poštnina plačana v gotovini LETO LIX V LfnbTVrf, ▼ torek' fV oictobm 1W 5TFV. 242 a Ceua 1 Din Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račnn: Ljub« l}ana št. 10.650 in 10.349 ca inserate; Sarajevo Stv. 7565, Zagreb Stv. 39.011, Proga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhata rsak dan cjutraj, rasen pondeljka in dneva po prazniku Naročnina mesečno 23 Din, za inozem-■tvo 40 Din — nedeljska izckija celoletno 96 Din, za Inozemstvo t20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/IU Teletom uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 Porensha veleindustrija pripravlja fašistično revolucijo Hitler je popolnoma v službi veiekapitala, ki hoče inflacijsko politiko in demontiranje socialnih zakonov (Od našega dopisnika) Dofar Svetovna gospodarska kriza zavzema vedno večji obseg in od vseh strani prihajajo poročila o poslabšanju gospodarskega položaja. Število brezposelnih še vedno narašča, zlasti pa je občutna ( finančna kriza. Že pred meseci so začele popuščati valute nekaterih držav, ki proizvajajo v prvi vrsti sirovine in katere je gospodarska kriza zajela v največji meri. Opustitev zlatega standarda v Angliji je izzvala padec funta za skoro četrtino in padec angleškega funta je potegnil za seboj tudi celo vrsto drugih valut. Zaupanje v obstoječe valutarne razmere je zelo omajano, saj se majejo celo valute, katere so splošno smatrali za najstabilnejše na 6vetu. Zadnje dni prihajajo vedno bolj vznemirljive vesti iz Amerike. Predsednik Iioover je vedno bolj zaposlen pri sanaciji domačih gospodarskih razmer in nima več tolko časa, da se briga za Evropo. Položaj ameriškega gospodarstva se stalno elabša in Unija preživlja eno najtežjih kriz svoje zgodovine. Tu ne pomaga noben optimizem in gospodarstvo prehaja v vedno hujšo krizo. Ameriško kmetijstvo trpi zaradi nizkih cen svojih proizvodov in zanj je treba organizirati neko pomožno akcijo, | kakor jo je treba organizirati za milijone brezpo- j selnih industrijskih delavcev Število brezposelnih industrijskih delavcev cenijo namreč na 6 do 10% vsega prebivalstva. Kriza je zadela trgovino in promet, zlasti pa so vidne njene posledice na finančnem polju. Pred dnevi smo poročali, da je v teku enega leta od 1. sept. 1930 do 1. sept. 1931 propadlo v Severno Ameriških Združenih državah 1.688 bank, ki so razpolagale z 1 milijardo in pol dolarji vlog. To je tudi za Unijo presenetljivo visoka številka. Prihajajo pa še nadalje nove vesti I o bančnih polomih. Sedaj vidijo Amerikanci, da jih tudi njih veliki zakladi ne morejo rešiti posledic gospodarske krize Amerika je do zadnjega imela največje zaklade zlata, ki 60 sredi septembra presegli svoto 5 milijard dolarjev. Obtok bankovcev je bil popolnoma krit, kajti zlate zaloge so skupno z zlatom, ki ee nahaja v obtoku, bile večje kakor odtok bankovcev. V zadnjem času pa je ponehal dotok zlata v Unijo. Samo v drugi polovici septembra je odšlo iz Unije 27b mn]. đoogastvu in imetju tiral v tolovaistvo, razbojništvo in zločinstvo, da je revščina bila baje njegova največja nesreča, proseč odpuščanja vse, ki jim jc storil kaj žalega. Potem pa preklicuje Mohorko v tem svojem poslovilnem pismu vse obdolžitve, ki jih je svojčas izrekel proti Frideriku Klančnikii % zvezi z umorom izvršenim nad posestnikom Rudolfom Kanclerjem na Šobru, priznavajoč, da jt on sam bil tisti, ki je Rudolfu Kanclerju 8. oktobra 1029 s smrtonosnim udarcem s sekiro razbil lobanjo ter ga usmrtil. Nadalje zatrjuje Mohorko v tem pismu, da ima na vesti še 8. umor, ki ga je bil izvršil nad nekim financarjem, čegar imena pa noče izdati. V sodnih krogih se domneva, da gre nemara za uinoi -stvo, izvršeno nad finančnim pripravnikom Jankom Resnikom, ki je še pred nedavnim bilo predmet obravnave pred tukajšnjim okrožnim sodiščem, u-morstvo izvršeno pred približno petimi leti. V potrdilo svega tega. kar je v tem poslovilnem pismu napisal, je še načrtal svoj mrtvaški glas. Vest o sainoobsodbi zločinca Rudolfa Mohorka se je kmalu razširila po mestu, ter so tudi ljudje kmalu razgrabili izvod naše posebne mariborske izdaje. Saj je ljudstvo, zlasti okoliško, ob tem biki težko prizadeto. Ni važno za to ubogo okoliško mariborsko ljudstvo, da se je Rudolf Mohorko obesil, tudi to ni važno, da je na koncu svojih dni šel ter začel pisati tisto zgodbo o svojem revnem življenju, grešnem in razbojniškem. Važnejše jc, da je razgnano tisto Mohorkovo gnezdo zgoraj iu Šobru, kjer so se shajali temni elementi in straho-vali ter razburjali okoliško prebivalstvo, ki se večkrat v strahu pred zločinci ni upalo prijavljati varnostnim oblastem skrivališč teh zločincev in zlasti Rudolfa Mohorka. Mohorko je zapustil poleg žalostnih spominov še par hlač, par čevljev in 50 par. Ob tej vesti, da je Mohorko izvršil samoobsodbo, se je .Maribor in okoliško ljudstvo globoko oddahnilo, v trdnem upanju, da je enkrat Mohorkovo gnezdo bilo, da ga pa nikdar več ne bo. Hmdi Žatee, 12. okt. tg. Položaj na trgu in cene hmelju so ostale neizpremenjene. Blago se kupuje po 260 do 400 Kč, izbrano blago po 42o Kč. Rezuttati balkanske lahkoatletske tekme Jugoslavija je dosegla drugo mes!o. Atene, 12. okt. AA. Na balkanskih lalilto- ntletskih tekmah so bili doseženi tile rezultati: V teku na 1500 metrov je prvi Grk Georgo-pulos (412 točk), drugi je Uvalas (Grčija), tretji Manca (Romunija), čelrli Predanič (Jugoslavija), peti Lapusan (Romunija). V metu kopja je prvi Mesner (Jugoslavija) (51.61 točk), drugi Rozakis (Grčija), tretji Djiibn-taru (Romunija), četrti Papageorgiju (Grčija), peti Havalec (Romunija). V teku na 100 metrov jo prvi Mnrtikas (Oi-Fija) s 15 točkami, drugI Buralovič (Jugoslavija) s 10.35 točkami, tretji Vrbanov (Bolgarija), četrti Miropulos (Grčija), turški tekač je bil diskvalificiran. V teku na 100 metrov je prvi Tučan (Jugoslavija), ki je 7. 52 sekundami in 3/n sekunde poplavil nov jugoslovanski rekord, drugi jc Mndjn-rovič (Jugoslavija), tretji Rasev. Četrti Hores (Gr-iija), peti Černovski (Romunije). V skoku v daljavo jo prvi Novnkovič (Jugoslavija) s 681. točkami, drugi Roeakis (Grčija) s 672 točkami, trelji Simeonidis (Grčija), čeirti Gance.v, peti Buralovič (Jugoslavija) 665 točk. V r,lafeti 4X100ni je prva Turčija s 431 točkami, druga Grčija s 139 točkami, tretja Jugoslavija s 442 točkami, četrta Romunija in peta Bolgarija. Maratonski tek je dol te-le rezultate: Prvi ie Saras (Grčija) 3:11.27, drugi Panait (Romunija), tretji Priftis (Grčija), četrti Jugoslovan Šporn. Skok ob palici: 1'rvi Andreopulos (Grčija) s :!7() točkami, drugi Karajanis (Grčija), tretji Biro (Romunija), četrti Banskav (Jugoslavija). Končni rezultat balkanskih' iger je torej: prva Grčija s 153 točkami, druga Jugoslavija s 113 točkami, tretja Romunija s 86 točkami, četrta Bolgarija z 28 točkami, pela Turčija s 23 točkami. Ob koncu tekmovanja so imeli voditelji vseli moštev pozdravne govore. V imenu Jugoslavije je govoril Veljlco Ugrinič. Iz, rezultatov se vidi, da se je jugoslovansko moštvo izmed vseh balkanskih ekip odlikovalo z največjim napredkom ter je lo moštvo edino, ki so je tako po tehniki kakoi po številu točk zelo približalo grškemu moštvu. Olnsgov. 12. oktobra. AA. RuSllec >Dubrov-nlkf, ki jn bil zgrajen v ladjedelnici Yarrow na račun Jugoslavije, je bil danes nn svečan način spuščen v morje. Temu činu sta prisostvovala tudi Njeg. Vis. knez Pavle in knjeginja Olga. Ljubljana, 12. oktobra. AA. O. ban dr. Drago Marušič jutri, v torek 13. oktobra ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsote*. Štev. 282. ^SLOVENECk, da© 18-. oktobra 193L Stran 8' Иишлј/ oblii za kurja očesa ЖЗ 1ЖЛ za obtiščance , v i pomaga zanesljivo in brez bolečin L Dr. Anton Jerovšek -20 Ie( ravnatelj Cirilove tiskarne Maribor, 12. oktobra. 20 let neumornega, požrtvovalnega ln uspeš-nega ter blagoslovljenega delovanja za razvoj in rast Cirilove tiskarne je obhajal v nedeljo na svojem domu v Novi vasi pri Slov. Bistrici megr. dr. Anton Jerovšek. Pomemben jubilej, ki pridobiva na važnosti, če pomislimo, da je Cirilova tiskarna od početka dr. Jerovškovega ravnateljevanja postala središče in žarišče vseh velikih političnih, prosvetnih in gospodarskih pobud za blagor in koristi spodnje-štajerskega katoliškega ljudstva. Skupno z dr. K o -r o S r p in in dr. H o h n j e e e m je udarjal te- melje slovenskim narodnim in katoliškim organizacijam na bivšem Spodnjem Štajerskem. V tem delu za blagor slovenskega katoliškega ljudstva je dr. Anton Jerovšek osivel ter se v zdravju in moči povžil, zvest in vzoren sin našega dobrega slovenskega ljudstva. V nedeljo je zgoraj na svojem domu nad Slov. Bistrico v krogu svojih prijateljev, sosedov in uslužbencev Cirilove tiskarne ter urednikov >Slov. gospodarja« in »Slovenca« obhajal ta pomemben jubilej in ga združil z istočasno proslavo 20 letnice vzornega službovanja uslužbencev Cirilove tiskarne gdč. Mare Poharjeve, gdč. Horvatove in Blaža K 1 a v ž a r. Istočasno je bila tudi prisrčna slovesnost blagoslovitve novega doma ter kapelice, posvečene Presvetemu Srcu Jezusovemu ter postavljene po vzornih katoliških zakoncih Vincencu in Neži Pristovnik, odličnih Grilovih sosedih. Blagoslovitvene obrede, ki se jih je udeležilo veliko ljudi iz Maribora, sosedstva in Slovenske Bistrice s kanonikom Cerjakom in župnikom So-lincem na čelu, je po vznešenih in pesniških besedah opravil dolgoletni prijatelj dr. Jerovškove rodbine msgr. prof. Ivan V r e ž e. Iz globine srca so prihajale iskrene čestitke, voščila in priznanja, ki so jih naslovili na jubilanta predsednik mariborske Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec, mestni župan dr. J u v a n , podravnatelj Cirilove tiskarne Franc H r a s t e 1 j, urednik »Slovenskega gospodarja« Januš Goleč, posestnik I. N a p o t n i k s Tepanjekega vrha, brat blagopokojnega lavantin-skega vladike dr. Napotnika, gdč. Poharjeva, msgr. V r e ž e , slovenjebistriški župnik Soline in drugi govorniki, slaveč v zanosnih izvajanjih neizbrisne zasluge, ki si jih je stekel slavljenec kot ravnatelj Cirilove tiskarne in javni delavec v dobro katoliškega slovenskega spodnještajerskega ljudstva. Slavljencu želimo tudi mi še veliko blagoslovljenega delovanja in razvijanja svojih vsestranskih sposobnosti na torišču, kjer je izkazal vsem v zgled toliko ljubezni, vneme in neutrudne nesebičnosti. Bog ga živi še veliko let! Istri grozi lakota Reka, oktobra. Iz Istre prihajajo poročila, ki naglašajo, da se je to zimo bati po Istri resnične lakote. Žito je rodilo le ponekod bolie, drugod nepovoljno, a treba upoštevati, da se sploh malo žita seje. Glavni živež Istrijanov je krompir, ližol in koruza. Koruze so ponekod pridelali eno tretjino običajne dobre letine, drugod celo manj, ali kar nič. Zato je naredila na Istrijane porazen vtis o zvišanju carine na koruzo za celih 30 stotink pri kg. Krompirja se je pridelalo malenkost, fižola za seme. Vse se vprašuje: kaj bo? Živeti bi morali ob denarju, a denarja ni; vse je že do gola zadolženo. Kar kmet pridela, je skoro brez cene. Lansko vino so nekateri prodali celo po samih 40 lir hekto. Grozdje se zdaj prodaja po 30 lir kvintal. Ves donos vinoreje je torej iluzoren. Cena živine ie okroglo 2.50 Lir živa vaga, a po mestih se meso prodaja po 7—9 lir. Prašički za rejo gredo po 15—20 lir kos, kar je za istrske razmere smešno nizko (tretjina normalne cene). Seno se plačuje na mestu po 8—10 lir. V Trstu se dobi zanj (koncem septembra) okroglo 20 lir. Drva se prodajajo v Trstu okroglo po 12 lir kvintal (pri tem stane prevoz iz Cičarije v Trst okoli 5 lir brez dovažanja iz gozda na cesto). In pomislite, da bi lahko dobili v Trstu rumunsko pšenico po 30 lir kvintal, če bi ne bilo horendne carine 70 liri Ne preostane drugega ko gladovati v čast in slavo fašizma. Hudi Istrijani. Nedavno se je vršil v Kringi pod Pazinom semenj. Orožniki so šli gonit fante iz neke gostilne. Vmes sta bila dva orjaka iz Sv. Lovreča, ki nista hotela ubogati. Orožniki so ju odvedli v svojo hišo in ju hoteli vezati z očividnim namenom, da jima nalože petindvajset, kakor je po Italiji stara navada. Orjaka sta rekla, da ne, in jela sama otepati šestorico orožnikov, da je bilo vpitja in jejsanja čuti na vas. Enemu sta puško zlomila na tri kose, neki drugi je dobil hud udarec po nogi. Prišli so še trije orožniki na pomoč, da so obvladali razliučena dva »Vela Jožeta«. Neki orožnik je baje rekel: Ce bi bili vsi Istrijani taki, ne bi Italijani ostali v deželi niti 24 ur. V 92. teta Karitas" in samopomoč 12. oktobra t 1. je končala gospa Maksimilijana Sega, vdova okraj, sodnega predstojnika svoje 91. leto starosti pri zelo zadovoljivem zdrav- Sin razpoloženju. Ker je še vedno bistrega duha dobre volje, je opravičeno upanje, da jo bo Bog svojcem še nekaj časa ohranil pri življenju. Brana - peklenski stroj Poškodovan avto. Št. Jernej, 10. oktobra 1931. Sredi temne noči v preteklem tednu so ne-inani hudobneži položili na državno cesto, ki vodi skozi vas Gradišče, brano z navzgor obrnjenimi zonml, l gotovim namenom, da bi se na to strašno nastavo ujel kak avtomobil, ki pogosto, tudi v nočeh, drve skozi vas. Vsa naprava je bila lepo pokrita z zeleno vejo, ki je navidez izgledala kakor bi jo bil kak voznik nehote izgubil ali kot brezpomembno zavrgel. Pa ni dolgo ležala la strašna naprava brezdelno na cesti, kajti že je j>rivozil osebni avto v smeri od Kostunjevice in hitel proti Novemu mestu. Svetlobni žaromet je jasno razsvetljeval široko cesto, a zelena veja, ki iežala na cesti, ni vzbujala videza, da bi mogla zaustaviti ali ovirati tako vozilo. — Voz jc hitel dalje in končno zbrzel na usodno nastavo... Sledil je grozen pok in že so se ostri zobje peklenskega stroja zajedli v pnevmatiko, jo raztrgali in tako šiloma ustavili hitrega »konja«. Le kratek hip in kruta roka je dosegla svoj zlobni namen! Škode 6000 Din in strahu morda |irav toliko! Sledila so nato zasihia popravila, nadomestila in ponosni avto je šepaje nadaljeval pot in dospel namesto predvideno sredi noči — šele v jutranjem Času na cilj. Obširna poizvedovanja za zločincem niso rodila doslej nikaklh usjsehov. Usodna brana, kruti cor-pus dellctl, pa sameva na vrtu, vsem kaže zobe, a je brczdomovlnska sedaj, ker nihfe jo ne spozna za svojo. Drzen vlomilec v stanovanje Nesramen vlom sredi mesta. Novo mesto, 12. oktobra. V nedeljo zvečer nekako med pol 20 in pol 21 je neznan tat vlomil v stanovanje g. Franca Vidriha v Ulici 6. septembra v Novem mestu in mu ukradel 3000 Din gotovine iz zaklenjene skrinje. Vlomilec je izrabil ugodno priliko, ko Vidriha ni bilo doma, kakor tudi ne drugih strank. Priplazil se je v mračno vežo, odklenil vrata s