Telefon št. 74. Posamna številka 10 Ji. Pe pošti prejema*: SR oelo leto naprej 26 K — h >ol leta četrt» meseo 13» 6 » 50 » 2 » 20» V apravalitvu prejema*: za •elo leto naprej 20 R — h pol leta aetrt » ■eseo 10» — i 6 „ — » 1.70» ENEC Za pofiiljanjenadom 20 h na meiee. Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 9 Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkib ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 242 V Ljubljani, v torek, 20. oktobra 1903. Letnik XXXL Dr. o polo- žaju. Izdajatelj neke dunajske korespondence je brzojavno naprosil člana naflega uredništva, naj interviva dr. busteršiča o položaju v deželnem z5o'ru. Dr. Šusteršič je povedal v dotičnem pogovoru svoje mnenje, katero je član našega uredništva sporočil na Dunaj. Večji del tega pogovora je mej drugimi listi objavila tudi gradka »Tagespost«, seveda izpustivši nekatere važne točke. V sledečem podajamo pogovor našega sotrudnika z dr. Susteršičem. Dr. S u s t e r-š i č je dejal: Sedanje zasedanje deželnega zbora je smatrati za ponesrečeno. Po dogodkih sedanjega zasedanja opazujem Bituacijo bolj pesemistično nego kedaj. Jaz menim, da bo boj trajal še več let, predno pridemo do rednih razmer. Vprašanje poročevalčevo: Kaj' je prav za prav pravi vzrok po-nesrečenja zasedanja, ki je vendar imelo miren začetek ? Velika javnost je o tem nekoliko desorientirana. Dr. Šusteršič: Vzrok je v tem, ker merodajni faktorji, večina deželnega zbora in vlada niso pravega položaja prav spoznali, v nedostajanju državniške razsodnosti in zmernosti od zgoraj imenovane strani. V nasledniem najvažnejša dejstva : V prvi seji, dne 22. septembra, glasovale so stranke večine za nujnost predloga o volivni ,reformi, katerega sem imenom katoliško-narodne stranke utemeljeval z izrečnim povdarkom, da je od o s i-guranja volivne reforme odvisno normalno delovanje deželnega zbora. Ta moment je bil za stranke večine odločilen, nuj-post je bila sprejeta in izvoljen ustavni odsek za posvetovanje o reformi. Ko je ta, po zasedenju d ti. zbora, ustavni odsek se sešel k prvi meritorični seji, so stranke večine brez vidnega povoda manjšini napovedale boj. Izjavile so, da morejo vstopiti v meritorično posvetovanje volivne reforme še-le tedaj pod pogojem, ako se zagotovi takojšnjo opustitev obstrukcije v zbornici. Obstrukcijo so videle v nujnih predlogih, o katerih so zahtevale, naj se jih postavi z dnevnega reda. Ta napoved boja je bila ravno tako odveč, kakor nemodra. O kaki pravi obstruk-ciji se v onem trenotku še ni moglo govo-riti, ker so bili nujni predlogi stvarno utemeljeni in način oziroma obseg njihovega utemeljevanja bi še Ie pod okoliščinami po-menjal obstrukcijo. Večina bi bila v onem stadiju prav lahko efektivno $e ne akutno obstrukcijsko vprašanje ignorirala in vstopila v meritorično posvetovanje o volivni reformi. Ali ona je hotela a priori manjšino siliti k kapitulaciji in to je bila usodepolna napaka. Ni pa imela še dovolj na tej prvi na paki, takoj je pustila slediti še drugo napako. V prihodnji seji zbornice je že naprej izjavila, da bo glasovala sploh protivsem našim nujnim predlogom in naj bodo stvarno ie tako simpatični in opravičeni — ker vidi v teh predlogih obstrukcijo. Mi smo bili vsled te^nespametnosti večine uprav presenečeni. A prišlo je še bolje! Koncem te seje je izvršila večina znani naskok na ustavno stališče deželnega glavarja, naskok, za kata rega ni bilo niti najmanjšega povoda. Nasproti temu nismo mogli ostati dolžni odgovora. Sedaj smo resnično pričeli obstruirati in vložili smo ono i n -terpelacijo s 429 stranmi. Večina je sedaj napake množila na napake. Nezmožna premagati obstrukcijo in ne voljna spraviti se z manjšino — j e sama .posegla po orožju obstrukcije in je pričela obstruirati delovanje odsekov. Ustavni odsek je ona — večina — napravila s svojo obstrukcijo nesklepčen, v finančnem odseku je sklenila, da se ne sme podati nobenih referatov, drugi odseki niso bili splok sklicani k sejam. Večina je v svoji brezmoči neverojetno zavozila. Pomislite vendar, večina, ki zagrabi za obstrukcijo. Ali se je kaj takega že doživelo v kakem parlamenta-ričnem zastopstvu ? Ta nezmisel se je mogla zgoditi le v klasični deželi obstrukcije, v Avstriji in le po večini kranjskega deželnega zbora! Mi, katol.-narodna stranka, nismo prišli iz začudenja nad taktiko večine. Toda, koristi dežele predpostavljajoč pred vsaki strankarski interes, zidali smo večini zlat most za povratek. Stavili smo v seji 14. t. m. znani posredovalni predlog in v prvem trenotku se je zdelo, kakor da bo večina pristala na to, kajti večina je prosila deželnega glavarja naj sejo prekine. Toda končno, med odmorom, zmagala je na strani večine zopet nespamet, naš posredovalni predlog je bil zavržen in — zadnje sredstvo za rešitev izčrpano. Vprašanje poročevalčevo: Kako se s stališčem Vaše stranke strinja stališče deželnega glavarja, ki je vendar v Vaši stranki? Dr. Šusteršič: Deželni glavar pl. D e t e 1 a je vstopil v naš klub Ie pod pismenim pogojem, da se mu da kot deželnemu glavarju popolnoma proste roke. On je torej v tem oziru popolnoma prost v svojih ukrepih in mi nismo nikdar niti poskušali nanj uplivati. Vse kar se o tem od nasprotne strani razširja s trditvami, da je dež glavar pod mojim vplivom, je gola izmišljotina. Naj se čita le deželnozborske stenografične zapisnike, iz katerih se bo spoznalo, da je deželni glavar v svojem tenkovestnem stremljenju biti nepristransk, pri svoji naklonjenosti napram večini šel skoraj predaleč. Iz teh zapiskov bo tudi razvideti, da je deželni glavar raz svojega sedeža našo obstrukcijo najstrožje obsodil. Iz tega bo vsakdo razvidel, da je njemu dano prostost do skrajne meje izrabil. V položaju, v katerem se nahajamo, je pa sicer za nas le zadrega, da je dež. glavar naše stranke. Vprašanje poročevalčevo: Ali ste, gospod doktor, tudi gotovi svoje stranke? Opozarjam na od »Slov. Naroda« razširjeno poročilo, da je več poslancev Vaš® stranke odločenih, napraviti opozicijo proti nadaljevanju obstrukoije. Dr. Š u s t e r š i č : To vest sem iz nasprotnega tabora že večkrat čul in ne dvomim, da je bila vsakokrat želja mati misli. Vnašem taboru pa o taki opoziciji ni nič znanega. Vsi sklepi kluba so bili v zadnji seji enoglasno sklenjeni in brez dvoma zasluga večine in vlade je» da so celo pomisleki najbolj konservativnih članov proti obstrukciji bili razpršeni. Vprašanje poročevalčevo: Kaj menite, gospod doktor, o rešitvi krize ? Poslanec dr. Šusteršič: Jaz nisem prorok in ne morem tozadevno ničesar trditi. E n o pa se mi zdi vsekakor gotovo : Na Kranjskem se bo veliko spremenilo, predno pridemo do normalnih razmer. Današnji položaj je nevzdržljiv. Deželne finance so razrušene, velika večina prebivalstva je v boju proti v deželi vladajočemu sistemu, beda produktivnih stanov je obžalovanja vredna in radi tega izseljevanje grozno naraščajoče, končno zastopstvo volivnih okrožij z 3 7.0 0 0 volivci v deželnem zboru v manjšini proti zastopstvu volivnih okrožij z samo 6000volivci, to je nevzdržljiv položaj. Nekaj se bo moralo zgoditi, da se temu položaju napravi konec, in čim prej se ta zgodi, tem bolje za deželo. Nekaj pa je danes gotovo, da se na dobro voljo in državniško prevdarnost danes v deželi merodajnih avtonomnih in državnih faktorjev ne more računati. Z a t o j e b i I v sedanjem deželnozborskem zasedanju podan dokaz v ve-č e n spomin.« Kranjski deželni zbor. Umira I Sledovi jetike so vidni na njem. Bacili liberalizma se pasejo na njem, in tisti, ki so poklicani njegovi varuhi, nočejo mu dati zdravila, da bi se zopet okrepil in z novimi čvrstimi močmi stopil v novo življenje. In tako umira, kajti umetna sredstva zdrav- LISTEK. Pisma s pota, Poljski napisal H. Sienkiewicz. Posl. Podravski. (Dalje.) I. V poldrugi uri po odhodu iz Calais-a se konča zares prava muka za popotnika. Oni »kratki valovi«, katerim zares želim, da se nikdar ne bi odtrgali od morskega dna, so končno nehali pretresati možgane kakor grah v rešetu, na obzorju se je pojavilo mesto Douvres. Ko smo se peljali v pristan, bilo je mračno, turobno, megleno, deževno vreme, z jedno besedo : takšen čas, v katerem je najbolje, da se človek vleže spat. Bele, več stotin čevljev visoke skale, štrleče navpično iz morja, so izgledale na črni vodi nalik črnim progam na mrtvaškem prtu. Pravcata pokrajinska slika iz Dantejevega pekla. Turobno obzorje, trušč morja, jednakomerno škripanje parnika, otožno kričanje golobov: vse to napolnuje človeka z grozo ter povzroča, da se podjetnemu potniku jame tožiti po domačiji, po domačem ognjišču, po pisalni mizi, po črnilu in pivniku, po veče- rih prebitih pri znancih, po čaju, po čenčah, društvenih igrah, po »Kuryer-u varšavskem« ali „Codziennym«, po postelji, z jedno besedo : po vsem navadnem, vsakdanjem in lojalnem življenju, v katerem je kuhal vodo ter otrobe vezal, in v katerem je spomin na dneve uravnal po tem, kar je bilo v juhi zakuhano, pa je vendar imel lastno ponočno suknjo, copate, solnčnik ter je kot vrl človek slovel med materami, katerim je že presedalo vladarstvo njihovih hčera. Ako bi še ne bilo dežja, ki se dotika človeka kakor s šibami, še bi se nemara bilo mogoče sprijazniti z zlokobnim veličanstvom razgleda in odpreti na stežaj dušo tragičnim vtisom, zaslediti v samem sebi nekako divjo naravo, nekakšnega junaka iz opere, delati se hrabrega ter zapeti: „bučč naj peneči valovi !