PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 80 lir Leto XXVII. St. 67 (7855) TRI SKUPINE NEOFAŠISTOV SO PRIPRAVILE^ AKCIJO V NOČI MED 7. IN 8. DECEMBROM Preiskavo o ^oboroženem uporu» raztegnili na Trst v zvezi s takratnim potovanjem «beguncev» v Rim Zaporni nalog proti Borghese ju, pripravljajo še 25 zapornih nalogov - Zbori v telovadnicah združenj padalcev Borghese zadnji trenutek odložil akcijo - «Difesa Adriatica» in «11 Piccolo» sta obširno poročala o velikem zborovanju julijskih in dalmatinskih beguncev, ki je bilo 6. decembra v Rimu, kjer je govoril preds. Gianni Bartoli , RIM, 19. — Zadnje vesti o poskusu državnega urada, oziroma ( J sodni preiskavi, so izredno zanimive. Pomočnik javnega tožilca L J* Vitalone je namreč izdal zaporni nalog proti princu Juniu Valariu *0r9heseju v zvezi z zločini, ki jih pridvideva kazenski zakonik v j Osnih 305, 302 in 284. Iste obtožbe navajajo tudi v zvezi z l Jrs*acijo bivšega poročnika Sandra Saccuccija, bivšega majorja Maria i in Rema Orlandinija. Izpustili so pa 64-letnega Giovannija 1 |ncija, ki je samo čuval kmetijsko poslopje v katerem so našli *«Ploziv. Jjugo nič manj zanimivo vest pa •bjkvlja agencija Ansa, ko pravi, so raztegnili preiskavo tudi na Petera mesta Julijske krajine, N* naj bi po nekaterih še nepolnih vesteh v začetku decembra J^rvirali nekaj sto železniških vo-Rnic za vlake v Rim za skupine ®islcih in dalmatinskih beguncev. 'Čeraj pozno ponoči in danes v SNpjih jutranjih urah je pomoč-državnega pravdnika Vitalone . štiri osebe, ki so jih vče- n 'al priprli agenti političnega urada Jiske kvesture. Kot je že znano, ■?*aprti: bivši major armade Ma-Rosa, organizacijski tainik /tonte Nazionale*, bivši poročnik palcev Sandro Saccucci in tainik ?Sske sekcije vsedržavnega združi® italijanskih padalcev Remo j ^andini. i penjene osebe so priprli na o-v indici j, do katerih so prišli ili preiskavami v njih stanova-el Zaplenili so dokumente, ki gori- J*'6 o njih sodelovanju pri akciji ki naj bi jo vodil predsednik vjjjte Nazionale* Junio Valerio ®*^hese. Vitalone sedaj proučuje, če LjPoročnik Saccucci sodeloval na l"1 zborovanjih "Fronte Naziona-ki sta bili v noči med 7. in 8. j rebrom lanskega leta. Iz dose-3ih preiskav izhaja, da se je na treh različnih področjih Cl okrog tisoč oseb "zvestih* Cfkeseju in med njimi padalci jT bivši pripadniki «X Mas*, divi- med njimi padalci * -»vsi pnpauniki "X Mas*, divi-£ "Monte Rosa* in brigade «Et-Program je predvideval isto-?1’0 osredotočenie različnih sku- osredotočenje različnih v bližini notranjega ministr- ■ Ugotovili so, da so izvedbo načr-' odpovedali zadnji trenutek in to-5 dve uri potem, ko so se zborovati Pričela Na osnovi elementov, w jih proučuje sodišče, je Borghe-imel v prostorih vsedržav-»J® združenja italijanskih padal-kratek govor, v katerem je de-ij^ojim zvestim, da je prišlo do ffMikacij in da se je treba odpori predvidenim akcijam. Jjtine oblasti tudi preučujejo &*ilo ekstraparlamentamega gi- cLotta di popolo*. v katerem k da je propadla akcija, da n te zbrali trije oddelki pri Vi-2?®lu in da bi zavzeli obvešče-jj?6 centre. Akcija je propadla trenutek zaradi ustrezne in-^ucije adjutanta poveljnika Borgia. Sodne oblasti preučujejo j? januarsko številko biltena vse-il^ne federacije bivših bojevnika socialne republike*, ki je bila iS^vljena 1963. leta po razkolu «J/®šavne zveze bivših bojevnikov republike*. V tem biltenu il Itonično omenja propad državni® Udara, do 'katerega naj bi tj5 * * **® "v ra-ičptkll zime* i tjd ° «v pričetku zime* in ki ga iS, dovolj pripravili ter ki se je plačil z govorom "poveljnika*, tu* dejal, da so zaradi nepred-težav morali začasno od-izvedbo uporniškega • , sodne oblasti tudi preu- ^ bi ugotovile točnost ve | Vuu1 ie pred govorom princa sl pozval neki častnik v ki S) j s samokresom v roki sku-,.7 se razide, ker že prihaja if‘f' t ekrana kolona karabinjerjev IC^avecchie. ii in «Natisone». Smajevič Je nadalje omenil prispevek jugoslovanskih partizanskih borcev v Italiji, kot je primer Antona Ukmarja-Mirota, ki je ogromno prispevaj za osvoboditev Genove in ki je danes prispel kot gost na kongres. Smajevič je nadalje potrdil pripravljenost jugoslovanskih borcev in narodov v boju proti imperializmu, proti vmešavanju v notranje Skupina mladih fašističnih pretepačev na manifestaciji organizacije "Giovane Italia* fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiniiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmmHiniiiiHiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHU NEURADNO POTRJENA VEST V BEOGRADU Tito v Italiji prihodnji teden (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Po izjavi predstavnika državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljuba Vujiče na včerajšnji konferenci, da bodo v kratkem sporočene podrobnosti obiska predsednika Tita v Italiji, v tukajšnjih političnih krogih menijo, da bo predsednik Tito prihodnji teden, verjetno od 25. do 29. marca, na vabilo predsednika italijanske republike Saragata. obiskal Italijo. Po obžalovalni izjavi predsednika Saragata zaradi odložitve obiska ter nadaljnjih razgovorih na diplomatski ravni med obema vladama in naknadnem govoru zunanjega ministra Alda Mora v rimskem parlamentu, je na pobudo italijanske vlade prišlo do znanega sestanka Moro - Tepavac v Benetkah, na katerem je bilo končno vzpostavljeno staro ozračje in potrjena želja o čimprejšnjem obisku predsednika Tita v Italiji. Po še nepotrjenih vesteh se bo Tito med obiskom razgo-varjal s predsednikom Saragatom in vladnim predsednikom Colom-bom. Poleg Rima bo obiskal še nekatera italijanska mesta. Med obiskom v Italiji se bo lito sestal s papežem Pavlom VI. B B. Drugo zasedanje SALT na Dunaju DUNAJ, 19. — Danes so bili drugi razgovori sedanjega zasedanja o omejevanju strateške oborožitve med SZ in ZDA. Razgovori so se vršili na ameriškem veleposlaništvu in so trajali uro in dvajset minut. Tudi tokrat je bilo najprej uradno zasedanje, kateremu je sledil nevezan razgovor med člani delegacij. ATENE, 19. — Policija je aretirala kakih deset oseb in med njimi načelnika lista «Vima» Giorgia Romeosa ter bivšega profesorja grške literature atenske univerze Dimitrija Maronitisa. Sajgonci bežijo iz Laosa pred osvobodilno vojsko Kao Ki priznava poraz in predlaga umik, «da se vojaki spočijejo» - Khe Sanhu grozi obkolitev SAJGON, 19. — Pod močnim pritiskom laoške osvobodilne vojske se sajgonske invazijske čete v Laosu umikajo na vsej fronti. Hkrati pa so osvobodilne sile prišle v ofenzivo v samem Južnem Viel namu, kjer že ogrožajo največjo ameriško-sajgonsko izhodiščno pošto janko Khe Sanh. Že v preteklih dneh so skušali v Sajgonu in v VVashingtonu prikazati poraze v Južnem Laosu in beg sajgonske vojske, kot "Strateški umik po predvidenih načrtih«. Danes pa je prišla iz Sajgona vest, da je podpredsednik Kao Ki izjavil, da bi morali umakniti vse čete iz Laosa. Kao Ki je dejal: «Po več kot mesecu dni operacij v Laosu, je prišel čas, da jih pre- kinemo in da se naši vojaki odpo- čijejo«. To je objavljeno v sporočilu po dvodnevnem obisku, ki ga je Kao Ki opravil na bojnem področju vzdolž laoške meje. Podpredsednik — nadaljuje sporočilo — se je ob svojem obisku srečal z generalom Hoang Xuanom Lamom, poveljnikom prvega vojaškega področja in z mnogimi drugimi generali, ki poveljujejo invazijskim divizijam. V sajgonskih vojaških krogih so izjavili, da so «sevemovietnamci» danes vdrugič napadli izhodiščno bazo Khe Sanh, na katero so izstrelili trideset raket. Khe Sanh je osrednja logistična ameriško - saj-gonska baza za vse sajgonske invazijske čete, ki so v začetku februarja vdrle v Laos. Kot poročajo iz Sajgona, je bilo danes v tej bazi izredno živahno, zlasti pa so zabeležili premike tovornjakov naloženih z raznim vojaškim materialom. Opazovalci v Sajgonu menijo, «da nameravajo baje Američani in Sajgonci izprazniti Khe ............................................................................ ■ ■ i ■ i ■ ■ n ■ ■ miui ■iMiMiiiMMiiiMiiiiiiiiiiiiTi/iintiiiiiiiiiiiii n i«iixiii iiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiTiiiiiiiiiiiiicniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO RAZGOVORU ABA EBANA Z ZUNANJIM MINISTROM ZDA Izrael zavrača Rogersov načrt o mira Egipt delno zadovoljen z Rogersovim predlogom o umiku izraelskih oet NEW YORK, 19. — Po včerajšnjih razgovorih z glavnim tajnikom OZN U Tantom in posredovalcem Združenih narodov Jarringom, se je izraelski zunanji minister Aba Eban danes sestal z zunanjim ministrom ZDA Rogersom. Razgovor je trajal eno uro in 40 minut. Nato je Eban šel v Belo hišo, kjer se je razgovarjal z Nixonovim svetovalcem za narodno obrambo in zunanjo politiko Kissingerjem. Sodeč po poročilih iz New Yorka, je izraelski zunanji minister tako včeraj kot danes "zagovarjal nepopustljivo stališče Izraela glede Ro-gersovega načrta o umiku izraelskih čet iz zasedenih arabskih področij«. To potrjujejo tudi kratke izjave, ki jih je dal Aba Eban po razgovoru z Rogersom, čeprav je hotel nekoliko ublažiti spor med izraelsko in ameriško diolomacUo. Aba Eban .je povedal časnikar jem, da je ameriškemu zunanjemu ministru, kot včeraj U Tantu in Jar-ringu, poudaril potrebo po neposrednih izraelsko - egiptovskih razgovorih za rešitev vprašanja meja, glede umika izraelskih čet in vprašanja palestinskih beguncev. Kljub temu je izraelski zunanji minister dejal, da posredna pogajanja pod pokroviteljstvom Združenih narodov, "niso na mrtvi točki*. Politični opazovalci v New Yor-ku menijo, da pomeni Ebanov poudarek na neposredna pogajanja z Egiptom dejansko zavrnitev ltoger-sovega predloga, naj se Izrael u-makne z zasedenih arabskih področij, v zameno za mednarodno jamstvo njegove varnosti, s pomočjo vojaškega kontingenta miru štirih velesil pod zastavo Združenih narodov. Na vprašanje časnikarjev glede razlike o strategiji miru na Bližnjem vzhodu med Washingtonom in Tel Avivom, je Eban pojasnil, da ZDA ne izvajajo nobenega pritiska na Izrael in da je bil njegov razgovor z Rogersom "dober in koristen*. Izraelski minister ni hotel odgovoriti na vprašanja o vsebini razgovora, ki ga je imel z Rogersom, in je dejal, da sta imela "zaupni* razgovor. Pri tem .je pojasnil, da sta z Rogersom podrobno proučila celotno vprašanje krize na Bližnjem vzhodu in da sta oba jasno in odkrito povedala svoja stališča. Kairski časnik «A1 Ahram* piše danes, da je baje posredovalec Jar-ring izrazil v New Yorku željo odpotovati v Egipt na razgovor s podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom Riadom. V kairskih diplomatskih krogih pa se je zvedelo, da je egiptovski zunanji minister izjavami, ki jih je dal v torek. Hkrati pa je Riad omenil tudi nekatere negativne Rogersove točke, kot na primer molk o usodi Gaze in gričevja Golan. Egiptovski zunanji minister je zaprosil ameriškega diplomata za točnejša pojasnila glede teh vprašanj. Poleg tega sta govorila tudi o demilitarizaciji Sinaja. Riad je želel vedeti, ali misli Ro-gers popolno ali delno demilitarizacijo Sinajskega polotoka, ali misli demilitarizacijo samo na egiptovski, ali pa na egiptovski in izraelski strani. Samo v tem primeru, menijo politični krogi, Egipt lahko sprejme Rogersov predlog. Izraelski veleposlanik v Washing-tonu Rabin je izjavil telavivskemu časniku "Maariv*, da za sedaj ni pričakovati, da se bosta ZDA in Izrael sporazumeli glede vprašanj Bližnjega vzhoda, zlasti pa šg glede teritorialne ureditve. Po mnenju Rabina je najti rešitev spora na Bližnjem vzhodu samo na osnovi Rogersovega načrta, ker ne bo mogoče doseči miru, če bo Izrael zahteval spremembo meja. Egiptovska tiskovna agencija ((Men« Je sporočila, da sta dva izraelska «Fhantoma» danes kršila egiptovski zračni prostor ob vhodu Sueškega prekopa na Sredo- Riad na včerajšnjem srečanju de-jal ameriškemu diplomatu v Kairu zemlj-u. Agencija pravi, da so Egip-Berguso, naj sporoči Rogersu, da čarni prestregli Izraelski letali in je Egipt zadovoljen z nekaterimi I Ju prisilili na umik. Egiptovske oblasti so to kršitev sporočile mednarodni - komisiji za nadzorstvo premirja. Izraelski vojaški krogi niso hoteli ne potrditi ne zanikati te vesti. Ista agencija je sporočila, da Je egipovska vojna mornarica napadla in uničila izraelsko podmornico, kar so seveda Izraelci zanikali. Kot/je znano, so Egipčani doslej potopili v Sredozemlju Izraelski rušilec «Ellat,i takoj po šestdnevni vojni leta 1967. Pozneje je prišlo v Rdečem morju in v Sueškem zalivu do manjših pomorskih spopadov. Visoko italijansko priznanj« padlemu sovjetskemu partizanu MOSKVA, 19. — Predsednik italijanske republike Giuseppe Sara-gat je podelil danes zlato kolajno v spomin gruzinskega partizana Pareja Nikolajeviča Mosulišvllija, ki je padel leta 1944 v Italiji kot žrtev naclfašlstlčnega terorja. Kolajno Je izročil starejšemu bratu padlega partizana italijanski veleposlanik v Moskvi Federlco Sensl. Mosulišvili, ki je Ml vojak nemške vojske, je leta 1944 dezertiral ter se priključil skupaj s sedem- desetimi tovariši italijanskemu partizanskemu oddelku, ki je deloval v Lombardiji. 3. decembra so nacistični vojaki obkolili njegov oddelek, ki je bil zdesetkan in brez streliva. Nacisti so obleganim obljubili, da jih bodo pustili pri življenju, če se bo njihov komandant prostovoljno javil. Mosulišvili se je namesto svojega poveljnika javil sovražniku, ko pa je bil pred Nemoi, sl je ob vzklikanju «2ivela Sovjetska zveza, živela svobodna Italija!« z zadnjim nabojem iz samokresa vzel življenje. Star je Ml 25 let. Med kratko svečanostjo na italijanskem poslaništvu je veleposlanik Sansi orisal pomen žrtve sovjetskega partizana, ki je — tako je dejal — okrepila italijansko • sovjetsko prijateljstvo. CAMPOBASSO, 19. Obrambni minister Tanassi je danes imel kratek nagovor ob prisegi rekrutov v vojašnici "Eugenio Frate* ob prisotnosti načelnika generalnega štaba vojske in številnih predstavnikov civilnih in vojaških oblasti. Minister je dejal, da prisega pomeni svečan pakt, ki jih povezuje z domovino, z nacionalno skupnostjo, v kateri vsi živimo in delamo ter da jih obvezuje, da branijo svobodne in demokratične institucije, varnost in neodvisnost. Sanh in se umakniti*. Isti opazovalci menijo, da bodo imeli Američani in Sajgonci pri umiku iz Khe Sanha težave, kor je v teku ofenziva južnovietnamskih osvobodilnih sil okrog te baz«, ki ji grozi obkolitev. V zadnjih dneh so laoške in osvobodilne sile začele s silovitimi napadi proti sajgonskim položajem ne samo vzdolž laoško - južnoviet-namske meje. marveč tudi v zaledju Khe Sanha. Predstavnik sajgonske vojske je danes izjavil, da so umaknili iz Laosa 3000 vojakov prve divizije, «da se odpočijejo*. V resnici pa so laoške osvobodilne sile v preteklih dneh to divizijo razbile in en bataljon popolnoma uničile. Ostali trije bataljoni pa so se razbežali po džungli. Po vesteh iz Sajgona je ostalo sedaj v Laosu ali na laoški meji, kjer so v teku najbolj ostri boji, še 18.000 sajgonskih vojakov. Isti vojaški predstavnik je izjavil, da so že pred dnevi sajgonske čete zapustile "grič 30», osem kilometrov vzhodno od južnovietnamske meje in H km severno od ceste štev. 9. Takoj po vdoru v Laos so Sajgonci prodrli kar 25 km severno od te ceste. Po istih vesteh se južnovietn&m-ski «rengersi» umikajo v Južni Vietnam, medtem ko se nekatere padalske edinice, ki so v začetku prodrle najgloblje v Laos, nahajajo že v bližini ceste štev. 9, oziroma blizu laoško - južnovietnamske meje. Ameriško poveljstvo v Sajgonu je izjavilo, da so bili včeraj sestreljeni štirje ameriški helikopterji, ki so sodelovali v bojih s sajgonskimi silami v Laosu. Dva helikopterja sta bila uničena med poletom, dva pa na pristajalni stezi. Po uradnih ameriških vesteh so ZDA od januarja leta 1961 do sedaj izgubile v In-dokini 4318 helikopterjev. V Sajgonu so prav tako sporočili da so sevemovietnamske edinice oborožene s sodobnim topništvom in raketami vdrle južno od demilitariziranega področja med Južnim in Severnim Vietnamom in močno bombardirale zaledne ameriške postojanke v pokrajini Quang Tri, iz katerih so pošiljali ojačanja sajgonskim invazijskim silam v Laosu. Ameriško poveljstvo je tudi sporočilo, da so edinice ameriške pete motorizirane divizije padle v zasedo južnovietnamskih partizanov južno-zahodno od Khe Sanha. Vse te vesti prepričljivo govorijo, da se ameriško - sajgonska pustolovščina v Laosu bliža k popolnemu polomu. Kot je bilo v Sajgonu sporočeno ob napadu na Laos, bi morale operacije za prekinitev tako imenovane "Hošiminhove steze* trajati najmanj do prihodnjega maja V resnici pa, kot je danes izjavil sam podpredsednik Kao Ki, bodo morali Sajgonci v najkrajšem času zapustiti Laos in se umakniti v svoja gnezda pod zaščito ameriškega letalstva in topništva. zadeve drugih narodov in držav, ter izrazil gotovost, da bo navzočnost slovenskih in Italijanskih narodnih manjšin na jugoslovansko-1 tali Janška meji pomenila resničen most zbližamja med obema država-ma. Določeni krogi pa se morajo znebiti nekaterih zahtev in priznati obstoječe stanje. Dobri odnosi med Jugoslavijo in Italijo naj služijo krepitvi miru v svetu. Delegate m kongresu so pozdravili tudi predstavniki francoskih maikijevoev, predstavniki Nemške demokratične republike ter Zvezne repuMike Nemčije, Poljske In Romunije. Diskusija o Boldrimjevem poročilu je bila danes zelo razgibana. Med drugimi je govoril predsednik videmske partizanske organizacije ANPI Vincenti, Furlanski govornik Je obširno obravnaval vprašanja izseljevanja, vojaških služnosti ter nevarnosti, ki preti krajem ob vzhodni meji Italije s polaganjem atomskih minskih polj ob tej meji. Vincenti je nadalje seznanil široko italijansko demokratično javnost z nezaslišanim posegom državnega pravdništva v Gorici proti županoma in občinskim svetovalcem v Romkah in Gradiški. V zvezi z ugodnimi odnosi med Italijo in Jugoslavijo, ob najbolj odprti meji v Evropi, Je Vincenti pozdravil obišk maršala Tita v Italiji. Snovi, ki so jih številni drugi delegati obravnavali danes, gredo od organizacijskih do političnih vprašanj. Vse govornike pa je pre-vejala Skrb, da bl Italijanski antifašisti, v tesnem sodelovanju z organizacijo ANPI, ustvarili nepremagljivo