ponarejenim ključem ali vitrihom, šel v sobo, kjer se je z zapahom od znotraj zaklenil in nato odprl okno, skozi katero je po izvršenem dejanju skočil na ulico. Žena upokojenega železničarja Lju-biča, katerega stanovanje se nahaja poleg Vidri-hove sobe, je slišala hojo po Vidrihovi sobi, pa je mislila, da je prišel Vidrih sam domov. Zato je vlomilec nemoteno lahko premetal vso posteljo, misleč, da ima mož tam spravljen svoj denar. Ko pa tam ni ničesar našel, se je spravil nad kovčeg. Z nekim orodjem je privzdignil pokrov in odtrgal ključavnico. Razmetal je vse perilo in našel na dnu kovčega prav majhen ročni kovčeg, v katerem je bil denar v znesku 3000 Din, katere je pobasal in jo nemudoma odkuril. Ko je kasneje prišel domov g. Vidrih sam, in našel okno svojega stanovanja odprto, mu je takoj zla slutnja stisnila srce. Hotel je odkleniti vrata stanovanja s svojim ključem, pa ni šlo, ker je bil lat vrata od znotraj zaklenil. Zalo je zlezel v sobo skozi okno in ostrmel nad razdejanjem. Stvar je bila takoj naznanjena tukajšnjemu orožništvu, ki je pričelo z vso vnemo zasledovati storilca. V gozdu najden mrlič Celje, 12. oklobra. V nedeljo 11. t. m. popoldne so našli ljudje v gozdu na Miklavževem hribu v neki drči, na težko dostopnem mestu, mrtvega moškega, približno 50 let starega. Mesto, na katerem so našli mrliča, je komaj dober streljaj oddaljeno od hiše malega posestnika Tomažiča po domače Marjanč-nika. O najdbi je bil takoj obveščen občinski urad in orožniška postaja, na kar je bila takoj odposlana orožniška patrula k mrliču. Mrlič je moral že dolgo ležali v gozdu, ker je bilo truplo že zelo razpadlo in prav tako tudi obleka že vsa razcapana. Našli so pri truplu nekaj papirjev, iz katerih bi se dalo dognati, kdo da bi bil mrlič. Neki delavec Zeker, stanujoč v Polulah. je pravil oh pogledu na mrliča, da je bil pred kakimi tremi mesci pri njem neki moški, najdenemu mrliču podoben, ki ga je prosil za jesih. češ da ima zlatenco in da bi ga rad pli. Po zdravnikovem mnenju je moral mrlič ležati v Jarku kake 3 do 6 tednov in najbolj je verjetno, da jo v temi zašel in vsled onemoglosti padel v jarek in tam umrl. Na vsak način pa izključuje zdravnik mnenje, da bi bil mrlič žrtev kakega zločina. Z ozirom na to, da nikdo ne pozna mrliča, se sklepa, da mora biti doma iz oddaljenejših krajev ter se opozarjajo vsi, ki bi morda utegnili vedeti, kdo da bi bil neznanec, ali ki bi kakega moškega, starega okrog 50 let, pogrešali, da se oglas«, ff V zadnji nedeljski številki je »Slovenec« poročal o posmrtninskem zavarovanju »K a r i t a s«, ki ga je ustanovila Karltativna zveza v Ljubljani. Ta način zavarovanja ima svoj postanek v Nemčiji, kjer nazivajo to zavarovanje: »Caritas-Sterbevor-sorge«. Tekom zadnjih treh let se je to zavarovanje s čudovito naglico razširilo tudi po vseh avstrijskih škofijah. Karitativna zveza je ustanovila to zavarovanje za ljubljansko in lavantinsko škofijo. Da pa more nuditi svojim članom dovoljno jamstvo, se je naslonila na veliko domačo zavarovalnico, ki je prevzela jamstvo za vsako posamezno zavarovanje. Lahko bi Karitativna zveza osnovala to zavarovanje na isti podlagi kot različne samopomoči. Toda ker je ta način »zavarovanja« že preživljen in ima tudi velike nedo-statke, se je Karitativna zveza odločila za ta solidni način zavarovanja, ki se v Nemčiji in Avstriji tako ugodno razvija. Zanimivo je n. pr., da je samo v Nemčiji v zadnjem desetletju propadlo nad 9000 raznih pomožnih blagajn. Njih poslovanje slani na t. zv. »Umlageverfahren« (n. pr.: društvo ima G015 članov, od katerih je umrlo v enem mesecu 15 članov. Ktr je vsak član zavarovan za 20.000 Din, je društvo dolžno izplačati 300.000 Din. Ta izdatek krije društvo s prispevki preživečih članov na ta način, da vsak prispeva po 50 Din.) Mnogo članov takih blagajn je prestopilo k »Ca-ritas-Sterbevorsorge«. Po nekod so pa previdni vodje takih blagajn sami pravočasno opazili pretečo nevarnost, kateri so se ognili na ta način, da so svoje »Sterbekassen« priključili k »Caritas-Sterbevorsorge«. Tako so bili rešeni milijoni ljudskega denarja, ki bi sicer propadli radi nesigur-nosti tega sistema. V naslednjem hočem na kratko označiti prednosti posmrtninskega zavarovanja »Karitas« pred sistemom raznih samopomoči. 1. Mesečni prispevki in posmrtnina. Kakor sem že zgoraj omenil je pri samopo-močih višina mesečnih prispevkov odvisna od števila smrtnih slučajev; prispevki torej niso stalno enaki, čim več je smrtnih slučajev, tem višji so prispevki. Ker so pa pri samopomočih zavarovanci večinoma le starejši in bolehnejši ljudje, je jasno, da so, odnosno bodo smrtni slučaji vedno številnejši. Samopomoči se namreč same pritožujejo nad pomanjkanjem mlajših zavarovancev. Ta sistem je za mlajše osebe vse prej kot ugoden. Vabljivo je to zavarovanje samo za starejše osebe, priporočljivo pa tudi starejšim ne bo, ker se brez zdrave mešanice dobrih in slabih rizikov taka ustanova ne more dolgo držati. Tudi solidarnost, katera mora biti glavna podlaga samopomoči, bi le pri dobro organiziranih stanovskih društvih mogla eventuelno držati, izključena pa je pri neorganiziranem članstvu. Višina prispevkov postaja radi številnejših smrtnih slučajev vedno večja in začne polagoma presegati plačilno možnost posameznih zavarovancev. Naravno je, da je marsikdo radi tega prisiljen odstopiti. Vsak odstop pa j>ovzroči, da se ostalim povečajo prispevki ali se pa zavarovana vsota ne more izplačati v celoti. Naj omenim še en pojav, ki je zelo karakterističen za ta sistem zavarovanja: špekulacija. Geslo samopomoči: »Vsi za enega, eden za vse!« ne bo torej čisto na mestu. Mnogo članov je namreč takih, ki plačujejo za večje število zavarovancev, katerih osebno ne poznajo, za katere pa dobro vedo, da bodo kmalu umrli. Baje plačujejo nekateri člani kar za par desetin starčkov in bolnikov, kateri sploh ne vedo, da so zavarovani. Na ta način upajo ti člani v kratkem priti do lepega premoženja. Vprašanje je, če se liodo tem špekulantom njih upi izpolnili! Pri posmrtninskem zavarovanju »Karitas« so mesečni prispevki stalno enaki. Smrtni slučaji nimajo nikakega vpliva na višino mesečnih prispevkov. Višina posmrtnine je odvisna od vstopne starosti zavarovanca in višine mesečnih prispevkov. Višina in izplačilo zavarovane vsote sta zakonito zajamčena. Zavarovanec torej že takoj ob sklepu zavarovanja točno ve koliko bo moral mesečno plačevati in kolikšna posmrtnina se bo izplačala ]>o njegovi smrti. Špekulacija je ht izključena. 2. Čakalni rok. Dočim ima sistem samopomoči različne čakalne roke ter se posmrtnina običajno ne izplača, če zavarovanec umrje v prvem letu zavarovanja, izplača posmrtninsko zavarovanje »Karitast po-smrtnino običajno takoj, če je bila plačana le ena mesečna premija. Posmrtninsko zavarovanje »Karitas« predpisuje čakalni rok le v izrednih slučajih pri starejših in bolehnejših osebah. Pa tudi v teh slučajih se, če zavarovanec umrje v čakalnem roku, povrnejo vsi vplačani prispevki ali pa se celo izplača poiovica zavarovane vsote. 3. Odkup zavarovanja in sprememba zavarovanja v pjačevanja prosto. Odkupov samopomoči sploh ne poznajo. Če član po večmesečnem plačevanju prispevkov iz kateregakoli vzroka izstopi, je ves vplačani denar izgubljen. Pri »Karitas« se pa po najmanj triletnem plačevanju premij zavarovanje lahko odkupi ali pa spremeni v plačevanja prosto z znižano zavarovano vsoto. Vrednosti za odkup in pln-čevanja prosto zavarovanje so zakonito predpisane. 4. Dvojna posmrtnina v slučaju smrti radi nezgode. V slučaju smrti radi nezgode se pri jjosmrt-ninskem zavarovanju »Karitas« izplača dvojna posmrtnina. Te ugodnosti samopomoči ne nudijo. 5. Brezplačno sozavarovanje otrok. Če sta zavarovana mož in žena, odnosno en preživeli zakonec in en otrok, so pri dosmrtnem plačevanju premij vključeni v zavarovanje tudi (ostali) otroci od dovršenega 2. do dovršenega 16. leta. V slučaju smrti radi nezgode se tudi za otroke izplača dvojna vsota. To ugodnost, ki je namenjena družinam z otroci, nudi samo »Karitas«. Vse te prednosti nam točno pojasnijo, zakaj' Karitativna zveza svojega zavarovanja ni zgradila po sistemu samopomoči (Umlagesystcm). Posmrtninsko zavarovanje »Karitas« temelji na zavarovalnotehnični podlagi in nudi zavarovancem popolno varnost. Anton Jeglič. Mutec - tržaški svedrovec Ljubljana, 12. oktobra. »Slovenski list« je že kratko poročal, da je v kaznilnici deželnega sodišča naposled vendarle spregovoril neznani mutec, ki bi moral biti zaradi večje tatvine obsojen, toda je fingiral mutavost. Senat je na podlagi mnenja dveh psihijatrov sklenil, da se neznanec zaradi shizofrenije internira v lepoglavskem očuvalnem zavodu na nedoločen čas. Mulcu je takoj postalo jasno, da bo lahko v Lepoglavi ostal dolga lela, ne da bi imel kako upanje na zlato svobodo. Zato je že po razpravi takoj v petek, ko je prišel v skupno celico, vzlik-nil svojim tovarišem: »Fantje, v Lepoglavo pa že ne grem.« V sobolo okoli 11. dopoldne je predsednik kazenskega senata s. o. s. g. Anton Mladič vi-zitiral zapore in prišel tudi v mutčcvo celico. Ko ga je predsednik ogovoril in vprašal, če ima kako željo, je mutec začel govoriti. Takoj so napravili uradni zaznamek, da je neznani mutec, ki je 4 mesece simuliral mutavost, spregovoril. Neznanec je tržaški svedrovec Ivan Kosič, ki je zelo inteligenten. Govori dobro italijanski, francoski in nemški. Igra izvrstno šah. Sploh je velik ljubitelj kraljevske igre. Pozneje je Kosič jiriponmil: »Dobil sem zopet dar govora. Težko je bilo molčati 4 mesece in hlinitl tako bolezen. Dohtarje sem pa le potegnil.« Proti Ivanu Kosiču bo kazensko postopanje obnovljeno in bodo vsi spisi vrnjeni preiskovalnemu sodniku g. Rajku Lederhasu. Mutastl Kosič je sam oviral preiskovalni zapor, zato se mu v kazen ne bo vračunal dosedanji preiskovalni zapor. Ali ima na vesti še kake druge delikte, bo pač dognala preiskava. Sam Kosič je izjavil, da je vlomil v Ambrožičevo trgovino, ker je bil k temu prisiljen zaradi jKimnnjknnja in da ni mogel nikjer najti primernega dela. Zvočni kino v Škof ji Loki Skofja Loka, 12. oklobra. Kakor druga mesta, tako tudi naše ni hotelo zaostajati ter bodo Ločnni v teku enega tedna imeli priliko slišali in videti najnovejšo iznajdbo današnjega časa — tonfilma. Pretekli teden se je pričela montirati aparatura v Društvenem domu. Kar je povsem razumljivo, so stroški neverjetno visoki. Zato pa gre vsa hvala odboru, ki si je postavil to težko nalogo in to tudi izvrstno izpeljal. Aparat je eden najmodernejših iste vrste kot so montirani v kinih v Ljubljani. Kljub ogromnim stroškom in žrtvam, ki jih bo radi tonfilma moralo nositi Prosvetno društvo, bodo cene neznatno zvišane, tako da bo slehernik obiskal vsak zvočni film. V primeri z drugimi mesti so pa cene pri nas naravnost smešno nizke, in sicer 6, 8 in 12 Din. Tako bo j Prosvetno društvo vsemu ljudstvu nudilo zelo poceni lepo in veselo zabavo. Zato že danes opozarjamo cenjeno občinstvo, da ne zamudi prilike, kajti naval bo, kakor je soditi po zanimanju, izredno velik. Vsak zvočni film se bo predvajal trikrat, na željo občinstva tudi večkrat, in sicer bodo redne jiredstave v sobotah ob 8 zvečer in ob nedeljah popoldne ob 4 in 8 zvečer. Kake zvočne filme bo kino predvajal, bo občinstvo videlo samo, zagotavljamo pa, da je sklenjenih veliko število najboljših zvočnih filmov, ki so želi priznanje po vsem svetu. — Slavnostna otvoritev zvočnega filma ho v soboto 17. oktobra ob 8 zvečer in 18. oktobra ob že navedenih urah. Da naval na nekatere predstave ne bo prevelik, opozarjamo, da si vsakdo, če le mogoče, rezervira vstopnice vnaprej v trgovini L. Planina. Rezervirane vstopnice je treba dvigniti četrt ure pred pričel kom predstave, sicer se rezervirane vstopnice prodajo naprej. Misijonski dnevi z razstavo se bodo vršili 17. in 18. oidobra v Skofji Loki v Društvenem domu. FOTOAMATERJI! Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte cenik! Če bi hU milijonar? m. Veste, gospod urednik, kako bi jaz napravil, če bi me usoda vrgla v milijonarstvo? Takole. Najprej bi spravil sebe iz študentovske revščine. S kakim milijončkoin bi se spomnil >Doma akademikov« in se zavzel za spopolnitev slovenske univerze. Z drugo roko bi hotel Slovenski Krajini popolno napraviti njen kulturni hram, da nikdar več, naj se še tolikokrat stre vreme, nc bo po njem. Za one brate in sestre, ki brez dela in jela romajo po o četni deželi, bi dal postavili zavetišča, каког jih imajo bojda v Ameriki, da bi si v njih mogli ogreti svoje srce in telo. Pa še tistih sester in bratov, ki onstran Triglava in Pece še čakajo kralja Matjaža, pa še onifi, ki daleč tam v črni tujini jio farmah in rudnikih iščejo kruha, bi se spomnil takole: Za »Mohorjevo družbo« bi naložil v banki par beličev, da bi mogla prav vsem onim letno pošiljati svoje knjige, kot spomin na domovino. Za našo slovenščino pa bi z ostalim denarjem dal postaviti stolice po vseh evropskih univerzah. To, gospod urednik, bi jaz v resnici storil. Blagovolite mi samo sporočiti, kako bi neki postal milijonar. IV. Za polovico bi napravil letos božičnico otrokom brezposelnih rudarjev. Kupil bi jim knjige in obleko. Moji starši dobijo 200.000 Din ker so ubogi, 100.000 Din za pobijanje alkohola, ker sem strog abstinent, 100.000 Din za revne dijake, 100.000 Din pa bi naložil za enake potrebe. Sam pa ne rabim nič, saj lahko delam, ker sem mlad in zdrav. Ce bi bil jaz milijonar, bi najprej Boga prosil za zdravje in za pravo pamet, da bi znal In hotel milijon porabiti Bogu v čast in bližnjemu v korist Ljubljana Kaj bo danes Drama: »Takšna je prava«. Red D. Opera: »Viktorija in njen huzar«. Izven. Jakopičev paviljon: Jakačeva razstava. Nočno službo imata lekarni: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. * © Stolna kongregacija Kraljice presvetega ;ožnega venca. Sestre, udeležimo se pogreba bla-gopokojne gospe Pogačnikove, ki bo v sredo 14. t. m. ob 2. popoldne iz hiše žalosti Jegličeva ulica 9 k sv. Križu. 0 Sv. masa zadušnica za + g- Jos. Grošlja bo v četrtek la. t. m. v stolnici pri glavnem oltarju ob pol 6 zjutraj. Člani Stolne prosvete naj se je izvolijo udeležiti v kar največjem številu. 