Leto uril Številko 9Z. V UuMJgni, v petek 24. opriia 1925. cena Die 1*50 Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — InaeraU: do 30 peti? i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Jnserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenekl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D UpravnUtvoi Knallova nlioa stav. 5, pritll6|e« — Telafcn ste v« 394, Uredništvo: Knallova ulica a!. 5, L nadstropja. — Telelon aiev« 34. Poštnina plačana v gotovini. Nov program SLS Včerajšnji »Slovenec« je prinesel tickak odgovor na znana dr. Gosarjeva politična razmotrivanja prejšnjega tcd* na. V tem odgovoru poizkuša psevrio* nim Triglavski podtakniti dosedanji politični borbi SLS nek popolnoma nov emisel. Dočim je dr. Gosar še pravo* verno tolmačil, da se bori SLS ;r"! sepa* ratni slovenski kulturni in politični raz* voj. pravi Triglavski, da temu ni tako. SLS baje se bori samo za lzprcmembc* in ureditev našega notranjega žrvlje« nja v smislu demokratičnih načel, to* rej ne za plemensko preureditev, mar* več za demokratično reformo države. Triglavski naglasa: *»Da se Slovenci da* nes ne borimo za notranjo preureditev naše države — kot Slovenci, ?ato ker hočemo biti za*se: nego borimo se zato kot državljani, ki v sedanji strukturi države ne vidimo pogojev in možnosti za zdrav in krepak njen razvoj in ker ne maramo države po starokopitnih uzorcih, nego hočemo državo, slonečo na modernih demokratičnih temeljih, ki so edini v stanu skleniti jo v trdno in nerazdružljivo zgradbo.« Pustimo na strani tisti lažnjivi za« četek izjave, ki istoveti SLS z vsemi Slovenci! Jasno je, da SLS ni ed;na stranka Slovencev, in da nima pravice govoriti v imenu vseh Slovencev, ki so po svoji boljši polovici vsekikor pri* staši popolnoma obratnih nacijaralnih nazorov, marveč da sme govoriti kveč* jemu v imenu svojega programa! Ta program pa je po mnenju bistrega Triglavskega demokratični! Ni plemenski, kaj še slovenski! Je program jii$-js1o* venskega državljana, ki hoče državo reformirati po najnovejših demokrati« čnih načelih. Po mnenju tega gospoda zahteva SLS neke nove u*ravne svo* bodščine, nov patent dem iridis. SLS da odklanja plemeiski £ov ni/em 'er razlago programa SLS v «smisl i plemen* skega separatizma! Slovenci se ne bore kot Slovenci zase, marveč nastopajo kot državljani za demokratično tefoi? rrro za dobrobit cele držnc. Doseda* nja revizijonistična taktika SLS ni bis ta šovinistično?p!emenska in verskv, nego samo občedržavljanska ia poglos bitev demokratičnih načel dosedanje ustave. Tako nekako bi rad Triglavski potvoril program SLS. Ali naj v takih izvajanjih' m ko* rekturah dr. Gcnarjevega samoslov..i# stva gledamo preobrat in n izadovolj» nost z dosedanjo politiko SLS? Ali j,r>s meni taka kritika znak, da v SL-^ ni več složnosti in da se opozarja vodstvo te stranke na realnosti v najnov:j*cm na* sem notranjepolitičnem razvoj-1 ki ne dopušča več plemenskih aspiracij, mar s več samo Še ev. demokratične ustavne reforme? Ali hoče Triglavski v imenu nezadc oljnih krogov nadomestiti pro* Dalo us^avnorevizijonistično borbo SLS v smislu plemenskega separatizma z novo ustavnorevizijonističr ** politiko »demokratičnih reform« celokupne dr* žav~? Ali priznava s takimi programa* tičnimi izpremembami državno in na= cijonalno edinstvo? Ali nadomešča kle* ri!:iIno avtonomijo z demokrati 2no ustavno reformo? Ta!; preobrat pomeni temeljit ob* raCun z dosedanjo taktiko in progra* mom SLS. Ne more pa zbrisati s sve* ta tistega prozornega, plemenskošovini* stičnega dela klerikalne stranke, ki je zadnj leta razpaljeval strasti separatio rma in federalizma. Skrajno različne »interpretacije« programa SLS po dr. Gosarju in Tri* clavskem dokazujejo, da ni bi! nikdar resen, da je geslo samoslovcnstva slu-"ilo SLS kot demr^oški unicum, ki ga e ob vsaki priliki pripravljena nadome* ?iti z borbo za »demokratizem«;. Morda pa ima novi program tudi onkretnejzšo tendenco? Opozicijo* ilna fronta je razbita, plemenski se-» aratizem pokopan. Treba torej šesta* iti novo opozicijo, novo fronto in ta laj se zlepi s oomočjo »demokratične l stavne revizije«. Nadaljevanje dosedanje opozicije s. tako »demokr itičnorevizljonistično* <,pozicijo pomeni res edini izhod in re* titev SLS prd ropolnim razpadom, yprasanje pa je, ali bodo predstoieči narodna skupščina Sestanek dne 28« t« m« — Dnevni red s Invalidski zakon, stanovanjski zakon in tiskovni zakon. — Dogodki na Bolgarskem« — Beograd, 23. aprila. (Izv.) Ministr- ski svet je danes dopoldne nadaljeval sejo pod predsedstvom ministra Marka Giu-ričlča. Razpravljal je o inval:dskem zakonu. Do 11. dopoldne je bilo sprejetih 63 členov zakona. Invalidski zakon je bil nato v ministrskem svetu v vladini stilizaciji sprejet in odobren. Takoj se predloži narodni skupščini. Ob II. dopoldne se je sestal zakonodajni odbor pod predsedstvom Ljube Jo-vanoviča. Vzel je na znanje poročilo svoje sekcije glede stanovanjskega zakona. Podrobna razprava o stanovanjskem zakonu prične jutri cb 9. dopoldne. Tiskovna sekcija tega odbora nadaljuje svojo razpravo o tiskovnem zakonu. Danes dopoldne se je sestal namestnik ministrskega predsednika minister Marko Gjuričič s skupščinskim predsednikom Markom Trifkovi6em ter etfa razpravljala o plenarnem sestanku narodne skupščine, ki je določen za 28. aprila t. 1. ob 9. dopoldne z dnevnim redom: a) volitev parlamentarnega odbora za invalidski zakon, b) tfekovni zakon in c) stanovanjski zakon. Nj. Vel. kralj Aleksander se je narodni skupščini brzojavno zahvalil za čestitk« povodom velikonočnih praznikov Po poročilu iz Sarajeva je kralj zapustil Ilidže ln je njega prihod v Beograd pričakovati za jutri dopoldne. Ministrski predsednik Xikola Pašie" se &e ni povrniL V narodni ukiajfiBoi, Id je nekoliko oživela, danes dopoldne z?!o živahno razprav-Ijajo dogodke na Bolgarskem. V vseh parlamentarnih krogih vzbuja ogorčeno kritiko postopanje bolgarske vlade, ki obtožuje našo vlado, da je bila dejanska podpornica prevratnega gibanja na Bolgarskem. Kritizirajo m komentirajo izjave bolgarskega zunanjega ministra Kalfova in notranj. ministra Ruševa. Nara vlada je odločena storiti t Sofiji pri bolgarski vladj po naSem poslaniku Milanu Fakičn najodločnejšo protestno He-marša. Dr/am dennurife ffe ni določen. Prihajajo poročila, da je bil sedanji revolucijo ^arni pokret zasnovan že 24. novembra lanske za leta na kongresu koniiterne ra Dunaju. Za r?vo!ncijo so bili določeni cfrromni snesbi. Denar je prinesel na Bol-jrarsko Karel Slano, kurir aovjetäkr^a donajh-skr-a poslaništra. Isroiil je denar K. Jankova. Koraki naše vlade proti Sofiji! — Novi upori in justiiikacije na Bolgarskem, — Begorad, 23. aprila. Na včerajšnji, pod predsedstvom ministra Marka Ojuričiča se vršeči seji ministrskega sveta je zunanji minister prečital avtentična poročila o položaju na Bolgarskem in obenem vse izjave, ki tih daje uradna Bolgarska, skušajoča inozemstvo prepričati o sodelovanju Jugoslavije pri sedanjih prevratnih dogodkih. Ministrski svet snoči še ni sklepal o načinu, kako nai vlada najodločneje zavrne bolgarske klevete in neosnovane obtožbe. Mogoče vlada odpošlje v kratkem bolgarski vladi zelo obširno protestno noto kot odgovor na bolgarska sumnlčenja. V tem oziru pričakuje navodil ministrskega predsednika. O na-daljnih ukrepih proti Bolgarski razpravlja danes ministrski svet. V splošnem se vlada sedaj omejuje samo na dementije vseh ten- denctjoznrh, potom bolgarske brzojavne agenture v inozemstvu razširjenih vesti, ki so naperjene proti ugledu naše kraljevine. Značilno je dejstvo, da se dnevno člani diploma tičnega zbora intenzivno zanimajo za Bolgarsko in skuhajo • zunanjem ministrstvu poizvedeti za stališču naše kraljevine, ki je v vsakem oziru lojalno in korektno. Vesti iz Sofije javljajo nove upore in spopade. V SI! venu. Jam pola ln Novi Zagori so se uprli kmetje proti narodni milici, ki je hotela odvesti v zapore ugledne kmete. Več kmetov je bilo aretiranih. V Varni so našli skladišče eksplozivnih snov«. Včeraj 22. t. m. sta bila v Sofiji ustreljena bivši vojni minister v Stambolijskega kabinetu Mu r avle v in bivši poiieiiski še? v Sofiji P r u t k I u. Wa mi iiiiiil za vse zločine* Angleška parlamentarna komisij?* dela ^iado C^nkcva odgovorno Vojaška strehevlc 1& na Bolgarskem« — Napetost med Jugoslavijo in Bolgarsko* tod sedanjo vlade v rje nasilnem postopanju rroti opoziciji, v tjo-stopanju, Li se prakticira z uboji; zzL~rsyio svobodnega tiska in nastavi; t:: jem izven zakona cnSi, ki so v o*?