Po!«»lMB»M«Ka¥ jT®WW«?- «C«na današnje štev. 75 para N avadne DSn —•75, ob nedeljah Dla l'—> .TABOR* w»k no* •emetvo D IB --, dootarijeo n-adoa D 11—, ra iakasnies d JO-—, i oe era ti po dojororu. Naroči? se. pri upravi »TABORA* MARIBOR* .preič»v* utt« »toči* Ns»s!ov TABOR P onneiae Sienrlm Navado* Din —'73, ob nedsl}ah Dip 1'—* UREDNIŠTVO m mh«» r M«cV bom« Jjorv. POGROMI PROTI ŽIDOVSKEMU DIJAŠTVU V BUKAREŠTI. BUKAREŠTA. U. febr. Na medicinski fakulteti eo izbruhnili med dija-štvoro nemiri. Naperjeni so proti Židov skim dijakom. Kljub vojaški asistenci je bilo več židovskih dijakov težje sli lažje" ra/njenih. BORZA CURTH. (Avala), 11. februarja. (Izv.) Beograd 9.128, Pariz 19.)7. London -5.2b.\ Nowvork 519.25, Milano 20.94. Prag 15.-865, Wjon 73.05, Budapest 0.9D727. Berlin 123.60. 1‘arBava 70.50. Brak ar ožita 2,225, Sofija, 3.G0, Atena. 7.42. Dnevna kronika — Jugoslcvaustvo. to je jedau sviudcl — tako jo rekel glasom »Jutarnje-ga lista« prosvetni minister g. Stjepa.n Radič. Tedaj je švimdel tudi velik dal svetlih hrvatskih tradicij- ŠvS.udl so Rtrossjna-yer. Rački, Jugoslp.v. aka.domija. -Tugo-slovenski odbor i. t. d. G. Radič jo wral vzeti .na pomoč grdo tujo besedo, da je oblatil velik hrvatski ideal. —- Radičev kes. Kakor .je izjavil gosp. Stjopan Raclič beograjskem novinarjem, je bilo vse, kar so mu.radikali v zadnjem času zamerili, gladko — izmišljeno. On vsega tega ni govoril, apipak je govoril čisto drugače. Krivi" so novinarji, ki so njegove govore napačno zabeležili. — Radičevo postopanje V, novinarji je že dovolj znano .in je treba le obžalovati, da nimajo boljše organizacije, ki bi tudi g. Radiča naučila, da novinar uj jagnje božje, ki naj odjemi je grehe političnih mogotcev. Obstoji pa ta nevarnost: K° bo g. Radič ropot, v opoziciji, stfavi-bio, da bo na vso moč trdil, da so imeli prav oni novinarji, ki niso iinelij prav iu da niso imeli prav tistd novinarji, ki so imeli prav. Na srečo jo g. Radič edin politik v tej nesrečni državi, čigar govorov nih©© prav ne beleži. — Konferenca Malo rntante se jo začela dno 10. t.m. v TeineSvnrii (Tiarisoa-ra) v Romuniji. Na sporedu" so razna mednarodna vprašanja, ki se tičejo Male antante. •— Zakaj fe Češkoslovaška ni priznala, sov j. Rusi je de iure. Kakor smo že poročali. jo stala o.*l. vlada t i k pred sklepom, da prizna Sovj. rusko vlado de iure in_ da vzpoa.tnvi normalno odnose. Kakor je izjavil včeraj v Tcmešvaru čsl. zunanji minister dr. BcueS. so se pogajanja prekinila. ker sovjetska vlada no-čc^dati garancije., da se ne bo vmešavala v češkcslOv. notranje zadeve. Sovj. vlada je predlagala u&tauovjtev izredno rcli-kega števila konzulatov, osobito v Po-d-karpateki Rusiji. Osi. vlada je spoznala prozorne namene sovj. vlade, da izrabi konzulate zt komunistično propagando in jo pogajanja prekinila. Iz tega je videti, da so sovjetski službeni organi sa,-n;o propagn torji komunistične ^avoluci-je m vsa Rusija jc v oblasti tretje in-ternscljonale. ~j EkEpriiic Karel iu falzifikatorji. Nekateri liati beležijo eerizacijonalnio