0 Člani Križanske moške kongregacije se vabijo k sv. maši zadušnici za pokoj, tovariša g. Jos. Grošlja, ki se bo opravila v Križankah v petek 16. t. m. ob 6. © Pogreb -f- Jožeta Grošlja. Včeraj smo spremili na zadnji poti našega dolgoletnega sotrudnika g. Jožeta Grošlja. Pogreb se je vršil ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Udeležili so se ga poleg plakajoče družine tudi v lepem številu znanci iu prijatelji, ki jih je blagi pokojnik imel mnogo v življenju. Uredništvo »Slovenca£ je bilo zastopano skoraj z. vsem osebjem z glavnim urednikom dr. A h č i n o m in urednikom T e r s e g 1 a v o m na čelu, enako osebje naše uprave z ravnateljem g. Rakovceni, dalje urednik Domoljuba: gosp. K o š ič e k , mnogo osebja Jugoslovanske tiskarne in mnogi drugi. Našemu nepozabnemu in vrlemu Jožetu bomo ohranili blag in lep spomin. Naj mu sveti večna luč! 0 Belokranjci! Danes se vrši ob 20. v hotelu Bellevue sestanek Belokranjcev. Rojaki, vsi ki ste voljni pomagati našim po suši in toči prizadetim revnim rojakom, srčno vabljeni. Odbor. 0 Občinska seja bo v četrtek. Po dolgem odmoru se bo vršila v četrtek ob 5 popoldne redna občinska seja. Na dnevnem redu bodo poročila od-eekov. Med poročilom finančnega odseka odpade razpravljanje o nakupu .Mahrove hiše, pač pa bo občinski svet razpravljal o nakupu mask proti strupenimi plinom za mestne gasilce in o naročilih slik na poštnih dop;*nicah ter o raznih pritožbah in manjših zadevah. Personalni-pravn: odsek bo med drugim poročal o prenosu lastništva pokopališča Sv. Krištofa na Pokopališki sklad v Ljubljani, o prevzemu, odnosno vzdrževanju državnih mostov v Ljubljani in o pogodbi med Malo-železniško družbo ter mestno občino. Po javni seji se vrši tajna seja. © Vreme v Ljubljani. Že nekaj časa imamo v Ljubljani lepo jesensko vreme. Zjutraj je po navadi, kakor včeraj, megla, barometer je na normalni višini 77.2 mm, temperatura se giblje med C in med 18.4» C, vreme je običajno brezve-trovno. Da bi tako vreme le šc dol<5o trajalo. 0 Orkester Kraljeve garde iz Belgrada priredi v petek, dne 16. t. ni. v veliki Unlonski dvorani svoj simfonični koncert, ki ga dirigira gnrtlni dirigent in godbeni referent podpolkovnik Po-kornv. Po prevratu je letošnji koncert tretji koncert "Kraljeve garde v Ljubljani. Gardni orkester, ki šteje 80 mož, si je izbral za svoj ljubljanski koncert naslednji spored: Wagner: Predigra k operi Mojstri pevci Norimberški: Svendsen: Simfonija v D-duru; Ipolitov-lvanov: Kavkaške skice; Kaliki-nov: Simfonija it. 1: Debussy: Ohildrens Corner in Baranovič: Kolo. Izredno hogut program vsebuje klasično rusko, francosko in jugoslovansko simfonično glasbo. Vstopnice od 40 Din navzdol so v predprodaji v Matični knjigarni. Iz raznih tisfov »Politika« (belgrajska) od 10. oktobra poroča, da se bo 12., 13. in 14. oktobra v Ivanjici vršil trodnevni sejem, kamor bodo prignali mnogo »krupne i sitne stoke« in živinskih proizvodov. Belgrajska »Politika« od 12. oktobra prinaša članek, ki ga priobčujemo vsega v doslovnem prevodu, kakor nam je treba: iSolo so se že davno začele. Ampak moj sin. dijak trgovske akademije, se vedno pritožuje, da čitanke iz nemškega jezi1 a še niso prišle iz tiskarne in da zaradi tega bodisi dijaki kakor tudi učitelji izgubljajo čas. V naših predvojnih časih so učbeniki vedno pravočasno prihajali iz tiska, ker se je za vse najbrže nekdo brigal.' Belgrajska »Pravda« od 12. oktobra priobčuje dolg znanstven članek pod naslovom Postoji li duhovni proares ljudske rase?«. V tem članku med drugim trdi: »Na svetu je mnogo duševnih slabiče v.« Krvava vinska trgatev © Lepo operno gledališče je pokvaril nestvor na sprednji fasadi, ki naj bo podstrešje pri glavnih vhodih. Ne razumemo, zakaj ni kdo tega preprečil 0 pravem času in to zadevo rešil slogu in velikosti stavbe primerno. — Ljubljančan. © V Ljubljanico je padel. Nerodna nezgoda se je pripetila v noči na včeraj 31-letnemu brez- Poselnemu delavcu Alojziju M. iz Streliške ulice, recej v rožicah ie kolovratil okoli polnoči po Sv. Petra nasipu. Pred gostilno »Pri Kaplanu« je zavil že toliko v stran, da se je naenkrat znašel v strugi Ljubljanice. Revež je klical na pomoč in res so prihiteli ljudje, med temi tudi stražnik, ki je poklical reševalce. Ti so prišli s kompletno reševalno opremo, to je s trenskim vozom, vrvmi in z lestvami. Vsega premočenega so Lojzeta potegnili iz vode in ga odpravili na reševalno postajo. Tam so ga malo ogreli, toliko, da se je posušil, nato pa so ga odpremili domov, ker možak ni bil skoraj nič poškodovan, le po kolenih se je malo potolkel. Vendar pa bo v prihodnjič premislil na enak način alarmirati občinstvo, policijo in reševalce. Zimske suknje, obleke in vsa druga oblačila za gospode in de co nudi v največji izbiri J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesla 12 ©Napad z nožem. Ne mine nedelja, da ne bi kjerkoli v Ljubljani prišlo do večje ali manjše praske z nožem. V vseh teh slučajih je kriv alkohol. 33-letni pečar Anton A., stanujoč v Beljaški ulici 4 je v nedeljo ponoči šel proti domu. Na cesti se je srečal z nekim pijancem, s katerim se je sporekel. Neznanec je izvlekel nož in zabodel A. v vrat. Ranjenca so nato spravili ljudje na šišensko stražnico, kjer ga je prevzel reševalni avto in ga prepeljal v bolnišnico. Rana ni nevarna. © Najdeno motorno ko!o. Včerajšnji -Slovenski list« je poročal o tatvini dragocenega 46.000 Din vrednega motornega kolesa. To kolo je bilo ukradeno v nedeljo ob 2. zjutraj zasebnemu uradniku Marjanu Verbiču v Idrijski ulici. »Slovenski list« je domneval, da gre najbrže za »črno vožnjo«, to je za šalo neznancev, ki so si motorno kolo izposodili« brez dovoljenja lastnika. Da gre res za črno vožnjo in ne za pravo tatvino, se je izkazalo takoj včeraj zjutraj. Orožniki iz Kranja so namreč sporočili ljubljanski policiji, da so našli na cesti to motorno kolo. Motorno kolo ni bilo poškodovano, pač pač pa je bilo povsem brez bencina. To kaže, da so se neznanci vozili z izposojenim kolesom toliko časa, dokler jim ni pošel bencin, nato pa so motorno kolo zapustili na cesti. © Vrečo oglja jo iicuhil včeraj popoldne na Kongresnem trgu neki voznik Oglje je neka gospa dala prenesli ob navzočnosti stražniku v neko klet, kjer čaka sedaj lastnika. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi na policiji, kjer bo izvedel naslov. © Bolot, glavno zastopstvo Vlado Turk, Strelišče 21. Telefon 2304. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. Torek, 13. oktobra: TAKSNA JE PRAVA. Red D. Sreda, 14. oktobra: VEST. Premijern. Izven. OPERA Začetek ob 20. Torek, 13. oktobra: VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. opereta, repriza. Izven Sreda. 14. oktobra: SNEGUROCKA. Red E. Četrtek, lo. oktobra: DAMSKI LOVEC - CAR SE FOTOGRAFIRA. Preinijeri. Red C. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 13. oktobra ob 20: ZEMLJA SMEHLJAJA. Prcmijera. Sreda, 14. oktobra. Zaprto. Cetrlek, 15. oktobra ob 20. uri: SLABA VEST, ab B. — Pri utrujenosti, rozdraženosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, srčnih težkočah, tiSčanju v prsih pospesi naravna »Fram-Josef-t grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Franz-Josef< voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevesa. »Frane-Josp/« grenčicu se dobiva v vseh lekarnah, 1 drogerijah in zadevnih trgovinah. Ptujska Sandarmeriska leta Br. 3911 10. октобра 1931. год. u PTUJU. Поправек чланка. Уредништву листа »СЛОВЕПЕЦ« У ЉУБЉАНИ. Просим да одмах по пријему тега писма ставите у Ваш лист »Словенец« следе1ш попра-век чланка »КРВАВА ВИНСКА ТРРАТЕВ« ка-гери је изшсл у Вашем листу »Словенец« штев. 226 од 6. октобра 1931. Какор ce је з доседањо преискаво догна-ло, uii била u гостилни Турка Ловренца в Трни-чак при Св. Марјети на Дравскем пољу прире- јсна »ВИНСКА ТРГАТЕВ« ннти је пришло 8 истој гостилни ло спора мед скупино фантои ин неким орожником заради некега деклета. Наспротно na ce је преискавом догнало да је дотични орожниок ко јс запустил гостилно об приближно 22. ури 25 минут, бил тик иред исто гостилно с камен.ем, латами nn ножн на-паден од скупине вашких фантов ин је в пујни оорани рабил орожје — револвер — тер при тој прилики з еним стре.чом задел Штефана Сиен-шека в ripcu ии ra тако ранил, да је други дан na последици задобљене ране в сплошни бол-ници в Марибору умрл. В смислу члена 26. ин 27. Закона o тиску такој натис ните предњи поправек з Вашем ли-сту, да би добила nama установа сатисфакцијо. O извршењу просим обвестила. Застопа командира, рез. вазд. подпорочник: (Podpisa ui mogoče preCilafi.) Marfbor □ Mariborski peki zborujejo. V nedeljo, ob 10 dopoldne je bilo zborovanje mariborskih pekov pri Eineršiču. Navzoča sta bila nadsvetnik llinter-lechner in zadružni inpeklor Založnik. Najprej so so se obravnavale nove krušne cene, ki jih je od-,edila banska uprava, ler je prevladalo mišljenje, da ni s tem pekom nič poinagano. Sklenilo se je nadalje, da se prekupčevalcem ne dovoli noben rabat, dokler se ne določijo krušne cene v skladu z željami pekov. Prekupčevalcem se prizna pri zemljah 10 odstolen popust. Da se prepreči vsaka konkurenca med člani, se je sklenilo, da podpišejo i vsi peki posebno tozadevno obveznico. Nadalje ' opozarja predsednik na predpis glede peke rženega : kruha ozir. mešanice pšenične in ržene moke. Nadalje se je z 19 proti 3 glasovom sklenilo, da se kolektivna pogodba s pekovskimi pomočniki z dnevom zborovanja odpove. V tej zvezi se je sklenilo, \ da se v teku enega meseca skliče posebna komisija, v katero pojdeta po dva zastopnika mojstrov in pomočnikov s pooblastilom, da se izdela nova kolektivna pogodba. Ob tričetrt na 12 je predsednik zaključil zborovanje, ki je to pot poteklo mirno. □ Pretep v Dobrovcih. V nedeljo zvečer so se od vina razgreti fantje spoprijeli v Dobrovcih. Končno besedo je imel nož, katerega je zasadil nekdo čevljarskemu pomočniku Janku Slokarju v hrbet ter mil prebodel pljuča ua levi strani. Ranjenca so pripeljali v mariborsko bolnišnico. Njegovo stanje je sicer opasno, vendar ni nevarnosti za življenje. П Mrtvaški zvon. Včeraj zjutraj je umrl v splošni bolnišnici v Mariboru v starosti 71 let upokojeni železniški nadsprevodnik Josip Roškar. Pogreb blagega pokojnika se vrši jutri, v sredo ob 4 popoldne iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Blag mu spomin! □ Pogreb blagopokojnega posestnika in gostilničarja Martina Cvilaka iz Jarenine se vrši danes ob deseti uri dopoldne na pokopališče v Ja-renini. □ Nesreča pri telovadbi. V Selnici ob Dravi -.e je težko ponesrečil 17 letni delavec Ivan Amon. Telovadil je na brauiji, s katere ie nenadoma padel ter si zlomil desno roko. Prepeljan je bil v mariborsko bolnišnico. П Pijan v šipo. V nedeljo zvečer jo je mahal po Aleksandrovi cesti pijan vojak, vodeč pod roko neko žensko. Naenkrat sta se oba jela prepirati ter je vojak sunil žensko s tako silo, da je odletela v sipo reklamne omare Union kina, ki se je razbila. Oba sta nalo naglo popihala. Lastnik trpi občutno škodo. □ Praktični učiteljski izpiti v Mariboru. Po novih predpisih so se vršili na drž. moškem učiteljišču praktični učiteljski izpiti od 5. do 11. oktobra. Izpit so uspešno položili: Maksimilijan Bevc, Debenjal; Andrej, Ferjan Milan, Orubelnik Fran, Hudales Zoran, Jandl Fran, Kajč Milan, Kotnik Franc. Krevh Viktor, Lovrenc Franc, Mihelič Vilko, Sreš Martin in Serona Vinko. □ O cirkuškem življenju priredi predavanje mariborska Ljudska univerza v petek 16. oktobra. Predavala bo dunajska pisateljica gdč. Freyler s pomočjo skioptičnih slik Predavateljica je v svrho študija tega svojevrstnega življenja preživela daljšo dobo v enem največjih cirkusov. Predprodaja vstopnic pri Brišnik in Hofer. □ Izlet v i rbovlje pripravlja mariborska Ljudska univerza za nedeljo 25. oktobra v svrho ogleda našega največjega premogokopa. Ogled se vrši pod vodstvom strokovnjaka. Odhod z vlakom iz Maribora ob 0.10. vrnitev ob 22.22. Polovična vožnja. Pismene prijave s priključeno kavcijo za vožnjo v iznosu Din 40.— je poslati na naslov »Ljudska univerza«, Maribor, Krekova uL 18.1, najpozneje do 16. t. m. □ Pasji davek za leto 1931. Mestno načelstvo razglaša: Lastniki psov, ki še niso plačali pasjega davka za leto 1931 v iznosu Din 100.— poleg odškodnine za znamko Din 2.50, se opozarjajo, da to storijo zanesljivo do 31. oktobra t. I., sicer se po tem času neplačani davek z po § 13 izvršilnih določb glede pasjega davka z dne 23. oktobra 1910, št. 17.115 zapadlo globo Din 100.— po mestnem eksekutorju izterjal. □ Zgodovinsko društvo v Mariboru priredi skupno z Ljudsko univerzo v nedeljo dne 18. oktobra 1931 ob 10 uri dopoldne spominsko predavanje o Franu Levstiku. O življenju in delu velikega moža bo jiredaval prvi poznavalec Levstika in naš slovenjgraški rojak dr. Anton Slodnjak. П Zasebni nameščenci priredijo v nedeljo poučni izlet na Falo. Izlet organizira novoustanovljeno društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev. □ 2000 dinarjev je izgubil delavec. Več glej v oglasnem delil. Pošteni najditelj! □ Za duhovščino se priporoča velika izbira črnega in temnosivega blaga za obleke in površnike v novi stavbi trgovca Macuna, Maribor, Gosposka 10. Radio Profirami Radio-Liublfana » Torek. 13. oktobra: 12.15 Plošče, 12.45 Dnevno vesti, 18.00 Cue, plošče, borza, 17.30 Otroški kotiček, 18.15 Salonski kvintet, 19.15 Dr. Ivan Grafen-auer: Nemščina, 19.45 Dr. Fr. Veber: Etika in sociologija evangelijev, 20.30 Prenos iz Novega Sada, 22.30 Cas in poročila. Sreda, 14. oktobra: Opoldanski program odpade. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Dr. Nikolaj Preobraženski: Ruščina. — 19.30 P. dr. R. Tominec: Ivan Sergejevič Turgenjev. — 20.00 Prenos iz Berlina: Rikard Tauberjev poslovilni koncert pred odhodom v Ameriko (prenašajo vse evropske postaje). — 22.00 Čas, dnevne vesti. Drugi programi i Sreda, 14. okt. Belgrad: 12.05 Radio orkester. — 17.00 Narodne melodije. — 17.30 Radio orkester. — 20.00 Praga, Simfonični koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 17.00 Plesna glasba. — Simfonični koncert češke Filharmonije. — Budapest: 12.0S Opoldanski koncert. — 17.30 Radio orkester. — 20.30 Irski večer — Ciganska glasba. — Dunaj: 20.00 Berlin. — 22.15 Plesna glasba. — Milani 12.00 Pestra glaeba. — 20.45 »Mali kralj«, opereta. — Praga: 19.50 Irski večer,. — 21.00 Koralni koncert, — 21.30 Planinski koncert. — Langenberg: 20.00 Richard Tauber poje. — 23.15 Večerna glasba. — Rim: 13.10 Lahka glasba. — 21.00 Irska glasba. — 22.15 »Morerita«, glasbena igra. — Berlin: 20.00 Pesmi. — 20.30 Richard Tauber ркоје. — 22.45 Plesna glasba. — Katovice: 12.15 Radio orkester. — 20.00 Argentinski orkester. 