^z?.c*|i nroli vladi« Zadnji dve leti ni preteklo teden drf^ da nc bi bil vbzi ksk ugleden zemljor&dnik ali komu-■fct Na *a5> vprašanje, od, kaiere strani so bili ubiti, je nam bolirarsko neodvisno mnenje potrdilo, da s» bila ilofhisrva izvršena od strani vofü^ke vlade, ki dejansko gospodari »a Bolgarskem. AncrleSki parlamentarci so nadalje Izjavili, da so vporabili ves svoj vpliv, da bi bolgarsko vlfHlo pridobili za to, da napram are-tirancem postopa humnno in jih stavi prel re — Beograd, 23, aprila (Izv.) Tričlanska angleška parlamentarna komisija, ki ie bila odpotovala v Sofijo po naročilu londonske poslanske zbornice, da na licu mesta prouči položaj Bolgarske in vladni režim Cankova, je včeraj zjutraj prispela iz Caribroda v Beograd ter nadaljevala sv>jo pot z orijemoks-presom proti Parizu, oinosno Londonu. An-gleško komisijo je spremljalo večje število zastopnikov jugoslovanskega in inozemskega tisk:». Clnnt komisije so izjavili: Na Bolgarsko srno odšli po sklepu po-planske zbornice, da naj posebna parlamentarna anketa dobi natančne informacije o stališču vlade g. Cankova proti flelavskemu ari-banju in glede političnih ubojev, ki se vrše dnevno na Bolgarskem zadnje d?e leti. Proučiti smo imeli na primer pokoii v Bereni!-jnh pri Lomu, umor Mihajla Dadina, kmeta iz Smokova. krvc&relilie v Sofiji, Samokovu in Tntar PasardžiktL Uprav, ko ?mo dospeli v Sofijo, so obniili na so pDz urnost na R^be najnovejši dogodki v Sofiji, eksplozija v katedrali, tako da nismo mogli povsem podrobno izvesti poverjene naloge. Člani angleške parlamentarne komisije eo nadalje informirali zastopnike tiska o kTe-vetah bolgarske vla: smrekovi oz, jelovi hlodi od 25 cm deb. naprej fco. nakladna post. denar 250; late 24-24, do!2. 2, 2¥^ 3, 3H?, 4 m media 3 m fer nakladna postaja, 3 vag., denar 275, bla:4' 275. zaključ. 275; bukovo oglje too Podbrdo? 1 vag., denar 114. blago 144, zaključ. 114. Žitni trg. Pšenica Konnte* par. Ljnbljaju»: biay< 475: pšeniea avstralska, fco. Postojna tram blago 460; pšenica Hard Winter rt. 2 p^t Ljub liana 485; otrobi psenični, deb. por Ljubljana: *225: otrobi ]zenični, dix)bni, \w\n vre5e, par. Ljubljana 196; oves makeilon-k-orig. pav. Ljubljana: 380; koruza zobata, fco. aremaka po^t.: 185; koruaa med jim. par Ljubijaja: 230*: koruza zobata n*o. Ljublpn.-i 220. 2^i% dr^;. renta za vujno skudo dena? 160>ž, blago 162K>, zaklj. 161 K; 7% inves; pos. iz lera 1921. denar 61, blago 62lA: Celjska posojilnica dd. denar 21u, bla^o 212%*, Ljubljanska kreditna banka denar 217; Mer-kantilna banka denar 112, blago 127; Prva hrvatska ste^ionica blacro 825; Kreditni zavod denar 190, blago 200; Siojnc tovarne in livarne blago 135; Trboveljska premogo« kopna družba denar 380: Združene papir-* nöce denar 100: Stavbena dr. denar 2G5, b-Ia* 30 2SQ. Zagrebška borza« Dne 23. maja. Sprejeto ob 13. Devize: Cnrih 12.01—12.11, Pra^ri 183.& —186.65, Paars 323.5^—328.50, London 297.50 —300.50, Trst 254—257, Berrln 14.7^—14.8^. Dunaj 0.0G68—O.0888, — Valute: lir« 282.50 —255.50. HPHKTl: 7a/b invest. posoi. 1921 bi—02, 2¥*% drž. rente za ratnu štetu 161—162, Ljubljanska kreditna 231—235, Centralna banka 15—16. Hrv. eskomptna banka 105—106, Kreditna banka. Z>tI>. 106—107, Hipotekar-na banka 59—59.50, Jugcbanka 97—98. Praštediona 800^—805, Slaveuska banka 62 Eksploatacija 42—45, Drava d. d. Osijei. 195. Šečerana, Osijek 600—615, Isis d. d 51, Nihag 52—53. Gurman 3S0—410, Slap veks 150, Slavonija 54—55, Trboveljska 385, Union, parcmlin 320, Vevče 110. Inozemske borze. _ Curih. 23. aprila. Borza. Beo^rao 8.38, Pariz 26.80, London 24.775, Newyork 516.60, Milan 21.17. Praga 15.325. — Trst, 23. aprila. Borza. Beograd 39.2«« —39.25, Pariz 126.25—126.50, London 116,9= — 117.10, Newyork 24.38—24.40, Curih 471-473. Praga 72—72.50. Dunaj 0.0343—l)Jb3>M Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 24. aprila 1925. Stev. 92. Latour Party ]e Ha na levo Neodvisna delavska stranka, ki je socialistično jedro angleške Labour Party, je tem Romun, potem Ukrajinec, notem mi to državo hočemo, ter smatramo, da imela o veliki nočie v Gloucestru svoj redni kongres. Na tem kongresu je prišlo do ostrega spopada med fanatiki in zmerno socialistično strujo. Kongres je ugotovil, kaj se je začelo in razvilo v stranki po Macdo-naldovi derrrisiji. Socialistična stranka si je v času, ko je v opoziciji, opomogla in pridobila ugled med volilci, toda ne po svojih zaslugah, terrrveč vsled nezadovoljnosti angleškega ljudstva z BaWwinovo vlado, ki doslej 5e ni storila ničesar, kar bi bilo v prid nižjim in srednjim slojem. V sama La-bour Party je narastel voliv levega krila, t. j. socijalistov, ki se zelo ogrevajo za komunistične metode, dasi sami priznavajo, da sovjetski sistem absolutno nI za angleške razmere. Slednjič je kongres ugotovil, da nastopa>o starejši Intelektualci v stranki proti mlajšim elementom, ki so prišli iz to-varen, delavnic In premogovnikov. Tu" elementi ne ustanavljajo lastne -•«tränke, -pač pa se organizirajo v levem krilu in napadajo strankino vodstvo. Na ta način se hočeijo v doglednem času polastiti vse stranke. Politično življenje na Angleškem postaja zelo živahno in bi bilo lahko Še intenzivnejše, če b: ^mell nezadoline-£L ki jih je tud! na Angleškem dovolj, kak pozitivni program, kako urediti socijalne razmere, da bi bilo vsem prav. Lord Ki-rchener je nekoč izjavil, da noben general ne more voditi armade, ki šteje nad 300.000 mož. Ce jih Ima pod komando več, .e navezan na tujo pomoč, na srečno aH nesrečno naključje. V teh besedah je izražetj v»a melanholija sedanjega gospodar ;c „n| košček ogromnega gospod ir^kesa mehanizma, ki mu slučajno ugaja, da lanko narvda onega, ki ga je dolian napasti in braniti interese svojih delodajalcev. Tudi radikali Labour Party niso nič boljši. Nihče ne ve, ali se bolj jeze na kapitaliste ali pa na svoje desničarske voditelje. Gloucesterski kronges je pokazal, da Neodvisna delavska stranka ne mara Macdo-nalda, on ne mara stranke v sedanji obliki Ko je bil Še ministrski predsednik, je hotela stranka pritisniti nanj, da podredi svoje de* lovanje naodgovornemu konklavu stranic Toda Macdonald je odklonil tak sistem vladanja in to je povzročilo mnogo ljutih napadov na socijalistlčnega voditelja Na kongresu so socijalist! kritizirali njegovo vladanje!, zlasti pa jim je bila v želdocu Mac-donaldova dvorna uniforma z mečem, Mac-donakJ jim ie odgovoril, da nimajo pojma o razmerah, v katerih ministri vladajo. Ob i drugi priliki je kongres socijalistične stran- j ke zahteva! narodno komisijo, ki bJ določila | minimalne delavske plače za vse delavce j v skladu z načinom civiliziranega življenja. \ In Macdonald je na kongresu decidirano iz- i javil, da bi ne sedel v ministrstvu niti poJ \ ure. če bi nastopil pred parlamentom « tako j zahtevo. ( Tako se Je preptr med vodstvom stranke in masami nadaljeval in zdaj je jasno, da teh načelnih diferenc med zmernimi voditelji in ogromno večino članov ne spravijo zlepa z dnevnega reda. Angleška La-bour Party je krenila odločno ne levo. mo J ug oslove ne. Nas veže s to državo več, kot gola zavest dolžne lojalnosti, mi to državo hočemo, da smo njen bistveni sestavni del.» Torej za »politično narodno edinstvo» sta potrebni dve stvari: 1.) da se lojalno vrši dolžnost do države; 2.) da se državo hoče in priznava politično narodno edinstvo. — Tako definicijo je postavil dr. Gosar. Toda nihče ne poreče, da države neče, ali celo to Dokaže z deli. ako noče stopiti na popolnoma uporniško pot. Tudi dr. Kraft pravi, da hoče to državo! Po dr. Gosarjevi teoriji je vsak, ki samo lojalno vrši svojo dolžnost do države — narodna manjšim. Kdor pa pole* tega državo v resnici hoče in priznava politično edinstvo, on ie član političnega narodnega edinstva. — Torej Bretonci na Francoskem niso narodna manjšina ln Nemci ne v Ameriki a m! smo v naši kraljevini v istem položaju, kakor na primer Bretonci aH amerikan-ski Nemci! Hotenje in priznavanje je nekaj notranjem o «de internis non jii-dicat praetor». Gosarjeva formula o apolitičnem narodnem edinstvu* ie torej nemogoča. Če Korenčkova Neža hoče in priznava državo ali ne, je prav vseeno. Kar je, to je. Ali je član vladajočega naroda, ali pa je Član narodne manjšine. «Politicno narodno edinstvo» — to je isto, kar držvaljanstvo. To pa se razume samo ob sebi in ni treba, da šele o tem razpravljamo. Vprašanje ni, Če priznavaš državo, ali je ne priznavaš, vprašanje je, če