vendar pa nepotrjeno vest, da je bil glavar madžarskih faizifikatorjev princ Wiudj.8cbgrij.tz v zvezi z bivšim ronuin-sikini prestolouaidednikom (ki pa se bo bojda zopet vrnil v Ro;inunijo) in ga, jo hotel posaditi na madžarski preotol. To je bil baje poglavitni vzrok, da se jc moral princ P« razkritju afere umakniti ljubavua afera pa jc bila le dokoracija. -- Napetost med Italijo in Nemčijo ra,U Južne Tirolske noče pojenjati, marveč celo raste. Mussolini jc imel razdražljiv govor, v katorean. je težko napadel nemško vlado. Nemški zunanji minister Stresemann mu je odgovoril takisto odločilo iu ostro. Sedaj se je Mussolini zopet oglasil k besedi in znova ostro napadel nemško vlado. Mussolini trdi, da fie nemška, vlada ne sme niti najuian je vmešavati v suvereno pravico Italije, da ju-žnotirolske Nemce asimilii^a; če pa ne bodo onkraj Breunorja tiho. bo Italija prekoračila še to me.iol Stresen® in n pa izjavijo, da bo Nemčija vsekdnr' ščitila svoje narodno manjšine im jo nrav Tadi (ega takoj zapravila za sprejem v Društvo narodov. . Dožar v Pobrežju. Suoči ob 6.45 uri je izbruhnil požar na Spod. Pobrežju pri poso«trnku Ivanu Stepančič v Poljski ulici. Domače gasilno društvo je bilo pod vodstvom poveljnika Fr. Ribiča -V/d.ine radičeve© iz vlade in se tako rešiti neprijetno izolacijo. Pokazalo pa >S? ^'1 ®bl.>j ni k-olič.ka.i vplivne stranko, ]?f Ki verjela v možnost federa-ivne Jugoslavije. Tako hi sc vsa politika g Korošca ; ukala okoli nekakega pre-eanskega bloka. Dejansko bi to sončilo poostritev vsega političnega položaja v državi. Enačilo Ki, da Ki bile prepotrebne gospodarske, finančne in socialne refor-me odsunjerte iu. na plan bi stopili naj-hujsi ustavni boji. če j© 7 let političnega razvoja jasno pokazalo, da. se pri nas ne morejo ustvariti države v državi, ampak da lezi. rešil »v naših, notranjih problemov na, tisti liniji, kii ne dela razlik med prerani in Srbijanci, m« ustvarja, »na-godh«, »dualizma';, »trializina« in ostale zgodovinske ropotije — rdi naj se bijemo za to spoznanje še nadalje. 7 let J Taktika g. Korošca je tembolj zgrešena, ker si ne moremo misliti, da bi se rndlčevci zopet oklenili fantomov, ki so jih mučili 6 let in katere co nazaduje proklelb It-lHa Oigolelte I. del: MuSeaik strasti. 12.-15. H. Napeto dejanje in krasna igra članov »Comedie francajs' Kino Apolo Telefon 121 trenutno na licu mesta, tako, da je biil požar zadušen, še preden je zavzel večje dimenzije. Zato trpi posestnik-le majhno škodo. — Roparski napad na dolenjski vlak* Včeraj je med postajama .Predolje ?n Grosuplje na Doloujskem vstopil v poštno ambulauco maskiran moški, postavil uradniku Kalanu revolver na prsi in zavpil: »Novac!