21,10 rska glasba. — 23.00 Večerni koncert. — Toulouse: 12.45 Opoldanski koncert. — 13.00 Španske pesmi. — 13.15 Akordeon. — 20.00 Vojaški koncert. — 20.15 Akordecn. — 20.30 Violinski koncert. — 21.00 »Carmen«. — Stuttgart: 19.45 Saksofon. — 22.15 Spor v Mandžuriji. — Barcelona: 13.00 Radio sekstet. — 21.05 Radio orkester. — 22.20 Katalonska glasba. Kulta m: obzornik V. Novak: Lueerna Otvoritvena predstava nove operne sezone je bila dne 8. t. m., ko se je dala premiera Viteslava Novaka glasbena jiravljica Lueerna. Premiera je bila začuda slabo obiskana. Ali je temu vzrok gospodarska kriza ali pa naše nervozne razmere ne zmorejo več pravega zanimanja za opero — oli velja vse skupaj samo temu delu — kdo ve. Impresionisti so se v svoji težnji po fantastiki in eksotiki radi posluževali pravljičnih snovi, grotesk in podobnega. Nehote misli človek na Pro-kofjeva (Tri oranže), ki so v tem okvirju delo trajne vrednosti. V ostalem sc pa impresionistična glasba na odru ni kdovekaj izkazala. Večna jarka modulacija in drzni harmonični spremeni v zvezi z instrumentalnimi efekti — z vsem tem se da doseči marsikateri čutni in občutenjski efekt, tudi dramatika, toda večno nova invencija ušesnih dražljajev, ki je lastna tej, vsake linije in pri-jemljive substančnosti forme revni glasbi — ta "te nekaj časa frapira, potem pa nekam zanjo oto-piš in kmalu čutiš, da ni nobeno nadaljnje stopnjevanje v tej smeri več mogoče. Tri oranže so tu neka genialna izjema, s katero se pa Novakova pravljica po moči, markantni dramatiki in oelri i pralcterizaciji nikakor ne moro meriti. Novak vnlela v svojo glasbo naroden melodični in ritmični material, je zmerno invenciozen, stilno pripada impresionizmu one češke smeri, ki si je nadela načelo dvorakovske absolutne glasbo (odpor zoper »vizualno slikanje«). Libreto ni bogve-kaj mikaven, pravljičnega je v delu razen dveh pohlevnih povodnih mož malo in tako napravi stvar kljub glasbenim kvalitetam in zadeti liriki bolj medel vtis na odru. Zlasti čudna je instrumenta-cija, ki je včasih zelo slabo efektna. Nekoliko estetski moti tudi koketiranje s češkim narodnim čutom, specialno se pa za to glasbo ne more več -'ivduševati sodobno misleči. Predanv» ie blln v elasbenem oziru, pevski in glede orkestra precej izdelana, režijski pa zelo površna. Pri takšni režiji ne veš, ali gre za pravljico ali zares, zraven še vrsta ojierctnih efektov, takšna mešanica kaže, dn režiser ni še utegnil dognati, kako bi bilo stvar treba zagrabiti. Incse-nacijski se je opera pri drugih premierah že tudi bolje potrudilo. Med pevci bi dal prvo mesto Jankotu (mlinar), ki izborno spaja naravno in neprisiljeno igro in gesto z muzlkaličnostjo in je že ponovno dokazal v sebi izredno resnega pevskodramalskega umetnika. Pri njem ni ničesar leatrski narejenega, nego vse živa resnica in neskaljena naturnost brez običajnega opernega patosa; to velja za njegovo igro in pevsko prednušanje. Ljubimko Hanico je podala Z. Gjungjenčeva pevski in igralski dostojno, da bi je razločneje izgovarjala. V tem oziru je med našimi opernimi močmi le malo izjem. Večje vloge so peli Thierry-Kavčnikova (knežna), M. Kogejeva (babica), N. Španova (Klaskova), M. Pueelj (grof), D. Zupan (glavar), gg. Kovač, Rum-pelj (povodna moža), manjše vloge pa Mohorič, Peček, Povhe itd. Delo je lepo nnstudiral N. fctri-tof, pomanjkanje režiserja se Je pa zelo občutilo. Novi Gledališki list urejuje sedaj M. Brav-ničar. Vsebinski je list postal koristen. Opereta ... V soboto 10. t iu. jc bila prva operetna premiera t esezone v Ljubljani. Bila jo to Pavla Abrahama trodejanku »Viktorija in njen huzar«. Marsikaj na svetu je mogče razumeti, potem nerazumeti in končno vendarle... razumeti. Na primer lo, da smo Slovenci v glasbi nedavno otvo-rili bobneči ogenj na Bacha in Beethovna, k naj-banalnejši nemški in madjarski opereli pa nimamo niti besedico pripomniti. Baje opereta nese, no, to bi bilo opravičilo. Kdor pa smatra takšno opravičilo za opravičilo, podpira današnjo materialistično korumpirunost in meče pesek v oči vsaki umetnostnovzgojni ideji in vsakemu, zares »pravemu nacionalizmu«, ki mu ne gre za Juho, nego za to. da njegov narod dobro glasbeno hrano dobi. To je ena. Specialno tele Viktorije se tiče še ena podobna takšna. Gledališki list — vsekakor ga I moramo smatrati za neko glasilo našega teatra in I zasluži tako vso pozornost — nam pripoveduje o I lepozvenečem imenu Abraham to, da pripada talentiranemu glasbeniku, ki je prodrl celo na mednarodne festivale z resno muziko, ki pa je nekega dne obrnil zastavo in se zaradi denarja podal v blato in so udinjal nižjim instinktom gotovih mas. Gledališkemu listu se lo zdi, ne samo nič nemo-I ralno, nego celo naravno, češ, da je -kariera tega j skladatelja prav za prav neke vrste psihološkega ' spoznanja« in da je šlager sloprocentna neposred-; post« itd. Mi mislimo, da je abrahamskih tipov danes j I več ko preveč, da so to neznačajni in glede umct- ! I niškega poštenja nemoralni, prodani ljudje in da 1 oni, ki jih propagira, ni dosti boljši, še posebno j je greh v naših razmerah trositi denar ji energije I za takšne reči, ko umetnostne kvalitete tako malo ; celo za denar dobimo. Dvoumnih kvant je bilo pri premieri, da jih je celo »Slovenski Narod« opazil in se ogorčil nad njimi. Starši, pošiljajte fante pa dekleta v opereto! Opereto je glasbeno vodil dr. D. švnrn, re-žlral Jos. Povhe, koreografski vodil P. Gotovim Sodelovali so gg. Zupan, Poličeva, l-eček. Ribičeva, Španova, Gostič, Janko, Povhe, Simončič, Mohorič i. dr. V. Cerkveni Glasbenih št. 910 Nova številka uvodoma vabi na XXI. občni zbor Cecilijenega društvu v novembru. Po tem končuje SI. Premrl svoja Razmišljanja o apostolski naredbi Pijn XI. glede cerkvene glasbe. Po papeževi želji jo najbolj cerkvena vokalna glasba, orkestra se je izogibali, tolerirajo se orgle. Cisto v duhu pravega idealizmu I Med vokalno glasbo, bi mislili ml, odgovarja cerkvenemu duhu enoglasni koral najbolj, zalo jo prav, du ga tudi papež najbolj priporoča. Dr. Jos. Manluani nadaljuje z Zgodovino cerkvene glasbe in obravnava ligature, Grdbniing nadaljuje Fiziologijo in fonetiko, V. Steska nadaljuje ževljenje.pis skladatelja Luke Do-linarja, Jože Jagodic objavijo Članek ^Ob biserni maši' Blazija Grče*, gg. Premrl in Kimovec po-ročnta o novih orirlnh v Preski, Iv. Merclna raz- pravlja o Uglaševanju zvonov v zvonilih, Roman Pahor sestavlja katalog Kokošarjeve zbirke slov. narodnih pesmi. Slede koncertna poročila in dopisi. * La Tchecoslovajiuie. Krasna knjiga o češko slovaški. Malo smo imeli v rokah tako prijetnih in obenem praktičnih propagandnih publikacij kakor je pravkar izišla knjiga kateri je napisal lep zgodovinski uvod Karel Capek. Na okrog 80 straneh je podana najpestrejša vsebina, kjer se čilaielj more poučiti o naravnem in geografskem položaju dežele, o njeni zgodovini in jiolilični organizaciji, o prebivalstvu iii narodnostih, o verski, socialni in gospodarski strukturi republike. Posebna poglavja so posvečena turistiki, zimskemu šporlu. krasnim kopališčem in končno praktična navodila in programi za potovanje po republiki. Knjigo krasi nešteto res prekrasnih slik, ki dobe poseben povdareR, ker je delo tiskano na najfinejšem papirju. — »La Tchecoslovarpiie: lahko služi vsaki inozemski tovrstni publikaciji kol vzorno delo, ld priča, da so Cehi res veliki mojstri v propagandi. Za jubilej nadškofa dr. L Šariča. Ravno ko sarajevski nadškof dr. f. šavič slavi svojo 60 letnico in 40 letnico književnega dela je izšla zbirka njegovih povesti »Zlafne legende. Knjižica obsega 00 strani in stane 15 Din, za člane društva sv. Jeroul-ma 10 Din. — Vsebino tvori 20 pobožnih legend iz življenja ev. Družine. Knjiga spada k rednim publikacijam.Družbe sv. Jeronima za leto 1932. Albin Vrehar: Orhej in Orhizem. Prispevki k zgodovini grške religije. Tiskala Jugoslovanska tiskarno v Ljubljani 1931 str. 101. Knjiga se dobi v Jugoslovanski in drugih knjigarnah, kakor ludi pri avtorju. Strokovno oceno prinesemo drugič. Vclimir Deželic sf. Peter Krešimir, roman Iz dobe hrvatske narodne dinastije. Izdaja Hrv. književnega društva sv. Jeronima. Knjiga jc Izšla kot zadnji del Deželičeve trilogije: llpaadžana lava 1828, roman o suženjstvu hrvatskega kraljeviča Slepajia, Majka velikoga kralja 1930, kjer je opisana mati kralja Petra KreŠimira in zaključek s pričujočim delom. Vsi tri romani skupaj stanejo 80 Din. - Tiskarna Narodne nrosvete —• Znorel). CUo« K uvium JVlllif oni iu milijoni ljudi uporabljajo le nad trideset let po epoduj navedenih navodilih lev!o ПтМ Droldfeia&o in blatioslavlfa n|en neprecenljiv cuaeZni uCinek Pri revmatizmu trganju ISi-asu: boleča mesta vdrgniti. Pri zobobolu: dlesne vdrgniti in ustno duplino izpirati, grgrati Pri glavobolu, nervoznosti pomanjkanju spanja: čelo in celc telo vdrgniti, ter vzeti zvočei pred počitkom mlačno kopel t dodatkom Levje Mentol-Drož djenke. Pri utrujenosti: masirati celotno telo. Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja. Pri izpadanju las iu prha ju; inasnža glave. Kot zobna voda itd. Pri potenju pod pazduho, nog-rok a i celotnega telesa naj so poteč' deli zjutraj in zvečer iz-uiivaijo. tevja-Memtof-Đrožd'enka ie prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI žahtevajte izrecno Levjo mentol Droždfenko ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. tevja-MenloIDroždjenka se dobi v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po 10—, 26'— in 52'— Din. Pazite so pred po-naredbami. Centralni biro: LAVLJA MENTOL-DROŽDJENKA Zagreb, Maruličev trg 5. — Teleloa. 73-52 Dnevna kronika Boj štirih za. življenje Perovo pri Kamniku. Naša vas stoji še sedaj pod globokim vtisom izrednega slučaja, ki se je pripetil 6. t. m. pri nas iu ki bi v četrt lire skoraj končal življenje štirih oseb. Omenjenega dne je prala ga. Joželina- Rozmanova za domačo hišo na Mlinšci, potoku, ki leče proti tovarni »Titan«. Bregovi tega potoka so položno in precej visoko betonirani. Pri njej se jc nahajal ludi šestletni sinček njene sestre in se igral. Po vodi je pa priplaval zajeo in mali ga jo hotel potegniti k sebi s korcem. Nagnil so je nad vodo, izgubil ravnotežje in padel v vodo. Ko je njegova letu to videla, je kriknila od strahu in planila za njim v vodo, da bi ga rešila, a hitro tekoča voda ga je že odnesla naprej. Na njeno kli-.canje je prihitela iz hiše njena sestra, otrokova mati ga. Ivana Galjot. Z brega je zagledala svojega sinčka, kako se potaplja in v smrtnem strahu planila za njim, vendar pa tudi ona ni mogla rešiti otroka iz vode. Tedaj je pritekel k potoku tudi njen mož in v preveliki gorečnosti in razburjenosti siedil svoji ženi. Ta je res otroka zagrabil in dvignil nad vodo ter šele sedaj spoznal, da je to njegov lastni, edini sin. Otrok je bil še živ in je takoj zajokal, ko ga je oče stresel. Najstarejše slike v Staven*«! odkrite Ptuj, 12. oktobra. Konservatoristu dr. Steletu se je v zadnjih dneh posrečilo v minoritskem samostanu v Ptuju novo odkritje starih umetniških slik. V niinoritski cerkvi, katero renovirajo, je odkril dve freski. Prva predstavlja Kristusa v nerazločni skupini, druga pa smrt sv. Frančiška med sobrati redovniki. Obe sliki sta iz druge polovice XIII. stoletja ter najstarejši, doslej znani v Sloveniji. Poleg zgodovinske sla tudi izredne umetniške vrednosti. Streli v noči sta tekom ene noči. Celje zadnji semenj sta pripeljala blago tudi Kiizmič iz KrupIIvuika iu čevljar Bedič iz 18 Davčna uprava v Celju objavlja, da so razporedi za pridobnino in davek na poslovni promet za leto 1931 v smislu čl. 131. zakonu o neposrednih davkih pri davčni upravi v Celju razgrnjeni na javen vpogled od 12. do i 9. oklobra t. 1. ter da se dostavijo poedinlm davčnim zavezancem posebni ■ plačilni nalogi. —• Mestno na-čelstvo. Predavanje o zavarovanju prir. nameščencev. Trgovsko društvo v Celju in Pomočniški zbor pri Gremiju trgovcev priredita v sredo, dne 14. t. m., ob 8 zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma predavanje o obveznem bolniškem in višjem zavarovanju privatnih nameščencev pri trgovskem bolniškem in podpornem društvu ter o pokojninskem zavarovanju. Predavali hodo poleg g. ravnatelja Podgoršeka tudi glavni funkcionarji trg. bolu. in podp. društva ter Pokojninskega zavoda iz Ljubljane. Predavanje bo zelo zanimivo in vseskozi poučno, torej vele važno za vse zavarovance. K obilni udeležbi vabi vse gg. trgovce, trgovske in privatne nameščence Pomočniški zbor in Trgovsko društvo. 0 Banovinski kuluk. Celjske trgovske in privatne nameščence obveščamo, da bodo v sredo, 14. t. m, po predavanju v Narodnem domu na razpolago seznami, v katere se bodo lahko vpisali dotični, ki žele plačevati predpisano odkupnino v mesečnih obrokih "Pomočniški zbor. Tatvina na vlaku. Ratej Franc je prijavil pri predstojništvu mestne policije, da mu je bilo v nedeljo 11. t. m. na vlaku med vožnjo od Laškega do Celja z večernim vlakom ukradenih 2015 frankov. Opozarja se občinstvo, naj pazi na osebe, ki bi plačevali s franki. £t Proslava pisatelja Levstika Franca in Josipa Jurčiča. Gledališka družina KPD in Krekova mladina sta otvorili gledališko sezono s proslavo Levstikovo in Jurčičevo-v soboto 10. t. m. v dvorani Ljudskega doma. Uvodno besedo je spregovoril g. prof. dr. Gantar, ki je v svojem govoru podal sliko življenja in trpljenja, bojev in težav našega Levstika in tudi pojasni) poslušavcem pomen Levstikov za slovensko literaturo. V zvezi e Levstikom je polem še prikazal delovanje Josipa Jurčiča, ki mu je bil Levstik duhovni oče. Nato je še podal govornik zgodovinsko ozadje Jurčičeve tragedije Tugomer, ki sta nam jo ob tej proslavi podali Gledališka družina in Krekova mladina in jc prav dobro uspela. Igra se je naslednji dan ponovila. J0- Zborovanje Korošcev v Celju. V nedeljo 11. t. m sc je vršila v dvorani hotela Evrope tretja redna glavna skupščina Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. N;i predvečer se je vršil fstotam sestanek Korošcev, na katerem jo župnik Arnejc v dolgem govoru pripovedoval, kako je moral svoj čas hežati s Koroškega, ker je bil Nemcem trn v peti in so se zakleli, da ga' morajo dobiti ali živega ali mrtvega. G. župnik je pripovedoval svoje doživljaje na tem begu v na pol resnem napol šaljivem tonu. Ob koncu njegovega govora pa je zadrhtela vsa dvorana pod silo njegovih besed, ko je poudarjal, da je gonilna sila Korošcev v njihovem boju z njih pravice Ljubezen, ljubezen do slovenske matere in do slovensko grude, ljubezen lal.o silna, da nc bo nikdar popustila. — Skupščino v nedeljo je otvoril predsednik Kluba g. dr. Felaher iz Ljubljane. Pozdravil je vse navzoče člane, zastopnike narodnih društev in g. vladnega svetnika Lileka, ki se je v svojih zgodovinskih razpravah boril za pravice Korošcev. Odposlana jo bila udanostna brzojavka kralju in poldravni brzojavki knezoškofu dr. Rozmanu in banu dr. Marušiču. Po pozdravih zastopnikov društev je sledilo poročilo o razmerah na Koroškem, iz katerega je bilo razvidno trpljenje in boji našega naroda pod Nemci. Zalem je bilo na dnevnem redu poročilo odbornikov, ki je bilo spiejeto in nato je bil dan na predlog revizorjev odboru ub-aolutorij, blagalniku pa še posebna pohvala. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. Starčki in starke. Toplo se Vam priporoča za masažo Alga:. Masirajte večkrat Vaše utrujene žile z Algo: in občutili bole I ako j veselje do življenj« in svežoet. Mur. Sobota, 11. oktobra. Iz Gornje Lendave sporočajo o dveh vlomih, ki bila izvršena Nu krojač Ki M. Sobote. V Lendavo' sta prišla že na predvečer. Blago sta pustila na primernem kraju. Okrog polnoči je odjeknil v noč krik. I.judjo so so takoj vzbudili in hiteli proti kraju, kjer je bilo Ktizmi-čevo blago. Pri pregledu blaga sc jo ugotovilo, dn so hodili tam vlomilci iu so odnesli od lam več kosov obleke. Nato sc je lukoj pričelo zasledovanje vlomilcev. V bližini hipoma poči strel. Zasledovalci so za trenutek otrpnili od strahu, potoni pa so nadaljevali z delom. Na Bedičeve čovljo so sploh pozabili. Naslednjega jutra se poda Bedič po čevlje. Ko je stopil v prostor, mu jc kur sapo zaprlo. O čevljih ni bilo uo duha ne sluha. Vlomilci so pustili tam samo kolo, ker bi jih bilo med begom oviralo. Šfevitne male nesreče Ljubljana, 12. oktobra. Včeraj in danes jo ljubljanska bolnišnica sprejela večje število ponesrečencev. Danes popoldne se jc v stanovanju svojih staršev na dmarlinski cesli 21 ponesrečila 3 letna ! Stanislava Karun, hčerka delavcu. Otrok je padel I v škaf vročega kropu in se močno opekel po hrbtu. štiriletna Vida Mencej, hči čevljarskega moj-! sira iz StreliSke ulice, se jo danes dopoldne igrala 1 na škarpi v Streliški ulici in padla raz njo. Po-I škodovala so je na bradi. Včeraj se je v Kranju ponesrečil 20 letni hla-, pec Ivan Pavlič. Fantje so ogledovali neko slaro i pištolo, ki se je sprožila in je strel zadel Pavlica I v levo nogo. Na Kongresnem Irgu so so igrali otroci, med temi tudi 9 letni Borislav Medved, ki je padel in ! si zlomil levo nogo. i Že v soboto se jo pri delu ponesrečil 29 letni čevljarski pomočnik Anton Brodnik iz Zgornje Šiške 16. Pri rezanju usnja se je ureza! v desno ; roko, ki pa mu je sedaj pričela otekati. V Rožni dolini se jo včeraj ponesrečila 4 letna ! Albina Možina, hči delavca iz Rožno doline c. IV. št. 82. Pred domačo hišo jo je povozil neki kolesar in je otrok dobil hude notranje poškodbe. Pri nogometni igri so je ponesrečil 19 letni kleparski pomočnik iz Tovarniške ulico 12 v Mostah. Soigralec ga je sunil v glavo in ga poškodoval. Nu stopnicah je padla včeraj 44 letna delavčeva žena Jožefa Breceljnik, stanujoča na Karlov-ski coeti 9. Zlomila si jo levo nogo. Koledar Torek, 13, oktobra: Edvard (Slavoljub), kralj. Osebne vesti — Srebrno poroko sta obhajala Jože lludo-bivnik in žena i/. Kokricc pri Predoljah. Jubilanta imata 8 otrok in sicer 5 sinov in 3 hčere. Pred 25 leti sta se poročila v Skofji loki. Obema slav-ljencema želimo, da doživita šc mnogo let. == Odlikovan je z redom Jugoslovanske krone petega reda konjeniški kap. I. klase Dragutin Šest. .Upokojena sta konjeniški kap. I. klase Dra-gutin Šest in pehotni major Gustav Matkovič. = Razrešen je službe rezervnega častnika pehotni poročnik Mirko Dujec. = V pomorsko voj. akademijo so sprejeti med drugimi kot gojenci IX. razreda: Ivan Loc, Igor Beran, Peter Salher, Slavka Kavšek, Mirko Pe-tričič, Konstantin Kovačič, Božidar Brejc, Štefan Lerner, Vekoslav Majer, Friderik Ružičič, Josip Pretnar in Borivoj Šrajer. Novi grobovi ■j- Slavka Pogačnikova. Včeraj zjutraj jc izdihnila blaga gospa Slavka roj. Pesjakova, vdova našega rajnega dr. Lovra P o g a č n i k a. Plemenita in globoko krščanska gospa se jc tiho in hitro poslovila od svojih ljubljenih otrok ter sestra ter je za svojim Lovrom odšla k Gospodi) po večno plačilo za svoje plemenitih žrtev bogato življenje. Naj ji sveti večna luč! Globoko prizadetim otrokom in sestram nnj bo izrečeno naše najiskrenejše sožalje! Sveta je Njegova volja! + V Dolu pri Ljubljani je umrla 10. okl. ga. Ivana Kastalee, mati ondotnegn župnika* Mat. Kaslelca. v visoki starosti dopolnjenih PO le!. Bila Sedaj je bil sicer otrok rešen smrti, n kaj, ko je med tem voda vse štiri zanašala naprej, iz potoka pa radi gladko betoniranih bregov niso mogli ven. Voda je postajala vedno globlja in globlja. Pričeli so se vsi štirje potapljati. Na njihovo obupno klicanje na pomoč, so prihiteli sosedje, a v splošni zmedenosti ni nihče vedel, kako bi pomagal potapljajočim se. Ko je dečkova mati pri- I plavala do mostičku, ki vodi čez potok, sla jo dve i ženski ulovili za lase iu že nezavestno z velikim i trudom potegnili na suho. Ostale tri pa je voda zanesla že precej naprej in ko je že z zadnjimi močmi držal g. Galjot svojega sina nad vodo, sam že do ust v vodi, ter je ludi Rozmonovn v smrtnem strahu pričela grabiti po njem, jo pribitel k potoku 10-letni fant in pomolil potapljajočim desko, s katero jih je polagoma rešil govote smrti. V splošni preplašenosti, ki je sledila tem burnim prizorom, se ni nihče spomnil na kravo v hlevu, ki bi kmalu poginila, ker ni mogla vreči teleta. V zadnjem hipu so tudi njo rešili. Na domu rešencev se jo kmalu zbrala vsa vas, razburjena od preteče velike nevarnosti. Malemu Marjanu, ki se jo sušil pri štedilniku, so pa otroci nunosill polno igrač in sladkarij, veseli, da je ostal živ njihov prijatelj. je bližnja sorodnica štirih duhovnikov; sin in brat sla stopila v službo oltarja, kakor prej že 2 njena strica. Najmlajša hči je redovnica- uršulinka. •f V Ljubljani je umrl g. Franc Pešek, vpokojeni zvaničnik drž. železnice. Pogreb bo v sredo 14. t. m. ob pol 4 popoldne od doma Šmar-tinski cesti 21. N. p. v m.I Žalujočim naše so-žalje! -f- V Novem mestu je umrla gdč. Katarina Rome, sestra vpokojenega župnika Josipa Ro-niela. Pogreb bo v sredo ob S popoldne. N. p. v m.! Gospodu župniku naše sožnlje! •f" invalid Ivan Gracer. Umrl je naš zvesti Gracer Ivan. Podlegel je v vojni zadobljeni bolezni. Odbor udruženja tobačnih trafikantov poživlja vse članstvo, da se udeleži v obilnem številu pogreba, ki bo dne 13. oktobra ob 2. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Rešena шгпШ. Anica čaka na svojega ženina. Zn poroko določena ura ie že prošlu. ženina pa še ni. Končno poli ti eden izmed sorodnikov k ženinu Stankotu ki nuhuju v obupnem položaju. V-ded glavobola mu jo bilo kakršnokoli dejanjo nemogoče. Stnnkolov prijatelj no izgublja času, da bi poprih val po vzroku ;dnvobola, ampak takoj raztopi dve Aspirin-tableti, kateri jo imel vedno pri sebi v pol čaše vode in jii da ubogemu Stankotu izpili. Šele po poroki je mladi soprog izdal skrivnost svojega ozdravljenja in pripomnil ženki: GH, da bodo v nušem gospodinjstvu vedno A«pirin-tublete. s-ш K A TOPLOTA je predpogoj zn zdravje Vašega otroka жртв-кс1 nudijo noč in dan prijetno enako toploto Znatno znižane cene t „Z C P ti I R" d. d. tvornlea peti i ematla, SuDotica za LJUBLJANO: Breznik & Fritsch Samoorodala' zn celje: d. Rakusch H za MARIBOR: Pinter & I.euard — Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reicli. — Kurivo kot premog in drva nudi po konkurenčnih cenah Rudolf Velepič, trgovina z kurivom, Ljubljana VII., Sv. Jerneja cesta 25. Trbovtifa Umrla je v tukajšnji bolnišnici ga. Sloknn Alojzija, zona vpok. rud. uradnika po dolgotrajni in mučni bolezni. N. v ni. p. Kuhinja kraljice Marije« se bo odslej imenovala šolska kuhinja KJS. Tozadevni odlok je dobila od ministra dvora zadnje dni. ■»Križarje«, zgodovinski film bo v nedeljo predvajal kino v Društvenem domu. Begunje pri Cerknici. Semenj. Letošnji jesenski semenj je pokazal kako hudo je po naših krajih. Kar imamo semenj ni bilo Se tako slabo. Nu kramurskem sejmu jo bilo najbolj žalostno. Ljudi ni bilo skoraj nič, pa šo tisti, ki so bili, so povečini samo ogledovali. Isto žalostno sliko je pokazal ilvln-sid sejem. Blaga dosti, a cene sramotno nizke. — Prignanih je bilo 45 volov. 23 krav, 9 telet in O! prašičkov. Od tega je bilo prodanih 3t glav govedi (20 volov za Italijo) in polovico prašičkov. Cene govedi so bile od ! do 5 Din za kilogram, prašički pa pur 100—150 Diu. Ostale vesti — Duhovne veje za dekleta v Mali Loki pri Ihanu se bodo začela 24. oktobra. Ker niso še v\sa mesta zasedena, se lahko še priglasite. Pišite na naslov: Usmiljene eestre Sv. Križa, Vala Loka p:i Ihanu. Sporočamo vam tudi .e d :>, da se bodo prihodnji mesec vršile duhova vaje za žene. Vodil iih 'oo g. univ. proi Josip ','ičič. Pričetek duhovnih vaj bo v sredo po vseh Vetih, t. j. 4. novembra zvečer. — Tc/ko slovo od učiteljice. I/ Gerlinec v Prekmurju je odšla učiteljica gospa I Icleiui !'re-bevšek - Cuček. Bila jc ne lc- učiteljica marveč prava mati otrokom. Oh odhodu je jokalo .'a njo vse — otroci in starši, in vsi naglasa jo, da tako dobre učiteljice več ne bodo niogii dobiti. — Taubcr v Ijubljaiiskem radiu. V sredo ob 20 bo bubljanski radio prenašal Tauberjcv koncert i/. Berlina, kjer nastopi Tauber s sporedom, ki ga bo izvajal na svoji turneji po Ameriki. — Kamnolcmska industrija na Pohorju ustavlja delo Radi pomanjkanja dela je v kamnolomih ing. Milana Lenarčiča pri Ribnici na Pohorju dva dneva v tednu ustavljen obrat. — Velik požar v Črmli. Dne 5. oktobra zvečer ob osmih ic iz neznanega vzroka izbruhnil požar pri posestniku Muršaku Tomažu v Črmli, v župniji Sv. Bolfcnk v Slov gor. Požar se ie takoj razširil na veliko gospodarsko poslopje, ki je bilo dolgo 28 m, a široko 14 m. Na njem je bilo mnogo sena, otavc in slame. Domači in sosedi so rešili živino in premičnine. Zaloga krme in slame pa je vsa zgorela. Ogenj je uničil celo gospodarsko poslopje, dasiravno jc bilo z opeko krito. Muršak ima škode gotovo nad Din 100.000. K sreči jc lansko leto pri »Vzajemni zavarovalnici« preuredil in povišal zavarovanje na Din 45.000. Na prijavo glavnega zastopstva v Mariboru je poslala .Vzajemna« že dne 8. oktobra cenilno komisijo, ki je cenila, in sklenila, da se plača Muršaku cela zavarovana vsota. Da je bil požar velik, dokazuje dejstvo, da jc šc četrti dan po požaru bil ogenj pod razvalinami poslopja. Ker je Muršaku pogorela vsa krma, priporočamo, da mu priskočijo kmetje s krmo in slamo na pomoč. — Požar v Cerknici. V petek zvečer okoli 7. jc začelo nenadoma goreti v dimniku g. L Turšiča. Nevarnost je bila, da se tižgejo poleg stoječe hiše. Ljudje pa so hitro pristavili lestve in so polivali strehe. V dobri uri jc bil požar udtišen. Škode ni posebne, razen te, da mora gospodar dati nov strop v kuhinji. — Požar. Slovenska krajina. V soboto ponoči jc izbruhnil v Nemčavcih požar. Silen plamen je privabil skupaj od daleč in blizu mnogo ljudi. Gorelo je pri Lončarjevih. — Sreča v nesreči. V ponedeljek je peljal s svojim avtomobilom bajnovški graščak g. Germ od doma svoje otroke v šolo v Novo mesto. Že blizu novega pokopališča pa se je nenadoma snelo kolo avtomobila in se zakotalilo naravnost v Krko. Sreča v nesreči je v tem, da se potnikom ni zgodilo nič hudega, izgubljeno kolo pa so kasneje našli in ga posadili zopet na njegovo pravo mesto. — Tiskovino za prijavo dohodkuv od zgradb (hiš) za odmero zgradarine za leto 1932, (prijavo so mora vlagati do 31. oktobra t. 1.) se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena poli je 1 Din. — Istotnm se dobi tudi knjižica: Žgrada-rina, spisal strokovnjak Lcop. Novak, davčni kontrolor, cona 25 Din. — Poleg zakona o zgradarini in tozadevnega, pravilnika vsebuje knjižica vsa potrebna pojasnila, ključe za izločitev mestne davščine, proračun osnovnega in dopolnilnega davka, zamudnih obresti in razne vzorce. Knjiga je vsa-komu hišnemu posestniku neobhodno potrebno, ker si lahko wm izračuna višino zgradarine ler doklad. ! Na otroke v razvoju jc trebe posebno paziti in obračati veliko pozornost do slabokrvnih otrok, do onih, hi zastajajo v rasti itd. Mnogi roditelji opažajo, da njih otroci med 6 in 15 letom, včasih tudi preje, izgubljajo aoetit, ; postajajo bledi, zgubo zdravo barvo lic, tožijo, da 60 utrujeni, nič jih ne veseli ild. Vzrok vsem tem pojavom pri otrocih jc slabokrvnost, ki nastane ne samo vsled pomanjkanja hrane in drugih razlogov. marveč mnogokrat vsled prehitrega razvijanja otrok v tej dobi. V tem rneu potrebuje otroški Oi -ganizem in kri posebne hrane, ki daje moč. Naj-1 bolji preparat, ki v takih slučajih krepi deco, je I -Energin« sredalvo jačenja krvi, živcev in ape-. lita. Otroci, ki jemljejo dnevno pred jedjo tri male ^ ličke Energina, lažje prestanejo lo prehodno dobo. bolj zdravi so in močnejši, Isli pojavi nazadovanja se opažajo tudi pri otrocih, ki začno hoditi v šolo. D osedaj so bili otroci več ali manj svobodni, sc ves dan igrali in skakali. \ šoli pa jc otrok prisiljen ure in ure mirno sedeti in se učiti. Ta sprememba vpliva v mnogih slučajih na otroke in zapušča na njih sledove. Otroci postanejo slabokrvni. Dolžnost staršev jc, da v vseh takih slučajih nc čakajo, da začno kazati otroci znake močnejše utrujenosti, oelabljcnja ali bolezni, temveč morajo takoi pristopiti k jačanju organizma in krvi svojih otrok. To jačanje ee doseže najbolje T. znanim in preizkušenim sredstvom za jačanje krvi »Energinom«. Zadostujejo tri male žličke »Energina« na dan in otroku bo pomagano. Pojavi splošne slabosti se opažajo posebno pri deklicah v pubertetni dobi. Priroda etavlja pri deklicah in ženah večje zahteve, zlasti kar se tiče jačanja obnove krvi. Vsaka skrbna mati mora paziti na svojo hčerko v tej prehodni dobi in skrbeti, da ne trpi v začetku svojega razvoja v ženo. Deklice in dekleta v tej dobi oslabe, izgube apetit, so razdra;;-Ijivc in nervozne. Da se vsemu temu odpomorc, je treba jačati kri in organizem. Pojačanjc krvi se vrši najuspešnejše z »Energinom-'. Preparat »Encrgin« vsebuje v sebi železo s še nekaterimi važnimi sestavinami v taki obliki, da ga želodec lahko prenese in oddaja krvi. V vseh treh slučajih je Energin« blagodejno sredstvo, o čemer priča tisoč in tisoč priznanic. »Energin« proizvaja naš domači renomirani laboratorij Alga na Sušaku. III. 1ШМ Dr. Opekove Knjige postave ima naslednjo vsebino: Sc.Mn In deveta zanoved: I. Čistost — nečistost ali: Knj Scsta In detetu zapoved prepovedujeta li. Božje sodbe In nečistosti nreh III. Poslcdlcc nečistosti. IV.Samoskrunitet - prešuštvo — preprečevanje spočeti). V. Ali morem zdrčen biti? Visoka pesem čisto ti. VI. Knj do cltjn vodi. Sedma In deseta zn povod: 1.0 zasebni lastnini II Grehi zoper tujo lastnino III. Pločai, kar si dol/!unI IV. Kdo? Komu? Kit)? Koliko? Kdaj? V. Last mora služiti vsem. Osma zapovedi 1. Lažnih In njcqov tjreh — hl-navSčlnn. II. Orehi čnslikrn|e. III Sc nrehl čnstl-kraie. IV. Kaj osma bož|a zapoved zapoveduje. Cena Din гг-, 31-, 42--: po poŠti Din 1T.