so Slovenci samostojen narod v onem nomenu, kot se je to vedno in povsod razumelo, ali niso? Dr, Leopold Lčnard: £faš problem (Odgovor dr. Gosarju.) NOVA TURŠKA PRESTO LIC A. Na sliki vidimo angorskt parlament. — Stavba le moderna in dokaj lepa, toda sicer Angora nima zunanjosti, ki bi spominjala na evropsko mesto, — Dr. A. Gosar je napisal v «Sloven-cu» članek, ki se prijetno razlikuje od načina, kakor se je doslej v takih vprašanjih razpravljalo v časonisju njegovega tabora. Stvarni in mirni ton me je vzpodbudil, da mu odgovorim. Ne domišljam si. da se sporazumeva in nai-deva — ne na njegovi, ne na moji točki in ne na srednji črti. Ostaneva nasprotnika do kraja, ker on ne prepriča mene. niti jaz njega. Toda življenje pojde preko naiu in preko najinih razprav da1;e in življenje reši to vprašanje s svojo vseoblastno močjo. Spominiam se na staro bretonsko oravljico. ki ie v različnih variiamah znana pri vseh narodih: Dvoje ljubečih src je preganjala zla usoda, da se nikdar nista mogli sniti v življenju. Umrli sta in pokopali so ju slučajno drugo poleg druge. Po smrti pa je pognala roža iz vsakega groba, veje so se strnile nad grobovi in spletle v venec dehtečih rož. Tako sta se zedinila po smrti! Ko pomrje sedanji rod. oni. ki so se borili za svobodo in edinstvo. in oni, ki so se borili proti, in oni, ki so bili indiferentni. prenehajo tudi te borbe in razprave. Prihodnji rod se bo čudil, da smo razpravljali o takih stvareh, kakor •>e na primer mi sedaj Čudimo, da so nekateri naši kulturni delavci nekoč smatrali vzhodne Štajerce za poseben narod. V življenju narodov nekaj stoletij ne pomeni veliko in morda bodo naši potomci čez stoletja ravno tako gledali na naše borbe za narodno edinstvo in proti njemu, kakor gledamo mi sedaj na borbe ruskih, čeških in poliskih plemen pred tisoč leti. Borci za slovensko narodno samostalnost se bodo zdeli prihodnjim rodovom prav tako smešni, kakor se nam zdi smešen dot;čni slovenski velemož v neki Merharjevi drami, ki neprestano deklamira o «stari panonski slavi*, (katere rnmogrede rečeno sploh nikdar ni bilo!) Življenje gre svoio pot in ono tudi končno reši to vprašan ie. Vsaka razprava je samo teoretskega pomena. Rod. ki bo korakal preko naših grobov, ne bo poznal debate o narodnem edin-stvu. L cEtnično in politično narodno edlnstvox Vprašanje narodnega edinstva ie rešil dr. Gosar na ta način, da je od- ločil: etnično so Slovenci poseben narod, politično smo pa eden narod s tir« vati, Srbi ln tudi z Bolgar!. Dr. Gosar bi bil moral najprej dati točno definicijo, kaj on razume pod besedo «narod». Take definicije nam sicer ni dal. toda stvar je toliko opisal, da si lahko predstavljamo njegovo koncepcijo. »Politični narod» — to so po njegovem vsi oni državljani, ki Žive v skupni državi in imajo ooleg tega zavest skupnosti. — ki ne samo da loialno vr-še svoje državljanske dolžnosti, marveč imajo tudi «zavest dolžne lojalnosti* in priznavajo in čutijo «politicno narodno edinstvo». Potemtakem sta za politično narodno edinstvo potrebni dve stvari: zajednica v skupni državi in zavest političnega edinstva. — Ako je tako, potem je predvsem nerazumljivo, kako more dr. Gosar v naše »politično narodno edinstvo» vključiti tudi Bolgare, s katerimi nimamo skupne države! K večjemu ,bi se lahko reklo, da želimo, da pridemo tudi ž njimi do političnega edinstva. A še ostane nerazumljivo, zakaj bi želeli, da se z njimi družimo v eden politični narod, če smo pa etnično od njih različen narod! Ce nas je samih premalo, zakaj bi se raie ne združili z Italijani ali z Nemci? Edini razlog, da težimo za političnim edinstvom celo z Bolgari, more biti samo. ker se zavedamo, da imamo ž njimi neko etnično skupnost. Če smo torej politično en narod, smo to samo na podlagi etnične skupnosti. Izraz »politična narodnost* je zelo nejasen in zelo novega izvora. Menda so ga res prvi izkovali Madžari. A n;č za to. samo če bi vedeli, kaj to pomeni. Navadno ie bil to samo drugi, nekoliko bolj narodni izraz za «drzavlianstvo», katerega so Madžari upotrebljevali. da bi uvedli zmedo v težnje nemadžarskih narodov. V tem pomenu so pri nas tudi dr. Kraft in Ferat beg Dra^a Jucroslo-veni, Apfelbaum je Rus, Mandelbaum Ukraiinec, Rakovski ie bil Bolgar, potem Rumun, potem Ukraünec. potem Rus, pa postane lahko še kaj drugega, Chlapovski je bil preje Prus in sedaj je poljski veleposlanik v Parizu itd. Dr. Gosar ie uvidel. da bi bila teorija o «politicnem narodnem edinstvu» v takem zmislu preohlapna, pa te dodal k definiciji še nekaj: «mi priznavam« politično narodno edinstvo ter se čuti- Pros ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani* Drama: Začetek ob 20. zvečer. četrtek 23. aprila: Vdova Rošlinka B. Petek, 24. aprila: »Roka roko umiva*. Pre» mijcra. Red £. Sobota, 25. aprila: Ob 5. uri pop. >Ros ners: ho'm«. Dijaška predstava pri znižanih ce* nah. Izven. Nedelja, 26. aprila: »Roka roko unoiva«. Izv. O p*« r a t '-V v Začetek ob % 20. zvečer. Četrtek 23. aprila: »Traviata« Red D. Go# stovanje baritonista Drago Ur žica iz Zagreba. Petek. 24. aprila: Zaprto. Sobota. 25. aprila: »Don Pasquale«. Red K. Nedelja 26. aprila: »Aida«. — Gostovanje gdč. 2aludove in g Zdenka Knittla iz Bratislave. Izven. — Šentjakobski gTedaü&i der: V soboto 25. aprla: Kralj na Betajnovi. V nedeljo 26. aprila: Kraj na Be tajno vi. — »Traviata« z gostom barltonlstom Drago Hržleem. Danes zvečer se poje v naši operi »Traviata*. Pri tej priliki gostuje prvič na našem odru mladi baritonfst zagrebške opere g. Drago H r ž IČ, katerega dičijo vse prednosti in vrline pevca-umet-nika. Oospod Hržič ima krasen liričen bariton ter lepo umerjeno igro, kaT ga oboje usposoblja, da bode podal očeta, starega Germonta, v najlepši obliki. Predstava se vrši za red D. — Dijaška predstava prt znižanih cenah. Mladino naših šot, pa tudi ostalo občinstvo opozarjamo na vprizoritev Ibsono-ve drame Rosmersholm, ki se vprizrvri zadnjikrat v tej sezoni v soboto dne 25. t. m. prt izdatno znižanih cenah. Začetek ie tokrat izjemoma ob 5. uri popoldne. — Delavske predstave v drami. Tekom meseca maja priredi uprava Narodnega gledališča v Ljubljani par delavskih predstav pri izredno znižanih cenah. Uprava prosi delavske organizacije, ki bi hotele vstopnice skupno naročiti, da se pismeno a!i ustmeno zglase v pisarni gledališke uprave v dramskem gledališču. Jactnta Benaventa komedija »Roka roko umije, obe obraze. V prologu nam razloži Krišpin namere pisatelja ter pokaže lutke, s akterimi bo zaigral burko. Vse dejanje se godi kjerkoli in kadarkoli. Lutke nam predstavljajo osebe Iz staroznnae komedije dell'arte. Leander in Krišpin sta v nekem smislu ena oseba. Leander, gospod lepih misli !n svetlih sanj, je srečen, da ima v Krišpinu slugo, ki je prevzel vse v življenju neoginbe nizkotnosti ln grde skrbi nase. Ljubezen med njim In Silvtjo obrodi v Silvijf - lutki nekaj tajinstvenobožanske-2a in jo spremeni v človeka. Ženske vloge igrajo dame: Medvedova, šaričeva. Nablot-ska, Vca Danilova. Slavčeva in Vida, moške pa gg.: Marija Vera (Leander), LevaT (KrrSpTn). SkrbinSek, Peček, Gregorin, Lipah, Drenovec, Jan, Plut, Medven. Sandn. Delak. Poeta Harleklna alternirata gg. Drenovec In lan. Režrtra g. Osipovič. — Prijatelj, svetuj ml, kam na] grem v nedeljo 3. ma'a!? Ta dan bi se namreč rad izvrstno pozabaval in ob okusnem prigrizku izpil kozarček pristnega vina —«. »Čemu vprašuješ, ko moraš vendar že vedeti, da boš vseh teh dobrot obilo deležen, ako greš 3. maja na ljubljanski Grad, kjer se vrši narodno »Jurjevanj*;*. Pa ne bodi sam. nego povabi s seboj tudi svoje sorodnike, pripelje in znance. Privošči jim, naj se tudi oni s teboj vred dobro imajo in iz srca nasmejejo!« 806n — Zenltlstfčno - umetniški večer. Danes ob 20. zvečer predava v Mestnem domu g. Branko Ve Poljanski iz Beograda o zenitiz-rrm kot novem umetniškem pokretu v Evropi. Predavatelj hoče pojasniti naši javnosti, kako lahko ostane človek večno mlad in vesel. Najzanimivejši del predavanja bo recitacija zenitistlčnih pesmi na povsem nov način. — RunvMi-ko pevsko društvo v Beogradu. Danes je prispelo v Beograd rumunsko pevsko druStvo ^Kantaraa Romanea«. V Beogradu ostane dva dnL Priredi koncert ter 6! ogleda našo prestolico. — 8rbo - hrvatski tefaj priredi Simon Gregorčičeva knjižnica za svoje članstvo ako se priglasi dovoljno število udeležencev. Pri-glase sprejema ob torkih in petkih od 17. do 19. rn nedeljah od 10. do 12. ur© na Vidov-dtmski cesti 2. Sokol — LJUBLJANSKI SOKOL (Narodni dom) obvešča brate in sestre, di se vrli v soboto, t. j. 25. t. m. ob % 21. zvečer v društveni čitalnici večer, posvečen spominu slovenskega pesnika Josipu M um a* A l e kr s and rova. O tem preranet umrlemu pes* niku, ki je poleg D. Ketteja. Ivana Cankar-, ja in O. Župančiča iažen in izrazi/ zastopnik slovenske moderne, predava br. Urot Žun, njegove pesmi pa recitira br. Mar> kič. — Spričo današnje kaotične dobe, ka tere najvernejši cdsev je večina xojobn;/. pesmi, je nujno, da ses bratje in *e*(re tet znanite z umetnostjo Murnu. Ketteja, Cam kar ja in Župančiča. Kajti, Kdor je pre tp ü to umetniško štirico. tudi ne bo mocel Jn± umeti literarnih proizx'oJov sedanjosti. — Zdravo! — prosvetni od^jk. — Godba na pihala SokoTa I. Vse člant pihal obveščam da se vrši v neduijo enc 26. t. m. poooMne peŠizlet odseka. Zbirališče ob pol 2. na Taboru. Pridite zanesljive vsi. — K a p e I n i k. —- Sokolsko gledališče v Radovljcf ponovi prihodnjo nedeTx> ?o. t. m. ob pel J. popoldne komedijo »Vdova Rošrmka«, v S hm — Obesila se je v Trstu !81etna slnzlci-nja Ana Pečar: služila je pri družini De Mattia v ulici Giulia. Vzrok je bnie nesrečna ljubezen. — Iz morja so potegnili v Trstu pri pomolu HersaglierU truplo neznanega, okoli 35 let starega moškega. Pri njem r.iso našli nikakega dokumenta. Denarja je *me! v žepu 60 centizimov. Sodijo, da mora biti utopljenec kak pomorščak. Oblečen je bi' čedno. — Novi sedež muzeja za zgodovino In umetnost v Trstu je bil slovesno otvorjen 21. t. m. Pred poslopjem starega konvikta, kjer je nameščen muzej, se je zbrala velika množica ljudstva. Navzoči so bili pri otvoritvi zastopniki oblasti ln gojitelj! umetnosti. Muzej je bogat na raznih zanimivostih. — »Vdova Rošllnka« v GorlcL Dramatično društvo v GorTci prredi 25. In 26. t m. predstavo Golarjeve »Vdove Rošlinke«. — Avtomobilska nesreča. Dan na dan se čuje o avtomobilskih nesrečah. Blizu Gorice se je prevrnil iz Vipavske doline prihajajoč avtomobil, v katerem je sedelo n^r oseb iz Trsta, med niimi družina Bene. Vsi so padla \z voza, k sreči so poškodovani le lahko. — Tečaf Italijanščine za slovenske učitelje >e bil 21. t. m. otvorjen v Ajdovščini. Udeležuje se ga okoli 60 učiteljev. Šolski nadzornik Vasalli je imenom šolskega skrbnika Reina povdarjal, da Italija ne smatra slovenskih učiteljev za tujce, marveč za prave in dobre italijanske državljane, katerim pripada sveta dolžnost za vzgojo fr poduk bodočih italijanskih državljanov- a Zahvala. Ob svoji šestdesetletnici sem pre-iet toliko pismenih in ustnih čestitk, da sem bil presenečen in globoko zinjen. Ker mi ie nemogoče zahvaliti se posameznikom, naj izrečem tem potom g. ministru dr. G. Žerjavu, velikemu županu dr. BalVčn, g.s. zastopnikom konzulatov in vojaških oblastev, magistr tu ljubljanskemu, vsem narodnim damam, zosnej dr. Lamvtovi in rdč. M. K^mn-novi za krasni pesmici, Sokolim, Kazini, vsem poliVcnim, gosnnd"rs*:im in kulturnim društvom, Lovskemu društvu, gg. novinarjem, prijateljem vri Košaku ter sploh vsem, ki so se me spominjali z ljubeznivim priznanjem svojo prisrčno zahvalo. Posebna dolžnost me vele, izreči svo;o iskreno zahvalo tovariš m gasil-eem za prirejeno podo^nico. imenoma starosti JGZ tovarišu B^rlrHi. zastopniku štajerskega gasilstva Venpns*u in svojemu staremu tovarišu ign. Merhar-ju. Izročene častne diplome mi ostanejo na'lepši spomin. Vsa nroslav-y moj ena jubil^ln ve Da] DELU za ideio sociialnega, gospodarskega in nacijonalnf,ga napredka v naši beli LtobUmA in Jugoslaviji! Naprej in navzgor! V Ljubljani, dne 21. aprila t925. Josip Türk. OSKAR H. 32 Razpad carstaa Roman zadnjega avstrijskega cesarja. XI. Dvom! svetnik, ki ponula svoji hčerki Dvorni svetnik dr. Horting je drugi dan opa-2il. da ^e njegov gojenec veJe drugače, kakor po navad? in je iz tega sklepal, da je nastal v njegovi notranjosti važen preokret. >Kakor se zdi. ste cesarska visokolst danes nekoliko slabe volje. Nadej?m se, da ni tega kriva zgodbica, ki sem jo včeraj pripovedoval.« Pač, pač, gospod dvorni svetnik. Ako hočete zgodbo nadaljevati, ji lahko pridenete končni zaključek. Princ je kupljivi ljubici zalučil v obraz nieno sramoto in se za vedno ločil od nje.« -Cesarska visokost, ta končni zaključek mi je čisto nov. Prav dober je. Princu lahko čestitamo « »Ali mislite, gospod dvorni svetnik, da lahko čestitke lajšajo bolest razočaranja?« »Za vsako bolezen je zdravijo! Ako, cesarska visoko4^, niste danes raznoloženi. da bi posluhu moje predavanje, ga lahko odloživa na jutri. Zunaj ie prekrasne vreme, in človek bi vlivaL ako bi se mogel peljati v cvetočo naravo. Ako me ne boste smatrali za vsiljivca, bi Vam ponudil svoje spremstvo.* Nadvojvoda je pogledal skozi otvorjeno okno v krasen solnčni dan z modrim, kakor ribje oko oko čistim nebom. Polastilo se ga je neutešljivo hrepenenje in želja, da bi se za trenotek osvobodil vseh spon. 3Prav rad bi napravil izlet, toda ne vem, ako smem, gospod dvorni svetnik. Nerad bi žalil svoio mamo.« »Poskusite, cesarska visokost. Oospa mama ne bo užaljena, nasprotno, veselilo jo bo. ako pokažete samostojna nagnenja. UkaŽite, da vam pripravijo voz. Sprehod v svrho razvedrila pač ni noben povod, da bi se zamerili presvetli gospe mami. Poleg tega pa je že zadnji Čas, da se, cesarska visokost, nekoliko osamosvojite. Stalno varuštvo škoduje značaju.« Nadvojvoda je pritrjevalno prikimal. Tu je nekdo jasno in točno izgovoril nekaj, kar je sam Že dolgo čutil. Ni hotel več neprestano biti na vajetih, Čc tudi so bili spleteni iz skrbi in materinske ljubezni, ni hotel več povpraševati, ali sme kaj storiti ali ne, hotel je imeti svojo voljo, in to je bilo sedaj "anj glavna stvar. Pritisnil je na zvonilo in izdal povelje, naj mu pripravijo voz. Dvorni svetnik dr. Horting je bil dober družabnik. Sorva ifi bil mladi nadvojvoda oreceJ X skrbeh, tako približno, kakor deček, ki je izostal H šole. To čustvo pa je takoj izginilo pod vtisom vožnje, ki je bila na predlog dvornega svetnika usmerjena preko glavnega drevoreda v Pratru proti zabavišču. Zrak se je bleščal v svetli solnčni luči in srebrni solnčni žarki so prešerno plesali po vejah širokih dreves. Po kakor kača se vijočih stezah in potih se je le redko kje pojavil kak človek in mize v gostilniških in kavarniških vrtovih so bile prazne in nepokrite. Prevrnjeni stoli so melanholično moleli svoje suhe noge v zrak. Delavniška tišina je kakor svinec ležala na šotorih v ljudskem pratru, le semtertja se je oglasil tenak glas lajne in slišati je bilo kakšno ulično popevko. Daleč zunaj pa, kjer so se na desno in levo od drevoreda razprostirale slikovite gozdne partije ln pestro cveteče livade, ki jih je, kakor bleščeča kača rezala stara donavska struga, je vladalo praznično razpoloženje. Docela blizu vrvenju in življenju velikega mesta, metro-polne prestolice avstrijskega cesarstva, pa je plulo globoko, prelestno naravno življenje. Čarobno se je uveljavljal bleščeči poletni dan v cvetju in v vonjavah rož ter navdajal človeška srca z najsladkej-širni občutki in nadami. Nadvojvoda je s plemene-Čimi očmi zrl okrog sebe. Čutil se je veselega in blaženega. Razpoloženje v naravi je silno in mogočno vplivalo tud nanj. To razpoloženje so poglobile pametne besede dvornega svetnika, ki je svojemu gojencu, izogibajoč se vsega šablonskega, razkrival lepoto življenja in ga dvigal iz topega čustvovanja k jasnemu pojmovanju. Pred gostilno je dvorni svetnik dal ustaviti voz in pripomnil, smehljajoč se: »Malo okrepčilo bo dobrodošlo, cesarska viso. kost!« Z radostjo je nadvojvoda pritrdil in skočil Iz voza. Njemu je počasi sledil dvorni svetnik. Mahoma je bilo slišati jasne dekliške glasove, radostno kličoč: »Papa, papa!« Dve belo oblečeni vitki devojki sta pritekli na-sproti. »To pa ie res lepo, papa, da se tu srečamo. Tako prekrasno ie tu zunaj.« Dvorni svetnik se je delal začudenega. »Deca kako Prideta vi dve semka'? Kdo Vama je dovolil, da sta danes odšle na sprehod?« »Oh, papa, ne bodi siten. Veliki sva že dovoli da ne potrebujeva dovoljenja. Bodi vesel, da smo se srečali.« Dvorni svetnik je napravil malo jezen obraz. »O tem pa spregovorimo še doma.« Opravičujoče se je obrnil k nadvojvodi, ki je s klobukom v rokf ves v zadregi stal poleg njega in skrivaj opazoval obe presenetljivo lepi devojki. »Cesarska visokost, dovolite ml: moji hčerk! Adela in Helena. Ljubka deca, samo semtertja n««* koliko nebrzdani, kakor mlada žrebeia.