« in misliti si v duhu: »Rad bi bil, da bi me sedaj moji znanci videli." Človek bi bil vsaj na višini svojega položaja. Toda po-pevati »buče naj peneči valovi« v blatu in pod solnčnikom, to se bržkone na noben način ne strinja. Kadar pri nas, v Švicarski dolini, svirajo godci „cuavsko koračnico«, se naši pisarji, sodnji praktikantje in celo očetje navdušijo tako, da jamejo nakrat po vojaško korakati; pri tem zro na goske, prestrašene po njih bojevitosti, tako zlokobno, kakor bi hoteli reči: „jaz bi vam dal!« toda mene položaj le težko prevzame. Nikdar nisem bil posebno občutljiv. Ni mi ostalo torej nič drugega, nego iti v kajuto in počakati, da dospemo k obrežju. V kajuti sem že našel popotne tovariše. Jeden izmed njih, kmetski posestnik, vdal se je premišljevanju o svojem gospodarstvu. »Radoveden sem, ali je Fikalski (gotovo njegov gospodar) poslal danes ljudi orat?« mi je dejal, kakor bi hotel od mene izvedeti to. Meni pa je bilo to malo mar, kam je poslal Fikalski ljudi; rajše sem stopil k oknu ter ogledoval valove, ki so je sčasoma popolnoma zakrili. Za kakih sto korakov daleč od našega parnika sem zagledal dve jambori razbite ladije, ki sta se gugali na valovih ter štrleli iz vode proti nebu. Nad onima jamborama je krožila cela jata ptic, razbijajočih s kričem in vriščem valove. Odlomki desek, tramov in sodčfcov so plavali naokrog ter se časih skrili pod vodo, pa se zopet prikazali na površju. Radoveden povprašam, čegav brod je bil to; ker pa mi nihče ni znal odgovoriti, sem moral znovič iti na krov, da poizvem to od mornarjev. Na krovu najdem mladega mornarja, ki jo stal in si žvižgal, zavit v lakiran plašč, zroč na valove ter prizadevajoč si, ohraniti si ravnotežje, kar je bilo navzlic temu, da smo že jadrali v pristajo, kaj težavna stvar. Mladi mornar mi je dal vsa zaželjena pojasnila, kajti govoril je trikrat več, nego drug navaden človek in neizmerno več nego krmar, ki je vrtil turoben svoje kolo, gibajoč pri tem neprestano čeljusti, uprav kakor bi spadal k prežvekovalcem. Žvečil je tobak. Evo, tu sem izvedel, da je potopljen brod bil angleški parnik, katerega je ob belem dnevu prodrl z rilcem pruski parnik »Frankoma«. Blizo trideset ljudij je v tem slučaju utonilo; brod pa se je takoj pogreznil na dno kakor svinčena kroglja. Kapitana »Fran-konije« so tirali pred sodnijo. »Ko bi bil jaz sodnik«, reče mi mornar, zapovedal bi ga obesiti, bodisi radi tega, ker je Prus.« »Toda, spoštovani gospod", odvrnem Francozu, »ako je bil kriv, tedaj krivde tudi s tem ni moči popraviti." »Uprav radi tega bi zapovedal, ga obesiti kot nepoboljšljivega predstojnika«, odgovori mi Francoz. Med tem smo prijadrali v pristajo. Raz kopnega sveta so spustili na rob parnika mostek, na kar s) vsi, ki so stali na obrežju, jeli se zvijati in presunljivo kričati. Nasta nikov iz »tare šole ga ne morejo ohraniti pri življenju. Bolezen postaja vedno bolj akutna. Današnja seja je zbrala izredno veliko Število poslušalcev na galerijuh. Za 10. uro dopoludne naznanjena seja se je pričela še-le ob »/411. uri. Boj za zapisnik. Poslanec dr. K r e k se je po prečitanju zapisnika oglasil k zapisniku. Dr.Krek je povdarjal, da je zadnjič popolnoma pravilno ravna1, ko je nastopil glede nesklep čnosti seje. Oglasil se je k besedi takrat, ko je deželni glavar pozval druiega zapisnikarja, naj čita interpelacijo. Dejanje je bilo torej prekinjeno. Dr. Krek zahteva, da se glede umljivosti zapisnika to koustatira v zapi sniku. Deželni glavar pravi, da je še-le potem ustavil čitanje, ko se je dr. Krek oglasil k besedi Baron S c h vv e g e 1 pravi, da bi se po tcft dveh izjavah danes ne mogel odobriti zapisnik, naj bi se torej popravil v sporazumu z vsemi strankami in odobril v prihodnji seji. Poslanec Krek ostane na svojem stališču ter pravi, da se je oglasil še-le petem k besfdi, ko je deželni glavar odslovil tajnika Uršiča, in je bil tajnik Pleifer na poti k svojemu sedežu, da bi čital interpelacijo namesto g. Uršiča. Dr. austeršič se strinja z dr. Krekom. nasproti je pa mnenju bar. Schvvegla, kajti § 12 opravilnika se glasi, da se seja nadaljuje se le, ko je deželni glavar izrekel, da je zapisnik pravilen. Brez tega po opravilniku sploh ni mogoče nadaljevati seje. (achvvegel leti Citat opravilnik). Strinja pa se z bar. bchvveglom, da je v sporazumu z vsemi strankami popraviti zapisnik. Dr. Susteršič zahteva nadalje popravka zapisnika tudi glede svojega nastopa v zadnji seji, v kateri je konstatiril, da zborn ca ni sklepčna. Predlaga tozadevno primerno spremembo zapisnika. Naše stališče določa § 45 opravilnega reda, ki pravi, da se inteipelacije čitajo v seji. Paragraf oprav, reda pravi, da glavar otvori sejo, ko je zadostno žtevilo poslancev navzočih. Torej je smatrati samo t sti zbor kot sejo, ki je sklepčen. To moramo konstatirati, da se bo videlo, da večina, kisi prilašča vse pravice večine, je samapreslaba, da bi izvrševala dolžnosti ve čine! (PloBk»nje.) Govornik izroči svoj predlog za spremembo zapisnika deželnemu glavarju. S c h w e g e 1 pravi, da on ni stavil predloga. Lraža mnenje, da je č tanje interpelacije eno dajanje in naj se tudi menjata zapisnikarja. Če se bo zapisnik obširno popravljal, tedaj mora priti v zapisnik tudi obširneje njegova izjava v zadnji seji. Kar se tiče dolžnosti večine, pravi Schvvegel, da se njegovi stranki čitanje obširne interpelacije o vseučiliSkem vprašanju zdi premalo zanimivo, da bi vedno sedela pod nogami zapisnikar-jevimi. Dr. Tavčar: Čudim se, da je dobil dr. Susteršič prej kopijo zapisnika, predno je bil v zbornici prebran. Stvar je po glavarjevi izjavi za nas rešena. Po glavarjevi izjavi je zapisnik popolnoma upravičen. Manjšina hoče sedaj obstruirati s pomočjo zapisnika. Toda ,to tudi ni zraslo na vašem zelniku. (Dr. Susteršič: Kaj je pa zraslo na vašem zelniku? Dr. Tavčar: Nič! Dr. Šusteršič je metež in zmešnjava. Mornarji so kleli, metajoč iz globeli parnika kovčke in zavoje ; kovčki so hreščali, popotniki se gnetli na pomostku, parnik je sopel in žvižgal; iz daljave mu je odgovarjala lokomotiva, kakor bi mu hotela reči: »Kako se imaš fantiček? Čudim s3, da si že nisi vratu zlomil«. Na kopnem so se mali dečki suvali z nogami ter kazali drug drugemu jezike. V takšnih okoliščinah smo dospeli na suho. Jeden izmed pretepajočih sstratvo, katerega hoče sestaviti Lukacs. Danes bo Lukacs skupno s — Khuenom sprejet od cesarja v avdijenci. Vojaški program liberalne stranke bo priobčen jutri. Vladar Be upira v tem vojaškem programu točki, da bi ee naj ustanovilo dvoje vojaških višjih sodišč, eno na Dunaju, drugo v Budimpešti. Vladar hoče imeti samo eno višie vojaško sodišče na Dunaju. Dalje je vladar mnenja, da se ne more pri vseh vojaških sodnih instancah takoj sedaj madjarskim obtožencem dati pravico madjarskega zagovora, ker bi bilo treba za to dobiti prej 160 avditorjev, ki bi razumeli madjarščino. Odsek devetorice dalje zahteva, naj se natančno navedejo predmeti, ki bodo v vojaških vzgojevališčih podučevani v nemščini, in oni predmeti, ki bodo podu5evani v madjarščini. Tudi v tem oziru ima vladar marsikaj pomislekov, kakor tudi v zadevi zastav, za katere zahteva odsek devetorice pri ogrskih polkih znamenja, ki bi kazala ogrsko državno misel. Dunajska vlada in Slovani. Dunajska vlada ne more videti močnih avstrijskih Slovanov. Vsak državnik, ki dobi krmilo vlade v roke, ovira razvoj Jugoslovanov, kakor da bi njih narodni razvoj bil poguben za državo, v kateri so Slovani v veliki večini. Dokler so Slovani razkosani, so šibki ia take je lahko vladati, zato pa ao vsi dunajski državniki vedno nasprotovali vsakemu jugoslovanskemu združenju. Ni ga naroda, ki bi imel take vrline, kakor jih ima jugoslovanski, in ni ga v Avstriji tako močnega naroda, kakor bi bili Jugoslovani, ako bi se združil slovenski del Koroške Štajerske, Primorja, Kranjske, Dalmacije in Hrvatske. Ali avstrijskim vlad&m je glavna naloga, delati na to, da se ne združijo prvič Sloverct med sabo in drugič s Hrvati. Radi tega jim noče dovoljevati šol