« več. Naroča se v Proslffl!aln3 ffl MSčmanovl lijubJJana, Kopitarjeva ul. 1 Lov na kenguruje z letali Sličice iz nepoznane Avstralije V nedeljski berlinski »Germaniji« pripoveduje neki potnik: >Nikjer ne predstavlja malo letalo manjšega luksuza kakor v Avstraliji. Silne daljave mod redkimi naselbinami, ogromne puščave in brezvodne doline zahtevajo najhitrejših prometnih sredstev. Zaradi tega ima večina ovčarjev, ki sicer niso zelo bogati, mala športna letala najrazličnejših tipov, ki jih uporabljajo v najrazličnejše namene. Med drugim ti'di 7.n lnv na kenguruje Novi praški nadškof dr. Karel Kaspar. Kengurujev ne love samo iz golega športa, ampak predvsem zaradi tega, ker njihovo kožo lahko dobro prodajo. Dalje tudi zaradi tega, ker radi kradejo sadje. Love jih tudi, ker se včasih dado ukrotiti in postanejo po-eluSne domače živali. Pa tudi živalski vrtovi precej plačajo za lep eksemplar kenguruja, kakršnih je v Avstraliji še dosti. Ravno ko sein se mudil pri Jonesu. največjem ovčarju v Novem Južnem Waleeu, sem bil priča takega lova na kenguruje z letali. Več tednov poprej so iskali večjo čredo. Našli so čredo z okrog 80 glavami kakih 100 km proč od farme. V bližini farme so zgradili v polkrogti kletko iz bodičastega žičnega omrežja, ki je imela silno majhen vhod. Tja notri naj bi pripodili živali. To napraviti je bila naloga letal. .Toneš ima tri letala, vsako po 100 konjskih sil. Poleteli smo proti mestu, kjer so lovci obkolili čredo kengurujev. Leteli smo visoko in počasi. Ko smo prileteli do črede, smo se kakor roparske ptice spustili nizdol in odprli vse registre svojih motorjev. V trenutku se je vsa čreda spustila v divji beg, in sicer v smeri, ki nam je bila po volji. Kenguruji reagirajo namreč na letala ravno tako kakor afriške cebre in antilope. Pogledajo kvišku, privoščijo ogromnemu renčečemu ptiču za seboj pogled, nakar se spuste v divji beg v isti smeri, kakor jo ima letalo. Mi smo ee nato dvignili nekoliko višje, da smo se orijentirali glede smeri, v katero jo je ubrala bežeča čreda, nato pa smo se spustili zopet nižje in pripodili tako čredo do jezdecev, katerih naloga je bila, da jih gonijo še zadnjih 10 kilometrov. Gonja s konji je razburljiva in naporna, pa tudi nevarna. Kencruruji so dobrohotni in plašljivi samo tako dolgo, dokler ne gre za njihovo svobodo. Če pa vidijo, da so obkoljeni, tedaj se njihove male oči zlobno zasvetijo. Poženejo se z neverjetno naglico v skok. ki je dolg do 10 metrov, in zadenejo sovražnika s evojimi ostrimi kremplji. Pri našem lovu smo morali ustreliti dva konja, ki so jima kenguruji prizadejali težke poškodbe. Pri tem si je neki jezdec zlomil obe nogi in le slučajno se mu ni zgodilo nič hujšega. Jones je pri tem lovu ujel 34 kengurujev. Ostali pa so kljub letalom in konskemu obzidju ušli. Toda letalo uporabljajo tudi v druge namene. PuSSava Nullabor n. pr. se razteza skoraj r neskončnost in dežuje v njej morda vsakih pet let enkrat In še tedaj le nekaj kapljic. Nobenega živega bitja ni tu. Samo rdeč pesek, vročina in samota. Znani so trije skrivnostni studenci vode, ki so skriti pod peskom. Prvi je oddaljen od drugega 400 km, tretji pa leži 700 km proti severu. Za karavane s kamelami je pot čez Nullaborsko puščavo nevarnejša kakor potovanje po Sahari. Za avtomobile je silna muka, v/držati jo je možno le z letali. Marsikdo se bo začuden vprašal, čemu je potem sploh treba potovati po tej puščavi. Toda na njenem robu žive prastari prebivalci Avstralije, tam se love iguani, dalje živali, ki imajo glave kakor zmaji in sličijo predpotop-nim zverinam. Vzleteli smo s tremi letali v Adelaidi, glavnem mestu Južne Avstralije, in še istega večera pristali n« ravnini, ki je bila porasla le 7, nizkim grmičevjem. Iz tega grmičevja so se dvigali lahni oblački dima, znak, da tu prebivajo domorodci. Sli smo k njim. Gledali so nas kakor bogove in naše konzerve so jih naravnost navdušile Na mah so postali naši prijatelji. Menda ni nikjer na svetu bolj primitivnih ljudi kakor so črnci na robu puščave Nullabor. Ti črnci, praprebivalci Avstralije, žive priprostejše kakor živali. So povsem goli in močno poraščeni, pri tem pa neverjetno umazani in še bolj babjeverni. Po osem do dvanajst jih živi v majhni koči iz vej in trave. Hranijo se največ s črvi, ki jih kopljejo iz tal in jih uživajo z neverjetno naslado. Pijejo samo trpko, slano vedo, ki se nabira v koreninah nekega drevesa, ki sliči evkaliptu. Najstarejši izmed njih je vedno poglavar plemena. Znak njegove moči je človeška kost, povita z ilovico in cunjami. Ta kost je tudi znamenje sodne oblasti. Če kdo zagreši zločin, pokaže poglavar s kostjo nanj. Mož mora v puščavo, kjer umre... Lepega junijskega dne smo šli nad igu-ane. Vsi domorodci, okrog sto jih je bilo, so Strašna eksplozija v Gdynji. V poljskem pristanišču Gdynji se je pripetila silna eksplozija, ki je porušila velik del nove zgradbe. Pri tem je bilo ubitih 13 os zgrabiti za rep. S tem je kenguruj razorožen. Velika je Avstralija, neizmerno je bogata in zopet na drugi strani neverjetno uboga. Voda je največji zaklad, katerega vsi iščejo. Letalo je postalo največji pomočnik pri tem iskanju. Sama se je operirala Iz Solnograda poročajo: 52 letna zasebnica Barbara Ebner je že delj časa trpela silne bolečine radi želodčnega kamna. Večkrat je bilo na njej opaziti znake slabumnosti. Te dni pa je v napadu duševne zmedenosti sklenila, da pogleda, kaj je vzrok njenih silnih bole- Potres na Japonskem. Japonsko je zopet obiskal hud potres, ki je zahteval nad sto človeških žrtev. Slika nam kaže porušene hiše v Chashi-Muri v provinciji Saitama. nas med silnim vriščem vodili. Vso pot so brskali po tleh in iskali črve. Kmalu smo prišli do gostega grmičevja, kjer smo opazili prvega iguana. Je to nekaka predpotopnim zverem slična žival, samo nekoliko manjša. Silno hitro se giblje po tleh in tudi izborno pleza. Ujeli smo dva živa, 10 pa smo jih po-liili. Te smo podarili domorodcem. Ti so zakurili ogenj, jih vrgli med plamene in jih čez nekaj minut še napol surove s kožo vred požrli. Ko smo se vračali nazaj, smo imeli priliko opazovati lov na kenguruje z avtomobili. Pet Fordov je z brzino 25 km križarilo po stepi, ob strani so jih spremljali jezdeci, ki so iskali kengumje. Opazili so manjšo čredo. Takoj so avtomobili zvišali brzino na 50 km in začela se je naporna in nevarna gonja. Streljanje pri taki gonji je umetnost. Zaradi mnogih lovcev in ker se položaj neprestano izpreminja, je treba streljati le s Sibrami. Nekaj so jih ujeli živih. Gonili so jih toliko časa. da so se povsem izčrpali. Potem ni treba drugega, kakor priti kengniju za hrbet in ga čin. Z ostrim nožem si je prerezala trebuh in si pri tem močno ranila črevo. Seveda se je v naslednjem trenutku zgrudila na tla v mlako krvi. Prepeljali so jo sicer v bolnišnico, vendar je njeno stanje brezupno. oseb, 16 pa težko ranjenih. Drzni Eskimi Čudovit primer odpornosti in drznost! Eskimov je pustolovščina, o kateri pripoveduj« v mesečni reviji »Goddam« neki polarni raz, iskovalec: Dvanajst Eskimov, ki bivajo na rtu Wa-leškega princa so se nekega dne napotili na Cgioraau požar v giedališču. V gledališču Dailes v Rigi je zaradi kratkega stika izbruhnil velik požar, ki eo ga sicer gasilci z velikanskim trudompogasili v dveh urah, ki pa ie napravil ogromno ikodo. Moderni tramvajski voz. V Dresdenu so dobili nove vozove za cestno električno železnico. Udobni, široki sedeži so opremljeni z mizicami, tako da potniki lahko tudi pišejo. Vozovi so zelo solidno izdelani in dosežejo hitrost, ki je do sedaj na tramvaju še niso poznali. Smrt na strehi vagona Ko je dne 10. oktobra zvečer strasabour-iški ekspres privozil na pariški vzhodni kolodvor, je železniško osebje našlo nn strehi vagona truplo mlajše ženske, v kateri so spoznali 37 letno Iiemško učiteljico Izabelo Iles-ling. Sprevodnik je pripovedoval, da je med vožnjo prišla k njemu ženska, na prvi pogled slaboumna, in bolestno vpila: »Zasledujejo me, ubiti me hočejo!« On jo je pomiril in jo peljal v svoj oddelek. Na prihodnji postaji pa jo je izročil postajnemu predstojniku. Kakor pa vse kaže, se je ženska izmuznila in stopila nazaj na vlak in se je najbrž hotela na strehi skriti pred zasledovalci. Smrt jo je dohitela pri vožnji vlaka skozi tunel, ki jih je na tej progi več. • • • Bodoči svak. ^Povej, Mirko, ali gledaš kedaj skozi ključavnico, ko sem jaz s tvojo sestro v sobi?« •Samo včasih — kadar mama ne deda.« Po smrli je dobil Noblovo nagrado. lirik Axel Karlfeldt, znani švedski pesnik, rojen 1864, umrl 7. aprila 1931, je dobil od švedske akademije letošnjo Noblovo nagrado za literaturo. To je prvi slučaj, da je bila Noblova nagrada priznana že umrlemu. Karlfeldt bi imel že pred sedmimi leti dobiti Noblovo nagrado, pa jo je odklonil. Sedaj bodo izročili nagrado njegovi vdovi in otrokom. led, da bi lovili bele medvede. Ker so se nameravali vrniti še istega dne, niso vzeli s seboj nobenega provijanta, niti svojih gorkih kožuhov. Ko so prehodili že sedem milj, je nenadoma potegnil severen veter in začel gnati njihovo ledeno ploščad proti jugu. Vrniti se, je bilo prepozno. Prostovoljno so morali nastopiti smrtno vožnjo na odprto morje. Edino upanje jim je bil Kraljevski otok, ki pomeni pač le drobno točko v Oceanu in od katerega so bili tedaj oddaljeni še 90 milj. Toda če jih bo veter !;nal tja, se bodo morda še rešili. Medtem je egla na morje gosta megla. S pomočjo lovskih nožev in lovskih čevljev so si zgradili snežene koče, v katerih so prebili mrzle noči. Čez dan so hodili na lov, vendar je bil edini plen morski pes, katerega pa so morali uživati surovega in v silno majhnih porcijah. Tako so vzdržali, ne da bi izgubili pogum, 24 dni. Tedaj pa je straža v jutranji sivini petindvajsetega dne, ko se je megla za nekaj hipov dvignila, zagledala nedaleč spredaj Kraljevski otok. Vsi so brž pohiteli na južni rob ledene plošče, ki se je počasi približevala otoku. Proti poldnevu se je s silnim pokom zadela v skale, se od njih odbila in takoj zopet splavala na odprto inorje. Toda odločilni trenutek so porabili Eskimi in odskočili na kopno. Tu so jih ljubeznivo sprejeli njihovi rojaki, jim dail jesti in jih opremili s toplo obleko. Čez dva dni je priplavala mimo otoka ledena plošča, ki je plula proti severu. Topot je bila vožnja krajša in je trajala samo šest dni. Ko so prišli domov, je komaj še kdo spregovoril besedo o doživeli pustolovščini. Taki so Eskimi! Smešnice Modema alkimija. »Draga, najino zaroko morava razdreti. Neka vedeževalka mi je rekla, da bom v treh mesecih poročil blondinko.« »Ampak srce, kaj vendar hočeš — to se ja da napraviti.« Novoporočeni bogataš pri zdravniku. »Vaš* hčerka je slabokrvna. Napisal ji bom železo.« »Železo, gospod doktor? Brez skrbi lahko kaj boljšega predpišete. Morda zlato ali platino.« «.>1 —r 1 s*a5» i i i »Ali ste si že poiskali zagovornika?« »Ne — ga ne potrebujem, saj bom govoril čisto resnico.« Sadna razstava v Ptul NEDELJSKI ŠPORT Maribor, 12. oktobra 1981. Sadne razstave dandanes niso nič novega, nič posebnega. Toda nn tak način prirejena in v tolikem obsegu izvržena, kakor je ptujska, je pa gotovo posebnost, ki zasluži naše občudovanje in vse priznanje. Ni več to navadna do sedaj običajna razstava, ki bi imela zgolj la namen, da bi vzbujala pri sadjarjih zanimanje zu napredno sadjarstvo in kazala nebroj raznih sadnih sort, ni torej samo poučnega in propagandnega značaja, ampak je to emi-nentua gospodarska prireditev, predvsem namenjena širšemu krogu posredovalcev med producentoni iu konsumentom — sadui trgovini. Razstava je nameščena v dvorani Društvenega doma, katero je okusno dekoriral s cvetjem in zelenjem drevesničar iu vrtnar Ignac Vauda. Že pri vstopu v razstavno dvorano opazimo razloček med dosedanjimi tovrstnimi prireditvami in ptujsko razstavo. V ozadje so -..topili doslej običajni krožniki s posameznimi plodovi, v ospredju pa so maloštevilne, enotue sorte našega sadnega izbora, zastopane v veliki množini in opremljene tako, kakor to zahteva sadni trg iu svetovna sadna trgovina. Pokazuje torej našim domačim producentoni, kakšno sadje zahteva dandanes sadna trgovina iu kako je treba to sadje opremiti, da pride na svetovnem suduem trgu do veljave in da more tekmovati s sadjem drugih držav. Največ sadja je v skladiščnih holandskih zabojih, ki so namenjeni predvsem za eksport v Italijo in Francijo. Trije zaboji tehtajo 100 kg. Za tuzemski promet so namenjeni okovani skladiščni zaboji z enako težo, kot holandski. Najlepše luksu-riozno prima blugo pa se nahaja v amerikauskili zabojih, vloženo po originalnem diagonalnem načinu. Ameriški zaboj tehta 20 kg. Vsak plod v zabojih jo posebej zavit v svilen papir in sicer tako, da barva papirja harmonira z barvo ploda. Slubejši iu drobni plodovi so v sodčkih. V posameznih zabojih so vsi plodovi enake velikosti, sortirani na stroj. Sadnim trgovcem in konzuinentoni pokazuje sadna razeta**, kakšno sadje pridelujemo v uaših pokrajinah, da znamo s tem sadjem prav ravnati, kakor je njegovi izvrstni kakovosti primemo ter ga po zahtevah sadne trgovine pravilno spravljati, shranjevati in pripravljati za svetovni sadni trg. Nismo še sicer ua višku iu tudi sedanja razstava ima še nekatere pomanjkljivosti, todn v primerja-uju te prireditve s prejšnjimi, moramo z zadovolj- stvom konštatirati velik napredek, ker nam kaže pot h končni, neizogibno potrebni standarizaciji in tipizaciji našega sadnega izbora. Pokazala je nadalje, da sta knnadka m zlata parmenu dve najvažnejši sorti za izvoz v inozemstvo. Edino v teli vrstah se letos opaža pomanjkanje kvantitete ter dosegajo dvojno ceno proti drugim vrstam. Značilno je tudi, da inozemski kupci niso verjeli, da je.sadje tudi v notranjosti zaboju tako lepo in tako vloženo, kot na vrhu. Žele ko ho jiin par zabojev izpraznili, so verjeli ter se čudili, kako je mogoč tak napredek. Zanimali so še zlasti za ameriško vloženo blago in da ga je bilo dovolj na razpolago, bi bili že prvi dan napravljeni vagonski zaključki. Skoro dve tretjini celokupnega razstavljenega blagn je postavila Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, kateri se jo priznalo, da ima najlepše blago. Zadruga, odnosno njen ravnatelj Rudi Franjo ima tudi največ zaslug zu tehnično organizacijo razstave, dočim je bila celokupna organizacija v rokah razstavnega odbora z agilnim tajnikom cestue-ga odbora Sugadinom ua čelu. Drugo priznanje za razstavljeno blago je dobila Kmetijska zadruga v Ptuju, nadaljnje g. Mavčič iz Podlehnika, kmetijska šola v Rakičanu, lepi izbori so prišli iz Kranja, dalje so razstavili Štajerska hranilnica, posestniki