavcev,
vsem je bilo treba izplačati odpravni-
ne - sk-upno za več k-ot 620 tisoč evrov.
Ob k-oncu leta je tak-o v zavodu zapo-
slenih 41 ljudi manj, to pa se bo v letoš-
njem letu finančno pozitivno odrazilo
pri izdatk-ih za plače. Za letošnje leto so
predvideli za 33,7 milijona evrov pri-
hodk-ov in odhodk-ov in za zdaj ne načr-
tujejo minusa.

Berem Večer. In zvem tudi, česar ne bi rada, k-ar me zelo
jezi, pa če sem žlehtna ali žlahtna. Recimo, s k-ak-o
lahkim srcem čarajo občinsk-i izbranci s proračunom.
Milijoni gor, milijoni dol, in vse to z milijoni, k-i jih ni.
Kot da igrajo otrošk-o igro monopoli. Saj že dolgo tudi
sami vedo, da so preveč obljubljali, grmeli, da so obljube
sk-regane s pametjo in z denarjem, a morajo z glavo
sk-ozi zid, k-er umik-a ni več. Vsaj častnega ne, zanj je bilo
preveč izrečenega. Torej poraz? Ne, tega pa zares ne
želim, se mi zdi, da bi bil komu iz razdalje k-ak-ih 134
k-ilometrov tak- mariborsk-i polom k-ar po godu. Še
enk-rat: tega pa zares ne želim.

Domnevam, da je vsak- posamezni svetnik- ali svetnica v
zasebnem življenju odvisen/na le od svojega "proraču-
na" in ve, k-ot vsak-a navadna gospodinja, k-aj si lahko z
njim privošči. To mu morda povzroča frustracije, k-i si
jih zdravi z občinsk-im proračunom. A tista občinsk-a
vreča je tudi moja, vaša, od tega, k-ak-o (ne)odgovorno
ravnajo s tem denarjem, torej tudi z mojim, vašim,
pečatijo tudi usodo pojutrišnje generacije, k-o današnjih
"odločujočih fak-torjev" že zdavnaj ne bo nikjer, da bi jih
lahk-o zgrabili za k-ravateljc.

Glede na to, da nas samo še nek-aj mesecev (vmes bo še
dolgo vroče poletje dopustov) loči od prestolovanja
k-ulturi, bi se moralo že k-aj videti, ne? Vsaj zametk-i,
osnova, od k-atere bi se k-ulturna vročica in utrip le še
stopnjevala vse do dneva K (k-ot k-ultura, lepo prosim).
Se že k-aj stopnjuje? Z napovedmi, k-ak-o k-do veže svoj
mandat (k-i je tak-o ali tak-o minljiv) na nek-o stavbo, že
ne. Zame namreč k-ultura ni le "velik-a" k-ultura, k-i jo
predstavljata teater ali pompozno napovedani novi
k-ulturni center. Kot je velik-a sreča sestavljena iz samih
srečic, je k-ultura nek-e sredine, recimo mesta, vsota
samih k-ulturic.

Tak- dogodek- je zagotovo predstavitev pomembne
k-njige. V petek- je bila v nabito polni Glazerjevi dvorani
Univerzitetne k-njižnice predstavitev k-njige Petindvaj-
set let Glazerjevih nagrad, v k-ateri je v besedi in slik-i
predstavljenih vseh 105 dosedanjih Glazerjevih
nagrajencev. O njej so spregovorili Bruno Hartman,
idejni oče teh nagrad in tudi sam Glazerjev nagrajenec,
avtor spremne besede Franci Pivec, avtor fotografij
Branimir Ritonja in Primož Premzl, založnik-, urednik-
in avtor predstavitve nagrajencev, tudi on Glazerjev
nagrajenec. Knjigo, k-i je trajna in trajni pričevalec
dogajanj v Mariboru, so označili za edinstveno likovno
bogastvo, za velik- ponos Maribora, publikacijo, k-i ji v
Sloveniji ni primerjave, in velik- prispevek- k- EPK.

Ni bilo mogoče preslišati, da za ta velik-i prispevek- k-
EPK občina ni primak-nila nič. Resnici na ljubo: ponudi-
la je 1500 evrov, a se je založnik- za tak-o podporo
vljudno zahvalil.

Z občine na predstavitvi ni bilo nik-ogar ... Nak-ljučje?
Morda. Ali pa ne. Lani junija je bila predstavitev
monografije Stara trta. Ista in nabito polna dvorana, isti
založnik- (je v tem problem?). Tudi lani ne bi bilo
nik-ogar z občine (župana so uradno opravičili), če ne bi
nek-danja županja Magdalena Tovornik-, k-i je tak-o rek-oč
"idejna mati" vsega, k-ar se danes s trto in ok-rog nje
dogaja, "spotoma" na občini "pobasala" tedaj zadolžene-
ga za k-ulturo in ga pripeljala na predstavitev. Za k-ulturo
zadolženi je nato v imenu občine spregovoril in obljubil
(domnevam, da v imenu občine), da bo čudovito
monografijo občina izk-oristila za poslovna darila.

P. S. Pravi Premzlov prispevek- k- EPK bo, k-ot je rek-el v
svojem k-abinetu, da se bo za nek-aj časa umak-nil iz
k-ulturnega delovanja za Maribor, 1. januarja k-ulturnega
leta Gospodovega pa bo šel na zavod za zaposlovanje in
brezposelnim delil k-njige o Mariboru, k-i Maribora ne
zanimajo. In me vpraša, prek-o mene pa tudi vas: A ti
ljudje (na občini itd.) živijo v jajčni lupini, da ne vidijo,
k-ak-o ta narod živi, da namenijo 85.000 evrov za
predstavo, k-i je ne bo...?

Na turnejo po Sloveniji
prihaja motivator Nic-holas
Vujic-ic-, kije že od rojstva
brez okončin; v Mariboru
bo svojo zgodbo predsta-
vil 7. aprila ob spremljavi
130-članskega
gospel zbora

Leta 1981 rojeni Avstralec Nicholas
Vujicic je že od rojstva brez rok- in
nog, vendar se dotik-a src številnih
ljudi po svetu. Tudi zato, k-er je sam
izk-usil poniževanje in ustrahovanje,
se boril s slabo samopodobo, depresi-
jo in osamljenostjo, vendar je spod-
budo za premagovanje stisk- med
odraščanjem našel tak-o v družini
k-ot med prijatelji. Po k-ončani srednji
šoli je nadaljeval študij in diplomiral
na Griffith University v avstralsk-em
Loganu, star 19 let pa že pričel uresni-
čevati svoje sanje o spodbujanju dru-
gih ljudi. Prepričan, da "vedno obstaja
namen, zak-aj gremo sk-ozi ogenj", ver-
jame, da je naš odnos do življenjsk-ih
stisk- sk-upaj z našo vero in zaupanjem
v Boga lahk-o k-ljuč, k-ak-o premagati
izzive. "Iz dvoma, ali ima njegovo živ-
ljenje sploh smisel, je našel svojo pot
in odk-ril, da omejitve niso zunaj, pač
pa znotraj njega.

Nosi sporočilo upanja, da pot obsta-
ja, k-ar je pomembno še posebno danes,
k-o je velik-o ljudi v stisk-i, tudi zaradi
izgube zaposlitve," je prevzet nad nje-
govim pozitivnim odnosom do življe-
nja iniciator slovensk-e turneje Steve
Telzerow iz društva za osebnostni
razvoj otrok-, mladih in odraslih Zaži-
vi življenje. Vujicicevo simultano pre-
vajano sporočilo bo mogoče po tem,
k-o bo govoril na Ptuju in v Kopru, sli-
šati tudi 7. aprila v mariborsk-i Dvora-
ni Tabor, dogodek- (cena vstopnice je
10 evrov) pa bo spremljal zbor spod-
budne gospel glasbe, k-i je s predvide-
nih 100 že narasel na 180 pevcev pod
vodstvom zborovodk-inje Katarine
Bordner, vendar organizator ugotav-
lja, da bo na oder mogoče postaviti le
130-člansk-i zbor. Pri pripravah na pro-
jek-t, k-i bo širil upanje še v Kočevju in
Ljubljani, pomaga k-ar 200 slovensk-ih
prostovoljcev.

Tridesetletni Nick- živi sedaj v Kali-
forniji, k-jer je postal predsednik- med-
narodne neprofitne organizacije z
imenom Življenje brez ok-ončin, ter po
vsem svetu s svojo zgodbo nagovarja
ljudi vseh slojev, pok-licev in starosti.
"Če lahk-o Bog uporabi človek-a brez
rok- in nog, da postane njegove rok-e
in noge, potem lahk-o gotovo uporabi
vsak-o voljno srce," je zapisal.

Prvi objekt v cerkvenjaškem poslovnem območju
še letos, nova vrtec in športna dvorana v prihodnjih
dveh do treh letih

V letošnjem proračunu občine Cerkve-
njak v Slovenskih goricah je na voljo
2,8 milijona evrov, v prihod-njem letu
pa jih pred-vid-evajo porabiti 3,6 milijo-
na. "Med- največji letošnji naložbi sod-i-
ta grad-nja oziroma razširitev čistilne
naprave in kanalizacije na območju
Cerkvenjaka ter d-elov naselij Stane-
tinci, And-renci in Kad-renci. Vred-nost
te naložbe je 978 tisoč evrov, približ-
no polovico d-enarja zanjo bomo d-obi-
li iz Evropskega sklad-a za regionalni
razvoj, ostalo bo prispevala občina. Či-
stilna naprava naj bi bila usposobljena
za d-elovanje že d-o letošnjega poletja.
Obstoječo napravo, ki ima sed-aj zmog-
ljivost 350 populacijskih enot (PE),

bomo namreč dogradili in na novo
strojno opremili tako, d-a bo sprva či-
stila pred-vid-oma 1250 populacijskih
enot, njena skupna zmogljivost pa bo
kar 1700 PE. Ob tem bomo zgrad-ili še
2,2 kilometra kanalizacijskega omrež-
ja povsem na novo, večja čistilna napra-
va pa je potrebna zarad-i vseh večjih
javnih objektov, osnovne šole in go-
stišč," razlaga cerkvenjaški župan Mar-
jan Žmavc.

Druga večja naložba, ki jo bo izpe-
ljala občina še letos, bo razširitev Šport-

Pisalo seje d-avno leto 2011. Na osonče-
ni terasi legend-arne gostilne Ribič, pri-
jetni, saj se avgustovska vročina še ni
d-vignila, sta posed-ala ugled-na ptujska
gospod-a Rud-i in Željko. Nekoliko neje-
voljna, saj je mir njunega običajnega so-
botnega d-ruženja motil hrup z Drave.
Pred- njunimi očmi so se kot v grotesk-
nem plesu gor in d-ol pod-ila vsa mogoča
plovila; trad-icionalne rance, gumijasti
čolni, plastični kajaki in kanuji, med
vsemi pa je ravnotežje lovila zname-
nita ptujska barka Čigra, opremljena z
ogromnim jamborom v obliki falusa.

"Dragi prijatelj Željko, kaj se prav-
zaprav d-ogaja? Zakaj vsa ta gneča in
vrvež?" se je k svojemu kavarniškemu
prijatelju obrnil gospod- Rud-i. "Dragi
moj, mar res ne veš? Ptujska regata na-
merava napasti Beograd-. Spustili se
bod-o preko jezu v Markovcih po stari
strugi Drave v Donavo in po njej d-o Be-
ograd-a, kjer bod-o napad-li znamenito
beograjsko prired-itev Karneval bro-
d-ova." "Napad-li, zakaj pa to?" "Saj se
samo tako reče ... A tega ne povej na-
šemu vrlemu županu. On je prepričan,
d-a si bo v tem d-vomilijonskem mestu
povrnil načeto čast. Saj veš, d-a so bili
marca na obisku na Ptuju ugled-ni beo-
grajski gostje. Povabil jih je Vojo, ta naš
pred-ani beograjski Ptujčan. Od-lično so
se ujeli. Na koncu pa je prišlo d-o, kako
naj rečem, neljubega nesporazuma. Ni-
kola Vujanič, pred-sed-nik Zd-ruženja
ekonomskih propagand-istov Srbije,
je ob koncu obiska našega župana na-
govoril v izbranih besed-ah, ga osipal s
pohvalami in komplimenti, na koncu
pa izrekel usod-ni stavek: 'Vrlo me ve-
seli, d-a možemo Vi i ja, pa iako imam
ja veliki a vi mali, tako d-obro sarad-ži-
vati.' Vojo je vse sproti in korektno pre-
vajal iz srbščine v slovenščino, le tega
zad-njega stavka ob vsesplošnem nav-
d-ušenju in aplavzu ne. Zd-elo se je na-
mreč samoumevno, d-a gospod- Nikola
norekreacijskega parka Cerkvenjak, saj
bodo razširili obstoječe športne povr-
šine, zgradili garderobe in tribune ter
pomožno nogometno igrišče. Tako bo
poleg nogometa v tem centru mogo-
če igrati tudi tenis, odbojko na mivki
in se ukvarjati z atletiko. Ob centru
bodo zgradili nova parkirišča za prib-
ližno 200 avtomobilov. Prvi del nalož-
be bo končan letos, drugi do prihodnje
pomladi.

"Tako bomo pridobili lep rekrea-
cijski prostor, ne samo za športnike,
pač pa tudi za vse, ki se želijo gibati,
in tudi za pripravo najrazličnejših pri-
reditev," poudarja župan.

Pomembna naložba, predvsem za
mlade družine z otroki, bo za prihod-
nje leto načrtovana razširitev vrtca
oziroma postavitev povsem nove, na-
domestne stavbe zanj. "S projektom
za petoddelčni vtec se pripravljamo
na razpis ministrstva za šolstvo in
šport. Gre v bistvu za nadomestno
gradnjo, saj bomo sedanjo stavbo,
ki je premajhna že za sedanje potre-
be, porušili. Zd-aj imamo namreč v
njem d-va od-d-elka, tretji že gostuje v
osnovni šoli, a je otrok še za en od-d-e-
lek že sed-aj. Zgrad-ili bomo mod-erni
nizkoenergijski vrtec, ki je poseben
tud-i po svoji arhitekturni zasnovi. Za
ta objekt bomo pred-vid-oma potrebo-
vali 1,7 milijona evrov, upamo pa, d-a
bo nekaj manj. Prav zd-aj projekt inten-
zivno pripravljamo za prijavo na raz-
pis ministrstva, zanj se nad-ejamo od
d-ržave prid-obiti vsaj 30 od-stotkov d-e-
narja," napoved-uje pomembno nalož-
bo župan.

Zgodovinski posnetek barona Janeza Golca, plemenitega Jakoba Breu-nerja Markovskega, svetovalca ptu-jskega žu-pana, in žu-pa-
na Štefana Čelana, admirala ptu-jske- vojne mornarice, pred zgodovinskim "napadom" na Beograd. (Slavko Podbrežnik)

govori o dveh mestih, gradovih, in 'Be-
ograd je veliki grad, a Ptuj mali', kajne-
da. Takrat je naš srboriti župan debelo
pogled-al in v začud-enje vseh zariplega
obraza zapustil srečanje. Nekaj d-ni se
je mulil, potem pa so njegovi sod-elav-
ci le zved-eli, d-a si je stavek narobe tol-
mačil. A o tem, d-a ga gospod- Nikola
ni zafrkaval, češ d-a ima majhen spol-
ni organ, ga sed-aj nihče ne more pre-
pričati. Bolj ko mu razlagajo pravilno
razumevanje stavka, bolj je prepričan,
d-a gre za zaroto, in bolj je od-ločen v
svoji nameri, d-a žalitev zahteva zad-oš-
čenje. Da bi svojega župana pomirili,
so se vsi njegovi sod-elavci, prijatelji
in privrženci d-ogovorili, d-a napad- na
Beograd- res izpeljejo, ampak zgolj kot
zanimivo promocijsko akcijo, poime-
novano Ptujska regata napad-a Beo-
grad-. Tega županu niso poved-ali, so
pa o tem navid-eznem napad-u obvesti-
li njegovega beograjskega kolega. Ko
bo ptujski župan kot ad-miral ptujske
vojne mornarice prod-rl v Beograd-, mu
bo beograjski župan kot simbol vd-aje

Občina veliko vlaga tud-i v svoj tu-
ristični razcvet. Pred- d-nevi so od-prli
vrata nove Turistično-informativne pi-
sarne, ki bo d-elovala v času od- četrtka
d-o ned-elje, v arheološkem parku v Bren-
govi bod-o ured-ili turistični objekt s
prod-ajalno spominkov in na gasilskem
d-omu naj bi za obiskovalce ured-ili raz-
gled-ni stolp. Veseli so, d-a v novem po-
slovnem območju že raste prvi objekt,
v katerem bod-o avtomehanična d-elav-
nica, vulkanizerstvo ter trgovina in ga
bo investitor od-prl še letos.

V sklopu Centra vseživljenjskega uče-
nja Pod-ravje Pod-eželsko razvojno
jed-ro Cirkulane organizira d-elavnico
Možnost ohranjanja pustnih oračev
v Halozah, ki bo v soboto, 2. aprila, s
pričetkom ob 18. uri v prostorih Turi-
stičnega d-ruštva Klopotec Leskovec v
Halozah. Na njej bo Jernej Golc pred--
stavil obisk oračev iz Pod-lehnika in
Etnografskega d-ruštva Orači - Okič
v italijanskem kraju San Michele all'
Ad-ige. Delavnico, kjer bod-o preučeva-
li možnosti in načine ohranjanja trad-i-
cionalnih pustnih likov, bosta vod-ila
d-r. Naško Križnar iz Inštituta za slo-
vensko narod-opisje ZRC SAZU in An-
drej Brence iz Pokrajinskega muzeja
Ptuj-Ormož. (ug)

Dopisništvo Ptuj, Osojnikova 9,
2250 Ptuj
telefon: 749 21 74
faks: 749 21 76.
Darja Lukman Žunec
darja.luk-man@-vecer.com,
Slavica Pičerko Peklar
slavica.picerk-o@-vecer.com
Slavko Podbrežnik
slavk-o.podbreznik-@-vecer.com
Uroš Gramc
uros.gramc@-vecer.com

Obnova več kot 30 let
starega avtopoligona na
Ljubečni, ki ga obnavljajo
od lanskega oktobra, bo
stala milijon evrov

Avtopoligon Ljubečna pri Celju, ki
ga prenavljajo od lanskega oktobra,
bo kmalu zasijal v novi podobi. Po
besedah predsednika AMZS Albina
Ojsterška, vodje delovne skupnosti in
avtošole pri Združenju šoferjev in avto-
mehanikov Celje, bodo prenovljeni po-
ligon slovesno odprli 20. maja letos. Za
obnovo oziroma posodobitev so se pri
ZŠAM-u odločili zaradi uvedbe novih
določil Zakona o varnosti v cestnem
prometu (ZVCP) na področju dodatne-

"Velenje je, kar zadeva prostovoljno
delo, nekaj posebnega; bilo je zgraje-
no udarniško, s prostovoljnim delom.
In tovrstna dejavnost nikoli ni pov-
sem zamrla. Pred leti je bilo malo
krize, tudi zaradi krize vrednot, zdaj
so se te, hvala bogu, spremenile. Tudi
v prid prostovoljstva. Zato tudi lahko
rečem, da vsaj v Velenju prostovoljstvo
ima prihodnost!"

Tako pravi 32-letni Dimitrij Amon,
ki se s prostovoljstvom ukvarja že vse
od svojega osemnajstega leta. Od prvih
očiščevalnih akcij, prireditev ob 8.
marcu za žene, matere, dekleta do dru-
gih odmevnejših in vsebinsko bogatej-
ših dejavnosti. Na prostovoljni osnovi
je deloval tudi pri različnih organiza-
cijah, tudi, ko se je zaposlil v Mladin-
skem centru.

"Seveda, tudi v Mladinskem cen-
tru delam s prostovoljci, z mladimi,
'nabranimi z vseh vetrov', a vendar z
usmeritvijo, da pomagajo drugim. Že
predlani so začeli zbirati nepokvarlji-
va živila za ljudi, potrebne pomoči.
Lani so jih namenjali predvsem delav-
cem Vegrada."

Ob vsej svoji povezavi z mladimi
prostovoljci Amon pravi, da je med
mladimi veliko zanimanja za prosto-
voljno delo. Zanima jih, kakšna je bila
ta dejavnost včasih, saj so o udarništvu
veliko slišali. "Zato so bili lani zelo ve-
seli, ko smo prostovoljno delovno akci-
jo izvedli v sodelovanju z Društvom
brigadirjev Velenje. Ko so jim 'zreli
možje' razlagali, kako so delali na de-
lovnih akcijah. Mladi so zdaj malo dru-
gače vzgojeni, zato tudi ni čudno, da
ga izobraževanja za voznike začetnike.
Omenjeni zakon določa, da se mora
voznik začetnik v določenem času po
opravljenem izpitu (v dveh letih) ude-
ležiti šole varne vožnje in skupinskih
delavnic o medsebojnih odnosih v
cestnem prometu. Za izvajanje teh pro-
gramov pa so potrebni materialni in
kadrovski pogoji. Eden izmed material-
nih pogojev je ustrezna vadbena proga
z ustrezno tehnično opremo.

Na avtopoligonu na Ljubečni pri
Celju - poligon ima 44.000 kvadratnih
metrov površine -, so obnovitvena dela
pričeli oktobra lani. Poligon v zadnjih
30 letih, odkar je bil leta 1979 predan
namenu, namreč v vsem tem času ni
doživel pomembnejših sprememb.

"Obnova drugega največjega poli-
gona v Sloveniji poteka v dveh fazah.
Prva zajema preplastitev obstoječih
asfaltnih površin ter ureditev treh

na prostovoljstvo gledajo drugače. Ven-
dar opažamo, da generacija, ki prihaja,
prostovoljstvo veliko bolje pozna. Veli-
ko so slišali o tem, vse raje se vključuje-
jo v tako delo. Zato sem prepričan, da
prostovoljstvo v Velenju ima prihod-
nost!" Tako bo verjetno akcij, kot sta
bili urejanje letnega kina in še prej
trimske steze, še več.

V podporo prostovoljstva je na-
ravnano tudi njegovo predsedovanje
velenjskemu mladinskemu svetu, krov-
ni organizaciji, ki 'pokriva' vse orga-
nizacije za mlade in je 'sogovornik'
med mladimi in lokalno skupnostjo.
Amon pravi, da bi v Velenju tudi pro-
stovoljstvo radi postavili na mesto, ki
mu pripada, da temu dajo ustrezno
priznanje ali kako drugače pomaga-
jo. Tako so se lani ob pripravi strategi-
je za mlade odločili razpisati natečaj
za naj prostovoljko ali naj prostovolj-
ca v mestni občini Velenje. Prav tako
bodo prihodnje leto podelili štipendi-
jo enemu izmed mladih, ki je s prosto-
voljstvom ogromno naredil v občini,
bil 'družbeno angažiran'. Radi bi tudi,
da bi mladim prostovoljcem lahko
namenili katero izmed stanovanj ob
občinskem razpisu. Naj prostovoljca v

novih vadbenih površin, namenje-
nih simulaciji različnih situacij, ki jih
lahko pričakujejo udeleženci v cest-
nem prometu. V drugi fazi bomo pre-
novili spremljevalne objekte. Večino
sredstev za obnovo smo zagotovili
z bančnimi posojili (kredit so najeli
pri Banki Celje, op.p.), saj za tovrstne
projekte ni možno dobiti evropskih
sredstev. Že naslednji teden načrtuje-
mo polaganje asfalta. Gradbena dela
opravlja podjetje Ceste mostovi Celje.
Nato pa se bo začelo tehnično oprem-
ljanje poligona, to bo opravilo podjetje
DAT-CON, d.o.o., s Polzele. Dela bodo
predvidoma zaključena do konca apri-
la," je povedal Albin Ojsteršek, ki načr-
tuje na odprtje obnovljenega poligona
povabiti poleg predstavnikov lokalne
skupnosti tudi ljudi z ministrstev za
šolstvo, za promet in z notranjega mi-
nistrstva.

občini Velenje bo občina skupaj z Mla-
dinskim centrom in Mladinskem sve-
tom razglasila prav v soboto. Amon
pravi, da je takih, ki si zaslužijo prizna-
nja in zahvalo, veliko. In verjetno jim
bo to priznanje tudi veliko pomenilo.
Tako, kot je tudi njemu. Dimitrij Amon
je namreč bil v skupini od 20 do 30 let
proglašen za slovenskega naj prosto-
voljca leta 2008. "Meni to priznanje res
veliko pomeni. Pri menije našlo poseb-
no mesto v moji glavi in srcu! Imam
ga tudi na častnem mestu v stanova-
nju in s ponosom ga pokažem. In res
velja, da mi je priznanje tudi spodbuda
za naprej, prostovoljnim dejavnostim
bom ostal zvest vse življenje. To mi je
bilo privzgojeno, položeno v zibko. Ko
smo mi odraščali, so bili taki časi, da je
to nekaj veljalo. Vesel sem, da zdaj pro-
stovoljstvo spet pridobiva veljavo, tudi
mladi spoznavajo, da je prostovoljstvo
lepa vrednota!"

Si predstavljate, da bi vidnejši strokovnjak, povezan s podjetjem Gen energija,
ali pa kar direktor nuklearke v Krškem ob kateri izmed pogostih in zelo
tragičnih nesreč v kitajskih premogovnikih izjavil, da bodo te nesreče
ugodno vplivale na odločitev za gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne. V
okviru šaleškega lobija, katerega član sem tudi sam, pa je bilo le vprašanje
časa, kdaj bo v javnost prišla izjava o domnevno blagodejni pospešitvi
projekta "šesti blok", ki ga bo ta deležen zaradi jedrske katastrofe na Japon-
skem. S tem se ne razgalja le zaslepljenost v smislu lastne tehnološke superior-
nosti, ki naj bi premagovala vse pasti matere narave. S to izjavo se ob pojema-
jočih polemikah o šestem bloku razkriva njihovo bistvo. Ne gre in nikoli ni
šlo za politični boj med levimi in desnimi, še manj med oranžnimi in rdečimi,
niti ne poteka polemika med energetiki in okoljevarstveniki. Mimogrede:
taktika trojanskega konja, ki so jo v primeru šestega bloka odigrali "zeleni Alp
in Jadrana" (AAG), je pravzaprav "deja vu" učinkovitega sesutja zelenih pred
vsakimi volitvami v prejšnjem tisočletju.

Izjavo, da bo japonska tragedija imela blagodejne učinke na šesti blok, je ob
neprijetni bližini privoščljivosti razkrila bistvo bitke zanj. To je kruhoborstvo
znotraj energetike in bitka za prevlado ter za prestiž med posavskimi
nuklearci in med nami - šaleškim lobijem. A bodimo blagohotni in mili do
"naših", nenazadnje zato, ker ta izjava ni nič v primerjavi z vrhuncem slepega
sarkazma, utemeljenega na blodnjah neskončne gospodarske rasti enega
izmed slovenskih jedrskih fanatikov. Po nacionalnem radiu, torej za naš
denar, je večkrat oznanil v eter, da je katastrofa na Japonskem izjemna
priložnost za preživele, ki bodo z vsem žarom lahko pognali nov investicijsko
razvojni ciklus. Začeli bodo lahko dobesedno iz nič in bodo s to nepričakova-
no priložnostjo zagotovili veliko gospodarsko rast ...

Skrite napake ter nenadejani in prav po murphyjevsko neverjetni spleti
negativnih okoliščin so del naše realnosti in ni je znanosti, ki bi jih lahko
preprečila. Žal. Nesreča je nesreča in nikoli ne prinaša nič dobrega, pa naj še ta-
ko preobračamo besede. Da se narava vedno opredeli za skrito napako, ni
zgolj imenitna domislica. Nanjo je treba računati, pa naj bo to v železobeton-
skem oklepu reaktorja v Krškem ali zahtevnih montan, v geoloških razmerah
ležišča premogovega sloja v Šaleški dolini.

V Likovnem salonu Celje zaključujejo razstavo o celjskem starem mestnem
jedru, na kateri so predstavili rešitve lanske arhitekturne delavnice. Danes ob
18. uri bodo pripravili še vodstvo po razstavi, na vprašanja pa bo odgovarjal
absolvent arhitekture Anže Koren, ki je sodeloval na delavnici.

Ta je bila ena izmed mnogih, ki jih vsako leto priredi celjska občina. S tem
želijo dobiti arhitekturne in urbanistične rešitve, ki niso obremenjene z zako-
nodajnimi, političnimi ali podjetniškimi zahtevami in omejitvami. Ta zadnja
delavnica se nanaša na izbrane lokacije v Celju, študenti so pripravili sedem pro-
jektov. Ker se vsakodnevni utrip iz mestnega središča seli v nakupovalna središ-
ča v predmestjih, so bodoči arhitekti skušali v starem mestnem jedru poiskati
potencialne proste lokacije in na njih možnosti za oživitev mestnega jedra, ki
bi temeljila na površinah za bivanje mladih družin. (mpi)

Sedemindevetdeset tekmovalcev, lju-
biteljev smučanja "po starem", s števil-
nih smučarskih območij Slovenije, se
je udeležilo petega srečanja v Mozirju
ter tekmovanja na Golteh. Izvedli so
tekmovanje v kombinaciji smuka in
slaloma ter v smučarskih skokih. Sre-
čanje je organiziral Gornjesavinjski
smučarski klub - sekcija starodobnih
smučarjev, ki s tem ohranja tradicijo
smučanja po starem in te veščine pre-
naša na mlajše.

Po jutranjem sprevodu v Mozirju
so se udeleženci iz društev, smučarski
starodobniki Taleseni iz Krope, Podme-
ninski gadje iz Bočne, Gora Predmeja,
Novaki iz Tuhinjske doline, Rovtarji,
skupina Kanin, Kamniške grče, Škofo-
vi, Izvir Tržič ter Veseli Savinjčani po-
merili med vratci in na desetmetrski
skakalnici. Najmlajši smučar, triletni
Ožbej Rezoničnik, iz okolice Bočne,

Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC Ma-
ribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice (kirurgi-
ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v soboto od
7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih je
delovni čas enak kot v nedeljo.

• Obiski dežurnega zdravnika na domu se izvajajo od ponedeljka do sobote
med 16. in 23. uro, v nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem
naročila za obisk poteka po telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od 9.
do 22. ure. Druge informacije glede organizacije in delovanja službe lahko
uporabniki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd-
mb.si.

• Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobnih ambulantah v Svetoza-
revski ulici 21 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12. ure,
nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa so
ob petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Svetozarevski ulici 21
zaprte. Telefonska številka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdravstvena
služba deluje vsak dan od 20. do 24. ure.

• Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju
Vošnjakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopolnje-
nega 19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne mo-
rejo počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od 15.
do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka: 02 22
86 429. Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let delu-
je vsak dan od 20. do 23. ure.

• Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo svetoval-
nico deluje v Strossmayerjevi 15 v Mariboru (prostori Nadškofijske karitas
Maribor). Delovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure, zdravnik
je prisoten vsak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in četrtkih od
10. ure do 12.30, vsak drugi in tretji teden v mesecu ob sredah pa tudi od
15. ure do 16.30. Informacije na telefonski številki 0590 80 359.

Krvodajalske akcije - Rdeči križ vabi vse zdrave občane od 18. do 65. leta na kr-
vodajalske akcije v UKC Maribor, v center za transfuzijsko medicino (v kleti
stolpnice), vsak torek od 7. ure do 17.30 in četrtek od 7. do 11. ure. Več infor-
macij na spletni strani www.rkmb-drustvo.si.

Dežu-rn-a lekarna - Dežurna lekarna v Mariboru je lekarna Tabor v Ljubljanski
ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izdajajo
zdravila pri dežurni linici.

MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Jasmina Karakaš deklico
(3590 g, 50 cm), Majda Hebar dečka (3250 g, 49 cm), Natalija Fras dečka (3150
g, 49,5 cm), Irena Simonič deklico (3710 g, 51 cm). Čestitamo.

Zadn-je slovo - Pogrebi danes, v četrtek, 24. marca
Pokopališče Pobrežje: Milica Motoh ob 11.30.
Pokopališče Dobrava: Emil Žonta ob 14.15.

Ker bodo stari vrtec aprila
podrli, bodo otroci
dojeseni gostovali
v gasilskem domu;
naložba je vredna dober
milijon evrov

Podpis pogodbe o gradnji vrtca v Mako-
lah je prvi del uresničevanja naložbe,
drugi se bo nadaljeval s polaganjem
temeljnega kamna, zaključek naložbe
bo konec jeseni 2011, ko bodo v občin-
skem središču odprli poslopje. V vrtcu
bodo štirje oddelki za varstvo otrok, v

Slovenska Bistrica
in Oplotnica sodelujeta
v mednarodnem projektu
Natreg, ki zajema pet
držav zahodne in vzhodne
Evrope

Projekt Natreg so najprej predstavili
v Zrečah, kjer so pobudniki poveda-
li, da bodo med letoma 2009 in 2011
slovenski javnosti in Evropski uniji
predstavili vizijo razvoja Pohorja. V
okviru omenjenega projekta je bilo že
več predstavitev in delavnic, zadnja
je bila v Slovenski Bistrici, kjer so se
Bistričani s svojimi predlogi pridruži-
li akciji, ki sega v Italijo, Avstrijo, Voj-
vodino in Hrvaško. V Slovenji so v ta
razvojni projekt vključeni Pohorje in
Kamniško-Savinjske Alpe. Po mnenju
koordinatorjev Natrega ima Pohorje
izjemno priložnost, da postane prepo-
znavno območje ne le pri nas, ampak
tudi v Evropi.

Doslej so bile delavnice o viziji Po-
horja poleg Slovenske Bistrice organi-
zirane še v Slovenj Gradcu in Zrečah.

Prostovoljci mariborskega društ-
va Center za pomoč mladim vabijo
občane, da se v soboto, 26. marca,
med 11. in 16. uro udeležijo aktiv-
nosti v Malem Betnavskem gozdu v
okviru vseslovenske prostovoljske
akcije Dan za spremembe. Udeležen-
ci bodo lahko spoznali prvo doživljaj-
sko igrišče v Sloveniji in organizacije,
njih pa okoli 80 otrok. Pogodbo o grad-
nji sta včeraj podpisala župan občine
Makole A-lojz- Gorčenko in direktor
zasebne družbe VG 5 Franc- Ferme.
Župan Gorčenko je povedal, da je na-
ložba vredna 1,15 milijona evrov in da
je ministrstvo za regionalni razvoj in
lokalno samoupravo zagotovilo skoraj
800.000 evrov.

Sedanji vrtec je star nekaj desetle-
tij, sprejme le 50 otrok, organizirana
sta dva varstvena oddelka, in kot je
povedala direktorica vrtca Otona Žu-
pančiča Slovenska Bistrica Ivana Lesko-
var, je novi vrtec več kot nujen. V njem
bodo zaposlili tri vzgojiteljice, pričaku-
jejo pa, da ga bodo obiskovali še otroci
iz Poljčan in Majšperka. V sklopu nove

Slovenska Bistrica in Oplotnica sta
predstavili dokaj konkretne akcijske
načrte za drugačno podobo Pohorja.
Bistriško regionalno delavnico sta vo-
dila Ju-rij Gu-lič, lokalni koordinator
Natrega, in Mateja Softic iz ljubljan-
ske agencije Alianta. Gulič je pouda-
ril, da sta za Pohorje značilna težnja
po ohranitvi krajine in razvoj zelene-
ga turizma. Opozoril je tudi na prebi-
valce, ki jih je treba vključiti v projekt
in jim omogočiti kvalitetno življenje,
jim svetovati, kako varovati naravne
vire, in gradnjo infrastrukture. Na-
treg ni kratkoročno dejanje, poudar-
jajo v Natregu, ampak gre za vizijo
razvoja do leta 2030. To pomeni, da
bo do takrat Pohorje živelo drugače:
ljudje bodo povsem ekološko kmeto-
vali, vključevali se bodo v tako ime-
novani zeleni turizem, gozdovi bodo
zavarovani pred stihijsko sečnjo,
ceste bodo zgrajene v skladu z nara-
vo in potrebami prebivalcev, ki naj
bi čez dvajset let živeli nadvse kako-
vostno življenje.