v narodnem duhu, da bi na imeli Jugoslovani primerno svoji moči zadostne inteligencije. Na drugi strani pa zahtevajo »višji oziri«, da podpira dunajska vlada vse druge narodnost', ki so z Jugoslovani v dotik> in ki so v primeri ž njih številom v man šini, da morejo te narodnosti nasprotovati vsakemu močne,šemu jugoslovanskemu pokretu. Tako n. pr. podpira vlada v Dalmaciji Italijane in bo delala vse možno, da ne izginejo, ker z njimi bi izginili v Dalmaciji tudi jedini nasprotniki jugoslovanskemu združenju. Tako podpira vlada v Istri Italijane, tako jih podpira na Goriškem, v Trstu, kjer ne dovoii slovenske šole. In da je njena podpora v prilog Italijanov izdatnejša, tudi noče videti, ako avstrijske Italijane podpirajo tudi Italijani izia meje, kakor molči, ko Nemčija podpira zoper močne Čehe šibkejše Nemce na Češkem. In kakor je izročila na Koroškem in btajerskem slovenske manišine Nemoern, tako je izročila tudi ogrske Slovane Madjarom, jedino v ta namen, da Slovani ne pridejo do svoje moči in veljave, primerne njih številu Zakaj podpira na Kranjskem Nemce, če ne na škodo avstrijskih Slovanov? Zakaj je avstrijskim pangermanom in laškim ire-dentarjem vse dovoljeno? Zakaj nasprotuje slovenskim šolam, zakaj slovenskemu ura-dovanju? To VBe so jasna znamenja, da dunajska vlada hoče obdržati avstrijske slovanske narode šibke. Ilusinsko-poljski prepir. Prepir med Poljaki in Rusini se je iz-vanredno poostril. Vedenje rusinskih dijakov proti rektorju lvovškega vseučilišča, Fijaleku, je vzbudilo med Poljaki veliko ogorčenje. V deželnem zboru se prepirajo Poljaki in Rusini posebno zaradi ustanovitve rusinske gimnazije v Vratislavu, katere poljska večina noče dovoliti. Vsi poljski časopisi pišejo proti ustanovitvi te gimnazije. Krakov-ški »Czas« pa opozarja Poljake, naj bodo previdni. Piše namreč: »Vlada v Galiciji je v poljskih rokah in zaradi tega ne smejo biti pristranski. Poljaki morajo napram Ru-sinom b ti zmerni, drugače se bode v ta prepir umešavala dunajska vlada in državni zbor, kar bi zamoglo škodovati sedanjemu stališču Poljakov.« Talliani zapusti Dunaj. Včeraj je dobil duna jski pronuncij kardinal Talliani od papeževega drž. tajništva pismo, s katerim je pozvan, naj do 9. novembra pride v Rim, da dobi iz papeževih rok rudeči kardinalski klobuk. Kakor znano, je Leon XIII. imenoval Talliunija kardinalom, a Talliani bi ostal pronuncij na Dunaju. Po včeraj došlem pismu je Talliani definitivno odpoklioan z Dunaja. Za kardinala je ta veet prišla tako nepričakovano, da je takoj vprašal za vzroke. Rad bi še zimo preživel na Dunaju. Talliani bo torej začetkom novembra odpotoval z Dunaja. Ni še gotovo, kdo pride na njegovo mesto. Splošno se imenuje monsig. Granito B i g n a t e 1 i j i di Belmonte, nadškofa in partibus v Dalje y prilogi. Priloga 24=2. štev. „Slovenca" dn6 20. oktobra 1903. Edessi, ki ježo 4 leta bil nuncij v Bruzelju Star je 53 let. Rojen je bil v Neaplju. Tirolske spravne konference. Tirolske spravne konference so imele srečen izid. »Deutsches Volksblatt", ki je bil proti združenju obeh strank, piše o njih sledeče : „Krš4anskim nocialcem ostanejo njih načela, ime in samcat jnoBt obvarovana." Tudi v konservativnih krogih so z vspehi konferenc zadovoljni. V katoliški kazini je navdušeno napil tem uspehom Br. Willram ter združe>nce opominjal, da naj pazijo, da to lepo delo zopet ne uničijo. „Tiroler Post« poroča, da v krščansko socialnih krogih niso le pripravljeni na podlagi sklepov teh konferenc se združiti, ampak tudi z navdušenjem pozdravljajo spravo. Upamo, da mir ni sklenjen le za eden dan, ampak za trajnost Iz deželnih zborov. Koroški deželni zbor. V seji dne 19. oktobra je poslanec F u n d e r poročal imenom poljedelskega odseka glede ustanovitve poljedelskih zimskih š o 1 kot poluletnih tečajev in je predlagal, da stopijo v dogovor s koroško kmetijsko družbo, in da se ustanov č takšni tečaii v Spitalu n. D in v Velikovcu jeseni ). 1904, Predlcg je bil vsprejet. Prva seja deželnega zbora dalmatinskega je bila včeraj. Iz spljetskega »Jedinstva« posnemljemo, da je bil namestnik pozval k sebi načelnike klubov na konferenco radi vprašanja o uradnem jeziku. Spljetski list je doznal tudi, da je vlada priredila načrt za kora o tem in da ta načrt predLži dežel nemu zboru Nezjedinjena hrvatska opozicija. Osrednji odbor hrvatske stranke prava je dne 17. oktobra storil nekaj jako važnih zaključkov. Najprej povdarja, da v osrednjem odboru stranke ni več nikakih razlik med predstavniki pojedinih delov zjedinjene stranke. Vsi člani odbora so jedini v tem, da ima hrvatska stranka prava svoj temelj v državnopravnem programu. Delovati hoče v pozitivnem smislu za financijelno samo-stalnost in za ustavna prava, med katerimi navaja zlasti splošno volivno pravico. Stranka prava je nova stranka brez vsakih strankarskih tradicij, osnovati hoče trdno hrvatsko narodno in državno indivi-duvalnost, delovati hoče za slovansko vzajemnost, ki se je s simpatijami in pomočjo bratov Srbov in Slovencev pokazala toli dragoceno ob času letošnjega znamenitega narodnega pokreta. — Nadalje sledi jako pomembna točka, da odbor ne more v interesu narodne obrane vsprejeli čiste stranke prava v j e -dinstveno organizacijo, ker bi tako razširjena stranka bila samo mnogo-številnejša, a nikakor močnejša, ker bi se s pristopom „čistih" razbila težko dosežena ali že popolna sloga in jedinstvo v hrvatski stranki prava. Dvomimo, da je ta poslednja točka pametna. „Hrvatsko pravo" pravi na to: „Mi čemo zato ostati hrvatska stranka prava; mi cemo i nadalje raditi po želji hrvatskoga naroda; mi cemo svojimi čini dokazati, da vjerno štujemo pravaška načela i da nepokolebivo stojimo uz nauku i rad Ante Starčevica, te napose da visoko držimo njegova moralna načela, a napose i ono, koje je u njegovoj izreči, da če za iskrenu slogu poci bosonog k majci božjoj bistričkoj." Japonska in Rusija. Diploinatična pogajanja med Japonsko in Rusiio še niso končana. Rusija je v tem času v Vzhodnji Aziji nakopičila čedalje več vojaštva. Rusi niso samo močni, ampak oni hočejo pokazati, da so rt s močni. Nikdar še ruska moč ni bolj pokazaa, kakor stdaj v Vzhodnji Aziji. Toliko je sedaj cčividno, da Japonska na svojo roko ne bo začela vojne, ampak si bode preje poiskala zaveznice. Japonski sami ni mogoče začeti vojne, katere bi se večinoma bojevala na suhem, pri tako močni ruski armadi Med tem, ko se Rusija trudi vojaško stališče pokazati v pravi luči, stremi Japonsko po umešavaniu drugih držav v te razmere. Pri tem bi prišle v poštev: Angleška, Amerika in K tajska. Od Amerike in Angleške zamere Japonska pričakovati le diplomatične podpora, Kitajska se pa skoro brez dvoma zveže z Japonsko in napade Ruse v Mandžuriji. Dokler stališče ni jasno, ni treba Japonski hiteti z vsprejemanjem ali pa odbitjem ruikih predlogov in si tako zvezati roke. Iz brzojavk. Rim. Si daj poročajo listi, da car ni dobil samo od tajnih agentov migljaj, naj sedaj ne pride v R*m, ampak da so mu to svetovali tudi cficijelni policijski agentje. Barcelona. Na stopnicah stanovanja policijskega načelnika je ( kaplodirala bomba, ki je provzročila veliko škodo. Ud ljudij se ni ponesrečil nikdo. M o da ne. Vlak z italijansko kraljevo dvojico je dospel semkaj ob 5. uri 55 min. zjutraj. Francosko odposlanstvo, ki je sprem ljalo vlak, se je poslovilo v Dijonu. Tam se je namestila tudi ena častna kompanija v pozdrav. Ob 6. uri 20 minut se je kraljeva dvojica odpeljala domov. B r u s e i j. Volitve za delno obnovljenje občinskih svetov so be izvršile po vsej deželi brez posebnega prigodka. Toliko liberalci kolikor katoliki bo imeli po mestih nekoliko izgub, katere so popravili s prido bitvami drugod. Socijalisti so podlegli v večih industriialmh krajib. Zagreb, h Budimpešte se poroča, da je med hrvatskimi poslanci velika neza dovoljnost ker se odsek devetorice pri sestavljanju vojaškega programa liberal. stranke ni prav nič oziral na želje opozicije. »Agr Tagblatt« namiguje s primerno rezervo, da bodo Hrvatje izstopili iz liberalne Btranke. Belgrad. V današnji seji skupščine bo prebran vladni program. Rim. Imenovanje Merry del Vala papeževim državnim tajnikom se ofioijelno potrjuje. Plzen. Proti poslancu Freslu, ki ima mandat pete kurije mesta Plzen, vlada v merodajnih krogih mladočeške magistratne Btranke, ki mu je pripomogla do mandata, velika nejevolja; zato ga hočejo primorati, da odloži svoj mandat. Dunaj. Kot se govori, hoče vlada i ozirom na to, da se ogrska kriza konča najbrže danes, sklioati državni zbor teden po prej, kot se je to sprva nameravalo, t. j. prve dni meseca novembra. Gradec. Shod »bauernbindlerjev« v St. M haelu pri Ljubnu je \ sprejel resolucijo za splošno in direktno