Do-stal, Jurca iz Ptuja, Marš iz Ljutomera, Tkalec iz Središča, kmet. podružnica v Ormožu ter razne druge kmetijske organizacije iu privatniki. Razstavljeno je tudi raznovrstno sadjarsko orodje kot škropilnice, sortim istroji itd. Posebno pozornost je vzbujal sortirni stroj, izum ravnatelja Rudla; na dveh izvodih so tudi praktično razkazovali sortiranje. Nu teh strojih je bilo tudi sortirano sadje v razstavljenih zabojih. Kmetovalce so zanimale ludi škropilnice, katere izdeluje mariborska tovarna »Kovina; za tvrdko Videmšek. Veliko pozornost, katero izkazujejo inozemski sadni trgovci ptujski razstavi, dokazuje, da nam bodo taki sejmi vsako leto potrebni. In ker je Ptuj z organizacijo te letošnje razstave pokazal veliko sposobnost in razumevanje ter leži nadalje v cen-trumu našega najvažnejšega sadnega ozemlja, bi kazalo banoviuski sadni sejem stalno vsako leto prirejati v Ptuju. Seveda pa bode treba tudi v privatni trgovini uveljaviti načela, ki uatn jih kaže sedanju razstava, da si tako pridobimo trajno zaupanje inozemskega trga. Stanje Narodne banke Povefauje posojil in obtokn. Pravkar je bil objavljen izkaz Narodne banke za 8. oktober 1031. Iz izkaza je razvidno, da so številke še vedno pod vplivom ultima in velikih kreditnih povpraševanj na našem denarnem trgu. Podloga se bistveno ni dosti izpremenila. Zlata podloga se je minimalno povečola, valute zu 0.8 milij. devize pa za 4.5 inilij. Skupno znaša sedaj podloga 2.096.1 (30. sept. 2.003.2) milij. istočasno so padle devize, ki ne pridejo v podlogo za 18.3 na 05.7 inilij. Kakor zadnji teden septembra tako so tudi ta teden zelo narasla posojila banke. Od 80. sept. do 8. oktobra so narasla menična posojila za 113.0 na 1.033.8 milij., lombardnn pa so narasla v znatno manjši meri: za trlčetrt milij. Din na 209.2 milij. Tetbciisno fto se povečali tudi začasni predujmi drSnvi zu 20 milij. na 490 milij. Din. Zaradi velikega povečanja posojil se je obtok bankovcev zvišal za 110.2 milij. Din. Skupno je torej v zadnjih 14 dneh narastel obtok zn nad 416.2 milij. Dii^ kar jc izredno znatna vsota. Obveznosti banke izkazujejo tele izpremembe: državne terjatve so se zvišale za 5.7 na 12.4, ziro-računi so zopet znatno padli: za 73.6 nn 213.5 mil. Tu jc zabeleženo v primeri s 28. junijem, dnem stabilizacije naravnost ogromno znižanje, ki kaže, kako zelo se je zmanjšala likviduost našega denarnega trga v zadnjih mesecih. Takrat je bilo na flrornčunih še 707.8 milij. Din. sedaj pa le še nekaj nad 200 milij. Din. zmanjšanje znaša torej skoro pol milijarde Din. Temu zmanjšanju odgovarja povečanje meničnih posojil od 28. junija do 8. t. m. za 381.4 in lombarda za 03 milij. Din. Razni računi (državna gospodarska podjetja) izkazujejo od 30. septembru do S. oktobra povečanje za 83.9 milj. Din na 81.0 milij. Skupno znašajo takoj plačljive obveznosti 307.8 (prejšnji izkaz 841.7) milij. Obveznosti z rokom so se ponovno povečale in izkazujejo rekordno višino 830.2 milij. (plus 45.7). Skupno je znašal obtok s takoj plačljivimi obveznostmi 5.614.7 milij.. kar pomeni v primeri e prejšnjim izkazom povečanje za 70.2 milij. Zn-radi malih izpremenib v podlogi se je odstotek kritja zmanjšal od 37.70 na 37.30%, zlato kritje pa Je padlo od 29.91 nn 29.50. Trgatev na Bizoljskom in sosednjem vinskem pogorju je bila te dni dokončana. Trgatev je uspela tako kvalitativno, kakor kvantitativno zelo dobro. Baje še ue pomnijo ua Bizeljskem tako sladkega inošta, kot je letošnji, saj ima po 18 do 20 stopinj sladkorja. Kapljica bo torej izborna v vseli krajih, ki jih ni obiskala letos toča, ki pa je nekatere okoliše žulibog skoro tik pred trgatvijo zabila, da so morali prezgodaj trgati. Zanimanja za vinski mošt ni prav nikakega. Velike so še tudi zaloge lanskega vina. tako da so bili nekateri v zadregi r.nll posode. Tudi izgledi za poznejšo vinsko kupčijo so prav slabi. Vpisi v trgovinski register: Vrvarna Ljubljana Vajt in Lottina, LjubiJr.na Hans Flelschmanu A Co„ trgovina z merlklisko-tehnlčniml predmeti Ljubljana (družabniku Напз Flelsehmann iu Robert Coen, trgovca z Dunaju. — P rok ura je biln podeljena v tvrdki Sehneider A Verovšek Jenku Petru in Krosehlu Antonu, Borza Dne 12. oktobra 1931. Denar V današnjem deviznem prometu sla ostala tečaja Curiho in Prage neizpromenjena, dočim so se učvrstili tečaji Amsterdamu, Bruslja, Londonu in Trsta. Popustila sta pa tečaja Pariza iu Ne\vyor-ka. Promet je bil manjši kot povprečno pretekli leden iu je vse zaključene devize dalu Xarodun banka. NadaTJo je bila danes v bankah opažena večja Eonud-ba dolarjev, blago v devizi Dunaj je bilo nenovano s 7.50. Na bolgrajskl borzi sta bila danes zabeležena tudi tečaja za Berlin in Dunaj, Berlin je le neznatno nižji v primeri s pariteto, dočim so suče Dunaj okoli 7. i-iubljana. Amsterdam 2208.28 - 2275.12, Bruselj 784.84-787.20, Curih 1098.45-1101.75, London 21 J,1113-221.56, Ne\vyork kabel 6596.50- 5013.50. č< k 5585.50—5002.50, Pariz 220.2-1—220.00. Praga 105.80—106.80, Trst 286,82—202.32. Največ presenečenja v domači ligi se je dogo- I dilo /opet v Mariboru. Tam, kjer je Maribor od- ' pravil Ilirijo, je zopet isto moštvo s tem, da je nepričakovano izgubilo tekmo proti Železničarjem, pomagalo Iliriji na prvo mesto. Nihče ni pričakoval, da se bo tabela še kaj izpremenila. V zadnji tekmi je pa Maribor izgubil dve dragoceni točki iu s tem pomagal drugemu na prvo mesto, t'o igri, I i smo jo videli nedeljo za nedeljo od naših klubov, je tabela pravilno sestavljena. Prvo mesto gre brc? dvoma belo zelenim, čeprav v prvih tekmah ni ravno dobro odrezala. I orej je tudi tekmovanje v podzvezni ligi prineslo presenečenje. V Ljubljani se je odigrala predzadnja tekma; nastopila sta Ilirija in Svoboda. Tekma je končala z pičlim rezultatom 4:1. Po igri bi moral biti dosežen vse drugačen rezultat. Belo zeleni s tem načinom igre ne bodo nikoli dosegli številčno visokih rezultatov. V napadalni vrsti tli prodornih in pred golom energičnih igralcev. Primorje bi v tej igri doseglo dvoštevilčni rezultat. Ne smemo pa prezreti majhnega incidenta, ki so ga zopet povzročili prijatelji nasprotujočih moštev. Precej časa je šlo brez incidentov, v nedeljo so pa radi brezpomembnega faula nad vratarjem vdrli gledalci na igrišče. Čas je, da se tudi oni del gledalcev, ki pride razgrajat na igrišče, zave, da ie športni prostor vse nekaj drugega, kakor pa mesto, kjer bi javno kazali, kako malo imajo pojma o pomenu športa. Onim, ki niso zadovoljni s sodnikovimi odločitvami, pa svetujemo, da si kupijo nogometna pravila, kar bo koristilo njim samim kakor tudi športu samemu. Ne bo več potrebno nobeno razburjanje. Maribor je, kakor srno že omenili, nepričakovano podlegel Železničarjem s 3:1. Sebi Železničarji niso dosti pomagali, pač pa ljubljanskima kluboma. Maribor ne sme nobene točke več izgubiti, ako hoče sodelovati prihodnje leto v državnem prvenstvu. Borba v domači ligi bo na spomlad gotovo zanimivejša kakor je bila v jeseni. Med domačimi športnimi dogodki ne smemo prezreti tekme v prvem razredu. Ob tej priliki moramo povedati, da se tak način igranja tekem ne bo obnesel. Obisk tekem ni ravno najboljši. S tem, da se istočasno vrše prireditve na raznih igriščih, se obisk še manjša. Radi tega so bile vse tekme v nedeljo slabo obiskane. Bolje bi bilo prirejati tekme v prvem razredu dopoldne, seveda v slučaju ako se vrše tekme v podzvezni ligi. Prvorazredni klubi morajo pa tudi vedeti, da si bodo pridobili gledalce le z lepo in fair igro. O nedeljskih tekmah pa ravno ne moremo trditi, da so bile igrane preveč fair. Tekme prvorazrednih klubov bodo privabile gledalce samo v primeru, da se bo igralo lepo in boino videli to, kar nam vodilni ostajajo dol/ni. Lepo nogometno igro si bo vsak rad ogledal. Slovan je v ostri igri premagal Grafiko = 3:1. Hernies je s srečo igral z Jadranom neodločeno 1:1. Se ena bazenska tekma med Ilirijo in Celjem, ki ie kojičala s 15:0, to so vsi dogodki na zelenem polju. V Celju se je začelo prvenstveno tekmovanje drugorazrednih klubov. Mesto napovedane prvenstvene tekme SK Olimp in rez. Atletikov se je vršila le prijateljska tekma. Tekma se je končala v razitieriu 4:1 (2:0) za SK Olimn. Ob nol I na sta nastopila h prvenstveni tekmi SK Celje in SK Šoštanj. Tekma se je končala z visoko zmago Celja. . _ ............ ...r r 'ki je nasprotnika enostavno stisnilo, da skoro ui Tendenča za državne papirje Je slabejša. • V-I«>m*«I čez polovico. Rezultat tekma jc 12:0 (8:0). Zagreb. Amsterdam 2268.28—2275.12, Bruselj 784.84—787.20, London 214.06—214.88, Milan 286.82 -287.22, Ne\vyork kabel 5590.50-5618.50, ček 5585.50—5602.50, Pariz 220.24-220.90, Praga 165.86 —100.36, Curih 1098.45—1101.75. — Skupni promet brez kompenzacij 4 milij. Din Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.09, London 19.80, Newyork 509.50, Bruselj 71.30, Milan 28.20, Madrid 10, Amsterdam 206.60, Berlin 118.80, Stockholm 118.50, Oslo 112.70, Kopenhagen 112.70, Solija 3.70, Praga 15.09, Varšava —, Budimpešta —. Atene 0.45. Carigrad 2.40, Bukarešta 8.05, Helsingfors —. Belgrad. Amsterdam 22H8.28-2275.12, Berlin 1316.5»—1347.50, Bruselj 781.84—787.20, Duunj 6.98 —7.22, Curih 1098.45—1101.75, London 214.06— 221.50, Newyork 5585.50 5602.50, Pariz 220.44— 220.90, Praga 165.86—160.96, Trst 286.72—292.52. Dunaj. Dinar notlra: deviza 12.70, valulii 12.70. Vrednostni papirji Kolesarska sekcija Primorja je priredila na svojem igrišču dirkališčne tekme. Uspeh je bil popoln, želeli bi lo e več takih prireditev. Kolesarstvo je bila ena izmed prvih športnih panog, v kateri smo se Slovenci uspešno udejstvovali. Častne dirke pa niso tako zanimive kakor dirkališčne, kjer vidijo gledalci ves potek tekem, /a propagando kolesariva s.o dirkališčne dirke kakor nalašč. Po kratkem presledku so nastopili zopet klubi v tekmah za državno prvenstvo. Najvažnejša je bila v Zagrebu, kjer so purgerji« imeli v gos teh Hajduka, /opet je tekmo odločila za Gradjanskega izborna obramba. Točke sla morala slara rivala deliti, 1:1 je bil rezultat. Tekme Gradjanskega so najbolj zgovoren dokaz, da lahko tudi dobra (»; hramba doseže uspehe. Proti pričakovanju jc dobro odrezala Concordia v Sarajevu. Čeprav je bila brez najboljšega napadalca, je Concordia premagala Saška s 5:1. BSK pa je v Sabcu odpravil Mačvo s 3:0. Še ena važna prireditev, zopet v Zagrebu. Najboljši motociklisti Evrope so prišli, da pomerijo svoje moči z našimi tekmovalci. Nemci, Angleži, Danci in Avstrijci so tekmovali z našimi. Naravno, da v (ako močni konkurenci ni bilo mogoče doseči našim uspehov. Številni gledalci so pa videli kako tekmujejo pravi motociklisti. Št. Vid tmd Cerbnico Oriža. V 2 vaseh naše fare se je pojavil™ griža. Najbolj je prizadeta Štrukljeva rodbina v štruklje v i vasi. Posestniku Jožetu štruklju je pobrala griža maler in enega otroka, dva »ta pa se v bolnišnici. Bratu Francetu Štruklju v Bečajili pn je vzela griža 20 letno hčerko Justino. V razdobju dobrega tedna — kar trije mrliči v eni rodbini, je pač hud udarec! Vsekakor čuden slučaj pa je to. du posestnik Jože ravno nn dan smrti svoje razrešen županskih poslov, česar so si mati tako želeli. S tem je bilo ustreženo in njemu. Ljudstvo pa mu bo ostale hvaležno za, vse. kar je dobrega storil za občino. Inki slučaji jeklenijo značaje. je bil mntero riutjlcat materi Zagrebu sploh ni bilo zaključkov v domačih državnih papirjih, nekaj več prometa je bilo v Belgradu. Prevladujejo pa v prometu dolarski papirji. Na zagrebški borzi je bilo v 8% Bleru 2(XN) dol. in v 7% Bleru 3000 dol. Belgrajska borza beleži nekaj več prouieta iu sicer so bili zaključki: v 1% inv. pos. 13.500, promptna škoda ШК) kom., veliki komadi 240 kom., 7% Bler. 5000 dol., 7% pos, DHB 5000 do)., begi. ob v. 10.000. Tendenca za bančue papirje je ostala v glavnem ueizpremenjenn, ravnotako ludi tečaji. Edino 1'oljobanku je nadalje oslabela, dočim je biln že v začetku borze zaključena po 45, nato pa je popustila na 40 in 38. Srbska banka Je neznatno oslabela ua 186. Na ljubljanski borzi je bila zaključena Lj. kred. banka po ueizpremenjenem tečaju 115. Nadalje so bile na ljubljanski borzi čvrste delnice Vevč, ki so bile zaključene po 120, dočim so liile v Zagrebu zaključene po 115. V Zagrebu so bile poleg Vevč zaključene le Sc delnice Slaveksa po ueizpremenjenem tečaju 20. Ljubljana. 8% Bler. pos. 00 bi.. 7% Bler. pos. 56 bi., Celjska 150 den., Lj. kred. zaklj. 115, Kred. zavod 105 den., Vevče zaklj. 120. Stavbna 40 den., Rušo 125 den. Zagreb. Drž. pnp.: 7% inv. pos. 02—08, agrarji 30-35, vojna škoda ar. in knsa 297 bi.. 12. 303— 300, 8% Bler. pos. ar. 59—60.50 (50, 00, kaša 00.50 lil., 7% Bler. pos. ar. 54 —55.50 (55, 55.50), kasa 54.50—55 (55), 7% pos. Drž. hip. banke 03—70. 0% begi. obv. 44—40. Bančne delnico: Hrvatska 50 d., Poljo 38—13 (45, 40, 38), Kreditna 121—120 (121), Union 120 bi., Jugo 07—08 (07), LJ. kred. 115-118 (115), Medjuuarodna 68 den.. Obrtna 30 den., Prn-štediona 957.50 - 965 (957.50), Srbska 180—187 (186). Industrijske delnice: Gultmann 105 den., Sluveks 20—25 (20), Slavonija 200 bi., Danica 05 b., Drava 185—190, Šečerana Osjek 100—170, Nar. ml. 10 bi., Brod. vng. 55 bi.. Vevče 115-120 (115), Ra-gusea 300 bi., Judr. plov. t tO bi., Trboveljska 190 —200. Belgrad. Narodna banka 5000—5300, 7% inv. pos. 67—68.50 (68.25). agrarji 30 bi., vojna škoda 298—299 ( vel. kom .po 301), 11. zaklj. 305. 12. zaključek 307.50, 8% Bler. pos. 01 den.. 7?« Bler. pos. 57—58, lr/v pos. Drž. hip. banke 03.50—04.50. Žitni trs Novi Sad. Pšenica sr. 78 kg 4% 235 zaklj. Vse ostalo ueizpremenjeno. Promet: skupno 27 vag. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica dec. 10.08—10.10, zaklj. 10—10.02, marec 11.15—11.35, zaklj. 11.18—11.20, rž marec 11.10 —11.25, zaklj. 11.10—11.15, koruza maj 12.95-13.04, zaklj. 12.95-12.98. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky et Co., Dunaj.) Prignanih je hilo2156 goved, iz Jugoslavije 189. Cene: voli najboljši 1.60— 1.70, 1. 1.50—1.55, 11. 1.20—1.30, lil. 0.90—1.10. krave I. 1—1.10, II. 0.75-0.00, biki 0.75—1.10, klavna živina 0.50—0.70. Tendenca: Ceue zn vole so bile dražje za 5 grošev, za bike za 10 grošev. Hmelj Niirnberg, 12. okt. tg. Danes je bilo pripeljanih na trg 100 bal hmelja, prodanih pa je bilo 80 bal. Kupčija se je vršila /.a vse vrste hallertauskega hmelja po cenah 40—70 mark in za tetnanški hmelj po 02—72 mark. Gorskega hmelja niso pripeljali. Za inozemski hmelj ni bilo kupčije. Razpoloženje je neizpremenjeno mirno. Jajca , Sv. Jurij oh juž. žel., dne 10. okt. 1!>31. Produkcija je močno pojenjala. Kakor hiiro bo misto-I pilo hladnejše vreme, se bodo cene učvrstile. Tcktno ie sodil dobro g. Ochs. — Igralec Celja Zunanc je nastonil pri tej tekmi «fotič za svoj klub iu je prejel lep šopek s kluboviini barvami. Krško Trgatev. Po prvem oktobru se je tu pričela glavna trgatev, ki še traja in bo še trajala dober teden dni. Z njo v zvezi pa je prišlo veselo razpoloženje med ljudstvo. Po bližnjih vinorodnih gričih se razlega veselo petje iu ukanje, ki radostno odmevu po posameznih vinogradih. Toda ljudje, ki se ves dan mudijo okoli zidanic, se kaj radi preveč napijejo. In žalostne posledice ne izostanejo: tu se sliši o žalostni nezgodi, tam o pretepu I fantov iu tu vsak teden kar naprej... Vino bo letos silno dobro. Vzrok temu je lepo : vreme zadnjih dni. Toča je naredila seveda precej ! škode, tako da po nekaterih krajih nimajo niti po-j lovico lanskega pridelka. Tam pa. kjer ni bilo i toče, i»o letos pridelek obilen in.prav dober. Da I bi bili le gostilničarji tako pametni, dn bi prišli I pokušat in kupovat. Pridi Gorenje...! Vlaki iz Zagreba v Ljubljano imajo zvečer silno nerodne zveze. Trgovci, posebno pa študentje so silno prizadeti, kajti brzovlak, ki odhaja iz Zo-greba ob 17.05, je prezgoden za tiste, ki imajo še popoldne šolo, a tisti, ki odhaja ob 22.31 pa prepozen. Ves ta čas pa ni nobene zveze. Vsi želijo, da bi prišel prejšnji vozni red nazaj. Razpis Krajevni šolski odbor v Skofji Loki razpisuje službo hišnika in šolskega sluge za narodno in meščansko šolo v Škofji Loki, ki bo obenem moral opravljati službo kurjača za centralno kurjavo. — Mesečna plača po dogovoru. — Nastop takoj. — i Prošnja je vložiti pri podpisanem odboru. Krajevni šolski odbor v Škofji Loki, dne 9. oktobra 1931. Predsednik: Halncr Josip, I. r. Zahvala. V svojem in v imenu bratov in 'sestre se iskreno zahvaljujem vsem, ki so nam ob izgubi predrage nam matere izkazali sočutstva in sožalja. Posebno pa se šc zahvaljujem tukajšnjemu učiteljstvu, ki je poklonilo tukajšnjim revnim učencem 200 Din namesto nagrobnega venca pokojni naši materi. Bog povrni! Vič, dne 12. oktobra 1931. IVAN ŠTRUKELJ, šolski upravitelj. Ulite tulil?! lesikov v jezikovni šoli po Berlitzovi metodi, Ljubljana, Gosposka ulica 4/1. Nemščino, francoščino, italijanščino, angleščino itd. Tečaji in pouk posameznikom. Tečaji za učence in otroke. Času primerne cene. Vpisovanje od 10—12 in od 15—20. Vilctor Bidovc stavbenik in posestnik Frida Bidovc rojena Leskovec uiiteliica poročena Kranj—Ljubljana 12. X. 1031 Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 26. oktobra 1931 nabavo ovsa Pogoji se dobe pri Direkciji drž. rudnika Velenje Na bolišl ncmšhl $iva družba, Ljubljana. Mestni trg 25 1 Čamernikovn šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Zastopnike sprejmemo za celo dravsko banovino v vseh sre-zih za prodajo šivalnih strojev in koles, proti visoki proviziji. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »Zanesljivo« štev. 11.972. Amerikanci — lastniki hranilnih vlog! -Nudi se Vam zelo ugodna prilika, da varno naložite svoj denar v dobro idočo industrijo za takojšnji pristop družabnika in solastnika. (Mesto izpraznjeno vsled smrti enega družabnika.) Industriji je zasigurana bodočnost, ker se producira blago, neobhodno potrebno za življenje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošteno delo št. 12.106. Poslovni lokali na Dunajski cesti št. 29/1 se takoj oddajo. Poizve se stotam 2000 Din v denarnici in razni važni dokumenti in računi so bili izgubljeni v Mariboru, Tržaška cesta in Ob železnici. Pošten najditelj se naproša, da odda vsaj dokumente proti visoki nagradi v upravi »Slovenca« v Mariboru. Umrl nam je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod FRANC PEŠEK zvaničnik dir. drž. žel. v pok. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 14. t. m. ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti Smartinska cesta 21 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. oktoira 1931. Globoko žalujoče rodbine: Pešek, Orel, Žigon, Toiani, Gabrič. sj. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin, brat in svak, gospod JANKO G13ACAR vojni invalid dne 11. t. m. po daljšem mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere Bogu vdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 14. oktobra 1931 ob 2 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. oktobra 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Lepa skladišča prostorna, in vinske kleti z vležno posodo se oddajo v najem. Poizve se: Celovška cesta 50. Pianino dobro ohranjen, kupimo Ponudbe na Sokol, Murska Sobota. Seno zdravo in suho, ima naprodaj L. Nouschak, Bosanska Dubica. Holandske gomolje hiacint, tulipanov itd. v 130 vrstah po imenih nudi Sever & Komp.. Ljubljana. Gosposvetska c. 5 Pisalni stroj »Adler« najnovejši model, malo rabljen, ugodno prodam, event. na obroke. Naslov v upravi »Slovenca«. 1000 kg želoda zdravega, prodam. Alojzij Mulej, Lesce 81. Suhe hrastove deske prodam. - F. Burger, go-stina pri »Levu«, Gosposvetska cesta. Pohištvo lepo, čisto malo rabljeno, radi odpotovanja poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št 12.105. Načrte za stavbe izvršujem pod ugodnimi pogoji Ponudbe pod »In-ženjer« na upravo »Slovenca« št. 11.713. кодиж OR&StVi Trgovska hiša velikim gospodarskim poslopjem, 1 in pol o*ala zemlje, blizu žel. postaje Jarše, naprodaj za 110 tisoč Din Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.059 Gramofon z 41 ploščami najrazličnejše vsebine (ponajveč godbe in narodne pesmi), s čednim stojalom (viso- | ko mizico) se prav ugod- j no proda. Vse skupaj za j 2500 Din. - Ponudbe na 1 upravo Si. pod št. 12.004. » Grafe'og in hirosof N. Sadlucki v Mariboru, čita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak dan od 9—12 in od 2—7. Naslov: Maribor, hotel »Pri zamorcu«. št. 26. Osebni avto v najboljšem stanju zamenjam za vinski mošt ali zidno opeko. Pačnik — Laško. Brzo slika za potne liste, lepo takoj in ceno le Fotomever, Maribor. Gosposka 39. SoftftsSjfcfcrsim in pleskarska dela z najnovejšimi vzorci točno in solidno pol garancijo izvr.-uje s. mm družba /.. o. z. LJUBLJANA Sv. i'etra 33 Nova hiša z velikim vrtom naprodaj v Dev. Mar. v Brezju 45 pri Mariboru. Kupimo Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Selenburgova ulica 6. II. nadstr. Gostilničarji! Prodam lep, skoraj nov gramolon - avtomat, najboljše znamke, popolno- ' ma sam delujoč, vmet 1 dinar, zraven 12 lepih plošč. Vse skupaj za polovico nabavne cene. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.092. CESESi Pršute (prekajene surove šunke) pravi domači dalmatinski proizvod odlične kakovosti — razpošiljamo po 40 Din za kilogram fran-ko-franko. A. Mitrović i sinovi Split. Vsakovrstno zlatu &ИРЕГС po aaivišiib cenab CERNE. luvelir. Liubliana VCollova ulica tL 3 Prma grozdje Din 3.75, prima žlahtna jabolka Din 2.75 franko vsaka postaja Sloveniie, razpošilja že od 15 kg dalje po povzetju Prešna jabolka najceneje. - Po stržin. Krško. Stioje popolnoma uporabne ter brezhibne, radi preureditve obrata prodam po najnižji ceni, in sicer: 8/40 po 650 Din, 8/S0 po 1300 Din, 8/60 po 1500 Din. Izvolite si osebno ogledati, gotovo boste našli stroi, ki bo za Vašo uporabo, tako za izdelovanje nogavic, kakor vseh drugih pletenih predmetov. — Pišite na naslov: Kati Vajt, Celje. Pozor! Goveje meso se bo od srede 14. t. m. dalje prodajalo pri mesarju Jagodicu Francu na stojnici v Šolskem drevoredu in v mesnici v Mostah, Zaloška cesta 29 — in sicer po 8 in 10 Din za kilogram. Mreže za postelje izdeluje naiceneje in nai-bolie samo tvrdka Simen Sablatnik. Jesenice-Fuži-ne Sprejema tudi popravila Trajna ondulacija 80 Din Salon Hešik, Ljubljana 7, Medvedova ulica štev. 38. Tudi ob nedeljah. K F ŠO je&prenj, ajdovo motco vedno tvežo o«lrtnjn n« Jebeio velettgovitia A VOLK LJUBLJANA Resi jeva ce sla 24. кшигш la koruzno moko za žgance, vedno svežo, dobite pri tvrdki A. M. Zorman LJubljana, Stari trg 32 111И1ЧИНВЧЧ WPBH BBIИР? PW W ВЖИТ Veliko izbiro damskih klobukov po nizkih cenah dobite v modnem salonu Pavla Ogrinc, Miklošičeva cesta št. 28. Sprejemajo se vsakovrstna popravila. Žalni klobuki vedno v zalogi. Naročajte SLOVENCA- najcenejši Namizne blagajne nove, ceno prodam. Zelo pripravno za trgovce, ker sama vsako plačilo in izplačilo registrira. Event. na obroke. Vpraša se v upravi pod »Blagajna«. t Neskončna modra Previdnost božja je odločila, da me je moja dobra in skrbna sestra KATARINA dne 12. t. m., previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 77. letu svoje starosti, ko mi je več kot 40 let z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo gospodinjila, zapustila za vedno. Pogreb drage pokojnice se bo vršil ▼ gredo 14. t m. ob 15 iz kapiteljskega iupnišča na novomeško župno pokopališče. Molimo zanjol Novo mesto, dne 12. oktobra 1931. Josip Rome, župnik križ. reda v pok. Vinske sode strokovnjaško pripravljene za takojšnjo rabo, raznih velikosti, proda Ram-šak, Maribor, Melje 10. i? ZAHVALA. Za vse izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ustno in pismeno ob smrti naše nad vse ljubljene, nr«-pozabne matere HELENE ŠTRUKELJ izrekamo prisrčno zahvalo. Prav posebno zahvalo smo dolžni častiti bolniški sestri Caritas iz »Družbe Marijinih sester od Čudodelne svetinje« iz Ljubljane za njeno čudovito ljubeznivost ter izredno požrtvovalnost tako v dneh bolezni kakor ob smrti. Dalje se zahvaljujemo veleč. g. mestnemu župniku Ivanu Filipiču iz Krškega, veleč. g. domačemu župniku Ivanu Puclju, spoštovanemu učiteljstvu ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našo preblago mater na njihovi poslednji poti spremili in končno vsem, ki so se jih drugod v molitvi spominjali. Bog povrnil Strukljeva vas, dne 10. oktobra 1931. RODBINA ŠTRUKELJ. -СвB t t; — J2|§Sd ..t>lN00 Son a « 03 at>ci 3 i S ■= ž S 3.5aj c —o -=•=-. = »OS J «, -J = ^ t- »3>?:b n<=> Siigii s« .885 » ® » se S I = f |S«S* - a o = o _ ._ -J 5 " 2 --G "" jSO »2>®»^ - S •» a" N c « > S » -o 1 -t-, , i S S ^ _ ^ Г* — —« O ~ ao" H Q - z " = ^ M* *» W 1/ r- .a; i*; N Л - » 2 « Q o a a > 2oS gc/з I Dr. Joža Lovrenčič: Unoli izumta naroda Roman iz drugega stoletja pr. Kr. "Glej, tam doli, kjer zareže Istra najbolj v morje...« >Ne vidim!« >Čakaj, vidiš oni oblak, ki se vleče od juga? Tam, kjer se konča, tam spodaj je zdaj!« ; Aha, je že iz sence, jadra so zablestela v solncu. Dvojna ima, velika je!« >Grška ali rimska — Dalmati imajo take kot Liburni, srpaste kakor mesec, ko pojema, in jadro urezano na tri vogale.« Tako so spet in spet drli k onemu, ki je prvi opazil novo ladjo na obzorju, in tisoč prstov je kazalo smer, odkod prihaja. In so pristajali Dalmati, prijadrali Grki s polotoka in z otočij in iz Rima so pripluli trgovci in iz Etrurije in so iztožili tkanine in razno orožje in orodje in posodje in dragoceno lepotičje, izdelano s spretno roko in uglajenim okusom. Tudi ognjena južna vina so izložili v amforah in mehovih. Zamenjevanje je postalo tako živahno, da bi človek upravičeno dvomil v Tevtatova znamenja, ki jih je bil dal pri žrtvovanju v gaju. Na kupe blaga so imeli domačini in skladovnice so ga nagrmadili tujci na obali, a premalo ga je bilo. Trgovci od juga bi radi še s tem in onim napolnili svoje trebušaste galeje, feluke in brigantine. Naročali so, kaj bi še vse drugič radL Kralj Epulo si je ogledoval izdelke, ki so jih nudili južni trgovci. Kupil je biserno ovratnico in dve zlati zaponki. Na eni zaponki so se kljunčkali drobni j golobčki, čez drugo so pa leteli v zaporedni vrsti kraljevi levi, kot bi grozili vsakemu, ki bi se drznil ! nevabljen bližati njej, kateri bi zaponka spenjala lahka oblačila. In še je kupil grško vazo, ki jo je čez črno polje opasovala rdeča slika in predstavljala na eni strani med ročaji junaka ob ljubljeni ženi, na drugi strani pa bojni prizor, v katerem junak zavrača sovražnika... »Eni ponesem, ko te spremim, Prono, s svojimi mladci na silikansko gradišče!« je rekel karnskemu kralju in toplo mu je bilo pri srcu, zakaj mislil je in videl Eno, kako ljubeče objamejo njene sinje oči njegove darove in kako ji zarde lica in ne bo v zadregi vedela, kako bi našla besedo, da se zahvali... »Vesela bo tvojega kraljevega daru,« je menil oče lepe edinke in pohvalil okusno izbero, kar je delo mlademu kralju očividno dobro... Sredi popoldneva, ko so sezačeli tujci pripravljati, da bi odvezali ladje in zapluli proti domu, je kakor da ga nese vihar, v divjem diru priropotal na nizkem konju, ki je bil ves v penah in znoju, mlad Karn in kričal: >Gali, Gali! V ravan ob Natisi so vdrli in nam plenijo črede! Pastirji se bi jejo z njimi, a jih je premalo.« Jezdec je bil ovčarjev sin... Med množico je zavalovilo, krik strahu in ogorčenja je odmeval vse križem. Epulo in Prono sta zaslišala jezdeca, sklicala kratek posvet velmož in že je stopil Epulo na vzvišen prostor; kot upodobljen Heso jestal trenutek mirno, pomiril narod ter odločno zaklical: >Kar je mladcev in mož Istrov in Karnov in ima- et orožje, se strnite v vrste in na konje! Zemlja je v nevarnosti. Gali so prišli čez Alpe in zasedli del ravni ob Natisi!« Začelo se je prerivanje in begžnje, izposojeva-nje orožja in konj. Trgovci iz Rome so pozorno gledali, poslušali in bi radi izvedeli vse podrobnosti, a izvedeti niso mogli nič drugega, nego kar je povedal kralj. Grki in Etrurci so odpluli, Veneti, ki so bili prišli po kopnem, so poiskali svoje rojake, kateri so bili pripluli v čolnih in ladjah, in se vrnili z njimi. Kmalu ni bilo v pristanišču več tujcev. Rimljani, ki so se zadnji odpravljali, so še videli, kako se je zbrala okoli Epula v trenutku tisočglava četa in ž njim na čelu odrinila bojevito vzklikajoč v smer, odkoder je prišel jezdec z vznemirljivim poročilom. »Bojevit rod so Iliri!« »So; kako so se zagnali! Ni jih bilo treba ponovno pozivati. Kratko povelje je zadoščalo in tekmovali so, kdo bo prvi ob kralju!« »Neoboroženi so si izposojali orožje. Sram jih je bilo, da bi zaostali!« »O, boste videli, tudi od te strani bodo delali naši republiki še težave, kakor so jih delali pred nedavnim Dalmati v zvezi z Makedonci, ko sta nam vezala na vzhodu Adrije roko Filip in njegov sin Gentij. Poročati bo treba v Romi o vsem, da napravijo red in mir in ne bomo trgovci v nevarnosti!« >Prav praviš, poročati bo treba!« so pritrjevali rimski trgovci svojemu tovarišu, medtem ko je spet drugega zaskrbelo in je izrazil svojo bojazen, češ, kdo ve, bodo li srečno prebrodili Adrijo, v kateri še vedno križari in oprezuje vzdolž obale toliko ilirskih morskih roparjev s svojimi lahko gibljivimi lembL Za Jusoelovansko tiskarno ? Liubliani: Earel Če*. Izdnjateli: Ivan Rakovec. TJrednik: Frano Krom/.ar-