V Slovenski Bistrici so na delavni-
ci oblikovali štiri delovne skupine in
vsaka je sestavila svojo vizijo razvoja.
Skupine so poudarile, da je treba ohra-
niti domačo obrt, odpreti prodajalne
spominkov in urediti Pečovnikovo

ki prostovoljno delujejo v mestu in so
del mreže Prostovoljstvo v Mariboru.
Na ta dan se bo čistilo in urejalo igriš-
če in gozdiček, barvalo se bo ograjo,
preizkušalo v igrah, kot je vikinški
šah, "letelo" z igralnim padalom ali
lovilo ravnotežje na vrvi. Na doživljaj-
skem igrišču, katerega namen je tudi
v ustvarjalnem druženju povezovati
naložbe bo tudi kuhinja, kuhali bodo
za otroke iz vrtca in bližnje osnovne
šole. Župan je zatrdil, da bodo staro po-
slopje začeli podirati okrog 10. aprila,
vrtec pa bo zgrajen na lokaciji sedanje-
ga in bo meril 700 kvadratnih metrov.
Otroke bodo preselili v gasilski dom, v
katerem bodo do letošnje jeseni.

Direktor VG 5 Ferme je dodal, da
bo pri gradnji sodelovalo bistriško
podjetje Granit, ki bo opravilo grad-
bena in obrtniška dela ter uredilo oko-
lje. Poslopje bo zgrajeno iz ekoloških
gradbenih materialov. V družbi VG 5
je redno zaposlenih 16 ljudi, ustanovili
so jo leta 2006, doslej so zgradili devet
vrtcev, danes bodo enega od teh odpr-
li v Pesnici.

domačijo kot informativno in izobra-
ževalno središče na bistriškem delu Po-
horja. V drugi skupini so se navdušili
nad sloganom V gozdu smo obiskoval-
ci, spoštujmo prebivalce. Skupina želi
razviti javno in zasebno partnerstvo
in urediti režim obiskov na Pohorju.
V tretji skupini so se odločili ustanovi-
ti raziskovalni naravoslovni tabor na
Rogli, v četrti skupini pa so bili navdu-
šeni nad tabori in potmi, ki bi obisko-
valce vodile do pohorskih značilnosti
in opozarjale nanje. Predlagali so tudi,
da bi se izdelovalci izdelkov domače in
umetne obrti povezali v skupno orga-
nizacijo. Zanimivi predlogi so prispeli
tudi iz Oplotnice: na oplotniškem delu
Pohorja želijo ohraniti kmečko arhitek-
turo, odpreti Kneippov zdravilni park
in oživiti glažute.

Omenjeni projekt, ki zajema turi-
zem, gospodarsko dejavnost, lovstvo,
gozdarstvo, kmetijstvo, kulturno in na-
ravno dediščino, bodo zaključili letos,
zadnja delavnica bo aprila v Maribo-
ru in takrat bo vizija Pohorja 2030 vse-
kakor še bližja, kot je bila v Slovenski
Bistrici. V njem sodelujejo in jo finan-
cirajo Evropska komisija, Ministrstvo
za okolje in prostor RS, Zavod RS za
varstvo narave in Regionalni center
za okolje.

okoliške prebivalce, si bodo obisko-
valci lahko obarvali obraze, pekli
svoj kruh, šivali "uglyje".

Z dobrotami jih bodo pogostili štu-
dentje Višje strokovne šole za gostin-
stvo in turizem in se tako pridružili
akciji, katere namen je dodati svoj
prispevek k spremembam na bolje.
(tta)

Pavlovo leto je združilo predstavnike Iz treh držav, od leve predsednik UŠF Ernest
Ebenšpanger, predsednica kulturnega društva 7. člen za avstrijsko Štajersko Suzanne
Weitlaner, predsednica slovenske samouprave v Sombotelu/Szombathelyu na Mad-
žarskem Marija Kozar Mukič in sin pokojnega Vaneka Marjan Šiftar. (Branko Žunec)

Uprava Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija (UŠF) je na nedavni seji na sedežu
občine Cankova ugotovila, da se njeno poslanstvo širi in poglablja. Letošnja
poudarka bosta na sodelovanju ustanove pri obeležitvi 125. obletnice rojstva
in 65. obletnice smrti na Cankovi rojenega slovenskega pesnika, pisatelja, etno-
loga, jezikoslovca, literarnega zgodovinarja, učitelja in muzeologa dr. Avgusta
Pavla, ki je živel in delal na Madžarskem, ter na že tradicionalni prireditvi
prvi petek v maju v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, ki od lani nosi
naslov Jambori spominov in dobrega sosedstva, takrat so Prekmurce obiska-
li Belokranjci, letos prihajajo v goste predstavniki občine Piran; priprave so
v polnem teku.

Pred podpisom je dogovor o sodelovanju UŠF z Inštitutom za narodnostna
vprašanja (INV), s katerim se ustanova zavezuje, da bo INV omogočala, da bo
dogovorjene dejavnosti izvajal v vrtu, kjer že deluje Raziskovalna postaja ZRC
SAZU Prekmurje, do 1. maja naj bi obnovili temelje stare hiše, ki je spomenik,
na majski prireditvi naj bi odkrili spominsko skulpturo na Šiftarjevini, kjer
je grob ustanovitelja vrta prof. dr. Vaneka Šiftarja, ta bo delo akademskega ki-
parja Štefana Hauka in naj bi bila spominska plošča ter morda tudi sestavina
celostne podobe UŠF. V pripravi je izdaja več zanimivih publikacij in izved-
ba drugih projektov, kot so Vanekovi ekološki večeri, prvi je bil, kot smo že
poročali, prejšnji četrtek na temo Pravo varstva okolja med utilitarizmom in
ekocentrizmom. (bž)

Anonimo društvo Al-Anon za samopomoč družin alkoholikov ponuja pomoč
svojcem in prijateljem alkoholikov. Če je čezmerno uživanje alkohola postalo
problem in svojci potrebujejo anonimno ali brezplačno pomoč, naj pokličejo
po telefonu 01/ 432 30 01 ali na 041/ 590 789, lahko pa informacije poiščejo na
spletni strani Http://www.al-anon.si. (rk)

Poslovanje Splošne bolnišnice Mur-
ska Sobota (SBMS) je bilo v preteklem
letu pozitivno, poslovni izid izkazuje
presežek prihodkov na odhodki v viši-
ni 46.134 evrov, so sporočili iz SBMS.
Iskanje notranjih rezerv so spremljali
še ukrepi za finančno vzdržnost, ki sta
jih podala Zavod za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije (ZZZS) in ministrstvo
za zdravje.

Med značilnostmi lanskega poslo-
vanja SBMS so: za 2,5 odstotka nižje
cene zdravstvenih storitev, z arbitražo
so ohranili v pogodbi določeno utež,
kar pomeni, da so ubranili skoraj pol
milijona evrov (za pet mesecev oziro-
ma 1,1 milijona evrov na letni ravni), fi-
zični program dela je bil skoraj v celoti
izpolnjen, nadaljevali so tudi varčeval-
ne ukrepe. Ti so se nanašali na zmanjše-
vanje stroškov za zdravila in preostali
potrošni zdravstveni material, zmanj-
ševali so tudi stroške laboratorijskih
storitev, živil, zdravstvenih storitev,
vzdrževanja, porabo električne ener-
gije in stroške dela z zmanjšanjem
števila nadur. Na prihodkovni strani
pa so se ukrepi nanašali predvsem na
dvig realizirane uteži, realizacijo pro-
gramov, pridobljenih na nacionalnem
razpisu, in na uresničevanje pogodbe,
sklenjene z ZZZS. Za nakup aparature
za preiskave z magnetno resonanco
je SBMS organizirala odmevno dobro-
delno akcijo in na ta način pridobila
179 tisoč evrov. Zmanjšali so (za 2,6
odstotka) število zaposlenih v nemedi-
cinskem delu in povečali (za 4,3 odstot-
ka oziroma na 630) število zaposlenih
v medicinskem delu. Konec leta 2010
je bilo v SBMS zaposlenih skupno 891
oseb, kar je za 1,7 odstotka več kot leto
pred tem.

Po besedah direktorja SBMS Boja-
na Korošca so k pozitivnemu poslov-
nemu rezultatu pripomogla njihova
prizadevanja na vseh področjih dela
v bolnišnici. Svet zavoda SBMS pa je
sprejel tudi program dela in finanč-
ni načrt za letošnje leto. Ta je izrazito
razvojno naravnan, poudarjajo v bol-
nišnici. V nakup opreme bodo vložili
9,8 milijona evrov, od tega 2 milijo-
na v medicinsko opremo in 6,7 mili-
jona evrov v objekte. Med največjimi
projekti, načrtovanimi za letos, sta
ureditev in oprema nove operacijske
dvorane za očesni oddelek in zagoto-
vitev operacijske mize za ortopedijo,
delna prenova internega oddelka ve-
likosti 950 kvadratnih metrov (v prit-
ličju) in zamenjava opreme, prenova
bolnišnične lekarne ter celovita ener-
getska prenova bolnišnice. Slednjo
načrtujejo uresničiti deloma z evrop-
skimi sredstvi, pridobljenimi iz
kohezijskih skladov, in s pomočjo mi-
nistrstva za zdravje, in sicer v višini
4,8 milijona evrov, bolnišnica pa bo
najela še dolgoročni kredit (za obdob-
je desetih let) v višini 1,6 milijona
evrov. Svet zavoda pa bo na predlog
ministrstva za zdravje redno obravna-
val tudi čakalne dobe v bolnišnici in
posebno pozornost namenjal prime-
rom, ko bodo te odstopale od najdalj-
ših dopustnih čakalnih dob.

Uspešni radgonski glasbeniki

Učenca Glasbene šole Gornja Radgona (GŠGR) Denis Štefanec in Matej Gom-
boc sta se izvrstno odrezala na nedavnem državnem tekmovanju mladih glas-
benikov, kjer je Štefanec prejel prvo nagrado in zlato plaketo ter zasedel prvo
mesto, Gomboc pa je prejel zlato plaketo. Mentor obeh je Dmytro Averianov.
"Ponosen sem, da smo prvič v zgodovini naše šole in v širši regiji nasploh dobi-
li absolutnega prvaka, prvonagrajenca in kar dva zlatonagrajenca na tolkalih.
To nam je v veliko čast in bo v zgodovino GŠGR zapisano z zlatimi črkami,"
pravi ravnatelj GŠGR Tomaž Polak.

Oba nagrajenca prihajata iz občine Radenci. Med vidnejšimi uspehi je tudi
bronasta plaketa, ki jo je na državnem tekmovanju harmonikarjev osvojil Jan
Rantaša, njegova mentorica je Olga Radolič, priznanje pa je v državnem meri-
lu prejel še kitarski duet Sara Mencigar in Klementina Vrbnjak, njuna mento-
rica je Klavdija Kovič. (ng)

Drotmantraši v Križevcih

Kulturno društvo Križevci pripravlja ta petek, 25. marca, koncert tamburaške
skupine Drotmantraši iz Radencev. Skupina je pred kratkim s koncertom v ra-
denskem hotelu Radin zaznamovala 15-letnico delovanja, del bogatega reperto-
arja pa bodo radenski tamburaši predstavili na tokratnem koncertu v Križevcih,
ki se bo v tamkajšnjem kulturnem domu pričel ob 19. uri. (mš)

Sedaj prihaja še Neda Ukraden

V zadnjem obdobju sta se v dvorani športno-izobraževalnega centra v Ljuto-
meru zvrstila koncerta dveh glasbenikov iz sosednje Hrvaške. Gostovala sta
Dražen Zečic in Tony Cetinski, ki sta napolnila dvorano in navdušila obisko-
valce. To soboto prihaja v Ljutomer še ena glasbena zvezda z območja bivše
Jugoslavije. Gostovala bo bosansko-hercegovska pevka Neda Ukraden, ki je
bila v letih med 1970 in 1990 eno največjih imen jugoslovanske popularne glas-
be. Nedo Ukraden bodo na koncertu v Ljutomeru ob 20. uri spremljali člani
prekmurske zasedbe Nova legija, gosta koncerta pa bosta zmagovalka šova
Slovenija ima talent Lina Kuduzovic in Boštjan Bračič, ki se je prav tako pre-
izkusil v tem šovu. (mš)

V petek ob 17. uri bo v župnijski cerk-
vi sv. Ladislava v Beltincih koncert
družinskih zasedb, ki ga organizira
Glasbena šola Beltinci v počastitev
tedna družine. Predstavile se bodo za-
sedbe učencev šole in njihovih sorod-
nikov. Učenci beltinske glasbene šole
so na minulem državnem tekmovanju
mladih glasbenikov dosegli vrsto vid-
nih uvrstitev. Jan Čizmazija in Gregor
Pojbič sta v konkurenci tolkalcev osvo-
jila zlato plaketo, Čizmazija je osvojil
drugo mesto, Pojbič pa šesto. Njun men-
tor je Denis Dimitric. Zlato plaketo in
drugo mesto je osvojil tudi harmoni-
kar Jernej Jerebic, katerega mentor je
Boštjan Baša, srebrno plaketo in četr-
to mesto pa harmonikar Nikolaj Zver,
katerega mentor je Matej Zavec. Jan
Matija Horvat je pod mentorstvom
Bojana Bezjaka med trobentači osvo-
jil bronasto plaketo in 16. mesto. (ng)

V okviru Jožefovih dnevov so na Canko-
vi petič pripravili tudi mednarodni no-
gometni turnir, na katerem so se letos
pomerile štiri ekipe. Slavili so žogobr-
carji - policisti s Policijske uprave Mur-
ska Sobota, pred duhovniki iz Slovenije,
na tretjem mestu je bila ekipa županov,
četrti pa duhovniki iz Avstrije. (se)

Nataša Gider (02) 535 14 12,
natasa.gider@-vecer.com
Branko Žunec (02) 535 14 10,
branko.zunec@-vecer.com

Občina Ravne namerava
racionalizirati delovanje
Koroškega zavoda za
kulturo in Športnega
zavoda z združitvijo v nov,
skupni zavod in mu dodati
še področji turizma
in mladinske dejavnosti

Športni zavod Ravne in Koroški zavod
za kulturo Ravne bosta po načrtih
občine Ravne s ciljem racionalizacije
v prihodnosti delovala v okviru iste-
ga, novega javnega zavoda, kateremu
bodo poleg športa in kulture dodali
še mladinsko in turistično-informa-
cijsko dejavnost. O ideji za združitev
obeh zavodov oziroma o ustanovitvi
novega, skupnega javnega zavoda so v
ponedeljek razpravljali člani občinske-
ga odbora za kulturo in šport, osnutek
odloka o ustanovitvi novega zavoda
pa bo na dnevnem redu seje ravenske-
ga občinskega sveta prihodnjo sredo.

Kot je znano, je racionalizacijo
poslovanja javnih zavodov v okvi-
ru predlogov ob sprejetju letošnjega
proračuna napovedal tudi nadzorni
odbor občine, ki se je med drugim
odločil, da bo poslovanje javnih zavo-
dov v občini vzel še dodatno pod drob-
nogled.

Združevanje kulturne in športne de-
javnosti pod skupno streho sicer ne
izhaja neposredno iz predloga nadzor-
nega odbora, saj so se zamisli o povezo-
vanju zavodov porajale že prej. Za zdaj
tako v občini tudi ni drugih predlo-
gov o racionalizaciji delovanja javnih
zavodov, je na vprašanje, ali bo temu
združevanju morebiti sledilo še kate-
ro, odgovoril ravenski župan Tomaž
Rožen. Povedal je še, da je namen po-
vezovanja Športnega zavoda in Koroš-
kega zavoda za kulturo v skupni zavod
poleg pričakovanega znižanja stroš-

Tomaž Rožen: "Namen povezovanja
v skupni zavod je, poleg pričakovanega
znižanja stroškov, tudi doseganje
sinergijskih učinkov." (Petra Lesjak Tušek)

kov tudi doseganje sinergijskih učin-
kov, ki bodo pomembni ob dodajanju
dveh novih dejavnosti, mladinske de-
javnosti skupaj z novim načrtovanim
mladinskim centrom (v njem naj bi
deloval tudi hostel) in turistično-in-
formacijske dejavnosti. Novi zavod,
ki bi ga po eni izmed različic poime-
novali Koroški center interesnih dejav-
nosti, bo po osnutku odloka o njegovi
ustanovitvi imel štiri organizacijske
enote: kulturni, športni, mladinski in
turistično-informacijski center.

Po pričakovanjih občine bodo nepo-
sredni učinki usklajeno delovanje pri
organizaciji, razvoju, promociji in tr-
ženju kulturne, športne in turistične
ponudbe ter mladinskih dejavnosti.
Poslovodska funkcija direktorja bo lo-
čena od strokovnih nalog, ki jih bodo
na posameznih področjih opravljali
kadri v notranjih organizacijskih eno-
tah. Pričakovana je racionalizacija na
področju administrativno-tehničnih
nalog oziroma področij, tudi racional-
nejše finančno-računovodsko poslo-
vanje, čiščenje prostorov ter opravila
hišnika. Skupni prihranek je tako oce-
njen na 67 tisoč evrov. Števila zaposle-
nih predvidoma ne bodo zmanjševali,
ampak bodo zaposleni za nedoločen
čas pri obeh zavodih (večina jih je pri
Športnem zavodu) prešli v novi zavod,
pri čemer ne bodo nadomeščali upoko-
jene delavke v Športnem zavodu. Spre-
membe bodo sicer posledično tudi v
svetih zavoda. Dosedanja dva sveta za-
voda bo nadomestil eden, pri čemer
število članov še ni dokončno določe-
no, vzpostavljali pa bodo tudi strokov-
ne svete za posamezna področja.

A-leksander Kotnik, direktor Koroš-
kega zavoda za kulturo, ki vodi tudi
odbor za kulturo in šport, je načrtova-
no povezovanje obeh zavodov z vidi-
ka zniževanja stroškov ocenil ugodno.
Vsebinsko se mu zdi pomembna na-
daljnja nadgradnja kulturnih vsebin,
ki so jih po njegovi oceni po slabem
letu delovanja Kulturnega centra dvig-
nili že na precej visoko raven. Hkrati
se Kotniku zdi pomembno povezova-
nje v zvezo kulturnih društev, kar se

Delovanje Koroškega zavoda za kulturo predstavlja enega večjih sklopov let-
nega programa kulture na Ravnah in je v občini skupno vreden približno
milijon evrov, za program zavoda pa občina iz proračuna namenja približno
petino tega zneska. Po slabem letu delovanja Kulturnega centra so vse dvora-
ne vsebinsko dobro zaživele, ugotavlja Saša Jelen iz TIC Ravne. "Razprodan
je gledališki abonma, zelo dobro je obiskan otroški abonma, za prihodnjo
sezono načrtujemo še mladinski abonma. Razstave v galeriji se menjavajo
približno vsak mesec in pol," je povedala Jelenova in dodala, da je vse bolj
pestro tudi področje neformalnega izobraževanja, od tečajev do posvetov
in seminarjev.

kot krovna organizacija na Ravnah
vzpostavlja na novo in je pomembno
tudi z vidika pridobivanja denarja ob
razpisih.

mičevje. Ob desetih je dal hišnik, ki je
bil vodja akcije, znak za začetek in 28
dedkov, med njimi je bilo tudi nekaj
pridnih babic, je skupaj z otroki popri-
jelo za delo. V dveh urah so končali in
nato so pojedli res zasluženo kosilo -
kuharice so jim prinesle pasulj.

Delovno akcijo so načrtovali že je-
seni, vendar jim jo je muhasto vreme
takrat preprečilo, saj želijo, da pri
delu sodelujejo tudi otroci. Pred leti

Sosvet Policijske postaje Radlje ob Dravi ter občin Podvelka in Ribnica na Po-
horju, ki ga vodi Janez Otorepec, je v minulem letu uspešno izvedel kar petnaj-
st aktivnosti za večjo varnost na območju omenjenih občin. Tako je za učence
Podružnične osnovne šole na Kapli organiziral lutkovno igrico z naslovom 113
in ogled preventivnih dejavnosti policije. Na pobudo sosveta je bilo urejeno
križišče v Breznu, urejen je bil tudi nevarni odsek na regionalni cesti III/706
na Spodnji Kapli. Na tej cesti je bil tudi saniran nevarni rob ceste, kjer se je
končalo gradbišče oziroma so položili nov asfalt.

Sosvet je prejel tudi ugoden odgovor Direkcije za ceste RS, da bodo sani-
rali zemeljski plaz, ki ogroža regionalno cesto III/704 Podvelka-Lehen na Po-
horju. Na iniciativo sosveta je bila na glavni cesti I/1 blizu naselja Vurmat
postavljena zaščitna varnostna ograja - na tem mestu je namreč med vožnjo
že zdrsnil avtomobil v reko Dravo, kar se je končalo s smrtjo voznika. Prav
tako so se na pobudo sosveta že pričele priprave za ureditev avtobusnih posta-
jališč na glavni cesti I/1 v Ožbaltu. Tudi na spletnih straneh občin Podvelka
in Ribnica na Pohorju je sosvet objavil številne preventivne prispevke. Janez
Otorepec z zadovoljstvom ugotavlja: "Naslovniki naših opozoril, obvestil in
predlogov se vedno ustrezno odzivajo, opravijo terenske oglede mest, na ka-
tera jih opozarjamo, ter nas o izvedenih ukrepih pravočasno pisno obvešča-
jo." Delo sosveta je pohvalil tudi komandir Policijske postaje Radlje ob Dravi
Hu-bert Ivančič. (jma)

Sam ozagovor n i štvo j e
oblika pomoči ljudem
z motnjo v duševnem
razvoju. Desetletje vse
bolj razširjene dejavnosti,
ki med aktivne državljane
uvršča tudi ljudi
s posebnimi potrebami

"Vsak človek želi vplivati na svoje živ-
ljenje, odločati o njem, vsi se radi po-
čutimo del družbe in nič drugače ni z
osebami z motnjo v duševnem razvo-
ju," pravi Romana Vidovič, specialna
pedagoginja, ki je v Zavodu Dornava
ena od vodij skupin za samozagovor-
ništvo ljudi z motnjami v duševnem
razvoju. "V našem zavodu samozago-
vorniške skupine delujejo že od leta
2001. To so lahko neformalne ali for-
malne skupine naših uporabnikov, ki
se srečujejo vsak teden, pri tem pa jim
pomagamo podporne osebe. Na teh
rednih srečanjih, točno se ve, kje in
kdaj se je takih pogovorov mogoče ude-
ležiti, lahko prav vsak pove, kaj misli,
kako razmišlja, česa si želi. Naši upo-
rabniki predstavljajo svoje želje, obe-
nem pa tudi iščejo rešitve, predlagajo,
kako ukrepati, da bo njihovo življenje
še kvalitetnejše. Pred leti smo na ravni
države ustanovili tudi združenje samo-
zagovornikov in zagovornikov oseb z
motnjo v duševnem razvoju. Radi bi
namreč, da se nas sliši tudi zunaj različ-
nih ustanov, s katerimi že sodelujemo,"
pravi Vidovičeva, ki je aktivno sodelo-
vala pri organizaciji drugega kongresa
Združenja samozagovornikov in zago-
vornikov oseb z motnjo v duševnem
razvoju Slovenije.

Tim Matavž in Valter
Birsa bosta v sklopu nogo-
metne šole v Bilju organizi-
rala dobrodelno tekmo

"Zelo sem zadovoljen z organizacijo
lanske prireditve, ki jo letos želimo
dvigniti na višji nivo. Ponovno se ve-
selim sodelovanja z ekipo, ki je lani
pripravila zelo zanimiv humanitarni
dogodek. Kraj je čudovito intimen in
zagotovo vreden obiska," je na tiskovni
konferenci v Grand hotelu Primus po-
vedal radijski moderator Marko Potrč.
Nogometno društvo Bilje pri Novi Go-
rici je lani v sodelovanju s fundacijo
Vrabček upanja organizirala dobrodel-
ni nogometni spektakel za varovance
Bolnišnice dr. Franca Derganca Nova
Gorica, oddelka za invalidno mladino
Stara Gora in Zvezo prijateljev mladine
Slovenije. Ogledalo si ga je 1700 obisko-
valcev, zbrali so 30.000 evrov.

Organizatorji so se lani formalno in
organizacijsko povezali z Nogometno
šolo Valterja Birse in Tima Matavža,
medtem ko je fundacija že v preteklo-
sti uspešno sodelovala s prepoznavni-
mi slovenski športniki, kot je bil na
primer ekstremni kolesar Jure Robič.
Častni pokrovitelj je v obeh letih pred-
pa tudi novosti na področju bivanja
ljudi s posebnimi potrebami, govori-
mo o (samo)zagovorništvu, posebno
pozornost namenjamo podpori starej-
ših z motnjo v duševnem razvoju in
spreminjamo področje financiranja
ter se ukvarjamo s vprašanjem, kam
in kako z ljudmi s posebnimi potreba-
mi po končanem šolanju, ki jim ponu-
jamo tudi pravico do zaposlitve," pravi
dr. Cveto Uršič z ministrstva za delo,
družino in socialne zadeve, mag. Franc
Hočevar, svetovalec predsednika dr-
žave za socialne zadeve, problemati-
ko ljudi s posebnimi potrebami dobro
pozna, (samo)zagovorništvo pa je po
njegovem zagotovo priložnost, ki jo je
treba razvijati še naprej, saj mora imeti
vsak človek možnost, da sam odloča o
svojih potrebah in tudi pravicah.

sednik vlade Borut Pahor. "Preteklo
leto smo izkoristili evforijo okrog re-
prezentance in v kratkem času pripra-
vili odmeven dogodek. Pomembno
je, da smo zbrali veliko denarja, ki je
obema institucijama prišel še kako
prav. Navdaja nas optimizem, da pro-
jekt izpeljemo še na višji ravni in zbere-
mo še več denarja ter s tem pomagamo
še večjemu številu humanitarnih orga-
nizacij," je povedal slovenski nogo-
metni reprezentant Valter Birsa, Tim
Matavž pa se je pridružil njegovim be-
sedam.

Predsednik ND Bilje Peter Fabjan
je pojasnil, da je bila fundacija Vrab-
ček upanja ustanovljena v podporo
izgradnje sodobnega bolnišničnega
rehabilitacijskega centra, z ozavešča-
nja (samo)zagovornikov. Samozagovor-
ništvo, razlagajo tisti, ki se pri nas že
kakšno desetletje ukvarjajo z njim, je
dejavnost oziroma oblika pomoči ose-
bam z motnjami v duševnem razvoju,
ki se kaže kot podpora pri seznanjanju
družbe s potrebami ljudi z motnjo v
duševnem razvoju in kot podpora pri
uresničevanju njihovih želja. Da gre za
samospoštovanje, spoštovanje drugih,
neodvisnost in pogum, ki vključuje raz-
merje pravic in dolžnosti, je bilo včeraj
slišati v Dornavi. Samozagovorništvo
je demokratičen proces, ki se lahko na-
naša na posamezno dejanje, v katerem
se oseba postavi sama zase. To lahko
naredi sama ali pa v skupini. Samoza-
govorništvo je tako lahko skupinska de-
javnost, pri kateri člani zastopajo sebe
in svoje vrstnike v odnosu do nosilca
družbene moči. Lahko pa se samozago-
vorništvo, tako na drugem kongresu,
nanaša tudi na širšo družbeno akcijo
z namenom izboljšanja položaja oseb
z motnjami v duševnem razvoju. Gre
za gibanje oziroma skupinsko dejav-
nost ozaveščanja in učenja spretnosti,
ki so potrebne, če hočemo doseči nad-
zor nad življenjem. To pa že pomeni,
da se tudi ljudje z motnjami v dušev-
nem razvoju uvrščajo med aktivne dr-
žavljane.

Včerajšnji kongres se je začel z na-
stopi uporabnikov storitev Zavoda
Dornava, ko so ti zaplesali, zapeli in
se predstavili z dramsko improvizaci-
jo Presneto lep dan.

njem javnosti želijo spodbujati solidar-
nost med mladimi. "Naši športniki si
moblizirajo pozitivne vrednote, kot so
vztrajnost, predanost in nesebičnost,
so vzor celotni družbi, zato jih vklju-
čujemo v dobrodelne aktivnosti," je
dejal Fabjan. Matjaž Nemec je pove-
dal, da bodo k letošnjemu spektaklu,
ki bo 1. julija v Bilju, poskušali privabi-
ti še več znanih slovenskih obrazov iz
sveta politike, gospodarstva, estrade
in predvsem športa. Pričakuje, da si
bo nogometno tekmo ogledalo okoli
tri tisoč ljudi. V sklopu dogodka pri-
pravljajo tudi dobrodelni koncert; k
sodelovanju so povabili še Kobilarno
Lipica, ki bo promovirala septembrsko
organizacijo svetovnega prvenstva v
vožnji vpreg.

Od 9. do 12. aprila bo v hrvaškem pri-
morju potekala jubilejna deseta regata
Ptujčanka, ki že dalj časa ni več jadral-
no tekmovanje zgolj ptujskih posadk.
V zadnjih letih se je udeležujejo ljubi-
telji tega športa iz vse Slovenije. Orga-
nizatorji, Hrvaška jadralna zveza v
sodelovanju JŠD Felnar Ptuj, Brodar-
skim društvom Ranca Ptuj, Euronau-
ticom in Yacht clubom Biograd, so za
letos pripravili nekaj novosti v tekmo-
valnem delu in nastanitvi, za katere
menijo, da bodo vnesle potrebno sve-
žino in več udobja.

Jadralski festival se bo v Biogradu
na morju pričel v soboto, 9. aprila, po-
poldne s sprejemom posadk, primo-
predajo plovil in večerjo s spoznavno
zabavo. V nedeljo in ponedeljek bodo
tekmovalci opravili dva plova, enega v
torek, 12. aprila, dopoldne, nato bodo
razglasili rezultate, podelili nagrade,
medalje in pokale najboljšim ter se
proti večeru vrnili v Slovenijo. Udele-
ženci, do torka je udeležbo potrdilo
29 ekip (rok prijave se sicer izteče ob
koncu meseca), bodo nastanjeni v bliž-
njem hotelu, jadrali pa bodo v akvato-
riju Biograda in otoka Žut. Letos so na
regato povabili slovensko glasbeno le-
gendo Zorana Predina z ženo Barba-
ro , saj, kot so povedali organizatorji,
so jih njegove pesmi vselej združeva-
le. Pravijo, da ga bodo naučili jadrati,
on pa bo njih zabaval z glasbo. "Pono-
sni smo, da smo v devetih letih nauči-
li jadrati okrog tisoč petsto ljudi, kar
je eden od osnovnih namenov. Rega-
ta nima zgolj tekmovalnega naboja,
ampak tudi cilj, da se naučimo varno
jadrati. Vsak večer prirejamo predava-
nja, izvajal jih bo mednarodni ISAF
sodnik Splitčan Alan Kustic , ki bo
tudi bdel nad regularnostjo tekmova-
nja. Število prijavljenih je nekoliko
manjše kot lani, zagotovo se pozna
vpliv recesije. Smo pa letos pripravili
tridesetodstotni popust za ženske po-
sadke in smo veseli, da so se prijavile
tri, lani smo imeli zgolj eno," je pove-
dal predsednik organizacijskega odbo-
ra Drago Ljubec .

Večje spremembe so se zgodile v
tekmovalnem delu. Monotipne jadrni-
ce Elan 340 v prvem razredu so zame-
njali za večje in hitrejše tipa Bavaria
42 Match, v drugi odprti skupini so
uvedli enotno tekmovanje za različne
jadrnice, glede na težo, velikost jader
in drugih parametrov pa bodo dosež-
ke preračunavali in na tej podlagi do-
bili enega zmagovalca. Izmed petih
regat bosta dve navigacijski od Bio-
grada do otoka Žut in nazaj v dolžini
desetih navtičnih milj ter tri sprinter-
ske "na palico", dolge dobro miljo. Na-
gradni sklad je pet tisoč evrov. "Letos
bo treba pokazati vse osvojeno znanje,
saj bo tekmovanje vsaj v prvem razre-
du z novimi jadrnicami precej zahtev-
nejše. Napete obračune pričakujemo
tudi v drugi skupini. Ko smo pred de-
setletjem pričeli tekmovati, smo bili
cicibančki, zdaj lahko rečemo, da smo
profesionalci. Zakaj cicibančki? Zato,
ker so se na sedmi regati priključili
tudi najmlajši jadralci iz Brodarskega
društva Ranca," je povedal predsednik
društva in predsednik regatnega odbo-
ra regate Emil Mesarič .

Zaradi pomanjkanja ustreznih priredit-
venih površin so se v občini Križevci
odločili pridobiti dokumentacijo in
sredstva za ureditev osrednjega pro-
stora v občinskem središču na stiku
naselij Boreči in Križevci. "Cilj uredit-
ve vaškega jedra je pridobitev površin
za razne prireditve, za postavitev več-
jega prireditvenega šotora, začasnih
manjših gostinskih objektov in stoj-
nic ter predvsem oživiti prostor z de-
javnostmi za otroke in mladino," je
pred podpisom izvajalske pogodbe z
direktorjem podjetja Segrap Ljutomer
Miranom Blagovičem povedal križev-
ski župan Branko Belec.

Na prostoru, velikem 1,76 hektarja,
med gostilno Zorko in stanovanjsko-
poslovno stavbo, v kateri deluje pošta,
bodo uredili park s tlakovanim prire-
ditvenim prostorom, sprehajalne poti
s klopmi, postavili fontano, izvedli oze-
lenitev z grmovnicami in drevesi, ure-
dili pa bodo tudi skejterski poligon s
petimi modularnimi elementi, otroš-
ko igrišče z lesenimi igrali, avtobusno
postajališče, kolesarsko pot, pločnik in
tudi štirinajst parkirnih mest. "Osnov-
ni motiv ureditve parka izhaja iz naše
okoliške krajine. Motiv vijugastega vo-
dotoka, kakršen je videti med našimi
njivami, z drevesnim koridorjem, ki je
nekako prepleten med njivami in trav-
niki. Diagonalno skozi ta park, po lini-
ji nekdanjega toka Murice, bo potekala
sprehajalna pot, ki se v osrednjem delu
razširi. Ob tej osrednji sprehajalni poti,
ki bo povezovala celotno dogajanje v
parku, bodo posajena drevesa, ki bodo
tvorila celovit drevored skozi celoten
prostor," je del zasnovanega projekta
razkril Belec.

Na prostoru, kjer bodo pričeli ure-
jati vaško jedro Križevcev, se sedaj na-
hajajo krožno avtobusno postajališče,
trafopostaja ter neurejena travniška
oziroma makadamska površina. Ob
izgradnji krožišča in rekonstrukciji
regionalne ceste leta 2009 je bil k re-

Pred dnevi je odstopila podžupanja
občine Tišina Darinka Bodanec (SDS),
včeraj nam je to potrdila z besedami,
da je odstopila, vendar "o tem ne bi da-
jala nobenih izjav. Razloge za odstop
bom na kratko predstavila na prvi na-
slednji seji občinskega sveta. Mislim pa,
da smo v štirih mesecih veliko naredi-
li, med drugim smo sprejeli proračun.
S tem, da smo se odločili za revizijo
projekta gradnje novega vrtca na Tiši-
ni, smo zagotovo privarčevali okrog
300.000 evrov in s tem delom sem zado-

Pokrajinski muzej Murska Sobota
organizira v soboto od 16. do 18. ure
arhitekturno delavnico z naslovom 3
hiške za 3 prašičke, namenjeno dru-
žinam z otroki od 4. leta. Udeleženci
bodo po idejni zasnovi arhitektke Na-
taše Kolarič spoznavali materiale, s
katerimi se je včasih gradilo hiše.
Cena delavniceje tri evre za posame-
znega udeleženca, prijave pa v muze-
ju sprejemajo do petka na telefonski
številki 02 527 17 06 ali na elektron-
skem naslovu tamara.andrejek@
guest.arnes.si. (ng)
gionalni cesti Bratonci-Križevci pre-
stavljen pritok Murice, ki se je vil po
sredini obravnavanega območja. Ob
prestavitvi je prostor ostal nivojsko ne-
urejen, zato se ob deževnih dneh po-
javljajo luže, makadamske površine
pa se sedaj uporabljajo za parkiranje
osebnih vozil ter avtobusov in tovor-
njakov.