« Ker se uradnik tli udal, ga je mož zvezal in prebmkal ambulantni voz. Vzel je s sabo štirj. vrečice in urno skočil z drvečega vlaka. V vrečicah je bilo 258.410 Din gotovine. Tako predrznega ropa že dolgo ni bilo na Slovenskem. — Iz naših krajev. Včerai je francoski poslanik v Beogradu g. Gr en ar d osebno odlikoval častnike "naše vojne mornarico z redom »Častne legije«. Admiral Priča je odlikovan z velikim.1 oficirskim križem. — Med Trebinjem in Nikgjčem so vozili: vojaki ročno granate. Rrf prekladanju je granata eksplodirala in ubila dva vojaka, konji so «e splašili in oddirjali. Vojak-voznik je porezal jermene, da Ki tako ustavil voz. Radi hitrega sunka je prišlo do" ponovne eksplozije, ki je zahtevala novih žrtev. — Na Sn-šaku se jo sestala konferenca, ki bo sklepala o ureditvi carinske cone na Suš ar ku. Večina delegatov'se je izja vila za svobodno cono, vendar se .bode vodila tozadevna anketa še nadalje. — V bližini Osijeka se je gostilničar V. 2. maskiran udeležil neke zabave. Nenadoma SO ga napadli brez vzroka, trije neznanci in ga z noži tako obdelali, da je na mestu umrl. — V Zagrebu'sfa včeraj v prenočišču »Primora«« storila dva, zaljubljenca samomor. Detektivom1, ki so e si-Io vdrli v sobo, se je nudil strahovit prizor. Na postelji at g. ležala samoinonrSloa razrezanih prsi. Ona je 'Mia že mrtva, dočiml so njega takoj odpeljali r bolnico. Vzrok strašnega samomora« so bi Je, kakor .sporočata v pismih, družinske razmere. — To in ono. V Nemčiji, ki je še nedavno prebolela. težko gospodarsko krizo, bodo storili to. kar pri nas baje me gre, namreč: začeli bodo zniževati davke. — Predsednik nemške republike Hindenburg je zbolel. — V K&U&* na Poljskem1 so brezposelni delavci vdrli v mestno hišo, pretepli župana in opustet?il 7 prostore. Pred hišo se je razvila prava bitka med policijo in obupanimi delavci, — V Romuniji je zelo poplavila Donava, a tudi druge rcike so povzročil© visoko škodo. *-o~ Iz časopisov Deset tisoč učencev in učenk v beograjskih srednjih šolah je imelo enega samega očesnega zdravnika, ki jih je zastonj zdravil in da jal na.jvete za varovanje očL Kot. plačo je dobival ta Šolski zdravnik borih 147 Dih na mesec. G. "Radič je sedaj podpisal ukaz, s katerim se v interesu varčevanja ukine me»to šolskega očesnega zdravnika v Beogradu. (»Politika«). Pred nekaj dnevi je S (jopa n Radii pripovedoval pred zborovale! v Komol-cu: L 1906. s.em prišel v neko vas na Dravi. Vas je bogata, da se lahko deklice kopajo v mleku. Ljudstvo j© dobro m pobožno, toda politično neumno. Tokratni minister Josipovi dl je plačal ljudem, da so lahko 15 dni pilt. mene pa so proglasili z•* biamesa! Toda kmalu so. b ogni e, spo,ma!i, da- sem pameten. Najprej e0 spoznale ženske. Žene so pravile svojim možem: »Cuj. jaz nikakor ne »rein s, teboj v posteljo, če ne boš šel za Kam čem. Ka jti on je svet človek.« Dekleta pa so me uprav Požirale z očuri «d dragosti...« (»Riječ«), Strto 1 VT 'K Vi i ■■im.i Vi I UK v I> .11» ■■■»'■■' * Mariborske vesti Maribor, dne 11. februarja. Novi zglaševalni predpisi v Mariboru V interesu prebivalstva našega iue-»ta ustrezamo želji polic, komisaa-ijata m opozarjamo občinstvo na razglis vel. župana mariborske oCla-sti o zgl a Sevalnih predpisih zn območje policijskega komisarijata v Mariboru. Razglas je bil Objavljen v UradneniliStu z dne 26. novembra jS2S št. 106. Važna je določba, da mora