obrambno črto v boju proti fašistom. Poseben poudarek so skoraj vsi dali potrebi, da se ustanovijo povsod antifašistični odbori v mestih in rajonih, v tovarnah in v šolah. Kongres bo nadaljeval svoje delo jutri. Spregovorilo bo še mnogo delegatov. Svoje delo bo kongres zaključil jutri zvečer z izvolitvijo novega predsedništva in tajništva ter vsedržavnega sveta in drugih društvenih teles. V nedeljo, 21 marca ob 11. turi, bo veliko antifašistično zborovanje na Trgu Maggiore. VLADIMIR KENDA Visoko odlikovanje Lidiji Šentjurčevi ob življenjskem jubileju LJUBLJANA, 19. - Podpredsednik skupščine Slovenije dr. Jože Brilej je danes na posebni slovesnosti izročil članici sveta federacije Lidiji Šentjurčevi Red junaka socialističnega dela, s katerim jo je predsednik Tito ob njeni 60-letmci in dolgoletnem političnem delu odlikoval za izredne zasluge v organiziranju in graditvi družbenega sistema, ter za njen prispevek v razvoju socializma in krepitve socialistične Jugoslavije. šestedesetletnico Lidije šentjurče-ve je obeležila danes tudi mestna skupščina s slovesno sejo, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da se znani slovenski revolucionarki in aktivni družbeni delavki dodeli najvišje priznanje Ljubljane, Zlata plaketa ilegalca. Plaketo je Lidiji Šent-jurčevi izročil predsednik mestne skupščine inž. Miha Košak. Romunska delegacija v Pekingu BEOGRAD, 19. — Agencija Tanjug poroča, da je danes prispela v Peking romunska delegacija, ki jo vodi podpredsednik vlade Radulescu. V delegaciji so predvsem gospodarski predstavniki. Radulescu je že bil na Kitajskem novembra, ko je vodil partijsko in vladno delegacijo. RIM, 19. — Predsednik republik« Giuseppe Saragat je ob svojem da našnjem godu prejel številne čestit ke najvidnejših političnih in držav nih predstavnikov. Dopoldne je obd skal ustanovo, ki se naziva po nje govi preminuli soprogi Giuseppin Saragat in kjer je okrog osemdese otrok. Sestanek El Sadat-Gedafi KAIRO, 19. — Egiptovski predsednik El Sadat se je nocoj vrnil v Kairo po enodnevnem obisku v Libiji. Kot poroča tiskovna agencija MEN, se je EU Sadat sestal z libijskim predsednikom Gedafijem v Tobruku. Predsednika sta obravnavala krizo na Bližnjem vzhodu. TRŽAŠKI DNEVNIK POČASEN RAZPLET PREISKAVE O NAPADU NA VIDALIJA IN 0 NAJDE! OROŽJA Samoobtoženega napadalca Maccorija so včeraj pripeljali iz Rima v Trst Kda) ga bodo soočili z Vidalijem in dr. Weis sovo ■ Medtem ko je škva-drist Neami na «dopustu», je preiskava o najdbi orožja v UL DAlviano zaspala? * Vprašanje deželnih svetovalcev KPI Cutlara in Lovrihe o orožju Graziana Maccorija, ki se je v Rimu obtožil, da je v nedeljo zjutraj napadel bivšega komunističnega senatorja Vittoria Vidalija, so včeraj zjutraj pripeljali v Trst m ga izročili sodni oblasti, ki je sedaj edino pristojna za nadaljnjo preiskavo. Državni pravdnik dr. Santonasta-so je po prijavi tržaške kvestura in vesti iz Rima o Maccorijevem priznanju, podpisal zaporni nalog, katerega je upravičil z obtožbo povzročitve telesnih poškodb - z obte-žilno okolnostjo namernosti dejanja. Domnevajo, - da bodo v prihodnjih dneh soočili Maccorija s senatorjem, ki je še vedno v bolnišnici, in z dr. Lauro Weiss, ki je napadalca videla na tržaški železniški postaji. Morda bodo s soočenjem rešili vprašanje, če je Maccori res tisti človek, ki je s silo boksarja udaril 71-letnega Vidalija in mu povzročil izredno hude poškodbe na očesu. Zanimivo je namreč, da je Maccori priznal, da je napadalec, ki ga išče tržaška kvestura, najprej funkcionarjem MSI v Rimu in nato preiskovalcem političnega urada rimske kvesture, medtem ko tako dr. Weissova kot Vidali odločno zanikata, da bi bil človek, ki so ga jima pokazali na sliki (to je Maccori) nedeljski napadalec. Druga neznanka vsaj za javnost, in ki je prav tako povezana s fašističnimi nakanami, pa je, čigavo je orožje, ki so ga v torek našli v kleti stavbe št. 31/11. v Ul. D’Alviano. Zdi se, da je vsa preiskava v zastoju. Ker naj bi preiskovalci ugotovili, da v stavbi ni človeka, ki bi se bavil s podobnimi posli, so se končno spomnili na Gianfranca Neamija, ki ga imajo v arhivih zapisanega kot »atentator-ja». Funkcionarji letečega oddelka so dobro vedeli kakšne vrste nedolžne* je Neami, a kljub temu niso sprejeli primernih ukrepov. Ker pa je Neami začutil vroča tla pod nogami in je vedel, da bodo nujno prišli tudi do njega, se je raje u-maknil zaslišanju. Odločil se je, da gre na ... dopust. In to dan po odkritju orožja. Sam si ni hotel izposlovati dopusta, ker so je bal, da ga bodo agenti čakali pri zdravilišču na Opčinah, kjer je zaposlen. Zato mu je dopust izposloval sorodnik in Neami se je odpravil, če smemo verjeti izjavam funkcionarja političnega urada tržaške kvesture, na potovanje po Italiji. Policiji seveda ni preostalo drugega kot da je Neamiju poslala na dom vabilo, da se zglasi pri njih. Na to vabilo seveda ni bilo odgovora. Deželna svetovalca KPI Antonino Cuffaro in Dušan Lovriha sta naslovila na predsednika deželnega sveta nujno vprašanje, v katerem zahte- Prispevajta za šolo-sponenik v Cerknem ! vata, naj nujno vpraša predsednika deželnega odbora če je obveščen in če zato lahko seznani deželni svet z najdbo razstreliva in strelnega orožja v kleti nekega poslopja v Ul. D'Alviano v Trstu in če je to najdbo mogoče spraviti v kakšno zvezo z najnovejšim odkritjem obstoja fašističnega zarotniškega načrta proti republiki, kar je našlo tako velik odmev v vsem italijanskem tisku; vse to še zlasti v zvezi z najnovejšimi kriminalnimi in škvadri-stičnimi dogodki, ki so se pripetili v Trstu in v deželi in v zvezi s televizijsko vestjo, da so preiskave o zarotniškem načrtu razširile tudi na nekatera mesta Furlanije - Julijske krajine. Svetovalca poudarjata nujnost pritiskanja na osrednjo vlado, da takoj in neizprosno uveljavi zakone za zaščito demokratičnih institucij, ki so zrasle iz odporniškega giba-. u. pic nja, na katerega se je predsednik I tin lir. iiiiiiimiriiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirnimiiiiHiiiiiiiiiHmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiHUiimiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia SLABO VREME JE VSE POKVARILO deželnega odbora nedavno izrecno skliceval, in vprašuteja, kakšna jamstva je dobil, da bodo državni organi v deželi odločno in brez o-klevanja izvajali naloge, ki so v njihovi pristojnosti in da bodo iz teh organov odstranjeni vsi tisti, ki ne nameravajo spoštovati republikanske ureditve in ustave. Včeraj zgodaj popoldne so odkrili, da so neznanci, verjetno v nočnem času, vlomili v sedež desničarskega sindikata Cisnal v II. nadstropje stavbe št. 4 v Ul. Battisti. Misovski prvak de Vidovich je o zadevi obvestil policijo, ki je na kraj poslala tudi agente znanstvenega odseka kvesture. V sedežu je bilo vse razmetano, predali in o-mare odprte, seznam članov, posebno na straneh s črko «m» (Maccori?), pa strgan in zmečkan. Po vesteh iz policijskih krogov, naj bi iz predalov zmanjkalo nekaj sto- Skliče naj se seja odbora ustanove ONMI Članice pokrajinskega odbora u-stanove ONMI Jole Burlo, Ivanka Hrovatin in Zofija Baiss so te dni poslale vodstvu omenjenega odbora pismeno zahtevo za čimprejšnje sklicanje seje odbora, ki se nd sestal od aprila lanskega leta. Podpisnice pisma predvsem izražajo svoje začudenje in protest, ker vodstvo ni imelo za potrebno sklicati sejo odbora, meditem ko so prišli na dan zelo hudi primeri v zavodih ONMI v nekaterih italijanskih mestih, zaradi česar je v teku sodna preiskava, javnost pa je zelo zaskrbljena. Medtem ko zahtevajo nujno sklicanje odborove seje, hočejo vedeti tudi: koliko otrok je v otroških jaslih ONMI in koliko je nerešenih prošenj; koliko otrok je v raznih krajevnih zavodih in sektorjih, ki imajo dogovor z ustanovo ONMI in ki sploh spadajo pod njeno nadzorstvo, ali im a sodni k seznam vseh otrok v raznih ustanovah in kako se razvija vprašanje posinovljena- Ob zaključku svojega pisma poudarjajo, da je spričo novega položaja zelo potrebno, da pokrajinski odbor razpravlja o tej zahtevi, ter ponavljajo svojo zahtevo glede razpustitve ustanove ONMI in priključitve h krajevnim ustanovam, v Okviru pristojnosti dežele. NA SINDIKALNEM ZBOROVANJU Uslužbenci zavarovalnic so odobrili novo pogodbo Važne pravne in normativne spremembe Včeraj malo ljudi v Ricmanjah na tradicionalnem vaškem prazniku Jutri se bo nadaljevalo praznovanje - Kdaj se je začelo romanje že dolgo let ni bilo na Jožefovo v Ricmanjah tako malo ljudi kot včeraj, deževno in vetrovno vreme je vse pokvarilo. Nekaj več ljudi je bilo dopoldne, popoldne pa so bile vaške ulice skoraj prazne. Kdor je prišel v Ricmanje se je zatekel v osmice in gostilne. Kioske, igrišča in strelišča so zaprli, kramarji so pospravili svoje stvari, pod hišnimi oboki pa so do zadnjega vztrajali prodajalci pršuta in sira. Škoda, da je dež vse pokvaril, saj so se v gostilnah in osmicah dobro pripravili, da bi postregli gostom. Prizadeti so izletniki, zlasti ljubitelji domače kapljice, ki je letos zares dobra, najbolj pa gostinci in kramarji. Zato so sklenili, da bodo vaški praznik ponoinli jutri, v nedeljo. Pekli bodo čevapčiče in ražnjiče, rezali pršut, točili domače vino. odprli strelišča in igrišča, po- Praznik v Ricmanjah se nadaljuje jutri! Vabijo vas čevapčiči in ražnjiči, pršut in dobra kapljica, stojnice in igrišča, osmice in gostilne. Predvčerajšnjim zjutraj so uslužbenci tržaških zavarovalnih družb z veliko večino izglasovali ratifikacijo normativno - pravne delovne pogodbe za svoj sektor. Predlog rešitve dolgega spora med uslužbenci italijanskih zavarovalnih družb In lastniki je bil izdelan po dolgotrajnih pogajanjih v Rimu. Sprejet je bil s pridržkom, ker so se morali dokončno izreči o njem uslužbenci sami, kot nosilci dolgega in vztrajnega stavkovnega boja. Zborovanje uslužbencev so sklicale sindikalne organizacije CGIL in CISL ter samostojni sindikat, ki ga vodi Ezio Martone Ta je prebral tudi uvodno poročilo in orisal uspehe zadnje stavkovne borbe, ki se odražajo v novem predlogu normativno-pravne pogodbe. Med osnovnimi uspehi moramo zabeležiti predvsem ustanovitev posebne komisije za kvalifikacije. Te bodo sporočili uslužbencem ob začetku vsakega leta (gre namreč za večino uslužbencev, ki so nestalni in zbirajo zavarovalne police). Komisija bo preučevala možne pritožbe. Poleg komisije je bistvena tudi privolitev lastnikov za posebna pogajanja v posameznih podjetjih o specifičnih problemih. Delovni umik uslužbencev bo razdeljen v petih dneh za skupnih 38 ur. V petek bodo uradi zaprti ob 14. uri. Kar zaideva plačilne kategorije so odpravili zadnji dve, točke premične lestvice pa se bodo štele ob poviških 2,50% in ne več za 3%. Dopusta bodo imeli uslužbenci 25 dni (pri tem se ne bodo štele sobote, nedelje in prazniki), 20 dni pa za tiste, ki delajo manj kot 5 let. Plačo bodo uslužbenci ohranili v celoti tudi v primerih dolgih bolezni — do 12 mesecev (za uslužbence, ki delajo že več kot 10 let), 18 mesecev pa za tiste, ki so v službi že dlje časa. Uslužbenci lahko prosijo še za naknadno dobo nedejavnosti (brez plače) za nadaljnjih 12 mesecev. Glede odpustov je bilo sklenjeno, da jih bo morala uprava sporočiti 6 mesecev prej za uslužbneoe do 25 let službenega staža, 9 mesecev pa za tiste, ki delajo več kot 25 let. V primeru da uslužbenec prosi za odpust sam, se mu ta doba skrči za en mesec. Belci in Caidassi na Bavarskem dran promet, ki se sedaj steka v Antvverpen in Rotterdam, ki pa ne prinaša nobene koristi Zahodni Nemčiji, njenim pristaniščem pa celo škodo. Med ostalimi argumenti, o katerih so razpravljali, je bil tudi načrt za predor pod Monte Croce Car-nico, katerega se bo posluževal tudi cestni promet med Italijo in Bavarsko. Minister Jaumann je zagotovil za to vprašanje svoje največje zanimanje. Odvzem vozniških dovoljenj v februarju V februarja so v smislu čl. 91 cestnega zakonika odvzeli vozniška dovoljenja osebam, ki so zakrivile nesreče s hujšimi Eili smrtnimi poškodbami: Te osebe so: Giuseppe Babudri za 12 mesecev, Fabdo Malusa za 12, Krešimir Jagodic za 9, Adriano Bertocchi za 6, Giorgio Pobega za 6, Romano Paluluzzi za 6, Werter Ruzzi za 6, Edoardo Bresciani za 3, Franco Franceschini za 3 in Carlo Cok za 1 mesec. Poleg tega so začasno odvzeli vozniška dovoljenja za 3 mesece Dariu Leghissi in za 2 meseca Do natu Pantaleu zaradi ponovnih kršitev vozniških pravil. Končno so preklicali veljavnost 10 dovoljenj, ker njihovi lastniki niso več sposobni za vožnjo in 8 dovoljenj, ker njih lastniki niso opravili zahtevanih zdravniških pregledov za ugotovitev sposobnosti za vožnjo. Danes in jutri v Ul. Madonnina Četrti pokrajinski kongres FGCI Danes in jutri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19-4 pokrajin ski kongres mladinske federacije KPI v Trstu. Kongres se bo začel danes ob 15.30 s poročilom dosedanjega tajnika Willerja Bordona o temi «Organizacija mladih italijanskih in slovenskih komunistov kot avantgarde v borbi proti reakciji, za reforme in socializem*. Sledili bodo pozdravi povabljenih delegatov. Kongres se bo nadaljeval v nedeljo. Za vsedržavno tajništvo bo prisoten Paolo Franchi. V okviru kongresa bo danes ob 18. uri debata v slovenščini o temi «Problemi mladih Slovencev v Italiji*. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Dominik Smole ANTIGONA danes, 20. t. m. oib 20.30 (Red A) v nedeljo, 21. t.m. ob 16. uri (Red OKOLIŠKI) Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. PROSVETNO DRUŠTVO «ZVEZDA» Podlonjer priredi v nedeljo, 21 .marca ob 19. uri v Ljudskem domu v Fodlonjerju KULTURNI VEČER Na sporedu bodo recitacije ln pesmi, M jih bodo izvajali otroci ob spremljavi harmonike, nato bomo predvajali slovenski film: KAPLAN MARTIN cedermac. Vljudno vabljeni! aniiimttitiiiiiiiiiiiiiiiHiiHHHiiiHiiiiiiiiiiiinfiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiii HOTELI SO NA DELO V FRANCIJO IN NEMČIJO DVE SKUPINI TURKOV NEZAKONITO ČEZ MEJO Eno skupino naj bi vodil mladenič iz Saleža, ki so ga priprli, drugo pa dva Italijana Pred dnevi so na kolodvoru v Tržiču opazili skupino Turkov, ki je čakala na vlak in se hotela odpeljati v Francijo, kjer naj bi jih v Mulhousevillu čakala zapo slitev. Policijskim agentom se je skupina zdela sumljiva, zaradi česar so vsakemu Turku posebej pre gledali potni list. Tako .je prišlo na dan, da niso imeli vstopnega in tranzitnega vizuma za Italijo. Vse Turke so seveda odpeljali do meje, kjer so jih izročili jugoslovanskim oblastem, medtem ko so 25-letnega Radivo.ja Škerka iz Saleža, ki bi moral skupino sprem ljati z vlakom do Mester, priprli. Ker so agenti finančne straže vedeli, da bo v kratkem prešla mejo tudi druga skupina Turkov, so poostrili nadzorstvo. Tako ao v sredo ponoči ustavili pri Sa-ležu kombi beneške registracije, v katerem sta bila dva italijanska državljana, katerih imen niso javili. in 15 Turkov. S preiskavo so ugotovili, da je Turke eden od dveh aretiranih ita lijanskih državljanov v Sežani pregovoril, da bi šli ilegalno čez mejo. Ti so soglašali in res prišli na področju Repentabra neopazno preko meje do kraja, kjer jih je čakal koitnbi. Toda pri Saležu se je njihova pot v tujino, kjer so upali. da '»odo dobili zaposlitev, končala. Pri sebi so imeli nekaj mark, Id bi jim zadostovale za nekajdnev no bivanje v Nemčiji. Medtem ko so oba italijanska državljana pridržali, so tudi to skupino Turkov predali jugoslovanskim oblastem. govo po nudeni prvi pomoči odslovili, prvega s prognozo okrevanja v 10, drugo pa v 6 dneh, so njegovo ženo zaradi globoke rane na licu in odrgnin po obrazu pridržali s prognozo okrevanja v 15 dneh na stomatološkem oddelku. Botter je pojasnil, da je med vožnjo z avtom nsu prinz, v katerem sta bili tudi obe ženski, po obalni cesti, pod Križem trčil zadnji del lancie, s katero je 51-letna Olimpia Štolfa por- Genardo iz Ul. Donota vozila proti Sesljanu Značilnost ricmanjskega praznika: pršut in sir pod hišnim obokom stavili stojnice. Upati je, da se bo vreme popravilo in da bo prišlo v Ricmanje dosti izletnikov. Ko smo včeraj šli po skoraj prazni glavni ulici, smo se spomnili na gnečo in živžav, ki je v Ricmanjah na Jožefovo, če je le količkaj lepo vreme. To muhasto vreme. Cvetoči mandeljni so tudi v Bregu napovedovali zgodnjo, lepo pomlad. Zime, razen nekaj dni ob začetku leta, skoraj ni bilo, potem pa je prišel nori marec, vse pokvaril in pregnal pomlad. Ob tem času bi morale v Bregu že cveteti breskve, tudi hruške, pa je še vse golo in pusto, čeprav je v koledarju zapisano, da se jutri začne pomlad. V ricmanjski cerkvi, kamor se je leta 1749 začelo romanje, so bile včeraj maše in drugi cerkveni obredi dopoldne in popoldne. Prišli so v glavnem starejši ljudje, posebno ženske, s podeželja in tudi iz mesta. Kakor smo že pisali, je imelo romanje v Ricmanje v starih časih velik obseg. Starejši Ricmanj-ci vedo povedati, kako je bila vas polna romarjev iz raznih krajev. Romanje je za nekaj let prenehalo ob znani ricmanjski aferi, ko so pred 70 leti Ricmanjci sklenili, da odstopijo od katoliškega latinskega cerkvenega obreda, nato pa celo iz rimsko - katoliške Cerkve, in da prestopijo v pravoslavno cerkev. V a ški načelnik Ivan Brdon je nekaj let opravljal poroke in pogrebe ter krstil novorojenčke. Zato je imel opravek s sodnijami in je bil klican na sam Dunaj, kjer ga je pred kasacijskim sodiščem zagovarjal pisatelj in ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar. Bil je oproščen, Ricmanjci pa so dosegli ustanovitev samostojne župnije, to je neodvisnost od dolinske fare, s katero je deset let prej nastal hud spor. Podtajnik za zunanjo trgovino Corrado Belci, ki je trenutno na ohisku na Bavarskem, se je v Miin-chnu razgčvarjal z bavarskim deželnim ministrom za gospodarstvo in prevoze Jaumannom. Med razgovorom, kateremu je prisostvoval tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi, so proučili razne aspekte v zvezi z ustanovitvijo čezalpskega terminala v Mtinchnu, ki bi vključeval poleg povrtnin, tudi vse ostale prevoze, ki jih je mogoče opraviti s kontejnerji. Ta terminal, povezan s Trstom, naj bi namreč preusmeril na zgornji Ja PO ZAKLJUČENIH DELIH V 10- OKRAJU Od ponedeljka metan tudi v enajstem okraju