Ob pridobivanju investicijske doku-
mentacije je bila predvidena vrednost
omenjenih del 592 tisoč evrov, med
prispelimi ponudbami pa so za izva-

voljna. V prihodnje bom aktivno dela-
la kot občinska svetnica in predsednica
odbora za družbene dejavnosti." Pomen-
ljivo je dodala, da "osebno nisva prišla
navzkriž z županom, ampak so določe-
ne kadrovske zadeve, ki jih je še treba
urediti v občinski upravi, ki so lahko
boleče. Pri tem bi moral biti župan bolj
odločen. Nekaj so k moji odločitvi pri-
pomogli tudi nasprotniki."

Tišinski župan Franc Horvat mlajši
(SLS) je odstop Bodančeve komentiral z
besedami: "Odstopila je iz osebnih raz-
jalca izbrali ljutomersko podjetje Se-
grap, ki bo dela opravilo za nekaj več
kot 500 tisoč evrov. Občina Križevci si
je iz evropskega sklada za razvoj pode-
želja pridobila okoli 400 tisoč evrov.
Podjetje Segrap ima že nekaj izkušenj
z ureditvami javnih površin, med dru-
gim so urejali Glavni trg v Ljutomeru,
direktor podjetja Miran Blagovič pa je
ob podpisu pogodbe obljubil, da bodo
do pogodbenega roka - 15. junija 2011
- dela kakovostno narejena in da bo
"imel trg izredno lepo podobo".

logov, v podrobnosti se ne želim spuš-
čati. Žal mi je, da se je to zgodilo, saj
sva dobro sodelovala. Na funkcijo pod-
župane- sem jo imenoval zaradi stro-
kovnega znanja, ki ga ima, saj je bila
dolgo časa direktorica občinske upra-
ve v Gornji Radgoni, veliko je pripomo-
gla k temu, da smo zelo hitro pripravili
in na 4. seji občinskega sveta 28. febru-
arja tudi sprejeli občinski proračun za
leto 2011. Dali bomo času čas, da se za-
deve pomirijo, in za zdaj ne bom ime-
noval novega podžupana." (bž)

Predsednica DU Murska Sobota Angela Novak med branjem poročila o lanskem delu,
med udeleženci zbora, vseh je bilo 61, sta bila (prva z desne) priljubljena pisateljica
Karolina Kolmanič in prvi mož pomurskih upokojencev Mirko Lebarič.

Predsednica društva upokojencev (DU) Murska Sobota Angela Novak je na
zboru članov - vseh skupaj je v mestu Murska Sobota ter primestnih vaseh Ra-
kičan in Nemčavci okrog 1100 -, ki je bil v torek, 22. marca, zvečer v Pokrajin-
ski in študijski knjižnici, poudarila, da so program, ki obsega 16 dejavnosti,
v katere je vključenih več kot 250 udeležencev, na nekaterih področjih v letu
2010 presegli. V šestih letih, odkar je DU vključeno v projekt Starejši za višjo ka-
kovost življenja doma, so njihovi prostovoljci (vseh je 20, vodi jih koordinator-
ka) obiskali 2400 oseb, starejših od 69 let, jih anketirali in jim skušali poiskati
pomoč v javnih ustanovah, kot so center za socialno delo, patronažna služba in
mestna uprava, ter v humanitarnih organizacijah, kot so Karitas, Rdeči križ in
drugi. Organizirali so več odmevnih predavanj, kot so nasilje nad starostniki
in enakost med spoloma, pri DU dvakrat mesečno deluje svetovalnica, izredno
aktivne so sekcije na področju kulture (mešani pevski zbor Vladimirja Moča-
na, literarna in likovna sekcija ter sekcija ročnih del), na področju športa delu-
je sedem sekcij, organizirajo izlete in družabna srečanja, imajo svetovalnico za
starejše, lepo sodelujejo s hišo Sadeži družbe. (bž)

Med številnimi, ki so letos prejeli odlikovanja civilne zaščite (CZ), so posame-
zniki in tudi društvo iz ljutomerske občine. Plaketo CZ sta prejela Miroslav Hu-
njadi in prostovoljno gasilsko društvo Ljutomer, bronaste znake CZ pa so dobili
Janez Fajhtinger, Andreja Novak Gorkeš, Zdravko Rižnar in Ivan Kraljic. Do-
bitnikom odlikovanj je sprejem v župana tu Mestne hiše v Ljutomeru pripravila
ljutomerska županja Olga Karba. "Z lastnim delom ste premaknili meje profesi-
onalnosti in uspešnosti vaših organizacij ter s tem prispevali k novi kakovosti.
Zanesljivo ste prenesli številna znanja na mlajše rodove, s katerim ste vzoren
zgled," je med drugim dejala Karbova, ki je v zahvalo za požrtvovalno delo pri-
sotnim podarila monografijo Ljutomera. (mš)

Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - območna izpostava
Ljutomer je v prostorih športne dvorane Osnovne šole Stročja vas pripravil
območno srečanje otroških folklornih skupin občin Ljutomer, Veržej, Križevci
in Razkrižje. Številnemu občinstvu so se predstavile skupine iz vrtcev Stročja
vas (vodja Neva Karba), Križevci (Jožica Zorko) in Veržej (Alenka Belec), kul-
turnih društev Krištanci-Šalinci-Grlava (Slavica Kolbl), Kajer Bučečovci (Tade-
ja Žuman, Lidija Ropoša) in Babinci (Antonija Podnar) ter osnovnih šol Ivana
Cankarja Ljutomer - podružnica Cven (Marija Nonkovič, Tanja Trstenjak), Kri-
ževci (Monika Djačkaj, Slavica Kolbl), Mala Nedelja (Mihaela Lipovec), Cvetka
Golarja Ljutomer (Sanja Kovačič) in Stročja vas (Brigita Pušenjak). (mš)

Strategija razvoja turizma
v mestni občini Slovenj
Gradec je vezana
na aktivnejšo vlogo
prebivalcev

Mestna občina Slovenj Gradec ima
novo strategijo razvoja turizma, ki jo
je izdelal javni zavod Spotur.

Kot je poudarila Marija Lah iz Spo-
turja, predvidevajo do leta 2019 pov-
prečno štiriodstotno rast prihodov in
petodstotno rast prenočitev turistov
v občini. "Povprečno turist pri nas
ostane tri dni," je trenutno stanje ori-
sala Lahova. Predvideno povečanje so
načrtovali glede na obstoječe število
nastanitvenih kapacitet. Med koroški-
mi dolinami je turistično najuspešnej-
ša Mislinjska dolina, ki ustvari kar 80
odstotkov prometa v tej panogi.

Analiza okolja, ki jo je opra-
vil zavod, je pokazala, da v oko-
lju delujejo institucije, ki lahko
zagotavljajo kakovostne kadre, vendar
je pomembno vzpostaviti komunikaci-
jo primerno usposobljenih kadrov z go-
spodarstvom.

"Prioriteta je promocija zimskega
in poletnega doživljajskega kulturnega
turizma," pravi Lahova, ki kot najbolj-
šo reklamo zagovarja promocijo od ust
do ust oziroma željo posameznika po
ponovnem prihodu na to območje. Vi-
zija temelji na dobrem počutju, ki si ga
obiskovalec ustvari v mestu. "Na do-
mačem in mednarodnih trgih bomo
ponudbo tržili tudi z bogato kulinarič-
no dediščino, kar je tukajšnja dodana
vrednost," je še dodala Lahova.

Dosedanja petletna strategija tu-
rizma mestne občine je nehala veljati
lani, prav zato je Spotur izdelal novo.
Pri njenem nastajanju je pomagal pre-
davatelj destinacijskega managemen-
ta, domačin Emil Juvan. Sodelovali so
predstavniki turističnega gospodar-
stva in drugi, skrbnika izvajanja nove
strategije pa sta občina in zavod.

Opravili so analizo gostinskega in
prometnega sektorja, človeških virov,
opredelili vizijo in cilje ter dodali pro-
gram doseganja tehničnega uresniče-
vanja strategije. Kot je znano, je bil
turistični promet leta 2002 najnižji,
Slovenj Gradec je v letu, ko je bil hotel
zaprt, imel le 800 prenočitev. Največ,
rekordno število prenočitev je bilo
leta 2007, 20 tisoč, temu pa so se prib-
ližali tudi lani. Pri tem je treba odšte-
ti nastanitvene kapacitete na Kopah,
ki spadajo v občino Mislinja, razen
Partizanskega doma. Med cilji je Laho-
va izpostavila spodbujanje kmetov za
povečanje nastanitev na kmetijah in
pomen podeželskega kulturno-šport-
nega turizma. "Prebivalce bi radi spod-
budili k aktivnejši vlogi v oblikovanju
turizma," je dejala Lahova.

Spotur se pripravlja tudi na sodelo-
vanje v projektu Evropska prestolni-
ca kulture 2012, ko naj bi se povečal
priliv gostov v mesto in regijo. V svoje
dejavnosti nameravajo vključiti še tu-
ristično agencijo. Organizirali bodo
izlete, vikend programe, počitnice ter
povezali vse turistične ponudnike v
občini v skupno ponudbo za trg, ki jo
bodo tržili doma in v tujini. S podob-
no dejavnostjo, s promocijo turizma
v regiji, se ukvarja tudi zadruga Lokal-
na akcijska skupina (LAS) Mislinjske in
Dravske doline.

V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem so ob
pomladnem enakonočju pripravili srečanje, na katerem je obiskovalcem zai-
gral trio RoBeDa, ki ga sestavljajo pianist Rok Rednak, basist Benjamin Pirnat
in bobnar David Slatinek.

Simona Vončina, bibliotekarka in umetnostna zgodovinarka, ki je v knjiž-
nici že enajsto leto zaposlena v domoznanskem oddelku, pa je na ogled postavi-
la cvetlične instalacije. Zanje je uporabila brezo, teloh, mah, šibje in posušeno
cvetje v kombinaciji z okraski in posodicami iz stekla in gline ter kovinsko
mrežo. Kot je povedala avtorica, ki sicer nima formalne cvetličarske izobrazbe,
je ideja za tovrstno razstavo cvetličnih skulptur zorela kar nekaj let. Vončinova
se ukvarja tudi z oblikovanjem šopkov, venčkov in aranžmajev iz posušenega
cvetja, njeni izdelki pa imajo znak domače in umetnostne obrti. Enakonočje je,
tako Simona Vončina, trenutek popolnega poetičnega ravnovesja, vendar ni mi-
rovanje, temveč prehajanje, gibanje in kroženje. "Vse predstavitve so zelo krhke,
nežne in minljive, kot je ranljiva mlada pomladna rast," je povedala umetnica
in razložila simboliko uporabljenih materialov: glina in steklo sta kot zemlja,
ogenj pa je v soncih razstavljenih del Darka Slavca. V brezah po Minattiju gnez-
dijo sanje za vse tiste, ki še verjamejo vanje.

Ob jesenskem enakonočju je Simona Vončina napovedala ponovno snide-
nje v družbi cvetnih instalacij, že leta 2009 pa se je skupaj z oblikovalcem jekla
Davorinom Horvatom predstavila na razstavi Cvet-jeklo, prav tako v ravenski
knjižnici. (ačk)

Danes, v četrtek, ob 20. uri se bo v Kompleksu na Ravnah na Koroškem začelo
predavanje z naslovom Z avtodomom po Portugalski, popotnica Ivana Pajenk
pa bo v nadaljevanju predstavila še Zanzibar. (ačk)

"Vrni se s ščitom ali na njem!" so špar-
tanske matere rekle svojim sinovom
bojevnikom, ko so se odpravljali v
vojno. Prva vojakinja črnjanske voj-
ske je prav gotovo Tina Maze. Črnjani
so ji, potem ko se je z bajnimi rezulta-
ti vrnila domov, pripravili slavje, ki so
ga izvirno poimenovali: "Ko se zme-
šajo bronasta, zlata in srebrna, 'grata'
Črna." Šampionko, ki je bila tokrat pre-
šerno razpoložena, so pozdravili nav-
dušeno in v velikem številu, za nekaj
uric so tako lahko pozabili na promet-
ne, finančne in svinčene težave, ki ta-
rejo najbolj smučarsko občino med
vsemi koroškimi, če ne kar med sloven-
skimi. Napis na krajevni tabli ob cesti
pri vhodu v Črno so spremenili, name-
sto Črna so zapisali Zlata na Koroškem.
Ne ve se točno, kdo je napravil to sabo-
tažo, ljudstvo pa sumi županjo Lesjako-
vo, ki bi zlatnikov krvavo potrebovala,
saj bo s cekini, ki so na voljo, občinski
proračun le stežka 'zaštrikala'. Kljub te-
žavam bo občina Črna s proračunom
vendarle prehitela kraljevino Muta.
Tam so v zamudi zaradi zamujenih vo-
litev, sliši pa se, da so Mutčani spet gla-
sovali skrajno neodgovorno. Kako je
lahko volivec tako neodgovoren! Raz-
merje sil v enajstčlanskem občinskem
svetu je hudo neobetavno in ne diši po
konstruktivnem. Župan Kralj napenja
vse sile, da bi izbral pravega podžupa-
na, a glede na dolgost tega napenjanja
brez rezultata se zdi zadeva na meji
rešljivosti. Morda bi na tem prelepem
koščku med Bistrico in Dravo res ka-
zalo razmisliti o ukinitvi demokraci-
je, saj ljudje očitno ne znajo izvoliti 'ta
pravih'.

A tudi na Ravnah nimajo prave
sreče, vsaj ne pri prodaji svojih ne-
premičnin in tovarn, še posebno ne
Rimskega vrelca. Prej kot podpisnik
predpogodbe o nakupu Rimskega vrel-
ca doktor Abidov na Ravne je v Sloveni-
jo pripotoval Putin. Ruski kapitalisti,
ki so v ozadju nakupa Rimskega vrel-
ca, pa se še kar skrivajo in na Ravnah
kar ne morejo sklicati izredne seje, na
kateri bi požegnali težko pričakova-
ni posel. Tako zdaj menda v rahlem
obupu tuhtajo, kaj bi lahko podarili
ruskim gostom, če bi ti vendarle bla-
govolili priti v goste. Putin je domov
odnesel najnovejše smuči elanke, zato
si posnemanja ne morejo dovoliti, pa
četudi bi Rusi v svojo turistično desti-
nacijo priključili še Ošven. Morda bi v
sodelovanju s fabriko lahko izdelali
kakšnega jeklenega konjička, ki bi ga
po modelu podpisa predpogodbe posla-
li v nekakšen 'preddar', s katerim bi se
skrivnostni investitorji lahko končno
pripeljali na Ravne.

S propadajočimi hoteli je na Koroš-
kem nasploh križ, nikakor ne morejo
zaživeti kot hoteli s prenočitvenimi
zmogljivostmi, ampak kvečjemu kot
gostilne. Imajo pa njihovi najemniki
in zunanji podporniki velike ambici-
je. Še zlasti ambiciozen je zadnje čase
v Mežici član Desusa in občinski svet-
nik Maks Kragelnik, ki bi hotel rad
preuredil v hostel in naenkrat snuje
turistični razvoj občine, utemeljen na
mladinskem turizmu. Iniciativo za
mlade v Mežici torej prevzemajo kar
predstavniki starejše generacije, ki ne-
nadoma ugotavljajo, da je treba izko-
ristiti domače potenciale, čeprav so
njihovi izračuni o stroških naložb ne-
verjetno optimistični. Morda bo prav
Mežica, katere prebivalstvo se nezadr-
žno stara in beži v druge kraje, postala
primer uspešnega medgeneracijskega
povezovanja. Težke kovine pa bodo v
pričakovanih zlatih časih zamenjale
žlahtnejše. (jb, pit)

A bodimo blagohotni in mili do "naših", nenazadnje zato, ker ta izjava ni nič v
primerjavi z vrhuncem slepega sarkazma, utemeljenega na blodnjah neskonč-
ne gospodarske rasti enega izmed slovenskih jedrskih fanatikov. Po nacional-
nem radiu, torej za naš denar, je večkrat oznanil v eter, da je katastrofa na
Japonskem izjemna priložnost za preživele, ki bodo z vsem žarom lahko
pognali nov investicijsko razvojni ciklus. Začeli bodo lahko dobesedno iz nič
in bodo s to nepričakovano priložnostjo zagotovili veliko gospodarsko rast ...

Ob dnevu žena in materinskem prazniku bo v Kulturnem domu Stari trg pri
Slovenj Gradcu prireditev Ženske in pomlad v Starem trgu, in sicer v soboto,
26. marca, ob 16. uri. Na pragu pomladi bodo razstavili okrasne aranžmaje iz
sena in šib, ki so jih izdelale ženske iz četrtnih skupnosti Stari trg mesto in Šti-
buh na organizirani delavnici pod vodstvom kmetice Alenke Lebar Vračko. V
kulturnem programu sodelujejo domači mladi glasbeniki in "Klapa bez imena"
s predstavitvijo dalmatinskih pesmi. Kot je povedala Tatjana Krejan Košan iz
četrtne skupnosti Stari trg, sicer organizatorka Bučnega festivala, bodo ob za-
četku pomladi goste tudi pogostili. (krp)

V sedanjih razmerah je
predvidena (začasna)
lokacija najprimernejša,
prisluhnili bodo tudi
prodajalcem

Novak so opozarjali na težave, ki bi
jih imeli prodajalci z dostavo blaga,
saj naj bi bila prodajna mesta okoli
centra Nova (Atrij KSC, podhod centra
Nova; kmečka tržnica naj bi ostala na
istem mestu) na več nivojih, menili so
tudi, da so drugod primernejša mesta
za ureditev tržnice. Sever je predlagal,
da bi tržnica lahko bila tudi v Starem
Velenju, ki je bilo dolgo najbolj obi-
skano območje Velenja, De Costa bi
zaradi urejenih parkirnih mest tržni-
co postavil k Pošti, za Novaka bi bila
sprejemljiva lokacija za Borovom. Ker
predvidevajo za tržnice lepe in funk-
cionalne mize, bi jih lahko postavili
tudi v Cankarjevo ulico. Mihael Leto-
nja je menil, da bi tržnico lahko ure-
dili tudi na predvidenem parkirnem
mestu, ki naj bi ga uredili na območ-
ju sedanje tržnice, ki jo bo novi last-
nik zemljišča Tomaž Ročnik porušil,
saj načrtovanega bloka z garažno hišo
kmalu verjetno še ne bodo začeli gra-
diti.

Župan Kontič je včeraj opozoril, da
se z rešitvijo - ta bo lahko začasna -,
mudi, saj je tudi branjevke strah, da se
sedanja stara tržnica poruši. Tudi sam
pa se strinja, da bodo morali poskrbe-
ti za ustrezen dovoz prodajnih izdel-
kov, zagotoviti elektriko in vodo. "To
je po naši oceni najboljša rešitev, ki jo
lahko izvedemo v najkrajšem času. In
potem razmišljamo o morebitni novi
lokaciji."

Podžupan Srečko Meh meni, da
tudi tržnica sodi v sam center, da ga
ohranijo pri življenju. Staro Velenje je
manj priročno, Pošta je preveč odmak-
njena, ureditev v Cankarjevi ulici se
mu ne zdi primerna, ker je ta namenje-
na promenadi. Sicer pa tudi dosedanji
prodajalci k predvideni novi lokaciji
nimajo bistvenih pripomb, želijo le,
da jim uredijo nekatere nujne stvari
(dostop, elektrika, voda) in jih zavaru-
jejo pred prepihom. In za zagotovitev
vsega tega bi tod bilo še najmanj stroš-
kov. Predlog, da bi tržnico uredili na
predvidenem parkirišču na mestu se-
danje tržnice, po mnenju župana ni
sprejemljiv, saj ne bi bila pod streho.

Ob razpravi je prevladalo mnenje,
da je v sedanjih razmerah (tudi finanč-
nih) predvidena ureditev mestne tr-
žnice še najbolj sprejemljiva. Bodo pa
seveda razmišljali tudi o novi lokaciji
- ko bosta čas in denar to dopuščala in
če bo to potrebno.

REPORTAŽA IZ SIRIJE: Tu govorijo materinščino Jezusa Kristusa
MEDICINA: Kaj nam stori radioaktivno sevanje

Strategija razvoja turizma
v mestni občini Slovenj
Gradec je vezana
na aktivnejšo vlogo
prebivalcev

Mestna občina Slovenj Gradec ima
novo strategijo razvoja turizma, ki jo
je izdelal javni zavod Spotur.

Dosedanja petletna strategija tu-
rizma mestne občine je nehala veljati
lani, prav zato je Spotur izdelal novo.
Pri njenem nastajanju je pomagal pre-
davatelj destinacijskega managemen-
ta, domačin E-mil Ju-van. Sodelovali so
predstavniki turističnega gospodar-
stva in drugi, skrbnika izvajanja nove
strategije pa sta občina in zavod.

Opravili so analizo gostinskega in
prometnega sektorja, človeških virov,
opredelili vizijo in cilje ter dodali pro-
gram doseganja tehničnega uresniče-
vanja strategije.

Kot je znano, je bil turistični pro-
met leta 2002 najnižji, Slovenj Gradec
je v letu, ko je bil hotel zaprt, imel le
800 prenočitev. Največ, rekordno števi-
lo prenočitev je bilo leta 2007, 20 tisoč,
temu pa so se približali tudi lani. Pri
tem je treba odšteti nastanitvene ka-
pacitete na Kopah, ki spadajo v občino
Mislinja, razen Partizanskega doma.
Med cilji je Lahova izpostavila spodbu-
janje kmetov za povečanje nastanitev
na kmetijah in pomen podeželskega
kulturno-športnega turizma. "Prebi-
valce bi radi spodbudili k aktivnejši
vlogi v oblikovanju turizma," je dejala
Lahova. Spotur se pripravlja tudi na so-
delovanje v projektu Evropska prestol-
nica kulture 2012, ko naj bi se povečal
priliv gostov v mesto in regijo. V svoje
dejavnosti nameravajo vključiti še tu-
ristično agencijo. Organizirali bodo
izlete, vikend programe, počitnice ter
povezali vse turistične ponudnike v
občini v skupno ponudbo za trg, ki jo
bodo tržili doma in v tujini. S podob-
no dejavnostjo, s promocijo turizma
v regiji, se ukvarja tudi zadruga Lokal-
na akcijska skupina (LAS) Mislinjske in
Dravske doline.

Srečno naključje je hotelo, da
je bil med četnimi oficirji izve-
denec, R. Campbell Thompson
iz obveščevalnega oddelka me-
zopotamske armade. V miru je
bil asistent v Britanskem muze-
ju. Strokovno je prebrskal mo-
gočni kup zidakov in zgroženo
opazoval propad. Preiskave tal
so mu dovoljevale domnevo,
da so v okolici griča še druga
najdišča, ruševine naselbin, ki
dremajo pod peskom.

Thompson je vse skrbno po-
pisal in poslal v London poroči-
lo, zaradi katerega so obrisali
prah z neuglednih, skoraj že
pozabljenih glinastih valjčkov,
in jih marljivo preiskali. Napisi
so vsebovali nadvse zanimiv
podatek in hkrati nenavadno
zgodbo. Skoraj dve tisočletji in
pol pred konzulom Tay-lorjem
je že nekdo drug z enakim za-
nimanjem raziskoval in brskal
po tem kraju! Oboževalec anti-
ke, znamenit mož, vladar veli-
kega kraljestva in arheolog vse
v eni osebi: babilonski kralj Na-
bonid v 6. stoletju pr. n. št. Ugo-
tovil je, da je "zigurat pač star".
A Nabonid je ravnal drugače
kot Tay-lor. "Strukturo zigurata
sem obnovil kot v starih časih,
z malto in žganimi zidaki." Ko
je bil od starosti majavi stopni-
časti stolp spet obnovljen, je
dal ime prvega graditelja, ki ga
je našel med obnovo, vrezati na
tiste majhne glinaste valjčke.
Kot je lahko razbral iz nekega
razbitega napisa, se je imeno-
val kralj Urnamu! Urnamu? Je
bil graditelj velikega stopniča-
stega stolpa, kralj Ura, o kate-
rem govori Biblija, vladar Ura
in Kaldeje?

Domneva je zelo verjetna.
Od takrat se je namreč enako
svetopisemsko ime pojavilo še
večkrat. Tudi dokumenti, ki so
jih našli na drugih najdiščih Me-
zopotamije, omenjajo Ur. Kot
pravijo klinopisna besedila,

Knjiga Biblija ima vendarle prav
bo izšla v zbirki Vera in politika
pri založbi Orbis. Redna cena
bo 44 evrov. V prednaročilu
velja 10-odstotni popust. Tele-
fon: 080 20 14, ww.orbis.si.

je bil prestolnica velikega ljud-
stva Sumercev. To je prepereli
grič Tel al Muqajir nenadoma
potisnilo v središče gorečega
zanimanja. Poleg arheologov
Britanskega muzeja so tudi
znanstveniki muzeja pensilvan-
ske univerze (ZDA) priganjali k
novim raziskovanjem. Stopniča-
sti stolp ob spodnjem Evfratu bi
lahko vseboval skrivnost nezna-
nega ljudstva Sumercev in sve-
topisemskega Ura! A skupina
ameriško-britanskih arheolo-
gov je lahko odšla na pot šele
leta 1923. Mučno potovanje na
zibajočih se kameljih hrbtih jim
je bilo prihranjeno; potovali so
z bagdadsko železnico. Po enaki
poti je prispelo tudi orodje: to-
vorni vagončki, tračnice, kram-
pi, lopate, košare.

Arheologi so imeli na voljo
denarni sklad, ki je omogočal,
da prekopljejo celo pokrajino.
Kopati so začeli načrtno in ve-
likopotezno. Ker so pričakova-
li velike najdbe, so računali, da
bo delo trajalo več let. Odpravo
je vodil sir Charles Leonard Wo-
oley-. Triinštiridesetletni Anglež
se je izkazal že na raziskovalnih
potovanjih in pri izkopavanjih
v Egiptu, Nubiji in Karkemišu
ob zgornjem Evfratu. Za nadarje-
nega, uspešnega moža je postal
Tel al Muqajir velika naloga nje-
govega življenja. Glavne pozor-
nosti ni posvetil stopničastemu
stolpu kot pred desetletji vneti,
a nevedni Tay-lor. Njegova potre-
ba po raziskovanju se je polasti-
la predvsem nizkih gričev, ki so
se dvigovali pred njim iz širne
peščene planjave. Wooley-jeve-
mu izkušenemu očesu ni ušla
njihova nenavadna oblika; vi-
deti so bili kot majhne mizaste
gore. Zgoraj so bili ploščati, po-
bočja so se spuščala skoraj ena-
komerno. Na Bližnjem vzhodu,
na obrežjih velikih rečnih prito-
kov, sredi rodovitnih ravnic, ob
stezah in poteh, po katerih že
od davnih časov hodijo karava-
ne, je nešteto takih gričev, več-
jih in manjših. Še nihče jih ni
preštel. Nanje naletimo v delti
Evf-rata in Tigrisa ob Perzijskem
zalivu, tja do višavij Male Azije,
kjer se reka Haly-s izliva v Črno
morje, na obalah vzhodnega Sre-
dozemlja, po dolinah Libanona,

Je bil graditelj
velikega
stopničastega
stolpa, kralj
Ura, o katerem
govori Biblija,
vladar Ura
in Kaldeje?

Te vzpetine so velika, iska-
na in doslej neizčrpna arheološ-
ka najdišča. Ni jih oblikovala
narava, temveč so umetne stva-
ritve, napolnjene z zapuščino
neštetih rodov pred nami, mo-
gočni kupi ruševin in odlaga-
lišča odpadnega materiala od
poprej, nagrmadena iz ostan-
kov koč in hiš, mestnih obzidij,
templjev ali palač. Vsi so nastali
enako: čisto počasi, v dolgih sto-
letjih, da, tisočletjih, nekoč, ko
so ljudje tam postavili prvo na-
selbino. Če sta jo uničila vojna
ali požar ali so prebivalci odšli,
so prišli osvajalci ali novi nase-
ljenci in gradili na istem košč-
ku zemlje. Rod za rodom je
tako na istem kraju postavljal
svoje naselbine in mesta, eno
nad drugim. Sčasoma so začele
ruševine in razvaline neštetih
bivališč rasti navzgor plast za
plastjo, meter za metrom in obli-
kovati grič. Tak umeten hrib
imenujejo Arabci danes Tel. Že
v starem Babilonu so za tako
tvorbo uporabljali isto besedo.
Tel pomeni kup. V Bibliji nale-
timo na to besedo v Jozuetovi
knjigi, poglavje 11, verz 13. Kjer
je pri zavzetju Kanaana beseda
o mestih, ki so stala na gričih,
so mišljeni takšni tulul (množi-
na od tel). Arabci natančno razli-
kujejo tel od naravnih vzpetin,
ki jih imenujejo džebel.

Vsak tel je tako rekoč nema
zgodovinska knjiga. Njegovi
sloji so za arheologa primerlji-
vi z listi koledarja, s katerimi
lahko stran za stranjo ponazo-
ri preteklost. Vsaka plast pripo-
veduje o svojem času, življenju,
navadah, ročnih spretnostih,
kulturi in civilizaciji svojih
prebivalcev, če le znamo brati
njena znamenja. Tu pa so arhe-
ologi doslej dosegli občudova-
nja vredne rezultate.

Kamni, obdelani ali neob-
delani, zidaki ali ostanki ilo-
vice pričajo, kako so gradili.
V trhli, prepereli kamnini ali
ostankih raztresenih zidakov
lahko natanko prepoznamo
tlorise zgradb. Temne sence na-
kazujejo, kje je nekoč ognjišče
izžarevalo svojo toploto. Razbi-
ta posoda, orožje, gospodinjski
predmeti in orodje, ki so raztre-
seni povsod med ruševinami,
pomagajo pri detektivskem
delu s preteklostjo. Kako so ra-
ziskovalci hvaležni, da antika
še ni poznala mestnega odvo-
za odpadkov! Kar je postalo
neuporabno ali odveč, je lete-
lo ven, prepuščeno vremenu in
zobu časa.

Danes tako natančno po-
znamo različne oblike, barve
in vzorce posodja in vaz, da je
postala keramika malone arheo-
loški merilec časa številka ena.
Posamezne črepinje, celo drob-
ci, omogočajo natančno datira-
ne. Tja v drugo tisočletje pr. n.
št. je zmota pri določanju časa
največ petdeset let!

Med prvimi velikimi izko-
pavanji 19. stoletja je bilo uni-
čeno neprecenljivo arheološko
bogastvo, ker ni bil nihče pozo-
ren na črepinje, ki so bile vide-
ti brez vrednosti. Metali so jih
stran; pomembni so bili le veli-
ki spomeniki, reliefi, kipi ali za-
kladi. Mnogo dragocenih stvari
je bilo zato za vselej izgubljenih.
Primer takega početja je ravna-
nje arheologa Heinricha Schlie-
manna. Obseden z gorečim
častihlepjem je imel pred očmi
eno samo stvar: najti Homerje-
vo Trojo. Plasti, ki bi bile lahko
zelo pomembne kot koledar, je
odstranil kot nekoristen grušč.

Na pragu sta se ozrla v pošastnem krču nenadnega spoznanja, še
preden je Kaf-ki glava v brezupu klonila na prsi.

"Tarika ni več ... Našli smo ga pod mostom ..." je prodrl do njiju
raskav šepet. "Toliko o angelih ... Pojdita že!"

Na stopnicah sta se ustavila in prepletla hladne, vlažne prste.
"Greva?" je vprašal.

Na sprehajalnem delu Partizanske ceste suhljati moški v rjavi po-
nošeni obleki starejši gospe s polno plastično vrečko z napisom
Abat-jour v rokah ponuja očala za branje. Iz notranjega raztegnje-
nega žepa jih hkrati potegne vsaj deset. Ženska odmahne z roko,
stopi nekaj korakov naprej in se ustavi. On je svoje povedal, ona
tudi, si rečem. Tako pač je, on reče, ona reče in obratno. On ji sledi.
Ona se po nekaj korakih ustavi. Nekaj pripomni, mu zvabi smeh
na usta, četudi ne pristoji njegovemu obrazu. Spet pokaže notranji
žep in pomaha s šopom očal. Ona jih troje vzame v roko in vsaka
posebej pazljivo preizkusi, iz vrečke vzame časopis. Od daleč pre-
berem naslov na prvi strani UPOKOJENCEM BI VZELI ENO POKOJ-
NINO. Gospa s prstom drsa po papirju, zadnja očala, ki si jih je
nadela, kupi. On se še enkrat nasmeji. In jaz tudi. A se mi zazdi, da
tudi meni smeh ne pristoji. Ko me prodajalec opazi, neham zijati
v njiju, hitreje stopim naprej. Po desetih ali dvanajstih korakih za-
čutim, da nekdo bulji vame. Maša bi rekla, da to ni mogoče čutiti,
Luna pa, da je ta sposobnost nekaj vsakdanjega.

Sploh me ne poslušate, zaslišim prodajalca iz zelenjavnega kio-
ska, ki mi je očitno že ves čas nekaj dopovedoval.

V roko vzamem sadež, ki ni niti hruška niti jabolko, in si ga
ogledujem, prodajalec pa razlaga, da bi bilo treba uličnega proda-
jalca očal zapreti, ker pravim trgovcem odžira kruh.

Plačujem pa davke, se zdi sebi pomemben. In imam bolj tve-
gan posel, kot je prodaja očal. Sadje in zelenjavo je treba proda-
ti, preden zgnije. Ljudje, ki pravijo, da je sadje predrago, ne vedo,
kako tvegan je ta posel. Kar povejte to svoji ženi, ko bo jedla naši,
ki ga imate v roki.

Ali še niste poročeni z visoko gospo s svetlimi lasmi do pol
hrbta, s katero hodite tod mimo? Z Mašo me povezuje in ne z
Luno. Samski sem, rečem. Samski pri teh letih? se začudi. Ja. Sreč-
no ločen? poskusi. Nikoli poročen. Kaj pa ste čakali? Pravo. Da bi
prava prišla? Ne, študiral sem pravo, se bedasto zarežim.
On reče: Star sem 47, samski, brez otrok.
Ona reče: Kaj si želiš?

On reče: Da bi bil zadovoljen, uspešen, da bi užival ...
Ona reče: Kaj si pravzaprav želiš?
On dalj časa premišljuje.

V Večeru je bil objavljen članek Andre-
je Kutin Volovje rebri vetrnice ne
bodo krasile. Kolikor sledim, se ta
tema vleče že vsaj pet let. Razmišljam
kot laik, za vetrne elektrarne bi mora-
li imeti vsaj pet ali deset lokacij, saj je
na Primorskem delu, verjetno pa še
kje drugje, dovolj vetra.

Pri nas gre vse počasi, predvsem pa
je težava v dialogu med zagovorniki
in nasprotniki. Imeli smo nekaj lepih
let konjunkture, in četudi bi zgradili
le pet vetrnic, bi to nekaj bilo, tako pa
ni nič. Če se peljete od Dunaja proti
češki meji, srečate sto ali več vetrnic,
to je nižinski svet, delno je tudi valo-
vit, ima pa dosti vetra. Te vetrnice so
visoke vsaj 10 metrov in stojijo na 30
metrov visokih stebrih in prav nič ne
sodijo v pokrajino.