lastnik, oskrbnik. sekvester ali drugačen upravitelj hiše, vsako stranko, ki se vseli v stanovanje, zglasiti v 24 ur »h po vselitvi. Kdorkoli prepusti del svojega stanovanja (podnajemniku, ali prcoočevalecm, mora to v 24 urah po sprejemu nazna-initii ipolioi jakemu komisarijatn. Ta zglar Setvalna dolžnost se nanaša tudi na sorodnike in ma osebe, kti eO si v svaštvn, dalje na otroke, ki jih ima kdo na hrani ali na rejii in na vse vrste u služb on cev oz. nastavi jeuoe v, kadar stanujejo pri svojem delodajalcu ali učnem gospodarju. Ce se stranka ali posamezna oseba, ki je zavezana zglaševalni dolžnosti, preseli, mora oseba, ki ji je naložena »glasitev, 'izvršiti policijsko odglasitev v 24 urah, ter pri tem navesti novo stanovanje oziroma 'kraj. kamor je dotični odšel. Tzpremem-be v rodbinskem stanju stranko zaradi rojstva, ženitve, možitve ali smrti, ima imetnik stanovanja v o-ismih dneh po nastopu doticnega dogodka zglasiti pri policijskem komisarijatn. Pomagače, trgovske in obrtniške pomočnike. vsakovrstne delavce, vajence i« vajenke, ki stanujejo izven policijskega okoliša, a so trajno zaposleni v obratovališčih alti delavnicah, ležečih v policijskem! okolišu, mora jo zglasiti njih delodajalci, učni gospodarji al,i_ pooihla-Sčem namestniki -v 24 urah po njih vstopu v delo ter jih v istem' roku po izstopu ]■% dela odglaMti pri policijskem komisa-rij«tu- V teku 24 ur imajo zglasiti h onfila-siti nadalje tudi: a) predstojniki javniih in zasebnih vzpojevališč in konviktov gojence, ki stanujejo v teh zavodih, h) predstojniki bolnic, porodisnis, hiralnic, ubožnih hiš. zavetišč in zdravilišč. bolnike in oskrbovalce, nastanjene v njih; c) predstojniki al umnatov, samnstanov, 'duhovnih konventov vse osebe stanujoče v njib; «0 ravnatelji gledališč, cirkusov, nadalje imetniki, razstavnlc in a.n 3.k:h podjetij svoje člane in uslužbence. Go&tiluioarji, .upravičeni za prenočevanje tujcev. imajo zglasiti tujec ee isti dam. ko dospejo, najkasneje pa do •* ure naslednjcrsja dne ter jih v istem rokn po njih odhodu Odglasiti'. Rasam tega morajo imeti knji- go v katero se morajo nanovo dospeli tujci takoj vpisati. Ta knjiga mora biti policijskimi organom vwak čas aa vpogled. Zfflasitve se mora jo opraviti pismeno »a formularjih, ki jih izda policijski ko-' misarijat, ter se imajo izpolniti točno po vseh rubrikah. Vsak najemnik" stanovanja In vsak prenočujoči tujeo je dolžan stanodajalcu ali trostalničarju navesti podatke, ki so Potrebni za zglasitev in na zahtevo sam izpolniti zglasilnico. Imetnike prodajalnlc (poslovalnic) imora hišni gospodar ali namestnik. ne fflede na to, ali stanujejo v isti hiši ali zunaj nje) tudi' priglasiti v teku 24 ur. Za poslovalnice v smislu te točile sc ne Štejejo samo Obrtna Obratovališča, ampak tudi obratovališča; prostih poklicev, kakor ordinacijski prostori zdravnikov, notarske im odvetniške pisarne i t. d. Prestopke teh prnlpiisov kaznuje, kolikor ne spadajo po kazenskem zakonu pred eocMišča, po miinistrsktmu ukazu ss dne 2- aiprila 3S58 drž. zak. št. 51. policijski