volivno pravico, zvišanje deželnozberskih mandatov in ustanovitev splošne kurije samo za one, ki so doslej izključeni od izvrševanja volilnega prava. Vodja »bauernbindlerjev«, R kitansky je kritikoval na najostrejši način nemško ljudsko stranko. Budimpešta. Iz Debrtczina poro rc,čajo da so tretjeletniki 39. pešpolka med seboj nabirali prispevke, da nalik svojim to varišem v Szegedinu ovenčajo kip Slobode. V ta namen so stopili s pravniki v dogovor, a nek podčastnik omenjenega polka je vso stvar izdal poveljniku, ki je uvedel strogo preiskavo. Slovenski kranjski liberalci so v zvezi z nasprotniki slovenskega naroda —z Nemci! Dnevne novice. V Ljubljani, 20. oktobra. Shod vseh slovenskih odvetnikov vršil se bode v Ljubljani v nedeljo, dne 25. oktobra v dvorani mestnega občinskega sveta ob 10. uri dopoludne. Vspored tega shoda bodemo v kratkem objavili. Kakor se nam poroča, se je že na prvem shodu vseh slovenskih odvetnikov, ki se je vršil v Ljubljani leta 1898. v prilog jezikovne jednako-pravnosti pred višjo deželno sodnijo v Gradcu, sprožila misel vstvariti organizacijo slovenskih odvetnikov v skupno zvezo, ki bi imela namen varovati stanovske in narodne težnje slovenskih odvetnikov pred vedno množečimi se napadi. Razmere se od tistega časa niso zboljšale ter so se naj-prvo začele na Štajarskem obračati očividno na slabše. Najnovejši dogodki pa, ki nam prihajajo dan za dnevom iz Koroškega, kažejo, da se hoče tu slovenskim odvetnikom zanikati pravica eksistence in da se tam slovenščina naravnost meče pred prag justice. Shod slovenskih odvetnikov bode torej brez dvoma jako umestna manifestacija proti tem razmeram in želeti je, da se na njem pokaže solidarnost vsega slovenskega odvetništva proti agresivnim namenom naših nasprotnikov in vlade. Pripravljalnemu odboru stoji na čelu g. dr. Karol T r i 11 e r, odvetnik v Ljubljani, kateri daje tudi vsa potrebna pojasnila. Kje je večina? Danes se je iznova jasno pokazalo, da ta ohola večina, ki hoče gospodovati v deželnem zboru, nima moči, da bi vzdrževala sklepčnost v deželnem zboru, ko se je glasovalo o predlogih dr. Kreka in dr. Šusteršiča tičočih se izpremembe zapisnika, se je izpričalo, da liberalnih poslancev ni dovolj v zbornici. Naši poslanci bi bili prav lahko do- segli, da bi se bila morala zaključiti seja. Ostavili bi bili dvorano, pa bi ob glasovanju nebilo sklepčnosti. Tega pa niso storili. Liberalcev je bilo samo 12 v zbornici pri prvem glasovanju. V rokah naših poslancev je bila torej zbornična sklepčnost. Ali bo ta dogodek naučil kaj pohlevnosti in primerne ponižnosti to ubogo večinico ? Strast dr. Tavčarja proti poslancu Jakliču je danes zaključila sejo deželnega zbora. Brez vsacega povoda je vpil med tem, ko je dr. Krek pojasnjeval Jakličevo zadevo in izzval glasne ugovore naših poslancev. Čudno! Svobodomiselno stranko vodi, tako pravijo. In ko se gre za to, da se stere ab solutistiški terorizem proti ubogemu učitelju, ki živi edino le za blagor svojega ljudstva, ko se gre za pravice cd ljudstva izvoljenega poslanca, pa ne more zatajiti svoje strankarske strasti, ne more potlačiti izbruha svoje silne jeze proti poslancu Jakliču. Pa je dejal, da ni nervozen! Ta prizor, ki Bmo ga videli danes, je bil skrajno grd! Naj bi ga bili videli liberalni učitelji. Če imajo še kaj s t a -novskega ponosa v sebi, bi se morali s studom obrniti od stranke, ki je tako nepopisno strastvena proti članom njihovega stanu. Poslanec Hribar je vedno silno siten. Kakor kurja črevica se m< tajo iz njegovih ust silno dolgočasni vmesni klici in ko vstane, se prične splošno zdehanje. Danes je bil pa naravnost mojster v nervozni sitnost! Ko je dr. Šušteršič ožigosal njegovega agenta z galerije, je motovilil najrazno-vrstnejše besede brez zveze in tudi brez pravega zmisla. Silno neprijetno se mu je zdelo, da bi trpel kako škodo njegov agent za žalsko pivo, ali pa morda še bolj, da ne bi trpela kupčija! Izjave proti obstrukciji so v resnici nekaj silno smešnega. Liberalci so dali pozive na župane oziroma na svoje somišljenike litograflrat in so cele skladovnice teh papirjev poslali po deželi. Vspeh pa — menda pet izjav in še pri teh se je večinoma vsa zadeva pojasnjevala od liberalcev popolnoma zavito. Preneumno! Naši narodnjaki. V Idriji so v soboto 17. oktob. otvonli s plesnim venčkom nove čitalniške prostore, katere je liberalcem sezidala mestna občina. Stavba je stala 18 tisoč kron, naprednjaki bodo pa plačevali 200 K na leto namesto 800 K, kolikor bi dajala hranilnica, ako bi naložili imenovanih 18.000 K. Liberalci so se prav dobro zabavali v novih prostorih. Nekdo je ves srečen vskliknil: »Torej imam vendar nekaj od davkov; aedaj vsaj vem, zakaj plačujem davke«. — Ti, rudar, pa tudi [veš, komu pl čuješ in v kak namen! Germanizacija v c. kr. tobačni tovarni. Pod tem naslovom smo minoli petek poročali, da je bil v c. kr. tobačni tovarni novi delavski red nabit samo v nemškem jeziku. Eden nfših gospodov drž. poslancev je zasledoval to stvar in zvedel, da je bil delavski red v istini nabit samo v nemškem jeziku. To pa se je zgodilo, ker je vrhovno ravnateljstvo na Dunaju razposlalo v originalu delavski red le v nemškem jeziku, a z dostavkom, da v; dstvo tobačne tovarne Čim preje preskrbi slovenski prevod in ga nabije na običajnih prostorih. Prevod je že gotov, a dotična tiskarna ni še izgotovila natiska. Toliko v pojasnilo. Tožbe poštnih uradnikov. Po vsej pravici trdimo, da ga ni uradniškega stanu, od katerega bi zahtevali toliko točnosti in natančnosti, toliko napornega dela in odgovornosti kakor od poštnih uradnikov. Od zore do mraka, cd mraka do dne pogosteje stati kakor sedeti pred nebrojem pisem, dopisnic, razglednic, časopisov, zavitkov i. t. d. bodisi v uradu ali ambulanSnem vozu, ure in ure presedeti pred blagajničnim oknom ter vstrezati še tako malenkostnej želji občinstva, zato treba pač mirne krvi. Naravnost te!o in duha uničujoča služba pa je pri brzojavu in telefonu. Ta odgovornost, natančnost in napornost dela žalibog ne soglaša s socialnim in materielnim stališčem poštnih uradnikov. Pred vsem je njih avan cement tako slab, poniževalen, kakor pri nobenem drugem uradu. NaravnoBt s pestjo v obraz pa hoče udariti te delavne bučele višja oblaat s tem, da namerava skrčiti urad ništvo, ter najeti pomožne uradnike, ljudi b polovico manjšimi študijami, samo da bodo delali ceneje, a vsa odgovornost pa preostane tudi za naprej le uradnikom. Da dado duška svoji opravičeni ogorčenosti, sklicali bodo poštni uradniki v nedeljo, dne 25. oktobra na Dunaju velik Bhod, na katerem bodo z&stopani odposlanci iz vseh pokrajin cele tostranske polovice naše monarhije. Razven glavnega shoda na Dunaju vršili se bodo na isti dan, ob istej uri in z ist m dnevnim redom shodi še v drugih 25 mestih, kjer so sedeži podružnic društva poštnih uradnikov. Povsod se povabijo tudi pristojna oblastva in državni poslanci. Tak shod sklicuje ljubljanska podružnica prihodnjo nedeljo, dne 25. oktobra ob 4. uri popoldne v poletnem Balonu hotela »pri Maliču«. Dnevni red: 1. Avancement 2. 35!etno slu žbovanje. 3 Dopust, nedeljski in prazniški počitek. 4. Sužbena pragmatika. Kako postopajo koroška sodišča. Okrajno sodišče v Rožeku je odločilo, da mora v neki pravdi dr. Brejc nositi tožne stroške v znesku 74 K 10 v., ker je zadevo pred sodiščem zastopal samo v slovenščini, katere sodnik ni bil »zmožen«. Taka je enakopravnost, ki se Slovencem deli v Avstriji. Vojno ministrstvo za Vegov spomenik. Vojno ministrstvo je dovolilo na biranje za Vegov spomenik mej vojaštvom in je tudi dovolilo da smejo vojaške godbe v ta namen prirejati konceite. Osebne vesti. Polkovnik 27. peSpolka S t e f a n V u č e t i č je bil včeraj od ce sarja sprejet v avdijenci. — Za provizerično učiteljico v Rovtah pri Logatcu je imenovana gdč M. D e t o n i. Liberalni »Štajerec«- Prejeli smo zadnjo številko »Štajerca«, zvestega pristaša in oboževatelja »Slov. Naroda«. Svojim očem nismo verjeli, ko smo ga brali, da more biti list na svetu, ki bi si upal nastop ti tako predrzno in nesramno. „Stajerec" je priobčil skrajno nesramen dopis s Koroškega, v katerem nast pa proti dr. Brejcu in kateremu očita, da hujska s svojim nastopom za pravice slovenskega naroda. Da pokažemo »Štajerca« v vsej nagoti, priobčimo celi dopis: „VeB čas smo živeli na Koroškem Slovenci in Nemci v slogi. Naš mir so k večjemu kalili nekateri mladi kaplančeki. Sedaj pa smo dobili tudi mi takega dohtarčka, kakor jib je več na Štajerskem, kateremu ni za mir To je znani dohtar Brejc v Calovcu. No, Brejc, ne misli, da smo mi na Stsjer-Bkem doma, in da se bodemo mi Korošci tudi pustili od dohtarja tako za nos voditi, kakor se to pustijo kmetje na Štajerskem od svojih dohtarskih prvakov. Brejc, daj mir, drugače pride ojstra in huda krtača. — Več kmetov.