Jasno, da motijo Avstrijce, tudi
meni niso všeč, vendar je treba živeti
v realnosti, če hočemo ohraniti indus-
trijo in delovna mesta in topla stano-
vanja, naf-ta in plin bosta čez deset let
sigurno stoodstotno dražja, zato je
treba uporabljati naše domače vire.

Nekaj bi tudi rad povedal o viken-
dih in o novem zakonu, ki je pred
vrati. Državne službe želijo narediti
red glede vikendov. Dosti je črnih gra-
denj, ponekod na kvalitetnih kmetij-
skih zemljiščih. Ljudje so si pomagali
na različne načine, saj Slovenci ne ma-
ramo reda, vsaj tako dolgo ne, dokler
nimamo sami velikih težav.

Pri rušenju nelegalnih vikendov
bo nastala velika materialna škoda in
sprašujem se, zakaj ni ta postopek ste-
kel pred desetimi leti, saj je bilo jasno
kot beli dan, da ne more delati vsak
po svoje. Lahko bi načrtno nastajale
kolonije vikendov in seveda ljudje bi
novi red sprejeli, država pa bi pobra-
la davke. Očitno se nobena stranka
in nobena služba ne želi zameriti lju-
dem. Naj bo volk sit in koza cela, ko
pa več ne gre naprej, pridejo brutalne
akcije.

Slovenija bo kmalu deset let v EU.
Vstopili smo, da bomo bolje živeli,
vendar se nočemo učiti od uspešnih
in naprednih držav. To se je jasno
pokazalo v tedanji krizi. Za primere
črnogradenj bom navedel razvpiti ne-
dokončani študentski dom v Smetano-
vi ulici.

V centru mesta so na črno postavi-
li štirinadstropno stavbo in ta že 15
let propada. Vsaka etaža ima 400 kva-
dratnih metrov, torej skupno 1600
kvadratnih metrov. Če je škoda 300
evrov na kubični meter, je to 500.000
evrov, toliko našega denarja je ponik-
nilo v pesek. Pristojni ljudje in službe
pa niso videli ničesar.

Leta 1976 s(m)o v SRS uzakonili izven-
zakonsko skupnost in jo izenačili in
celo (finančno /de f-acto/) privilegira-
li glede na zakonsko. Poleg plemenite-
ga namena, odprave stigmatiziranja
otrok, ki niso bili rojeni poročenim
staršem, vidim tudi začetek miniranja
"klasične" družine, trdnjave konzer-
vativizma, ki se z liberalno argumen-
tacijo nadaljuje te dni v državnem
zboru ... Začelo se je obdobje od drža-
ve požegnanih degustacijskih zvez,
ki so sicer včasih trdnejše od tistih, ki
imajo f-ormalnopravno vse urejeno,
a statistika ugotavlja manjšo trajnost
in zaradi tega manjšo varnost otrok v
njih. Človek bi pričakoval, da bo drža-
va (finančno, bodimo vulgarno stvar-
ni!) spodbujala pare, da jemljejo zakon
resno. A ne. Nagrajuje tiste, ki je (drža-
ve, uradnih institucij) "ne šljivijo". Kot
bi bilo dekle bolj naklonjeno nekomu,
ki je "ne šmirgla", kot tistemu, ki se
(spoštljivo) trudi okoli nje ... Pa je to psi-
hofiziološko bolj razumljivo kot obna-
šanje države, ki ponuja velike denarne
ugodnosti tistim, ki jo ignorirajo! Pre-
tresljiva je tudi preciznost definicije:
Izvenzakonska skupnost je skupnost
moškega in ženske (kako starokopit-
no!), ki dlje časa živita skupaj.

Ko so uvedli civilno služenje voj-
ske, je trajalo služenje "alternativcev"
še enkrat toliko kot "v sistem vdanih".
In strinjam se s tem. Naj se vidi, da mi
je to taka vrednota, da sem pripravljen
nekaj žrtvovati zanjo. Da ne gre le za
izogibanje vojaškim naporom in nevar-
nostim! Podobno je z izvenzakonskimi
skupnostmi. Kdor je tako svobodolju-
ben, naj za to svobodo nekaj plača. Naj
bo nagrajevana večja stabilnost zvez
in s tem večja varnost otrok - torej
družina, ki je uredila (tudi) papirje in
kjer sta starša bila pripravljena eden
drugemu pred pričami izreči poročne
obljube. Kolikor bolj ceniš sebe in tiste,
pred katerimi si to izrekel, toliko bolj
bodo držale ... O uveljavljanju predloga
novega družinskega zakonika, v kate-
rega so nesrečno vpletli še posvajanje
po istospolnih parih, je bilo že dosti
rečenega in napisanega - in bo še! Kot
najslastnejši ocvirek pa se je na obzor-
ju slovenske pravn(išk)e terminologi-
je pojavila izvenpartnerska skupnost.
Predlagam natečaj, komu od bralcev
ta sintagma kaj pomeni - in objavo
najbolj duhovitih odgovorov! Vesolje
mora biti neskončno, kljub Einsteino-
vim dvomom. Da bi lahko vsebovalo
take umotvore!

Že druga dokapitalizacija največje slo-
venske banke se izteka. Namen je bil
zbrati 250 milijonov evrov. Dokapitali-
zacija NLB se je končala 21. marca 2011
ob 13. uri. Ali je vodstvu uspelo zbrati
250 milijonov evrov, še ni dokončno
znano. Izdanih je bilo 2,155.173 novih
navadnih kosovnih delnic z glaso-
valno pravico po 116 evrov, kar je le
malo nad knjigovodsko vrednostjo. Dr-
žava, ki ima v lasti 33,10 odstotka del-
nic banke, lahko sicer v prvem krogu
vpiše za 82,7 milijona evrov novih del-
nic, KBC kot 30,57-odstotna lastnica pa
v vrednosti 76,4 milijona evrov. Takšni
so sicer podatki, ki so v javnosti, resni-
ca je pa verjetno nekoliko drugačna in
nekoliko prekrita. Če je vodstvu NLB
uspelo zbrati 250 milijonov evrov, kar
pa dvomim, je vse skupaj v najlepšem
redu, ne smemo pa pozabiti, da ima
država 33,10 odstotka delnic. In kaj
se zgodi, če je država po delnicah so-
lastnica banke. Ni težko ugotoviti. Dav-
koplačevalci bomo spet tisti, ki bomo
morali pomagati pri dokapitalizaciji,
vsaj tako je bilo do sedaj.

Če je vodstvo NLB tako brezglavo
in mirne vesti posojalo denar predv-
sem tajkunom in ga tajkuni sedaj ne
morejo vrniti, zakaj bi to napako krili
davkoplačevalci? Ta ukrep je zelo eno-
staven, saj smo davkoplačevalci hlapci
naše vlade in jo strogo in mirne vesti
ubogamo, pa čeprav globoko sega v
naše že prazne žepe.

Zaradi tega si upam trditi, da je
naša zakonodaja nezakonita, in vidno
je, koga ščiti in koga tepe.

7.00 Poročila (vps 7.00)
7.05 Dobro jutro
8.00 Poročila
8.05 Dobro jutro
9.00 Poročila
9.05 Dobro jutro
10.00 Poročila

10.10 Telebajski: Barve - modra
10.35 Male sive celice, kviz
11.20 Sprehodi v naravo:

n-an-izan-ka, 24/35
15.00 Poročila (vps 15.00)
15.10 Mostovi - hidak: Pod drob-n-ogledom
(vps 15.10)

sveta: Kitajska in- Japon-ska, an-gleška
dokumen-tarn-a serija, 1/5 (vps 17.30)
18.25 Minute z-a jez-ik, pon-
18.30 Žrebanje deteljice (vps 18.30)
18.40 Kravica Katka, risan-ka (vps 18.40)
18.45 Rjavi medvedek, risan-ka
18.55 Vreme (vps 18.55)
19.00 Dnevnik
19.40 Vreme
19.45 Šport

(vps 22.00)
23.00 Pisave (vps 23.00)
23.30 Jabolko v snegu, portret Dušana
Pirjevca, dokumen-tarn-i film
(vps 23.30)
0.25 Globus, pon-
0.55 Dnevnik, pon-
1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji
1.55 Infokanal.

7.00 Infokanal
10.00 Dobro jutro
12.45 Koncert ob 75-letnici Marka
Muniha, Komorn-i zb-or Ave
in- Simfon-iki RTV Sloven-ija , 2/2
14.15 Avstralija na dlani,

avstralska dokumen-tarn-a serija,
2., zadn-ji del
15.10 Ugriz-nimo z-nanost:
Eksperimn-etaln-a kemija
15.30 Evropski magaz-in
16.00 Minute z-a..
16.30 Mostovi - hidak
17.00 To- bo moj poklic:

fran-coska n-an-izan-ka (vps 18.00)
19.00 Glasborola
19.55 Ekola! (vps 19.55)
20.00 Štiri poslednje pesmi,

špan-ska drama, 2007 (Stan-ley Tucci)
(vps 20.00)
21.45 Restavracija Raw, irska

n-adaljevan-ka, 1/6 (vps 21.45)
22.40 Klan Pasquier, fran-coska
n-adaljevan-ka, 3/4, pon-ovitev
(vps 22.40)

0.05 t Fitz-carraldo, n-emška drama,
1982 (Klaus Kin-ski), pon-. (vps 0.10)
2.40 Zabavni infokanal.

Larry je neuspešni glasbenik, ki se iz
Amerike preseli na manjši španski
otok. Sedaj igra klavir v manjšem
gostišču. Otok je bil zadnje prebiva-
lišče slovitega skladatelja in Larry
si veliko obeta od koncerta, ki ga
namerava na otoku pripraviti njemu
v čast in na koncertu tudi sam
zaigrati. Težave pa mu povzročajo
skladateljeva vdova Veronica, ljubica
Helena in na koncu še nezakonska
hčerka.

7.10 Najlepša leta, pon-., 137. dela
8.05 Nebrušeni dragulj, pon-., 8. dela
9.00 TV prodaja

12.05 Zorro: Meč in vrtnica, pon-., 101. dela
13.00 24UR ob enih, 138. del n-adaljevan-ke
15.00 Nebrušeni dragulj,

kolumb-ijske n-adaljevan-ke
17.00 24UR popoldne
17.10 Zorro: Meč in vrtnica, n-adaljevan-je

23.15 Na robu z-nanosti, 6. del n-an-izan-ke
0.15 Kaliforniciranje, 11. del n-an-izan-ke
0.50 24UR, pon-.,
1.50 Nočna panorama.

Zoran Thaler je tisti slovenski
politik, ki so ga zalotili s prsti v
marmeladi! Evropski poslanec
socialdemokratov je bil pripravljen
neznanim lobistom v zameno za sto
tisoč evrov pomagati do sprememb
evropske bančne zakonodaje. Gre za
primer korupcije na najvišji ravni,
primer, ki govori o dnu slovenske
politične kulture. Lahko takšne pri-
mere uvrstimo v splošno zgodbo o
koruptivni Sloveniji?

8.50 Obalna straža, pon-., n-an-izan-ke
9.45 Družina z-a umret, 18. del n-an-izan-ke
10.10 Vsi županovi možje, pon-., n-an-izan-ke
10.35 Pa me ustreli!, pon-., n-an-izan-ke
11.05 Obalna straža, ameriška n-an-izan-ka
12.00 Faktor strahu ZDA, pon-.,

dokumen-tarn-a serija
15.35 Vsi županovi možje, 21. del n-an-izan-ke
16.10 Faktor strahu ZDA, ameriška

resn-ičn-ostn-a serija
17.05 Na kraju z-ločina, 20. del n-an-izan-ke
18.00 Svet

akcijski film, 1985 (Roger Moore)
22.30 Max Havoc: Ognjeni obroč, ame-
riški akcijski film, 2006 (Mickey Hardt)

Don Juan in lepa dama, 150. del
Midve z- mamo, n-adaljevan-ka, 4. del
TV prodaja

Moj novi videz-, šov, 15. del
Bolnišnica upanja, n-an-izan-ka, 5. del
Vse ali nič, kviz, pon-., 7. del
TV prodaja

resn-ičn-ostn-i šov, 41. del
Hollywoodski griči, šov, 19. del
Vse ali nič, kviz, Sloven-ija 2011,
2. sezon-a, 8. del

19.00 t Preiskovalci na delu. NCIS, 9. del
20.00 Riba na oko, resn-ičn-ostn-i šov, 9. del
21.00 Smrtonosni udarec 2,

23.35 Nadnaravno, n-an-izan-ka, 14. del
0.25 Privid z-ločina, serija, 10. del
1.20 Alias, akcijska n-an-izan-ka, 21. del
2.10 Dom po meri, resn-ičn-ostn-i šov, 9. del
2.35 VIP Nočna iz-mena, 59. del.

TV Maribor ■ 7.00 Poročila TVS; 7.05
Dobro jutro; 8.00 Poročila TVS; 8.05 Dobro
jutro; 9.00 Poročila TVS; 9.05 Dobro jutro;
10.00 Poročila TVS; 10.10 Odmevi TVS; 11.00
Novice TV Maribor; 11.10 Hrana in vino;
11.40 Video strani; 12.00 Novice TV Maribor,
pon; 12.10 Video strani; 13.00 Poročila TVS;
13.20 Svetovni gospodarski izzivi; 13.50
Skozi čas; 14.00 Novice TV Maribor; 14.05
Gremo na smuči, 6/6; 14.35 V žarišču; 15.25
City folk - Praga; 15.50 Stara ladja "anfora";
16.00 Novice TV Maribor; 16.05 Program v
madžarskem jeziku; 16.35 Horizont; 17.00
Davi; 18.00 Dnevnik TV Maribor; 18.30 Hrana
in vino, pon; 19.00 Informativni program
TVS; 19.50 Novice TV Maribor; 19.55 Bilo je...,
6. del, oddaja; 20.55 Circom regional; 21.30
Dnevnik TV Maribor, pon; 21.55 Dober večer;
22.45 Svetovno prvenstvo v umetnostnem
drsanju, (M), posnetek iz Tokia; 23.45 Pro-
gram v madžarskem jeziku, pon; 0.15 Novice
TV Maribor, pon; 0.20 Video strani.;

RTS ■ 7.00 Videomix; 8.00 Kronika; 8.15
Po svetu brez komentarja; 8.30 TV pro-
dajno okno; 9.00 Žajfa; 9.30 _TV prodajno
okno; 10.00 Kuhinjica; 10.30 Živa, oddaja z
Natalijo Bratkovič; 11.00 TV prodajno okno;
11.30 Kronika; 11.45 Po svetu brez komen-
tarja; 12.00 RTS Portal; 14.00 TV prodajno
okno; 14.30 Cecil in Pepo odkrivata olimpij-
ske igre: Akrobatsko smučanje, Smučarski
skoki, Deskanje na snegu; 14.45 Od besede
do besede; 15.00 Veliko platno; 16.00 TV
prodajno okno; 16.30 Kuhinjica; 17.00 Ita-
lijanska vegetarijanska kuhinja z zvezdico:
Kuhamo s stročnicami; 17.30 Žajfa; 18.00
Nos za donos; 18.15 Italijanska vegetarijan-
ska kuhinja z zvezdico: Hladni meni; 18.45
Kronika; 19.00 Xtreme, športna oddaja;
19.30 Po svetu brez komentarja; 19.45 Kro-
nika; 20.00 Bogati in slavni, 12. del dok. odd-
aje; 20.30 Nori rekordi, 12. del dok. oddaje;
21.00 Monitor; 21.30 Nos za donos; 21.45
Kronika; 22.00 Zgodovinski dogodki, 12. del
dok. oddaje; 22.30 Štiri tačke, oddaja; 23.00
Z Mojco po domače; 0.00 Nos za donos; 0.15
Kronika; 0.30 RTS Portal.;

NET TV ■ 5.55 Dobro jutro z Net TV; 7.30
Tv prodaja; 8.00 Risanka; 8.30 Narava zdravi,
pon; 10.00 Hrana in vino pon; 10.30 Od
šivanke do slona; 11.25 Sonce prevare, tele-
novela, pon. 24. dela; 12.15 Razkrito, dok.
oddaja, pon; 12.40 Maščevanje, telenovela,
pon. 20. dela; 13.30 Interaktivna TV; 14.20
Pogovor tedna - prostovoljstvo, pon; 15.20
Sonce prevare, telenovela, 25. del; 16.10 TV
prodaja; 16.40 Maščevanje, telenovela, 21.
del; 17.30 Od šivanke do slona; 18.25 Hrana
in vino; 18.55 Interaktivna TV; 20.00 Med-
narodno oko; 20.30 Kje ste bili takrat, dok.
oddajaovine; 21.30 Večer prihodnosti s Karin;
23.00 Ljubezen z neba, komedija, 2003; 0.45

Pogovor tedna - prostovoljstvo, pon; 1.45
Mednarodno oko, pon; 2.05 Interaktivna TV.;

VTV ■ 9.00 Dobro jutro; 10.35 Aktualno:
Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini;
11.35 Pop corn, glasbena oddaja; 12.40
Hrana in vino, svetovalna oddaja; 18.00
Modri Jan: Obisk hidroelektrarne; 18.15 Prav-
ljica za otroke: Zajec in jež; 18.25 Lahko noč,
otroci: Deklica na samotni gugalnici; 18.40
Regionalne novice 2; 18.45 Hrana in vino;
20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno
glasbo; 21.15 Regionalne novice 3; 21.25
Gospodarstveniki: Franjo Bobinac, predsednik
Uprave Gorenja; 22.15 Iz oddaje Dobro jutro,
pon; 23.45 Velikonočnica, dok. oddaja.

TV IDEA ■ 7.00 Pomurski informativni
kažipot; 9.30 Dobro jutro Pomurje pozdrav
Prekmurcem in Prlekom; 14.15 Pomurski
informativni kažipot; 16.55 Na pravi poti z
Maručo, ponovitev; 18.00 Pomurski dnev-
nik, osrednja informativna oddaja; 18.15
Aktualno, informativna oddaja; 18.30 Hrana
in vino, kuharska oddaja; 19.00 Stube: tuje;
20.00 Pomurski dnevnik, informativna
oddaja; 20.15 Intervju; 21.00 Po sledeh
napredka, znanstvena oddaja; 21.15 Aktu-
alno, informativna oddaja; 21.30 Pomurski
dnevnik, pon. inf. oddaje; 21.45 Stube: tuje;
22.45 Pomurski informativni kažipot.;

Gnes, informativna oddaja; 10.30 Pom info;
15.30 Gnes, informativna oddaja; 16.30 Pom
info; 18.00 Gnes, informativna oddaja; 18.05
Dnevni dogodki; 18.30 Zamejski Pomurci;
18.58 Vreme; 19.00 Asov magazin; 20.00
Gnes, informativna oddaja; 20.30 Zamejski
Pomurci; 21.00 Glasbena skrinja, glasbena
oddaja; 21.30 Gnes, informativna oddaja;
22.00 Zamejski Pomurci; 22.30 Pom info.;

POP BRIO ■ 6.00 Budilka, v živo; 10.00
TV prodaja; 10.30 Mladi in nemirni, 73.
del ameriške nadaljevanke; 11.15 Dr. Oz,
pogovorna oddaja; 12.10 Regina, zadnji del
romunske nadaljevanke; 13.40 Isa, ljubim te,
44. del venezuelske nadaljevanke; 14.30 TV
prodaja; 14.45 Pat, na pomoč!, resničnostna
serija; 15.10 Agatha Christie: Poirot, 8. del
angleške nanizanke; 16.10 Dharma in Greg,
2. del ameriške nanizanke; 16.40 Samantha
kdo?, 12. del ameriške humoristične nani-
zanke; 17.10 Zdravnikova vest, pon., 20.
dela ameriške nanizanke; 18.05 Jagodka, sin-
hronizirana risana serija; 18.30 Ninja želve,
sinhronizirana risana serija; 19.00 Glasbeni
mozaik; 20.00 One Tree Hill, 4. del ameriške
nanizanke; 20.55 Ljubezen skozi želodec
- recepti; 21.00 Tri reke, 5. del ameriške
nanizanke; 21.50 Zdravnikova vest, 21. del
ameriške nanizanke; 22.45 Učinek metulja
2, ameriški film, 2006; 0.25 Nočni utrinki.;

HTV 1 ■ 7.00 Dobro jutro, Hrvaška; 9.05
Grajski hotel Orth, serija; 9.50 Novice iz
kulture; 10.00 Poročila; 10.10 Križarjenja po
svetu: Norveška, dok; 11.00 Pri Ani; 11.10
Oprah show; 12.00 Dnevnik; 12.15 TV kole-
dar; 12.30 Gospodarica srca, serija; 13.20
Upornica na konju, serija; 14.05 Poročila;
14.20 Trenutek spoznanja; 15.00 Dharma
in Greg, serija; 15.25 Nasmeh, dok; 16.00
Hrvaška v živo; 17.25 8. nadstropje, pogo-
vor; 18.15 Pri Ani; 18.30 Dnevnik plavolaske;
18.40 Moja usoda si ti, serija; 19.30 Dnevnik;
20.10 1 proti 100, kviz; 21.05 Weissensee,
serija; 22.05 Pol ure kulture; 22.40 Poročila;
23.10 Novice iz kulture; 23.20 Procida -
otok, morje in smrt, dok; 0.05 Pepel pepelu,
serija; 1.00 Xena, serija; 1.45 Dragi John,
serija.

HTV 2 ■ 7.00 Program za otroke; 9.35
Heidi, serija; 10.00 Moja usoda si ti, serija;
10.50 Reporterji; 11.40 Eko območje; 12.10
Alpe Donava Jadran; 12.45 Mala TV; 13.10
Šolska TV; 14.00 Mulcmkrogle mize, družin-
ski film, 1995; 15.30 Županijska panorama;
15.45 Grajski hotel Orth, serija; 16.30 Šepe-
tati psom; 17.20 Temni prerok, serija; 17.45
Sledge Hammer, serija; 18.10 Upornica na
konju, serija; 18.50 Križarjenja po svetu,
dok; 19.50 Hit dneva; 20.00 Mercy, serija;
20.50 Črni konji, drama, 2007 (Milan Vasič);
22.25 Laži mi, serija; 23.10 Dnevnik plavo-
laske; 23.20 Mulci okrogle mize, družinski
film, 1995; 0.50 Glasbeni program.;

AVSTRIJA 1 ■ 8.05 Midve z mamo,
serija; 8.50 Glavca, serija; 9.15 Zgodbe iz Nar-
nuje: Princ Kaspijan, fantazijski film, 2008;
11.25 Roko na srce, serija; 11.45 Anna in
ljubezen, serija; 12.10 Družina za umret,
serija; 12.35 Družina za umret, serija; 13.00
Otroški program; 15.10 Midve z mamo,
serija; 15.55 Glavca, serija; 16.15 Čas v
sliki; 16.20 Glavca, serija; 16.45 Kako sem
spoznal vajino mamo, serija; 17.05 Simpso-
novi, risanka; 17.25 Simpsonovi, risanka;
17.50 Čas v sliki; 17.55 Roko na srce, serija;
18.25 Anna in ljubezen, serija; 18.55 Mladi
zdravniki, serija; 19.20 Dva moža in pol,
serija; 19.45 Čili, magazin; 20.00 Čas v sliki;
20.15 Zdravnikova vest, serija. 21.05 Na
kraju zločina: Miami, serija; 21.45 Čas v sliki;
21.50 Mi smo cesarji, show; 22.40 Dobro-
došla Avstrija, show; 23.30 Lisjak, serija;
0.00 Čas v sliki; 0.20 Tiha kuhinja; 0.50 Der-
ren Brown; 1.15 Zdravnikova vest, serija.

AVSTRIJA 2 ■ 9.00 Čas v sliki; 9.05 Sveže
skuhano; 9.30 Za živali, dok; 9.50 Zavestno
zdravo, magazin; 10.15 Lena, serija; 10.55
Vihar ljubezni, serija; 12.00 Po dolgem in
počez; 13.00 Čas v sliki; 13.15 Sveže sku-
hano; 13.45 Poti do sreče, serija; 14.25
Lena, serija; 15.10 Vihar ljubezni, serija;

16.00 Pogovor z Barbaro Karlich; 17.00 Čas
v sliki; 17.05 Danes v Avstriji; 17.40 Spo-
mladanski čas; 18.30 Konkretno, _magazi-n;
19.00 Zvezna dežela danes; 19.30 Čas v sliki;
20.05 Pogledi s strani; 20.15 Gorski zdrav-
nik, serija; 21.05 Univerzum: Havaji, dok;
22.00 Čas v sliki; 22.30 Eko, magazin; 23.00
Primer za dva, serija; 23.55 Polsestra, triler,
1997 (Rena Sofer); 1.25 Pogledi s strani.;

MADŽARSKA 1 ■ 5.23 Karpatski-
ekspres; 5.50 Današnje jutro; 9.00 Osveži-lo,
pon; 9.55 Nappali-; 12.02 Poroči-la. Vreme.
Šport; 12.30 Karpatski- ekspres; 13.00 Pre-
hod; 13.30 Oddaja za manjši-ne; 14.30 Soz-
vočje; 15.30 Ljudje v naravi-; 15.55 Sosedje,
madž. nad; 16.30 Poroči-la; 16.40 Regi-o-
nalni- dnevni-k; 16.55 Popoldanska čajanka;
17.20 Indi-ja, kopr. nad; 18.10 Skri-vnost
kraljeve hi-še, juž. kor. nad; 19.20 Ustava;
19.30 Dnevni-k. Šport. Vreme; 20.05 Jelfog-
poli-ti-čni- magazi-n; 21.05 V četrtek zvečer;
21.40 Telešport - SP v umetnostnem drsa-
nju; 23.15 Ši-roko platno; 23.40 Poroči-la.
Vreme. Šport; 23.55 Pri-zma; 0.10 Današnje
jutro, pon; 2.00 Nočni- i-zbor.;

MADŽARSKA 2 ■ 5.23 Karpatski-
ekspres; 5.54 Poroči-la. Vreme; 6.10 Telešport

- SP v um. drsanju; 9.00 Oddaja za manjši-ne;
9.55 Regi-onalni- magazi-n; 11.00 Telešport

- SP v um. drsanju; 11.46 Madžarsko pravo;
14.00 Po sledeh naši-h predni-kov; 14.25
Madžarski- prvaki-; 14.40 Mejni-ki- v svetu

- Vi-nce Wartha; 15.10 Bi-seri- Afri-ke, port.
nan; 16.00 Skri-vnost gosposke hi-še, fr. nad;
16.55 Čarovni-ja, i-t. nad; 17.20 Madžarska
retro glasba; 18.15 Prehod; 18.45 Ri-sanke;
19.10 Na deželi- jejepo, avstral. nad; 20.00
Poroči-la. Vreme. Šport; 20.30 McLeodove
hčere, avstral. nan; 21.15 Bi-szku i-n ostali-,
madž. nad; 22.35 Zaključek; 23.30 Indi-ja,
kopr. nad; 0.15 Skri-vnost kraljeve hi-še, juž.
kor. nad; 1.20 Nočni- i-zbor.;

SPORTKLUB ■ 6.50 Košarka, Evro-
li-ga, Regal Barcelona - Panathi-nai-kos; 9.10
Nogomet, Premi-er League, Sunderland -
Li-verpool; 11.00 Košarka, Evroli-ga, Caja
Laboral - Maccabi- Electra; 12.45 Nogomet,
škotski- li-gaški- pokal, Celti-c - Rangers;
15.05 Nogometna oddaja, Futbol Mundi-al,
ponovi-tev; 15.35 Poker, Full Ti-lt Aussi-e
Mi-lli-on, 8. del, ponovi-tev; 16.25 Košarka,
Evroli-ga, Real Madri-d - Power Electroni-cs
Valenci-a, ponovi-tev; 18.10 Nogomet, špan-
ska li-ga, Barcelona - Getafe, ponovi-tev;
19.55 Košarka, Evroli-ga, Maccabi- Electra

- Caja Laboral, v ži-vo; 21.55 Košarka, Evro-
li-ga, Panathi-nai-kos - Regal Barcelona, prvi-č;
23.40 Poker, Full Ti-lt Aussi-e Mi-lli-on, 9. del,
prvi-č; 0.30 Košarka, Evroli-ga, Power Elec-
troni-cs Valenci-a - Real Madri-d, prvi-č; 2.15
Teni-s, ATP Masters, Indi-an Wells - polfi-nale.

SPORTKLUB+ ■ 6.55 Rokomet, 1. SRL:
Mari-bor Brani-k - Ci-mos Koper; 8.45 Top Shop:
TV prodaja; 9.15 Nogomet, škotski- li-gaški-
pokal: Celti-c Rangers; 11.05 Poker, Full Ti-lt
Aussi-e Mi-lli-on: 8: del; 11.55 Nogomet, pri-ja-
teljska tekma: Crvena Zvezda - Zeni-t; 13.45
Top Shop: TV prodaja; 14.15 Košarka, Evro-
li-ga: Real Madri-d - Power Electroni-cs Valenci-a;
16.00 Hokej, NHL: Dallas - Anahei-m; 18.00
Nogomet, pri-jateljska tekma: Olympi-acos

- Crvena Zvezda; 20.05 Nogometna oddaja:
Futbol Mundi-al; 20.40 Košarka, Evroli-ga -
playoffs: Olympi-acos - Montepaschi- Si-ena;
22.40 Košarka, Evroli-ga - playoffs: Regal
Barcelona - Panathi-nai-kos.

ŠPORT TV 1 ■ 8.30 Nogomet. The
World Game: 212. oddaja, pon; 10.00 Nogo-
met. Pri-mera Di-vi-si-on: Athleti-c - Vi-llarreal,
pon; 12.30 Košarka. Eurochallenge: Krka

- Lukoi-l Academi-c, pon; 14.30 Reli-. WRC:
Rally World, pon; 15.30 Nogomet. Pri-mera
Di-vi-si-on: Vrhunci- 29. kroga, pon; 16.30 Gi-m-
nasti-ka. FIG Svetovni- pokal: Pari-z, pon; 18.30
Košarka. NBA Acti-on: 23. oddaja; 19.00 Nogo-
met. Li-gue 1: Vrhunci- 28. kroga, pon; 20.00
Magazi-n. ESPN dokumentarni- fi-lm: Kobe Doi-n
Work; 21.35 Nogomet. Seri-e A: Vrhunci- 30.
kroga, pon; 22.30 Magazi-n. Odštevanje do
Londona: 60. oddaja, pon; 23.00 Poker.
Poker Stars, LAPT3: Li-ma, drugi- del.

ŠPORT TV 2 ■ 8.00 Košarka. NCAA, pon;
10.30 Rugby. Pokal šesti-h narodov: Škotska

- Itali-ja, pon; 12.30 Ekstremni- športi-. World
of Free Sports: 162. oddaja: World Rooki-e
Fest: Summery Chi-le & Li-vi-gni-o, pon; 13.00
Nogomet. Prva Li-ga: Oli-mpi-ja - Koper, pon;
15.00 Nogomet. Seri-e A: Fi-orenti-na - Roma,
pon; 17.00 Nogomet. Global Football: 242.
oddaja, pon; 17.30 Košarka. FIBA Basketball:
218. oddaja, pon; 18.00 Košarka. NCAA,
posnetek; 20.00 Ekstremni- športi-. Ti-cket
to ri-de: 12. oddaja: Woman show; 20.30
Avtomoto šport. Motor World: 199. oddaja;
21.00 Avtomobi-li-zem. Nascar: Food Ci-ty
500; 0.00 Ameri-ški- nogomet. LFL: Li-ngeri-e
Bowl 8, pon.

EUROSPORT ■ 8.30 Eurogoals, maga-
zi-n. 9.00 Curli-ng (ž), SP, posnetek; 12.00
Kolesarstvo, dvoransko SP, posnetek; 13.00
Nogomet, Li-ga prvaki-nj, Dui-sburg - Everton,
posnetek; 14.00 Curli-ng (ž), SP, prenos; 17.00
Nogomet, Li-ga prvaki-nj, Dui-sburg - Everton,
posnetek; 18.00 Nogomet, kvali-fi-kaci-je za
EP 2012; 18.15 Kolesarstvo, dvoransko SP,
posnetek; 19.00 Nogomet, Li-ga prvaki-nj,
Dusi-burg - Everton, posnetek; 19.30 Roko-
met, Li-ga prvakov: Hamburg - Valladoli-d,
prenos; 21.00 Kolesarstvo, dvoransko SP,
prenos; 22.00 Bori-lni- športi-, Fi-ght Club,
posnetek; 0.00 Umetnostno drsanje, posne-
tek.

Računalniški hekerji so
vdrli v osebne računalnike
več kot petdesetih holly-
woodskih zvezdnikov

Kdo bi si mislil, da bo v času, ko smo
večino hollywoodskih zvezdnic vsaj
enkrat lahko videli v kakšnem golem
prizoru, fascinacija nad fotografijami
iz njihove zasebnosti tako velika. O
vse večjem številu žgečkljivih posnet-
kov, ki se tako ali drugače nekako znaj-
dejo na spletu, smo že poročali, tokrat
pa svet ameriške estrade trepeta pred
novim vdorom med rjuhe. Organizira-
na skupina računalniških hekerjev naj
bi po poročanju priljubljenega spletne-
ga trač portala TMZ vdrla v zasebne ra-
čunalnike več kot petdesetih medijsko
izpostavljenih ljudi ter iz njih pokradla
kopico golih fotografij in posnetkov, ki
jih naivni zvezdniki očitno še vedno
hranijo na trdih diskih. Po poročanju
portala naj bi te dni še posebej bledih
obrazov naokoli hodile Jessica Alba,
Scarlett Johansson in Miley Cyrus, ki
pa zadnje čase z izbiro garderobe tako
ali tako le malo prepušča domišljiji.
Med žrtvami naj bi bila tudi Christina
Aguilera.