« ««tev 92. »SLO VENSKI NAR O De dne 24. aprila Dnevne vesti. V Lmbuant. dne 23 aprila 1925, — Telefonske rreze z Beogradom so v zadnjem času skoraj vsak dan prekinjene. Ako Je slabo vreme in ako so ob progi viharji, človek pač razume, ako telefon ne funkcijonira tako, kakor hi bilo potreba. Ako pa je telefonska zveza prekinjena &L„.aj vsaki drugI dan ob najlepšem vremenu, je to stvar, ki je več nego sumljiva. Mogoče je samo dvoje: ali je naprava tako pod vsako kritiko slaba, da sploh ne funkcijonira, ali pa so tu na poslu zlobni elementi, ki jim je namen, da onemogočajo telefonski promet med Beogradom in ostalimi centri naše države. Eno, kakor drugo bi poštna oprava ne smela trpeti! Ako je telefonska naprava kot taka slaba, naj se vendar enkrat popravi tako ,da bo redno funkcionirala, ako pa zavirajo redno funkcioniranje telefona kakšni neodgovorni elementi, bi bil že tudi skrajni čas, da bi jih poštna uprava izsledila in jim enkrat za vselej onemogočila njih posel. Teh škandaloznih razmer, kakršne sedaj vladajo v telefonskem prometu, mora biti enkrat konec. G. minister pošte in brzoja*va, napravite vendar red! Skrajni čas je že! — «Slovencev?» zunanjepolitični modrijani so se spravili na bolgarsko tragedijo in so našli, da je te tragedije kriva politika — Nikole Pašiča!! Nikola PoŠič je kriv. Če se na Bolgarskem medsebojno koljejo, če so sedanji vlasto-držci v Sofiji lani strmoglavili Stambo-li.iskega in ga pobalinsko s tisoči njegovih pristašev pobili. Sedaj vračajo zemljoradniki Cankovi vladi in zahtevajo nove žrtve. Torej pristna državljanska vojna je to. kar vidimo na Bolgarskem. «Slovencevemu* zunanjepolitičnemu modrijanu pa je to vse posledica politike nadvladama v — Jugoslaviji! Ker pri nas ni sporazuma, divja na Bolgarskem vojna. Kakšna logika! — Krall sprejel Invalide v avdijenci. Po poročilih iz Sarajeva je včeraj radi slabega vremena ostala kraljevska dvojica v Ilidžu v vili «Hercegovina». Kralj se je nekaj časa sprehajal po parku. Pozneje je kralj sprejel v daljši avdijenci deputacijo invalidov, ki so mu predložili v posebni spomenici želje in zahteve bosansko - hercegovinskih invalidov z ozirom na skorajšnjo predložitev invalidskega zakona narodni skupščini. Kralj se je zelo ljubeznivo razgovarial z 7^-stopniki invalidov ter jim obljubil svoio pomoč to tem bolj, ker ne prosijo nikake milosti, marveč zahtevajo njim pristo-ječe pravo. — Javno vprašanje na gospoda min h sira za socijano politiko in ministra sao* bračaja. Prejeli smo: Podpisano društvo vpraša tem potom Vas, g. minister za so* zijamo politiko, kaj je z rešitvijo nezgod« aih rent in zvišanjem draginjskih doklad železniškim invalidom in njihovim vdo* vam? Središnji urad v Zagrebu, ki ima v svojem delokrogu tudi železniške invalide, je izplačal zvišane draginjske dokladc po« nesrcčeniin rudarjem in drugim ponereče* nim delavcem in sicer od 16. 1., leta 1924. dalje. Ostali so torej samo stari železniški invalidi in vdove brez vsakega povi$ka. kljub temu. da ima imenovani urad tudi ie«. lezniške invalide v pravilih; katere hoče taa koj izplačati enako prvim. l\m to ministr* stvo dovoli. Zakaj se ne ustanovi že toli* kokrat naproseno delavsko razsodišče? Da» Ije vprašamo Vas, g. minister saobračaja, kaj je z rešitvijo in izenačenjem miših po* kojnln, provizij in takozvarsih tnjl^sttrh po# kojnin za železniške upokojence in njihove preostale? Kaj jc z ratifikacijo rimskega pakta, zakaj sc sc nadalje zavlčuje s to ra* tiftkacijo in se pusti železniške vpokojen* cc v največji bedi in trpljenju? Kljub te* mu da so železniški vpokojenci vplačevali v zdravi valuti v pokojninske sklade, ka* teri so naloženi v realitetah in v zlatem fondu sc kljub našemu šestletnemu prosja* aijn in trvdapolnem delovanju stvar še ni uredila. Oba gospoda ministra naproša* mo, da tako i ukreneta vse potrebno v reši* tev najbednejsih poštenih državljanov, ker so prizadeti brez vseh sredstev v največji bedi in obupu ter preganjani od upnikov Končno se obračamo tudi do gospodov nas rodnih poslancev vseh strank, da podprejo s svojimi močmi te naše nadvse upravičeno zahteve. Društvo železniških vpokojencev. — Diplotnatlčnl zbor na zagrebškem ve*ese?rnn. Dlplonatični zbor obvešča, da se sdeleže poslaniki francoski poslanik gosp. Hrcnar d. češkoslovaški poslanik g. Jan Seba in romunski poslanik g. Em an d i kot zastopniki doptomatfčnega zbora svečane otvoritve zagrebškega velesejma. — >Slovener4r, kakor slišimo od dobro poucew strani, v kratkem preneha izhajati v dosedanji obliki in se prelevi v jutranjo Izdajo >C«ka na parct< Naslov se izpremeni v »Naš dolgi nos.« — Smrt Stkana VelHcoviča. Po poročilu iz Beograda Je včeraj tam umrl Stojan V e I j k o v i c\ oče narodnega poslanca dr. Vnie VetTkoviča. Pokojnik je dosegel visoko starost 94 let. Pred vojno je bil večkrat minister, pozneje predsednik kasicijskega sodišča in predsednik državnega sveita. Bil je eden najuglednejših pravnikov predvo5ne -rbije. _ Bolgarski general morilec sina Ljub«; DaTidovi/a. Bolgarska brzojavna agentura navaja imena 14 generilov, ki so bili ubiti povodom eksplozije v katedrali sv. Nedelje. Med nbitimi generali je tudi general Cur-č i j e v , ki je bil za ča«» svetovne vojne pol-kovnik in komandant neke brigade. V bojih proti Bolgarom, ki so iz zaledja udarili na «rbsko vojsko, je bil leta 1015. ujet tudi sin Ljube Davidoviea Ko je Curfcijev izvedel, da *e sin uglednega srbskega politika, k tod v ~ioi nkflfc. da ga morajo usmrtiti. Najpreje so ujetnika pripeljali k njemu. Na to je Curčijev v bližini stoječemu naredniku ukazni: »Odpeljite ga v pol ure v Solijo!< Ta ukaz je eskorta tako tolmačila, da je ujetnika odpeljala iz glavneara Stana ter ga v bližnji okolici ustrelila. — Največji hote! Jugoslavije. V Zagrebu so včeraj na svečan način otvori>i največji hotel v Jugoslaviji, hotel »Eksnte-nade*, ki se nahaja v bližini glavnega kolodvora in ki je opremljen z najmodernejšim konfortom. Hotel Ima veliko zboro-valno dvorano koncertno dvorano in velike restavracijske prostore. Hotel so pričeli graditi maja 1923. Gradbena dela je vodil arhitekt D. Šunko. Pri gradbi je bilo dnevno zaposlenih 250 delavcev. Za zgradbo se je porabilo 3000 vagonov stavbenega materijala. Poslopje obsega 60.000 kvadratnih metrov. Hotel ima eno ročno In 1 avtomatično telefonsko centralo. V vseh prostorih so električne ure. Za razsvetljavo skrbi 30C?0 žarnic. V hotelu lahko stanuje 500 oseb. S tem hotelom je ustreženo številnim tujcem, ki so ob pr hodu v Zagreb morali stanovati privatno, ker v hotelih ni bilo dobiti sobe. — Učiteljske vesti. V vi.šjo p-olo2ajno skupine, in steor v II.-3., so uvrščene te-le učiteljice: Herta Tutta, Zalog pri Kamni, kn; Herma Osana-Dietz, Selce; Marija Vidmar. Sevnica; Pavli Peitler. Stična: Angela Vode, Ljubljana. Valentin Kelbl, Ljubljana; t II.-4. so uvrščeni ti-le učitelj! oziroma učiteljice: Sonja Klovar, Poljane; Andrej Zupančič. Podzemelj; Miroslav Kre-golj, Železniki, Berica Janežič, Domžale, Pavla Gande-Trefalt. ČTmoanjice. Na predlog veL župana Je minister pr*y?v»*te imenoval učit. abiturijente: Adolf a Zajca za Metliko; I. Cerneta za Jesenice (deška osn. šola): Antona 51Ibar;a za Z3gorje ob Sari Elizabeta Sokličeva, učit. žen. roc. Cel v Tržiču, je Imenovana v enaki lastnosti v Novo mesto. — Včerajšnji sneg. Kamniške planine in Karavanke so do vznožja pobeljene. Vrhovi gorenjskih hribov imajo belo odejo. K sreči so v cvetni šele češnje in breskve, sicer bi bilo vse sadno drevje uničeno. Sreča je tudi, da je danes zjutraj bila megla, ker bi bila sicer padla slana in zamorila vse, kar je že pognalo Poljskim sadežem ta sneg sploh ni nič škodoval. — Pozor pred potepuhi! Zadnje 14 dni so se pojavih ob okrajni cesti iz Medvod proti Smledntku in Podreči snmlnvi elementi in potepuhi, ki preže v gozdu na ljudi, katere potem napadajo in oropajo, kakor se je pretekli teden pripetilo neki ženski iz mavške župnije, ki Je imela pri sebi okoli 3000 dinarjev. Na to samotno cesto in gozd opozarjamo v prvi vrsti orožnike iz Smlednika in Medvod, da posvetijo tej okolici vso svojo pozornost. — Smrtna kosa. Rodbini Koler - Treo je 22. t. m. po dolgi mučni bolezni umri sin Kosp. Vito K o 1 c r. Pogreb bo v petek dne 24. t. m. ob 16. iz javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! — Vremensko poročilo. Vremenske opazovalnice napovedujejo za petek: nekoliko hladnejše, menjaje jasno in oblačno vreme, lahek dež, nato suho. — Pot dveh mladeničev v smrt. V pone. deljek popoldne se je dogodila strašna nesreča med M os