« — Tako govori liberalni »Staja-rec« o narodnem delovanju g. dr. Brejca na Koroškem. Mi pa ne pozabimo, da je »Slov. Narod« pred jednim letom iskal v svojih predalih redakterja za „Stajerca", da je prinašal cele članke, v katerih je to postopanje opravičeval s »kšeftom« in branil »Štajerca« pred »klerikalci«. To je tisti »Štajerec«, ki hvali „Slov. Narod" kot vrl slovensk napreden list — fej takej pohvali — in ki prinaša Članke in dopisa iz glasila napredne stranke. — Do smrti se je opekla 19. t. m. v Kranju 171etna I. Pušavec Hotela je sobo zlikati, a pri tem padla čez gorečo svetilko; vžgala se ji je obleka in v plamenu je za-dobila takšne opekline, da je včeraj umrla v deželni bolnici. — Utonila je dne 15. t. m. devetletna posestnikova hčerka J. Sadar v Sušici na Dolenjskem. Padla je v sosedov vodnjak hladni smrti v naročje. — Umrl je v Trstu Jakob Zupan, vpok. strojevodja drž. žel. Pokojni je bil brat g. župnika na Ježici. — Z Vrhnike nam pišejo: Kakor že znano, pri nas jako napredujemo. Grade šolo in vodovod ter pripravljajo še druge lepe stvari, kakor zahtevajo razmere časa. SI. županstvo pa naj nam le dovoli, ako z vsem nismo zadovoljni. Tako postavljajo nove vodnjake ali lijake pri vodovodu kolikor mogoče v bližini starih kanalov ali potokov, brez ozira na zahteve dotičnih posestnikov. Menda ae merodajni krogi hočejo izogniti novi kanalizaciji. La to se nam čudno zdi, da vidimo neko dvojno mero. Takozvana napredna inteligenca dobi kanalizacijo, nekaterim se crlo travnike sušijo, drugi pa zaostajajo. Stavbeni odsek naj bi torej ne gledal na levo in desno, marveč na pravo in pravičnost. — Nesreča. Dne 16. t. m. so se na potili pri zidarskem mojst u A Zajcu v Za girju uslužbena delavca J. Besednjak in M. RakovSek v Trbovlje po cement Nazaj grede je naloženi voz zadel ob cestno ogra|o, ki je bila trhla in slaba, tu sta se oba dela, ca z vozom vred zatrkljala po strmini nizdol. Besednjak je pri padcu dobil težke notranje poškodbe, in se dvomi, da bi ozdra vel. Drugi ie ostal nepoškodovan, — Na lovu ustreljen. Iz Črnomlja poročajo, da so pred dnevi dobili v gozdu ustreljenega 59 let starega kočarja J. Stal cerja iz Kočevskega Sodnijska komisija je dognala, da je bil najbrže po neprevidnosti kakega lovca ustreljen. — Hrvatske novice. Novo m a djaronsko nasilscvo. Znani publi c st in narodnjak g. St. R a d i 6 , ki je izvoljen tajnikom hrvatske stranke prava, se je napotil v nedeljo v Koprivnico, da prisostvuje tam)šnjemu sh >du. Ko se je peljal sk >zi mesto, ga ustavi mestni glavar Krkač in zahteva od njega, da nemudoma zapusti mesto. češ. da ja izgnan iz cele belovarske županije Ridč se je temu zoperstavil, češ, da |a to prot;postavno, a Krkač ga je dal zapreti in v spremstvu stražnikov odvesti v Zagreb, kjer so ga zopet oslobodili. Gosp )d S t. Radič je oglasil pri podbanu Sumanoviču in protestiral zoper takšno na-silstvo. — V nedeljo popoludne se je vršila v Koprivnici velika 1 j u d ska skupščina za financjelno samo-stalnost in ustavne pravice Hrvatske. Na shod je došlo do 5000 naroda. Vsprejeta je bila med drugim resolucija za splošno in enako volivno pravico — Število zagrebških šolarjev Otrok, ki so obvezni obiskavati šolo. je v Zagrebu 5740 V pri meri z prejšnjim letom se je njihovo število zopet znatno pomnožilo. — b t a v k a čev ljarskih pomočnikov. V Zagrebu so včeraj vsi čevljarski pomočniki ustavili delo, ker jim mojstri niso hoteli izpolniti zahtev glede plače. Ker je nekaj delodajalcev pripravljenih ustreči pomočnikom, se bo najbrž stavka končala mirnim potom. — Nezaupnico svojih volivcev je dobil madjaronski saborski zastopnik dr. J. R a t k o v i č. — 251etnica G. Karol W i n t e r, nadzornik v vevški tovarni, je te dni praznoval 25letnico svojega delovanja v papirni stroki. — Samomor vojaka. Iz Celovca. Tu se je v vojašnici s službeno puško ustrelil dne 13. t. m prcstak J Cuzak 17 pešpolka. Drug dan bi imel iti k raportu. — Konferenca »Sodalitatifi« sa ribniško dekanijo se bo vršila 26. okt. t. I. v R bmci ob 10 uri. — Kako podpira Avstrija domačo obrt. C. kr. tovarna za smodnik v Kamniitu ima, kakor spit h vsaka tovarna svoje po tvebe, katere bi seveda radi preskrbljali do mači obrtniki. Toda vodstvo tovarne ima nalog, jemati svoje potrebščine le pri ogrskih tvrdkah. Ako katera domačih tvrdk ponudi bl-.ge, tedaj mora vodstvo vprašati ogrsko tvrdko, če ji je mogoče dajati blago za isto cano kakor d> mača tvrdka. In ako je temu tako, potem vzame tovarna blago na Ogrskem. Tako podpira avstrijska vlada tujo obrt na škodo domačih. — Ogenj je razsvetlil Ltše v nedeljo ob pol desetih zvečer, ko so ljudje večinoma že polegli. Ker s? bili gasilci hitro na mestu, je zgorel samo Zaidarjev čebelnjak, ki je bil poln klaje. Zsžgal je gotovo kak prijatelj. — Jugoslovanski klub slovanske besede na Dunaju (I. Braunestrasse 7) priredi 24. cktobra cb 8. uri prvi zabavni večer v pričenjajoči se sezoni. t> tem, da je prevzel naš rojak, član orkeBtra c. kr. dvorne opere, g. Karol Jeraj posle aranžerja klubovih večerov, je zajamčeno vsem p. t. članom in kiubovim gostom preobilo duševnega užitka in razvedrila pri vseh zaba vhh, ki jih bo prirejal klub Ako se namreč ne oziramo na sodelovanje dveh nanovo ustanovljenih kvartetov (pevski in gosli), obljubili so sodelovati med drugimi zlasti: za klub prezaslužna gospa prof Reisner-jeva, dalje g. dr. Fr. Je sen k o ter člani c. kr. dvorne opere ozir' raa njenega orkestra: gg. Jaroslav Egem, Ei Madensky, I. R a d o s a 1 j e v i č iz Belegagrada, skladatelj P. btojanovič, F. M i š e k, A. M i-hajlovič, R. Stan o, F Vuškovič in drugi. L czirom na navedena imena zdi sa nam vsako m daljno priporočanje klubovih zabav napram dunajskim našim rojakom docela odveč. Odbor se bo trudil, da bodo programi kar moč raznolični in zabavni, da votreža zahtevam najširših krogov. Z^to si naj pa šteje tudi vsak zaveden dunajski Slo venec v narodno dolžnost postati klubov član ter pohajati zabave kar najčešče, da bo klub središče vseh južnih Slovanov. Novi člani naj se blagovole zglasili ali pismeno ali pa pri zabavah pri klubovem blagajniku g. dr. K.« Hinterlechnerju. Članarina znaša na leto 6 K Poštne pošiljatve se naj naslove na blagajnika: III/, Rasumofskygas3e 23. — Slovanski gosti dobro došli! — Trgatev v Istri B ram v Istri 19. septembra. V n;ši okolici vrši se trgatev v najlepšem vremenu, v par dnevih bo dokončana. Splošno se je*natrgalo nekaj manj od prošlega leta, nekcje vasi pa več; letina se z»more označiti v tem obziru prav dobra. Grozdje je dozorelo popolnoma zato tudi vino ne bo zaostajalo za lanskim. Grozdje je imelo boljšo ceno, kakor lani. Mošt se plačuje od 12 do 15 nč. Vabimo tam potom slovenske trg vce z vinom, da pridejo semkaj, izbrali si bodo lahko po volji pristno kapl|ico bele in črne barve. Beram je oddaljen pol ure od Pazina ter leži tik državne ceste, koja vodi v Motovun in Poreč. — Pravo rebuljo ima v zalogi vinar sko in sadjarsko društvo za Brdo v Gorici, katera vestno postreže ter ugodi tudi mali naročbi od 56 litrov naprej. Društvo jamči za pr stno vino, na kar v prvi vrsti opozarjamo č. duhovščino, ki potrebuje pristno vino za sv. maše. So trgovci, posebno židie, ki imajo v tem oziru jako široko vest. Briška rebulja je sladka in močna tor prij tnega okusa. Imenovano društvo ima v zalogi najboljša stara in nova vina po pošteni ceni. — Velik sneg Od sv. Gregorija se nam piše: Sveti Luna je imel pri nas letos belega vola. Snega je pi stil toliko, da nam je polomil nekaj sadnega drevja in je imelo solnce ž njim cel dan opraviti, pa ga še ni docela pozobalo Na Gori ga ima pa že za tri dni d sti. Menda je potekla tista doba, ko smo dobili sni g še-le mesca prosinca. — Sneg na Gorenjskem. Iz Boh. Bistrice se nam piše: V soboto smo dobili prvi sneg. V dolini je sicer sneg sedaj že zginil a gore so krog in krog prav doznožja pokrita z belo odejo. Tudi je precej hladno. Kogar rado zebe, naj ne pride gledat B hinja! — Delo v predoru še vedno stoji. Voda se ne odteče. Na kraju kjer je pridrla voda iz zdolbine je bila močna v 1 sekundi nad 300 litrov. Več tujih zlasti macedonskih delavcev je odšlo. — Javno vprašanje do slav. deželnega odbora. Ker so načrti za prepo-trebm cerkniški vodovod že davno izdelani in ker so tudi prizadete občine že pred več časom sl. dež, odbor prosile, naj bi isti bla go volil pcsl&ti svojega inženerja, da na črte na lici mesta pregleda, — kar pa se do danes ni še zgodilo, zato tukaj javno vprašamo, kedaj namerava si. dež. odbor svojega inženerja poslati, da pregleda načrte Čudno se nam zdi, da sl. dež. odbor do sedaj še ničesar