Bolj kot na fotografije naj bi se he-
kerji osredotočali na posnetke, ki jih
najbolj rumeni mediji pogosto odku-
pujejo za astronomsko visoke vsote.
Ameriški tabloidi so se dokopali celo
do podatka, da so Scarlett Johannson
ukradli fotografijo, ki jo je z mobilnim
telefonom posnela, medtem ko je gola
stala pred ogledalom. So pa kriminali-
sti prišli na sled spletnim zmikavtom,
ki so zadnje tedne redno na spletu
objavljali gole fotografije 22-letne Di-
sneyjeve zvezdnice Vanesse Hudgens.
Da je situacija bila še bolj neprijetna,
se je med njimi nahajala tudi fotogra-

Igralka Gwyneth Paltrow ni ena tistih
estradnic, ki si pozornost poskušajo za-
gotoviti s provokacijami. A tokrat je,
hote ali nehote, dvignila oblak prahu.
V priljubljeni seriji Glee je kot gostja
odigrala vlogo nadomestne učiteljice
Holly Holiday, kar samo po sebi ne bi
bilo prav nič sporno, če ne bi v enem od
novejših delov skupaj z zvezdniki seri-
je odpela pesem "Do you wanna touch
me" (Se me želiš dotakniti), ki jo je leta

Pevka Rihanna očitno zanima vedno
manj ljudi. Njena zadnja turneja je
prinesla kar nekaj razočaranj, ta, na
kateri je zdaj, pa že daje slutiti, da izku-
piček ob koncu ne bo pretirano visok.
Organizatorji in menedžerji se držijo
za glave, saj vstopnic za koncerte lepe
pevke nikakor ne morejo spraviti v pro-
met. Ponekod s prodajo vstopnic ne
morejo pokriti niti stroškov najema
prizorišča in elektrike. Kako klavrno
je stanje, priča podatek, da so za kon-
cert, ki naj bi se zgodil 24. julija v Bo-
stonu, prodali le 3700 vstopnic. Če se
številka v naslednjih tednih ne bo po-
večala za vsaj štirikrat, bodo dogodek
prisiljeni odpovedati. Nam najbližje
bo Rihanna 25. oktobrra nastopila v
Munchnu. Morda pa imajo evropski po-
slušalci kaj več sočutja do njene očitno
propadajoče kariere. (siz)

Na borzi ljubezni je završalo. Televizijska voditeljica Michelle Hunziker, sicer
nekdanja žena italijanskega glasbenega zvezdnika Erosa Ramazzottija, je spet
samska. Potem ko so paparaci ujeli njenega partnerja Daniela Peccija med poljub-
ljanjem z drugo žensko, je mična plavolaska stopila na zavoro ter razdrla zvezo,
ki je veljala za precej kaotično. S 50-letnim igralcem, ki ga lahko vidimo tudi
v filmu Turist, sta se razšla že pred tremi leti, saj se je zaljubila v filmskega pro-
ducenta Luigija de Laurentiisa, s katerim je vztrajala dve leti. Sredi poletja 2010
se je nekako spet zapletla s Peccijem. Žalostna zaradi prevare in razpadle zveze
očitno ni, saj je nemškim medijem povedala, da se kaj takega redno dogaja mili-
jonom žensk. Na svetu naj bi po njenem trenutno obstajale veliko pomembnejše
težave kot nezvesti partnerji. Nad ljubeznijo še ni obupala, pravi, (siz)

Ko je Victoria Beckham izjavila, da si
bo naslednjih devet mesecev zaradi
nosečnosti omislila nekoliko narav-
nejši videz, je nismo jemali preveč
resno, saj si jo večina celo na porod-
ni mizi predstavlja v Balenciagini ve-
černi obleki in čevljih z visoko peto.
A nogometaševa žena se ni šalila. Viri
iz njene bližine poročajo, da se zadnje
čase naokoli sprehaja s sproščeno raz-
mršenimi lasmi, nežnimi, naravnimi
ličili, modno pa je začela prisegati na
mehke, udobne, naravne materiale.
Naraščajoči trebušček sicer še spretno
skriva, a je tako dobro razpoložene kot
na minuli tekmi soprogove ekipe L. A.
Galaxy proti New England Revolution
že dolgo nismo videli. Družbo so ji de-
lali tudi vsi trije sinovi, ki se sestrice
menda že zelo veselijo. (siz)

Vsi imamo nekaj zelene
žilice in samo vprašanje
časaje, kda-j pride na
dan. Pri tem sploh ni
pomemb-no, kako velik vrt
imamo, morda so naše
gredice le korita in lonci
na terasi ali b-a-lkonu

Rastline prinašajo življenje, kamorkoli
jih posadimo, pravi Magda Ažbe, stro-
kovnjakinja vrtnih centrov Kalia. "Brez
rastlin bi bil vrt kot puščava. Vedno bolj
spoznavamo, da je tudi vrtnarjenje v po-
sodah in lončkih lahko zabavno. Na te-
rasi rastejo v loncih različna drevesa in
iglavci, ki nam pričarajo občutek, kot bi
stopili na pravi vrt. V obešankah in kori-
tih lahko vzgojimo viseče jagode, ki so
lepe in okusne. Na sončni terasi uspeš-
no vzgojimo paradižnik, papriko, raz-
lična zelišča, solato, rukolo, sončnice ...
Vrtnarjenje nas lahko hitro prevzame
in polni z navdušenjem."

Prve setve opravimo na vrtu v teh
dneh, ko se je prst že toliko ogrela, da
sprejme prve, toplotno nezahtevne vr-
tnine (solato, korenček, rdečo peso,
motovilec, radič tržaški solatnik, špi-
načo, mesečno redkvico, grah, redkev
...). "Seveda je pomlad od pomladi raz-
lična, pa tudi lege se med seboj razliku-
jejo. Vse te razlike odločajo, kdaj bomo
pričeli delo. Nekaj dni pred setvijo tla
pokrijemo s črno folijo, da se prst hitre-
je ogreje. Pred setvijo jo odstranimo,
posevek pa pokrijemo z vlaknato foli-
jo. Nekaj sadik vzgojimo tudi v stano-
vanju. Zdaj sejemo v lončke sončnice,
vzgojene sadike pa posadimo v lonce
ali na vrt konec aprila. Marca sejemo
tudi papriko, paradižnik, jajčevec in
druge plodovke. Sadike potrebujejo
veliko svetlobe in ne pretoplo okolje.
Sobna temperatura, pri kateri smo pu-
stili seme do vznika, je kasneje previ-
soka."

Za vrtnarjenje so primerne sončne
lege, poudari sogovornica. Naj bo vrt,
balkon ali terasa, v senci ne bomo ve-
liko pridelali. Če je balkon v polsenci,
bomo lahko vseeno pridelali solato,
rukolo, redkvico in nekatera zelišča.
Vetrovne lege niso najbolj zaželene,
vendar bodimo realni - tudi na vrtu
pogosto piha. Veter nima le slabih učin-
kov, ima tudi dobre strani - rastline se
hitreje osušijo in so manj dovzetne za
bolezni. Na terasah in balkonih varuje
rastline pred vetrom ograja. "Na sonč-
nih balkonih in terasah je topleje kot
na vrtu, saj dobivajo rastline toploto
tudi od segrete stene. Dobro je, če ogra-
ja ni povsem zaprta, pač pa je med ele-
menti prostor za odtekanje zraka."

Za zasaditev na terasi in balkonu od
okrasnih dreves izberemo tista, ki
dobro prezimijo tudi v loncih in kori-
tih (na primer zahodnoameriški klek,
japonski javor, smreko omoriko, robini-
jo, macesen, bor, brin, pušpan, vzpenjav-
ko glicinijo ...). Za mediteransko vzdušje
posadimo v lonec navadno sivko in rož-
marin. "Tudi zelenjava sodi na terase
in balkone, denimo jajčevci, paradiž-
nik, paprika, peteršilj, visoki fižol, fižol
špagetar, listnati ohrovt, blitva, por, so-
lata, mehiške mini kumarice, mesečna
redkvica ... Od sadnih rastlin pridejo v
poštev predvsem viseče jagode in jago-
dičevje na deblu (ribez, josta, kosmulje).
Seveda ne bomo pozabili na cvetlice.
Poleg številnih balkonskih rastlin lahko
posejemo kakšno vzpenjavko, ki zavza-
me malo prostora. Privoščimo si lahko
tudi visoke sončnice." Če imamo manjši
vrt, gojimo na njem predvsem zelišča in
vrtnine, ki hitro obrodijo (solata, ruko-
la, mesečna redkvica, fižol špagetar, je-
dilne bučke ...), paradižnik pa posadimo
v lonec ali dva (cepljene sadike). Na vrtu,
ki meri 5 do 30 kvadratnih metrov, ne
bomo mislili na ozimnico.

Za začetek si kupimo posode, v katerih
bomo gojili zelenjavo. Za sadike para-
dižnika potrebujemo lonce, ki so visoki
vsaj 30 centimetrov. V vsak lonec bomo
maja posadili po eno rastlino, do takrat
pa lahko v istem loncu že vzgojimo me-
sečne redkvice. Prazen prostor ob sa-
diki paradižnika lahko tudi kasneje
izkoristimo, ob vznožje lahko posejemo
rukolo. "Kupite različne prsti in preizku-
site, v kateri zemlji zelenjava bolj raste.
Za vrtnarjenje na vrtu potrebujemo
kompost, z njim obogatimo tla pred
pripravo gredic. Pomladi uporabimo
vlaknato folijo, z njo v hladnejših dneh
in nočeh mlade vrtnine zavarujemo.
Seveda ne gre brez preprostega vrtne-
ga orodja in rokavic. Na vrtu potrebu-
jemo tudi vilaste lopate in motiko, pri
vrtnarjenju v posodah pa le lopatko za
sajenje in ročno orodje za rahljanje tal
in odstranjevanje plevela."

Pri vrtnarjenju na terasi ali balkonu so
rastline še bolj odvisne od naše oskrbe
kot na vrtu. Brez rednega zalivanja bi
se prav hitro končala njihova rast, opo-
zori Magda Ažbe. Tudi na vrtu ne gre
brez namakanja, vendar je to omejeno
predvsem na sušno obdobje. Za zaliva-
nje je najprimernejša deževnica, ker
pa ta ni vedno in povsod na voljo, si po-
magamo s postano vodo. Nalijemo jo
v odprt čeber ali vedro, po dveh dneh
z njo že lahko zalivamo. Skrbimo, da
je prst v posodah stalno rahlo vlažna.
Rastline doleti med rastjo tudi kakš-
na nevšečnost. Najpogostejše so listne
uši in glivične bolezni. "Naravi je všeč
naravno, zato rastline varujemo s pov-
sem naravnimi pripravki. Na sprehodu
bomo nabrali koprive in iz njih pripra-
vili škropivo proti listnim ušem. Rastli-
ne z njim lahko tudi zalijemo. Škropivo
iz njivske preslice varuje rastline pred
pršicami, rjo, pegavostjo, pepelasti-
mi plesnimi in še drugimi boleznimi.
Pelin varuje pred listnimi ušmi, na robi-
dah pa zatira tudi rjo in pršice."

Pripravite gole dele trate za dosejanje. Prihodnje dni, če bo vreme milo, lahko
že dosejete trato.

Preverite stanje vašega orodja in drugih naprav (kosilnice, električne škarje).
Če niso v dobrem stanju, se oglasite pri ustreznem serviserju.

Sedaj je tudi najprimernejši čas za čiščenje, barvanje in obnovo gradbenih ele-
mentov vrta, saj rastline še ne potrebujejo veliko pozornosti. Odtaljena tla pa
omogočajo postavljanje novih struktur.

Vrtnarjenje je otrokom zelo všeč, še zlasti če jim zaupamo svoj kotiček, lahko je
to tudi samo lonec z različnimi zelišči. "Skratka, da je nekaj povsem njihovega.
Čeprav se jim pogosto zgodi, da pozabijo na zalivanje, je delo z rastlinami pouč-
na oddaja v živo," opozori Magda Ažbe, strokovnjakinja vrtnih centrov Kalia.
"Mimogrede spoznajo različna semena in jih primerjajo med seboj. Setev je za
otroke posebno doživetje. Radovedno čakajo in preverjajo, kdaj bodo rastlinice
pogledale iz tal. Spoznajo, da pregosta setev pomeni preveliko gnečo na vrtni
gredici. Tudi redčenje pregostega posevka jim je zelo všeč. Od vseh rastlin naj-
raje vzgojijo buče in sončnice, ker tako zelo hitro rastejo in se na gredi ves čas
kaj dogaja. Vzgojiti bučo velikanko je sploh posebna akcija. Tudi sončnica rekor-
derka je izredno mikavna."

Prav je, da jih zaposlimo tudi s pobiranjem pridelkov. Če jih znamo motivi-
rati, bomo imeli na kuhinjskem pultu več kot dovolj sveže zelenjave. "Najraje
pobirajo jedilne bučke in solatne kumare, ker plodovi zelo hitro rastejo. Otroci
ne vrtnarijo po vseh strokovnih pravilih, zato potrebujejo potrpežljivega men-
torja. Ob pravem vodenju na vrtu izredno uživajo, ker imajo občutek, da delajo
nekaj odraslega. Sajenje jih izredno navdušuje. Nič hudega, če vrste niso povsem
ravne, bolj pomembno je, da so rastline posajene ravno prav globoko. Otroke
narava zelo navdušuje, čeprav nam včasih dajejo nasproten vtis. Vrt je tudi pro-
stor za neverjetne zgodbe. Prvi so, ki opazijo listne uši, pajke, mravlje, deževni-
ke, krastače, polže. Spoznavajo vonj različnih zelišč, cvetove različnih cvetlic,
liste različnih dreves ... Vrtnarjenje v živo je čisto nekaj drugega kot v računalniš-
ki igrici. Sejejo resnično seme, ruvajo resnični plevel, zalivajo z resnično vodo,
pridelajo resnične pridelke ..." Otroci potrebujejo stik z naravo, da se v njih pre-
budita veselje in občudovanje sveta, ki nas obdaja. Spoznajo pa tudi, da se brez
"muje še čevelj ne obuje". (gt)

Zanima me, katera drevesa, predvsem sadna, so primerna za sajenje v korita?
Hvala za odgovor.

Od-govarjajo strokovnjaki kluba Gaia: "V korito lahko posadimo večino sort jablan,
ki pa morajo biti cepljene na šibko podlago M-9, izjemoma pride v poštev sred-
njemočna podlaga MM106. Dobro je, da je sorta cepljena čim višje. Tako lahko
sadiko posadimo malce globlje kot pri normalnem sajenju, a še vedno mora biti
cepljeno mesto dovolj iz zemlje. Prav tako lahko v korita sadimo hruške, ceplje-
ne na šibko podlago kutina M-A. Odsvetujemo le sorto junijska lepotica, ker ima
prebujno rast. V loncih se lepo počutijo tudi nešplje in kutine, sorte leskovačka.
Za koščičarje žal nimamo dovolj šibkih podlag, da bi jih lahko sadili v korita.
Vedno bolj pogosto v lonce sadimo tudi jagodičevje, od ribeza in kosmulje do
žlahtnih borovnic, ki v takih pogojih zelo dobro uspevajo. Zelo priljubljena po-
staja tudi aktinidija, stalnica so jagode, v lonce pa predvsem na kontinentu so-
dijo tudi limone in pomaranče."

Imate vprašanje, na katero ne najdete odgovora, ali težavo, za katero ne vidi-
te rešitve? Zaupajte nam jo in skupaj z našimi strokovnjaki vam bomo posku-
šali svetovati. Vprašanje pošljite na elektronski naslov vrt@vecer.com.

Tudi tokrat se bomo še
nekoliko poglobili v obre-
zovanje in dognojevanje
vrtnic, da bodo te,
ko zacveto, lepe in zdrave

Pomembno je, da se tega opravila lo-
timo v začetku pomladi. Za tiste, ki
potrebujejo pravilo, kdaj so vrtnice
godne za rez, si po besedah strokov-
njakov kluba Gaia velja zapomniti: ko
zacveti rumena forzicija. S tem opravi-
lom poskrbimo, da bodo vrtnice lepše
cvetele, bile bolj zdrave in bodo vrsto
let ostale v dobri kondiciji.

"Obrežemo jih lahko na več nači-
nov. Nizka rez je primerna v starejših
nasadih. Pri tej rezi poganjke skrajša-
mo na dva do tri očesa. Cilj omenjene
rezi je pomlajevanje grma. Tiste vrtni-
ce, ki so zelo vitalne, prikrajšamo do
petega očesa, druge (odvečne) pa izre-
žemo pri osnovi. To rez imenujemo
tudi srednja rez. Opravimo lahko tudi
visoko rez, ki temelji na krajšanju po-
ganjkov nad petim očesom. To rez upo-
rabljamo samo eno leto, torej če smo
preteklo leto opravili visoko rez, v tem
letu opravimo nizko ali srednjo rez."

Kakšni so splošni napotki za tiste, ki
se obrezovanja vrtnic lotevajo prvič?
"Za obrezovanje potrebujemo močne
usnjene rokavice, vrtne škarje, vzvod-
ne škarje in sadjarsko žagico. S kako-
vostnimi enoreznimi škarjami gre
delo mnogo bolj od rok kot z dvore-
znimi, ker stebel ne trejo. Pomembno
splošno pravilo je tudi, da odstranimo
vse poganjke, ki so očitno bolni. Tudi
star les na vrtnici nima kaj iskati."

Pri mnogocvetnicah in velecvet-
nicah dobro cvetijo samo lanski po-
ganjki, pri popenjavkah pa lanski in
predlanski. Starost poganjka ločimo
po barvi lica: lanski poganjki so sveži
ali rdeče-zeleni in popolnoma gladki,
dvoletni so zelenkasti in s prvimi po-

Furlansko mesto Pordenone je na za-
četku marca prvi spomladanski cilj za
vse, ki že nestrpno čakajo na pomlad
in delo v vrtu. Na parkirišču avtobus
pri avtobusu, registracije pa večino-
ma slovenske in hrvaške, drugo so do-
mačini, Italijani. V mesto z 28 tisoč
prebivalci se v devetih dneh zgrne na
desettisoče obiskovalcev. Sejem cvet-
ja ima dolgo tradicijo, obiskovalce pa
redko razočara. Je namreč prodajni in
to je vidno pri vsakem vhodu. Obisko-
valci se mimo prebijajo z vrečkami
čebulic, z grmi, drevesi, cvetličnimi po-
sodami, avtobusni prtljažniki so nabi-
to polni predvsem grmovnic. Sploh še
ni treba vstopiti v dvorane, pa že veš,
kaj je to pomlad najbolj pritegnilo lju-
bitelje cvetočega. Najprej so to bile mi-
moze, visoke tudi dva metra, bujno
cvetoče, žal pa ne za našo klimo. Sle-
dile so vrtnice in letošnji hit proteje v
loncih. Kamelije pa tako sodijo v žele-
zni repertoar, vendar jih je tvegano pri-
peljati na hladni slovenski sever.

Proteje se v slovenskih cvetličarnah
pojavijo sredi zime ali zgodaj spomla-
di kot rezano cvetje. Na sejmu v Itali-
ji so bile čudovite, nešteto posodovk z
bujnimi cvetovi (po 20 evrov). Proteja
je zimzelena tropska trajnica, ki najlep-
dolžnimi razpokami. Kar je starejše,
porjavi in dobi skorjo, ki se lušči.

Kako pa je z dognojevanjem vrtnic?
V začetku vegetacije jih je vsekakor
treba dognojiti. "Najprej jih okoplje-
mo in odstranimo ves plevel, nato pa
okoli njih potresemo pelete dolgodelu-
jočega organskega gnojila, ki za oboga-
titev tal vsebuje nadpovprečno število
mikroorganizmov. Isto gnojilo lahko
uporabimo tudi pri sajenju vrtnic. Z
njim obogatimo prst, s katero sadike
zasujemo. Konec marca ali v aprilu vr-
tnicam dodamo še membransko gnoji-
lo za vrtnice, ki s prilagojenimi hranili
poskrbi za zdravo rast rastline in boga-
to tvorjenje cvetnih nastavkov. Ker se
membransko gnojilo sprošča postopo-
ma, je vrtnice z njimi treba dognojili
le enkrat letno. Membransko gnojilo
lahko uporabimo tudi za druge okra-
sne rastline in trato, uporabimo pa
vrsto gnojila, ki je prilagojena glede na
specifične potrebe posamezne rastli-
ne." Za večino okrasnih rastlin zadostu-
je, če jih dognojimo z membranskim
gnojilom za okrasne rastline, za opti-
malno prehrano iglavcev, kot so bori,

še raste pri 25 stopinjah - nad ničlo se-
veda. Visoka je 50 centimetrov, v Južni
Afriki, kjer je njena domovina, raste na
prostem, imajo jo tudi v svojem grbu.
Veliko pozornost je vzbujala tudi har-
denbergija ali koralni grah, ki je ime
dobila po avstrijski grofici Franziski
von Hardenberg. Domovina vzpenjav-
ke z lila cvetovi je Avstralija. Menda je
prezimno trdna, cveti bujno. Zanimiva
grmovnica je tudi eurypos, grmasta ru-
mena marjetica ali afriška marjetica,
ki cveti do septembra. V naših razme-
rah jo je bolje pospraviti kot posodov-
ko na manj hladno. Ko se razbohoti,
deluje kot zlati plašč, odporna je proti
suši. Na prostem med razstavnimi pavi-
ljoni so se bohotili srebrnosivi grmiči
z belimi cvetovi. V skupini so delova-
li kot sivozelena preproga. Zanimivo
je, da gre za evropsko rastlino, pravza-
prav plevel, ki raste na obalah Španije,
Italije in na Hrvaškem. Italijani so ta
plevel stlačili v lonce in cvetoča lepo-
tica je dobila ime convolvolo. Angleži
mu pravijo bindweed ali turški bind-
weed. Cveti tri do štiri mesece, po
obrezovanju oziroma odstranjevanju
cvetov malo počiva, nato pa spet zacve-
ti. Ljubi sonce in posebno lepo deluje
v skupinah. Nemci mu rečejo srebrni
grm. Sicer pa so predvsem obiskovalke
vzdihovale ob pravi ulici kamelij vseh
barv. Orhideje so bile v posebnem pro-
storu s potrebno vlažnostjo. Velik
brini, macesni, smreke, pa uporabimo
membransko gnojilo za iglavce. Poseb-
ne potrebe imajo tudi žive meje, zato
zanje izberemo membransko gnojilo
za žive meje, podobno pa je tudi z rast-
linami, ki potrebujejo kislo podlago.
Med slednjimi najdemo rododendrone,
kamelije, azaleje, ameriške borovnice.
Spomladi jih dognojimo s fiziološko ki-
slim membranskim gnojilom za rodo-
dendrone.

Se v tem času že začne tudi varstvo vr-
tnic? Vsak ljubitelj vrtnic ve, da je veči-
na sort močno izpostavljena različnim
boleznim. "Nemalokrat se zgodi, da
že v zgodnjem poletju ostanejo brez
listov. To pa lahko preprečimo, če jih
že od pojava prvih listov dalje redno
škropimo z naravnim varovalnim pri-
pravkom na osnovi njivske preslice, ki
rastline tudi krepi. Na mladih poganj-
kih se rade pojavijo uši, ki jih učinkovi-
to odpravimo z ekološkim pripravkom
iz naravnega piretrina. Z njim škropi-
mo ob prvem pojavu škodljivca. Pri-
pravek pred uporabo pretresemo, ob
škropljenju pa pazimo, da listov pre-
več ne omočimo."

prostor so zavzemale vrtnice kot tra-
dicionalne lepotice slovenskih vrtov.
Posebno pozornost je vzbujala lila vr-
tnica Vicks caprice. Vmes pa je obisko-
valcem cvetličnega sejma jemalo sapo
ob razstavljenih dobrotah s Sicilije. Po-
lice so se šibile od mesnih dobrot, suše-
nih paradižnikov, oliv, sirov, olivnega
olja, salam, da bi človek kar pozabil na
cvetje. Kakorkoli že, cvetlični sejem je
treba videti.

... alpski svizec, ki ga uvrščamo med
glodavce, tehta do osem kilogramov,
ima velike oči, majhne uhlje, dolge
kremplje in kratek rep. Živi v skupno-
stih po okrog deset članov na druži-
no (trop). Prehranjuje se z rastlinami,
ki jih dnevno potrebuje okrog en ki-
logram, mlajši svizci nekoliko manj.
Svizci, ki se nahajajo na travnikih od
sredogorja do visokogorja, zimo pre-
spijo. Prezimovališče si najdejo od dva
do pet metrov pod površjem (skoplje-
jo ozke globoke rove), kjer preživijo
skoraj polovico leta. Med zimskim
spanjem jim pade telesna tempera-
tura na manj kot pet stopinj Celzija.
Že kmalu, ko se prebudijo iz zimske-
ga spanja, se parijo. Samice ponavadi
skotijo od tri do pet slepih neporašče-
nih mladičev, a ne več kot trikrat v
življenju.

... se gorska narcisa ali po latinsko Nar-
cissus poeticus radiiflorus v Sloveniji
nahaja na pobočjih Golice, Slavnika,
Vremščice, v okolici Kočevja in pone-
kod v Prekmurju. Prepoznamo jo po
rdeče obrobljenem pestiču in posame-
znih cvetnih listih bele barve.

tu i ■ 11r- i iluciki-. rrli ,r.v |ii f i irk^, \LtHlk- i* in ii[l Ivi ,'.v .imim fl

Včeraj se je nadaljevala obsežna iskalna akcija pogrešanega voznika iz okolice
Tolmina, ki je bil 14. marca udeležen v prometni nesreči na cesti Kanal ob Soči-
Tolmin pri naselju Doblar. Reševalci so naslednji dan sredi Soče našli njegov
osebni avtomobil in ga dvignili iz deroče reke, a 23-letnika ni bilo v vozilu.

Prva iskalna akcija za pogrešanim 23-letnim voznikom, sicer zaposlenim
v Slovenski vojski, je potekala že na dan nesreče v večernih urah in je bila za-
radi visokega vodostaja reke ter neugodnih vremenskih razmer prekinjena. Z
iskanjem so policisti Policijske uprave (PU) Nova Gorica, pripadniki Gorske re-
ševalne službe Tolmin, člani PGD Tolmin in PGD Kanal, reševalci Podvodne re-
ševalne službe SPZ in člani Civilne zaščite iz občin Tolmin in Kanala ob Soči ter
pripadniki Slovenske vojske nadaljevali tudi naslednji dan, ko so našli njegov
osebni avtomobil in ga dvignili iz deroče reke. I-skanje pogrešanega mladeniča
se je nadaljevalo v soboto, ko ga je iskalo 157 oseb, ter včeraj, ko so ga iskale 104
osebe. Tudi včerajšnja iskalna akcija je obsegala območje, razdeljeno v šest sek-
torjev, od kraja prometne nesreče do Solkanskega jeza. Žal pa pogrešanega 23-
letnika še vedno niso našli, prav tako ne drugih predmetov, ki bi lahko pripadali
pogrešani osebi. Pogrešanega bodo policisti PU Nova Gorica v prihodnje iskali
v okviru rednih policijskih nalog, obvestili pa bodo tudi člane ribiških družin
na tem območju, saj se bo kmalu začela ribiška sezona. (čk)

Policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe Policijske uprave Murska Sobota
so na avtocestnem počivališču Murska Sobota - sever zaustavili in kontrolirali
osebni avtomobil znamke Mercedes, na katerem so bile nameščene ukrajinske
registrske tablice. Avtomobil je vozil 33-letni Ukrajinec. Pri pregledu avtomo-
bila so policisti ugotovili, da ima tujec v prtljažnem prostoru skritih 59 zavojev
cigaret znamke Chesterfield. Policisti so cigarete zasegli in na kraj dogodka po-
klicali carinske delavce, ki so zoper tujca uvedli postopek. (mš)

Reševalci velenjskega zdravstvenega doma so imeli v noči na torek opravka z
moškim, ki se je na hodniku reševalne postaje polil z bencinom in zažgal. Olga
Voh, glavna sestra reševalne postaje, nam je v telefonskem pogovoru pojasnila,
da je mlajši moški v reševalno postajo prišel skupaj s svojim prijateljem, ki so mu
zdravstveni delavci nudili pomoč, nato pa so ga z reševalnim vozilom odpeljali
na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Z njim je hotel tudi omenjeni moški. Tega pa
mu reševalci niso dovolili. Moški je osebju nato zagrozil, da se bo polil z benci-
nom. Najprej je zapustil reševalno postajo, čez približno 30 minut pa se je vrnil
prepojen z bencinom. Na hodniku reševalne postaje je k sebi nagnil vžigalnik
in zagorel kot bakla. Reševalci so ga nemudoma pokrili z odejami in pogasili z
gasilskim aparatom, na pomoč pa so poklicali še policiste in gasilce. O-pečene-
ga moškega, menda gre za zasvojenca z mamili, so nato z reševalnim vozilom
odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. (gp)

V stanovanjski hiši v Zavrhu nad Dobrno je v ponedeljek malo pred 10. uro zago-
relo v kuhinji. Lastnik stanovanjske hiše Žerjavovih je na vključenem štedilniku
pustil hrano, ki si jo je pripravljal. Nastal je požar, v katerem je kuhinja v celoti
zgorela. Požar, ki so ga pogasili prostovoljni gasilci iz Dobrne in Nove Cerkve,
je povzročil za okoli 25.000 evrov materialne škode. (gp)

Prijetno sončno vreme bo te dni na
ceste zvabilo številne motoriste, ki
naj se po nasvetu odgovornega ured-
nika motoristične revije motoSI- Mitje
Gustinčiča po zimskem spanju pred pr-
vimi kilometri najprej primerno ogre-
jejo. "Če si lahko privoščite, pojdite na
tečaj varne vožnje, lahko pa si na kakš-
nem praznem parkirišču postavite pla-
stenke in odpeljite osmice," svetuje
Gustinčič, ki poudarja, da morajo biti
motoristi pozorni "kot srne v gozdu",
po drugi strani pa čim bolj opazni,
zato naj bodo oblečeni svetlo.

O-b začetku motoristične sezone se
je potrudila tudi policija in pripravila
akcijo za večjo varnost motoristov, ki
se je začela v torek in bo trajala do 12.
aprila. V okviru akcije bodo za moto-
riste pripravili tečaje varne vožnje na
poligonu ob policistih inštruktorjih
in izvajali sistematičen nadzor predv-
sem nad večkratnimi kršitelji cestno-
prometnih predpisov, ki jim ne bodo
pogledali skozi prste, ampak jim bodo
tudi zasegli jeklenega konjička. Podat-
ki namreč kažejo, da je pri povzroči-
teljih hudih prometnih nesreč vedno
pogosteje prisotna alkoholiziranost.
Po številkah, ki jih je na včerajšnji ti-
skovni konferenci na avtopoligonu
Policijske akademije v Tacnu navedel
Matjaž Leskovar iz Generalne policij-
ske uprave, so v preteklem letu zasegli
259 motornih koles, kar je za 44 odstot-
kov več kot leta 2009. Leskovar je ob
tem izpostavil, da vožnja z motorjem
že dolgo ni več zgolj zabava in da je vse
več motoristov na cestah vsakodnev-
no in ne samo ob vikendih in lepem
vremenu. I-n prav zaradi številčnosti
motoristov v prometu so se pri Javni
agenciji RS za varnost prometa odlo-
čili, da sodelujejo v okviru akcije z na-
menom zvišanja varnosti motoristov
v prometu. Med drugim bodo maja na

Dogodek, ko je iz cisterne ob železniški progi na območju
Melja včeraj zjutraj izteklo okrog 600 kg plina, so na ma-
riborski plinarni vzeli zelo resno. Nemudoma so o zadevi
obvestili strokovne službe, na pomoč poklicali gasilce in po-
licijo, ki je iz preventivnih razlogov zaprla cestni promet v
okolici, kot tudi železniško progo, kar pa ni trajalo več kot
uro. Podventil, pri katerem je nastala napaka, je strokov-
nim službam po slabi uri uspelo zapreti. Direktor za ute-
kočinjeni naftni plin Vladimir Demac je zatrdil, da med

Nekateri zločin v vasici
Volovnik povezujejo
z umorom podjetnika
Edija Klobase
iz Brestanice, storilci
so še vedno na prostosti,
Klobasov sin pa je fant
Zakškove hčerke Nensi

Požar, ki je v torek proti jutru zajel
hišo Zakškovih v vasici Volovnik nad
Leskovcem pri Krškem, je že zjutraj
sprožil val ugibanj, ali so bili 45-letna
Dragica, 65-letni Stane in 20-letni
Denis žrtve umora oziroma uboja,
saj je kar nekaj okoliščin napeljevalo
k pomislekom, da ni šlo za običajen
požar. Zakaj se nikomur iz hiše ne bi
uspelo rešiti, če bi, kot se je sprva ugi-
balo, zagorelo zaradi napake na elek-
trični inštalaciji v spalnici? In kako to,
da pes, ki je bil v hiši in je prav tako
poginil, nikogar ni uspel zbuditi, da
bi pravi čas zapustili hišo? Resda je
požar, pri katerem so se razvile ne-
navadno visoke temperature, zaradi
katerih so popokali celo zidovi in be-
tonska plošča v hiši, uničil precej sle-
dov, vendar je na podlagi izsledkov
obdukcije že mogoče zaključiti, da so
vsi trije umrli nasilne smrti.

Včeraj so opravili
rekonstrukcijo dogodka
izpred šestih let,
koje Goran Šubinski
želel pobegniti iz
murskosoboškega pripora

Sojenje 39-letnemu učitelju Goranu
Šubinskemu iz Murske Sobote, ki
je želel 12. marca 2005 pobegniti iz
murskosoboškega pripora, se včeraj
ni končalo. Brez prisotnosti javnosti
so se včeraj odpravili v murskosoboš-
ki pripor in opravili rekonstrukcijo
dogodka izpred šestih let, ko pa so
se pričakovali zaključni govori, je
odvetnik Žiga Klun, ki zastopa Šubin-
skega, predlagal zaslišanja izveden-
ca nevropsihiatrične stroke Slavka
Ziherla in sodišču naložil, naj si pri-
dobi izvedensko mnenje izvedenca
kovinarske stroke, ki bi izdelal poro-
čilo glede trdnosti zatiča, s katerim
se je takrat Šubinski spravil na pazni-
ka. Sodnik Stanislav Jug je pristal, da
se zasliši Ziherla in zavrgel drugi Klu-
nov predlog, odločil pa je, da bo na
naslednji obravnavi, ki bo 20. aprila,
zaslišal Slavka Pršo, vodjo murskoso-
boških zaporov.

Goran Šubinski je 12. marca 2005,
ko je v murskosoboškem priporu
čakal na odhod v zapor na prestaja-
nje 14-letne kazni zaradi pedofilije,
želel izvesti pobeg. Zato je v svoji celi-
ci pokvaril vodovodno napeljavo, da
je pričela iztekati voda in s tem v celi-
co zvabil paznika. Prvega se je lotil z
improviziranim koničastim predme-
tom, šlo naj bi za zatič za vrata, druge-
ga pa poškropil s solzivcem. Paznika
sta ga kljub vsemu uspela zadržati in

Takoj so se pojavile trditve, da so
bili Zakškovi ustreljeni. "Načina in po-
drobnosti smrti ter drugih okoliščin
primera v tej fazi predkazenskega po-
stopka zaradi interesa preiskave ne
bomo podrobneje pojasnjevali. Iz ena-
kega razloga tudi ne bomo ne potrje-
vali ne zanikali namigovanj, ki se
pojavljajo v medijih, da naj bi umrli
zaradi strelnega orožja," je dejal tiskov-
ni predstavnik Policijske uprave Krško
Robert Perc. Bi bilo mogoče, da bi ka-
teri od pokojnih članov družine ubil
druga dva, podtaknil požar in si sodil
sam? Ena od govoric je namreč tudi,
da je bila hiša zaklenjena od znotraj. A
to so le ugibanja, zato naj preiskovalci
naredijo svoje in povedo, kaj se je do-
gajalo v torek zjutraj pri Zakškovih.