t ar jem In Gružem. Dva mladeniča, ki sta verjetno hotela na avanturističen način potovali iz Gruža v Mostar, sta zlezla na streho vagona ha ležala na njej. Ležala sta3 če je bH vlak na postajd, a stala na progi me 1 postajama. V njuno nesrečo pa je vlak pasiral most, čigar zgornje traverze so zelo nizke. Enemu mladeniču Je bila glava naravnost odbita, dočim je truplo obviselo na mostu, drugI pa je še živ. Njegove poškodbe so tako težke, da aj upanja, da okreva. Mm Van Kaster! Vajenska razstava^ v Lfubljani Od 26. IV. do 4. V. 1925 Iz Ljuhijane. — Nove naprave v mestni klavnici. Zt v bivšem občinskem svetu pod pokojnim županom dr Tavčarjem projektirano razširjenje mestne klavnice in naprava že davno živo potrebnih hladnllnic v nji se tekom letošnjega leta izvrši po že izdelanih načrtih. Za eno kot za drugo so zainteresirani v prvi vrsti mesarski krogi, nič manj pa tudi ostala javnost. Dela so v teku: mestna občina dobi — seveda s precej težkim! denarnimi žrtvami! — na novo urejeno klavnico in — kar je glavno, nove moderne hladilnice v n»i! — Dvanajst strank na cesti. Trgovec g. Alojzij Jerančič je pred tedni prodal svojo hišo v Tesarski ulici keramični zadrugi. Ta zadruga namerava hišo podreti in na njenem mestu baje zgraditi novo stanovanjsko hišo Z ozrrom na to je odpovedala stanovanje vsem v hiši blvajočim strankam. Na cesti bo 12 strank. Kje naj najdejo novo stanovanie? — Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljana v času od 15. do 21 .aprila beleži to-Ie statistiko: Umrlo le 29 oseb, 13 moških in 16 žensk (tujcev 15). Smrtni vzroki: ošpice 1, duš-Uivi kašelj 1, druge oblike j etike 3, rak 1. vnetje ledvic 2, prirojena slabost 3, smrt vsled nezgode 1, druge bolezni 8. Med tem Časom se Je rodilo 30 otrok 13 dečkov in 17 deklic (4 mrtvorojeni). Naznanjene nalezljive bolezni: ošpice 1, davica 4, nalezljivo vnetje možganov 1. dušljlvi kašelj 4 — L'druženja rezervnih oflcira i rat-nlka, pododbor Ljubljana, priredi v ponedeljek dne 27. aprila 1925 točno ob 20. uri nogavic z £?£em in znamko (rdeč-, modro si! zlato) Ü 93 da sc pftpričatc, Kako en par traja knkor štrje pur! drugih. Dobivajo se v »rroda afnan. Nogavice bre* žiga „kljnc so; ponare ene. ©3-a v* predavanje v dvorani Oficirskega Doma (vojašnica Vojvode Mišica, vbod iz Metelkove ulice, pritličje). Predava gospo-:! potpukovnik Vojislav Koste o temi: »OH-clr kao va olt^č 1 vodja* (Oficir kot vzgojite!} in voditelj). Udeležba za člane častna dolžnost. Gostje dobrodošli Uprava pododbora. — Oddaja košnje. M es na občina bo oddajala v petek 24. aprila 19?5 ob 9. dopoldne pri mitrrci na Opekarski cesti košnjo mestnih potov En štradnr?ov v Trnovskem predmestju, kakor tudi košnjo 3 večjih travnikov. In sicer ob Cesli v mestni los. v Rakovi Jelši in cb Ižanski cesti. Travnike se bo oddalo za debo treh let v najem »n bo najemščino za leto 1925 plačati takoj pri dražbi. Interesenti se vabijo, da se napovedane oddaje košnje v čim večjem številu udeleže. 810/r? — Slov. zdravn. dreStvi v LJubljani fcna v petek dne 24. t. m. od 6—7. zvečer svoj tedenski seminar v bivši prisilni delavnici v sledečim sporedom. Demonstracija nekaterih psihiatričnih primerov. Demonstrira Primarii dr. O&stl. — Iz sodnn-zdrav. pr?.kse govori dr. Travner. — Odbor prosi za točnost! — Vafentška razstava od dne 26. aprita do 4. ma"a 192". V nedeljo dne 26. t. m. se ob pol 11. dopoldne svečano otvori vajeniška razstava. Na razstavi bo zastopano va-jeništvo iz cele Slovenije, tako da nam bo nudila ta prireditev, fei je prva te vrste v naši državi, dokaj popolno In lepo sliko slovenske obrtniške marljivosti in podjetnosti. Na razstavi bo sodelovalo nad 9"*> vajencev, ki bodo razstavili Izdelke iz 51 raznih obrtnih strok. Iz predmetov, ki so že sedaj na razstavišču (paviljon L In K Ljubljanskega velesejma), se da soditi, da bo nud'la razstava res zadovoljivo sliko o zmožnostih našega obrtniškega naraščaja. Na razstavišču je videti okusno izdelane lesne izdelke, garniture za jedilnice, spalnice, pisarne itd., nadalje so razstavljena prav lepa sodarska, kolarska !n tesarska dela. Izredno dovršene tedelke so razstavili trdi ključavničarski, mehaničarskf in kovaški vajenci. Dobro so zastopane oblačilne stroke. Med njim* so prav okusno izdelane damske toalete, ki so jih razstavile naše krojačice. Kakor na vseh razstvah, bo tudi trkaj prišla do posebnega izraza naša čipkarska obrt. Dovršene izdelke so razstavili tudi pecarii, tai^nsk^h fa ? ist o vs ko-policijskih oblasti proti našemu od-IfTnemu znanstveniku g. prof. dr. Vebru. Pozivamo vso narodno Čutečo javnost, da da dostojnega izraza ogorčenju nad tem sramotnim činom« ki ni običajen med kulturnimi narodi, in se zborovanja v velikem številu udeleži. — Akademsko društvo Jugoslovenskih tehnikov v Llubljan! p-iredi v nedeljo dne 26. aprila t. 1. cvetlični dan v prid Izpopolnitve svoje strokovne, znanstvene knjižnice. Ker je to edina knjižnica te vrste na ljubljanski univerz-i ter jo mora omenjeno društvo vzdrževati brez vsake državne podpore, prosim cenjeno občinstvo, da pripomore v kar največji meri k dobremu uspehu te akcije. — Otfbor ADJT. 724 Zeleni travnik v Tlvo'? a se bo izpre-menil 1. majnika v šahovsko no1 je. Kdo ne bi prihitel na vežbališče »Atcna«, da si ogleda zanimivo novost. 805n — Ve«e!l-a Rn>ke Matice. V soboto, dne 25. aprila priredi Ruska Matica v prostorih akademskega društva -Jadran*: (bivša arena Narodnega doma) ve?e!ico. katere čisti dobiček jo namenjen knjižnici Ruske Matice. Začetek ob 20 nri. Vabljeni 9o vsi člani in prijatelj! Rusfee Matice. 812-n — Mafhen. črn kovčeg sem IzgnUia. Polten najditelj na ga vrne proti dobri nagradi v upravi Slov. Naroda. 811/n — Mlad avantnrlst. Dne 22. t. m. se je pripeljal z beosradsklm vlakom v Ljubljano 131etnl Nikola Rlstlč. sin beogradskega trgovca. Dečko, ki je bil na kolodvoru prijet, jc priznal, da ie pobegnil od roditeljev In da hoče v Ljubljani nadaljevati svoje študije. Pri sebi je imel vse šolske knjige. Poli-oija je mladega dfjaka odpravila nazaj v Beograd. — N*hva!elne«t ja plaeilo sveta. Pri za- sebnici Mariji Polak na Gosposve*ski cesti je bila 18. t. m. prenočevala neka Marija Bot. Drugo jutro je Marička brea slovesa izginila in odnesla svoji gostiteljici razno perilo v vrednosti 200 Din, pri Polakovi stanujoči Cirili Krajnik pa 100 Din vreden dežnik. — Borštnikov in Verovškov spomenik pred gledališčem. Te dni ao bili pred Na-resiiuui gledališčem wi^zeoi leueiim nod- stavki za Borštnikov in Verovškov spomenik, danes dopoldne pa je bil dvignjen od- nosno postavljen pred gledališčem Borštnikov spomenik, ki je bil preje v gledališkem perihtiiu. Verovskov spomenik pren«-so n. veatkbOa pred gledališče tekom popoldneva. — Hud nu»ar. pri posestniku Ivanu susieršicu na Bandti cesti jo dne 20. t. m. razsajal mesarski pomočnik F. O. Razbil je tudi 13 Din vredno šipo. Red je upostavit šele došli stražnik. — Protest proti zaooru. Dne 20. t. m. je bil v gostilni pri Kajfežu v Florijanski ulici prijet 571etni Fran Š':od!ar, doma iz Zapog pri Smledniku. Mož je s svojim tovarišem Lovrorrj Ovsenjakonj iz Vodic prodajal kolo znamke »Pnch« s tovarniško znamko Štev. »S1.356. Škodlar trdi, da je kolo našel na travniku pod Šmarno Koro. Ker rru policija tega ni verjela, ga je cbdržaia v preiskovalnem zaporu. Mož je namreč nevaren uzm:)-vič In je bil že 21krat rad; tatvine predkax-rovan. Ko mu je kriminalni uradnik napovedal zapor, je prijatelj Skodlar izbruhnil v divjo jezo ter je priče" kričati: »Ali ste neumni! Zato, ker sem kolo našel, me hočete zapreti! Pritožim se pri državnem pravdniku!* Njegov glasen protest pa mu n! pomagaj in je moral navzlic rotenju, da je nedolžen, v bržon. KUPUJTE SFECKE ZA RAZLAGO V SPOMENIK! I kričala: iRnvbarji, bolj5eviki Jugoslavijelc -I Senat je obsodil ženo Jožef o po § 104 srtj. k. z. na 5lo Din kazni, dočim je moža izročil, da ss preišče njegovo duševno stanje, ker je skoraj gotovo blaznež, ker je bil že ti vojaike službe .Luperarbitriran zaradi nenormalnosti. Mlad ferivop: i ežrik. Tovarniški delaver Ludvik Melin je bil obtožen po § 93, ker j** neko noč v Litiji grdo obuval in oklofutnl občinskega slugo in nočnosja čuvaja Brlca ter je dobil za svojo supo-.l-;! 1 & - poostrenega zapora. Kot pri?a v tej zadevi je bil * Liliji sasliSan mladoletni Matevž Potočnik, ki pa ie tako oP i T no lagal v pri! o« obtoženemu Melin.u, ki je njecrov bir.-r.