ni ukrenil glede našega vodovoda, ko vendar isti n. pr. k napravi kake malenkostne zasebne ograje poleg de želne ceste takoj svojega inženirja p:šlje. Po vsej pravici si moramo misliti, da nam sl. dež. odbor iz srca privošči, da ljudje in živina pijemo vsi iz jednega korita! Da, gospoda v deželnem dvorcu, to je čudno in žalostno za ni.8 ! Vzdramitu se I Nehote se nam vsiljuje tudi vprašanje, ali spada cerk niška občina ša v delokrog dež. odbora kranjskega. Vodovodaželjni Carkničanje. — Dostavek uredništva: Povprašali in zvedeli smo pri dež. odboru to-le: Stivbeni urad je že nekaj let preobložen z raznim delom, ki ztstija. Pač pa je dež. stavbeni urad na tančno pregledal predloženi načrt tvrdke Kui.c za cerkniški ve dovod in bode ša to leto dež. inžener načrt prt s ijal na lici me sta. Ko se to zgod1, predloži dež. odbor ves operat dež. zboru v svrho dež. podpore in vladi v svrho drž. podpore. Torej še malo potrpljenja ! — Novo šolsko poslopje V Žalim-ljah so postavili letos novo šolsko poslopje. Delo je v toliko končano, da se bo lahko začetkom novembra oddala učilnica svojemu namenu. Doslej se je vršil pouk v župnišču, kjer je župnik Finžgar dal blagohotno sobo v porabo. Za sezidanje šolskega poslopja ima velike zasluge gozdar g. J. Š ;hanta. — Novice iz BoStanja Novega župana smo izvolili v osebi gosp. Jožeta Slapšaka, trgovča in posestnika v Boštanji, svaka znanega Brunšmida, bivšega župana Radeškega, ki pa je nekam pobegnil. O novih občinskih svetovalcih nimam povedati nič posebnega, razuo, da so naši »naprednjaki« izvolili v občin, odbor edinega tukaj bivajoč. Nemca. Narodnjaki pa taki! — Krava umorila dečka. Pretekli teden umorila je krava na pašniku malega Simončičevega sinka, kar bodi Btarišem nauk in svarilo, naj ne dopuščajo, da bi premladi pastirji na vrveh pasli živino. — Kaj moral čuti nadučitelj. Pred štirnajstimi dnevi je bila s?ja krajnega šolskega sveta v Boštanji. Najlepše je bilo tr, kako jo je za solil posestnik Redenšek g. nadučitelju Ra čiču odgovor na vprašanje, zakai ne pošilja redno svojega sinka v šole. R-:denšek je namreč odgovoril: »Saj tudi Vas ni med šolskim p ukom vedno v šoli!« Očital je to rej g. nadučitelju zanemarjenje dolžnosti. Radovedni smo, kedaj bo vložil tako kruto obdolženi naduSitelj tožbo. —- Trgatev je končana, vino je prav dobro, a malo g* je- — Slovenski poslano! pozor! V ob močju trŽKŠaega ravnateljstva pošte in br zojava se imajo skoro izvršiti nekatera važna imenovanja. Imenovati bo: ravnatelja poštnih uradov v Trstu, ravnatelja centralne p štne blagajne, višiega oskrbnika v Gorioi in pošt nega CBkrbnika v Pazinu. Kakor doznajemo, dela italijanski aparat s parno silo, da bi na vsa ta štiri važna mesta bili imenovani Italijani, oziroma ljudje, ki principijelno odrekajo našemu jeziku vsako pravo. — Ubeglega prisiljenca J. Oehlin-gerja, ki je pred kratkim pobegnil iz de želne prisilne delavnice, so dne 19. t. m. zajeli orožniki v Jevšah pri Litiji in ga odgnali k okrajnemu litijskemu sodišču. Ljubljanske ooviee. Izgubljeno. Mizarski vajenec Karol Bin-der, stan. na Poljanski cesti št. 12 je izgubil včeraj popoludne srebrno uro in sre brno verižico s kompasom. — Na Mestnem trgu je izgubila Julka Rabič, delavka v tobačni tovarni, temnozelen, svilnat dežnik. — Na poti od Dunajske ceste po Prešernovih ulicah in sv. Petra cesti do Radeckega ceste je zgubil mizarski vajenec Matija Jemc zavitek, v katerem je imel 4 K. — Franc Zupančič, delavec na južnem kolodvoru je izgubil bankovec za 10 kron. — V Zvezdi je našla včeraj 8letna deklica Štefanija Bar. dorfer, stanujoča v Cerkvenih ulicah št. 11, srebrno žensko uro. — Na Dunajski cesti je bila naidena denarnica z vsebino 5 kron. Agitacija na gimnaziji za nemški nacijonalizem V kazini. Prof. Jancker na »slo-vensKi« gimnaziji, ki je znan že iz lanskega leta, ko ie dijakom kazal svoje nacijonalno germanstvo in ki je v razredu pripovedoval, da mu je pri znanih demonstracijah letela kroglja iz revolverja izstreljena mimo glave (sodnijsko je bilo pa dokazano, da se ni niti streljalo), zajezdil je zopet nacijonalno svoje kljuee in navdušuje dijaštvo, ki pa je vse slovensko, za nemški »Al penverein«, priporoča jim (in to v V. raz redu), naj obiskujejo sestanke, ki jih prireja isto društvo v kazini Prvič je to šknndal, da upa privandran german delati propagando za nacijonalno nemško društvo mej Slovenci, drugič je pa to v nasprotju z disciplinarnim redom, ki prepoveduje dijakom obiskavati redne sestanke javnih društev. No, seveda Jaucker je Nemec, in razne ekscelence bodo v javnosti zatisnile oči, skrivaj ga pa objele in blagoslovile! Vino na cesti. Danes dopoiu^ne vozil je Zormanov hiapec iz Šiške po Selenbur-govih ulicah prav naglo in je v hudem diru zavil pri kazini na Kongresni trg, vsled česar se je sod, na katerem je hlapec sedel, nagnil in sta sod in hlapec padla na cesto. Sod se je poškodoval, da je teklo vino iz njega. Hlapec se je svojega gospodarja zbal in je ušel. M-d tem je konj dirjal z vozom po Kongresnem trgu v Wolfove ulice, kjer je še drugi sod padel na tla in tudi tako zazbil, da je teklo vino iz njega Izteklo je vina iz obeh sodov okoli 60 litrov. Izseljevanje. Včeraj zvečer odpotovalo je v Ameriko 58 Hrvatov in 50 olovencav. Iz Amerike pa se je vrnilo 100 oseb. Slovensko trgovsko društvo »Merkur" naznanja še enkrat svojim članom, da otvori jutri v sredo stenografični tečaj Poučevalo se bo v društvenih prostorih. Začetek ob 7,9. uri zvečer. Pridnost tatov. Trgovskemu pomočniku Ivanu Zupančiču, stanujočemu na Kongres nem trgu štev. 6, je bila dne 18 t. m. od 9. ure zjutraj do 1. ure popoludne iz omare v sobi ukradena škstulja, v kateri je bilo 30 kron, zlat poročni prstan z imenr m. z dnevnico in letnico »Minka — 15/7 1902 zlat ženski prstan v podobi verižice, zlat prstan z rubinom, srebrna zapestnica, na kateri je bilo več obeskov, srebrna pozlačena zapestnica z opalom, srebrna kratka verižica, na kateri je bil srebrn srček z rude-čim kamnom in srebrna lopatica, srebrna pozlačena verižica z zvezdo, in srebrna pozlačena ovratna verižica s tremi obeski. — Ivani Ponikvarjevi, ženi užitninskega paznika na Tržaški cesti št. 31, so bili iz kovčega na hodniku ukradeni novi črevlji. — Hlapcu Ant Mastnjaku v službi pri Holzerju na Dunajski cesti štev 12 je tat pobral iz sobe suknene, rujnvkaste hlače in 120 kron denarja. — Posestniku Josipu Slovarju v Dolih je bil ukraden bakren kotel, ki se rabi za kuhanje žganja. — V Latermanovem drevoredu je ukradel Augustu Sklautu, posestniku panorame njegov uslužbenec 10 šip za panoramo in jo pobegnil. — Dne 18. t. m. priplazil se je tat v podstrešje na Starem trgu štev. 28 in je odnesel trgovcu Matija Spreitzerju žen sko obleko in nogovice in Uršuli Pečnikovi pa svilnat dežnik. — Antonu Gregorcu na Cesti na Loko št. 13jeukrad'a dekla Ivana E. iz omare 9 K in je iz službe pobegnila. Vstaja na Balkanu. Avstro-ogrski in ruski poslanik sta prejela navodila glede konzularne kontrole, ki so ima uvesti v Makedoniji radi razširjenja reforme. Sultan je bil takoj o tem obveščen ter je poslal k obema peslanikoma več visokih dostojanstvenikov s ponižno pri šnjo, naj malo spregledata, kadar začneta uvajati kontrolo. Poslanika hočeta sultanu ugoditi. Turška vlada pripravlja nov odgovor na obdolžitve od strani Rusije in Avstrije glede izgredov turških čet Med tem je obema po slanikoma podala natančen zapisnik o raznih izgredih in kaznovanju turških častni kov in vojakov. Ta zapisnik navaja med drugim več slučajev, ko so bili kristijani umorjeni cd vojakov in bili za to obsojeni na dosmrtno ječo La čudno je, da se v tem poročilu prav nič ne govori o velikih klanjih in grozovitostih, ko so se turške čete navalile na cele krščanske vasi in na najneusmi-ljenejši način pobile vse prebivalce. Ali že to dejstvo, da se je porta udala vsaj nekoliko, je napravilo na merodajne kroge ugoden vtis; doslej je namreč kratkomalo zanikala vse obdolžitve. Ali štovilo kazenskih slučajev se smatra kot mnogo prenizko. — Kot se poroča, se je večina vstaških čet po Makedoniji umaknila zdaj pred začetkom zime v pokrajino Razleg, ki meji ob Bolgarijo, da v slučaju potrebe prekoračijo granico. Turške vojaške oblasti se trudijo, da bi jih uničile, ali vsaj prepodile na bolgarsko mejo. V ta namen je dobilo več turških čet povelje, naj se peljejo proti severu in poiščejo vstsše v njihovem zatišju. A vstaši so izvedeli za to nakano in priredili več dinamitnih napadov na vojaške vlake, a posrečilo se jim je le razstreliti lokomotivo prvega vlaka ki se je odpeljal naprej v svrho rekegnosoiranja. Is Z fne se poroča, da hoče več make donskih begunov prestopiti k rimskemu katolicizmu, ker bi se tako pod