Izvedenci in tehniki bodo obiskali 2350 potrošnikov in preuredili 3020 gorilnikov Pretekli četrtek so se zaključila dela za preureditev gorilnih naprav za plin v 10. okraju, v preostalih dneh pa so tehniki obiskovali potrošnike, ki so bili med prvim odhodom odsotni ali pa zaradi pritožb posameznikov. V ponedeljek pa se bodo začela dela v 11. okraju, ki obsega delno ali v celoti naslednje ulice: Bellosguardo, Belpoggio, Bot tego, Carli, Carlo Alberto, Combi, Economo, Franca. Gessi, Riva Gru-muia, Laghi, Lazzaretto Vecchio, Locchi, H er met, Čampi Marzio, Matteucci, Murat, Picciola, Promon- ..........................................................immiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii»miuiii«iiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimimM,||i,i|,|,,,,i,,,,i“» • lit I ni o cj % e tl e • Vesoljni slovenski katoliški tiskiriča) odpadejo pač vsi razlogi, kil Mohorjevi družbi v Celju. Ta za-— ljubljanski, koprski in tržaško - so baje razširitev na vso Slovenijo služna družba bi verjetno svojim goriški — že več let na vsaki svoji I (v okviru Jugoslavije) slovenske me I številnim udom napravila večjo strani močno poudarja »slovensko | tropolije onemogočali Ali pa ima Trije ranjeni pri trčenju na obalni cesti pod Križem Nekaj minut po 12- uri so včeraj t zasebnim avtom pripeljali v tel nišnico 49-letnega mehanika Ro mea Bobterja iz Ul- Ginnastica 35, njegovo 43-letno ženo Liliano Ret’ fo in 81-letno Clementino Michelau dg vd. Bon iz Ul. S. Davis. Med tem ko so Botter ja in Michelauci- cerkev* najbrž zato, ker od leta 1918, zlasti pa od leta 1941 tudi v veliki večini slovenskih katoličanov ne zveni preveč simpatično, da so pripadniki trimsko - katoliške» cerkve, kajti pridevnik trimski* je preveč tesno povezan z znanim imperialističnimi podvigi. V zadnji številki ljubljanske tDružine*, ki jo izdajajo slovenski škofje (verjetno samo tisti iz Kopra, Ljubljane in Maribora, saj so nekateri slovenski škofje tudi drugod po svetu) je zapisano, da so pri Sveti Trojici v Ljubljani v tem mesecu marcu tudi tkonference za izobražence*, na katerih govorniki prav gotovo ob ravnavajo najbolj pereče probleme tslovenske cerkve*. Zaradi tega ti bilo zanimivo vede' ali so med temi problemi tudi: 1. Pridružitev primorske škofije (dr. Jenka) k ljubljanski (dr. Pogačnika) metropoli ji. odkar sta namreč (že več kot pred enim 'e tom) reško - puljsko pazinska (dr. Nežiča) in reška (dr. Pavlišiča) škofija postali sestavni del »Riječ ko - modruške metropolije* (dr. Bu- morda reško - modruški hrvaški metropolit več vpliva v Rimu; ali pa je morda pokazal več prizadevnosti, predvsem pa odločnosti; ali pa pripisujejo v Rimu večjo težo thr-vaški* kot tslovenski cerkvi*? 2. *Priljubljenost* tržaškega nadškofa med slovenskimi verniki in duhovniki njegove tržaško - koprske škofije (gl. knjigo til vescovo San-tin e gli sloveni e croati delle dio cesi di Fiume, Trieste e Capodi stria*) in delež slovenske cerkve (slovenskih škofov) in njen vpliv pri papeževi odločitvi, da tržaški nadškof ostane v Trstu kljub starosti. Ali je teža tslovenske cerkve* tako brezpomembna, da jo je prekril šibki glas pisma nekaterih znanih, v Trst priseljeni‘i šovinistov? 3. Glohokovemi Slovenci Beneške Slovenije: Ni namreč znano, da bi njihovo cerkveno vpiašanje doslej obdelal kak slovenski škof kot je npr. vprašanje ameriških in indijanskih rodov Ottaiva in Očitve obdelal slavni slovenski škof Baraga, ka terega knjiga je izšla — kot bere mo v isti številki tUružine* — p/i uslugo, če bi jih seznanila z delom sedanjih Čedermacov v Beneški Slo veniji. (O nekdanjih cerkvenih raz merah pri Slovencih Beneške Slo venije je doslej pisal v posebni knji gi samo stari hrvaški upokojeni i strski učitelj pok. Pran Barbarič pred davnimi 33 leti.) torio, Officina, Ongaro, Riva Ot-taviano Augusto, Reni, S. Eufemia, S. Giustina, S. Rita, S. Tecla, Stie-cotti Tagliapietra, Tedeschi, Uni versita. V dopoldanskih urah bodo izvedenci obiskali 2.350 potrošnikov in jim dajali navodila: ob 12. uri bodo spustili v okraj metan, takoj nato pa se bodo začela dela za preureditev 3.020 plinskih gorilnikov. V interesu potrošnikov samih je, da počakajo izvedence doma v ponedeljek dopoldne in da nato strogo spoštujejo dogovore za izvršitev del. Tako se bodo izognili nak nadnim obiskom in nepotrebni izgubi časa in tudi ne bodo negativno vplivali na potek del, kar bi bilo neugodno za številne družine. Izvedencem za ti) dela ni treba dajati nobenega plačila. Včerajšnji devizni tečaji: Ameriški dolar 618,— Kanadski dolar 590,— Brit šterling 1.475,— Švic. frank 142,— Franc frank 110,— Belg frank 12,— Hol florlnt 172,— Nemška marka 170,— Avst šiling 24,— Dinar veliki bankovci 38,— Dinar mali bankovci 39,— Nerodna padca priletnih žensk Nekaj minut pred popoldnem so rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 90-letno Vittorio Indri s Trga Vico, katero so zaradi zloma stegnenice desne noge sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddeiku. Indrijeva je povedala, da je zjutraj med vstajanjem s postelje padla na tla. Nekaj ur pozneje so morali spre .jeti na istem oddelku in sicer s prognozo okrevanja v 90 dneh 80-letno upokojenko Marto Jerco vd. Naccari iz Ul. Piccardi. Iercova, kateri so v bolnišnici ugotovili verjetni zlom kolčnega sklepa stegnenice desne noge, je okoli 11. ure zdrsnila in padla v svojem stanovanju. Včeraj ob 2.15 so morali sprejeti na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice 33-letnega jugoslovanskega državljana Željka Jambreušiča z Reke, kateremu so ugotovili hudo rano s strelnim orožjem v gla vi. Zaradi krogle, ld si jo je Rečan pognal v glavo, je njegovo stanje brezupno. Jambreušiča, ki so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, je našel na koncu pomola Audace karabinjerski podčastnik, ki je povedal, _ da .je bil na tleh. nedaleč od Rečanove desne roke, samokres Bemardelli LR kal. 22 s šaržerjem, v katerem pa ni bilo nabojev. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na 17. OBČNI ZBOR ki bo v SREDO, 31. marca 1971. ob 20.30 v prvem sklicanju ln ob 21. url v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9/1. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Tajniško poročilo. 4. Poročilo vodje smučarske-ga odseka. 5. Blagajniško poročilo. 6. Razrešnica staremu odboru 7. Volitve. 8. Razno. Razstave NATURA VIVA — TRŽAŠKI EXOTARIUM, Drevored XX. septem. bra 31. Razstava In trgovina troplč. nih, sladkovodnih in morskih rib eksotičnih živali (sesalcev, ptic. pia. zilcev, dvoživk) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Zares spek. takularna razstava. V ponedeljek, 22. t. m. bo v občinski umetnostni dvorani otvoritev osebne razstave tržaškega slikarja Giovannija Babuderja, ki bo razstavljal svoje najnovejše peisaže z naše dežele, tihožitja In cvetje. SPDT organizira v nedeljo, 4. aprila avtobusni turistični izlet vzdolž Istrske obale do Pulja s povratkom preko Pazina. Vpisovanje do sobote, 27. marca v Ul. Geppa 9/1. Smučarski odsek SPDT organizira ob priliki velikonočnih praznikov, 10., 11. ln 12. aprila smučarski tečaj na Golteh (Celje). Cena 13.500 Ur vključuje: prevoz z avtobusom, prevoz z žičnico, bivanje v samostojnih depandansah (hrana v hotelu, oddaljenem 50 m), penzion, smučarski tečaj, neomejena uporaba vlečnic in sedežnic. Za tekmovalce poseben tečaj. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do 20. marca. Ob vpisu naj Izletniki položijo polovico vpisnine, ostalo polovico v teku meseca marca. Gledališča VERDI Nadaljuje se prodaja vstopnic za zadnjo premiero operne sezone 1970/71, ki te danes, o" 20.30 za red A v vseh prostorih. Na sporedu bo Musorgskega oper® «Hovanščina» pod vodstvom jugoslovanskega dirigenta Oskarja D®-nana, stalnega dirigenta in direktorja ljubljanske filharmonije, j glavnih vlogah bodo nastopili Ni-cola Ghiuselev, Raffaele Arie, Lu-cla Cappellino, Giuseppa Bot»> Piero Filippi, Giampiero Malaspin*. Maria Grazia Allegri, Aldo Bertoc-ci, Vito Susca, Paolo Mazzotta, Eno Mochiutti in Enzo Viaro. Tudi.1*" zija in koreografija bosta v roka jugoslovanskih umetnikov Mlati Sabliča in Dimitrija Parliča. Scene Nocila Benois. Sodeluje balet beograjske ope** s prvo plesalko Lidijo PUipenko. POLITEAMA ROSSETTI Današnja ponovitev Goldonijev® komedije «Le Massere« se začne 0° 20.30. Pri blagajni v Pasaži Protti so .T prodaji vstopnice tudi za današnjo večerno ter za nedeljsko popek®1' sko ta večerno predstavo, ka-koff dl za večerno predstavo v tor*' 23. t. m. Prvi ciklus predstav «Le re» se bo zaključil z danaOT" predstavo ob 20.30 ta z nedelj®® ob 16.30. Po ponededjskem počil® se bodo predstave nadaljevale 28. t. m. * * % Prihodnja »literarna sobota* f Politeama Rossetti bo v soboto. t.m., ko bo govoril ameriški log Paul M. Sweezy o temL ^ hod k socializmu, proračuni perspektive.« Nazionale 15.30 «L’arcieire d1 _ co», Giuliamo Gemma, Mat* mon. Technioolor. Fenice 15.30 «La supertesti®0?^ Monica Vitti, Ugo Tognazzi-povedano mladini pod 18. l-e ' Eden 16.00 «Una liuoertolft pelle di donna«, Florinda Stanley Baker, Jean SoreJ. povedano mladini pod 18. Grattacielo 16.00 «Le belve«, Buzzanca, Ira FUrstenberg. nabella Incontrera. Prepoved" mladini pod 18. letom. ^ Excelsior 15.30 «Scipione che l’Africano», Marcello ianni, Silvana Mangano, V1 Gassman. .m, Ritz 16.30 «11 gatto a nove t n_____i--- T.-,.-i »jToIHaTI. J. Francisco, Karl Malden, rine Spaak. Film Daria Ars,v i»-Prepovedano mladini pod 1 ' tom. Technicolor oiblte di Alabarda 16.30 «Intimith pro1^ y. una giovane sposa«, Valerij, grande, Uwe Paulsan. Prep no mladini pod 14. letom Filodrammatico 16.30 «11 P* del nudisti«, Grazlella Nerit^j bert Fuks. Prepovedano pod 18. letom. tmrtf Aurora 16.30 «La caUffa,,> Schneider, Ugo Tognazzb vedano mladini pod 14- le $e Cristallo 15.30 KBranoaleoh®^ orociate«, Vittorio Gass«^ Technicolor. ^jald Capitol 16.30 «Senza nome',>, Delon, Gian Maria Volonte. Montand Moderno 16.30 «Fiore dd Ingrid Bergman. i Vittorio Veneto 16.15 «E giomo del limoni neri«, Sabate, Peter Charlsten. . vedano mladini pod 14- * Ideale 16.00 «11 Borsalino*«^ Paul Belmondo, Alain 'fiitUnO. UbecUUifau Turistična zveza Slovenija nam Je včeraj poslala poleg Informacij o nastanitvi in prehrani ter cam-pingih tudi cenik in umik Zavoda «Po®tojnske jame« za Postojnsko jamo, za Predjamski grad ln za Pivko in C mo jamo. Znano Je, da Zavod »Postojnske Jame« upravlja tudi Škocjanske jame; zato Je nera zumljivo, zakaj ne seznanja Javnosti preko tiska tudi s cenikom ta umikom z» prelepe Škocjanske Jame, ki so zlasti nam Tržačanom zelo blizu ta Jih zato ob nedeljah tudi obiskujemo. Darovi in prispevki Ob smrti mame Silvane Valoppi darujeta Majda ta Filip Fischer 2.000 lir za KASTA. POSEBNA PRODAJA ZA RESTAVRACIJE-GOSTILNE-BARE »Minerva« daje sprejemnikov za IZKORISTITE v prodajo po propagandnih barvno TV za sprejemanje PRILOŽNOST I cenah omejeno Število TV -programa koprskega Radia RADIO UL. S. NICOL6 21 TREVISAN TRST Tel. 24-018 Včeraj-danes Danes, sobota, 20. marca IGOR Sonce vzide ob 6.09 ta zatone ob 18.16. Dolžina dneva 12.07. Luna vzide ob 2.20 ta zatone ob 10.18. Jutri, nedelja, 21. marca BILKA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12,6, najnlžja 9,4, ob 19. uri 11,2 stopinje, zračni tlak 1033,1 stanoviten, veter jugovzhodnik 20 s sunki 45 km na uro, vlaga 90 odst nebo oblačno, 17,7 mm dežja, morje razburkano, temperatura morja 7,5 stopinje. Technicolor. Impero 16.30 «La carica *-*!<*■ Film VValta Dtsneya. TecWTrf Astra 15.30 «L’esecutore». Peppard. Technicolor. čf- Abbazia 16.00 «H Preside01^-Borgorosso football club»-to Sordi. KINO «IRI$» P** predvaja danes ob 19-3® ^ barvni dram*11 mascope film: LA BATTAGLIA DI INGHILTERRA Igrajo: F Stafford, V. son, F. Rabal J DVO- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Dl Gret ta, Ul, Banomea 93, Godina Al-1’IGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Lulgl Ul. Peilluga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do KJ0) A!l’Alabarda, Ul. Istrta 7, Al Ga. leno, Ul, S. CUtao 36 (Sv. Ivan), De Leitenburg, Trg S. Glovartnl 5, Ml*wm, Trg Venezia 2. predvaja danes ob barvni zabavni film: IL BORSALINO .j*)® Igrata: Jean Paul in Alain Delon. SOŽALJA m). 1 jiiaH,c* Jr KASTA izraža svoji N vani Valoppi sožalje ob '** ne matere. .. K1 Založništvo tržaškega uredništvo in uprava “9V ^'.„0 ureunisivo in upravo • irf*11 W dnevnika Izrekajo svoje žalje upravnici Tržaške ur ------1 Valoppi ob s,n Zapustila me je moja draga mama LOJZKA BRATINA vd. VALOPPI HČERKA SILVAN* Dan ln uro pogreba bomo sporočili kasneje. & * * •J Y 2NUŽOJC PEVSKIH ZBOROV MIMO«MI • »OVtKUl MOSKTM ZHU TMT. 1J. MAKA 1*71 •k 11. vri v KdKvnum d< K til. 1«. MAKA 1*71 vrt * BUKOVICA. 21. MAKA Ifft «H v KvBvfmai 4tm* ZDRUŽENJE PEVSKIM ZBOROV PRIMORSKE SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VABITA NA ZBOROVSKO REVIJO PRIMORSKA POJE (Tretja in četrta revija) GORIŠKA INDUSTRIJA V FEBRUARJU Za spomlad obetajo omiljen j e tekstilne krize na Goriškem Banes, 20. marca ob 20. url V GLEDALIŠČU V KOPRU 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. U. 12. nastopajo pevski zbori: Moški oktet SIMON GREGORČIČ - Orehek Moški SOVODENJSKI NONET — Sovodnje Moški zbor DPD SVOBODA — Anhovo Moški zbor FRAN VENTURINI — Domjo PAZ VINKO VODOPIVEC - Ljubljana Moški zbor FRANC ZGONIK - Branik Mladinski zbor STUDENO Moški zbor KRAS — Dol-Poljane Moški zbor JEZERO — Doberdob Mešani zbor FRANCE PREŠEREN Boljunec Moški zbor LOJZE BRATUŽ - Gorica Moški zbor SREČKO KOSOVEL Ajdovščina Jutri, 21. marca ob 17. uri V KULTURNEM DOMU V BUKOVICI nastopajo pevski zbori: 1. Moški nonet JAVOR — Pivka 2. Moški zbor SREČKO KOSOVEL — Ronke 3. Mešani zbor VINKO VODOPIVEC Kromberk 4. Moški zbor SREČKO KUMAR — Veliki Repen 5. Mešani zbor SLOVENEC — Boršt 6. Moški zbor OTON ŽUPANČIČ — standrež 7. Moški zbor POSTOJNA 8. Moški zbor ILIRSKA BISTRICA 9. GORIŠKI OKTET — Nova Gorica 10. Mešani zbor BRIŠKI GRIČ — Števerjan 11. FANTJE IZPOD GRMADE 12. Moški zbor TABOR — Opčine 13. Moški zbor BOJAN — Dornberk 14. Moški zbor MIRKO FILEJ — Gorica 15. Moški zbor VASILIJ MIRK Prosek-Kontovel ■HiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiuuiiiiiiiiiiuiinniMiHiumiiiiiiiimmnnmmimmmHiiiiiiiiiiiinmimmiiitniiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiimiiiiiiiifc ZA KRITJE BILANČNIH PRIMANJKLJAJEV v Živahna ladjedelniška dejavnost v Tržiču ■ Skrčenje gradbene dejavnosti na zasebnem področju er- in1 ms P i. 01« jfi. sit v«* & .» e. e** Km 0l»- >!<*• d Dežela je lani nakazala krajevnim upravam skupno 1,4 milijarde lir ^77 milijonov so prejele občine, 240 milijonov pa štiri pokrajine - Iz poročila odbornika Vicaria Deželni odbornik za krajevne u-.. nove Vicario je te dni na poseb-j“ seji prve zakonodajne komisije, rU° je vodil svetovalec Cocianni poročal o uspehih deželnega r*°na štev. 19 iz lanskega leta: ipi °n predvideva podeljevanje de-j, e pomoči občinam in pokrajinam Janije - Julijske krajine na o-ovj člena štev. 54 avtonomnega te *n d°l°ča pravila, po ka-žp) se odvija sodelovanje med de-«10 upravo in prizadetimi krajev-^ upravami. j, a osnovi omenjenega člena de-‘Oega statuta, ima deželna upra-Jl Pravico nameniti občinam ali v^ajinam del svojih dohodkov, da zagotovila bilančno kritje in j? °i hkrati zajamčila njihovo pokanje v občo korist deželanov. fei Prispevek se na osnovi v finega zakona štev. 19 odmerja Sorazmerju s številom prebival-Posameznih krajevnih uprav, U^oni prispevki pa so predvideni bruanja letos. S posebnim dokumentom so dežele po tem shodu sezmmlle osrednje oblasti s svojimi gledišči v zvezi z napovedano reformo zdravstva v državi. )ja ou jzo. cuviuciu . občine, katerih ozemlje je bilo ,1^0 ali v celoti proglašeno hbovito področje*. Posebni za pri- 5?evki so nadalje predvideni za ob->). ?• ki jih posebno tlačijo vojaške prosti. m r°f. Vicario je v tej zvezi ome-C.da je zakon stopil v veljavo 20. iJria lani in da se je začel izva- % ^rez vsakega odlašanja. V lan-1,1 finančnem letu je dežela na ski , "snov; ib ■’». tega zakona nakazala občili^ iz videmske pokrajine 171,3 j^JOna lir; občinam v pordenon-Jjj Pokrajini je šlo iz tega naziva milijona občinam iz goriške b Tejine 128,7 milijona, a občine j6| ^aške pokrajine so skupno prebost mil'jona lir- Skupna vred-L °menjenih nakazil je po vsem Spij v lanskem finančnem letu do-7ii^a 1 milijardo 177 milijonov. Šti-letu pokrajinam pa je dežela v istem li,, Nakazala skupno 240,8 milijona Bok - tega je prejela videmska tilj' na 106,4 milijona, tržaška 59,7 8or>J?na’ Pordenonska 47,1 milijona, Pn . P3 27.5 milijona lir. dil9°r°čilu odbornika Vicaria je stoto^ 2lvahna razprava, v katero so Lf .. svetovalci Baracetti (KPI), LoJ5“ (PSIUP), Del Gobbo (KD), liip r,a (KPI) in predsednik komi-Cocianni. *vezj s preosnovo zdravstva Predstavniki dežel JPri ministru Mariottiju K aelina odbornika za zdravstvo - In za delo Stopper sta se (^ecio udeležila posebne seje ežeinega odbora za preosnovo V iwVa v Rlmu S®!0, ki je bila %r°stor*h ministrstva za prora-tUii' l1* vodila minister za prora-In njegov kolega za j.'•sevo Mariottl. Prisotni so btll izmiki * jJ^®bnlm tn rednim statutom. vseh italijanskih dežel, tb, ko stra Glolittl in Mariottl sta glavne smernice, po ka-bo uresničena preosnova kčjCestva v državi in najvažnejše ~~ ustreznega zakonskega načr-Pripravi. K priložnosti je odbornik naglasil, da bi bilo dobro, to “* Prod uresničitvijo napoveda-'lltev°Snove poskrbeli za ustanovi Hs.|1Cra^eVTllh Nravstvenih enot, bo^-l bi predstavljale ogrodje za It&j. Nravstveni ustroj. Minister Vv.'t! te v be) rv&ri dejal, da bi ^ Postopek zahteval prevelika b-a sredstva; naglasil pa Je t^atnost, naj bi dežele s poseb-bif^babutom, ki so že začele ures-^ ati svoje zdravstvene reforme ^ ®novt krajevnih zdravstvenih b^ nadaljevale po tej poti, saj s tem dejansko le prehitele «Vo '»žela le kakor znano pri-•V.l 11,1 skupno politiko na podla Nravstva, ki jo te predlaga-IflkUpnost. italijanskih dežel na ki Je bU v Bologni 2. fe- Dulci sprejel male industrijce Te dni je bdi v Trstu sestanek predstavnikov male industrije iz Furlanije - Julijske krajine, ki mu je predsedoval deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci, in ki so se ga udeležili predsedniki štirih trgovinskih zbornic iz naše dežele, predsednik in glavni ravnatelj organizacije ENAPI, predsednik deželne finančne družbe FViulia, predsednik deželnega združenja in-dustrijcev in predsednik združenja male industrije iz Furlanije - Julijske krajine. Na sestanku so pretresli vrsto problemov s področja male industrije ter obravnavali razne možnosti za ponoven razcvet te dejavnosti na našem področju. Odbornik Dulci je zagotovil svojo pomoč in prizadevanje deželne uprave, da bi poiskali primemo rešitev iz sedanjih težav: najavil je, da bo posredoval deželnemu odboru predloge, ki jih bodo prizadete stanovske organizacije do konca marca vložile na deželno odbomištvo za industrijo in trgovino. Kdo lahko potrjuje javna dela v deželi Peta stalna posvetovalna komisija pri deželni upravi se je te dni sestala pod vodstvom svetovalca Rigutta. Na seji so med drugim sprejeli zakonski načrt, ki predvideva ustanovitev zbornice diplomiranih strokovnjakov. Proti načrtu so glasovali svetovalci KPI. Seie se je udeležil tudi deželni odbornik za javna dela Masutto. S posebnim deželnim zakonom ie bilo pred časom sprejeto načelo, da smejo za deželno upravo Mavri ira ti javna dela le strokovnjaki z visokošolsko izobrazbo, vpisani na posebnem seznamu. Z novim zakonskim načrtom se ta možnost razteg ne tudi na strokovnjake s srednješolsko izobrazbo, ki imaio za seboj šolo za geometre, oziroma za industrijske m agrarne izvedence. Zakonski načrt ie komisiji obrazložil predsednik Rigutto, v razpravo pa so posegli' svetovalci Rosan CKPT), Boschi (MSI), Colautti (KTV>. Di Caporiacco IMF), Di Gailo (KD) in Ramani (KD). Vsem sta odgovorila Rigutto in odbornik Masutto. Avto v Gorici podrl kolesarko Včeraj popoldne ob 14.15 se je pripetila na križišču Ul. Falti in Cipriani v Gorici prometna nesreča, pri kateri je bila precej močno poškodovana 66-letna uookoienka Marija Rusijan, ki je rojakmia iz Renč, pa živi sedaj v Gorici, Ulica Donizetti 26. V splošni bolnišnici so ženski ugotovili udarec v loba njo in zlom leve ključnice ter so jo pridržali za 35 dni na zdravlje- ^Ženska se je peljala s kolesom iz Ulice Faiti ter zavila v UMco Cipriani, v tistem trenutku pa ie pri vozil 20-letni Baldassare D’Amore iz Gorice, Ulica Muznich 26, avto fiat 600 iz Ulice Cipriani proti Ulici Puccini ter podrl kolesarko z navedenimi posledicami Zapisnik so napravili karabinjerji iz Gorice, ki pa so ugotovili le manjšo škodo na kolesu. Avstrijca z ukradenim avtom so aretirali v Gorici Pred petimi dnevi je mehaniški vajenec 18-letni Kristian Rušam iz St. Leolinarda v Avstriji, ki je bil zaposlen v neki mehanični delav- nici v Lienzu, odpeljal svojemu gospodarju avto «ppel manta». Potem ko se je nekaj dni vozil po raznih krajih severne Italije, je prišel v četrtek v Gorico in natočil bencin v rezervoar pri bencinski črpalki Zottar na Trgu Municipio. Ker ni imel denarja, da bi plačal bencin, ga je bencinar odpeljal na bližnjo orožniško postajo, kjer so ga pridržali. Orožniki so kmalu ugotovili, da je avto «opel» ukraden, da je fant brez voznega dovoljenja in brez denarja, ki ga je medtem {»trošil. Prijavili so ga sodišču zaradi vožnje brez šoferskega dovoljenja, potem pa so ga na meji izročili avstrijski policiji, ki je že prejela od gospodarja avtomobila prijavo tatvine. Včeraj je prišel gospodar avtomobila v Gorico, kjer so mu vrnili njegovo vozilo. Na splošno ni bilo v preteklem februarju kakšnih bistvenih sprememb v industriji na Goriškem v primerjavi z januarjem, vsaj ne na boljše. Zlasti velja to za tekstilno industrijo, s posebnim ozirom na obe največji, v Podgori in pril Sovod-njah. Vendar pa poročilo trgovinske zbornice o tem položaju ugotavlja nekaj izboljšanja v tovarni nogavic v Gradiški. Ta tovarna je postopoma zniževala svojo proizvodnjo zaradi težav pri prodaji izdelkov tako na domačem kot na inozemskih trgih. To je bilo deloma v zvezi z majhnim obsegom tovarne, kar je povečalo proizvodne stroške. V zadnjem času pa so ugotovili delno omiljenje krize v tej tovarni ter upajo, da se bo položaj v pomladnih mesecih še bolj izboljšal, kar velja tudi za razne druge tekstilne tovarne. V ladjedelništvu so v tržiškem pristanišču zabeležili nove uspehe, ki postavljajo ladjedelnico v o-spredje gospodarske dejavnosti na Goriškem. Dne 12. januarja so splavili v morje turbinsko ladjo «Laura Prima», ki ima 137.000 ton nosilnosti ter je določena za prevoz petroleja, nafte in mineralov. Na njeno mesto so postavili na gredelj takoj drugo turbinsko ladjo, ki bo imela 139.000 ton; tej bodo sledile še tri podobne ladje, ki bodo imele enake značilnosti kot «Laura Prima». V sredini februarja je zapustila pomol za opremljanje in odplula v Trst turbinska cisterna «San Giu-sto» in takoj po njenem odhodu so začeli s pripravljalnimi deli za novo ladjo, ki bo med največjimi cisternami, ki so bile kdajkoli zgrajene v italijanskih ladjedelnicah. Ta ladja bo imela 254.000 ton nosilnosti ter jo gradijo po naročilu družbe Esso Transport, ki je naročila skupno osem takih ladij velikank. Na področju lesne in papirne industrije ni bilo kakšnih posebnih novosti. Isto velja tudi za slaščičarsko in likersko industrijo. Na področju javnih del so merodajni krogi zagotovili, da bo tekom enega leta izročen svojemu namenu prvi del nove ceste Gorica - Videm, ki naj bi povezoval to cesto preko Pi-lošč pri štandrežu z državno cesto skozi Dol proti Trstu. Predvidena je tudi skorajšnja gradnja ceste za povezavo vhoda na avto cesto pri RedipugMi z ronskim letališčem; to cesto bodo potem podaljšati proti Tržiču in Gradežu. Gradbena industrija in gradbeništvo sta zabeležila zlasti na zasebnem področju, precejšnje zmanjša- luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumuliiiiinii OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Umrli obtoženec obsojen na plačilo denarne kazni Obtoženec iz Dola obsojen zaradi prehitevanja na nevarnem ovinku Med številnimi drobnimi zadevami, ki jih je obravnaval okrajni sodnik v Gorici dr. Mangoni naj omenimo zadevo 70-letnega Giusep-pa Sandrolimja iz Savigna v pokrajini Bologna. Obtožen je bal, da .je dne 29. septembra 1969 skrivaj in brez potnega lista prekoračil mejo in odšel v Jugoslavijo ter da je potem policiji, ko so ga jugoslovanski organi vrnili v Italijo, dal izmišljeno ime in druge osebne po datke. Obtoženca ni bilo pri razpravi ker izgleda da je med ten; postal žrtev pri avtomobilski nesreči od 2. februarja letos zvečer ob 21.15 uri pri Vigonzi ter je za poškodbami tudi umrl. Sodnik je obtoženca obsodil na plačilo 10 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je odv. Sanzin uradno. Fhi drugi razpravi so obravnavali zadevo 22-letnega Jožefa Fer-letiča iz Dola, Ferletiči 65, ki je bil obtožen, da je dne 1. novembra 1970 z avtom ford na cesti v Dolu pri km 12 prehiteval neki drug avto na ovinku. Za ta prestopek se .je obtoženec branil plačati globo in pri prvi sodni razpravi so ga obsodili na plačilo 30 tisoč lir. Tudi pri zadnji obravnavali sta obtoženec in njegov zagovornik odv. Sanzin izjavila, da Ferletič ni zakrivil kaznivega dejanja ker da ni prehiteval na ovinku ampak na rav ni cesti in da je tudi kamen z 12 km oznako na tem premočrtnem kosu ceste. Zagovornik je tudi predlagal, naj se odloži razprava in naj si sodna komisija ogleda kraj prostopka. Sodnik sicer ni sprejel tega predloga vendar je znižal prvotno predlagano globo na 20 tisoč lir in plačilo sodnih stroškov. Kazni ne bodo vpisali v kazenski list. Drž. tož. odv. Mamolo; sodnik dr. Mangoni, zap. Magda Massi. Zastrupljenjc delavcev v krminski tovarni V krmlnsta tovarni Tec-FrtuUa se je ponovno pripetila nerseča na delu, ki je opozorila javnost na nemogoče delovne razmere, v katerih morajo živeti tn delati delavci tega podjetja. Prizadetih Je bilo kakih 40 delavcev, ta jim Je komaj po nekaj urah dela nenadoma postalo slabo, občutili so bolečine v želodcu in prišlo Jim je za bruhati, da so morali prekiniti delo v vsej tovarni. To so bile posledice zastrupljenja, ki imajo škodljiv vpliv na zdravje in duševno razpoloženje zaposlenih ter škodijo tudi delovnemu procesu. Deželni svetovalec PSIUP Rizzi Je s tem v zvezi naslovil na deželno upravo zahtevo, naj bi čimiprej posegla v zadevo, upoštevajoč da inšpektorat za delo ni Izdal učinkovitih ukrepov, da bi se položaj v tem podjetju obrnil na boljše. Cesto do bloka pri Devetakih asfaltirajo Ta teden so pričeli delavci neke ga gradbenega podjetja asfaltirati cesto ki vodi od financarske vojašnice nad Gabr.jami do bloka »Devetaki*, to je cesto ki vodi v O-pat.je selo. Doslej so asfaltirali le polovico cestišča približno kilometer in pol dolge ceste. Cesto je pred časom prevzelo v upravo državno podjetje ANAS, skupno s cesto ki vodi do bloka v Jamljah. To so asfaltirali že v lanski .jeseni, sedaj je prišla na vrsto še ta cesta. Blok na tej cesti spada v drugo kategorijo. Poslužujejo se ga le dvolastniki in imetniki prepustnic. Domačini so prepričani, da se bo sedaj, po ureditvi ceste, promet čez ta blok povečal. Po neurju prizadeta kmetijska področja Uradni list št. 53 je objavil ministrski odlok, ki navaja po vremenskih neurjih prizadeta kmetijska področja, ka imajo pravico zaprositi za pomoč za kritje škode po toči od 25. julija lani. Na Goriškem pridejo v poštev v Krrnln-siki občini področje okrog Angori-sa, Boatina, Chiarila In Borgnano ter v občani Meda Topadio tn Ran-chds. Alleanza provinciale, ki ima svoj sedež v Gorici, Ul. XXIV. maja 1/1, opozarja prizadete oškodovance da morajo vložiti prošnjo za prispevek najkasneje do 30. maja t.l. V ta namen se lahko obrnejo na urad Alleanze v Gorici, ali pa na podružnico v Krmtnu ob petkih od 10. dio 12. ure. Tam bodo dobili vsa potrebna pojasnila ln pomoč pri vložitvi prošnje. nje dejavnosti, tako kar se tiče gradnje same kot tudi glede načrtovanja za nove gradnje. Naj navedemo podatke za letošnji januar in za primerjavo v oklepajih še podatke za lanski december: januarja so dogradili 19 (48) stanovanjskih poslopij s 107 stanovanji (281); zgradili so nadalje še 102 lokala za nestanovanjske namene (424). Pripravili so načrte za 7 stanovanjskih (49) in 3 nestanovanjske zgradbe (7), s 17 stanovanji (208) in 87 ne-stanovanjskimi prostori (685). Na ronskem letališču so zabeležili povečanje trgovskega prometa, potniški promet pa ni imel bistvenih sprememb. S tem v zveri naj omenimo, da bodo v kratkem začeli z rednim potniškim prometom tudi na letalski progi Ronke - Zagreb z enkratnim dnevnim poletom v obeh smereh, ki bo trajal v eno smer nekaj nad eno uro ter za predvideno ceno okrog 10.000 lir. V pristanišču Portorosega so u-gotoviJi februarja zmanjšanje v lesnem prometu, kar je normalen zimski pojav; izkrcane količine gorilnega olja za termoelektrično cen- tralo so ostale nespremenjene. Manjši je bil tudi prihod in iztovorjenje premoga. Razgovor o medobčinskem urbanističnem načrtu Včeraj dopoldne je bil na županstvu v Tržiču sestanek za razgovor o medobčinskem urbanističnem načrtu treh občin, Tržič, Staranzan in Ronke. Poleg arh. Piccinata iz Rima, ki mu je poverjena izdelava tega načrta, so bili prisotni župani iz Tržiča in Staranzana ter številni odborniki in svetovalci obeh občin. Arh. Piccinato jim je predložil in obrazložil osnutek načrta, kateremu so dali prisotni svoje pripombe in vprašali za nekatera pojasnila. Sporazumeli so se, da se bodo v kratkem ponovno sestali in se dogovorili o nekaterih podrobnostih v zveri z načrtom. Tudi arh. Piccinato je zagotovil, da bo zopet pisal, ko bo z načrti bolj napredoval. OD PONEDELJKA DO PETKA Seminar za slovenske učitelje in profesorje Predavanja bodo popoldne od 16. do 19. ure Od ponedeljka do vključno petka prihodnjega tedna (22. — 26. marec) bo v prostorih nižje srednje šole v Ul. Randaccio seminar za učitelje in profesorje na slovenskih šolah m Goriškem. Predavanja bodo v popoldanskih urah od 16. do 19. ure ter bodo ločena za učitelje in profesorje. Program predavanj je naslednji: PONEDELJEK, 22. MARCA: Danica Golli, profesorica pedagoške akademije v Ljubljani: METODIKA POUKA SLOVENSKEGA JEZIKA V OSNOVNI ŠOLI. Začetno branje in pisanje, spisje (za učitelje). Dr. Matjaž Kmecl, asistent na filozofski fakulteti v Ljubljani: SODOBNA SLOVENSKA LITERATURA. Informativno predavanje (za profesorje). TOREK, 23. MARCA: Danica Golli, profesorica pedagoške akademije v Ljubljani: METODIKA POUKA SLOVENSKEGA JEZIKA V OSNOVNI ŠOLI. Vaje (za učitelje). Janko Plemenitaš, pedagoški svetovalec: NEKATERA POGLAVJA IZ PEDAGOŠKE PSIHOLOGIJE. Psihologija učenja (za profesorje). SREDA, 24. MARCA: Janko Plemenitaš: pedagoški sve- ■iiiiiiiiimiiiminniimiitiiimimiimiitmiiiiimiiimiiimmiimmmmmiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiii OB 15. VSAKOLETNEM ZBORU Več sto krvodajalcev se je zbralo v nedeljo v Doberdobu Zupan Andrej Jarc jih je pozdravil v slovenščini in italijanščini - V Doberdobu je trenutno sedemnajst krvodajalcev • Podelili so številne diplome in priznanja dvajset odstotkov. V preteklem letu so člani darovali 2.161 steklenic krvi. Med novimi člani je precej mladih. V svojem govoru se je zahvalil deželni upravi in še po sebej deželnemu odborniku za zdravstvo Devetagu, ker so lani v de želnem svetu izglasovali zakon, ki določa precejšnjo finančno pomoč krvodajalskim združenjem. Po govoru predsednika Buora je povzel besedo deželni odbornik za zdravstvo Devetag, ki je prikazal smernice deželne politike na področju zdravstva. Njemu in ustano vi Pro Fogliano so nato {»delili častni diplomi, okrog sedemdesetim krvodajalcem in nekaterim predstojnikom tržaške bolnišnice pa so podelili razna priznanja. Jutri bo v Sovodnjah občni zbor živinorejcev Jutri, v nedeljo, 21. tjn. ob 11.30 bo v občinski sejni dvorana na županstvu v Sovodnjah redni letni občni zbor zavarovalnice goveje ži- vine. Vsi živinorejci so vabljeni, da se ga polnoštevilno udeleže ker bodo ob tej priliki razpravljali poleg zavarovanja tudi o drugih problemih, ki zanimajo domače živinorejce. Hudo ranjen moški na cesti pod Št. Mavrom Včeraj okrog 18.30 so prepeljali z rešilcem Rdečega križa v goriško bolnišnico 62-letnega Ernesta Hle-deta iz Podsabotina št. 29. Zdravniki so mu ugotovili rano na čelu, večjo ramo na spolovilu in dom leve noge ter so ga pridržali za 90 dni na zdravljenju. Moža so našli poleg mopeda s katerim se je peljal po poti, ki pelje iz Povrne proti Podsabotinu Skozi Hudičevo luknjo. Cestna policija, ki vodi preiskavo, še ni mogla ugotoviti v katero smer Je vozil Hlede in po nekaterih znakih slkepajo, da ga je neki drug vozač podrl s svojim voritam in nato pobegnil ne da bi mu nudil pomoč. Malokrat pride v Doberdob toliko ljudi kot včeraj, ob priliki letnega shoda krvodajalcev iz vse tržiške okolice. Vaško središče je bilo natrpano z avtomobili in tudi z mnogimi avtobusi. V dvorani mladinskega doma, ki ie bila natrpana do zadnjega kotička, se je vršila uradna svečanost, vendarle vsi niso mogli v dvorano. Zaradi tega so se mnogi sprehajali po glavni doberdobski ulici, istočasno so bile vse vaške gostilne polne ljudi. Zveza prostovoljnih krvodajalcev v Tržiču ima svoj delokrog v vsem okolišu, torej tudi v doberdobski občini. Vsako leto imajo svoj shod. izmenoma ga prirejajo v vseh občinah tržiške okolice. Letos je bil shod petnajsti po vreti, prvič so prišli v Doberdob. Po verskem obredu so krvoda jalci najprej položili venec pred spomenik padlim v narodno-osvobo-dilni vojni, nato so se številni gostje in domačim zbrali v mladinskem domu. Na odru so bili voditelji krvodajalskih združenj iz vse naše dežele, prišli so tudi zastopniki krvodajalcev z Reke in iz Pulja, Rdečega križa Hrvatske iz Zagreba in delegacija vojnih invalidov iz Celovca. Doberdobski župan Andrej Jarc je podal pozdrav občinske uprave v slovenskem in italijanskem jeziku. Med drugim .je dejal: »Posebna zahvala naj gre vsem tistim,_ ki z lastno krvjo rešujejo mnoga človeška življenja v smrtni nevarnosti, vse tiste, ki se brez osebnih koristi žrtvujejo za tako visoko humanitarno solidarnost.* Župan Jarc je še izrazil željo, da bi se mnogi domačini pridružili vrstam krvodajalcev. V Doberdobu .je danes 17 krvodajalcev. Vsi so včlanjeni v trži-ško zvezo, v kateri je skupno nad 700 članov. Sorazmerno s številom prebivalstva imajo naivec krvodajalcev v Turjaku: 4,6 odstotka. Najmanj jih .je v Tržiču: 1,08 odstotka. V doberdobski občini dosega število krvodajalcev 1,20 odstotka v razmerju do celotnega prebivalstva. Po svojem govoru je župan Jarc pripel na prapor zveze krvodajalcev zlato občinsko kolajno. Za njim je spregovoril predsednik zveze Buoro. Podal je enoletni obračun delovanja, ugotovil z zadovoljstvom, da se ie število krvodajalcev dvignilo v zadnjem letu -a več kot uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuniiiiiiii Mostiček v Podgori, ki povezuje po najkrajši poti Podgoro preko Stražic z Gorico, je še vedno v popravilu, čeprav bi moral biti dograjen še pred zimo. Kot vidimo na naši sliki morajo končati z deli še na priključku in zadnjih dveh opornikih na podgorski strani. Podjetje, ki mu je poverjena gradnja pravi, da bodo z deli končali spomladi in izročili most svojemu namenu, če ne bo zopet vreme nudilo izgovor in opravičilo BENEŠKI DNEVNIK Film o «Kaplanii Čedermacu» so predvajali tudi v Čedadu Tudi mladina je film sprejela z velikim zanimanjem tovalec: NEKATERA POGLAVJA IZ PEDAGOŠKE PSIHOLOGIJE. Psihologija učenja (za učitelje), mag. Roman Oberlinter, profesor: OCENJEVANJE ZNANJA UČENCEV. Vrste ocenjevanja. Sistemi ocenjevanja (za profesorje). ČETRTEK, 25. MARCA: Pavle Kalan, pedagoški svetovalec: GLASBENI POUK V OSNOVNI ŠOLI (za učitelje). Stane Mihelič, pedagoški svetovalec: METODIKA POUKA SLOVENSKEGA JEZIKA V SREDNJI ŠOLI (za profesorje). PETEK: 26. MARCA: Pavle Kalan, pedagoški svetovalec: GLASBENI POUK V OSNOVNI ŠOLI. Vaje (za učitelje). Stane Mihelič, pedagoški svetovalec: METODIKA POUKA SLOVENSKEGA JEZIKA V SREDNJI ŠOLI. Vaje (za profesorje). Ker smo prepričani v utemeljenost pripomb, ki smo jih navedli pred dnevi, ko smo prejeli obvestilo o seminarju, jih danes ponavljamo: 1. Če hočemo, da bodo predavanja uspela in da se jih bodo udeleževali vsi šolniki, bi jih morali prirejati dopoldne in popoldne; 2. Prostori v Ul. Randaccio (kakor tudi na kateri koli drugi slovenski srednji šoli v Gorici) za takšna predavanja niso primerni. Več kot toliko ne bi želeli napisati, ii-cer nas bi tema prepeljala predaleč in bi morali pisati o nespodobnosti slovenskih šol na Goriškem, Skrbništvo bi moralo poiskati kakšen drug kraj, morda dvoranico u muzeju na Komu, kjer je dovolj prostorov tudi za ločene sestanke. Kdor tega ni hotel, ima pač svoje razloge. Toda nas, Slovence, to ne žali samo, ampak tudi razburja. Včeraj popoldne se je peljal 32-letni Umberto Bressan doma Iz Pare, z avtom fiat 124 iz Podgore skozi železniški podvoz proti Ma-donnint. Na stikališču z Ul. Grap-pate pa je trčil z avtom ford, M je prihajal Iz te ulice. Pri trčenju m srečo ni bilo ranejnih, pač pa sta obe vozili utrpeli precejšnjo škodo, kot je ugotovila cestna policija. Deževni praznik Včerajšnji dan je bil bolj podoben jesenskemu kot pomladanskemu, čeprav bi moralo biti narobe. V Gorici je deževalo ves dan, občasno tudi v obliki plohe. Vremenoslovci so poslabšanje napovedali. Njihova napoved se je uresničila že v noči od četrtka na petek, tako da so včeraj obsedeli doma številni občani, ki so se pripravljali na praznovanje izven mesta. Namesto turističnih krajev so bile včeraj dodobra zasedene kavarne po mestu ter gostilne v bližnji okolici. Ponavadi je na Jožefovo zelo živahno v Petovljah pri Zdrav-ščini, kamor posebno radi zahajajo Sovodenjci. Slabo vreme pa je včeraj povsem preprečilo obisk gostiln v tej vasi. Zaradi razmeroma visoke temperature (v Gorici so izmerili o-poldne okoli deset stopinj) je deževalo tudi na Lokvah ter v Kanalski dolini. Končno je prišel tudi Čedad na vrsto za predvajanje filma «Kaplan Martin Čedermac*, ki je izdelan po znanem istoimenskem romanu Franceta Bevka. Ker je film doživel lep uspeh tako na Tržaškem kot na Goriškem, je prodrla misel, da bi bilo tudi za Benečane zanimivo gledati na platnu to, kar se je z njimi dogajalo v dobi fašizma. Sprva so se nekateri bali, da bi utegnilo to negativno vplivati na ljudi in zato so sklenili, da napravijo najprej poskusno predvajanje na sedežu društva »Ivan Trinko* v Čedadu in bi se potem ravnali po tem, kako bodo ljudje sprejeli ta film. Predstava je v vsakem oziru dobro uspela in sedaj nameravajo predvajati film tudi po vaseh nadi-ških dolin in seznaniti ljudi s pisateljem Bevkom in njegovim delom. Predsednik društva »Ivan Trinko* Izidor Predan je po kratkem uvodu podal besedo dijakinji Iris Battaino, ki je na kratko orisala borbo Benečanov za najosnovnejše človečanske in narodne pravice, ko se morajo boriti med drugim celo za pouk v vrtcih in na osnovnih šolah v materinskem jeziku učencev, kar je še vedno strogo prepovedano. S tem v zvezi je povedala, da je župan in senator Pelizzo že zahteval uvedbo pouka furlanščine po šolah in enako pravico imajo tudi benečanski otroci do pouka v svojem materinskem jeziku, ki je slovenski. Govorila je še o Bevkovem življenju in namenu, ki ga je pisatelj imel ko je napisal povest o »Čedermacu*. Anamarija Vižintin je med enim in drugim odstavkom prebrala nekaj odlomkov iz knjige in med drugim »Zadnjo pri- digo Čedermaca* in odlomek iz novele »Pravica*. Po tem uvodu je slediio predvajanje filma in v odmoru je kaplan Rino Markič iz Ljes v domačem narečju na kratko obrazložil vsebino filma, da so ga ljudje bolje razumeli in mu lažje sledili. Dodal je še, da bi sedaj, ko imamo nekaj več pravic, lahko tudi več dosegli, če bi bili naši duhovniki bolj složni. Pri tem prvem predvajanju je bila dvorana nabito polna, čeprav je bila predstava prvenstveno namenjena le ožjemu krogu. Tudi med mladino smo opazili veliko zanimanje in ugotovili, da spremlja dogodke, ki se dogajajo okrog nje in jim ne sledi pasivno. To je vsekakor razveseljivo in daje pozitivno upanje glede bodoče naše borbe za priznanje naših pravde. I. B. Iz goriškega matičnega urada Dne 18. t. m. so na goriškem matičnem uradu prijavili samo tri rojstva tn sicer: Antonio Daimese, Vinoenzo Oaiannante ln Henrik Cauzer. VERDI 17.—22.: «Brancaleome alle crociate«. Vittorio Gassman in S. Sandrelli. Kinemaskpp v bar vah. CORSO 17.00—22.00 «U gi&rdino dei Finzi Contini», L. Capollcohio in D. Sanda; film je v barvah MODERNISSIMO 17.00—22.00 «Gio-chi sulla peto, K. Halkola in J. Ranmer. Francoski film; min/tin; pod 18. letom vstop prepovedan VITTORIA 17.00-21.30: «Airiva Charlie Brown», ameriška barvna slikanica. CENTRALE 17.15-21.30: «1 due me. ghi del pallone«, F. Franchl in C. Ingrassia; italijanski kinema-kopski film v barvah. I rzič AZZURRO 17.30: «Ia collera del vento». Shali ln M. G. Bucoeto. Kinem&skop v barvah. EXCELSIOR ob 16.00: «1 sanza-nome», A. Delom in G. M. Vodom tč, franc06iki barvni film. PRINCIPE ob 17.30: «La moglie del prete», S. Loren in M. Ma-stroianni italijanski barvni film. SAN MICHELE 18.30: «RobinHood, 1’invincibile arelere«. Ch. Quln-ney ln Franca Polesello. I\ova Gorica SOČA (Nova Gorica): «Nepokami državljan v preiskavi«, it. barvni film — ob 18. in 20. url. KANAL: «Pepek, strah in trepet«, nemški barvni film — ob 1950. SVOBODA: «Che Guevara«, angl. barvni film — ob 18. in 20. DESKLE: ((Deklica na motorju«, ameriški barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: ((Rafali skozi dvoje sire«, amer. barvni film — ob 20. url. RENČE: «Sinovi mušketirjeva, franc, barvni film — ob 19.30. PRVAČINA: Danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan la ponoči dežurna lekarna MARŽ INI, Corso Italia 89, tel. 2443. V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči Je dežurna lekarna San Nicol, dr. Olivetti, Ul. I. maggio 94, tel. 733-28. DRUŽBENO-POLITIČNA KRIZA V TURČIJI DOMNEVE 0 VLOGI ISMETAINEONUJA SPRIČO NJEGOVEGA UGLEDA V VOJSKI Dolgo obotavljanje predsednika Sunaja Že teden dni je Turčija dejansko brez vlade. Po odstavitvi De-mirela je bilo rečeno, da bo določen predsednik nove vlade do srede. Medtem pa se predsednik Su-naj, ki se že od petka posvetuje z vidnimi vojaškimi osebnostmi in in civilnimi politiki, ni še odločil, komu naj da nalogo za sestavo vlade. Navidezno se to zdi čudno, toda če se povrnemo le nekaj dni nazaj, moremo kljub nepopolnim informacijam priti do zaključka, da so pred začetkom krize vojska, oziroma njeni najvišji voditelji, generali izvajali močan pritisk, da bi preprečili morebitni radikalnejši nastop neke skupine mlajših oficirjev. Pričakovalo se je, da bo predsednik Sunaj zaupal mandat za sestavo nove vlade nekomu izven vrst aktivnih ali pa upokojenih generalov. Pričakovalo se je tudi, da bo to takoj storil Toda tega ni še storil, čeprav se ne izključuje možnost, da bo prav tako ravnal. Po vsem sodeč se predsednik Sunaj obotavlja glede izbire osebnosti, seveda vsekakor iz vrst vojske. Poleg tega se predsednik obotavlja, ali naj se odloči za neke vrste vojaškega odbora kot skrajno rešitev, ali pa za neko srednjo «mešano» rešitev. Izbira ni lahka. Kajti tudi turška vojska ni več taka, kakor je bila nekoč... Ataturkova, ki je bila obnovljena v temeljih in je imela ne samo popolnoma državni, temveč tudi narodni značaj. Sicer se vojska še vedno odeva s tem vencem ob prizvoku, toda z več strani in iz raznih razlogov ji to oporekajo. Novi premiki v mednarodnih odnosih in z njimi tudi vplivi od zunaj so iz te turške vojske v bistvu napravili privesek nekega blokovskega tabora, kar ni moglo ostati brez posledic. Prav zaradi tega se sedaj ne more več govoriti o nekdanji strnjenosti in tu di ne o narodni privrženosti turške vojske, posebno ne, ko se govori o njenih vodilnih kadrih. Atlantski pakt, v okviru katerega je Turčija izrazit poligon, je povzročil rušilno delovanje. Evforične sanje po drugi svetovni vojni, med katero je Turčiji uspelo, formalno ostati nevtralna, so trajale predolgo. Tako dolgo, da so Turčijo pripeljale na rep držav, ki gredo po sledovih napredka. Cel razplet razlogov in okoliščin, ki so sledile v povojnem razdobju, je povzročil, da se razvoj te drugače naravno bogate države premika zelo počasi. Atatur-kove pobude, da se Turčija vključi v Evropo, v njen razvojni tempo, so ostale sredi poti. Treba je bilo nekaj napraviti. To nekaj je poskušal Menderes, ko je obrnil hrbet naravnim prijateljem Turčije in iskal nove prijatelje — onstran oceana. Obtožen kot začetnik vseh neuspehov Turčije, je bil Menderes leta 1960 odstranjen z vojaškim udarom in obešen. Prišel je zopet na oblast stari Ismet Ineonu, nekdanji Ataturkov soborec in sodelavec. Tisti, ki so ostali prepričani v Menderesove dobre namene in politično nedolžnost, so še danes mnenja, da je Ineonu izkoristil svoj ugled v vojski in nahujskal na tedanji udar. ki mu je pripravil pot do ponovne oblasti. Toda njegova koalicijska vlada ni trajala več kakor do naslednjih parlamentarnih volitev. Jeseni 1965 je njega in republikansko stranko močno porazil Sulejman Demirel s svojo stranko pravice, za katero se je menilo in se meni, da je naslednica svo-ječasno razpuščene Menderesove demokratske stranke. Zanimivo je sedanje obnašanje Ineonuja, tega 86-letnega politika, voditelja opozicije v parlamentu. V dvoumni izjavi ob odstranitvi Sulejmana Demirela se ne strinja s tem, da je bil pritisk vojske nujen. Vztraja pri tem, da bi turški ustavni parlamentarizem vendarle lahko rešil politične in gospodarske probleme v državi. Ali ni morda to dobro premišljen uvod izkušenega turškega politika, o katerem se govori, da je «vedno željan oblasti», ki ni več v vojski in zagovarja civilno oblast — seveda s seboj na vodstvu? Ali ni morda zopet on za tem najnovejšim vojaškim udarom? To so vprašanja, ki se danes iz mnogih razlogov postavljajo, in na katera bo nadaljnji razvoj odgovoril. V vsakem primeru je zelo značilno večdnevno omahovanje Sunaja glede imenovanja novega predsednika vlade. Znano je, da se Sunaj strinja z ultimatom generalov De-mirelu, kakor je tudi znano, da ti generali pritiskajo sedaj na samega Sunaja, naj za novega predsednika «močne» vlade določi vojaško osebnost. Toda Sunaj se še ni odločil, čeprav je predvideni rok že potekel. Ne bo odveč omeniti, da je Su- •miiiiinmiimiiiiiiiiiHiiimtiiiiiiiimimmiiiTiimiimiiiiiimiiiimiiiiiiimiiiMiiiinmiiiiiiiimmiiiiimmi Kako preprečiti izumiranje kitov Za našo dobo je značilno, da mnoge živali izumirajo zaradi nenadzorovanega lova nanje. V zadnjem času se je zelo povečalo izumiranje kitov, to so opazili sami ribiči, ki so sklenili, da nekaterih vrst kitov ne bodo več lovili. Zaradi te prostovoljne odpovedi lova na nekatere vrste kitov pa se je povečalo uničevanje drugih vrst. Že v 19. stoletju so začeli organizirani lov na kite, vendar so skozi mnoga desetletja omejili ta lov le na dve vrsti teh velikih morskih sesalcev. Danes pa posebne ladje za lov na kite pri svojem zasledovanju ne delajo razlik, in gredo vedno bolj na sever. Zaradi tega postopnega izumiranja kitov se vedno bolj manjša razpoložljivost količine olja, ki ga pridobivajo iz teh sesalcev in ki ga uporabljajo za rdečila, margarin in milo... V zadnjih desetih letih se je količina tega olja petkrat zmanjšala. Za zaščito kitov skrbi mednarodna organizacija, v kateri je včlanjenih 12 držav Predsednik te organizacije Scott McVay pravi, da je osnovni problem pomanjkanje pravil in nadzorstva nad kitolovci. Osnovna enota za omejevanje tega lova v posamez- nih državah je sinji kit: ta velja kot dva navadna kita ali pa kot šest severnih kitov. Na tak način lahko v državi, kjer ne dosežejo določene količine z eno vrsto kitov, lahko lovijo druge vrste kitov, dokler te količine ne dosežejo. McVay pa trdi, da so te količine, ki jih mednarodna komisija določi vsako leto junija, previsoke. Medtem ko na primer podatki iz neke japonske raziskave določajo kot primerno količino za letos 4.290 kitov v severnem delu Tihega oceana, dovoljuje mednarodna komisija lov 10 tiso-čev teh sesalcev. Zelo je pomembno tudi nadzorstvo nad lovci na kite. Kljub temu pa McVay optimistično gleda na bodočnost. Na Japonskem, kjer s Sovjetsko zvezo nadzorujejo 85 odstotkov vseh kitov, ki jih ujamejo v enem letu, so ustanovili združenje za zaščito kitov, ki je zahtevalo od vlade, naj omeji lov. Tudi v Sovjetski zvezi so se začeli zanimati za mednarodni dogovor, s katerim naj bi nadzorovali lov na kite. Ameriško notranje ministrstvo pa je uradno objavilo seznam osmih vrst kitov, ki izumirajo in na podlagi zakona iz leta 1969 ne smejo v ZDA uvoziti nobene vrste kitov, ki so na tem spisku. naj kot šef glavnega štaba bil eden od voditeljev vojaškega udara leta 195C, ki je odstranil Bajarja in Men-deresa in pripeljal na oblast navdi-hovalca tega udara — Ismeta Ineonuja. In še nekaj. Ko je stranka pravice dobila absolutno večino na volitvah leta 1965, je bil eden od pogojev vojaških vrhov za zaupanje mandata Sulejmanu De-mirelu imenovanje Sunaja za namestnika tedaj hudo bolnega predsednika Gursela. Zaradi tega se sedaj v še nerešeni krizi turške vlade postavlja domneva, da se tudi za sedanjimi dogodki zopet skriva «siva eminenca* — Ismet Ineonu. Njegov ugled v vojski je še vedno velik: tako velik, da lahko zruši vlado celo prej kakor ^tradicionalne* ter gospodarske in socialne težave v Turčiji. Motiv iz Repna (Foto M. Magajna) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiMJiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU UNIVERZITETNE REFORME V ITALIJI Dvesto tisoč visokošolcev nima pravega stanovanja Nekateri si poiščejo bivališče v kleteh in skladiščih - Za vstop v zavod je potreben sprejemni izpit V Italiji je 650.009 univerzitetnih študentov, od katerih približno dve tretjini ne posluša predavanj v svojem mestu. Tudi če upoštevamo, da se večina teh mladih ljudi sama preskrblja, ostane vsaj 200 tisoč študentov brez .sobe ali stanovanja. Da bi rešili problem teh mladih ljudi, so doslej v Italiji storili premalo: v Bologni je na primer 20.000 študentov iz drugih mest, v penzionih in študentskih domovih pa je prostora le za 400 oseb. V Parmi je za 14.000 študentov iz tujih mest le en zavod z 32 mesti. V Rimu je za 50.000 takih študentov le en zavod s 350 posteljami. V Združenih državah Amerike in v mnogih anglosaških deželah poteka univerzitetno življenje v «Collegeih», ki so neke vrste skupnosti, v kateri imajo študenti, čeprav s pogojem, da plačajo visoke stanarine, na razpolago učilnice, laboratorije, menze, spalnice in športne naprave. V Italiji pa so doslej gledali na univerzo vedno le kot na kraj, v katerem študent posluša predavanja in od časa do časa opravi kak poskus. Zato da bi odpravili problem namestitve študentov v univerzitetnih mestih, so predlagali dve rešitvi: zavode in študentske domove. Rektor zavoda Ghislieri iz Pavie, 58-letni Eurelio Bernardi pravi, da so zavodi v Italiji zelo redki, skoraj vedno brezplačni in njihova značilnost notranje skupno življenje, študentski domovi pa so neke vrste gostišča, v katerih mora študent plačevati nizko stanarino. Zavod Ghislieri, ki so ga ustanovili leta 1967 in ima prostora za 200 oseb, je eden redkih zavodov v Italiji, ki ga upravljajo z lastnimi finančnimi sredstvi. Vanj lahko vstopi študent, ki lahko dokaže, da ni premožen, poleg tega pa mora opraviti tudi poseben sprejemni izpit. Ko pa so študenta v zavod sprejeli, je še vedno možnost, da ga izločijo, če pade njegova srednja ocena pod 27 točk. Podobno stanje je tudi v ostalih 15 zavodih, ki so jih po vojni ustanovili v okviru ustanove «Opere Universitarie*. Od teh zavodov se zelo razlikujejo študentski domovi, ki so bolj skromni in navadno tudi slabše opremljeni. Že od vsega začetka so ti domovi predstavljali središče mladinskega oporečništva. Prvo mesto v tej smeri je vsekakor dosegel študentski dom v Milanu, kjer so se študentje osamo- svojili. Pred dvema letoma so na primer ob vhodu razobesili napis: «Od danes dekleta lahko pridejo v naše sobe*, in ravnateljstvo doma ni protestiralo. Osnovne zahteve, ki jih postavljajo študentje, pa so, naj bi odpravili stanarino in zastonj oddajali sobe potrebnim študentom. Res je, da nastajajo v italijanskih univerzitetnih mestih vedno večje težave pri sprejemanju študentov iz drugih mest. Skupina mladih ljudi iz Pavie je v neki svoji anketi ugotovila, da morajo iskati univerzitetni študentje stanovanja v najbolj čudnih krajih, kot so na primer trgovine, skladišča in kleti, v katerih ni najosnovnejših higienskih norm. Poleg tega pa tisti, ki dajejo v najem stanovanja, vedno bolj špekulirajo na cenah. V Bologni na primer zahtevajo od vsake osebe v sobi z dvema posteljama 30.000 lir stanarine, ko pa je najemnik študent, ceno podvojijo. V večjih stavbah pa se solastniki celo domenijo, da jie bodo v nobenem primeru oddajali sob študentom. O problemu študentskih stanovanj so govorili tudi v okviru načrta za univerzitetno reformo, o kateri sedaj še razpravljajo. 30. člen te reforme pravi, da mora vsaka univerza pri svojih petletnih načrtih predvidevati med drugim stanovanje, menze, tudi predhodno zdravniško pomoč, športne naprave... zato da lahko zagotovijo študentom primerno študijsko vzdušje. Zakonski načrt pa ničesar ne pove o tem, kam naj se ta razvoj usmeri: ali v zavode ali pa v študentske domove. Zavodi imajo nekatere negativne točke, kot so na primer visoke cene v primerjavi z nizkimi finančnimi viri same šole. Stroški za enega študenta znašajo na leto od 700 do 800 tisoč lir. Najboljša rešitev bi bila razčlenjena rešitev, ki bi služila čim večjemu številu študentov. V Bologni so začeli uvajati nov sistem, s katerim dajo študentom opremo za sobe ali pa zgradijo velike študijske sobe in velike menze, kjer lahko razdelijo 110 tisoč kosil na mesec. Univerza v Milanu se dogovarja z županom, da bi najbolj potrebnim univerzitetnim študentom dajali občinska stanovanja. To naj bi bile najbolj realistične rešitve, posebno če pomislimo, da mnogi študentje nočejo stopiti v zavode, ker se v njih odvija življenje, ki je zelo različno od miselnosti ita- lijanskega univerzitetnega študenta. V kraju Šesto San Giovanni pri Milanu so na primer zgradili zavod, v katerem je še precej prostih mest, kljub temu, da je število novih študentov v zadnjih časih naraslo za 50 odstotkov. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Maurizio Pari v galeriji Tergeste V galeriji Tergeste gostuje z zanimivo razstavo abstraktnih slik Maurizio Pari iz Genove, kjer se je izšolal na umetniškem liceju. Zaslovel je kmalu kot scenograf, ko je sodeloval z znanim Menas-sierjem pri V. mednarodnem festivalu baleta v Nervi. Kot tak deluje v Genom, v Aguili in v zgodovinskem mestu izkopanin, v Ercolaniju. Vemo, da v tem zasleduje najnaprednejše odrske zamisli, kar se neizbežno zrcali tudi v njegovem slikarstvu, ki izstopa po geometričnosti oblik in elementamosti čistih, plosko na-nešenih barv. Katalog navaja tri prve nagrade tako za slikarstvo kot za risarsko delo, samo dve osebni razstavi, eno v Rimu drugo v Švici, a množico sodelovanj na razstavah abstraktnega slikarstva doma in na tujem, kar vse kaže na izrazito iskateljsko uveljavljanje. Čeprav se da to različno tolmačiti v njegovih umetniških nagibih, bi pa menili, da v mnogočem izhaja iz odrskega o-kolja, ki ga stremi povezati enako z makro kakor z mikrokozmo-zom, katerih jasnost oblik, kristalov in nebesnih teles izstopa, kakor da bi bile uokvirjene v okular drobnogleda ali pa teleskopa. Pretresa pa tu prikazane oblike nekakšen krč porajanja, da butajo ob utesnjevalne okvire zornega polja in pri tem silijo z raznimi izrastki v obdajajočo jih temino črnih ozadij. Iz vseh slik veje neka prikrita napadalnost razganjajoča red geometričnosti oblik. Slikarju pa uspe obvladati jo z barvno skladnostjo, ki rešuje u metniški videz z nežno koprenastimi učinki prozornosti nad in podslikanih ploskev prefinjenih barvnih odtenkov. Razstava je zanimiva za ljubitelje najnaprednejšega v slikarstvu, vendar pa moramo pripomniti, da bi delovala naravnost udarno, če bi jo nam Pari priredil v obdobju zmagoslavja prodora neoblikovnega u-stvarjanja. MILKO BAMBIČ PREJELI SMO MILAN, 19. — Romina Povver bo v kratkem odšla za nekaj tednov v Las Angeles, kjer naj bi se začela zanimati za oporoko svojega očeta, znanega filmskega igralca Tyrona Povverja. O tem piše tednik »Eva Express», ki pravi s svojem članku, da Romina sicer še ni polnoletna, kljub temu pa so ji njeni pravniki svetovali, naj začne reševhti nekatere probleme v zvezi s to oporoko. Tednik tudi dodaja, da Al Bano ne bo spremljal Romine, da bi njegova odsotnost ne vplivala negativno na popevkarsko kariero. LIMA, 19. — Na četrtem festivalu popevke v perujskem mestu Ancon je zmagal 13-letni deček Juan Alberto Cordova. Za svoje prvo mesto je prejel «srebrnega polža*, kar je najvišja nagrada na tem festivalu. Poleg tega je Juan Alberto zaslužil še 40.000 solov, kar znaša približno 625.000 lir. llllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||Hlirilu,llll„ll,lllll,||m,l,l,|||,|||,in||,l|||||||||||,|||||1||||||||||||||| DIALOGI. Mesečnik za vprašanja kulturnega in javnega življenja. Maribor, leto 1971 št. 3. INDICATORE GRAFICO. Rassegna bibliografica mensile. A cura del-l’Ente Nazionale per la Cellulosa e per la Carta dell’Associazione Nazionale Italiana Industrie Gra-fiche, Cartotecniche e Trasfor-matrici. Febbraio 1971. SAMO.TER. 70/1971. Edizione spe-ciale delTEnte Autonomo per le Fiere di Verona. GLOBUS. L’unica rivista dedicata a tutti gli hobbies. Roma, gen-naio — febbraio 1971. POLITICA ESTERA. Direzione e amministrazione Roma. Febbraio 1971. TRIBUNA. Študentski list. Ljubljana, 25.2. 1971. HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izredno | TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Na vsak način še razširite svoje delovno področje. S hvaležnostjo sprejmite dober nasvet. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne čakajte, da vam upniki pokvarijo ves ugled. Posvetite se v prostem času cvetličarstvu. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Skušajte se še bolj zanimati za načrte in misli onih, ki so vam najbližji. V zvezi z nekim najnovejšim poznanstvom bodite bolj previdni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Obrnile se bodo na vas za pomoč osebe, ki vam razen hvaležnosti ničesar ne morejo dati. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaš uspeh bo odvisen od neke pogumne pobude. Skušajte bolj razviti svoj čut za odgovornost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Potrebno je, da se na kak način oddolžite vsem, ki so vam pomagali. Nekdo vas bo užalil, ponudite mu roko. primeren trenutek za vse vrste kupčij. Sklenili boste lepo in iskreno prijateljstvo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne razvijajte sredi nepoštenih tekmecev svoje dejavnosti povsem osamljeno. Od ljubljene osebe zahtevate preveč. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Z lahkoto boste izpolnili svoj program. Ne bojte se javno povedati svojih idej, ker bodo te naletele na ugoden sprejem. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ugotovite, kakšen je ugled, ki ga v splošnem uživate. Sladkosti neke omame vam ne bodo zameglile razuma. LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes ni sleherna sprememba v poslovanju bila neprimerna. Še enkrat premislite, preden se odločite za neki ukrep, ki ni najbolj zanesljiv. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite pripravljeni na dobre in slabe trenutke, na vsak način pa vztrajno delajte. TOME SVETIMA VKASA lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PRVA KNJIGA «Ti norci! Pojejo internacionalo!)) Poznal jo je še iz mladosti, žvižgal jo je sosed krojač, socialdemokrat, dokler niso prišli nacisti na oblast in ga je njegov oče spravil za mrežo, od koder se ni več vrnil. To je bila tudi vstopnica za njegovo kariero. Na hitro so ga obvezali Kakor v blodnjah Je momljal: «Poglej jih no, psov! Potuhnili so se. Tako fanatičen in taiko blazen narod.. Neverjetno.* Z drugimi ranjenci so ga pripeljali do Wolfa. «Moj ljubi Bock, ali ste Jo skupili? Pa ja ne pošteno?« Sklonil se Je k njemu in mu s ciničnim mirom ln prizanesljivim smehljajem gledal v odsotne, zdaj že skaljene oči. «Bilo je malo prezgodaj. Nevarno se je bližati zadeti zveri.« Bock ga Je utrujeno pogledal in mu z glasom, prežetim od prezira, zabrusil z zadnjimi močmi: «Vi niste nikoli prehitri! Glejte, da ne boste nekoč prepozni! Poznajo vas kot lepega prasca!« Wolf je osupnil in si nadel masko frontnega oficirja iz filmskih novic. «2al mi je, dragi kolega. Lepo se vam zahvaljujem za nasvet,« Je dejal dramatično. ((Napravil bom vse, da pridete v rekordnem času v bolnico.« •Naredite, kar hočete! Na nikogar se več ne zanesem. Vse je neumnost, z vami, potuhnjenimi rdečarji. Samo Grete mi je žal. Upam, da ji boste povedali resnico o mojem koncu, vi, češčeni mrhovinar. Naredite mi vsaj to neumno uslugo.« Hotel se je dvigniti in še nekaj reči, pa mu je kri spet bruhnila iz ust. Obležal je negibno. Wolf Je ukazal, da so ga takoj uvrstili v kolono hudo ranjenih, ki je bila pripravljena za odhod v dolino. Takoj ko so konji z ranjenci in spremstvom izginili v gozdu, se je Wolf nevoljen vrnil na položaje. Preveč so imeli žrtev. Spomnil se je tudi na Ano. Kaj, če je v tem bataljonu? Po poročilu H-8 ni bilo točno označeno, v katerem bataljonu je. Če je bila v tem, je zgorela. Morda je ranjena. Zle slutnje so ga navdale z nestrpnostjo. K slabi volji pa so pripomogle še Bočkove pripombe. Sonce je utonilo za visokimi, belimi gorami. Mrak se Je plazil med drevje. Goreče ruševine so še vedno obstreljevali z minami. Kadar so utihnile eksplozije, je prinašal veter vzdihe in krike ranjenih s planjave. Ubijalski gnev, ki so ga razvnele v njem slike napada, se Je polegel. Veter je prinašal duh požara in zoprni vonj po ožganem mesu, da mu je postajalo slabo. Ko je bledo sonce zdrsnilo za gore, jih Je pričelo obupno zebsti. Dovolj mu je bilo ognja, smrti, dima in krvi. Misel na Ano ga je navdala z žalostjo. Obšlo ga je čustvo nesmisla in praznine, toda hotel Je vztrajati do konca. Zdaj niso več tvegali z napadom, šele v mraku je vodja odredil teinji napad na dogorevajoče ruševine. Ljudi, Id so šli njega, Je videl kot sence. Obstal je na komandnem mestu in še; ,e za njimi šele, ko so ga zdramili kriki, ki so mu kri v žilah. «Najbrž koljejo ranjence,« je po- mislil n puspešil korak. & spremljevalci se je napotil skozi gozd proti ognju, ki je me"A Arvav sila! v mračino. Na planjavi okoli poslopja so njt-fhA ljudje obračunavali s tistimi, ki so ranjeni obležali v snegu aockov šofer je stal na plazu, ki je zgrmel s strehe, ko se je ta vžgala, in čakal na žrtve. «Tu imamo še enega,« so vpili vojaki, ki so iskali po ožarjenem bojišču. Skupina vojakov je privlekla človeka s prestreljenimi nogami in ga sunila pred šoferja. Ta se je razkoračil, zajel sapo, zgrabil fanta za boke, počenil, ga z gibom dvigalca uteži dvignil in v loku treščil v plamene. V pošasten krik se je mešal krohot in spodbujanje, ko so privlekli novo žrtev. Nekaj ranjencev so privlekli za noge kot ustreljeno divjad po snegu. Tik ob ognju pa so štirje zgrabili človeka za roke in noge in ga zagugali. Na povelje: ena, dva, tri! so ga, kot so se otroci včasih metali v vodo, vrgli v ogenj. Wolf Je za hip postal za hrbti vojakov, ki so gledali, kako se v plamenih človek zvije, zakrili, dvigne, pade, kako črni in spreminja obličje v pošastno masko. Vonj po ožganem mesu ga je razdražil do besnosti. Ob misli na Ano se je v njem vzdignil odpor do vsega, kar se je tu dogajalo. Stopil je še nekaj korakov bliže. «Kaj delate?« je surovo kriknil z visokim glasom, kot bi udaril po jeklu, da so se ozrli presenečeni in obstali negibno. «Nič posebnega, gospod major,« se je opravičeval oficir, Id je vodil zadnji napad. «Majhen šport, igra za razgibanje. Naležali smo se v snegu.« ((Prenehajte takoj s to neumnostjo, človek! In privedite mi nekaj ljudi, ki bodo govorili! Ne zmečite mi vseh prič v ogenj!« Je z glasom, ki Je sekal kakor meč, ukazal Wolf. Potem se je z rokami na hrbtu napotil okoli stavbe po bojišču. Njegov pogled je blodil in iskal po mrličih. Nedaleč od hotela je obstal pri dveh dekletih, ki sta ležali objeti, z obrazi, zakopanimi v sneg. Na ukaz mu Jih je spremljevalec obrnil. Videti sta bili, kot bi zaspali v snegu. Ena od njiju je imela dolge, na ramena padajoče lase kot Ana. Wolf se je sklonil k dekletu in jo pogledal od blizu. Z roko se je dotaknil njenih las in ji z lica obrisal sneg, s katerim jo je zasula mina. Njen obraz Je bil leden in začutil Je hlad na koncu prstov. «Ali je Ana?« Ni bila. Za hip mu je odleglo. Vstal je in se odmaknil od ognja v goščavo, stran od vetra, Id je prinašal smrad po ožganem mesu. V gozdu je postal in čakal. Bil je vznemirjen. Privedli so mu nekaj ranjenih ujetnikov, šele ko sta ga dva DR. FRAN VATOVEC: yr Časnikarski fenomen: gor iška Soča Dogajanja in ugibanja ob robu njene stoletnice V socialni demokraciji je treba po Sočinem zatrjevanju ((položiti narodnost v kot«. To pa velja le za slovenske delavce, medtem ko se «Lahi svobodno nacionalno šopirijo v njej"-Po mnenju Sočinega sodelavca Vladimira Knafliča pa je m®" rod najvišja socialna enota. Vsekakor je značilna njegova izpoved: «Proti slovenski socijalni demokraciji nimamo in ne bomo imeli nikdar ničesar«, in tudi ne proti drugonarodni, dokler interesi celokupnosti naroda ne kolidirajo z interesi enega razreda. Narodni in tudi nerodnogospodarski interesi vsakega razreda so po V. Knafličevi sodbi važnejši kakor go" razredni interesi. ■) Naelektreno ozračje v odnosu med Narodno napredno stranko in socialno demokracijo se je zgostilo zlasti v času, ko se je dr. Tuma že krepko vzpel na vrh v goriški socdalri demokraciji. Regentov ((Delavski list« (1908—9) je namreč opozoril svoje čitatelje, da je naletela socialno demokratično stranka na Goriškem na odpor prav v svobodomiselnih n3' prednih krogih. Seveda se oglaša Soča, češ da tako piše dr. H. Tuma. Prej da ni bilo hudih bojev med naprednjaki k socialnimi demokrati. Sedaj pa bi rad dr. Tuma «razplet prepir najhujše vrste med naprednjaki in socialdemokrati". Da bi si «ohladil svojo jezico«. Ob prvem majniku 1909 pa nas Soča znova preseneča Uvodničar navaja, da je Soča ob raznih priložnostih že 'V0'**'. zala, da ni nasprotna delavstvu, temveč da «mu je P1* jazna, da ga podpira«. Pred nekaj leti, da so bili izraženi celo očitki, češ da «smo (v Sočinem krogu — piš. op.) P°’ stali socialdemokrate in da je neki naročnik celo vrnil Sočo-češ da preveč držimo s socialisti«. Naslednji stavek Pa * dopoveduje, da «bodi naše delavstvo narodno«. Ob tem trd) uvodničar, da «nam je socialna demokracija v Trstu in rici polaščila že dovolj naših delavcev«. Razen tega se ogl8^ Soča z očitkom, češ da gospodujejo v socialni demokracij med Slovenci na Goriškem doktorji, na čelu jim ((obsolutm dr. Tuma«. V tem tonu nadaljuje Soča svoje izpade zoper socialno demokracijo, ki jo označuje kot «rdečo farbarijo«. Govori * * * * v zvezi z goriško stavko zidarjev o ((slabosti socialdemokratsko stranke v Gorici«. Vzrok? Ker pač «visoke rdeče gospode m poleg in ne zna nič pomagati ter sploh tudi noče«. Do «dlja' gih sodrugov« se namreč obračajo le v primeru, ko je tr«b® ((sejati med nje strankarsko sovraštvo«. Slovenski delavec — ((Velikanska nevarnost* Pa se Soča vendarle zavzame za slovenske delavce v Tržiču ob polemičnih strelicah iz stolpcev časnikov «11 Picc°1011 ter «In Corriere«. Uprizorila sta pravcato gonjo zoper sj0-venske delavce, češ da je ((slovenski delavec v tržiški lndje delnici velikanska nevarnost za Tržič v narodnem in g^Pf darskem pogledu«. Seveda se Soča takoj potegne z® . delavce, (dri jih sprejemajo v službo, ker so pač sposobni«; Ob sklepu sledi še krepko opozorilo, da «se ne sme zgod® in se tudi ne bo, da bi laški iredentovci pregnali slovenske? delavca iz ladjedelnice v Tržiču«. Ni mogoče nikamor drugam ko v — levo Kljub nasprotstvu, ki je nastalo ob razcepu A. Gabršček " dr. Tuma, in kljub ostrim polemičnim iskram pa presenečaj v nekaterih Sočinih člankih napredna stremljenja s težnJ0’ približati se socialni demokraciji. Tako ugotavlja na Plirr , K. (Vladnur Knaflič — piš. op.), da po vsem zgodovinske razvoju in pravem, dejanskem položaju danes «ni mog0^ nikamor drugam kakor v levo«. K. se ogreva za centraliz®®^ naprednjakov, za ((kooperacijo s socialno demokracijo«. Vsh kakor želi prepričati, da se idejna in stvarna program® dveh smeri (liberalno napredne ter socialno demokratične '' piš. op.) križata kakor na primer dva ekscentrična krog®’ Središči tega kroga sicer nista isti, a ne daleč vsaksebi. skvi obeh krogov se dvetretljinsko krijeta. ((Realizem G^eT&, nega naprednjaštva — piš. op.) in socializem (socialne dem kracije — piš. op.) si podajata roke«. Misel na prihodnje državnozborske volitve pa je Še b°/ spodbudila časnikarsko pero uvodničarja in polemika V. ^ fliča. Ugotavlja namreč, da je v socialni demokraciji «stal porast na bolje tudi v narodnostnem vprašanju«, še d®|a gre. Napoveduje celo, da bo ((socialna demokracija km®^ edina zastopnica napredka«, če se naprednjaki (liberalci piš. op.) ne bodo kmalu ustavili na poševni ploskvi, k®^ so zašli.2) H Soča in krščanski socializem Soča navaja v krogu Krekovih goriških krščanskih cialcev predvsem zdravnika dr. A. Breclja, Fr. Pavletiča, * rata Ivana Dermastjo, tolminskega dekana Ivana Rojca časnikarja Franca Kremžarja. Krščanski socialci ki so r imenovali «novostrujarje», so v bistvu, vendar z dr. Krekov'® socialnimi posvežitvami, nadaljevali dr. Mahničevo idejno sr® ') Henrik Tuma: Iz mojega življenja. Ljubljana 1937. Str. & Soča 24. m 31. jul. ter 7. avg. 1896 - 21. jul. in 2. sept. 19°® r 31. jan. in 15. dec. 1906 — 5. jan., 28. marca, 2. in 23. ap^8 30. jul- 1907 - 30 apr. in 22. dec. 1908 - 7. jan. 1909. ) Soča: 14. jan., 22. apr., 1. maja in 9. nov. 19C9 — H’ ^ 2. in 23. nov. ter 19. dec. 1911. (Nadaljevanje sledi) od ujetih prepričala, da v bataljonu ni bilo ženske z i Ana, se je umiril ln prisluhnil strelom, ki so milostno vu", v lobanje tistih, ki še niso bili mrtvi. Potem se je Pre svojim mislim. Ostal je sam. V temni senci pod osamljenim dreve^\j je opazoval vrvenje okoli tlečih ruševin. Nemci so odJ^i. svoje mrtve, trupla partizanov pa so ostala na PIaIV Kako fanatično, hrabro so se borih do konca! Ko bI Ko leto pred tem Paulusova VI. armada pred Stalingradom^ je firer ukazal, naj pogine do zadnjega moža in postavi v ^ spomenik germanskemu bojnemu duhu, borila tako, ne' ^ padel mit o neuklonljivosti nemške vojske. Ti pa so se P g stovoljno odločili za smrt. Ob misli, kako visoko ceno ^ pri preprostih ljudstvih svoboda, mu je postalo tesn°- ^ bo dovolj takih, Nemci ne bodo pokorili sveta. O tem1’ ,, bi lahko propadli, pa ni maral razmišljati. Iz teme 50 pokazala senca. Prihajal je častnik, ki ga je poslal, da ugot koliko žrtev Jih je stal ta napad, «Pirova zmaga,« je pomislil, ko je oficir poročal o >®s‘S. Izgubah. Stirilnsedemdeset mrtvih poleg množice raD%e0- Le kaj bo rekel general? Končno to ni njegova stvar, 0 vomost nosijo izvajalci ln ne režiserji, se je tolažil im K skakoval na mestu, ker ga je zeblo v noge. , je Sredi noči so ovaduha Obada spustili domov. zd bil spet pastir v oguljenih hlačah In ponošenem su^mJ jj zanikrn in odljuden. Tri leta Je hodil v prvi razred im s«jic v šoli naučil le toliko, da se Je znal okorno podpisati-ogrinjalo Je oddal. Tudi pištole, ki bi sl Jo rad pridržal niso pustili. a Po ozki gazi Je opletal, kot bi bil pijan. Bil je v reZ{o-omamljen ln ni mogel doumeti, da je pravzaprav on P^, “ čil krvavi žar na nebu, ki mu ni šel izpred oči. Več*1*: lictnt.ll I. __11 X. i. . ... cTTČv im ircuu, ivi mu m sei izprea oci. t y Je ustavil Ln se obrnil, če Je res, kar Je videl. In hitel, skoraj tekel, da bi ubežal krvavemu nebu z® ,svgsl Oddahnil se Je šele v grapi, ki je vodila proti njegovi ^ - j ~ * D * JO VUUUll l/l/i Saj oče ne bo mogel verjeti. Doslej sta Izdala 1® manjših stvari o sosedih, kurirjih in terenoih. Zaman s® PORT ŠPORT ŠPORT T 62. MILANO-SANREMO Eddy Merckx kot Bartali Drugi na cilju je bil Felice Gimondi SANREMO, 19. — In spet Eddy "erekx! Saj je bil favorit že pred Jačetkom dirke, način pa, na kakr-»en je osvojil 62. izvedbo znane d*ir-*e °d Milana do Sanrema ga uvršča največje kolesarske ase vseh j*sov. Res je, da do sedaj ni bil ^krat v Sanremu, kot npr. Girar-:epso, Bartalija pa je kljub temu dohitel v številu zmag. Današnja dirka je potekala dokaj počasno do prve večje vzpetine, ® vzpona k prehodu Turchino, kjer so nekateri skušali pobegniti. Poskus ni uspel. Odločilni dogodek pa se je pripetil nekaj kilometrov pred Sanre-mom, na rahlem vzponu pred ligur-skim mestom. Na čelu so bili Eddy Merckx, Bruyere in Spruyt, neposredno za njimi pa sta vozila Gimondi in Motta. Po nekem zavoju so skušali Belgijci presenetiti Italijane in zbežati. Presenečenje ni uspelo in Merckx se je odločil, da bo napadel sam. To je res naredil enotedenskem počitku bodo drevi in jutri zopet na sporedu tekme ženske odbojkarske B lige DANES ^bota, 20. marca 1971 0J30JKA *enska b liga ?1-15 v Modeni D°P Minelli — Sokol ^OSKA C LIGA ^■15 v Trst,u, stadion «1. maj» — Concordia Schio KOŠARKA P0KAL SABA ^•30 na Greti Saba _ Bor * * # ^nibasket 1®00 v Rojanu U°P- Ferroviario — Bor JUTRI ^^delja, 21. m&roa 1971 NOGOMET l' AMATERSKA liga v Ramansu Romans — Vesna A • « • *■ AMATERSKA liga v Miljah ^"ggesana — Primorje A • • * 3' AMATERSKA liga v Nabrežini vta — Inter SS . * * * i. 00 na Proseku tiacori — Vesna B * * * sf10 v Padričah btnorec — Don Bosco * * * v Bazovici *rja — Roianese . « « * i'15 v Trstu stadion «1. maj« - Breg li * * * V, v Trstu, stadion «1. maj» — Olimpija Hflo ha Proseku 'Orje B — Bar Veneto « * # v Ločniku Juventina 15.00 v Moram Moraro — Sovodnje * * * MLADINCI 13.30 na Opčinah CG SP Opčine — Breg # * * NARAŠČAJNIKI 10.00 v Moši Mossa — Sovodnje « * * 10.00 v Podgori Piedimonte — Juventina * * + 10.00 v ,’ •' Pro Monfalcone — Mladost ODBOJKA ZENSKA B LIGA 10.30 v Trstu, stadion «lj maj» Bor — OMA • •• 10.30 v Valdagnu Dop. Marzotto — Breg » » » 15.00 v Trstu, stadion «1. maj« Zarja — Lido Spina « « « MOŠKA D LIGA 10.00 v Adegliaccu Kennedy — Breg KOŠARKA moška d liga 15.00 v Rovigu Don Bosco — Bor • « * «1. DIVISIONE* 9.30 v Trstu Libertas — Bor * * # POKAL SABA 15.00 na Greti Lloyd — Bor • • • DEČKI 11.00 na Opčinah Polet — Bor A SMUČANJE TROFEJA PIAZZA (članice) 9.30 na Piancavallu Sodeluje tudi SPDT in na njegov napad ni utegnil nihče odgovoriti. Merckx je na cilj prispel s polminutnim naskokom, ki si ga je priboril v borih nekaj kilometrih. V borbi za drugo mesto je bil najhitrejši Gimondi. 1. Eddy Merckx 288 to F* t- > i s p.h. 39,152 km : na uro 2. Felice Gimondi zaostanek 30” 3. Gosta Pettersen 4. Roberto Ballini 5. Bruyere 38” 6. Spruty 45” 7. Motta 47” 8. Rosiens 1’22” 9. Van Vlieberghe 10. Hezard 2’01” 11. Verbeeck 2’10” 12. Dierick 13. Aimar 215” 14. E. Petterson 2’30” 15. Maggioni Odbojkarska ekipa Krasa je imela letos mnogoštevilno občinstvo, ki ni tako vneto navijalo (kot kaže naša slika) le na domačih tekmah, ampak je moštvu sledilo tudi na gostovanja. Drevi se bodo tisti navijači Krasa, ki so obiskovali le domače tekme te ekipe, poslovili od svojega moštva, saj bo to poslednja domača tekma krasovcev v tem prvenstvu .................................................................................................................................................................... mirni i iiiiiiiiiiniiiiui m n tu iiinitii mim ...................... n miiii m min košarka PRED JUTRIŠNJIM KOLOM D LIGE Borovci gostujejo v Rovigu Visoka zmaga Borovih dečkov v iiaraščajniškcm prvenstvu proti Servolani Včeraj so odigrali kar pet košarkarskih tekem. Zmagali pa so le dečki prve Borove ekipe. Tudi danes in jutri bodo naši košarkarji zelo zaposleni. «D LIGA« Borovi člani bodo jutri gostovali v Rovigu, kjer se bodo ob 11. uri spoprijeli z nevarno peterko Don Bosco. Tekma je za naše predstavnike dokaišnje važnosti, kajti tudi Don Bosco se bori za obstanek v ligi. Borovci se bodo morali zato močno potruditi, da strejo odpor domačinov, ki nujno potrebujejo točke. Naloga «plavih» bo torej vse prej kot lahka Ce bodo zaigrali kot proti Trevisu, lahko pričakujemo zadovoljiv izid. Bor bo v Rovigu nastopil z naslednjo postavo: Zavadlal, Fabjan, Rudes, Lakovič, Starc, Sirk, Pertot, Ambrožič, Kralj. «PRIMA DIVISIONE« Jutri bodo prvič nastopili tudi košarkarji Bora, ki igrajo v «prima divisione«. V prvem kolu se bodo spoprijeli s peterko Libertas Trie-ste, ob 9.30, v telovadnici Ulice della Valle. Ker bo to prvo kolo. je zato vsako predvidevanje tvegano. Včeraj so borovci odigrali trening tekmo proti ekipi Dapoiavoro Ferroviario, ki bo nastopila skupno z borovci v tem prvenstvu. Ferroviario — Bor 65:50 BOR: Šare 3, Valter Hrvatič 12, Stojan Hrvatič 4, Martin Kralj 14, Kapič, štokelj 1, Koren 4, Rajmund Kralj 8, Kafol (k) 4, Burazzutti 2. Kljub temu da so borovci v tej trening tekmi izgubili, lahko ocenimo ta nastop kot zadovoljiv. Trener Kafol je namreč v glavnem poskusil razne sisteme igre, katerih se bodo igralci poslužili v prvenstvu. Najboljša v vrstah «plavih» sta bila Valter Hrvatič in Martin Kralj. DEČKI Dva poraza in ena zmaga v prvenstvu dečkov. Bor A — Servolana 61:29 BOR: Bertok 2, Vatovec 4, Colja (k) 17, Sancin 4, Peter Žerjal 2, Košuta 8, Ražem, Ervin Žerjal, Klobas 24. Borovi dečki ekipe A so včeraj dosegli drugo zaporedno zmago v tem prvenstvu. Servolana je bila enakovreden nasprotnik domačinom le v začetku, nato pa so «plavi» igrali zanesljivejše in so tudi povsem zasluženo zmagali. Najboljši borovec je bil kapetan Colja čeprav je bil — kot po navadi — najboljši strelec Klobas (24 točk). Lloyd — Bor B 36:32 BOR: Čok (k), Gombač, Trampuš 2, Mikac 1, Ivan Kuret 25, Vato-vani, Siega 4. Le za las niso košarkarji druge Borove ekipe pripravili največje presenečenje tega prvenstva. «Pla-vi» so namreč, potem ko so že vodili za 11 točk, izgubili v zadnjih minutah proti favoritu prvenstva Llcydu. Res je, da je bil v vrstah Lloyda odsoten Oeseir, najboljši košarkar prvenstva, kljub temu pa je za naše košarkarje včerajšnji nastop povsem zadovoljiv. Daleč najboljši na Igrišču je bil Ivan Kuret, ki je dosegel 25 točk. INTER 1904 — POLET 52:9 POLET: Laris Tavčar (k) 6, Milič 2, Marko Sosič 1, Pavel Sosič, Ivan Sosič, Rudi Taučer, Guštin, Purič, Kalin. Poletovci so morali položiti orožje pred močno peterko In terja 1904 «Oranžni» so se stoer požrtvovalno borili, a to žal ni zadostovalo. Dobro je v vrstah Poleta igral Tavčar, ki je zadovoljivo vodil svojo ekipo. Jutri bo Polet ob 11. url na Opčinah igral proti Boru A. Bor B bo počival. «Pokal SABA» SERVOLANA — BOR 21:15 p.p. BOR: Ervin Žerjal (k) 2, Ražem 3, Peter Žerjal 10, Farovci, Volk, Race, Mazzucca, P. in R. Furlan. Borovci so nerodno izgubili prvo tekmo na turnirju za Pokal SABA. Do treh sekund pred koncem tekme so vodili za eno točko, nato pa so slabo Izgubili žogo in nasprotniki so izenačili. V podaljšku so bili odločno boljši košarkarji Servolane, ki so tako tudi zasluženo zmagali. Najboljši borovec je bil Peter Žerjal. Danes bodo borovci ob 16.30 Igrali v telovadnici Ulice della Valle proti SABA. Minibasket V nadaljevanju prvenstva v rnlnl-basketu za letnike 1961, 62, 63 bo danes Bor igral ob 18. uri, na igrišču v Rojanu, proti ekipi Vasari. b. L Finnrr S f 1 1. — prvi 1 drugi X 2. — prvi 1 drugi X 3. — prvi 1 2 drugi 2 1 4. — prvi 1 2 drugi 2 1 5. — prvi 1 2 drugi 2 1 6. — prvi 1 X 2 drugi X 2 1 :—*=== m NATEČAJ ŠT. 30 Fiorentina — Cagliari 1 Foggia — Roma X 2 1 Inter — Napoti 1 X Juventus — Torino 1 LR Vicenza — Milan X 2 Lazio — Catania 1 Sampdoria — Bologna X 1 V are se — Verona 1 Atalanta — Brescia X 1 2 Como — Bari X 1 Novara — Modena 1 | Palermo — Catanzaro 1 Perugia — Livorno 1 ET V TEKMOVANJU MLADINCEV BHK333E5! Z zadetkom Sakside Breg osvojil točko Med naraščajniki poraz Brega in Mladosti BREG — CAMPANELLE 1:1 BREG: P. Sancin, P. Ota, Martini, M. Krmec, Samec, L. Sancin, Gaburro, V. Krmec, V. Ota, Saksida. CAMPANELLE: Debennardi, Grassi, Bratos, Gherlom, Velner, Cris-naz, Famigliuolo, Deloielo, Lodi. STRELCA: Delcielo v 24. man. p. p. in Saksida v 16. min. d.p. Mladinci Brega so v tekmi s Cam-panellami doživeli krstni nastop v tem poprvenstvenem mladinskem tekmovanju. Moštvo je sestavljeno na novo in še ni uigrano. V njem nastopata dva rezervna igralca prve ekipe, pet naraščajnikov, ostali pa so igralci, ki že več časa niso nastopali. Kot je bilo pričakovati, igra ni bila posebno lepa. To pa tudi zato, ker je bilo padriško igrišče v zelo slabem stanju, pihala pa je tudi močna burja. Campanelle so od časa do časa predvajale boljši nogomet, s hitrimi protinapadi. «Plavi», ki so ves čas pritiskali ter skušali priti do gola, so bili neuspešni, delno zaradi dobre nasprotnikove obrambe, delno pa zato, ker so predvajali preveč individualno igro, poleg tega pa tudi zaradi slabe kondicije nekaterih krilcev. Obe ekipi sta nastopili okrnjeni: ker pa so bile Campanelle v devetih in Breg v desetih, so bili «plavi> v številčni premoči. V tekmi sta bila omembe vredna le oba gola. Prvega je dosegel v protinapadu srednji napadalec s silovitim strelom, katerega je Sancin odbil, a v lastno mrežo. V drugem polčasu je Saksida preigral nasprotnega branilca ter neubranljivo streljal v mrežo. Brežani so pritiskali do konca tekme, vendar brez učinka. Neodločen izid je v bistvu pravičen za obe ekipi, Brežani pa so lahko z njim — glede na to, da je bil to njihov prvi nastop — tudi zadovoljni. • • • LIBERTAS ROCOL B — BREG 4:0 (1:0) BREG: Košuta, Bržan, Slavec, Pavletič, M. Lovriha, Žafran, Sovič, P. Lovriha, Strnad (v d.p. Kocijančič). ODBOJKA V moški C in D ligi Zadnji nastop Krasa doma Breg prihaja zopet v formo? MOŠKA C LIGA V okviru 13. kola moške odbojkarske C lige se bo drevi Kras pomeril na domačem igrišču s šesterico Comcordie Iz Schia. To bo obenem zadnji nastop «beto-rdečlh» pred domačim občinstvom, prvenstvo pa se bo zaključilo pri i za krasovce zeio nevaren, saj bodo gostje iz Schia poskusili vse mogoče, da bd dosegli prepotrebno zmago, ki bi zanje pomenila gotovo rešitev. V Kraševem taboru je morala po presenetljivi zmagi v Trevisu res na višku. Fantje so po vrsti me- hodnjo soboto, ko bodo krasovci diih nastopov vendarle pokazali, v gosteh pri goriških gasilcih. Kar se tiče končne uvrstitve, se je' za Kras prvenstvo končalo že v prvi polovici tekmovanja, ko so predstavniki zgoniške občine zabeležili vrsto pozitivnih rezultatov. «BelordečD, ki so bili letos novinci v tej ligi, niso imeli dovolj izkušenj, da bi uspešno posegli v borbo za prva mesta. Kar se pa rešitve tiče ni imel Kras nikoli resnejših težav, saj se je že od vsega začetka usidral na 4. mesto. Iz C lige bosta nazadovali dve moštvi in borba za obstanek postaja dramatična. Ekipe Concor-dte, Merana in Audaxa imajo vsaka po 4 točke: zato bo prav v zadnjih dveh kolih padla odločitev. Goriški Audax si je prejšnjo soboto zelo poslabšal možnosti za rešitev, ker so obsoški odbojkarji klonili Concordii, ki je neposreden tekmec za izpad. Zato bi utegnil biti drevišnjl nasprotnik česa so zmožni. Drevi pa morajo dati vse od sebe, da se bodo s prodornim uspehom poslovili od svojih zvestih navijačev. Tekma Kras—Concordia bo drevi na stadionu 1. maj ob 21.15. —bs— MOŠKA D LIGA Jutri se bo začel povratni ded prvenstva moške odbojkarske D lige. Breg se bo v prvem povratnem kolu pomeril s Kennedyjem iz Adegliacca. To moštvo je v prvem srečanju premagalo Breg, čeprav s težavo, vendar ni pokazalo lepe igre, ampak samo mnogo borbenosti in volje do zmage. S tem pa je tudi spravilo Brežane v koš. Nato niso Furlani več o-svojili nobene tekme, prav do zadnjih kod, ko so premagali Torria-no in Turiaco.. Brežani so opravili slab prvi del prvenstva. V prvih srečanjih so igrali še kar dobro, nato pa je njihova «sto'r"'ami prosil, naj ga pusti, ker ima tri otroke in ženo. .1 je, sam ni vedel, kaj ga je zmedlo, ali oči ali roke. t — se mu je. Roka s pištolo mu je omahnila, nekaj Tjtaral med zobmi, se obrnil in odšel k skupini Nemcev. 1]k robu gozda je postal. Pod njim je spala vas. Hiše so ^ Nametane po poljani. Mrzel veter mu je obliznil razgreto ^ Streslo ga je po vsem telesu Devetdeset partizanov! 1 j?* Je od in videl je tisoč metrov dolgo kolono, kako izginja •l j u proti Goreljku. Zadaj na saneh pelje hrano zanjo on jtijtagi kmetje. On Je zadnji. 2epe ima polne rdeče soh, V? Potresa v sneg. Kolona izginja kakor sence, ki so umrle, hiesec skril teman oblak in je mrzla noč padla na za-Sto Se enkrat se Je ozrl na vse štiri strani, potem pa se <05} ta*Ul kakor roparska živai naglo in prihuljeno proti svoji L* žepu Je v potni rold stiskal dvesto okupacijskih mark, ^ i«U Jje naštel Wolf. V drugi roki pa ostanek cigare, ki taogel pokadita do konca. S^°i '0/1 «ADIT. - D7S, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Stran 6 20. marca 1971 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca-, trgovski 200. finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Prl upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societž Pubblicita Italiana*. Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT • Trst ZARADI MOČNEGA DEŽEVJA IN POTRESNEGA SUNKA Zemeljski usad v perujskem mestu Chungar povzročil od 400 do 600 človeških žrtev Vse poti in ceste v prizadeto rudniško središče so neprevozne LIMA. 19. — Zemeljski usad je zasul in skoraj popolnoma uničil rudniško središče Chungar sevemo-vzhodno od Lime in povzročil po prvih in seveda netočnih vesteh od 400 do 600 človeških žrtev. Zdi se, da je usad povzročilo močno deževje, ki je prizadelo pokrajino v preteklih dneh. govor pa je tudi o lažjem potresnem sunku, ki so ga zaznali včeraj v Limi in katerega epicenter bi lahko bil v bližini prizadetega mesta. Najbolj verjetno je, da je ogromno gmoto blata, kamenja in ruševin res sprožil potresni sunek, potem ko je voda že zrahljala zemljo. Usad .je zgrmel z vrhov, ki obkrožajo dolino reke Ja-nahuar in tudi mestece Changar, ki je v dolini. Skupina približno 20 prebivalcev malega mesta je dospela šele danes v kraj Cerro de Pasco, drugo rudniško središče približno 140 kilometrov od Chungarja, in povedala, da je ogromna količina blata zasula mesto včeraj malo pred poldnem. Povedali so tudi, da je usad onemogočil vožnjo po vseh poteh in cestah, ki peljejo- v mesto, kar bo seveda precej otežkočalo reševalce. V Limi je glasnik rudniške družbe iz Changarja sporočil, da je bil radijsko povezan z rudnikom malo po trenutku, ko je usad povzročil tragedijo. Izvedel je samo, da .je naselje, v katerem so živeli rudarji, dejansko izginilo in da so 50 do 70 ranjenih rudarjev odpeljali v bližnjo vas, o vseh ostalih — v naselju je živelo okrog tisoč rudarjev — pa ni vesti. Iz Lime, ki je oddaljena približno devet ur avtomobilske vožnje od prizadetega mesta, so odšle skupine reševalcev in policistov, katerim so se pridružili tudi rudarji iz vseh bližnjih rudnikov. Svojevrstni protest avstrijskih kmetovalcev Šest tisoč traktorjev paraliziralo Dunaj Sloka, svetlolasa, očarljiva in... bosa Janet Agreen bo v kratkem snemala film »Škorpijonov rep* DUNAJ, 19. — Svojevrstna demonstracija avstrijskih kmetovalcev je danes zjutraj povsem paralizirala Dunaj: Izakih šest tisoč traktorjev je na miren način zasedlo ulice mestnega središča ter povsem onemogočilo promet do periferije. Kmetovalci so priredili protest proti poljedelski politiki vlade kanclerja Kreiskega: zahtevajo zni- žanje cene nafte oziroma dovoljenje za uporabo »barvane nafte* ter povišanje cene mleka. Demonstranti so na traktorjih razobesili velike transparente z napisi, kot so »Plačujemo najvišjo ceno nafte v Evropi*, »Obdelujemo polja, moramo pa plačevati za gradnjo avtocest*, »Potrpežljivost kmetov je pri koncu*, »Zahtevamo barvano nafto*. Ceno nafte so v začetku januarja povišali od 2,50 na 3,20 šilinga (okrog 80 lir): od tega gre skoraj polovico za davek za gradnjo avtocest. »Barvana nafta* stane samo 1,50 šilinga, vendar je dovoljena samo kot gorivo ter jo je prepovedano uporabiti v tankih vozil: če koga zasačijo, da uporablja to vrsto nafte, ki ima živo rdečo barvo, za poganjanje traktorja, mu zaplenijo vozilo ter mu še naprtijo močno globo. Glede mleka pa kmetovalci zahtevajo povišek 35 grošev na liter. Kancler Kreisky je sprejel delegacijo kmetovalcev, ki so mu obrazložili svoje zahteve. Srečanje je poteklo v dokaj vročem vzdušju, ker je kancler obtožil kmete, da so izrabili pravico do demonstracije, ko so omejili svobodo premikanja ostalih državljanov. Kraisky je tudi ugotovil, da v zadnjih dvajsetih letih ni bilo na Dunaju protestov, ki bi na tak način ovirali življenje v mestu. Vsekakor se je demonstracija, pri kateri je sodelovalo okrog 12.000 kmetov, zaključila povsem mimo, demonstranti pa so se na traktorjih okrog poldne odpeljali v svoje vasi. ZAKLJUČEN PROCES V G0ETEB0RGU Tri leta in pol zapora za ustaška terorista Nikolič m Vujičevič bosta po prestani kazni izgnana iz Švedske GOTEBORG, 19. — Porotno sodišče v Goteborgu je obsodilo danes ustaška terorista Mikuliča in Vuji-čeviča, ki sta 10. februarja vpadla v jugoslovanski konzulat v Gbte-borgu in grozila s smrtjo trem jugoslovanskim državljanom, na tri leta in pol strogega zapora ter na izgon iz Švedske po prestani kazni. Kot .je znano, sta ustaša izvedla napad na jugoslovansko diplomat sko predstavništvo, da bi dosegla izpustitev terorista Hrkača na svobodo. Britanski obrambni minister danes v Severni Irski LONDON, 19. — V Londonu so sporočili, da bosta jutri prispela v Belfast britanski obrambni minister lord Carrigton ter načelnik generalnega štaba britanskih oboroženih sil sir Geoffrey Baker. Namen obiska, kot so pojasnili v britanskih vladnih krogih, je odpraviti nesoglasja s severnoirsko vlado Chi-chester-Clarka glede prisotnosti britanskih čet na ozemlju Ulstra. Glavni namen obiska pa je po mnenju opazovalcev utrditi položaj severnoirskega vladnega predsednika, ki je sedaj izredno majav. Mnogi so namreč pričakovali, da bo zaradi hudih sporov v unionistični stranki Chichester-Clark že danes podal ostavko. Bila je tudi napovedana uradna izjava ministrskega predsednika, ki pa so jo po napovedi obiska britanskih predstavnikov odložili. uiiiiNiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMnminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitnoniNiNNiiiiiiiia SKORAJŠNJI KONEC VLADNE KRIZE V ANKARI Predsednik Sunaj poveril Nihatu Erimu mandat za sestavo nove turške vlade Novi mandatar je izstopil iz republikanske stranke, da bi si zagotovil podporo celotnega parlamenta * Turška zunanja politika ostane nespremenjena ANKARA, 19. — Turški predsednik Sevdet Sunaj je poveril danes predstavniku republikanske stranke Nihatu Erimu nalogo, da sestavi novo vlado po ostavki Sulejmana Demirela. Erim je roan-dant sprejel. Sunaj je naročil 58-letnemu Eri-mu, ki je bil doslej zunan.jepolitič- uiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii»miiiiiiiiiii) V ZNAK PROTESTA PROTI VOJNI V VIETNAMU Samosežig 18-letnega mladeniča v Genovi Bil je izredno miren, tih in olikan, zaradi tega pa tem bolj občutljiv GENOVA, 19. — Pod spomenikom padlim na genovskem Trgu della Vittaria se je komaj 18-letni Ed-mondo Unterhauser polil s bencinom in se zažgal, da bi protestiral proti širjenju vojne v Vietnamu. Laosu in Kambodži ter da bi opozoril človeštvo na važnost miru na svetu, kakor je sam pojasnil v pismu, ki ga je policija našla v suknji. Ko se je mladenič odločil, da naredi samomor, ni bilo na trgu nikogar. Deževalo je. Mladenič se je približal Slavoloku zmage, odložil suknjič, se polil z bencinom, ki ga je prinesel s seboj v dveh steklenicah, in se vrgel na plamenček, ki stalno gori pred spomenikom. Nihče ga ni videl in nihče bi ne mogel prestreči njegovega dejanja. Ko je mladenič že nezavesten ječal, je šel mimo agent javne varnosti, ki se je vračal po službi domov. Približal se je nezavestnemu mladeniču — obleka mu je še gorela — ga povlekel izpod spomenika, da je dež lahko pogasil ogenj in telefoniral Rdečemu križu. Mladeniča so nemudoma odpeljali v bolnišnico, samo nekaj ur kasneje pa je podlegel opeklinam prve, druge in tretje stopnje, ki jih je dobil po vsem telesu. Policija je v suknjiču našla listek, na katerega je mladenič zapisal .zakaj se je odločil za samomor. »iimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiHiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiu ZANIMIVA RAZSTAVA V LJUBLJANI «0rožje in bojna oprema od naselitve Slovencev do konca 17. stoletja» Razstavo bodo odprli 25. t. m. ob 150-letnici ustanovitve Narodnega muzeja LJUBLJANA, 19. — V letu 1971 slavi Narodni muzej v Ljubljani 150-letnico svojega obstoja (ustanovljen je bil 15. oktobra 1821). Slovesnosti v jubilejnem letu se bodo začele z občasno razstavo Kulturnozgodovinskega oddelka, ki prikazuje Orožje in bojno opremo od naselitve Slovencev do konca 17. stoletja Razstava bo odprta v razstavišču Arkade (Trg revolucije 18) od 25. marca do 1. maja 1971 (po tem času bo razstava postavljena v matični stavbi Narodnega muzeja na Trgu herojev št. 1, kot stalna zbirka). Razstava obsega 226 posebej za to razstavo restavriranih originalnih primerkov orožja, ki je v teku 11 stoletja (od 6. do konca 17. stoletja) vodilo k oborožitvi in opremi bojevnika od puščičnih in suličastih osti, mečev in bodal, bojnih cepcev, helebard, pušk in pištol z raznimi dodatki kot so rogovi za smodnik, napeniači in pod. do čelad prsnih in celih ploščnih oklepov. Razstavo dopolnjujejo fotopovečave risb vojščakov, ki ponazarjajo nošo vojšča- kov, kakršna je bila v zgodnjem srednjem veku, kako se je v naslednjih stoletjih spreminjala, se poprejela modi in kajpada upoštevala tudi potrebe vojščaka in orožja, ki ga je uporabljal. Razstava ima dvojni namen: splošni kulturnozgodovinski oris opreme in oborožitve bojevnikov ter razlago o zvrsteh orožja, ki so bile v navadi na ozemlju današnje Slovenije. Obširne strokovne raziskave, o-pravljene pri pripravah na pričujočo razstavo in oh urejanju celotnega jundusa orožja v Kulturnozgodovinskem oddelku Narodnega muzeja nam namreč dovoljujejo sklep, da se oprema in oborožitev vojščakov na območju naše ožje domovine ni bistveno razlikovala ob oborožitve in opreme vojščakov iz srednjeevropskih pokrajin. Strokovno delo za razstavo in katalog je opravil kustos Ferdinand Tancik. Rezultate njegovih ugotovitev nam posredujejo uvodna študija v katalogu, priročni slovar strokovnih izrazov in katalog raz stavljenega gradiva. Razstava bo odprta vsak dan od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure Ameriški profesor našel najstarejši obstoječi rokopis WASHINGTON, 19. - Prof. Wil-liam Willis, ki poučuje grščino na univerzi Duke v Neiv Yorku, je danes sporočil, da je našel najstarejši obstoječi fragment popisanega tergamenta. Svojo najdbo je ocenil kot tmejnik v zgodovini paleogra-fije». Gre za kakih deset centimetrov širok fragment, na katerem je več vrstic Platonovega dialoga tParme-nis». Pergament naj bi bil popisan okrog leta 130 po našem štetju. Prof. Willis ga je našel med kopico Edmondo Untehauser se je rodil v Genovi in je v istem mestu tudi zadnja leta živel. Doraščajočo dobo je preživel z materjo v Brescii. 41-letna Bde Unterhauser je zaposlena pri nekem milanskem profesionalcu kot zasebna bolničarka. Po končani gostinski šoli se je Edmondo zaposlil v Genovi v »Motelu Milano*. Sinoči mu je mati tudi telefonirala v motel, izvedela pa je, da je mladenič pred nekaj dnevi zapustil delo. Zaskrbljena je bila, ker mladenič že dva meseca ni pisal domov. Edmondo Unserhauser pa se je zaposlil drugie, v središču mesta, kjer je najel tudi sobo, v kateri je živel in študiral, in kjer je obiskoval večerno šolo za elektronskega tehnika. Delovni tovariši in predstojniki so o njem povedali, da je bil izredno miren, tih in olikan mladenič. Nikoli se ni pritoževal, jasno pa je bilo, da je bil izredno občutljiv. Ko je bil pred kratkim v bolnišniiii zaradi poškodb, ki jih je dobil pri lažji prometni nesreči, ga je trpljenje bolnikov hudo prizadelo. «Maitre» hotela, v katerem je bil dalj časa zaposlen, je povedala, da se .je včasih za kak trenutek oddaljil od gneče in si beležil vtise. To pa seveda ni motilo njegovega dela, ki ga je vedno opravljal vestno. Mladeničevi prijatelji so povedali, da ni imel posebnih interesov poleg službe in študija, zdi se tudi, da ni bil vpisan v nobeno politično stranko ali organizacijo. Policija .je kasneje sporočila točen tekst pisma, ki ga je Edmondo Unterhauser napisal tik pred samomorom: »Moje zadnje dejanje je izraz ostrega protesta proti vse- mu, kar se dogaja v Vietnamu, Lao- su in Kambodži ter povsod na svetu, kjer mora človek umoriti človeka, ker mu .je dala tak ukaz skupina bastardov, ki ne pozna ljubezni do neznanega človeka, samo ker je ta človek Američan ali Vietnamec. Zahteva, naj bo konec vojn, bi bila neuresničljiva. Dejansko je to edina neuresničljiva stvar na svetu, vendar bi želel, da bi moje dejanje nekaj pomenilo.* Sledi podpis »tovariš*. Na robu je še pripisan naslov matere in o-pomba: »Recite ji, naj mi odpusti.* V Tripolisu se nadaljujejo pogajanja za petrolej TRIPOLIS, 19. — Danes popoldne so se delegati angleških petrolej- skih družb spet sestali z libijskim ministrom Ezedenom Mabrukom, ki vodi pogajanja za izvoz surovine tudi v imenu Iraka, Saudove Arabije in Alžirije. Zdi se, da so bile ponudbe delegatov petrolejskih družb precej zadovoljive in da je Libija — in torej tudi ostale tri države — pripravljena skleniti pogodbo za tri ali celo pet let. Petrolejske družbe so sicer že od začetka razgovorov fragmentov starih rokopisov, ki jih I postavljale večletno pogodbo kot je pred nekaj leti kupil na Bližnjem osnovni pogoj, prav to točko pa je vzhodu. 1 Libija odločno odklanjala. ni izvedenec najmočnejše opozicijske stranke, naj «v čim krajšem času sestavi novo močno vlado, ki naj bo sposobna napraviti konec anarhiji v državi ter izvesti v duhu Kemala Ataturka gospodarske in družbene reforme, ki jih predvideva turška ustava*. Predsednik je tudi zaprosil novega mandatarja, naj izstopi iz republikanske stranke, tako da bi si lahko zagotovil podporo parlamenta ne glede na strankarsko pripadnost. Nihat Erim, Id se je rodil leta 1912 v Izmitu blizu Istanbula, je bil namestnik ministrskega predsednika v vladi Semsettina Gunaltaja do volitev leta 1950, ko je prišla na oblast Medderesova demokratska stranka. Svojo državo je zastopal na številnih mednarodnih konferencah ter bil leta 1956 predstavnik Turčije v evropski komisiji za človečanske pravice. Med kratko tiskovno konferenco je mandatar napovedal, da bo tur ška zunanja politika ostala nespremenjena tako glede odnosov z ZDA kot glede prisotnosti vojaških baz NATO v državi, ki je dala povod za hude incidente preteklih tednov. Erim je dejal, da si bo najprej prizadeval, da bi dosegel podporo parlamenta za sestavo nove vlade. Ta vlada bo morala pomiriti državo ter zagotoviti red. nato pa bo sklicala predčasne volitve, potem ko bo vnesla znatne spremembe v sedanji volilni sistem. Erim je tudi zagotovil, da bo ena prvih nalog nove vlade pripraviti reforme, ki jih država potrebuje, ter predvsem a-grarno. šolsko in davčno reformo. Koalicija, na kateri bo slonela Erimova vlada, bo »odprta vsem strankam* in torej tudi Demirelovi »stranki pravice*, ki bo zastopana v novi vladi. Seveda pa si bo moral Erim zagotoviti tudi podporo vojske, ki je, kot je znano, povzročila sedanjo krizo s tem, da je prisilila Demirela k odstopu. POGGIBONSI (Siena), 19. - Zaradi hude prometne nesreče, ki se je pripetila popoldne na cesti med krajema Poggibonsi in San Giminia-no, je ena oseba izgubila življenje, 28 oseb pa je huje ali lažje ranjenih. Slavni trobentač Louis Armstrong v bolnišnici NEW YORK, 19. — Znanega ameriškega trobentača Louisa Armstronga so morali pred nekaj dnevi nemudoma odpeljati v bolnišnico zaradi lažjega srčnega napada. 70-letni temnopolti »Satcmo* — kakor ga nekateri prijatelji in oboževalci imenujejo — boleha že dalj časa na srcu, zdravniki so mu celo svetovali, naj preneha nastopati in naj počiva. »Kralj bluesa* je zaključil serijo nastopov v newyorškem gledališču «Waldorf Astoria* preteklo soboto, že v ponedeljek pa je nameraval odpotovati na daljšo turnejo. Hud srčni napad je Armstrong preživel leta 1959 po daljši turneji v Italiji. Ko je zapustil bolnišnico in so mu začeli zdravniki prigovarjati, naj vendar preneha nastopati ali naj vsaj omeji število nastopov, je odgovoril s frazo, ki je postala zgodovinska: »Mnogi spoštujejo ukaze in nasvete zdravnikov, vendar tudi zdravniki umirajo. Jaz spoštujem samo ukaze Louisa Armstronga.* Zdravniki newyorške bolnišnice »Beth Israel Hospital* in Armstrongova žena Lucille so izjavili, da trobentačevo stanje ne vzbuja posebnih skrbi, ker bolnik pozitivno reagira na zdravljenje in zdravila. Gre očitno za lažji napad, ki sta ga povzročila utrujenost in napetost. Louis Armstrong je slavil pred krat kim 70. rojstni dan. Rodil se je v revni črnski družini, ki je živela v Louisiani. Z jazzom se je začel ukvarjati še zelo mlad, zaslovel pa je zaradi tipičnega stila v igranju »blues* pesmi in hripavega glasa, s katerim si je v trenutku prikupil množice. Nastopal je z naslo-vitejšimi jazz-glasbeniki in pevci, kot so «Ma» Rainey, Jelly Roli Morton, Ella Fitzgerald, Bessie Smith in drugi VPRAŠANJA IN ODGOVORI NEODVISNI DELAVCI IN DOBA UPOKOJITVE * Kateri upokojenci morajo izpolniti davčno prijavo Vanom Danes bomo obravnavali problem, ki bo gotovo zanimal večino neodvisnih delavcev, to je trgovcev, kmetov in obrtnikov. Na ta problem nas je opozoril čitatelj A. Pecikar, ki nas sprašuje: *Preden sem se posvetil obrtniškemu poklicu in se zavaroval v obrtniško blagajno sem dolgo let delal kot odvisni delavec v raznih podjetjih. Socialni zavod INPS mi je tudi izdal ustrezno osebno knjižico, v kateri je navedeno, da imam kot odvisni delavec plačanih za več kot 11 let socialnih dajatev. Kot obrtnik pa sem sedaj zavarovan že 14. leto. Prihodnje leto bom dopolnil 60. leto starosti in me zanima, če bom lahko dobival pokojnino kot vsi ostali odvisni delavci, ali bom moral počakati 65. leto, kot je prevideno za upokojitev obrtnikov». Na podlagi obstoječih zakonov, ali kot si socialni zavod INPS obstoječe zakone razlaga, gre lahko neodvisni delavec (trgovec, obrtnik ali kmet) v pokoj že s 60. letom, če ima ob dopolnitvi tega leta za 15 let plačanih socialnih dajatev kot odvisni delavec. V obratnem primeru, pa mora počakati do 65. leta in bo šel v pokaj na podlagi obstoječih zakonov za neodvisne delavce. (Za ženske je treba seveda upoštevati starostne dobe 55 in 60 let). Škoda, ki jo v tem primeru utrpi zavarovanec ni majhna, in to predvsem ker bo začel prejemati pokojnino 5 let kasneje in ker je pokojnina za neodvisne delavce manjša kot za odvisne delavce. Taka za zavarovance izredno neugodna zakonodaja, kot tudi razlaga te v škodo zavarovancev sta vzbudili že cel val protestov. Zakaj se ne obračuna celotna doba plačanih prispevkov že ob dopolnitvi 60. leta? Zakaj se ne da zavarovancu možnosti, da si lahko naknadno doplača manjkajoče prispevke za 15 let, kar bi mu dovoljevalo, da bi pff jemal višjo pokojnino? Kako F ^ goče, da se nekomu, ki ® 90% prispevkov kot odvisni dela in za 10% prispevkov kot neod^.. delavec, izračuna višina Pok0J’7j-samo na osnovi tistih 10%. . z veliko materialno škodo? Vsa vprašanja privedejo lahko samo odgovora, da je tak postopek n knnif in Hfl ip trpha DTOtl nj®1** konit in da je treba proti zakonito postopati. Vsem neodvisnim delavcem. ki so podvrženi takemu dvojnemu^*^j rovanju, svetujemo, naj s®L“‘‘TriL obrnejo na Patronat INAC v Geppa 9, kjer bodo prejeli nejša pojasnila in bodo lahko dili tudi vse, kar je, potrebno,. „ se jim izboljšajo pokojniski P°® Čitatelj T. Cuder iz RabU® fa. nam je ponovno oglasil z vP'js šanjem, ki bi gotovo zanimal«*^ druge upokojence. Njegovo M* šanje se glasi: Ali moram kot upokojenec niti davčno prijavo Vanoni to. da je pokojnina moj edint hodek. Čital sem v neki revj)1- pokojnina ne predstavlja — ki ga je treba prijaviti. && j. -j----- ......naorOVH’ dohodki do danes prijavo vedno _ me zanima, če sem jo dolžan praviti tudi kot upokojenec. Znano je, da morajo napr ^ davčno prijavo vsi državljani, imajo več kot 960.000 lir letniki hodkov. Med dohodke se se ^ prištevajo tudi pokojnine. Zato ^ dolžni napraviti dovčno prijavo noni vsi upokojenci, ki imajo pokojnino od 74.000 lir ,a Mišljena je tu čista pokojnina. 13 mesecev, v kateri niso vklju . družinske doklade, ki se morajo Pf prijavi odbiti od pokojnine. ,^9%. riti pa moramo še da se_ Pn . ^ ni prijavi Vanoni ne upoštevajo dohodek edino vojne pokojnine- D. C. TARIZ — Francoski gasilci stavkajo v znamenje protesta, ker je vlada odbila njihove zahteve Pj povišanju plač. Na sliki: pariški gasilci sedijo na tleh pred sedežem finančnega ministri iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||l||||||||||||l||m|||||||||||||l|||||||||||||||||ii|||||||||uaiiii",,|,,>> SOBOTA, 20. MARCA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 Ljudska verovanja; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.30 »Pod svobodnim soncem*; 16.50 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Otroški pevski zbor; 19.45 Jazz; 20.00 šport; 20.50 Radijska igra; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. 21.05 Radijska igra; na ital. glasba. 22.10 Sodob- beni intermezzo; 15.40 F’e£n^;nio ki; plesi jug. narodov; 16.40 II. PROGRAM 8.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročila; 8.40 Spored za odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.07 Popevke; 10.35 Spored z Bramierijem; 11.35 Kolesa in motorji; 11.50 Zborovsko petje; 12.35 Spored z Delio Scala; 14.00 in 18.00 Zakaj in kako; 14.05 Sanremske popevke; 15.40 Plošče; 16.05 Popoldanska oddaja; 19.02 Spored z Ginom Cer-vijem; 20.10 G. Puccini: «Tosca»; 22.15 Orkestri. se ob isti uri; 17.10 Gremo j5 no; 17.50 Orgle v ritmu; Smetana in Grieg; 18.45 S nega trga; 19.00 Lahko noč, ® jo ci!; 19.15 Fantje treh dolini. ^ Zabavna radijska igra — Ashe: »Strah ob zori*; 20.50 h klub; 22.20 Oddaja za našev* ljence; 23.05 S pesmijo in Ple> v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kult. oddaja, — ke; 13.30 Dnevnik; 17.00 SPStf ^„ t 1 _ -X _ . 1 n nn A 13-00*5 TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 16.00 Deželni avtorji KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.45 Plošče Rifi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Popevke in glasba; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Juke box; 16.20 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Glasba za godala; 18.00 Izbrali ste; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12.20 Ital. instrumentalna glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Klavirska skladbe; 14.40 Simfonični koncert; 16.10 Sodobna ital. glasba; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.45 Gledališke kronike; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Koncert; 22.25 Radijska priredba. za najmlajše: 17.30 Dnevniki$ «Zecchino d'oro»; 18.40 Ku” ri»- oddaja; 19.10 Sedem dni v J^jsl °onike’ mentu; 19.35 Nabožna 19.50 Športni dnevnik in kr®lsn0-20.30 Dnevnik; 21.00 Glasben« ^ red; 21.15 AZ: dogodek kako; 23.00 Dnevnik. II. KANAL zak»J FILODIFUZIJA 8.00 in 17.00 Koncert za začetek; 9.50 in 18.50 Sodobna ital. glasba; 10.10 in 19.10 Beethoven: 10.20 in 19.20 Arhiv plošč; 11.00 in 20.00 Medigra; 12.30 in 21.30 Portret avtorja; 14.15 in 23.15 Prokofjev; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 Plošče; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Franca Valeri; 15.50 Znanstvena oddaja; 16.00 Spored zn bolnike; 17.10 Veliki variete; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Jazz; 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Uroš Krek: In-ventiones ferales za violino in godala; 12.40 Mezzosopr. Bogdana Stritar; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Glasbena pravljica; 14.30 Z domačimi ansambli, 15.30 Glas- 18.30 Odprta šola; 21.00 21.15 Tisoč in en večer; 22.1 .jj štof Kolumb — TV priredba. Sedem dni v parlamentu. JUG. televizija 20.00, 23.15 Poročila: 9.35 f*^ šoli; 12.25 Kulm: Smučaj. „• leti; 16.25, 17.10 Državno P* nd-stvo v košarki; 17.00 na oddaja; 18.00 Obzornik. Po domače; 18.45 HolandsK« ^ gulji - film; 19.15 Mozaik. ^ Kanada iz helikopterja; 1®- nosl cak; 20.35 Zagreb 71 — P 22-®? 21.35 Rezervirano za sm®,c5 V Nepremagljivi — film; kažipot. KOPRSKA BARVNA TELEv ^ 17.40 Oddaja v slovenščin«:^; Barvni monoskop; 19.30 b cV,etjn 20.00 Smii/anie in urHZUlk 20.00 Smučanje in pra na Holandskem.