komiisarijat r, jrlobo 50 do 1000 Din aJd1 z zaporom1 od11 d° 14 dni. Milski Dšlmli I 1t. februarja 1926 Narodni dom I m Minister Maksimovič v Mariboru. Notranji minister g. dr. Makshnovič^se je pripeljal danes v Maribor. Spremlja svojo obolelo soprogo, ki potuje v neki avstrijski sanatorij. m Jugoslovanska Matica. V petek, dno 12. t. m. se vrši odborova seja ob 20. uri v klubov} sobi restavracije Narodni dom- ~ Prosim točne in polnoštevilne udeležbe. Predsednik. m Stavbena akcija državnih uradnikov. Prejeli.»mo: Načelstvo stavbene zadruge >Svoj dom< v Mariboru je pri&lo na svoji zadnji seji po izčrpni debati do zaključka, da ne kaže govoriti sedaj o razdrožiU i. Sestanek, ki ffa je bil sklical g. prof. Favai, je namreč pokazal, da se bo našel morda vendar naoin za pozitivno gradbeno delo. Zato vabi načelstvo vse drž. nameščence, ki bi se radi včlanili, da se pred Občnim zborom, ki bo 23. t.m., javijo pismeno ma naslov: Stavbena zadruga »Svoj dom« (v roke r. dr. Valjavca) v Mariboru. Vpisnina znaša 100 Din. en delež pa 1000 Din. plačljiv v obrokih. Člani sprejeti prod občnim zborom. bodo imeli na tem glasovalno pravico. m Radovedna -Naša Straža« In »Ljudska knjižnica«. V zadnji »Naši Straži« je isršla oSividno od vodstva »Študijske knjižnice« inspirirama notica, ki je v zvezi s posetom sr- Pribdčeviča v »Ljudski knjižnici« in ki se nanaša na naše poročilo o tem posetu. Ljubosumnost, s katero v kazini spremljajo razvoj »Ljudske knjižnice*, je čisto odveč, ker ima vsaka knjižnica svoje namene in svoj krosr. »Studijska knjižnica« mirna namena., da izposoja ljudem romane, temveč da zbira, knjige v študijske svrhe, yLjudska knjižnica« pa ne izbira in tudi ne izposoja študijske literature. Kar sc tiče besede »javna«, je g. dr. Reismanu pač znauo, da je tudi ^Študijska knjižnica« javna. Izmed ljudskih knjižnic, ki ne spadajo v kategorijo Študijske in ki jih je v Mariboru več (saj imajo razna društva knjižnice, ki si jih izposojajo njihovi člani), je pa. »Ljudska knjižnica« res največja javna ljudska knjižnica v Mariboru. Ce pisec omenjene notice tako ljubosumno zasleduje razvoj ;>Ljud«ke knjižnice«, bi pač lahko vedel, da se je že na, lanskem občnem zboru povdarilo, da šteje »Ljudska knjižnica« več kot 3000 članov in tudi ni mogel verjetno računati s tem, da bi sedaj število padlo na 200. vTnborova« tiskovna napaka (200 namesto 2000) je »temeljitega« pisca zapeljala k računu, čigar izid raj bi bil nekak adut proti »Ljudski knjižnici*. v resnici pa je samo adut proti piscu samemu. »Ljudska knjišnica« njegove častitke hvaležno odklanja, s svojimi številnimi člani, ki se radi zatekajo v njeno prostore, pa bo še nadalje ostala »Ljud-ka knjižnica«, ki pa nebo prav nje ljubfvsmmna na napredek : Študijske knjižnice« — te knjižnice, ki je že po svojem imenu namenjena res le nekater-nikom- nc pa širokimi slojem. m Neveljavne dvajsefdiiiarske novča* niče. Tudi v Mariboru so se pojavili stari srbski dvajsetdinarskii bankovci, ki so popolnoma podobni stodinarskinv. Večkrat se agodi, da kdo nasede in sprejme razvrednoten denar; seveda trpi škodo. Ker obstoj® sum. da so v bližini celo kaki razpečevalci svetujemo vsakomur, da tistega, ki bi skušal koga opehariti, takoj prijavi oblastim1. m Mariborsko rlrnštvo »Drava« bo priredilo, kakor izvemo, dva koncerta in sicer dne 33. marca v Gotzovi dvorani v Mariboru lin nato dne 18. marca v Colju. Izvajala se bo med drugimi skladbami lepa Sattnerjeva. »Jeftejeva prisega« s soli in orkestrom. Na koncertu sodeluje tudi operni basist g. Rumpelj iz Ljubljane. Predprodaja vstopnic se bo začela že te dni. m Magistrat hišnim posestnikom. Prejeli t*mo; Vsi mariborski hišni posestniki se poživljajo, da odpravijo do dne 2. maja vse stavbne in zdravstvene ne-dostatke v svojih hišah in poslopjih. To velja posebno glede greznic, smetišnic, shramb za pepel, raznih vrst hlevov za konje, svinje itd., strešnih žlebov, ograj ob^ cestah, kanalov itd. Dne 2. maja se začne komisi jonalen pregled mesta. Oni posestniki, pri katerih se bodo ugotovili razni stavbni ali pa zdravstveni nedo-sfcatki. bodo kaznovani v smislu določb stavbnega reda oziroma sanitarnih predpisov in bodo morali trpeti tudi vse stroške komisijonalnega ogleda. m Društvo državnih policijskih nameščencev v Mariboru se tem Potom zahvaljuje vsem darovalcem, obiskovalcem in sploh vsakemu posamezniku, ki jo na kakršen koli način pripomogel, da se Je plesni venček dne 6. t. m- spremenil v elitno prireditev, kakršne je Maribor že Bfftt*_____________________________ ...... dolgo pogrešal. Posebno se zahvaljujemo ravnatelju pivovarne Gotz r.osp. Wagnerju in restavraterju Trostnerju za nudeno nam dobrohotnost. m Aretirana potnika. Danes dopoldan je tukajšnji policijski agent zasačil dva Dunajčana, ki sta prodajala strankam svoje »vzorce, nista pa sklepala kupčij s trgovci. Eacli prestopka obrtnega reda sta bila privedena na policijo, kjer sta izpočetka tajila, končno pa vendar le priznala. Oddana bosta sodišču. m Dobava slame za vojaštvo. V pisarni poveljstva Mariborskega vojaškega okrOga se bo vršila jutri, v petek dne 12. t.m. ob U. uri direktna‘pogodba o nabavi 60.000 kg. slame za mariborsko garnizijo. Pogoji so isti kot običajno pri vojaških dobavah. tn Tečaj za moderna ročna dela se prične 15. t. m. na. zavodu »Vesna«. Pouk dvakrat tedensko od 15.—17. ure. N 21 m Večerni tečaj za fino pecivo na zavodu »Vesna* v Mariboru se začne 15. t.m. ob 16. uri. Natančnejša pojasnila daje vodstvo. N 22 m Kavarna »Jadran« dnevno do 2. ure zjutraj odpita. Točijo se najboljša ljutomerska vina kakor: rulandec, rizling. Dnevno sveže domače pecivo, žganje in likerji najboljše vrste. Za obilen poset se priporoča vodstvo kavarne. 123 m Družinski večer s koncertom priredijo slikarski in pleskarski mojstri vso-bot p 13. t. m. Ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih »Rotovž« (Pečnik). Vstop prost. Post.rez.ba: prvovrstna štajerska, dalmatinska vina in sveže pivo. Morske ribe specialiteta, krofi in domača, kuhinja. Na obilen obisk vabijo mojstri. 296 m Egon Kubiček, znani čelist gostoirje pri opernem večeru v Veliki kavarni v petek 12. t. m. Predvajajo se ogrski Ro-podil, španski plesi in ni Poem- Na tem večeru sodelujeta tudi g. Bratuš in gdč. Lubejeva, člana tukajšnjega gledališča. 297 Mnfthnragfla Sokolskega društva IMdAKl l!U9 v Studencih se vrši na pustni torek, 16. februarja 1926 v Sokolskem domu v Studencih. Narodno gledalljfe REPERTOAR. 'Soboto 13. febr. ob 20. uri Cigani. Ab. D. Premljera. Premijera »Ciganov« na mariborskem odru. Za predpusit se je odločilo naše gledališče vprizoriti zabavno malomestno šalo igro priznanega humorističnega pisatelja Milčinskega »Cigani« (izdani v zbirki -..Slovenske Tali je« pod posedoui-nom Jakob Dolinar). V igri nastopajo pristni malomestni tipi, ki jih je Milčinski naravnost mojstersko kar akter izi ral. Da«; so »Gigani« dramatičen prvenec imenovanega pisatelja, in dasi imajo kot taki vf.čalimanj hub tehničnega, značaja, so vendar vredni vprizoritve za vesele predpustne dni, Nedvmuo pa te »Cigani« po kvaliteti lahko merijo z marsikatero burka tujega izvora. /ofeolsfvo s Bratje, sestre, somišljeniki! Dolžnost Vas kliče, da okrbite za popoln uspeh loterije J. S. S. Srečkanje se vrši nepreklicno dme L marca 1926 pod državnim nadzorstvom1. Razprodajo srečk vršijo: Podružnica »Jutra?, Mestna hranilnica, Posojilnica Narodni dom, blagajne Ljubljanske kreditne banke. Trgovske ba.nke, Slavenske. banke, trgovina Weixl, trafika Goleš, ss. Naberjrojeva, Pavlinova, Petričeva. Pertotova ter br. Naglič, ITaller. Sila, Dr. Mihalič, Vidmar in društvena pisarna ob uradnih urah vsako sredo od 18.—19. ure in nedeljo od 10.—ll. ure. Cena srečki. 10 dinarjev, V HariHoru, 'dne J?, 'februarja. 1936- Kino »APOLO KINO« predvaja krasen film »Kralj nočfsegs Pari/a«. V šestih dolgih dejanjih r.am nudi seuzaca jouelno vsebino z Lucian oh? Albertinijem v glavni u^gi. Zdravstvo Doc, dr. Ivan Matko. Pomen zraka, vode in svetlobe za človeški organizem*) Za uspeva n je jn ohra n it ev človeškega telesa no zadostujeta samo dovršen u-stroj in zdrava kakovost vseh stamcna' šega organizma, marveč so za nemotene delovanje organov potrebne še razne druge snovi, ki jih organizem dobavlja* iz svoje okolice. Brez teh si sploh ni mo-goče predstavljati živega in ?dravcg» telesa. Viri, iz katerih črpamo svojo živ-ljcnsko moč, so zrak_ voda in svetloba, nadalje hrana, ki jo potrebujemo za pre-osnavljanje in končno obleka in stano* vanje, ki ohranjata telesno toploto, odnosno čuvata telo pred zunanjimi, škodljivimi vtptivi. Modernemu človeku pa j« potrebno ra.zcn tega še duševno razvedri* lo, duševna hrana, ki mora biti tem i®-datnejša. čim višja je kulturna stopnja indi vidu ja. Poglejmo si nekoliko podrobneje vpliv navedenih činiteljev na človeški organizem. Zrak. Broz zraka, kakor tudi brez vode rn svetlobe, je vsako žiivljenje na našem planetu nemojroče. Zračna plast ki obdaja zemljo, vsebuje v 1000 litrih 78 litrov dušika. 21 litrov kisika; in 1/30 ogljikove kisline (dvokisa). Poleg njih se nahajajo v zraku še neznatni deli drugih plinov, kakor argona, neona, kriptona, kse^ nona, helijai i.t.d. Za naš organizem Prihaja v poštev predvsem kisik- ki ga * zrakom! vdihavamo v pljuča, odkoder prehaja skozi stene laskovičnih krvnih' cevk v pljučno kri. katero nasiti in ji daje znano zdravo, svetlo-rdečkast o bar-1 vo. Kiisik je staničju našega organizanal neohoduo potreben. Brez tijega ne mor« ne usjievaii. ne živeti! Kisik «e stalno dovaja staničevini h krvjo. S kisikom! prepojena kri prehaja skozi, levi prekat (Herzikamcmer) in ipo žilah - odvodnicah do kapilarnega sistema. Ura oddaja kril svoj kisik staničju. in sprejema v zameno približno enako količino ogljikovega dvokisa, ki povzroča, temnejšo barvo krvi. Staniče vsrkavajo kisik vase, prii čemer oddajajo, potomi kemičnega pre-k ra jan ja stvor jeni ogljikov d vok is krvni. Z njim' nasičena kri se vrača po privod-nili žilah in končno skozii, desni pridvor (Vorkammer) in desni prekat nn7,a-j v pljuča, kjer oddaja ogljikov d vok is t pljučno-kapilarno mrežico in z izdihava-njem nato v zrak. V zameno dobi kri i* vdihanega zraka zopet svež Iriffik, ki ga po opisani poti prevzame slaničje v okrepitev organizma. Množina_ ogljikovega dvokisa. ki jo izdihavamo, je precejšnja in znaža skoro 4% V.oiič'nj izdihanera zraka. V zrak oddajamo torej strupeni ogljikov dvcfels. ki se nepretrgoma tvori v 'naišejn staničju med procesom1, ki j e sličen goreriju ognja. Iz ».raka pa sprejemamo ki si k, ki je neobhodno potreben za življenje n a Se sleherne. jueJ-j aajmanji ■še stanice. Brez trajnega dovajanj* s kisikom prepojene krvi ne morijo na5i možgani niti eno minuto brezhibno delovati. NnSa zavest in vse naše duševno delovanje zastane takoi, čim 'krvi zmnn j* ka kisika. (Dalje prihodnjič). *) Stvarni prispevek za razumevanj* telesno-kultuMiesra filma »Moč in lepota* v tukajšnjem' kinu »Apolo«. Iščem snažno sobe z elektr. rsisvetljav« in posebnim vhodom t gornji Go»poski ulici ali njeni bliiini z« 20. februar. Ponudbe nailoviti na nprnv* .Tabora* pod „So]idno»tv. 301 Učenca (učenke) sprejme tak*j trgevina i raeSanim blagom Matko Serten, Maribor, KoroSka eesla 39. Hoflaktira ge *nmo uienca i* boljit; dniiine, ki ima »tanoran.ie pri slariffih. 282-1 Stenotlpistlnja se sprejme. Ponudbe pod „Stenotipi»tinja“ na naravo lista. 386-2 Odvlina stanovanja, mesečne sobe, lokale oddaate najugodnaje pri stanoranjski borzi ,Mar-Htanu. _______________£»3 Pristopajte CMDI Operni pevec liče ele^antao oprarnlJeBO šolnino sobo, po molsti sredini mosta, s 16. febroarjono. Ponadbe na ■pravo pod ,A. 6*. S9o Legitimacije — drž. na*taT-ljenci /.uižane ceno — Foto-aleljo Japelj M., AltkaRndrora e. 26 Ul, .Trgovdki dom*. 3 Sveže *» se bodo prodajale v petek na Glavnem trgu MASKE in plesne toalete je atelje odprto dne 13. in 16. februarja do 22. ure (10. ure zvečer) Oglejte si moje izložbe mask 272 Fotograf Vlašič, Gosposka 23 3$*)ce;; »Mariboreka, Tinkama« t Mari bom, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Božidar* Borko, novinar, ladajateLj; Kon*orel4 »Tefcora« predstavnik: Vekoslav Splndlec. novinar. JTsi v Maribora,