protektoratom tujih vlad lahko vrnili v Makedonijo. V Solunu je med prebivalstvom nastalo gibanje za izselitev v Ameriko. Iz Carigrada s« poroča malo verjetno vest, da je porta namenila 50 000 turških funtov za sez danje vasi in cerkev, ki so jih vojaki požgali v evropskih vilajetih. Književnost in umetnost. * Kje so Subiceve slike? Minulo je že nekaj let odkar si ie vodstvo ljubljanskega muzeja pridobilo celo vrsto slik in skic bratov Subicev, naš;h rojakov. Ako pa sedaj obiščeš muzej, zaman išče tvoje oko zbirko, ki bi bila in je tudi kras in ponos slovenskega naroda. Ne opaziš je nikjer, le v nekem temne ti kotu arhiva visi troje slik: mati in oče Subic in pa »Priprava na lov«, a še te so tako slabo postavljene, da zgube popolnoma svoj vtis. Mislimo, da jo ara motno, ako se tako postopa z umetnikoma-rojakoma, ki sta slovela po svetu in kojih zbirko bi štel vsak narod najdragocenejšim zakladom. Opetovano se je izrekla želja, da naj najdejo Subiceve slike pristojen prostor in vedno in vedno se je obljubljevalo, da ae v kratkem potrebno ukrene, a v istini se do današnjega dne ni še nič storilo! Da, ša v kratkem smo slišali od dobro informirane strani, da pred dvema letoma ni misliti, da bise dobil primeren prostor za to zbirko. Torej za slike bratov Subicev ni v našem muzeju nikakega prostora!! Dve leti naj se slike Subiceve še nadalje praše in plesne v Kaki zaduhli sobi, med tem ko se šopirijo marsikatere slike dvomljive vrednosti v prostornih dvoranah. Drugje opravliajo narodi celi kult s proizvodi svo jih sinov, a pri nas so njihovi proizvodi zaklepajo v omare. Upamo, da bode sedanje vodstvo v najkrajšem Času našlo dostojen prostor za Šubicevo zbirko, med tem časom pa vsaj p r o v i z o -rično razpostavilo slike po dvoranah, kakor se je že enkrat zgodilo in dalo s tem ljudstvu d.stop k zbirki, do kattre ima pravico. S tem sa bo tudi najložje prišlo v okom onim govoricam, ki se opetovano slišijo po mestu. Upamo, da bo na ta način poravnalo vodstvo ono krivico, katera se je delala leta in leta obe -m a u m e t n i k o m a. M. * Bepertoir slovenskega gledališča. Danes se poje prvič v sezoni opereta V. Parme „A m a c o n k e", ki se pravkar pripravlja tudi v Zagrebu. Opereta se v petek ponovi. V nedeljo sta dve predstavi: popoldne »Lepa Lida", zvečer opera „Otello." . * Ljubljansko barje in njega osu Sevanje. To je naslov 38 stranij obsežni lični knjižici, kttero je spisal in založil de želni nadinženir g. Ivan Sbrizaj. Gospod pisatelj opisuje ljubljansko barje in priprave na korist osuševanja. Knjižica, katero toplo priporočamo, bo d-biva v knjigarni L So^wintneri«. * Na Rovih je bilo 11. oktobra blagoslovljenje novega velicega a!tar|a. Iidelal je, kakor tudi oba stranska altarja gosp. Andrej Rovšek v Liubljani res um»taišfei. Eno frfsco sliko naredil je prav dobro gosp Peter M»rkovič,v akademični slikar v R ižeku na Korofikem. Č*i-t obema umetnikoma. Dogodki na Hrvatskem. Nove volitve. Madjaron*ka vlada na Hrvatskem se izopet pripravlja, da bi po starem Khueno vem receptu, to je, nenadoma razpisala nove vol tve. Tako je prakticiral Khuen in vspe-valo mu je izborno. Z nenadnim razpisom volitev >n z naglim izvršujem istih je do-sezal, da opozicija ni imela potrebnega s<* za volilne priprave in za razvoj agitacije. Vladni stranki pa itak ne treba priprav in ne posebne organizacije. Zmjo skrbe: stari, skrajno krivični in sramotno neliberalni volilni red, glasovi krdela uradnikov in od-visnežev, ves aparat javnih oblasti in — ba jonet« orožnikov. D« sa hrvatska vlada res bavi z mislijo nenadnega razpisa volitev, priča okolnost, da so bili n. pr. okrajni glavarji iz županne sremske dne 13. t m. pjklicani pred velikega župana na tozadevni dogovor. Oni tajijo seveda, da bi s« bilo to tikalo volitev, aii „Narodoa obrana" je izvedela ia zane-sllivega vira, da se ju govorilo ravno o volitvah. Vlada misli nenadoma priti z volitvami, da bi bila — kikor že rečno — opozicija nepripravljena, Kakor je to bilo pred dvema letoma. vedeti, in trdi, di je bil do nezavesti pijan, da je oče sam padel in da se je le svakinja v nj» ga zagnala. Ker je ta zagovor v protislovju z lapovedbami prič, ga je sodni dvor obsodil na 8 mesecev t#žke Ječe, poostrene s postom vsacih 14. dni. izpred sodsšča Izpred deželnega sodišča. Živinski potni list ponaredil. Tone L u ž o v o , posestnika sin iz Pšenične Pelioe pri Cerkljah je imel iti po naročilu svojega očeta k županu v C >rklje, da vrne 6t*ri živinski potni list, kbtari je bil narejen za dva prešička in da ga župan popravi za tri prešičke, katere |e imel oče namen pripeljati v Ljubljano. Ta sin si je mislil, kakor to sam pritrdi, kdo bo za tako malenkost hodil tako daleč, ter je listino aam popravil, misleč, »saj je vse eno, bo že držalo«. A živinozdravnik v Ljubliani je po-naredbo takoj spoznal in gol)ufi|0 ovadil. Tone Lužovc, ki je šele 14 let star, je bil obsojen na tri tedne ječe. —-Rebro zlomil je Tone Kavka, čevljar v bt. Pavlu Francetu Koualju v Dragomlju dne 6 julija t 1. lati dan se je Kokaij vstavil b konjem pred Škrbinčevo gostilno, ko se je vračal domu z ljubljanskega semnja. Ko je iz gostilne odhajal, se je obesil Kavaa na voz in ga jel suvati in tepsti, konečno ga je še z voza potegnil, da je Kokaij padel in si zlomil na desni tt ani šesto rebro. Kavka pravi, da je bil razjarjen, ker ga je Kokaij neoanovano žalil in zmerjal. Sadni dvor ga je obsodil na dva meseca jede. — revolverja strelal je slikarski pomočnik Tone Srnjak na tri lante, kateri so okoli polnoči 5. septembra t. 1. vstavili gcstilno »pri Janezu« in šli po Ižanski cesti domu proti Črni vagi. Na cesti je stal obdolženec v druitvu nekega f*nt.', katera so mimo idoči prijazno pozdravili, u komaj da je odš'a trojic* malo naprej, sta jela ostala dva vriskati m jih na korajžo klicati. Prišlo je do besedovanja in ko so se ti trije fjntje zopet odstranili, je zaupsl Srnjak »sedaj bodete pa tekli«, ter je z revolverjem ustrelil med nje. France Germ je čutil, da mu je krogla rokav prebila, zato je stekel za Srnjakom, da bi mu vzel revolver; in res ga je dohitel pri Plevnikovi hiši, a zdajci iz daljave kakih 3 korakov uatreli zooet na Grma in ga zadane na levo roko. Ob dolženec pripoznava. da je streljal, a se izgovarja, da je to storil v silobranu, kar je bilo pa po pričah ovrženo. Scdni d or ga je obicdil na sedem mesecev težke ječe. — B o a; a j e klel Andrej Mjhne dninar v Lipenju znan ket eiloviten cloveh; ie pred nekaj leti je bil obsojen v štiri mesečno težko ječo, ker je grozil svojpmu bratu, da ga bo ustrelil; udan je tudi žganjepitju in ni torej čuda, če mu ni hi. t 1 oče prepustiti posestva, temveč ga je uročil bratu; zato torej je oba sovražil. Dne 18. septembra ja razgrajal doma; jel se je znašati nad svojo svakinjo, češ da nima pravioe gospodariti, nato jo je prijel za vrat in jo tolkel z glavo ob zid, ter je pri tem upil, da jo moru ubit, če ne bo pa zažgal, še 1» neki domačin jo je rešil s tem, da je potegnil Mahneta iz hiše. Nato je jel po vasi vpiti in Boga grozno prekljinjati v pohujSanje vaških otrok. Grez nekoliko časa se je zopet povrnil iz gostilne domu. in tu je vitli! na hišnem pragu svojega 74 let starega očeta. Zgrabil ga je in ga pahnil črez neko klop, s klopi pa na ikrli m ga hotel za noge vlačiti po ostrih škrleh. Starega očeta je rešil Anton Ravšelj. Od vsega tega noče sedaj Andrej Mahne ničesar tt&ttiifc al v uri. Najnovejše od rasnih stran« Nesreča na železnici. Na progi sedmegr«ške železnice vGyila.saKa se ja prigcdila velika mereča 12 delavcev je našlo na potu na delo prazne vozove na progi. Zasedli so jib in jih pognali po precej strmi progi Vozovi so drli s tako hitrostjo po progi, da delavcem ni bilo mogočno jih zavreti ter ulednuč skočili raz tir in se razbili ob petinah Eten delavcev je bil na mestu mrtev, drugi večinoma težko ranjeni. — Veliki viharji so bili na Adriji. Vič ladij se je potopile. Murgo ljudij |e utonilo. V Turinu je vih^r opusteli vrtove in raz de|al strehe. — Samomor policijskega šel a. Načelnik policije v J»ssy, Peter, se je radi mnogih nepravilnosti ustrelil. — Kuga se je pojavila v B e 11 e -h « m u. — Iz N e w - Y o r k a se po roča, da sta pri Trentinu v državi N w-York trčila valed goste megie dva delavska vlaka pensilvanske železnice. 