Kriminalisti in policisti, ki so bili
v torek ves dan na kraju krutega zloči-
na, so z delom ob prisotnosti okrožne-
ga državnega tožilca in preiskovalne
sodnice nadaljevali tudi včeraj, ker je
bilo že takoj jasno, kak obseg ima pri-
mer, pa sodelujejo tudi strokovnjaki
uprave kriminalistične policije iz Ljub-
ljane, policisti, kriminalisti in krimi-
nalistični tehniki pa ne preverjajo le
govoric iz domačih krajev, pač pa iz
vse Slovenije. Kraj dogodka oziroma
kaznivega dejanja je še vedno zavaro-
van in gibanje je omejeno. Ljudje pa
ves čas ugibajo, kaj in koga bi lahko
vodilo k tako podlemu dejanju, da
se je spravil na družino, za katero je

mu preprečiti poskus pobega. Mursko-
soboško okrožno sodišče je Šubinske-
ga lani marca že obsodilo na devet let
in pol zapora, vendar je zaradi ugotov-
ljene procesne napake mariborsko
višje sodišče primer ponovno vrnilo
odločanje sodišču v Murski Soboti. Po-
novljena obravnava se je pričela prejš-
nji teden, ko je Šubinski med drugim
dejal: "Žal mi je, zato sem se obema
paznikoma tudi opravičil". Obtoženi
je ob tem dodal, da ni imel namena
nikogar poškodovati, ampak le priti
na prostost. Prejšnji teden sta bila za-
slišana tudi napadena paznika Jože
Sever, katerega je Šubinski zabodel
v hrbet, in Miro Rožman, ki se ga je
obtoženi lotil s solzivcem. Ker njuno
pričanje sodišču ni dalo natančnih
bilo sicer znano, da ima precej pod pal-
cem, pa tudi, da so živeli na precej ve-
liki nogi. Zakškova sta imela tudi dva
lokala, v tistega v Cerkljah ob Krki naj
bi bilo pred kratkim vlomljeno. Neka-
ko pa se kar vsiljuje povezava tudi z
umorom podjetnika Edija Klobase iz
Brestanice, storilci so še vedno na pro-
stosti, Klobasov sin pa je fant Zakško-
ve hčerke Nensi. Oba sta bila še večer
pred požarom v Volovniku, v Brestani-
co pa sta odšla na prigovarjanje Nensi-
jinega fanta. Med ljudmi pa se širi še
en možni scenarij dogajanja za zidovi
hiše v Volovniku. Ker iz vseh zbranih
obvestil in preliminarnih ugotovitev
izhaja, da gre v tem primeru za kazni-
vo dejanje in ne za dogodek, čeprav
je ta možnost v vseh dosedanjih po-
stopkih policije obstajala in ni bila
izključena, policija v skladu s svojimi
pristojnostmi in v skladu z zakonom
o kazenskem postopku nadaljuje zbi-
ranje obvestil zaradi suma storitve ka-
znivega dejanja uboja po 115. členu
Kazenskega zakonika Republike Slo-
venije. Hkrati pa policija poziva more-
bitne očividce in vse, ki bi lahko dali
kakršnekoli uporabne podatke, ki bi
pomagali pojasniti in razjasniti oko-
liščine tragične smrti treh oseb in po-
žara, da to sporočijo na interventno
telefonsko številko 113 ali anonimni
telefon policije 080 12 00. Slednji za-
gotavlja popolno anonimnost klica-
telja.

odgovorov, predvsem kje je v trenut-
ku napada stala omenjena trojica, se
je sodnik Jug odločil za rekonstruk-
cijo dogodka, na katero pa javnost
ni smela. Po ogledu so včeraj, znova
brez prisotnosti javnosti, zapisali zapi-
snik, podrobnosti le-tega pa niso izda-
li. Izvedeli smo le, da je eden izmed
paznikov za demonstracijo poskušal
s silo odpreti vrata celice, vendar mu
ni uspelo. Prav zaradi tega poskusa je
odvetnik Klun zahteval izvedenca ko-
vinarske stroke, "ki bi lahko ugotovil,
do kakšne sile vzdrži zatič za vrata".
Sodnik Jug je omenjeno zahtevo zavr-
nil, bodo pa na prihodnji obravnavi z
izvedencem Ziherlom ugotavljali, če
je pri Šubinskem, ko se je pri poskusu
pobega lotil paznikov, šlo za naklep.

Carinika na mejnem prehodu Jelšane sta pri dveh italijanskih potnikih odkri-
la šestnajst različnih predmetov, za katere se je v postopku izkazalo, da so stari-
ne. Potnika sta prispela na mejni prehod Jelšane z osebnim vozilom in cariniku
nista ničesar prijavila. Kljub temu se je odločil za pregled vozila. V prtljažnem
prostoru je najprej našel fotografije starin, nato v potovalni torbi vrček iz srebr-
ne kovine, okroglo leseno škatlico s kovinskim okraskom na pokrovčku in staro
stojalo za fotoaparat, v predalu armaturne plošče pa staro marmorno vazo. Pri
podrobnejšem pregledu vozila in potnikov se mu je pridružil sodelavec. Ko sta
potnika izpraznila žepe, so se na mizi znašli še štirioglat obesek z ornamentom
viteza, devet starih moških žepnih ur in ena ženska ter štirioglata poslikana ko-
vinska škatlica z letnico 1867 na sprednji strani. Zoper sopotnika, ki je se predsta-
vil kot lastnik starin, je bil uveden postopek o carinskem prekršku, poleg tega
pa bodo preverili tudi kršenje predpisov o kulturni dediščini. (čk)

Policisti na območju Policijske uprave (PU) Slovenj Gradec so podali kazensko
ovadbo zoper tri preprodajalce mamil. Na podlagi intenzivnega zbiranja obve-
stil in dokazov o preprodaji prepovedanih drog so policisti Policijske posta-
je (PP) Slovenj Gradec pri stanovanjskem bloku v Slovenj Gradcu 19-letnemu
domačinu zasegli dve aluminijasti foliji in polivinilasto vrečko, v katerih je
imel 2,73 grama konoplje, ki sodi med prepovedane droge. Na podlagi določb
zakona o kazenskem postopku so mu policisti odvzeli prostost. V času pridr-
žanja je njegova 19-letna partnerica iz Slovenj Gradca odšla v njuno skupno
stanovanje in vzela preostalo količino prepovedane droge ter jo skrila v bliži-
ni učne poti na Legnu pri Slovenj Gradcu. Na tem kraju so policisti našli in za-
segli 63,16 grama konoplje ter dve precizni tehtnici. Pri nadaljnjem zbiranju
obvestil so ugotovili, da je navedeni na parkirnem prostoru v Slovenj Gradcu
30 gramov prepovedane droge kupil za 160 evrov od 19-letnega osumljenca
iz Vuhreda. Na podlagi pisne odredbe preiskovalnega sodnika iz Slovenj Grad-
ca so policisti pri njem doma opravili hišno preiskavo. Zasegli so tri manjše
aluminijaste zavitke konoplje in nekaj pripomočkov za njeno gojenje (luč, fo-
lija). Ugotovili so, da je konopljo preprodajal predvsem na območju Slovenj
Gradca in deloma tudi na drugih območjih Koroške. Policisti PP Slovenj Gra-
dec bodo zoper vse tri podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo
Slovenj Gradec, (čk)

Carinska uprava Republike Slovenije je dobila svojega pr-
vega službenega psa, izšolanega za odkrivanje tobaka in
tobačnih izdelkov. Nemška kratkodlaka ptičarka Kora bo
tihotapsko blago odkrivala na celotnem območju Slovenije
in v vseh vrstah prometa, najpogosteje pa bo delala v kopr-
skem pristanišču, so zapisali v sporočilu za javnost.

Vodnik dveletne Kore je carinik preiskovalec iz Carin-
skega urada Koper, s katerim bosta skupaj pomagala pri
odkrivanju tihotapskega blaga, kot so cigarete, tobak in
drugi tobačni izdelki. Izšolali so jo v Oddelku za šolanje
službenih psov slovenske policije in je prvi pes, izšolan za
ta namen.

V carinskih upravah držav članic EU so službeni psi za
odkrivanje tobaka in tobačnih izdelkov običajna in utečena
pomoč carinikom. Carinska uprava RS ima devet službenih
psov za odkrivanje prepovedanih drog, letos pa namerava-
jo kupiti še enega psa za odkrivanje tobaka in tobačnih
izdelkov. (čk)

Pri hišni preiskavi na območju žalske upravne enote so policisti v ponedeljek
zasegli več ročnih bomb in streliva.

Žalski policisti so hišno preiskavo pri 53-letnem moškem iz območja Žalca
opravili v sodelovanju s celjskimi kriminalisti ter policistoma z Oddelka za pro-
tibombno zaščito opravili. V preiskavi so našli in zasegli šest vojaških ročnih
bomb M52 in več kot dvesto različnih nabojev. Žalski policisti bodo osumlje-
nega ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja nedovoljena proizvodnja
in promet orožja ali eksploziva po 307/I. členu Kazenskega zakonika. Zoper
osumljenca bodo policisti ukrepali tudi zaradi storjenega prekrška po Zakonu
o orožju. (gp)

Najboljša slovenska teniška igralka Polona Hercog je hitro končala nastope na
turnirju WTA v Miamiju z nagradnim skladom 4,5 milijona dolarjev. Po dveh
urah in 40 minutah igre jo je v prvem krogu s 5:7, 7:5 in 6:2 premagala Južnoaf-
ričanka Chanelle Scheepers, 81. igralka z lestvice WTA.

Grega Žemlja pa je končal nastope v Miamiju že v kvalifikacijah. V prvem
krogu le-teh je brez težav ugnal (6:3, 6:2) Španca Ivana Navarra, nato pa v nasled-
njem krogu klonil proti Nemcu Rainerju Schuttlerju, 83. igralcu z lestvice ATP s
3:6, 4:6. Najboljši slovenski igralec Blaž Kavčič, ki je neposredno uvrščen na glav-
ni turnir, se bo v prvem krogu pomeril z enim od kvalifikantov. Če bo uspešen,
ga v drugem krogu čaka 22. nosilec Ciprčan Marcos Baghdatis. (sta)

Rajmond Debevec se prek eliminacij ni prebil na glavno tekmo svetovnega po-
kala v avstralskem Sydneyju. Nosilec zlatega in bronastega olimpijskega odličja
z malokalibrsko puško v trojnem položaju je zadel 1150 krogov, napredovala pa
sta Robert Markoja (1161) in Željko Moičevič (1151). V eliminacijah je bil najboljši
Kitajec Qinan Zhu s 1174 krogi. Debevcu se je tam, kjer je pred enajstimi leti v kra-
ljevski strelski disciplini osvojil olimpijsko odličje najbolj žlahtnega leska, najbolj
ponesrečil nastop v stoječem položaju. V Avstraliji bodo v naslednjih dneh nasto-
pili še Boštjan Maček in Matej Žniderčič v trapu ter Vesna Mele z malokalibrsko
puško trojni položaj in Andrej Brunšek z zračno pištolo. Debevec, Markoja in Moi-
čevič bodo tekmovali še z zračno puško in malokalibrsko puško leže. (sta)

zadovoljen s svojo trenutno pripravlje-
nostjo. "S priprav sem se vrnil šele v
začetku tedna, tako da sem si v pone-
deljek in torek vzel čas za regeneracijo.
Brzice v Tacnu so popolnoma drugač-
ne kot tiste v Atenah, zato me čaka
še nekaj treningov, da bom ponovno
osvojil tacenske brzice. Od otvoritvene
tekme v Tacnu ne pričakujem preveč,
kljub temu pa nimam nizkih ciljev," je
pred preizkušnjo na domači progi po-
vedal Lenarčič.

Poleg slovenskih tekmovalcev
bodo na tekmi nastopili še tekmovalci
iz Avstrije, Italije in Hrvaške. Prvi tek
slalomskega tekmovanja bo ob 10.30,
drugi pa ob 12.30. V nedeljo se bodo
na reki Savi prvič v tej sezoni pomerili
tudi spustaši. Start spusta bo ob 11.30
v Medvodah, cilj pa bo v Tacnu.

Košarkarice mariborskega AJM so v sinočnji tekmi tretjega kroga državnega pr-
venstva v skupini za prvaka dosegle pomembno veliko zmago. V domači dvo-
rani Tabor so ugnale favorizirano Celje z 59:57 (35:24). Mariborčanke so v 24.
minuti celo vodile s 40:26, toda Celjanke so naredile preobrat in že je kazalo, da
bodo še naprej v tej sezoni ostale nepremagane. Toda domače so v zadnji minu-
ti prišle do novega vodstva. Še posebej so bili razburljivi zadnji trenutki; dve se-
kundi pred koncem, pri rezultatu 57:57, je Martina Dover dosegla odločilni točki
za veliko veselje. Doverjeva je dosegla 19 točk, Maja Drozg pa 12. Pri gostjah sta
Ana Turčinovič in Nika Barič dosegli po 19 točk. Pred 50 gledalci sta tekmo vo-
dila Žebeljan (Brestarnica) in Bauman (Lenart). (mia)

Pravo akademsko, počasno igro so v Novem mestu pokazali ko-
šarkarji bolgarskega Akademika. Pa vendar dovolj hitro za Krko.

Po igralski karieri ni dolgo miroval.
V Ljubljani je ustanovil menedžersko
agencijo. Po aktivni košarki se je zanj
življenje spremenilo. "Uspel sem, stva-
ri se dogajajo. Nikoli nisem mislil, da
bom tako aktiven, ko bom prenehal
igrati in da bom veliko več od doma
kot prej, ko sem igral. To ženi ni pre-
več všeč. Znašel sem v tem poslu in
začel uživati. Delamo od jutra do veče-
ra. Dopoldne sem bil v Moskvi, zvečer
v Mariboru. Igralci so zadovoljni, kar
mi daje pozitiven vtis, da vedno rad
pridem nazaj," pravi Gorenc.

"To, kar delamo, sem na neki način po-
stavil sam. Partnerica agencije je Vera
Vakulenko. Bila je generalna menedžer-
ka pri CSKA, imel sem veliko srečo, da
sem jo spoznal, ko sem igral pri Him-
kiju. Tam mi je pomagala, ko sem bil
poškodovan, da je CSKA poskrbel za
operacijo. Šla je na Poljsko, k Prokomu,
kjer se ni izšlo. Sem pa jo prepričal. To
zgodbo je sprejela. Pomeni velik del za-
četnega uspeha."

"Težko je, če ne veš, kaj delaš. Rečeš si,
da boš menedžer, od zadaj pa ni nobe-
ne stvari, ki bi stala. Ko imaš idejo, so
to stvari, ki smo jih že zdaj izpeljali, in
upam, da bo tako tudi naprej."

"To sta dve zgodbi, ker treba tudi ve-
deti, kaj klubi lahko ponudijo. Imamo
neverjetne igralce. Smo ena najboljših
reprezentanc. Ampak kot agent sam
ne moreš nič. Moraš imeti ljudi, ki so
povezani. V Sloveniji smo imeli neka-
tere agencije, ki so bile uspešne za slo-
venske igralce. Te so bile med seboj
povezane, predvsem so bile iz Srbije
in Hrvaške. V bodoče pričakujemo, da
bomo s tistimi, ki so nam dali podporo,
delovali uspešno. Nihče ti ne da podpo-
re, če česa ne narediš. Je pa zanimivo."

Kriza je naredila naredila svoje. Vr-
hunskega igralca, čigar cena seže
do milijon evrov in čez, verjetno ni
težko prodati. Kako pa je, če se izra-
zimo po avtomobilistično, z višjim
srednjim ali srednjim razredom?

"V športu se kriza najbolj pozna. Spon-
zorski denar se je vedno vrtel okoli do-
bička podjetij. Kar je bilo več, je šlo v
šport. Ko pa je bil minus, denarja ni
bilo. Začeli smo v najtežjih časih. Če
smo v tem trenutku lahko zagnali to
delo, daje pozitivno energijo. Klubi ni-
majo denarja, vzamejo toliko igralcev,
kolikor jih potrebujejo. Srednji razred
je znižal ceno, razen peščici igralcev
ali pet odstotkov tistih, ki so na vrhu.
Bodo pa čez čas tudi ti znižali ceno,
vendar bodo razlike še naprej ostale.
Kriza bo še trajala, ampak upam, da se
bo čim prej končala."

"V Sloveniji sem zelo malo prisoten,
kar me na neki način boli. Zato me ve-
seli, da smo se združili z Mariem Pri-
morcem. Prav zaradi tega, ker nam je
pomemben. V bodoče bi se povezali
s Košarkarsko zvezo Slovenije, ker bi
radi, da bi se delalo na vseh koncih Slo-
venije. Da bi tudi trenerje šolali, jih po-
šiljali na izobraževanje v tujino. Tako
bi ustvarjali igralce in reprezentanca
bi bila boljša."

Slovenija je dobila EP 2013. To bo do-
godek za veliko promocijo države.
Ali bo košarkarska Slovenija imela
korist?

"To je dobro, kako pa bomo odreagira-
li, je druga stvar. Moramo znati razmiš-
ljati in narediti največ za mlade. To je
najpomembnejše. Ker generacijska luk-
nja se že kaže. Že zdaj nas je strah, da
nam ne bo lahko, ko bo ta generacija
šla. Zadnji v uspešni generaciji so Dra-
gic, Vidmar, že Erazem Lorbek postaja
starejši. Po mojem bomo spet morali
najti novo rešitev, ker nisem prepričan,
da se v naših najboljših klubih dela naj-
boljše za naše najmlajše. Olimpija lovi
rezultat, ker je morala preživeti. Lahko
smo veseli, da je sploh preživela. Ker če
bi propadla, bi bilo težko. Tudi v dru-
gih klubih to ni bila sezona za mlade.
Krka ima odlično sezono. Za 18-letnega
Mateja Rojca pravijo, da so mu dali pri-
ložnost, a je v povprečju igral le štiri mi-
nute. V naslednji sezoni bi moral igrati
že 15 minut, a se bojim, da do tega ne
bo prišlo. Mladi morajo igrati."

"Mi lahko poveste, kdo je danes pri 20
letih pomemben člen v igri klubov?
Ga ni. Vsi nekaj govorimo, a pravih
rezultatov ni. Ni trenerjev, ker jih je
treba plačati, prav tako dvoran. Pri-
morac dela dobro, prav tako v Laškem
in Domžalah. Pri Olimpiji nisem pre-
pričan, ker imam občutek, da jim ni
všeč, ko obiščem klub. Mladine je veli-
ko, ampak treba jo je dati v prve roke.
Kolikokrat smo jokali, kaj nam dela
Zmago Sagadin, ampak naredil je veli-
ko igralcev, tudi trenerjev. Glavno vo-
dilo je delo."

Boj za zaključni turnir košarkarske
evrolige, za uvrstitev v sklepne boje
četverice, se je začel. Po predsinočnjih
prvih tekmah so v prednosti Barcelo-
na, Real, Caja Laboral in Olympiakos,
edini nešpanski klub. Danes bodo že
druge tekme v krajih predsinočnjih
gostiteljev, tekmeci pa bodo igrali na
tri zmage.

Izjemno napeto je bilo v Barceloni,
kjer so si gostitelji priborili zmago v zad-
njih sekundah. Odlično sta igrala oba
Slovenca, Jaka Lakovič in Erazem Lor-
bek. Dosegla sta po 12 točk. Medtem
ko je Lorbek med sezono držal stalno
formo, je Lakovič šele v drugem delu
sezone ujel ritem. "Do druge tekme mo-
ramo odpraviti napake. Prva tekma je
bila zahtevna in takšne napake se po-
javljajo," je po tekmi dejal Juan Car-
los Navarro (13 točk), ki je pet sekund
pred koncem pri rezultatu 83:80 zgrešil
drugi prosti strel, Sada pa storil nešport-
no osebno napako. Dimitris Diamanti-
dis (26) je zadel prosta meta, njegov met
za tri točke pa je bil prekratek. "Barcelo-
na je premagljiva. moramo pokazati, da
smo dobro moštvo in na drugi tekmi
Barceloni odščipniti prednost domače-
ga igrišča," je dejal Diamantidis.

Olympiakos je "odpihnil" Sieno kar
z 48 točkami razlike. Gostje so razpad
sistema doživeli že v prvem polčasu,
ko so dosegli le devet točk (47:9). Ra-
doslav Nesterovic je tudi na tej tekmi
dobro in rutinsko izkoristil minute na
igrišču. V 15 minutah je dosegel devet
točk in ujel sedem odbitih žog.

Real je imel težave z Valencio in
tekmeca stri šele v zadnji četrtini, Caja
Laboral je proti Maccabiju skoraj zapra-
vila visoko prednost iz prvega polčasa
(46.32).

Rezultati: Barcelona - Panathinaikos
83:82 (stanje v zmagah 1:0), Real Ma-
drid - Valencia 71:65, Caja Laboral -
Maccabi Tel Aviv 76:70, Olympiakos
- Siena 89:41. (mia)

V nedeljo se v Melbournu
začenja nova sezona
formule ena in lov
na Sebastiana Vettla

Veljaki formule ena so pred letom spre-
menili sestavine in "skuhali" novo for-
mulo ena, ki naj bi nas presenetila z
napetostjo, prehitevanji in že dolgo ne-
videno zanimivostjo. Kako uspešni so
bili, bomo videli prvič v nedeljo, ko se
bodo vozniki na dirkalnikih pomerili
prvič v novi sezoni v Melbournu. Zače-
tek z dvema tednoma zamika po odpo-
vedi v Bahrajnu zaradi nemirov. Naslov
svetovnega prvaka brani Sebastian Vet-
tel, najmlajši prvak v zgodovini, med
konstruktorji njegov Red Bull. Po odpo-
vedi Bahrajna bo sezona dolga 19 dirk,
končala se bo 27. novembra v Braziliji.

Zimska testiranja napovedujejo
izenačeno sezono. Najboljšo formo
je pokazal Red Bull, Ferrari mu je bil
blizu, Mercedes je presenetil na zad-
njih testiranjih v Barceloni. S predela-
nim bolidom je bil najhitrejši Michael
Schumacher. Največ težav so imeli pri
McLarnu, ki je na prvih testiranjih
nastopil še s predelanim bolidom, z
novim pa so nato imeli veliko težav. V
Avstralijo naj bi zato pripeljali veliko
novih delov.

Startalo bo kar pet svetovnih prva-
kov, največ od leta 1970 (Vettel, Alonso,
Schumacher, Hamilton, Button), štirje
novinci in en povratnik. V Sauber so
mehiški sponzorski milijoni pripeljali
Sergia Pereza, v Williams Venezuelca
Pastorja Maldonada, v Virgin pa Belgij-
ca Jerome d'Ambrosia. Pri Force Indi-
ji je drugi dirkač postal Škot Paul di
Resta, v moštvu HRT pa Indijec Narain
Kartikejan, ki je zadnjo dirko v formuli
ena odpeljal v Jordanu leta 2005.

Dolgoletnega opremljevalca s pnevma-
tikami Bridgestone je zamenjal Pirelli.
Italijani imajo sicer dolgoletne izkuš-
nje z izdelavo dirkalnih pnevmatik,
a vstop v formulo ena jim očitno ni
uspel. Po prvih dokaj pozitivnih odzi-
vih se je mnenje spremenilo. Skoraj ni
dirkača, ki se veseli dirkanja z njimi.
Najmehkejša različica je sicer hitra in
nudi dober oprijem, a njena vzdržjivost
je izjemno kratka. Podobno je tudi s tr-
dnejšimi različicami. Zato se obeta več
postankov v boksih. Če sta bila doslej
v navadi eden ali dva postanka, lahko
letos pričakujemo tudi štiri. "Ob priho-
du Pirellija so govorili o revoluciji, a
izkazalo se je, da gre predvsem za ka-
tastrofo. Pnevmatike bi morale držati
dlje," je jezen lastnik Red Bulla Dietrich
Mateschitz.

Italijani se ne čutijo krive. "Nismo
dobili naloge, da naredimo stabilne in
zelo trpežne pnevmatike, s katerimi
lahko odpelješ celotno dirko. Pri pripra-
vi so sodelovali predstavniki moštev in
promotorji formule ena. Njihova želja
je bila več postankov in takšne pnev-
matike smo dostavili. Bolj kot v prete-
klosti bo pomemben način vožnje. Če
bo dirkač pazljivejši, bo lahko z njimi
odpeljal več krogov. Podobno je tudi
pri pnevmatikah za cestna vozila," je
dejal športni šef Pirellia Paul Hembery.
Odgovorni so z novimi pnevmatikami
sledili želji po atraktivnih dirkah. Na-
padalna vožnja bo nagrajena s hitri-
mi časi in več postanki, pazljiva pa z
manj postanki, a posledično počasnej-
šimi krogi. "Nove pnevmatike ne dovo-
lijo močnega zaviranja, saj je to zanje
pravi strup. Včasih sem na koncu rav-
nine na vso silo zaviral, sedaj moram
pri zaviranju ravnati zelo pazljivo," je
nezadovoljen Fernando Alonso.

Morda še več sprememb prinaša pre-
mikajoče zadnje krilce. Spreminja ae-
rodinamiko bolidu in omogoča večje
hitrosti na ravninah. Dirkači ne bomo
mogli nenehno spreminjati nastavitev
krilca, temveč le na točno določenem
mestu na dirkališču in ob pogoju, da so
v neposrednem zavetrju bolida pred
njimi. Ker gre za relativno zapletena

Razmik med gibljivim pokrovom in fiksno nosilno
konstrukcijo je 50 mm. Dve "krili" ustvarjata
zmeren upor in odgon, kar omogoča višjo
enakomerno hitrost, idealno za prehitevanje.

Voznik, ki kroga ne prevozi v 107
odstotkih časa najhitrejšega
dirkača kvalifikacij (Q1), ne bo
mogel nastopiti na dirki - razen
v določenih primerih.

pravila, mnogi menijo, da sprememba
ne bo dosegla želenih rezultatov. Pra-
vila je pojasnil Charile Whitting, pri
Mednarodni avtomobilistični zvezi
odgovoren za njihovo spoštovanje.
"Vsak voznik ima na volanu gumb, s
katerim lahko premika krilce. Toda
ta gumb lahko uporabi, ko mu elek-
tronika, ki jo nadzoruje Mednarodna
avtomobilistična zveza, to dovoli. Do-
voljenje bo dirkač prejel, če bo na rav-
nini pred dogovorjeno točko manj kot
sekundo zaostajal za bolidom pred
njim. Nastavitve krilca lahko uporabi
na naslednji ravnini od točno določe-
ne točke naprej. Ta točka bo verjetno
približno 600 metrov pred zaviralno
točko naslednjega zavoja, a se bomo o
tej točki še posebej pogovarjali glede
na zbrane podatke," je pojasnil Whit-
ting-.Zakaj premikajočega krilca?"Ker
so moštva želela več prehitevanj, smo
jim na ta način stopili naproti."

Po letu dni premora se v formulo
ponovno vrača KERS (sistem za hra-
njenje kinetične energije). Moštva so
se dogovorila za prostovoljno uporabo
in večina moštev, tudi vsa najboljša,
ga bodo uporabila. Sistem omogoča do-
datno moč motorju za sedem sekund
v posameznem krogu. S premikajočim
krilcem bi to lahko bila odlična kombi-
nacija za prehitevanje.

Zaradi novih tehničnih pripomoč-
kov imajo dirkači na volanu še dodat-
ne gumbe za upravljanje med dirko,
kar mnoge že pošteno skrbi, saj lahko
to vpliva na varnost. Mnogi menijo, da
se voznikom pripisujejo prevelike spo-
sobnosti. "Uporaba volana je iz leta v
leto zahtevnejša. Dirkači tega počasi
ne zmoremo več. Podobno je pri igra-
nju klavirja," je dejal Nick Heidfeld, ki
je v moštvu Renault zamenjal poško-
dovanega Roberta Kubico. "Možnost,
da pride do napake, je izjemno velika.

za odtenek lažji progi - veljal za prve-
ga favorita. Letos je po istem receptu,
zmaga na prologu ter kraljevski etapi s
ciljem na Motovunu, na cilj v Poreč po-
novno pripeljal v rumeni majici. "Eki-
pa je delovala složno, ogromno dela je
opravila sama, ko je diktirala tempo in
lovila ubežnike. Matej Mugerli mi je pri-
pravil odlično izhodišče ob vzponu na
Motovun, kakšen kilometer je diktiral
hud tempo, da se je že dva tekmoval-
ca za menoj naredila 'luknja'. Lahko bi
rekel, da so me kolegi potisnili na kla-
nec. Po šolsko smo izpeljali dirko, in če-
prav se mi zdi, da smo zlahka opravili
s tekmeci, vem, da za tem stoji garaško
delo," je povedal Robert Vrečer.

Taktično Ptujčani letos ne bi smeli
imeti težav, saj veljajo za zelo izkušene.
Vrečer je dozorel tudi na cesti, Muger-
li ima izkušnje (in celo zmago na etapi
Pro tour dirke po Kataloniji) z največ-
jih dirk, kot Jure Golčer, ki se je dolgo
kalil pri "maestru"di Luci, kar v dobi
brez radijskih povezav med kolesarji in
spremstvom da dodatno težo. Glede na
karakteristike kolesarjev bo bržkone
veljajo: težje proge bodo, lažje jim bo.

Varovanci Cesarea Prandellia so vče-
raj v tekmi za trening v sklopu pri-
prav za Stožice s 4:0 premagali mlado
italijansko reprezentanco do 18 let.

V prvem polčasu sta zadela Montoli-
vo in Cassano iz najstrožje kazni, v
nadaljevanju sta mrežo zatresla še
Gilardino in Giovinco. Andrea Ra-
nocchia se je zaradi poškodbe kolena
vrnil domov. Pri Interju si želijo, da
bi okreval vsaj do milanskega mestne-
ga derbija, ki bo na sporedu v soboto,
2. aprila.

Italijanski selektor je bil s prikaza-
no igro svojih fantov pred dvobojem s
Slovenijo zadovoljen. V prvem polčasu
so štirikratni svetovni prvaki nastopili
s postavitvijo 4-3-1-2: Buffon - Maggio,
Bonucci, Chiellini, Balzaretti - Aquila-
ni, Thiago Motta, Montolivo Mauri Cas-
sano, Pazzini. Prav takšna na bi bila
tudi začetna postava Italijanov na ju-
trišnjem srečanju. V drugem polčasu
včerajšnje tekme se je Prandelli odločil
za ofenzivnejši sistem 4-3-3: Viviano -
Santon, Astori, Gastaldello, Criscito -
Nocerino, Marchisio, Giovinco Matri,
Rossi, Gilardino. V zaključku je prilož-
nost dobil tudi novinec Parolo, sicer
član Cesene.

"Upam, da slovenski soigralci pri
Palermu ne bodo igrali, saj gre za izvr-
stne nogometaše. Zavedamo se, da nas
čaka težka tekma, a vseeno se nadeja-
mo ugodnega izida," pravi plavolasi
branilec Palerma Federico Balzaretti,
ki bo najverjetneje začel tekmo v Sto-
žicah.

Včerajšnji telefonski gost italijanske
plačljive satelitske Sky TV v programu
Sport 24 je bil nogometni agent Amir
Ružnič. Na vprašanje voditelja, zakaj
so Italijani spoznali slovenske nogome-
taše šele letos, je Izolan odgovoril: "Mi-
slim, da ste nas podcenjevali. Takšnih
talentov, kot je Iličič, sicer trenutno
nimamo, a zagotovo je v Sloveniji kar
nekaj zanimivih igralcev." Izpostavil
je predvsem Roberta Beriča. O govori-
cah, da bi se v Italijo utegnil preseliti
tudi mariborski trener Darko Milanič,
je povedal. "O tem raje ne bi govoril,
saj se Maribor trenutno poteguje za
naslov državnega prvaka. Ne vem, če
bo Milanič kdaj treniral v Italiji, lahko
pa zagotovim, da gre za zelo dobrega
trenerja." Ružnič je italijanskim gledal-
cem zaupal, da je Iličica poleti ponujal
tudi Milanu, tako Iličič kot tudi Bačino-
vič pa naj bi v kratkem za Palermo pod-
pisala novo, boljšo pogodbo. Za konec
je še napovedal petkovo tekmo v Ljub-
ljani: "Naši fantje se zavedajo, da bodo
igrali proti štirikratnim svetovnim pr-
vakom, a verjamejo, da lahko dosežejo
dober rezultat. Kako se bo izšlo, bomo
videli v petek zvečer."

Matjaž Kek pred selitvijo
naših nogometašev z
Dravskega polja bližejutriš-
njemu spektaklu z Italijani

Najboljši nogometaši Slovenije konču-
jejo priprave na Dravskem polju. Selijo
se na Brdo pri Kranju, bliže Stožicam,
kjer bodo vadili danes popoldne in
kjer jih jutri ob 20.45 v kvalifikacijah
za evropsko prvenstvo čakajo Italijani.
Ti na Brnik priletijo danes malce pred
sedmo zvečer, igrišče ljubljanskega sta-
diona bodo preizkusili za gostitelji.

"Zelo zadovoljen sem. Ne le zaradi
miru na Ptuju. Tudi zaradi igrišč v Ki-
dričevem, pogojev, kakršni pritičejo
reprezentanci. In seveda zaradi zavzeto-
sti moštva," se od baze, kamor se naša
reprezentanca vrne v soboto, poslavlja
selektor Matjaž Kek. Etičnega kodek-
sa po italijansko ne potrebuje: "Imam
24 fantov, vsak od njih bi rad zaigral
v vsakem trenutku, niti enega proble-
ma z njimi ni bilo. Garanja so navajeni
iz klubov, tam je bitka že za osemnaj-
sterico, kaj šele za enajsterico."

vedno sproščeni pred tekmo leta, kot
spopad z Italijani označuje marsikateri
navijač. Pa tudi nogometaš. "Ne podle-
gajo ne strahu ne evforiji. Vsak ciklus
prinaša vsaj eno tako imenovano veli-
ko tekmo. Ni slabo, boljše je biti v sre-
dišču pozornosti, kot pa da te nihče ne
povoha. Slišim in čutim, da optimizem
veje povsod po Sloveniji. In to ni lažni
optimizem."

Kek bo v psihološki pripravi ostal
pazljiv vse do tedaj, ko sodnik Felix
Brych iz Nemčije zapiska začetek
tekme. "Da ne bi koga od prevelike-
ga pričakovanja zagrabil krč. Da ne
bi kdo zabremzal." Za zdaj vsi letijo.
Tudi Boštjan Cesar z masko za zašči-
to nosu. Malo manj okrevajoči Tim
Matavž. "Je pa z njim vsak dan boljše.
Vrača se pravi Tim, potem ko je bil
po tednih brez nogometa že nesigu-
ren vase."

Če proti Italijanom ne začne Ma-
tavž, in skoraj zagotovo ne bo, naj bi
Kek v napad ob Milivoja Novakoviča
postavil Zlatka Dediča ali Zlatana Lju-
bijankiča. V vratih bo Samir Handa-
novič, v obrambi Bojan Jokič, Boštjan
Cesar, Marko Šuler in Mišo Brečko, na
sredini Robert Koren in ob njem Alek-
sander Radosavljevič ali Armin Bači-
novič, pa Valter Birsa in Andraž Kirm.
Pred tekmo takega kalibra si ne gre
izmišljati kaj novega.

"Saj na treningih preizkušamo razne
kombinacije. A kakorkoli zasučemo,
vzpostavili smo slog, ki temelji na
nadigravanju. Eni pravijo, da smo že
prečitani. Vendar je to avtomatizem,
ki dopušča improvizacijo." Prečitati
velja Italijane, na vrsti so še teoretične
inštrukcije nogometašem. V pomoč bo
osem reprezentantov, ki igrajo v Itali-
ji. Da v ognjeviti debati o dobrih znan-
cih ne bo celo preveč detajlov, je treba
paziti.

"Vedno imamo dovolj kakovostnih
informacij o nasprotniku. Toda ne gre
zganjati cirkusa, fantom jih bomo po-
sredovali kvalitetno in odmerjeno, ne
pretiravali. Vem, da se že ponavljam,
toda še vedno je najbolj pomembno,
kakšni bomo na igrišču mi. Čeprav bo
na drugi strani velesila. Hitre noge po-
trebujemo, čiste misli. Na koncu, teori-
ja in informacije gor ali dol, bo to boj
enajstih proti enajstim. Pa da vidimo,
kdo je boljši."

Nakar bo marčevski projekt Slo-
venije šele na polovici. Po Ljubljani
spet Dravsko polje, v ponedeljek let
v Belfast, dan pozneje vroče vzdušje
v Windsor Parku, pri Keku slabo zapi-
sanem zaradi predlanskega poraza. "S
pripravo za petek delamo tudi že za
torek. A Severne Irske ne omenjamo.
Dovolj dela je z Italijani. Preveč."

Slovenska izbrana vrsta
ni nikdar imela stabilnejše
igre in rezu-ltatov, menijo
trije nekdanji selektorji
in dva nekdanja kapetana

Velikega optimizma Zlatka Zahoviča,
ki je za La Gazetta dello Sport izjavil,
da bo Slovenija ob 70-odstotni pose-
sti žoge jutri v Stožicah Italijo zlahka
ugnala z 2:0, trije nekdanji selektorji
in dva nekdanja kapetana ne delijo.
Predvsem zaradi dejstva, ker so azzur-
ri pomladili reprezentanco, kar vnaša
mešane občutke, nepredvidljivost in
negotovost. Se pa sogovorniki strinja-
jo, da morebitni poraz za slovensko
izbrano vrsto ne bi bil usoden.
Branko Oblak, nekdanji selektor (2004-
2006j, pod vodstvom katerega je Slove-
nija v Celju leta 2004 ugnala Italijo (1:0):
"Italijani trenutno nimajo velikih
imen, kar pa ne pomeni, da nimajo do-
brih igralcev. Ne nazadnje so to poka-
zali na zadnji prijateljski tekmi proti
Nemčiji (1:1), ko so odigrali fenome-
nalen polčas. Lahko jih premagamo,
to že, ampak ne z več kot enim zadet-
kom. Zmaga v Celju? Da, takrat smo
jih premagali, kot smo tudi Avstrijce
ali Madžare v tistem obdobju. Najbrž
tudi zato, ker nam Italijani zgodovin-
sko bolj ležijo kot denimo Hrvati ali
Srbi. Naša prednost je homogenost.
Nimamo Messija ali Ronalda, imamo
pa dobrega vratarja in uigrano desno
stran (Brečko, Birsa). Veliko bo odvi-
sno od Roberta Korena, ki trenutno
zna več, kot daje. Četudi obračun
izgubimo, pa imamo še vedno dobre
možnosti za uvrstitev na evropsko pr-
venstvo."

Bojan Prašni-kar, nekdanji selektor (2002-
2004), pod katerim je Slovenija leta 2002
zmagala na prijateljski tekmi v Trstu (0:1):

"Domači teren bo zagotovo prednost.
Italija z novo ekipo skuša na stara pota
uspeha. Težko je napovedati, kako
se bo njihova spremenjena postava
odzvala na pomembnih in težkih tek-
mah, kot bo petkova. Čeprav ne gre
pričakovati 'klasične' Italije, ne gre po-
zabiti, da je Italija pač Italija. Veliko bo
odvisno od njihove zadnje vrste, ki še
ni tako uigrana. Pomlajena italijanska
reprezentanca ima izjemno željo po do-
kazovanju, sploh ker so sedanji repre-
zentanti, ki ne igrajo za Inter ali Milan,
nagnjeni k afirmaciji. Poraz slovenske
reprezentance bi pomenil, da bi težko
razmišljali o prvem mestu v skupini,
tako da nam tudi točka odpira realne
možnosti za uvrstitev na evropsko pr-
venstvo."

Zdenko Verdeni-k, nekdanji selektor
(1994-1997), pod vodstvom katerega je
Slovenija leta 1994 z Italijo remizirala v
Mariboru (1:1): "Sem optimist, ampak
na drugačen način kot Zlatko Zahovič.
Slovenija nikdar ni imela tako stabil-
nih rezultatov kot sedaj, ampak tudi
italijanska reprezentanca je predruga-
čena. Vse prejšnje so nas namreč pod-
cenjevale, aktualne je pa strah. Kar
je potencialna nevarnost. Igrali bodo
maksimalno resno in profesionalno,
kar je vnesel Cesare Prandelli. Vrnili
so se na pot, ki jih lahko potegne iz
krize, v kateri je trgovina postala po-
membnejša od ustvarjanja igre. Poraz
za slovensko reprezentanco zagotovo
ne bo usoden, tudi točka ne bo neu-
speh. Kar se pa tiče dveh zadetkov Ita-
lijanom: saj smo jim v Mariboru dali
dva, a eden ni bil priznan. Vsekakor
pa drži, da če Italijani dobijo gol, zelo
težko dobijo še drugega."
Aleš Čeh, nekdanji kapetan reprezentan-
ce (74 nastopov): "Glede na igro naše
reprezentance sem optimist, čeprav
je pred takšno tekmo težko karkoli na-
povedovati. Sploh glede nato, ker so
Italijani nevarni, kar so pokazali pred
mesecem dni proti Nemčiji. Znova se
kažejo obrisi močne izbrane vrste, ki
se Slovenije ne boji, jo pa zagotovo
spoštuje. Kot ni strah niti naših fan-
tov, sploh glede nato, da igramo doma.
Poraz v Stožicah? O tem ne razmišlja
nihče. Italijani se bodo morali pošteno
namučiti celo za točko, po drugi stra-
ni pa jim bo težko zabiti. Znano je, da
se Italijani dobro branijo, ne nazadnje
so doslej prejeli le en zadetek. A ver-
jamem, da bodo naši napadalci znali
najti pot do Buffonove mreže."
Darko Mi-lani-č, nekdanji kapetan repre-
zentance (42 nastopov), katerega zade-
tek v Ljudskem vrtu (1:1) leta 1994 ni
bil priznan: "Optimisti smo zagotovo
lahko, saj ima naša reprezentanca za
seboj dobre rezultate. Italijani so v
fazi prenove, menjava generacij pa je
lahko tudi naša prednost. Nimajo več
skupka velikih asov, jih pa nikakor ne
gre podcenjevati. Naša reprezentan-
ca ima jasno začrtano vizijo, forma
ključnih igralcev pa je gotovo razlog
za optimizem. Tekem je do konca kva-
lifikacij še dovolj, razumem pa, da je
za medije pravzaprav vsaka tekma
ključna. Kar se tiče napovedi Zlatka
Zahoviča, da bomo zmagali z 2:0, pa
tole: napovedi športnega direktorja
NK Maribor so se v preteklosti veliko-
krat uresničile."

Februarja je Majorka še
Majorka. Kako je ta otok
videti poleti, pa raje ne bi
videl

Statistiki pravijo, da povprečne dnevne
temperature nikoli ne padejo pod 15
stopinj. A saj veste, kako je s povprečji.
Ko se ciklon nad Genovskim zalivom
res razhudi, oplazi tudi Majorko in ta-
krat zna biti precej vetrovno, mokro
in mrzlo. A če si na dopustu, velja tista
stara, da je bolje slab dan na dopustu
kot dober v službi. So pa takšni dnevi
kot nalašč za potepanje po otoku.

Sicer bi lahko otok nekako razdelili
na tri dele. Na prestolnico Palmo, kjer
živi približno polovica domačinov in je
upravno središče z vso administracijo
in drugim, kar pač zraven sodi. Večina
turistov pride v Palmo samo na izlet.
Majorčani turizem obvladajo. Uredi-
li so več parkirnih hiš ob starem delu
mesta, parkiranje pa je cenejše kot po
naših mestih. Trgovin je kolikor hoče-
te, cene pa, vsaj izven sezone, približno
takšne kot pri nas. Le posedanje v loka-
lih na glavnem trgu bi vam odsvetoval,
saj se cene lahko primerjajo s poseda-
njem na Markovem trgu v Benetkah.

Drugi del je podeželje z majhnimi
mesti in vasmi, lepo obdelanimi polji
v ravninah in ovcami, kjer je plast ro-
dovitne zemlje pretanka, da bi jo lahko
obdelovali.

Pridelujejo skoraj vse, a mnogo pre-
malo za okoli 23 milijonov turistov, ki
vsako leto obiščejo otok. Ta ima sicer
okoli 800 tisoč prebivalcev, velik pa
je za petino Slovenije. Tretji del so tu-
ristična naselja, naselja, naselja ... In

Če se boste podali na Majorko, vam
vsekakor priporočam najem avto-
mobila. A pozor: večina posojeval-
cev vam bo avto predala s polnim
rezervoarjem in polnega tudi do-
datno zaračunala. O-b tem pa z na-
smeškom dodala: "Vrnite čim bolj
praznega." Čeprav sem prekrižaril
lep del otoka, je po tednu v rezervo-
arju še vedno bila skoraj četrtina go-
riva, ki sem ga že plačal. Kot da bi
hoteli spodbujati ogledovanje.

tako skoraj do neskončnosti. Večino-
ma so to manjši hoteli in apartmaji, če-
prav tudi večjih konzervam podobnih
hotelov ne manjka. Turizem je na Ma-
jorki namreč vse. Dobrih 80 odstotkov
gospodarstva predstavlja, neposredno
daje kruh polovici otočanov, posredno
pa še veliko drugim. Gradili so nekako
po načelu: odcep od lokalne ceste med
vasmi, ki so nekoliko odmaknjene od
moija, vas pripelje v zaliv, ki je pozidan
do zadnjega koščka zemlje. Kjer se je le
dalo, so gradili.

Pozimi so to mesta duhov. Sezona
se namreč začne nekako z veliko nočjo
in konča konec oktobra, vmes pa, če le
imate srečo z vremenom, je Majorka
vredna obiska. To je čas za izlete in po-
hajkovanja, še posebno po zelo zanimi-
vem in goratem severnem delu otoka.

Ali pa za kolesarjenje. Veliko cest so
namreč razširili za kakšen meter, da se
kolesarji lahko dokaj varnovozijo nao-
koli. Zaradi razgibanosti otoka pa bi
manj vajenim kolesarjem priporočal
le krajše izlete.

O-tok premore tudi kar 20 večinoma
zelo lepo urejenih golfskih igrišč. Veči-
na je ob turističnih krajih okoli Palme,
štiri so na jugovzhodnem delu pri Cala

Milorju in dve na severno vzhodnem
delu. Z najetim osebnim avtom pa so
pravzaprav dosegljiva vsa, ker so raz-
dalje razmeroma majhne. So pa cene
igranja precej višje kot pri nas. Če pri-
merjam cene na kakovostno primerlji-
vih igriščih v Sloveniji, so na Majorki
višje vsaj za polovico. Najnižje so poleti
in pozimi, spomladi in jeseni pa posko-
čijo za okoli deset do 20 odstotkov.

Resnici na ljubo je sicer
treba priznati, da jih kaj
dosti niti nisem razumela,
ampak "bon tarde"
(dober dan) in "s'es plau"
(prosim) sem se hitro
naučila reči

Končno mi je uspelo, da sem stopila na
kopno "bisera Sredozemlja", imenova-
nega tudi "Sončni otok", največjega in
najbolj obiskanega izmed Balearskih
otokov. Ta evropski raj na zemlji so že
davno odkrili prvi romantiki s piani-
stom Fredericom Chopenom in njego-
vo prijateljico, pisateljico George Sand
na čelu. Kajti otoška mila klima, odlič-
na kulinarika, bujna vegetacija in prija-
znost domačinov so menda "omrežili"
vsakega, ki se je podal na otok večne
pomladi... Naša križarka je zaplula v
pristanišče glavnega mesta Palma na
otoku Majorka.

Precej oblačno dopoldne se je preve-
šalo v popoldne, ko smo se smeli izkr-
cati. A tudi tokrat zgolj za nekaj ur, saj
ladja že ob sedmih zvečer nadaljuje
plovbo proti Barceloni, so nam zabiča-
li ob izhodu.

Že z ladje sem občudovala nevsak-
danjo veduto, ki se je kot na dlani širila
čez obzorje: na eni strani grič s trdnja-
vo, sodobnimi stolpnicami in marino,
pred nami staro mesto z dominantno
stolnico, na morju pa ribiške barke, ki
se v družbi neštetih galebov vračajo v
domači pristan. Palma se sicer deli na
tri četrti: staro mestno jedro s katedra-
lo na sredini obdaja mestno obzidje,
nova mestna četrt se razteza zahodno
od golfa, pristanišče s promenado pa
zavzema osrednji del ob morju, v bliži-
ni katedrale. Ja, preteči so morala kar
štiri stoletja, da so uspeli dokončati to
mogočno katedralo, ki so jo restavrira-
li v začetku 19. stoletja. A saj ni res, pa
je! Namreč to, da je imel pri restavrira-
nju prste vmes slavni arhitekt Antoni
Gaudi, "oče" barcelonske stolnice vseh
stolnic, barcelonske Sagrade Familie,
se podučim iz enega od turističnih
vodnikov. Sicer pa cerkveni služabni-
ki radovednim turistom ob plačilu
vstopnine poleg notranjosti cerkve
radi razkažejo tudi cerkveni muzej,
ki se med drugimi cerkvenimi zakla-
di kiti z dragocenim srebrnim obred-
nim tabernakljem. Plato, imenovan "el
castell Belver", je ustvarjen za občudo-
vanje panorame, v mestnem centru pa
je tudi "slavna" Plaza de Torros, na ka-
teri številnim protestom navkljub še
vedno uprizarjajo neokusne koride z
biki.

Domačini so v primerjavi z vase zave-
rovanimi Sardinci naravnost očarljivo
prijazni. Resnici na ljubo je sicer treba
priznati, da jih kaj dosti niti nisem
razumela, ko so "ablali" v tisti starin-
ski katalonščini, ampak "bon tarde"
(dober dan) in "s'es plau" (prosim) sem
se hitro naučila reči. Vse drugo pa smo
si pomagali doreči s kretnjami rok. Naj-
bolj imenitno je bilo, da v začetku fe-
bruarja v mestu ni bilo prav nobene
turistične gneče: le tu in tam naključni
potnik ali dva in ladijski kolegi, prepo-
znavni po mestnem zemljevidu v roki;
nikjer sledi o hordah napol pijanih ma-
turantov z vseh koncev sveta. Je rez re-
snično naredila globalna kriza?

Ime si je to otočje v Sredozemskem morju prislužilo zaradi ljubkih lesenih
hišk na plaži, ki so jih domačini imenovali "balnearios". Na glavni mestni
plaži Playa de Palma jih zobu časa bojda še vedno kljubuje sedemnajst.

in da je njihova povprečna življenjska
doba komaj deset let, sem se prijazno
zahvalila za informacije in se odpravi-
la novim dogodivščinam naproti. Tri
mlada dekleta v enakih oblačilih so mi
dala misliti, da morajo v srednji šoli no-
siti uniformo, kar je med krizo še kako
prikladno. O- njihovih moških kolegih
ni bilo ne duha ne sluha. Tudi veter se
nikakor ni hotel poleči in ker me je ura
že priganjala proti ladji, sem poiskala
avtobusno postajo in se za 1,25 evra
odpeljala v pristanišče. Tisti, ki so si
za pot do križarke raje omislili taksi,
so bili ob okroglih deset evrov.

V primerjavi z Benetkami, Puljem,
Reko, Splitom je bil in še ostaja Piran
pravcato mestece, toda le po številu
življa, ki se je na tistem koščku obale
prebijalo skozi vrtince življenja. Ko pa
se sprehodimo po uličicah in trgcih
mesteca, stisnjenega pod greben Mo-
gorona, in ko dobro odpremo oči, se
nam med vidnimi zaznavami nabere
toliko pravcatih čudes, da obstanemo
od zavzetosti in se prav radi povzpne-
mo še gor na prepihano obzidje, da s
pogledom objamemo to razkošje.

Večina novodobnih obiskovalcev
in izletnikov se zapodi na Tartinijev
trg in v ihtavosti in mrzličnosti ob ne-
nehnem pogledovanju na uro spregle-
da večino detajlov. In prav ti so za to
naše mesto najpomembnejši, saj tu ni
ogromnih palač, kilometrskih stebrišč,
zato pa lahko najdemo mnogo minia-
tur. In prav v teh koščkih sta vsa lepo-
ta in obilje prepoznavnosti.

Kraj se ponaša z burno zgodovino,
začenši z Grki, ki so tod mimo pluli v
kolonijo Aegido (na območju današ-
njega Kopra), pa so kraj poimenovali
z besedo pyr ogenj, ko je prvotno nase-
lje služilo kot svetilnik. Vsakdo od na-
slednjih osvajalcev, najsibo Rimljanov,
Bizantincev, Frankov, Bavarcev, Bene-
čanov, Dubrovničanov, Avstrijcev in
ne nazadnje Turkov in nas Slovenov,
je pustil pečat.

Prav zaradi roparskih Turkov so
nad mestecem zgradili obzidje in osem
obrambnih stolpov, od koder ob lepem
vremenu seže pogled ne le do Trsta,
pač pa skorajda do Benetk. Pa se spu-
stimo niz strme stopnice na Tartinijev
trg, kjer izstopa rdeča zgradba, najlepši
primerek beneško-gotske arhitekture.
Ko si jo ogledujemo, opazimo ploščo z
napisom Lassa pur dir, ki bi si ga tudi
dandanašnji Slovenci lahko vzeli za
svojega. Pomeni namreč: pusti, naj go-
vore ali v prenesenem pomenu, naj
ljudje le opravljajo. S tem napisom je
povezana legenda, da se je bogat beneš-
ki trgovec zaljubil v tukajšnje dekle in
ga zasipal z bogatimi darili, zavistni
meščani pa so ju opravljali, par pa si je
v obrambo dal vzidati ta napis. Modra
poteza, ni kaj! Če se boste sprehajali
po Piranu in boste prepolni vprašanj,
pa le vstopite v informacijsko pisar-
no Maono na Cankarjevem nabrežju,
kjer vam bodo rade volje povedali še
kaj več.

Iz avstrijskega Gradca
bodo potniki lah-ko poleteli
tudi v škotski Edinburg,
od konca tedna znova
redno letijo v Egipt

Čedalje več Slovencev od severovzho-
da države pa vse do Celjske kotline
opaža, da Gradec ni več le nakupoval-
na meka, ampak tudi zelo priročna
odskočna deska za potovanja. Ne zgolj
po Evropi, kamor sežejo direktni leti
iz tega, od slovenske meje komaj pol
ure oddaljenega mesta, ampak tudi
širše. To so najprej ugotovili mladi po-
potniki, ki nenehno iščejo ugodne le-
talske prevoznike, kmalu zatem še
poslovneži.

Letos je novosti kar nekaj. Poveza-
na z Berlinom je izpopolnjena, saj je
mogoče v glavno mesto Nemčije po-
tovati petkrat tedensko. Štirikrat te-
densko je vzpostavljena redna linija
v turistično Palmo de Mallorco. Obe-
nem sta obe mesti odlični prestopni
točki za nadaljnja potovanja po Evro-
pi. "Na primer do Stockholma, Mosk-
ve. Poleg tega je z letališča dnevno več
kot dvanajst povezav s tremi velikimi
prestopnimi letališči na Dunaju, Frank-
furtu in Munchnom. Tu pa so še pole-
ti v mnoga druga mesta ter čarterski
in številni posebni poleti," je poudari-
la Doris Poelt iz službe za odnose z jav-
nostmi.

Poletni urnik letenja še ni povsem
dokončen. Že sedaj pa je znano, da
bodo potniki prvič lahko direktno
poleteli do škotskega mesta Edinburg
(doslej so lahko leteli do Londona in
Shannona na Irskem), do v vročih
dneh zelo obljudene Palme de Mallor-
ce pa bodo leteli kar osemkrat teden-
sko. Povezave bodo vzpostavljene do
desetih grških otokov. Uprava graške-
ga letališča je lani obnovila in razširila
tudi druge svoje storitve. Potnikom je
na voljo nova čakalnica, v kateri lahko
dobijo informacije o prenočitvah in tu-
ristični ponudbi mest na avstrijskem
Štajerskem, v Sloveniji, Nemčiji in
Švici. Imajo štiri konferenčne dvora-
ne.

Obnovljena je tudi brezcarinska
prodajalna. Novost je še brezplačna
povezava z internetom. "Standard bi
radi izenačili z drugimi evropskimi le-
tališči. Razvijali bomo gastronomijo,
na primer. Terminal je praktično nov
in lahko sprejme 1,5 milijona potni-
kov. Upam, da bomo to številko nekoč
tudi dosegli," pravi direktor letališča
Gerhard Widmann. Lani zaradi oblaka
pepela islandskega vulkana Eyjafjalla-
jokull, ki je ohromil evropski letalski
promet, niso dosegli milijona potni-
kov, kot so jih rekordnega leta 2008.
Letos pričakujejo, da bodo magično
mejo milijon potnikov ne le dosegli,
ampak tudi presegli.

Razširitvena dela na letališču so za
nekaj let končana, še vedno pa dograju-
jejo objekte za povečanje varnosti in
izboljšanje storitev. Med slednje spada
tudi prekritje prehoda med letališčem
in železniško postajo.

Milijoni cvetov napajajo oči radovednežev, barve in vonji pričarajo pesem v srcih obiskovalcev, pridih nostalgije, objete v
zgodovinsko skrivnostnost, dodajo nepozabnost...

Dragi naročnice in naročniki časnika Večer, članice in člani Kluba Večer, vabimo vas na prijetnih občutkov poln izlet po krasnih
Boromejsklh otokih naježeni Maggiore.

Bogastvo kulture, ki vibrira med tisočletno
zgodovino in današnjim vsakdanom, doni po
ulicah Straduna in odzvanja na obzidju starega
mestnega jedra. Tam, kjer se hribovje južne
Dalmacije pogreza v morje, vas čaka s krasnimi
znamenitostmi ozaljšani Dubrovnik z
gostoljubnimi in svetovljanskimi domačini, ki
spoštujejo svoje goste in jih razvajajo, kot se
spodobi.

Drage naročnice in naročniki časnika
Večer, članice in člani Kluba Večer, vabimo
vas, da greste z nami uživat in se razvajat
po posebej za vas pripravljenem ali
indusive light programu - in to z
mariborskega letališča!

Naj bodo vaše prve, druge ali tretje letošnje
kratke počitnice, imele bodo posebno mesto v
vašem srcu. Pridite!

Odhod avtobusa ob 4.00 z nove avtobusne postaje v Mariboru. Vožnja po avtocesti do Bergama, kjer seje rodil mojster belcanta
Gaetano Donizetti. Daljši postanek za ogled starega dela mesta Citta Alta, do katerega vas bo popeljala zobata železnica. Ogled
stolnice, Colleonijeve kapele in Starega trga. Pozno popoldan prihod k drugemu največjemu italijanskemu jezeru Maggiore.
Nastanitevvhotelu,večerjain prenočevanje.

Po zajtrku izlet z ladjo do Borromejskih otokov - znani so po lepo urejenih botaničnih vrtovih, palačah, vilah in zgodovinskih
spomenikih (ogledi za doplačilo): Isola Bella, s prekrasno baročno palačo in francoskimi vrtovi, Isola Madre, z neverjetnim
botaničnim vrtom, po katerem se sprehajajo pavi in fazani, in Isola dei Pescatori, ribiški otok s prekrasnimi trgovinami in
restavracijami, bodo pravi užitek. V Aroni ogled spomenika Karla Borromejskega. Pozno popoldan vrnitev po avtocesti mimo
Milana, Vicenze in Padove proti Ljubljani in nato Mariboru, kamorje predviden prihod pozno zvečer.

1.dan: polet iz Maribora v Dubrovnik in nastanitev v hotelu Valamar Club Dubrovnik 3*. Spoznavanje okolice in zvečer
spoznavni večer.

2. dan: sproščene počitnice, kjer bomo uživali vaktivnem odkrivanju okolice.

3. dan: zajtrk in sprostitevv hotelskem bazenu. Včasu kosila bo organiziran prvomajski Večerov roštllj. Zabava bo na terasi

ob hotelskem bazenu, zjedmi zžara, bogatim animacijskim programom in glasbo (28.4. in 1.5., namesto kosila).

Cena vključile: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, vožnjo zzobato železnico v Bergamu, polpenzion (večerja, zajtrk) v
hotelu 3* vdvoposteljnih sobah, ladijski prevoz po programu, cestne pristojbine in parkirnine, DDV, vodenje in organizacijo potovanja.
Doplačila (ob prijavi): enoposteljnasoba30 €; (vodniku na poti): vstopnine približno 20 €.
Nsgmanjše število potnikov: 40

SPLOŠNI POGOJI IN NAVODILA ZA TURISTIČNE ARANŽMAJE, ki so sestavni del programa in pogodbe, so vam na voljo v vseh poslovalnicah KOMPASA in v poslovalnicah pooblaščenih agencij tema naših spletnih straneh www.kompas.si. Prijave zbiramo do 25.3.2011 (Boromejski otoki) in do razprodaje prostih mest (Dubrovnik).

Informacije in rezervacije: KOMPAS MARIBOR 02/2346 950, KOMPAS PTUJ 02/7980 970, KOMPAS MURSKA SOBOTA 02/5241577, LAST MINUTE CENTER EUROPARK MARIBOR 080/2006 661
L KOMPAS KLICNI CENTER 012006111 • www.kompas.si

Ali se nisem preveč zanašal na nasve-
te iz svetovno znanih turističnih vod-
nikov in na informacije z internetnih
forumov, sem se spraševal med večur-
nim negotovim čakanjem na damaš-
čanskem letališču.

Na njem se je začel in skoraj takoj
zaključil moj obisk Sirije. Sprva je vse
potekalo tako kot priporočajo svetov-
ni popotniki. Ti trdijo, da če v domovi-
ni nimate sirskega predstavništva, kar
velja za Slovenijo, si raje sirskega vizu-
ma ne nabavite v drugih državah, ker
tega Sirci ne marajo in ga boste brez
težav dobili na letališču, pristanišču
in vseh kopenskih mejnih prehodih.
Seveda je obenem napisano opozori-
lo, da se obmejni postopek lahko spre-
meni.

Takšna priporočila in opozorila pa
niso najbolj posrečena, saj lahko ustva-
rijo slab prvi vtis o deželi gostiteljici,
pa ne po njeni krivdi. Zaradi njih sem
po pristanku naletel na kup nevšeč-
nosti, ne glede na to, ali se je resnično
spremenil obmejni režim ali pa je šlo
zgolj za nepoznavanje razmer na Bal-
kanu dvajset let po razpadu Jugosla-
vije! Kajti potem, ko mi je policist še
pokazal majhen kiosk, kjer naj kupim
vizum, se je po mojo vrnitvi po kraj-
šem razmisleku premislil in me odpe-
ljal v bližnjo pisarno, kjer se je začela
neskončna in utrujajoča birokratska
odisejada. Sprva me je želel poslati
nazaj v Budimpešto, kjer po njegovih
besedah moramo "mi s Kosova in iz
Bosne" obvezno pridobiti vizum na
sirskem veleposlaništvu. Omembe,
da prihajam iz samostojne Sloveni-
je, niso dosti zalegle. Šele ko sem mu
omenil, da so nekateri Slovenci brez
problemov prejeli vizum na letališču
Damaska, kar je vsaj pisalo na splet-
nih forumih, je nekoliko popustil. "Že
mogoče," je odgovoril, "vendar potem
so ga dobili od menedžerja." Ta njihov
"menedžer" pa je prispel šele čez pet
dolgih ur. In tudi po njegovem priho-
du je verjetno samo slabo poznavanje
računalnika preprečilo, da mi niso
vrnili denarja za vizum in bi poletel
nazaj v Evropo. Tako pa se je k sreči
vendarle našel nekdo, ki je sodelav-
cem razložil aktualno stanje na Bal-
kanu. A to le sklepam po njegovem
naštevanju vseh bivših bratskih ju-
goslovanskih republik z avtonomno
pokrajino Kosovo vred, kajti razen
arabščine zelo redki Sirci obvladajo
angleščino.

Končno sem dobil dva žiga v potni
list, ki ga je prelistalo nešteto rok, in
v letališkem skladišču med iskanjem
nahrbtnika ugotovil, koliko prtljage
izgubijo potniki. Na sirsko-libanonski
kopenski meji se je zgodba ponovila.
Vendar je bila krajša, saj mi je pot po
uradniškem labirintu skrajšal lokalni
taksist. Povrhu vsega na mejnem pre-
hodu lepo piše v angleščini: "V Sirijo
lahko tujci vstopijo samo z veljavnim
vizumom, ki so ga prejeli na sirskih
veleposlaništvih!"

Čeprav tudi to opozorilo ne drži
povsem, priporočam vsakemu, da si za
Sirijo pred odhodom priskrbi vizum.
To svetujem tudi za pot v podobne dr-
žave, kjer je že po informacijah razvid-
no, da radi birokratsko komplicirajo.
Z njim se boste lažje izognili morebit-
nim težavam in vaše potovanje ne bo
odvisno od (ne)razgledanosti obmej-
nih uniformiranih oseb. Obenem
boste lahko imeli manj stroškov. Kajti
obakrat sem prejel izključno vizum za
enkraten vstop in plačal zanj 33 ame-
riških dolarjev (25 evrov), kar je skoraj
toliko, kot stane vizum za večkratne
vstope, ki ga je možno dobiti (verjet-
no samo) na sirskih ambasadah. Bliž-
nji Jordanija in Libanon pa tudi Turčija
pa so mamljivi in brez obmejnih zaple-
tov, dokaj enostavno dosegljivi cilji.

Na laoško-kamboški meji vlada pravi
kaos. Mednarodni mejni prehod je
sredi ničesar. Nikjer nobenega avtomo-
bila, kaj šele človeka, le množica mini
avtobusov s turisti, ki hočejo zapustiti
Laos in se odpraviti v Kambodžo. Na
meji je koliba, v kateri sedita policaja,
eden žigosa potne liste, drugi pobere
od vsakega turista en dolar podkupni-
ne. Popoldne pa celo štiri. In vsi turisti
pokorno dajejo denar.

Na kamboški meji se začne proce-
dura izpolnjevanja papirja za prido-
bitev kamboškega vizuma. Za nakup
kamboškega vizuma leži na mizi list
z menjalnim tečajem v tajskih bahtih,
laoških kipih in ameriških dolarjih. In
kot mi je velika večina popotnikov, ki
so že obiskali Kambodžo, povedala, je
najbolje s seboj imeti ameriške zelence.
Tako se je tudi izkazalo. Čistilka straniš-
ča je cenik storitev napisala kar v ame-
riških dolarjih in se sploh ni pogajala
za nižjo ceno. Tako obisk umazanega
stranišča na meji stane dolar. Tudi na
kamboški strani se je ponovila procedu-
ra podkupovanja policajev z dolarskim
bankovcem. Ti so imeli na veliki leseni
mizi ogromen črn kovček, poln dolar-
skih bankovcev. Kovček sta varovala
mlada policaja. Preden mi je starejši po-
licaj s tremi zlatimi zobmi pritisnil žig
v potni list, mi je z roko pomignil, da
naj mu dam en dolar. Izgubiti nimam
ničesar. Iz denarnice potegnem banč-
no kartico in mu jo pomolim. Malce
čudno jo pogleda, pritisne žig v potni
list in me na hitro odslovi: "Go away,
quickly!" "Pa ne bom podpirala pod-
kupovanja in zlatozobih policajev, ki
imajo itak že vsega na pretek!" odloči-
tev komentiram Cleo, moji popotniški
sopotnici, ki s šarmom očara policaja
in jo ta izpusti v Kambodžo brez plači-
la. Kamboški vozniki avtobusov so bili
zelo neorganizirani. Potrebovali so de-
belo uro časa, da so razporedili turiste
po mini avtobusih glede na končno po-
stajo. Če se z njihovimi pogoji nisi stri-
njal, so te nekam poslali. Kot živino so
nas posedli v razpadajočo notranjost
avtobusov brez klime in zadostnega
števila sedežev glede na število potni-
kov. Avtobusna mafija nas je prijela v
kremplje. Bili smo odvisni od nje, če
smo hoteli priti v mesto na skrajnem
vzhodu Kambodže. In začela se je tri-
urna vožnja po nedokončani maka-
damski in z rdečo zemljo posuti cesti.
Prodajalec kart je v zadnji del avtobusa
posedel nas belce (falange), spredaj pa
domačine. Premetavalo nas je z levega
dela sedeža na desnega, okna so se pre-
mikala kot za stavo in ob vsakem več-
jem udarcu so skoraj skočila iz mesta.
Čeprav je šofer na ves glas navil kam-
boško glasbo, je skoraj ni bilo mogoče
slišati, saj je bilo ropotanje avtobusa
glasnejše. Trobil je nasproti vozečim
in počasnim vozilom ter se z nezmanj-
šano hitrostjo peljal mimo vasic.

V zimsko jakno odet otrok se je
začel dreti. Lačen je postal in dovolj
mu je bilo divje vožnje.

Janko in Metka, gledališka predstava za otroke, starejše od 4 let.
Nedelja, 27. 3., ob 17.00.

iucisko - a. p. Čehov JAZ VAS LJU-BIM. Za abon-ma po
leuansce eije posebn-em razporedu in-izven-. Oderpododrom.
Četr-tek, 24. 3., ob 19.30.

- Sofokles ANTIGONA. Za abon-ma I. gimn-azija v Celju II. Petek, 25. 3., ob 11.15.

- Sofokles ANTIGONA. Za abon-ma sobota popoldan-ski in- izven-.
Sobota, 26. 3., ob 17.00.

Vstopn-ice lah-ko rezervirate vsak delavn-ik od 9.00 do 12.00 n-a 03 42 64 208. Naš
spored tudi n-a spletn-i stran-i: www.slg-ce.si.

- W. Shakespear-e BENEŠKI TRGOVEC. Za abon-ma
četrtek popoldan-ski, izven- in- kon-to.

- U-lr-ike Syha ZASEBNO ŽIVLJENJE. Za izven- in- kon-to. Četr-tek, 24. 3., ob 20.00.

- Akademija mgP v sodelovan-ju z Ljudsko un-iverzo Ptuj, predavan-je Petja Jan-žekovi-
ča Božan-ska komedija - Vice. Nedelja, 27. 3., ob 15.00.

Blagajn-a je odprta vsak delavn-ik od 9.00 do 13.00, ob sredah- do 17.00, in- uro pred
predstavo. In-formacije po tel. 02 749 32 50, in-foŽmgp.si, www.mgp.si.

- Sr-ečanje z u-spešnimi- mladimi dr-u-gogimnazijci: Uroš
Š-tuh-ec, vaterpolist. Četr-tek, 24. 3., ob 13.00.

- Koncer-t tria OKO Pavla Kavca z gosti: Tribute to Jimi
Hen-drix & Allman- Broth-ers. Četr-tek, 24. 3., ob 19.00.

Vodstvo po razstavi Ausstellung Laibach Kunst. Vodi
Simona Vidmar, sokustosinja razstave. Vstopnine ni.
Strossmayerjeva 6. Nedelja, 27. 3., ob 11.00.

Območna revija odr-aslih folklornih sku-pin iz občin- Cerkven-jak, Len-art, Sveta An-a,
Sveta Trojica in- Sveti Jurij v Sloven-skih- goricah-. Petek, 25. 3., ob 19.00.

- Dobrodelni prodajni fotogr-afski r-azstavi Zsu-zsanne Ar-do Zamah metu-ljevih kr-il
in Iztoka Bončine Ciganski golaž ter- nastop glasbene sku-pine Ir-a Roma. Razstavn-a
h-iša in- kavarn-a SEM. Četr-tek, 24. 3., ob 19.00.

- Dobrodelna pr-odajna fotogr-afska r-azstava: Haris Tah-irovič in- Jaka Gaser - Kolo
življen-ja Romov/Orta si dživdipe Roman-o. Upravn-a h-iša SEM (II. n-adstropje). Petek,
25. 3., ob 20.00.

- Dobrodelna pr-odajna slikar-ska r-azstava: Kasum Can-a - Romski svet/Roman-o
Th-em. Upravn-a h-iša SEM (II. n-adstropje). Petek, 25. 3., ob 20.00.

- Plesni nastop romskih deklic v or-ganizaciji Romskega dr-u-štva Madar-a Lju-bljana.
Razstavn-a h-iša SEM. Sobota, 26. 3., ob 11.00.

Razstava del akademskega slikarja Tomaža Per-ka: Sakralni opus. Na ogled do 9. 4.

Razstava fotogr-afij Glazer-jevi nagr-ajenci - likovni
umetn-iki skozi objektiv Bran-imirja Riton-je in- likovn-ih-
del n-agrajen-cev. Razstavjjali bodo Oton-Polak, Zmago
Jeraj, Jože Š-ubic, Viktor Sest, Bogomir Čerin-, Bogdan-
Čobal, An-ka Krašn-a, Samuel Grajfon-er, Matjaž Wen-zel in- član-i likovn-e skupin-e MI.
Na ogled do 11. 4.

Razlagova u-l. 23: r-azstava slik Med dnevom in nočjo avtor-ja Bojana Postr-ašije. Na
ogled do 31. 3. Več in-formacij n-a 041 355 393 ali www.artdidakta.si.

Glazer-jeve nagr-ade - osredn-ja prizn-an-ja mesta Maribor
za dosežke v kulturi. Pregledn-a razstava dobitn-ikov
Glazerjevih- n-agrad in- Glazerjevih- listin- ob petin-dvajset-
letn-ici podeljevan-ja n-agrad. Razstavo je pripravila viška kn-jižn-ičarka UKM Patricija
Remšak. Na ogled do 12. 4.

Glazer-jevi nagr-ajenci - literati skozi objektiv Bran-imirja Riton-je. Fotografska razsta-
va mojstra fotografije in- predsedn-ika Fotokluba Maribor. Razstava je sofin-an-ciran-a
s sredstvi EPK. Na ogled do 12. apr-ila.

Foto-kino klub Bar-anja film. Razstava fotografij član-ov kluba iz Belega Man-astirja
iz Hrvaške. Razstava je pripravljen-a ob 30-letn-ici delovan-ja kluba in- v sodelovan-ju s
Fotoklubom Maribor. Na ogled do 28. 3.

Razstave so n-a ogled od pon-edeljka do petka med 8.00 in- 21.00 ter v soboto med
9.00 in-13.00. Vstopn-in-e n-i._

- MILIJON 289 TISOČ 369 ZA SAMOSTOJNO
SLOVENIJO, razstava ob 20. obletn-ici plebiscita 1990.

- SPOMENIK MARIBORSKI INDU-STRIJI - INDU-STRIJ-
SK MARIBOR V 20. STOLETJU-, staln-a razstava.

- ČLOVEKA NIKAR ... Boj za sloven-ske severn-e meje, ju n- ij-julij 1991, občasn-a razstava.

Muzej je odprt od pon-edeljka do petka med 8.00 in-17.00, v soboto med 9.00 in-
12.00._

Iris Anam Car-a, dotik svetlobe, Petr-a Dr-aškovič, medvedje meditacije, Aleš Grego-
rič, por-tr-eti. Na ogled do 26. 3.

Likovno dr-u-štvo Ru-lik Ru-še vabi na likovno r-azstavo Mir-ka Vovška. Na ogled do
25. 3. med 16.00 in 18.00.

Tr-adicionalni koncer-tni večer- Wolf in sodobniki. Mešan-i komorn-i zbor Carin-th-ia
Can-tat, Tan-ja Vogrin- - sopran-, Maja Kastratovik - klavir, Komorn-i zbor Hugo Wolf
Maribor. Za Wolfov kon-certn-i abon-ma in- izven-. Četr-tek, 24. 3., ob 19.30.

Boler-o 2011. 22. dobrodeln-a prireditev ob materin-skem dn-evu. Nastopili bodo zn-a-
n-i pevci domače in- zabavn-e glasbe. Četr-tek, 24. 3., ob 19.00.

U-stvar-jalne delavnice Nar-ava se pr-ebu-ja. Izdelovali
bomo rože, metulje, čebelice ..., vsak delovn-i dan- med
15.00 in-19.00. Tematske delavn-ice Gozd se prebuja,
raziskovali bomo gozd, spozn-avali n-jegove prebivalce,
vsak četr-tek ob 15.00.
Dom ustvarjaln-osti mladih-, Razlagova 16, tel. 02 229 94 52, 041 532 119._

PIONIRSKA KNJIŽNICA NOVA VAS
Pravljičn-a ura vsak četrtek ob 17.00.
KNJIŽNICA LOVRENC NA POHORJU-

Sobotna ar-hitektu-r-na u-stvar-jalnica Pajčevine nad glavo. Za otroke od 4. do 14.

Festival Pr-avljice danes 2011. Tri ben-eške. Pripoveduje An-drej Rozman- - Roza. Za
otroke od 6. leta dalje. Petek, 25. 3., ob 9.00.

dobitn-ice Borštn-ikovih- prstan-ov, Ivan-ko
Mežan-, Ivo Zupan-čič in- Štefko Drolc.
Petek, 25. 3., ob 19.00.

Kr-aljevi smetanovi kolački, šaljiva
dramska pravljica. V izvedbi gledališke
skupin-e Slikepaprijlike KUD Beltin-ci.
Sobota, 26. 3., ob 19.00.

- Scapinove zvijače, Molier-ova kome-
dija v treh dejanjih. Prosvetn-o društvo
Čemšenik. Za gledališki abon-ma in-
izven-. Četr-tek, 24. 3., ob 19.30.

- Območna r-evija otroških in mladin-
skih pevskih zbor-ov Zagor-ja - JSKD OI
Zagor-je ob Savi. Petek, 25. 3.,

Po slikanici Lile Prap
Režiser Saša Jovanovič
Gostovanje Gledališča Labirint

Razpisujemo natečaj
za izvirno lutkovno
predlogo. Rok za oddajo
prispevkov je 30.3.2011.
Več informacij je na voljo na
spletni strani
www.lg-mb.si/natecaj/.

Vse predstave so za izven.
Cena vstopnice je 4. EUR. Blagajna
je odprta vsak dan od ponedeljka
do petka med 10. in 13. uro,
v torek in v četrtek tudi med 16. in
18. uro. V soboto med 9. in 11. uro
ter uro pred vsako predstavo.
T 031 614 533 in (0)2 22 81 979.

petek, 25. 3., 20.00 - red PETEK in izven
sobota, 26. 3., 20.00 ■ red SOBOTA in izven
nedelja, 27. 3., 17.00 - red POPOLDANSKI 1 in izven
nedelja, 27. 3., 20.00 - red NEDELJA in izven
ponedeljek, 28. 3., 20.00 - red KOMEDIJA in izven
torek, 29. 3., 20.00 - red ZELENI in izven
P. Ouilter: DUETI
Slovensko stalno gledališče Trst
Igrata: Maja Blagovič, Vladimir Jure
Režija: Matjaž Latin

red CRESCENDO 1,
Kulturni dnevnik red MODRI in izven
četrtek, 24. 3., 18.00
red FURIOSO 1 in izven
SPOZNAVAJMO INSTRUMENTE:
ROG - OD LOVA DO ZVEZD
Boštjan Lipovšek, rog
Ansambel HorRORn
Spored: G. Rossini, C. M. von
VVeber, R. VVagner, N. N. Čerepnin
Kulturni dnevnik - delavnica:
Vesoljska ladja

KIN0
Četr-tek, 24. mar-ca
MA-RIBOR
^KOLOSEJ
OBRED	16.50, 19.20, 21.50
PRIKRITI UDAREC - BEG PRED RESNIČNOSTJO 17.40, 20.00 medijska premiera
RANGO, sin-hr-o-n-izir-an-o-	16.00, 18.20
ČRNI LABOD	20.40
PAUL	17.00, 19.10, 21.20
KAKO VES	16.10, 18.40, 21.10
MOJA NEPRAVA ZENA	16.20, 18.45, 21.15
ZLATOLASKA	17.15
NEZNANEC	19.25
USODNI	21.40
KRALJEV GOVOR	16.30, 19.00, 21.30
GREMO MI PO SVOJE	16.05
ČU DO VI TO	18.10, 21.00
DVORANA XPAND ZLATOLASKA, 3D, sin-hr-o-n-izir-an-o-	16.50
ODKLENJEN	19.00, 21.10
^^ K « T -ir H /V <" f h - 1 Jr UTr-J
ZLATOLASKA, 3D	15.00
JUTRANJE VESELJE	16.40
MOJA NEPRAVA ŽENA	20.10
DIVJA VOŽNJA, 3D	21.40
RANGO, sin-hr-o-n-izir-an-o-	15.30, 17.50
USODNI	16.20, 18.50, 21.05
JUSTIN BIEBER, 3D	17.00, 19.20
PAUL	16.35, 18.55, 21.20
ZAJČJA LUKNJA	16.50
OBRED	19.00, 21.30
KAKO VEŠ	16.05, 18.35, 21.15
ODKLENJEN	16.00, 18.20, 20.40
PRIKRITI UDAREC	18.50, 21.25
KINO UDARNIK AVTORSKI OPUS JASNE HRIBERNIK + po-go-vo-r- z avto-r-ico-	20.00

KMETIJO, NJIVO ALI PAŠNIK, ca. 5000
m2 ali več, v Miklavžu ali okolici na re-
laciji Šentilj-Podlehnik. Tel. 040/971-
899. (0J40395/04/2)

CITROEN JUMPER 35 MH 2,2 dizel, let-
nik 2003, srednja velikost, ABS in kli-
ma. Tel. 041/722-025. (0J40260/13/1)

PRODAM DROBILNIK KORUZE, pred-
setvenik, lušcilnik koruze, trosilnik mi-
neralnih gnojil Vikom. Tel. 040/151-
041. (0J40469/16/1)

PRODAM ČISTI KONJSKI GNOJ v vre-
čah, cena 5 EUR/vreča ali rinfuza v MB.
Mobi 051/622-193, 031/614-882.

PRODAM BIOGNOJILO, star predelan
konjskignoj, 60 kg vreča, z dostavo 7
EUR. Tel. 02/7208-108, GSM 031/273-
577. (0J40471/20/1)

cepljene, na začetkunesnosti, in peteli-
ne ugodno prodamo. Vsak dan od 8. do
17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Go-
ra. (0J40053/21/1)

PRODAJAMO KOKOŠI NESNICE za na-
daljnjo rejo ali zakol ter mlade jarkice
tik pred nesnostjo na farmi Resman.
Bukovec 9, Zg. Polskava. Tel. 02/8036-
520, mobi 041/379-765. (0J40215/21/1)

DPMŽ PTUJ ODDA SAMOJEDA, starega
ca. 5 let. Pogoj je hiša z ograjenim vr-
tom. Tel. 031/733-454. (0J40388/21/1)
PIŠČANCE, 4-TEDENSKE, težke 1,20
kg, za nadaljnjo rejo. Naročila po tel.
02/688-1381, 040/531-246 Rešek,
Starše. (0J40394/21/1)

PURANE, 6-TEDENSKE, za nadaljnjo re-
jo. Naročila po tel. 02/688-1381,
040/531-246, Rešek, Starše.

02/681-7331. (0J40398/21/1)
NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE,
pred nesnotjo. Brezplačna dostava.
Vzreja nesnic Tibaot, tel. 02/582-14-
01. (0J40407/21/1)

Drevesnica Petrič, Ročica 19 c, Jakob-
ski Dol. Tel. 02/644-9517. (OJ39974/22/1)
SADNE SADIKE, VRTNICE, stožčaste
smreke. Drevesnica Dolinšek v Kamni-
ci. Tel. 02/6231-551, 051/318-295.
(0J40324/22/1)

Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne
zakonske pogoje in posebne pogoje skladno s 53. členom Zakona o
organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja-ZOFVI (Uradni list RS, št.
16/2007 - UPB5 in 36/08), ter ob upoštevanju tudi kasnejših sprememb in
popravkov v Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in
financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI - H (Uradni list RS, št. 58/09 in
popr. 64/09 ter 65/09).

Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge
sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.

Predvideni začetek dela bo 1.10.2011 oziroma skladno s soglasjem ministra k
imenovanju.

Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o
izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki
se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot
šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper
spolno nedotakljivost), s programom vodenja zavoda, dosedanjimi delovnimi
izkušnjami, kratkim življenjepisom pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi
razpisa na naslov: SVET ZAVODA, OSNOVNA ŠOLA VUZENICA,
Mladinska ulica 3,2367 Vuzenica, "Prijava na razpis za ravnatelja".
Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku.

Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja
/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji
in financiranju vzgoje in izobraževanja-ZOFVI (Ur. I. RS, št. 16/07-
uradno prečiščeno besedilo, 36/08,58/09,64/09 in 65/09).
Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in
druge sposobnosti za uspešno vodenje Zavoda Osnovna šola
Starše.

Izbrani kandidatska bo imenovan/-a za dobo 5 let.
Predviden začetek dela bo 1.9.2011.

Kandidati/-ke so ob pisni prijavi dolžni priložiti naslednja dokazila:
potrdila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu,
opravljenem ravnateljskem izpitu, o delovnih izkušnjah v vzgoji in
izobraževanju, program vodenja zavoda za mandatno obdobje,
kratek življenjepis, potrdilo sodišča, da niso v kazenskem postopku
- s priloženo izjavo, da pri kateremkoli drugem sodišču zunaj kraja
prebivališča zoper njih ni uveden kazenski postopek za kaznivo
dejanje zoper spolno nedotakljivost. Pisne prijave z dokazili o
izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa
na naslov:

SVET ZAVODA OSNOVNA ŠOLA STARŠE, Starše 5, 2205
Starše, s pripisom "Prijava na razpis za ravnatelja/ravnateljico".

Redna skupščina Društva za KRS Selnica Ruše bo v
četrtek, 31.3.2011, ob 17.30 v prostorih KS Brestemica, Na Gaj 2 v
Bresternici. Dnevni red in gradivo sta na oglasni deski Društva za
KRS Selnica Ruše, Mariborska cesta 25, Selnica ob Dravi, in na
internetni strani www.krs.si. Predlog dnevnega reda je tudi vabilo, ki
je bilo poslano vsem članom društva po pošti.

KBM - Infond, družba za upravljanje, d.o.o. - Skupina Nove KBM,
Ul. Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor, na podlagi 102. člena Zakona o
investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Ur.l. RS 110/2002 s
spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZISDU-1) in Sklepa o
podrobnejši vsebini povzetka revidiranega letnega oziroma
polletnega poročila investicijskega sklada (Ur.l. RS , št. 55/09)
objavlja

SPOROČILO O OBJAVI POVZETKA
LETNEGA POROČILA KROVNEGA SKLADA
INFOND IN VZAJEMNIH SKLADOV INFOND
GLOBAL IN INFOND DYNAMIC

KBM - Infond, družba za upravljanje, d.o.o. -
Ul. Vita Kraigherja 5,2000 Maribor

Povzetki letnih poročil vzajemnih skladov v upravljanju družbe
Infond, d.o.o., so vlagateljem brezplačno na voljo na sedežu družbe
in vseh poslovalnicah in osebah, ki so pooblaščene opravljati
storitve prodaje in trženja vzajemnih skladov v upravljanju
Infond, d.o.o., ter na spletni strani www.infond.si.
Družba za upravljanje je dolžna imetniku investicijskih kuponov na
njegovo zahtevo brezplačno izročiti izvod letnega in polletnega
poročila Krovnega sklada Infond, letnega in polletnega poročila
uravnoteženega vzajemnega sklada Infond Global ter izvod letnega
in polletnega poročila delniškega vzajemnega sklada Infond
Dynamic.

Vsa dokumentacija je z dnem te objave v dnevniku Večer na voljo
imetnikom investicijskih kuponov na vseh vpisnih mestih in spletni
strani www.infond.si.

Navedeni podatki so točni in naročnik dovoljuje, da jih ČZP Večer, d.d.,
upravlja skladno z zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Izkoristite privlačne ugodnosti in popuste Večerovega kluba,
s katerimi nagrajujemo zvestobo naročnikov časnika Večer. Aktualno ponudbo
spremljajte vsak teden v Večeru in izberite ugodnosti, ki vas zanimajo.

Oglase za podjetja, obrtnike ... sprejemamo
po faksu 02/23 53 370 in v oglasnem trženju
Večera v Mariboru ter predstavništvih v Celju
in Ljubljani. Oglasi, prejeti do 10.30, so lahko
objavljeni že naslednji dan v dnevniku VE-ČE-R

DRA-GI OBRTNIKI, PODJETNIKI, SKUPAJ STOPIMO V KORA-K S ČASOM.
BODIMO KORA-K PRED DRUGIMI. PONUDITE SVOJE IZDELKE, STO-
RITVE ZA SAMO 88 EUR (ena objava 3 stolpce širine in do 2 cm višine);
cena z DDV je 105,60 EUR, 5 objav je 20 % CENEJE!
NOVOST: MOŽNOST OB-JAVE LOGOTIPA!

PRIDITE, POKLIČITEALI POŠLJITE OGLAS DO 10.30, IN VASE SPOROČILO JELAH-KO ŽE JUTRI
V VEČERU! POKLIČITE PO TEL. 02/23 53 304 ALI POŠLJITE OGLAS PO FAKSU 02/23 53 370.

PRODAJNA MESTA
HIŠA VSTOPNIC EUROPARK • PETROL • KOMPAS • BIG BANG
OSTALA PRODAJNA MESTA EVENTIMA • WWW.EVENTIM.SI

Zložila je krila,
se skrila vanje
in se naslonila na rob neba,
zdaj sanja angelske sanje,
nanjo pada zlata tema.
(prirejeno po T. Pavčku-)

V globoki žalosti sporočamo, da nas je v 84. letu
zapustila naša draga mama,
tašča, orna in praoma

Zadnje slovo od drage pokojne bo jutri, v petek, 25. marca 2011, ob 15.30
na pokopališču v Staršah.

Žalujoči: hčerka Darinka z možem Marjanom, sin Ivan z ženo Barbaro,
hčerka Melita z možem Dušanom, vnuki in pravnuki

Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi,
povsod te slišimo mi vsi,
med nami si.

Sporočamo žalostno vest,
da nas je nepričakovano zapustila
naša draga sestra in teta

Na zadnjo potjo bomo pospremili jutri, v petek, 25. marca 2011,
ob 14.15 na dobravskem pokopališču v Mariboru.

Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal,
neusmiljena te smrt je vzela,
a v naših srcih vedno boš ostal.

Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest,
da nas je v 75. letu zapustil naš dragi
mož, oče, tast in stric

Pogreb pokojnega bo jutri, v petek, 25. marca 2011, ob 14. uri izpred
mrliške veže na pokopališču v Voličini.
Žara bo položena v mrliško vežo na dan pogreba ob 9. uri.

Žalujoči: žena Marija, hčerki Marjana in Alenka
ter nečak Stanko z družinami

Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na pobreškem
pokopališču v Mariboru.

Žalujoči: bratje Lojze, Štefan, Polde in sestre Angela,
Beta in Brigita z družinami

Za vedno zatisnila si oči,
mislili smo, saj samo spiš,
a tebe nič in nihče ne prebu-di,
grenka žalost v naših srcih ždi.

Po isti poti,
koder odhajaš,
nevidno prihajaš nazaj -
med svoje, kijih ne nehaš ljubiti
in ki živijo od tvoje ljubezni.

Nepričakovano je sklenila svojo življenjsko
pot naša draga žena, mamica, omica in praomica

Na zadnjo potjo bomo pospremili jutri, v petek, 25. marca 2011, ob 12.15
na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Žalujoči: mož Rajko, sin Kosta z družino, hčerka Erika,
vnukinji Tanja z družino, Danijela z Dejanom

Zadnje slovo od drage pokojnice bo jutri, v petek, 25. marca 2011,
ob 11.30 na pobreškem pokopališču v Mariboru.

Tvoji vnuki Zoran, Nataš-a,
Patricija z družinami, Ljubica
z Gaš-perjem in Saš-o,
pravnuki Melisa, Nika,
Tjan in Gal

Pogreb bo v petek, 25. marca 2011, ob 16. uri na pokopališču
v Slovenski Bistrici.

Žena Darinka, hčerki Barbara z Blažem in Juretom
ter Mojca z Aleš-em, Elo in Lukasom

Centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj na Ptuju, v Ljubljani, Kopru, Kranju, na
Jesenicah, v Murski Soboti in Velenju so na voljo vsak dan v tednu 24 ur na dan.
Če ste bili žrtev kakršnegakoli kaznivega dejanja, če nad vami izvajajo nasilje, če
ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, in ne glede na to, ali je
storilec znana, neznana oseba ali institucija, poiščite pomoč.
Prijazni svetovalci so vam na voljo osebno vsak delovni dan od 8. do 14. ure v
Obrtniški ul. 11, 2250 Ptuj, ali po telefonu 02/7711017, in sicer 24 ur na dan (tudi
ob sobotah, nedeljah in praznikih). Pomoč je zaupna in brezplačna.

Pogreb bo v petek, 25. marca 2011, ob 16. uri na pokopališču v Slovenski Bistrici.
Žara bo v žalni vežici od 11. ure naprej.

V luči dogodkov
na Japonskem je samo-
dejna ustavitev JEK požela
kar nekaj zanimanja,
a k sreči je šlo le za napako
na daljnovodu

Ravno v času, ko so jedrske elektrar-
ne po vsem svetu zaradi dogodkov na
Japonskem deležne posebne pozorno-
sti, se je prvič po letu 2005 samodejno
ustavila tudi Jedrska elektrarna Krško
(JEK). Kot nam je včeraj pojasnil Stane
Rožman, predsednik uprave JEK, se je
včeraj dopoldan elektrarna samodej-
no zaustavila: "Vzrok je bil zunanji,
in sicer se je pojavila nenadna izguba
obremenitve elektrarne, ker je bil avto-
matsko izklopljen 380-kilovoltni daljno-
vod proti Zagrebu in del pripadajočih
stikalnih naprav. Prišlo je do nepravil-
nega delovanja zaščite v tem sklopu in
takoj ko se je zgodila ta razbremenitev,
se je sprožilo samodejno zaustavljanje
elektrarne. Sistemi so delovali brezhib-
no, elektrarna je zaustavljena in sedaj
smo v stanju hladne zaustavitve. Tre-
nutno izvajamo preventivne preglede
in teste, ki so predpisani, ter manjše
korektivne ukrepe, tako da smo prak-
tično v stanju pripravljenosti in priprav-
ljamo postopkovne ukrepe za ponovni
zagon in priključitev na omrežje."

Že več dni je iz Japonske slišati po-
ročila o radioaktivnosti v zelenja-
vi, mleku in pitni vodi, včeraj pa so
japonske oblasti svetovale, naj tudi
dojenčki v Tokiu ne pijejo vode iz vo-
dovodnega omrežja, saj so v njej izme-
rili povišane ravni radioaktivnega
joda. Opozorilo se nanaša na manj
kot leto dni stare otroke. Pred tem
so uporabo vode iz pipe za pripravo
otroške hrane odsvetovali le v petih
krajih prefekture Fukušima, kjer stoji
jedrska elektrarna, ki jo je močno poš-
kodoval nedavni potres.

Vlada je ljudem hkrati svetovala,
naj ne uživajo listnate zelenjave s tega
območja. Povišane ravni radioaktivno-
sti so zdaj zaznali tudi zunaj evakua-
cijske cone okoli jedrske elektrarne
v Fukušimi. Kljub temu ni razloga za

Ker ni bilo napake v elektrarni, po-
polno ohlajanje reaktorjev ni bilo po-
trebno: "Tokrat to ni potrebno, saj ne
izvajamo nobenih posegov, pri nas se
ni zgodilo praktično nič. Ob zaustavit-
vi pa je treba povedati, da nikakor ne
vpliva ne na zaposlene ne na okolje," je
poudaril Rožman.

Še največ dela so imeli zaradi zau-
stavitve elektrarne poleg elektrarnar-
jev operaterji z električno energijo:
"Oskrba je bila za kratek čas motena
na Hrvaškem in v Sloveniji, kajti elek-
trarna ne obratuje in oba sistemska
operaterja ter druga podjetja so morali
zagotoviti nadomestno energijo, a jim
je to uspelo razmeroma hitro, tako da

razširitev te cone, je včeraj sporočil
glasnik japonske vlade Jukio Edano.
Prebivalce so pozvali, naj imajo zapr-
ta okna, saj se raven radioaktivnega
sevanja zaradi vetra nenehno spremi-
nja. Iz reaktorja tri je včeraj ponovno
uhajal črn dim, zaradi česar so evakui-
rali delavce.

Čeprav opozorilo o radioaktivni
pitni vodi velja le za majhne otroke,
so zaskrbljeni tudi odrasli prebival-
ci japonske prestolnice. Iz tokijskih
supermarketov tako že poročajo o
popolnoma razprodanih zalogah mi-
neralne vode. Kljub temu za zdaj še
nikogar ni zajela panika. V otroških
vrtcih so vzgojitelje pozvali, naj pos-
krbijo, da otroci ne bodo pili vode
iz vodovodnega omrežja. Neposred-
ne nevarnosti za zdravje po poroča-
daljših motenj ni bilo niti v Sloveniji
niti na Hrvaškem," pravi Rožman.

Dr. Andrej Stritar, direktor Urada
RS za jedrsko varnost, je ob včerajš-
njem dogodku zatrdil, da tolikšnega
preplaha kot ob dogodku leta 2008, ko
je zaradi nerodnega poročanja evrop-
skim institucijam ter nato še njihove
zmotne interpretacije JEK preplašil vso
Evropo, tokrat ne bo: "Pri stopnji nič na
lestvici INES o dogodku ni treba poro-
čati v Evropo, zato preplaha zagotovo
ne bo. Je pa res nerodno, da se ni ustavi-
la že od leta 2005, pa se je morala ravno
sedaj." O ustavitvi elektrarne so včeraj
že poročali tudi mediji sosednjih držav,
a niti tam ni bilo zaznati preplaha.

nju oblasti sicer menda ni. Doslej so
ljudje v Tokiu poslušali poročila o po-
višani radioaktivnosti na območju
okoli poškodovane jedrske elektrar-
ne na severovzhodu države. Tisti, ki
so zato zapustili Tokio, so bili tarča
posmeha in celo prezira. Množičnih
odhodov iz mesta tudi zdaj ni opazi-
ti. To so do zdaj storili le številni tujci.
Večina prebivalcev Tokia pa kljub vse
večji zaskrbljenosti ostaja v mestu ter
normalno živi in dela naprej. Glasnik
vlade Jukio Edano je prebivalstvo že
posvaril pred paničnim ustvarjanjem
domačih zalog vode. Končno to zdaj
nujno potrebujejo na najbolj prizade-
tih območjih na severovzhodu drža-
ve. Starejši otroci in odrasli lahko v
Tokiu brez pomislekov pijejo vodo iz
vodovodnega omrežja. (Reuters)

Po popoldanskih pogovorih s slovenskim političnim vrhom ter gospodar-
stveniki in slavnostni večerji na Brdu je ruski premier Vladimir Putin predv-
čerajšnjim pozno zvečer s premierom Borutom Pahorjem odšel še na nočni
ogled stare Ljubljane. Obisk slovenske prestolnice ni bil predviden, a je gost
sprejel Pahorjevo povabilo in skupaj sta se odpravila še v mestno hišo k ljub-
ljanskemu županu Zoranu Jankoviču. Ta je nekdanjemu ruskemu predsedni-
ku, ki je še danes najvplivnejši politik te velesile, izročil kipec ljubljanskega
zmaja, nato pa je Putina, Pahorja in delegacijo popeljal po ulicah v strogem
središču, jim ob tem vneto razlagal nekatere zanimivosti iz ljubljanske prete-
klosti in sedanjosti, na koncu pa so zavili še v znano ljubljansko restavracijo v
Knafljevem prehodu, kjer so se zadržali več kot pol ure med okušanjem vina,
pršuta, sirov in sladic. Ves čas je nočne pohajkovalce po Ljubljani spremljala
kopica varnostnikov. Že krepko po polnoči se je Putin vrnil na Brdo, kjer je
prenočeval. Včeraj dopoldne pa je odpotoval v Beograd, kjer se je prav tako
sešel s političnim in gospodarskim vodstvom Srbije. (mst)

Helen Staudinger, 92-letna Ameri-
čanka z osrednje Floride, je s polavto-
matsko pištolo štirikrat ustrelila proti
svojemu 53-letnemu sosedu Dwigh-tu
Bettnerju, ker je ni hotel poljubiti, je
sporočila policija iz mesta St. Peters-
burg. Napadeni je povedal, da če bi
bil z glavo le malce naprej, bi ga star-
ka zadela v zatilje. Policijsko poroči-
lo navaja, da je Staudingerjeva odšla
v Bettnerjevo hišo in da je ni hotela
zapustiti, dokler je ne bi poljubil. Ker
tega ni hotel storiti, sta se sporekla in

Mariborsko Pohorje: do 30 centimetrov
snega; Krvavec: do 80 cm; Rog-la: do 50
cm; Cerkno: do 50 cm; Kranjska Gora:
do 30 cm; Kope: do 30 cm; Vog-el: do
120 cm; Golte: do 40 cm; Ribniško Po-
horje: do 30 cm snega.
Podatke posreduje Združenje slovenski-h
ži-čni-čarjev - GIZ.

Clio Storia Voyage 1,2 16 V
Clio Expression 1,2 16 V
Megane Color Edition 1,6 16 V
Scenic Color Editon 1,6 16 V

Na-poved za- Sloveni-jo: Danes bo jasno. Najnižje ju-
tranje temperature bodo od -2 do 3, najvišje dnev-
ne od 15 do 20 stopinj Celzija.
Vremenska- sli-ka-: Nad večjim delom Evrope je
obsežen anticiklon. Od vzhoda doteka k nam to-
pel in suh zrak.

V pri-hodnji-h dneh: Jutri bo pretežno jasno, po-
poldne se bo v hribovitih krajih zahodne Slovenije
zmerno pooblačilo. Ponekod bo zapihal jugoza-
hodni veter. V soboto bo v zahodni Sloveniji že
bolj oblačno, zvečer bodo ponekod manjše padavi-
ne. Drugod bo povečini sončno. Malo hladneje bo.
Tempera-tura- zra-ka- včera-j ob 13. uri-: Maribor 15,
Ptuj 14, Radenci 15, Murska Sobota 15, Celje 15,
Ravne na Koroškem 13, Slovenj Gradec 12, Velenje
14, Rogla 5, Novo mesto 14, Ljubljana 12, Letališče
Jožeta Pučnika 12, Portorož 15, Koper 15, Nova Go-
rica 18, Triglav Kredarica -2 stopinji Celzija.

Znesek kredita	Mesečna anuiteta	Obrestna mera	Euribor na dan 1.3.2011	Odplačilna doba	Skupni znesek za odplačilo (glavnica+obresti+stroški)	EOM*
30.000,00 €	166,49 €	3m Euribor +1,9 o.t.	1,107 %	20 let (240 mesecev)	43.433,00 €	4,49 %

1 Indija: 116
Kitajska: 259
Rusija: 866
Brazilija: 904
\| Slovenija: 2.183
Nemčija: 3.692
ZDA: 7.536

VP	Izdajatelj	NT ZT	% spr.	Odp. tečaj Maks. tečaj Min. tečaj			PL	ŠP
AB10	ABANKA VIPA 10. IZD.	N 100,4000	0,0000	100,4000	100,4000	100,4000	3	1
AGO1	AGROGORICA, OBVEZNICE 1. IZD.JE	N	0,0000	100,4000	100,4000	100,4000
BCE10 BCE11	BANKA CEL. 10 IZD. BANKA CEL. 11. IZD.	N 99,8000 N 98,9500	0,0000 0,0000
BCE12 BCE13	BANKA CEL. 12. IZD. BANKA CEL. 13. IZD.	N 102,0000 N 100,0000	0,0000 0,0000
BDM1 CIM1	BANKA DOMŽALE 1. IZD. CIMOS 1. IZD.	N 100,0000 N 102,9000	0,0000 0,0000
DEO1 DPR1	DEOS 1. IZD. DELO PRODAJA 1. IZD.	N 100,0200 N 89,0000	0,0000 0,0000
DRS1 DRS3	DARS DARS 3. IZD.	N 103,0000 N 102,0000	0,0000 0,0000
FB09 FB11	FACTOR BANKA 9. IZD. FACTOR BANKA 11. IZD.	N 89,0000 N 103,7000	0,0000 0,0000
FB14 FB15	FACTOR BANKA 14. IZD. FACTOR BANKA 15. IZD.	N 98,0000 N 96,5000	0,0000 0,0000
FB16 FB17	FACTOR BANKA 16. IZD. FACTOR BANKA 17. IZD.	N 102,0000 N 98,7500	0,0000 0,0000
FB20 FB21	FACTOR BANKA 20. IZD. FACTOR BANKA 21. IZD.	N 96,0000 N 95,5000	0,0000 1,0600	96,0000 95,5000	96,0000 95,5000	96,0000 95,5000	1 7	1 1
KBG1 KBM7	KB1909 1. IZD. NOVA KBM 7. IZD.	N 102,5000 N 98,2200	0,0000 0,0000
KBM9 KDH1	NOVA KBM 9. IZD. KD HOLDING 1. IZD.	N 102,0000 N 97,0000	0,0000 0,0000
KDH2 MEO1	KD HOLDING 2. IZD. POS. SISTEM MERCATOR	N 87,0000 N 100,5000	0,0000 0,0000	100,5000	100,5000	100,5000	2	1
NLB13 NLB 13. IZD. NLB15 NLB 15. IZD.		N 107,0000 N 100,0000	0,0000 0,0000	100,5000	100,5000	100,5000
NLB18 NLB 18. IZD. NLB19 NLB 19. IZD.		N 100,0000 N 91,7000	0,0000 0,0000
NLB22 NLB 22. IZD. NLB26 NLB 26. IZD.		N 100,0000 N 101,0100	0,0000 0,0000
PBS6 PBS7	POŠT. BANKA SLO. 6. IZD. POŠT. BANKA SLO. 7. IZD.	N 104,0000 N 100,0000	0,0000 0,0000
PET1 PETROL 1. IZD. PRB10 PROBANKA 10. IZD.		N 109,5000 N 106,0000	0,0000 0,0000
PRB11 PRB8	PROBANKA 11. IZD. PROBANKA 8. IZD.	N 98,0400 N 100,0000	0,0000 0,0000
PRB9 PSN1	PROBANKA 9. ZDAJA POTEZA SKUPINA 1. IZD.	N 80,0000 N 90,0000	0,0000 0,0000
RS21 RS26	R. SLOVENIJA 21. IZD. R. SLOVENIJA 26. IZD.	N 98,5100 N 100,2000	0,0000 0,0000	98,5100	98,5100	98,5100	259	1
RS29 RS32	R. SLOVENIJA 29. IZD. R. SLOVENIJA 32. IZD.	N 101,6000 N 101,0000	0,0000 0,0000
RS33 RS38	R. SLOVENIJA 33. IZD. R. SLOVENIJA 38. IZD.	N 140,0000 N 103,0000	0,0000 0,0000
RS44 RS48	R. SLOVENIJA 44. IZD. R. SLOVENIJA 48. IZD.	N 105,0000 N 101,5000	0,0000 0,0000
RS49 RS50	R. SLOVENIJA 49. IZD. R. SLOVENIJA 50. IZD.	N 100,0000 N 102,5000	0,0000 0,0000
RS53 RS54	R. SLOVENIJA 53. IZD. R. SLOVENIJA 54. IZD.	N 104,0000 N 103,5000	0,0000 0,0000
RS57 RS59	R. SLOVENIJA 57. IZD. R. SLOVENIJA 59. IZD.	N 105,5000 N 100,0000	0,0000 2,0400	100,0000	100,0000	100,0000	100	1
RS62 RS63	R. SLOVENIJA 62. IZD. SLOVEN4,375 6/2/2019	N 95,1000 N 104,2100	0,0000 0,0000	100,0000	100,0000	100,0000
RS65 RS66	R. SLOVENIJA 65. IZD. R. SLOVENIJA 66. IZD.	N 103,9500 N 112,7200	0,0000 0,0000
RS67 SA02	SLOREP 4.125 26/01/20 SAVA 2. IZD.	N 101,5600 N 99,9800	0,0000 0,0000
SI01 SID BANKA 1. IZD. SOS2E SLOV. ODŠ. DRU. 2.IZD.		N 100,0000 N 104,3100	0,0000 0,1000	104,2100	104,3100	104,2100	1727	10

Indeksi LISE	Vrednost	Spr. v %
SBITOP	803,49	-0,37
Ind. po meri	Vrednost	Spr. v %
MP-EUSTX	1217,90	0,59

PODRAVJE	PODRAVJE	POMURJE
Majšperk	Cerkvenjak	Murska Sobota
Tudi v Majšperku se bo igral	Poslovno in turistično ambiciozni	Murskosoboška bolnišnica
velik nogomet		poslovala pozitivno

Od	Do
0	20.000	5
20.000	32.000	20
32.000	41.000	40
41.000	70.000	60
70.000	300.000	80
300.000	400.000	100
400.000	500.000	120
500.000	600.000	160
600.000	750.000	200
750.000	1.000.000	250
1.000.000	2.000.000	300
2.000.000	5.000.000	600
5.000.000	10.000.000	1500
10.000.000	20.000.000	2000
20.000.000	40.000.000	3000
40.000.000	60.000.000	4000
60.000.000	-	5000

Ob uveljavljanju ugodnosti za naročnike Večera je treba predložiti zadnje potrdilo o plačilu naročnine na Večer.		VEČER

rl	j
f &	jpF
L *

_
_	manj kot sekunda □ ^^^