=Vi boter, da bo ga ta'-oj zaprli in obtožili zern j trarjski med la'^kovemim kmec'.im ljud Iz Celja. —c Tedenski Izkaz mestne klavnice o kian'u in uvozu od 13. do 19. aprl!a. Zaklalo se je: 1 konja, 9 volov, 10 krav, 4 telice. 11 telet, 20 svinj. 1 kozliča. Uvozilo se je 219 kg go/edine, 1025 kg teletine in 346 kg svinjine. —c Vreme. V sredo dopoldne smo imeli okrog Celja pravcato aprilsko vreme. Med grmenjem in bliskanjem je bil hud naliv, med katerim je tudi snežilo. Po gričih in hribih okrog CeÜa. kakor tudi Savlnskih plan'nah je zapadel sneg. Tudi vode so precej narastle. Iz « stv^m za OČestega r^lravnika ter ufivi večje, j znup-mje kot resnični zdravnik. Permo^er j* bit že o^otovano kaznovan zaradi maz.".3tva na zanorne kasni, tod! sedaj tečete prot! njemu dve pravdi, mod temi ena celo pri sodi-s?u v Ogalinn, kar dokrzuje, da sega Per-mn-erjeva klijentela **e!o n-1 Hrvatska Kot posledica zadnje ovadbe pa so prišle tri ose be pred senat zaradi zapeljevanja h krivonr. pričevanju, namreč nje£?va hči Fllomr»na, sir Leon in kavaritariea Helena SnidetiHL Neka Asrata Ka-mnikar, ki je k Permos^rju pr-zdravila in plačala b0 Din (zdravila so bil j namenjena za bolnega očeta, ki mu ie tekle iz trebuha, a ?zdravn;k« je Iz urina spoznal pljučnieo), je pred sodiS.Vm prišla, da so Jr imenovane obtočne o-ebe nagovarjale, naj zataji, da je za zdravila sploh kaj plačala Ker pa je Kamnika r jeva v.selej drutr.če ^o-vorilfi in jo orožniške poizvedbe sTikak> zf-duševno omejeno, lažnivo in prifrlcnjeno, k sodišče vse tri obtožene^ oprostito. Tolar ii Pertc*?a. 21 letni Jane« Total je obtožen, da je dne 11. januarja t. 1 v p?r-tovČu s cepinom udaril prijatelia Fr. Bernar da ter ga težko poškodoval. Stvar se je vršila v hudi pijanosti in je danes obema / | Tole.r je dobil 2 meseca teSke ječe. —m Udeležba mariborskih vajencev na vajenski razstavi v Ljubljani. Kakor poroča »Marburger Ztg.«, se vajenske razstave v Ljubljani udeleži tudi večje število učencev iz Maribora. Dela so bila že odposlana. Učenci se odpeljejo v soboto v Ljubljano. Značilno je dejstvo, da je več mojstrov vajencem prepovedalo udeležbo na razstavi. Tako početje pač ne bo dvignilo ugleda obrti in pač ne služI dotlčnim mojstrom v čast. —m Smrtna kosa. V torek dne 21. t. m. je po dolgi in mučni bolezni umrl gospod Ernest vitez plem. J e 11 m a r, viSji finančni svetnik v pokoju. —m Zopet tihotapska sfera. Tukajšnja carinam:ca je imela te dni novo carinarsko afero, čije izvor je pravzaprav v Zagrebu. Zagrebški trgovec Lazar Schlei je prejel potom carinskega posrednika Albabarija z Dunaja po5rIjatev 500 kg svilenih čipk. Uvoz je bil sklenjen pod pogojem, da Schlei blago v slučaju, da mu ne ugaja, lahko posije nazaj. Res je Schlei izjavil, da mu roba ne konvenlra ter io je poslal nazaj. Ko so zaboji prispel? v Maribor, so bili od-prti. Mesto svile pa je b\\o v njih 500 kg moke. Uvedena je b7la stroga preiskava, da se do-žene krivce. Trgovec Schlei trdi, da ni vedel za to manipulacijo. Razprodajami Ljubljana, 22. aprila. Vojska med fanti dveh sosednih vasi. Dne 24. januarja so prišli fantje iz Udja prt Grosupljem v sosedno vas Gradišče, da priredijo gostilničarju Pavlu šeškarju za god >godbo«, kakor so to delali že prejšnja leta. G rad i danskim fantom se je zdelo tako nastopanje drzno poseganje v njihovo vaško avtonomijo, zato so izbrali najpo^rumnejš^ga ter ga poslali kot pariamenterja k Udjanom, naj jim v jasmin besedah razloči njihovo neupravičenost, toda udjanski fantje so bili neizprosni posebno zato, ker je bil njihov volja Janez škerjainee Šeskarjevi Anici tako nekako blizu srca, kar je bilo za domače fante še poseben vzrok jeze. Udjani so torej sli proti volji domačih fantov v 5e5karjevo niso ter tam muzieirali fti plesali. Domači famje so jih poklicali nn koraižo s tem. da je ee počepnil.) Orožniku je pokazal z roko, da im:> sam več na zadnji plati kot orožnik za čelom ter mu še zagrozil: >Bom že poskibel, da ti bodo potrgali zvezde In boš šel v Albanijo uši past!* Ko sta favna organa Odgnala zarun-Lirjiu sivino, sta Krämer in njegova žena i sreCk, zrjovorni in pošteni s e i š č c j t* proti dobri nagradi. OqTasiti se je v p^t:k ob 8. uri zjutraj Cankarjevo nabrežje 7./IIT. 1223 Kongres jugoslovanskih profesorjev v Skoplju. Včeraj 22. t. m. je bil v Skoplju v dvo< rani »Palače« hotela otvorjen IV. letni kon* gres Udruženja jugoslovcnskih srednješoL skih profesorjev Civilne in vojaške oblasti so priredile delegatom, prihajajočim iz vseh pokrajin države najpri<5rčnej5i sprejem Sprejemu na kolodvoru je prisostvovala tu* di mnogoštevilna množica meščanstva. Id je profesorjem prirejala ovaeije hi se je na: to ra7vil sijajen sprevod z vojafko flodb« na čelu po najvažnejših rtlicah. Na kolo. dvoru je d ^šle goste pozdravil skopljanskž župan Selcvič, za pozdrav se Jc zahvalH predsednik ndruženja prof. Jeremija Živa= novic. Kongres je pričel s svojim delom včeraj ob 10. dopoldne in zboruje do 25. t m. Vse mesto je v državnih zastavah Zagreb je odposlal na kongres okoli 50 de. legatov. Sp'osno zelo komentirajo dejstvo da so se Hrvati letos kongresa udeležili v tako velikem številu. Mesto Zagreb jc na kongresu bolje zastopano kakor Beograd Iz Slovenije je prišo na kongres 20 delega tov in sicer iz Ljubljane, Maribora, Cel i a Ptuja in dri-gih krajev. Sport — Dunajski Slovan je včeraj v 7Y-meSvaru zmagal nad ?K Tcmcšvar z 1:0 — Ljubljana - Celovec? V ned&lio h; se imela vrŠt! v Celovcu revanžna tekma Ljubljana-Celovec. vendar ni verjetno, du se tekma isra, ker so Celovčani stavili preslabe poboje. — tekmo Zagreb - B^osrr^d |e Jo-ločil 7a reb sledeče moštvo: Miheičičj-Vr-bnne:č, Pažiir-Httree, Montier, Remec-Pa-ril, Benčič, Jeren, Pavclič. — Koliko plačalo dunajski klubi za svoje Igralce. Znn"m:va je statistika, koliki plačajo klubi na -Dunaju svojim ijrralccm Hnkoah za 17 iiralcev 70 milijonov, Wae za 19 igralcev 63 milijonov, Amateuri zu 18 igralcev 60 milijonov, Simmer'nx za 1? igralcev 40 milj., A J r za 17 :sraTccv 25 milj., Wacker za 18 Igralcev 40 milj., Vien-na za 1 Sigralcev 60 m!!j.„ Rpnjd z? 20 igralcev 40 milijonov. WSC za 19 igralcev 50 milj., Slovan za 19 igralcev 40 milj, Rudolfs htjgel za 17 igralcev 25 miljonov. — Nedeljske tekme na Dunaja. V soboto tn nedeljo se vrše m Dunaju sledeče tekme: prvenstvene v soboto: WAC-Wacker; Sportklub-Slmmering: v nedeljo Ha-koah-Admirr»; Vienna-Rapid ter prijateTi ska tekma Slavila (Praga) - Amateure. — Hazena. V nedeljo re vrši v ' .lgrcbu m-dmestna rokometna tekma Ljubljana -Zagreb. Kakor znano, sr> lan: Zagrebcanke v Ljubljani zmaga'e z 9:2. Upati je, da sc Ljubljana let^s čtistnejšc odreže. — Motoklub Slorcnija poživlja s»voje Člane vozače, da se po^noStevilno udeleže dirke, katero priredi Prvi hrvaški motocikl:sti?m klub v Zr>Gotovo mislite, da ste prišli k novemu Kaarmannu! To pa nI res! Kat takega., kot Haarmann, napravijo druge svinje!« Policija ie na stanovanju Tanderskega dobila velike mesarske nože, več ducatov moških m ženskih čevljev, obnošeno obleko in različne dokumente. aTnderskega so odvedli v zapore. Policija je ugotov'la, da }e Tanderski izvabil na svoje stanovanje 25 žena in deklic, ki bi mu naj vedile zospo-dinjstvo. Identiteto dvanajsterih so ugotovili. Stvar je zelo zagonetna in še ni popolnoma pojasnjena. Policija nadaljuje preiskavo. 4.. Uderer pred sodiščem. Vojaški avditor v Budimpešti je zaključil obtožnico proti nadporočniku Gustavu Ledererju ki je umoril mesarja Koudelka In razsekal njegovo truplo. Razprava je določena začetkom maja in sicer pred vojaškim seciščem. Nadooročnikova žena bo zaslišana kot priča. Državno pravdnlštvo predlaga smrtno kazen. Lederer naj hi btl predhodno degradiran in odpuščen iz vojaške službe. Morilec je v zaporu zelo potrt in ko xa je te dni posestil njegov prijatelj, mu je s solzami v očeh izjavil: »Poslušaj moj dobri nasvet — nikoli se ne zaljubi, zlasti ne v lepo žensko.« O senzacijonalnem procesu, ki ga pričakuje madžarska javnost z velikim zanimanjem, bomo še poročali. Tragični prizori v felaznicah. Neki nemški novinar opisale v Ustih sledeče pretresljive prizore iz bLizntee v Lipsk ;m. V copatah hodim od postelje do popelje po spalnici blaznici. Trenotno -»fada globoka tišina. Modra svetüjka na strop'i motno obseva uboge speče. Od vsakegj izmed njih poznam življensko in trplien-iko zgodbo. Ta, ki leži pred menoj, ;e na nekoč ustanovitelj, vodja in lastnik vel k2 založbe. Lahko se je ž njim mirni In prisrčno razgovariati. samo zahteva brezpeso no ti-tulacijo »Veličanstvo«. Drugače leži jli de ure se posovarja ž njo kakor z otr >k*n. In baš ura ie bila, ki ga je dovedla v blazrlco. PreJ leti je bil namreč posirešček. Ko ga je neki potnik pozval, da mu nese koveeg, jc počasi potegnil budilko iz žepa, jo nastavil na uho ter začudenemu tujcu odrižno izjavil: Moram najpreje vprašati uro za dovoljenje«. Takoj poleg tega je ležalo bitje, obstoječe iz sairah kosti in kože. Človek dan za dnem, uro za uro škriplje z zobmi. Celo najtežja narkoza ga ne more umiriti. Nekoč sem si ogledal njegovo zobovje. Zobje so bili do malega popolnoma zmeleti. Nedaleč od škripajocega leži star, zavalan, vedno zadovoljen možiček. Vedno se počuti prav dobro, rad je in govori zelo pametno. Samo zdravnikov ne more trpeti. Ko ga je obiskal glasovati psihijater dr. Bumke, se je možiček silno razburil ter je kričal nad zdravnikom: »Kaj pa še hočete? Vi že veste in vaši zdravniki so že desetkrat zapisali, da sem malemu otroku odgriznil glavo in jo nato požrl!« Prizor je bil tragikomičen, vendar se je celo psihijater moral smejati malemu, zavalanemu divjaku. Naslednji, ki je ležal v kotu, jo b!I eden najzagonetnejših in najcudnejšrh, kar sem jih med mnogimi tisoči opazil. Mož, bled in suh, je podnevi boječe begal po sobah, hodnikih in vrtu. 2 njim ni bilo mogoče govoriti. Kadar pa se je pojavil zdravnik, ga je poznal že od daleč in tekel k njemu. Tri ali Štiri korake pred zdravnikom je obstal, nato pa je zdravniku ostro ter s koncentracijo vseh svojih sil pogledal v oči. Najsi je zdravnik glavo okrenil kamor koli je hotel, na levo ali desno, istotako naglo mu je sledil bolnik. Eden izmed starejših zdravnikov je ta pojav demonstriral še jasnejše, zakaj naglo se je prepognil. Takoj je storil isto pa-cijent in če se je zdravnik okrenil, je naglo tekel v krogu okoli njega, skočil v zrak, če je zdravnik pogledal kvišku. Z obraza mu je bKo citati bolesten Izraz strahu, da bi izgubil zvezo z očmi. Tragedija rudarskega mesta v Krušnih gorah. V Oelsnhzu v Krušnih gorah se je začela zemlja pod starim delom mesta pogrezati. Pred vojno so našH pod tem delom mesta bogate žile premoga. Neka nemška delnieška družba je kupila dotično parcelo in izkopala iz zemlje vse, kar je mogla. Toda nekega dne so pustili vse, kakor je bilo in so začeli kopati na drugem kraju. Deset let pozneje so je že pokazale posledice. Sredi mesta, v starem Oelsnitzu, se je začela zemlja pod hišami pogrezati. Najprej so stene popravili, toda v kratkem so se zopet pojavile razpoke. Zdaj je prebivalstvo z grozo opazilo, da se tla pod njim neprestano pogrezajo. Ko so kopali premog, ni nihče mislil na to, da je treba jame zasuti. Katastrofa grozi trgovskemu okraju in centru mesta. Stene hiš so se že povesile, vrata in okna se ne dajo več zapirati, v stenah so nastale široke razpoke. 40 stanovanjskih hiš je v nevarnosti, da se vsak hip porušijo in pokopljejo pod seboj vse picbivalcc. De set hiš so morali že izprazniti. Občinski svet hoče zgraditi v predmestju nov okraj toda za to je potrebna 4zdatna flnančaa podpora. Zdaj je mesto vložilo tršoo proti rudniškemu podjetju, ki je odgovorno za vsi škodo. v; •». NOVI FISSKl MINISTRSKI PREDSEB NIK dr. Autti TU LEN HEIMS. „MdMm voda V kraja Masiiano Sabino v Italiji j» podružna cerkev, kamor prihajajo ljudje ot posebnih prilikah, tako tudi na velikonoču ponedeljek. Prišla jo med drugimi tudi ne« ka družina iz kraja Calvi. Ne daleč od cev-kve je mala kapelica, v kareri teče čudodelna voda. Ta družina jc po službi božj posedla za kapelico na travnik, da zaužijej* tam, kar so prinesli s seboj za kosilo. 1 kletni Pietro Sernicola je prišel na misel, da b bilo dobro piti po kosilu malo one SododeJ ne vode iz kapelice. Še! jc Ha En pod cV tarjem odprl zaporo ter stopi! po kratki! stopnicah navzdol co vode. Fanta n: bik več nazaj. Oče gre sleda:, kaj je in ga i kapelici pokliče. Ker ni odziva, stopi pt stopnicah. Tudi očeta ni b\\o več nazaj. Se je drugi sin v kapeHco in zadela ga je isti usoda. Vsi trije so poginili v plinih. Ogljikova kislina je izpuhtevala in omamila nesrečnike. Potem ie nekdo tekel po orožnik« in zabranil dohod k »čudodelni« vodi drugim, ki so silili onim trem na pomoč Žrtve so pokopali, kapelico pa trdno zaprli Umbrijska družina Sernicolo si bo dobro zapomnila letošnjo velikonočno čudenic** no vodo v Maglianu Sabinu. ★ ★ ★ — Aioda kratkih las (a la bubi). »CujUi gospod kolega, s kom ste b:1i včeraj v gledišču? Sedel sem za vami in vas videl i družbi malega dečka s kraikimi la^ml!* * »Včeraj v gledišču? Da, da, bil sem s sv^;i staro materjo.« ♦ Prebivalstvo Nemčije. Leta 1920 \ znašalo število prebivalstva v Nemčiji 61 milijonov 800.000, leta 1921 pa 63.800.000 Naras'tlo je torei za 2 milijona. Leta 192-: ie bTlo rojstev 1,304.400, smrtnih slučajev p; 920.400. * Avtomobilno cesto zgraue na Veznv Na Vezuv prevažajo danes potnike z gorske železnico angleške Cook družbe. Ce;:c tc železnice pa so v zadnjem času tako poskočile, da se potniki pritožujejo in da ho* ddjo rajše peš na vulkan. Avtotrobilne vožnje bi bile mnogo prijetnejše in cenej?e. Originalne (prave) potrebščine fixat in preservat za Opalosraph dobite edino le pri L. Baraga? Sslsnburgova ulica štev. 5- sÄ" fRsprMfß v. Slov. Hmfa") raca Subotica) preporučuju tx)gato skladište perja za iorsane i jas-tuke od najleflinije do najfinüe vrste. Najbolje poznata eksport iirma, potpunu garsnciju pruža, — Brza i tačna nosi ura. mi. mm rislks za nakup fHG&r* fcnliffsrne in trgovine 8 papirlcm v Ljubljani na najlepšem kraju v sredini mesta. Proda se celotna zaloga z vsem inventarjem. Več se poizve v upravi Slov. Naroda. .'Aeötni pogrebni navod, 1223 V ploboki žalosti naznanjamo, da nam je naš srčno!jub!jeni sinko in brat Iflfo Kofer v sredo, dne 22. t. m. po dolgi, mučni bolezni, mirno preminil. Pogreb se vrši v petek, dne 74. t. m. ob štrih popoludne iz mrtvašnice v državni boln ci na pokopališče k Sv. Ksižu. V Ljubljani, dne 23. aprila 1925. Žalujoča mati in bra'ec Koler-Tre». tstterntaRROv drevored LJUBLJANA *3&r V peteN 24. aprila prva predstava o!» potu D. svačer. Vncde'lo dve eradntavi: ob štrih popoludne in ob selu dot e?ih zvečer. Drkus ?e moderno urejen, lastna električna razsvetljava. Specijalno dresirani konji in druge svetovne atrakcije. Predstave se vršijo ob vsakem vremenu. 1 -22 Pa vnatellttvo ObrtnSkl, lsč£i\l, pleskarji, pozor! Welika edprodafa raznih lakov iz svetovnoznane tovarne Carl Tiedemann, po znatno znižanih cenah pri tvrdki Stanko FIor]fln£l£. St. Petro cesta SS dvocilindrski, z visoko in nizko napetostjo, s ca. 90 konjskimi silami, 8 do 10 atm. nadpritiska. — Kupi se popolnoma nov stroj, aii pa zelo dobro ohranjen, že rabljen, kateri pa ne sme biti starejši kakor 10 let. Eon*«Pvna tovarna G'o^s, d. d Vrhnika. Ntslev brzojawkaa Našla* bfiojavti» %^ Telefon Int. 454 USIII»0-Fi»EI!!I»ll 19 if EMMSK! B0REÄ1 Ljubljana, Kolodvorska ul. 41 Podruinlce: MARIBOB. 3ESENIC1. CAKEK Ob3v!ja vse v to stroko spadajoče posle najhitrejt In pod kuiantnlml pogoji. Zastopniki družbe spilrtb voz S, 0, L n okspruM posilite* Soba velika, meblovana, v sredini mesta, se odda s 1. majem enemu ali dvema gospodoma, samo mirnima in solidnima. Ogleda se od 4. do 6. popoludne. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 1224 ßaietarej&a s!ovsn«ka fesbnta io liana: tialaratoa Itib Brtcolj, Saaa.'slta z. t9f se priporoča. Izvršitev ročna, trme «merne, l. Mlkuš LjBftrjna. Bntii ht IS t jfttofi noje den itialrov In sotnZnN bov tar ss.ahiialrCh \ »T m«c i Fnmlh si fmfrjsia fttn is solin* GEMIC Zahteva poroča za spomladno ce« zono. 67. L Krojaškega rajenca (Ljubljančana) »prejme takoj — »Elite«, Prešernova ulica 9. 1202 Pisalni stroj, dobro ohranjen, kupim. — Ig. Repše. Ljubljana, Poljanski nasip 22. 1211 Pozor! Stare obleke kupujem. — Dopisnica zadostuje: pri* dem na dom — Dramč. Gallusovo nabrežje 2°, Ljubljana. 1215 Predtiskanje ročnih del najmodemejs žih vzorcev po izvanred« no nizkih cenah. — Pred Škofijo 1/1. 61, L Razno pcinštvo prodam. Na ogled vsak dan od 7—10 in 14 —19. — Slomškova ulica št. *», II. nadstropje, levo. 1210 Dobro ohranjen dvesedežni avto se zamenja za štirisedež-nv.£A. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1159 Užarske pomočnike (vrvarskel vješte preob» Iačilce (Uoerzicher) t^a-ii Tvornica kononljc Srpski Miletid (Bačka). Nastup odmah, Neožc* njeni imadu stan -i tvor* niči. Pravac puta: Ljub* ljana * ZagreWVinknvcis Dalj«Sonta*Srpski Mile-tič. 1157 Lastnina in tisk »Narodne tiskarne* ■