16 delavcev je mit-vih, 30 ranjenih. — Upor kaz njen cev. V noči od sobota na nedelio je ušio iz ječe v Halle osem kaznjencev, ki so prei premagali paznike. Enega panika ao ubili. — Delavsko gibanje n a F r a n -c o s k e m. I'. Armentie.res poročajo : Tsks tilni delavci so «e na včeraišnjem splošnem glasovanju z veliko veftin > lzr^b za nada ljevanje strajka. Ol b»«"h 12 000 HplaiCrtV je (glasovalo ?a Štrajk 7261 in le 1350 pr< t\ Iz Diinnkirqae poročalo: Nskl&d-iiei Ok?l>a so se na iirekli za nadaljevanje Atrajba — Napad n« duhovnika. VcVraj žveči r je v Parizu ustrelil neznan I- pov dvakrat na profesorja Prtt Lemmaire duh ivuika L bala. Ranil je duhovnika smrtnonevarno. — Mednarodni kongres zašolsk" hi pr i j e n o bo od 4. do 9. aprila leta 1904 v Norimberku. — R o p a r i i napadli vlak. Iz Petrogradi sa poroča, da so roparji med postajama Dinaburg in Pleskan napadli vlak. 10 roparjev je skočilo na vlak, ranilo uslužbence, oropalo blagajno in potem zbežalo v srozd. »Tambur ello«. Najnovejša igra na prostem, ki se igra na Angleškem, se imenuje »Tamburello« po tamburici. Igra se igra ravno tako, kakor »Lawntenis«, samo da se rabijo namesto odbijač tamburice. Ka kor ae kaže, bo postala igra priljubljena, ker sta sedaj že dva kluba v Londonu prosila za dovoljenje, da bi smela igrati to igro v mestnem parku. Igra zahteva precej telesne gibčnosti, kajti težko je krrgljo s tako nenavadno pripravo odbijati. Tudi so na tamburici pritrjeni majhni zvoniki, tako da ima igra tudi spremljavo. Ako imajo igralci dobro ubrane tamburice, tedaj postane igra zelo zanimiva posebno za dame. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 20. oktobra. Cesarje sprejel v avdijenci Khuena in Lukacsa, ki je podal podrobno poročilo ter je naznanil cesarju tudi načrt o vojaškem programu liberalne stranke, kar je cesar vzel na znanje. Cesar si je pridržal odločitev in je naprosil Lukacsa, naj začasno ostane na Dunaju. Budimpešta, 20. okr. Del liberalne stranke se upira proti imenovanju grofa Apponyja ministrom notranjih zadev. Lukacs radi tegu stoji pred novimi težavami. Praga, 20. oktobra. Nemoi v današnji seji deželnega zbora nadaljujejo obstrukcijo. Delbrecili, 20. okt. Tu uvede vojaški poveljnik strogo preiskavo proti vojakom tretjeletnikom, ki so nabirali mej seboj prispevke, da bi z vencem okrasili spomenik svobode. Pirot, 20. oktobra. Gešov, Da-nev in Malinov so bili na svojem agitacijskem potovanju povodom pred-stoječih volitev na kolodvoru v Stara Zagora od Stambulovcev napadeni. Danev je bil ranjen. Dva Oankovca sta bila ubita. Soluil, 20. okt. Vodja makedonskih vstašev, o katerem se je pisalo, da je bil v boju ubit, ni bil Boris Sa-rafev, ampak Štefan Petrov, j Pariz, 20. okt. Ruski zunanji mi-3 nister grof Lamsdorff pride v par dneh v Pariz na pogovor z francoskim | ministrom zunanjih zadev D e l c a s -f sejem. Umrli no: 14. oktobra. Ivan Kačar, zasebnik, 74 let, sv. Jakoba trg 6, Fungus gem. Marasirus. V bolnišnici: 13. oktobra. Fran Žabnikar, krojač, 70 let, osta-relost. — Ivan Pečnik, dninar. 67 let. Apoplexi& cerebri. Emajlna glasura, ft™v%aup£ed-'! mete , kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že- • lezje.les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje, i kojim da porcelanu slično prevlako. V Skatljicah po l/„ in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERIi : v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 524 3 11—1 ' Meteorologično poročilo. Vi.......118 25 Ogrska kronska renta 4% ... . . &7 9i> Ogrska inv. renta 3%..............89 25 Avstro-ogrske bančne delnice.....15'86 Kreditne delnice..... ... 660 25 London vista ..........239 32l/j Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 117-2 Jl/a 20 mark............23"47 2) frankov..........19-06 Italijanski bankovci . .... 96 30 O. kr cekini 11 34 rJ!L i «l si k «e > apr I........» Oves za oktober......» » . april........ Koruza za inaj 1904 .....> (Efektiv). Dunajski trg. Pšenica banaška...... Rž južne železnice..... Rž.......... Ječmen , > ..... ob Tisi...... Koruza ogrska...... Cinkvant........ Oves srednji....... Fižol....... Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Izveličarju za mešan zbor, deloma z orgijami izdal P. Hugolin Sattnef ord. ft". min. Partitura in 4 glasovi 8 K, vsak na-daljni glas 50 vin. Naroča se: frančiškanski samostan, Ljubljana. Čisti dobiček prejmo kuezošk. zavodi. 1111 9 764 7-69 622 6-46 641 5-63 b'3 do 7'55 7-70 6'2i 6-47 6.42 5-64 5313 Kot kuharica želi vstopiti v kako večje župnišče, oseba stara 48 let, dobro izurjena v kuhinjski stroki in vajena vsega gospodinjstva. Več se poizve pod naslovom J. Č. št. 23 Poljanska cesta v Ljubljani. 1353 3—2 ^avno^ar je i}$la ^DružinsRa pratika za leto 1904. K 775 do 8-2 i n 7-75 N 8.20 > 6-50 > 6-65 n 6 40 n 7-40 tt 610 » 7-20 n 6 50 s 670 M 7 90 8-25 » 5.75 > 6-— i tt 625 » 1160 Zahvala. 1371 1-1 nununcnt uinel mniM • cuuun -by Številni dokazi dobrodejnega in iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, deda in pradeda, gospoda Jakoba Lorberja zasebnika, mnogi krasni darovani venci kakor tudi častno spremstvo pokojnika na njegovem zadnjem potu nam nalagajo dolžnost, da izrazimo s tem najodkntejšo, najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani dne 19. oktobra U03. Globoko žalujoči ostali. Na svetovni razstavi v Parizu 1900 „Grand prix." Svetovno znani ruski Karavanski čaj bratov K. k G. Popoff v Moskvi, založnik raznih evropskih dvorov, najfinejša marka. V Izvirnih zabojih se dobiva v vseh boljših trgovinah. 13.2 10-1 Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. J55T Prosim prečastite gospode žup-85ST nike, naj si blagovolijo ogledati. flaPoeena dela se izvpše ppan vilno v najkrajšem easu. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa in -o* praktična svetila za električno luč. -«e- Priporočam s spoštovanjem Leopold Tratnik, 1118 16 pasar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. „2)ruSinska pratika" 2a ie to 190U Se dobiva v vseh trgovinah na tfranj-Skem, $tajarfkem, tforojfkem, v )ftri in na Goriškem. Glavno zalogo imajo v Ljubljani tvrdke: /fcuer-Jforenčan, }. Jfordi/t, A- tfrisper, /fičman in V. Petričič. v krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek daje Fani Komar, oblast, konc. učni zavod v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19. 1327 3—2 HCod.n.1 .««■;::» ; i::::: i:: i:;::: i:: s::;:: i: > 11: •:: i:: •:: s::::: ssr i ::sf •••i •••i »••i •••I I •••I < .••i i •••I •••I 1 •••t r.: J.ane^a Trdine •^branih spisov je pravkar izšla prva knjiga: ^ajjotfi Ijazarji m Iliri. Pre3animiva epizoda ij juž no-slovanske 3godovine. Jfnjiga, važna ja vsakega jar- vednega Slovenca. t.-- Cena % 3'—, po pošli Jf 320. Zalcžil LJcI^UJentner u Ljubljani. 1651 19 ... ii*" , ... i ... Ig lHiM*»M>* elegant. v platno vezan 2 » 20 »; To krasno knjigo priporočamo zlasti bolj omikanim Slovencem priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. 906 26—16 G. Tonnies tovarna za stroje Ljubljana priporoča kot posebnost žage in vse stroje za obdelovanje lesa. * Turbine. s Sesalno plinski motori najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vinarje za konjsko silo na uro Imam večjo zalogo VOZOV vseh vrsf. 9736-12 Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. Franc Wisjan, izdelovalec vozov _ Ljubljana, Rimska cesta it. 11.; Najnovejše blago za f damska oblačila i in modni bafhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najeenejše pri J. G$OBElif4lK~U Pred Škofijo 1. HJUBDJflflH. testni trg 20. Vzorei se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani. Naznanilo. „Kmefska posojilnica ljublj. okolice v Ljubljani", registrovana zadruga z neomejeno zavezo posluje sedaj v svojem novozgrajenem zadružnem domu na vogalu Punajske cesfe in Palmafinovih ulic, pritlično. „Kmetska posojilnica" sprejema hranilne vloge vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8. flo 12. ure dopolnilne ln Ofl 3. do 4. lire popolllflne, katere obrestuje po 4 Ma °lo in pripisuje obresti koncem vsacega leta k glavnici. 1361 2—2 Rentni davek plačuje posojilnica za vlagatelje sama. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in po c. in kr. poštni hranilnici po položnih listih. Da je varnost hranilnih vlog zagotovljena, jamčita dva rezervna zaklada izkazana v vsakoletni bilanci in imetje zadružnikov. Posojilnica izposoja denar na zemljišča, na menice proti poroštvu in na vrednostne listine. Vaksp ln prodaja vaakovratnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za tgube pri ireb&njih, pri izžrebanju aajraanj-lega dobitka. — Proaaeae za vsako trebanje. galantna izvrffitev naroill na boril. Isdajatelj ia odgovora! arednik: Dr. Iiaaoij 2ltalk Menjarična delniška družba „MEBC U I., Mfoliziile 10 in 13, Duna|, I., Strsbelgmi 2. H0F~ Pojasnila "Vi v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurinib vrednostih vseh ipekulaoljiklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor |e mogoče visocega obrestovaaja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 249 Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani,