(Um
t&HUHtitth HWHWmilrB* «<•»!
[■sued three	m
Official Organ
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
M*
iN©.^.
CLEVELAND, OHIO. FRIDAY, MAY, ta; 1916.
LETO IX. — V<
m
■
Program vse-slovanskega dneva v Grays Armory 21. maja
TOSESLOVANSKI ODBOR JE tPRIREOIL SIJAJEN HR0-GRAM ZA VSESLOVANSKI DAN ai. fa AJA. TUDI SLOVENSKA PESEM PRIDE TA I>AIN DO UPOŠTEVANJA- ŽUPAN DAVIS IN PROFESOR WmW KOT GOVORNIKI.
—Vseslovanski dan, v nedeljo, 21. maja obeta biti nekaj talko veličastnega ifl ogromnega, kot kaj enacega Slovani v Clevelandu še niso doživeli. Program je urejen in pripravljen od najboljših slovanskih močij celega Clevelanda. Naj omenimo samo nekoliko točk izmed mnogih, -ki bodejo proslavile vseslovanski dan. Pozdravni govor ibo imel voditelj češkeiga Sokolstva v Clevelan-du, pan Jos. Fraka. Potem se zapoje '^ej Slovani!'1' Temu sledi znamenit govor cleveland-skega župana Harry L. Davita, ki bo s svojo navzočnostjo povečal karakter Javnosti. Zupan Davis se je ljubeznivo odzval vabilu odibora za vseslo vanški dan. iPo županovem govoru se zapoje himna "NapTej' Potem bodemo culi krasne gla sove pzvežbanih čeških pevcev, nakar sledi slavnostni govor srbskega general -konzula in srbskega učenjaka, profesorja Pirpina iz New Yorka. To bo •njegov slavnostni govor Slovanom v Ameriki! Po krasnih pesnicah', katere proizvaja več čeških gospodičen, bo sledil govor profesorja BogOmifl Sinjca In ena najbolj krasnih took v programu bo dvosp^v slovenjih -pevk, gospodične Josifpine Latrsčhetove in .gospe Alice "Yiilmar, nee Trdina. Zapeli bo-zftirko slovenskih ptsnic. Kaj Tkrasen bo češki naroden l*Ies, prbitzvajan od najboljših •trmetriikov. Potem govori polj skoTJ- Zielinški, nakar se zapo-j t poljska himna, rffv at siki govor govori 'M- Marjanovič, od ličen rodoljub, član Jugoslo-n-anskega Odbora v Londonu. Za tem ^ledi hrvatska himna Ljubko -nam bo predstavila potem slovensko pesem gospica Anica Žlindra. Sledi češki govor o<|yetnika Ben Svarc, nav dušenega £eha. Konečno ruska narodna ihimna. Srbske pesni. Skupina ceSkega Sdkdla nam bo podala živo sliko mož in zeti, nakar se zaigra "Marselje* za". Sledi izakfjučni' govor, potem proizvajajo "Skupino Borcev" slovanski Sokoli. Konečno se zaigra "Star Spangled Banner*', ameriška himna.
Bratje, Slovenci, nikdar nobena predstava, prireditev, ali koncert ni nudil še toliko duševnega u'zitka, kot naim bo nudil Vse slovanski dan 21. majja v Grays Armory, Ves sloves :skii narod; mora biti navzoč Program je tako "bogat, kot ga ne more postaviti noben drtng narod, niti ameriški, v Clevelandu. In za vse to se računa 5e majhna Vstopnina 25c, do-' čim je program slavnosti vreden mnogo več, da neprecenljiv. Vsi Slovenci 21. maja v Grays Armory.
—Iz West fPark, Ohio, nam poročajo dofori Slovenci, da vlada med rojaki veliko zanimanje za skupno prodajalno. 31 se jih je vpisalo in so plačali že ipo $iq. Za najmanjši primanjkljaj jamči odbor z vso vrddnostjo. V soboto večer se vrši pri rojaku Oblaku shod-Slovenci v West Parku, 2 združenimi močmi naprej!
—V.sobdfco, 13. maja, se bo borilo in •metalo več hrvatskih in drugih rokoborcev za tekmo v Ullmanovi dvorani na 55. cesti. Le priznane rokobor-isike moči se udeležijo borbe. Med njimi je tudi en Slovenec. Borba bo ena najbolj zanimivih, kar jih' je še bilo v naši naselbini.
—Slovensko telovadno društvo Jugoslovanski Sokol priredi v nedeljo, 14. maja ob 8. zvečer v Grdinovi dvorani
plesni venoek. Ket nudi vsaka prireditev, kateroN prirede naši vrli Sokoli, obilo zabave, tudi na tem plesnem venoku ne bo manjkalo zsalbave.
r-^Sledeci Slovenci so dobifc v četrtek državljanske papirje na Common Please sodni j i: Jo-«!p Jaklič, $fThael ValentiČ, Josip Strpan, Frank Kunstel, Jolm Blatnik, Andrej Drčar.
—Cleveladnski regiment narodne garde je pričel klicati prostovoljce. Major Houts se je izjavil, da je škoro gotovo, da bo regiment poklican na službo v Meksiko.
—»Splošno glasovanje članov S.S.PiZ. je odredilo, da se vrši .konvencija te slovenske podporne Zveze vClevelandu. Cleveland je "bil izbran iz nadpolo-vlčno večino vse/h drugih mest. Konvencija se prične 18. sept. 1916. Dobrodošli! ' —Pismo v naš^m ^uredništvu ima John Useničnik, in naj se takoj tpri -nas zglasi.
—Omrla je Magdalena Me-nart, 68 let stara, doma iz Cosine, fara Polica. Zapušča tu soproga, 2 sina, hčer. Pogreto v roboto, Mir njeni duši!
—0". JosiipISele je bil na konvenciji Slovenske Delavske Podporne Zveze, Tki se je pre tdkTi teden vršila vTittšburgu, ponovno zvoljen i a blagajnika te -zveze. TMegatje so skoro enoglasno -povetfTi svoje 'zaupanje našemu naprednemu ele velandskemu rojaku, kateremu
častitajmol
to ^
—Pri dr. Slovenec, št. i. SD Z so bTR ir volje ni sledeči de
legat je za drtrgo redno konvencijo nase domače organizacije: Jos. Zolcalj, Jos. Kuirtarič, John Jalovec, ATttn Stermherger, Fr.
ČoŠ,
—Slovenska <fcrustva opozarjamo vas, da je naša tiskarna edina slovenska tiskarna v državi Ohio. Nobene druge slovenske,, prave slovenske tiskarne, ni v državi Ohio. Pri nas dobite vse tiskovine cčnejje in bolj lično izdelane, kot na prostorih, kjer se vam pod ptet-vezo obljubuje tda se vaše delo naredi "v slovenski unijski tiskarni". Naša tiskarna je edina slovenska tiskarna v Cleve-landu kot v celi državi 'Ohio-Ne nosite, vi društveni tajniki, tiskovin v prostore, kjjf.r ne morejo in ne znajo tiskat^, ker nimajo svoje tiskarne, pač pa ske»bski brlog, proti delavcem namenjen. /Mi vas postrežemo kot rojaki, domačini, in v zavesti ste, da je delo narejeno v slovenski, ne v židovski ali skebski tiskarni.
•—Sledeči nov slovenski zarod se jp pojavil v Clevelandu tekom. zadnjih dveh dnij1: Stari** Bratlč na St. Clair ave, so dobili deklico, stariši Bradic o a 65. cesti deklico, stariši Franko-vič na 81. cesti deklico, stariži Herbst na 45. cesti dečka, stariši Bajuk na 175. cesti dečka, stariši Klemene na Metta ave. dečka, stariši Kaatelic na «56. cesti dečka, stariši« Kolesar na 63. cesti dečka, stariši Košir na 60. cest! dečka, stariši Go-renc na Croton ave. dečka, star risi Lučič na 6r. cesti deklico. Vsem mnogo napredka v življenju! *
—Clevelandu grozi) štrajk šivilj in moških izdelovalcev db-lek v* velikih tovarnalil Več delavcev raznih podjetij se je pobotalo z delodajalci in so zopet začeli 7. delom.
—Mestni zbor je potrdil zvišanje <>lač uslužbencem cestne železnice.	'»
Milicija Zjed. držav je mobilizirana.
1	1.
VOJNI TAJNIK BAKER JE RAZPOSLAL VSEM NARODNIM GARDAM POVELJE, DA MORAllO BITI PRIPRAVLJENE VSAK TRENUTEK ZA VOJSKO V MEKSIKL
Ameriški vojaki kopljejo strelne jarke.
Columbus, N. Miex., n* maja Ameriške posadke v tej oikolici in ob vseh mejnih pokrajinah so dobile povelje, da takoj pričnejo s kopanjem streHnih jarkov. Strojne puške so dospele na lice ififesta, in 45 motornih" trukov je pripravljenih za do-važanje muinicije. Vojakom je prepovedano pohajati izven mesta, civilno prebivalstvo se svari, naj ob mraku ostane v svojih hišah. Milicija države New Mexico je ž^ dospela na lice mesta, pripravljena za boj.
Povelje Amerikancean, da zapustijo Meksiko.
Washington, m. maja. Ame-rikanci po vsej Mejtsiki so dobili povelje, »dla morajo nemudoma zapustili iMeksiko in se preseliti v Zjed. države. Vsi aime-meriški konzuli v Metksiki so dobil strogo povelje, da mora-jcf prisiliti Amterikance, naj nemudoma zapuste Meksiko. Vojna z Meksiko.
Vsa znamenja kažejo, da bo vojna, a'li pa vsaj intervencija z Meksiko. Carranza, sedajni meksikanski glavar se 'je ska-zal tako nezanesljivega napram ameriški vladi, da slpdlnji :ne preostaja ničesar druaega kot poslati čimveč vojašikih det v Mdcsiko, in če drugače ne gre, s silo narediti mir.
Villa mora biti ujet aili ubit.
Vojni oddelek ameriške vlade se je izjavil, da pod ndbenim pogojem ameriške čete ne zapustijo Meksike poprej, dbk-ler rii Villa prijet od' ameriških čet ali pa ti bit.
Položaj je jako resen.
Vsi uradni krogi v Meksiki se strinjajo s tem, da je splošen pdložaj v iMe-ksiki jako resen, 'Pdložaj v 'Meksiki je strašen. Stotine civilistov umira vsak dan, ker nimajo hrane ali pa ker se razširjajo nalezljive bolezni, ker meksikanska vlada absolutno ne 'stori ničesar, da bi zabrariila prenos 'boleznij. Nadalje se je meksikanska vlada zamerila tudi vojakom, ki že dalj časa niso dobili plačila. Po mnogih1 krajih je meksikanska vlada pod smrtno kaznijo zapovedala, da se mora ljudstvo posluževati papirnatega
denarja* v katerega pa ljuldje 000 mož se nahaja ob meji, in
nimajo nobenega zaupanja.
Narodna garda mobilizira.
Washington, n. maja. Vsi načelniki vseh narodnih gard vserh driav v Uniji so dobili povelja od generalnega štaba v Washingtonu; da morajo biti pripravljeni; vsak trenutek, da so poklicani pod zastave. Sicer ni neposredne nevarnosti, toda
Zjed. države nečejo kasne, kadar prkle
biti pre-do resne
krixe
, Več vojaštva v Meksiko.
Marathon, Tex,, 11. maja. Osem nadaljnih regimentov in-fanterije in topništva je bilo poslanih iz Zjed. držav Nv Meksiko. Nada'ljne vojaške tete se z'birajo na meksikanski ■ meji-Celo vojaštvo iz Filipinov in Panamskega prekopa bo delo
Nemška armada pri Ver-dunu ne more
papri
NEMCI SO BILI PRI VERDUNU V ŠTIRIH M ODBITI. FRANCOSKI SUBMJARIN JE VELIK AVSTRIJSKI TRANSPORT SKE3M MORJU.	y, K>\
V JADI
vsa milicija Zjed. držav je pri-pTavljenar da na prvi predsed^ nikov poziv stopi v akcijo.
Vojna šola zaprta. ' Vojni tajnik 'Baker je brzojavno naročil vodstvu vojne šole v ^Leavenworth, Kans., da se mora šola takoj prenehati, in vsi častniki, 774 po številu,
nemudoma odpotovati k svo- pi^ravljen nahujskali ameri-jim polkom na meksikanski^ Nemce na rcvolwdjo proti
Kajzerjevo privatno pismo, lin, da ko je nemška infan« London^ n. maja Nemški ja naskočila • francoske pott< cesar je pisal osebno pismo janke, jesmaihbma začela stre-!
predsedniku Wilsonu, katerega je silno lepo prosil, da on, kot prijatelj miru in humanitete, naj skrbi, da se grozni boj v Evropi čimprej u<stavi. Londonski listi so mnenja^da je kajzer
<meju
Nbbenih vojakov na vzhodu.
New York, 11. maja. Skoro infanterijskega pol-
^^^ 1 ffn»'ti "1! I I .
ka ni na vzhodnem pfirežju A-merike, t. j. ob mestih Atlantskega morja. Vse, vojaštvo je odpotovalo proti Meksiki. Obrežna artilerija se vzdržuje sa-,miq še na najbolj vainilh točkah. Poleg tega so bili tudi mo-
ma poklicano na službovanje v bilizirani topničarji, ki oskrbu-Meksiki. Kot se čuje namera- jejo ogromne tcipove pred Vho-ya vlada Zjed. držav naprositi dom v newyorsko pristanišče, razna večja mesta, da oddlajo Ti topničarji so bili poslani kot
en del svoje policijske moči za službo v armadi Zjed. dTŽav.
Ali bo Meksika okupirana.
Washington, 11. maja. Zjed. države se pripravljajo na okupacijo Meksike ali pa ysaj na ofoorOženo posredovanje, počim vlada satna Še upa, dta se bo našla pot, ki bo preprečila okupacijo 'Meksike, pa v istem časat vlada hiti na vso moč se pripravljati, da jo izvanTedne prilike ne najdejo nepripravljene. Podrobnosti 6 meksikanski zadevi se ljudstvi še skrivajo, toda toliko se je v vojnem uradu sinoči, dalo dognati, da se pripravljajo na že prej dogovorjenih točkah ogromne zaloge streljiva, topov in strojnih pušk, da kadar pride pravi trenutek, da udari skupna ameriška armada na Meksiko.
100.000 mož na meji.
Vsega skupaj imajo s sedaj Zjedinjene države pripravljenih 100.000 mož, katere se lahko takoj odpošlje v Meksiko. Streljiva je dovolj za eno leto za vso to armado. PredseHnik Wilson je prepričan, da so dovolile Zjed. države do skrajnosti vše, 'kar je bilo mogoče dovoliti, da se ne smejo več umakniti od svojih prvotnih zahtev. 50.-000 omeriskili čet se danes nar haja v Meksfki, nadaljnih 50.-
inTanteristi na meksikansko mejo.
Vojaško taborišče v Texasu
3an Antonio, Tex., 11. maja. Vsa južna Texas se bo spremenila v ogromno taborišče, ki bo pripravljeno, da sprejme mili cijo raznih držav, ki se zbira i« vseh strani j. Kakor ihitro dospejo vojaške čete v San Antonio, jih pošljejo na razna koncentrirana polja. 4500 teksan skih iniličarjev se je dosedaj lodzvailo sluxbj,
(Poveljnik ohioske garde v Washingtonu.
(Washington, 11. maja. Poveljnik ohioske narodne garde, ki šteje 13.000 vojakov, je bil brzojavno poklican v Washington, da s pomočjo generalnega štaba ameriške armade izdela načrte za mobilizacijo ohioske garde. Kot se čuje je izdalo poveljstvo ohioske narodne garde poziv za prostovoljce.
Koliko vojakov imajo Z, D.
iSedajna .moč redne ameriške armade jeueo.ooo mož. Poslanika zbornica je meseca marca določila število redne armade na 140.000, toda senatsika 2&or-nfca. zahteva 250.000 mož. Baš sedaj se vrše pogajanja med o-bema zbornicama, da se postavi število redne armade na 200 000 mož.
Predsed. volitve,

Progresivna stranka se je izjavila, da ne potrebuje Roosevel-ta, če se zjedini z republik
kansko stranko. iNew York, n. maja. Progre sivna -stranka ne bo silila, da je nominiran Roosevelt za predi»ednršloega kandidata, če (bodejo republikanci na konvenciji v Chkagi imenovali za kandidata človeka, ki je naprednih mislij, in ki je zmožen, da jih izvede. Tako se je' izjavil George .jerkins, predlsedhik progresivne stranke na zborovanj« progresivne stranke v New Yofcth "Seveda, mi smo za Roosevelta," je dejal Perkins, "in njegovo ime bodemo priporočili republikancem. In če se ne bodejo zjedinili zanj, tedaj jih bodhno vprašali, naj nam imenujejo svojega moža, in če nafn bo po volji, ga bodemo podpirafli."
Nadalje se je odbor progresivne stranke izjavil: "V teh usodepolniih! časih, odlagamo strankarstvo in presodke, toda ne odlagamo principov, za katere smo se vedJno .poganjali."
Na zborov an j-u je bilo navzočih mnogo promineniriih članov progresivne stranke, med njimi seveda tudi Roosevelt, s katerega dovoljenjem se je predistoječa izjava podala v javnost. , l
Delavski položaj.
Strajki po raznih mestih še trajajo. Nekatere kompanije so se pobotale 2 delavci..
Voun<gstown, 11. maja. Guverner Willis je poslal dva državna uradnika v to mesto, vd!a začneta s \ pogajanjem med itrajkujočimi masinisti in kom-panijami.
Chicago, n. maja. 500 mestnih pometačev in čistilcev je odšlo na štrajk, ker zahtevajo večje plače. Kakih 1000 žensk je prišlo pred tovarno International Harvester Co., da pregovorijo moške, ki se vračajo na dtelo, da vztrajajo pri štrajkul Zaštrajkalo je en tisoč krojacev zaposljenili pri Kuippehheimer & Co.
Detroit, »MSch., 11. maja. The Michigan Alkali Co. je zopet pričala zdelom. Več sto delavcev je bilo dlaflj časa na štrajiku. Kompanija je dala naznaniti, da se stari delavci lahko vrnejo na delo, toda plače se ne povišajo-
Wew Yoik, 11. maja. Tri tisoč delavcev se je danes pri Westingliouise Gq. vrnilo na delo. Kompanija je naznanila, da vsi (Delavci, ki so zaštrajkali, se morajo javiti najprvo v službenem uradu, če 'hočejo zopet delo. Štrajk pri Westingfriouse Co. je takorekqc zlomljen.
. .
4k'["' 'i


i**;«
Rusi v Franciji.
Dosedaj je bilo poslanih 25.000 Rusov v Francijo. Mnogo ar-madnih zborov je še na potu.
(Marseilles, 1. maja. Sedaj se je šele zvedelo, kakcNso ruske čete prišle v Francijo. Potova le so vsega skupaj 117.500 milj. Uikrcaile »o se v ruskem pristanišču Port Dalni, na vzhodnem koncu Sibirije, nakar so se vozile preko Pacifičnega, In dijskega in Sredozemskega morja v Francijo. Vsega sku paj je bilo db 25. aprila izkrca-nih 25.000 mož ruske armade, in trije transporti so bili dote-daj naznanjeni, da se izkrcajo v najkrajšem času. Ob sedaj nem času je dospelo na francoska tla že ponovnih i'5roo Ru^ sov, tako da šteje <danes ruska armada v Franciji do 40.000 mož.
Ruiska armadia, ki je bila na menjena za transport se je zbrala v Moskvi. General Loh-vicki je imel vrhovno nadzor stvo nad njo. Vsi vojaki, namenjeni za Francijo, so bili posebej izibrani vseh vrst ruske armade. Po sibirski železnici so se potem peljali 7500 milj- do Port Dalni, Mizu Port Arturja. Od tu so potovali 10.000 milj ob Rumenem morju, po Kitajskem morju, mimo Shangaja do Singapore. Od tu mimo.Cey-lona do Aden a, preko Rudeče-
.f-
revolucijo proti amerišiki vladi, če Nemčiji nobena želja ne bo ustrežena.
27 ustreljenih.
iLondon, iliw maja. Tekom zadnjih nemirov 1. maja v Be-rolinu, ko so praznovali delavski praznik, je vojaštvo v Be-rolinu ustrelilo 27 delavcev. Pomanjkanje mesa v Berolinu je tako ogromno, da je bilo zopet več stotin mesnic prisiljenih zapreti svoja vrata. Celo premožnejši krogi ne dobijo večkrat kot enkrat na teden mesa.
Angleška predaja pri Kut.
London, 11. maja. Kot se je že prej naznanilo, je bil glavni vzrok predaje angleške armade pri Kut, ker armada ni imela živil. Civilno prebivali stvo mesta Kut vni hotelo oditi iz mesta, in 6000 . civilnih prebivalcev je zajitevalo mnogo hrane, namesto, da bi jo dobi: li vojaki. Civilno prebivalstvo iz Kuta je hotelo večkrat pobegniti iz mesta, toda Turki so vselej na nje streljali, tako da je moralo prebivalstvo bežati v mesto. Angleška armada, predno se je podaJla, je bih tri dnij brez hrane. Kaj so Turki dobili pri Kut
Turško uradtno poročilo se glasi: Carigrad,io.maja. Dasi so Angleži pred predajo uničili kolikor mogoče veliko svoje zaloge, smo dobili vseeno 40 topov, 30 strojnih pušk in 5000
pušk, nekaj avtomobilov in žra- Pittsburg Pa m
'k°Plovov'	, Štrajk delavcev in delavk,
Bitka pri VerdunU. ! zaposljeni v tovarnah za
Parjz, 11. maja. >Nemci so delovanje obleke, se ne bo štirikrat včfrej napadli franco-, iu, poravnal. Kompanije s ske postojanke pred Verdunom1 solutno branijo pogajati načeli črti, in sicer spetimi di-laielavci. 12 nadaljnih to\
vizijami, toda vsi štirje napadi! je zaprtih raKji štrajika. so bili odbiti od Francozov, kot,
poroča vojni urad. Poleg tega	Ubit pri kartah.
Francozi nadaljujejo s svojo! Steubenville, O. 11. ofenzivo na levem bregu reke Mike Popovič je tu igral' Me use in so pridobili več zem- 2 več rojaki, ko so se Ije, kot pa Nemci pri vseh svo-; prepirati. Nastalo je strelji jih napadih. Posebno hud je(m ubit je bil Mike Popovič. bi! nemški napad na hrib št. bijajec je pobegnil. 3 304, kjer so Nemci trpeli ogromne zgube.	!	Alfonzo za mir.
Kaj poročajo iz Berolina? ! MadHd 11 maja. Si
Berdlin, U. maja. Pri napa- Parla™e"£ Je|f,bl1 dancs f
r 'jen. Kralj Alfonzo je imel
ljati v njo stotnija francosk strojnih pušk, ki je redčila n »ke vrste. Le mato napadald je ostalo pri življenju. Avstrijski transport potopij«^
Pariz, n. maja. Uradno, poroča, da je neki franc submarin torpodiral avstrij transport večjega obsega, polnjen % streljivoni in topovi Napad na avstrijsko ladijo, se je pripetil v .Sredozemskem morju.
Laške zgule.
Berolin, 11. maja. Glasom privatnih poročil v iNemčijv znašajo laške častniške zgube odkar se je pričela vojna 300^1 Izined teh jih je bilo 5 gen< lov, 62 polkovnikov, 104 ma; ji in 544 stotnikov. Iz Rama poroča sledeče o bojih na f ti: Artilerijski boji se vršij< c/eli fronti. • Slabo vreme br: vojakom za infanterijski n Na Črnem vnhu so laške le .prisile do Vrat in do potoka, kjer so metale
na sovražnikove pozicije. S močjo operacijskih min, nam je posrečilo na planoti razdreti več vih pozicij.> švedski kralj posvečen
Stockholm, 11. maja. "Aftenbladet'r poroča, socijajisti in anarhisti umoriti- švedskega kralja stava. Baje je obstala m< cijalističnim-anarhistim vom zarota, katere nam bil kralja umoriti, ker je kratkim potrdil smrtno bo napram trem soci radi "anti-militaristične gande/'
~o—
du na 'hrib št. 304 smo zavzeli vznožje hriba Termiten, in več strelnih jarkov. Poskus Francozov zopet zavzeti- zgubljene strelne jarke, je spodletel. Na levem bregu reke Meuse smo odbili francoski napad, ujeli častnikov, 375 vojakov in strojnih pušk.
Francoske strojne puške.
Pariz, 10. maja. Francozi imajo pripisovati svoje zadnje uspehe pred Verdunom novi vrsti strojnih pušk. Bombardment Nemcev, ki je trajal 48^5 °«> za to delo. Toda l
ur, je bil hujši, "kot kdaj prej, in INemci so se prepričali, da ne more ostati nihče živ po tem silnem bombardiranju. Toda Francpzje so taki mojstri pri gradnji podzemeljskih dup-
ga morja in skozi Sueški pre kop. Po Sredozemskem mor-jui je ruske transporte spremlja lo številno torpednrh rušilcev in submarinov. Angleži in Fran cozi so ^ali na razpolago kar največ vojnih ladij, da se Rusi brez nezgode prepeljejo Krancijo. Francosko ljudstvo je bilo popolnoma presenečeno, ko so Rusi dospeli v Marseilles, ker jih niso pričakovali.
vor, v katerem se je izjavil, bo Španija ostala nevtralna da je za mir.
—V Youngstownu so nekega John Swierza, ki je tel z diqamitom pognati v več tovaren, kjer se izd orožje za zaveznike. Ta je hotel biti v zvetzi z av skim konzulom v Clevel katerega je prosil naj
zul, čudna izjemi, je to nil rn povzročil, da je bil prijet po skrivnem agentu držav in zaprt. Swierz je v ji blaznbsti trdil, da se maščevati za Avstrijo. Avstrije v Clevelandu j za njegov načrt in je bil pošten, da ga je naizi
^ 3, V

V Kobdilju na kopali uglednega Josipa Fabianija iz bine.
Ustavljen list
haijajoči t< oblastveno
• • k &'
. •A'./'v .
Wf * 1 k11 I /%] ^ * » 1 -ji
mUMUH
jakoi j •
in »dragi Slovenskem ? Ali smo . Vi sami. ki ste
NAROČNINA«

Sen narod, da je naž
Sen;

J2J0 J3.50
J&a Cl+tfd. po poJH $3.00 Tosamaxna Jkt+oUKa " 3c
ni in zadovoljni, ne bi breče vdaljni tuji svet.
)i

...
........
okol Vadlav Svarc
......... Oricester
. . * *
dopisi in denar naj m poiilja na: "ClerelancUka Amerika", «119 ST. CLAIR AVE. N. K., CLEVELAND, OHIO
KAUSH,
LOUIS/. PIRC. Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
by 25.000 Slovenians (Kramers) in the City of Cleveland at rates m rmquest. American in spirit Foreign in language only.
Cleveland and elsewhere.
TELEPHONE CUY PRINCETON ISO
Entered m se^md-dass matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland, > under the Act of Merck Srd, 1879.
i ali do: aploino
srečni, ker niso svobodni, ker niso na svoji zemlji svoj gospod, ker| žive slike mož in žen ...if................proizvajajo
jim tujci gospodarijo, ker žive v državi, kjer imajo dolžnosti a "Maneillaise" .'...........................}........Orfteste'r
skoraj nobenih pravic. Da »bodete to bolje razumeli, hočem vacs Zaključni govor...............................Joža Očaskova
domisliti samo nekatere krivice izmed tisočerih in tisočerih, ki Skupjna borcev....................proizvajajo Sokoli
nam jih delajo v Avstriji Nemci in one poturice naše krvi, iki "Star Spangled Banner"............................Orkester
podpirajo nemško vladanje nad nami. Ali je srečen tisti narod, 'Svira Slovanski onkester, kojega vodi gospodična Elsie Hru-kojemu se zatira in zaničuje jezik, jezilk. (ki pravzaiprav <pomeni by.	h •	' v
domovino; kojemu se ne spoštujejo domači običaji ampaik se mu Glasovir je izvolila posoditi firma Ai. 'Maresh & Co. urivajo tuji.	Kldor je Slovan, ibo prišel na to značaj no slavnost! Ker:
Ali more biti srečen narod, če mora na lastne oči gledati,| Kdor se svojega rodu sramuje, (ponižuje samega sebe! kajko izumira, in kako mu »požrešni iNemec 'grabi zemljo? Ali je
Friday, May, ia. 1916,
Ameriškim Slovencem!
Govoril Slovencem v Clevelandu dne 38. aprila, 1916 dr. Niko Zupanič.
Glede S. N. Doma.
Cenjeno uredništvo:— Zdi se mi potrebno, da odbor
Jaz sem dejal, da predpostavljam, da slovenski Clevelamc prednjači v naprednih idejah našim kolonijam v Ameriki, no, jaz tega ne predpostavljam samo, ampaik jaz sem o tam celo pre-| pričan, ker imam za to faiktične dokaze. Omenjam samo eno dejstvo, dejstvo, da uprav v vaši isredmi, mod vami, izhaja "Cle-velandska Amerika" edini slovenski list, ki je ostal zvest ideji osvobojenja slovenskega naroda tudi v hudih dneh, ko so naši g Rusi morali iz taktičnih ozirov zapustiti Karpatske gore in ko so bili Nemci za»plašili ves svet. V vaši sredini, elevelandski Slovenci, se naihaja list, ki v onih teškihi dnevih1 ni snel z droga slovanske in jugoslovanske zastave ter jo poteptal v blato, kakor •o todrugi stprili. (Klici: Sram jih bilo!) Ta list, gospoda moja, "je ^Clevelaad-slka Amerika", katere urednik je predsednik današ ^jega shoda. (Klici: 2ivel list!) Naravno je, da uredništvo ne Ji moglo zadržati krize, če ne bi imelo okoli sebe razumnega občinstva, ki je razumelo urednika in ki je zdržalo list z naročni-iHvala vam za to tudi od moje strani! Tako, vidite, pripada elevdandski Slovenci, »posebno lepa uloga v razvoju jugo »vanskega vprašanja v Ameriki. (Kliči: Živela Jugoslavija\) Vi ste se, dragi poslušaldi, zbrali na poziv tukajšnje podrui-"Slovenske Lige", in jaz sem dolžan hvalo v prvi vrsti pred-lištvu te društvene organizacije, da vam morem govoriti ljubeznivi poziv podružnice se obračam do vas s toplo željo, bi se cela "Slovenska Liga" tako lepo razcveta'la in kazala zdravega življenja, kakor njena podružnica v Cleveland^. Slovenski Ligi: Vivat! Crescaf! Floreat! (Ploskanje.) To tem bolj od srca želim, ker mislim, da bi se ameriški tnci najlepše odzvali potrebi matere Slovenije, če stopijo ozira na svoje iculturno-politično prepričanje v Slovensko Pod streho "Slovenske lige," podajte si vsi roke, kar vas mati Slovenija, vsi kii slovensko govorite, ki slovensko ki slovensko čutite. Za notranja naša vprašanja bo še prilike, ko mine. nevarni čas vojne, sedaj pa stojmo vsi en mož na braniku domovine in glejmo, da se ne pripeti na-lovini kalka nesreča? Voditelji, amerikanskih Slovencev, •kličem enako staremu Rimljanu: Videant consules ne I detriment! res Slovenka capiat! Glejte, da se ikaj hudega rte sti naši domovini! Bodite budni na krovu iladije, lepe nam iovine, ki sedaj plava po razburkanem in penečem se morju
Vrnimo se k glavnemu predmetu', k naši skuipnii domovin-zadevi in (poglejmo, k^ka je situacija našega naroda, in kaj >trebno ukreniti za njegovo bodočnost. Da bi ves položaj in enotno jpremotrili, potrebno nam je stališče in stalno ripravnejše pogledišče za presojanje politične perspektive, »volite mi, dragi rojAki, da vam stavim eno zelo enostav-išanje, vtprašanje, s katerim piora biti vsakdo izmed nas lem. To vprašanje se glasi: Kaj mora biti cilj prave in politike? (Prosim, mislite malo z menoj, in če je kdo iz-vas mnenja, <da je vprašanje pogodil, naj se dvigne in glasove".....(Napeto pričakovanje). Nikdo? Nič ne de. Za ta-
ardinalno vprašanje je treba imeti več časa, za razmišljanje, >r sem »ga jaz dovolil vam, kaj ne da? Zato bom sam odgovc-Cilj vsake prave in poštene politike moral bi biti: Narediti * zadovoljen in srečen (KUiti: Tako je!) Kdor se oddaljuje te politike je ali nezmožen za vodstvo naroda ali pa je ne-sten v službi bodisi lastnega egoizma, bodisi tujih zatiralcev tiranov. Na vsak način veleva korist naroda, da se ljudi prve jorije odstrani iz javnega življenja, ljudi druge kategorije ljudi, ki zapeljujejo narod na kriva pota sužnjosti, take lju-treba najostrejše kaznovati. Odkrito vam povem, da srna-one slovenske urednike in one slovenske govornike, ki darned vami agitirajo za Nemčijo in njeno posestrino Avstrijo, veličajo cesarja Viljema in njegovega Hindenburga, za izda-domovine! Ker jasno je kot beli dan, da nadaljne skupno življenje Nemcev in Slovanov v eni državi, kakor je to slučaj W Avstriji, pomeni za nas narodno smrt. Da, sigurno smrt, katere nas more rešiti Samo zmaga Rusov in njenih velikodušnih zaveznikov: Francozov in Angležev.,
»Ne, mi ne maramo umreti, mi hočemo živeti, v smrt pa naj gredo izdajalci domovine. In oni bodo tudi iztrebljenj in uničeni 'Jcot ljulilka in bodeči iplevelj v žitu, da ne bi dalje kužili in dusi-li naroda v Jugoslaviji, ti odurni hlapci vsake hudobije. (Klici: Itn jih bodi!)
Da bdde slovenski narod zadovoljen in srečen, to je bila glavna~struna v akordih fifla'ih misli j, ko sem v začetku te velike vojne vzel v roke domovinsko stvar; sreča slovenskega naroda mi je tudi danes zle zda vodnica na krvavem evropskem horizontu. Jaz sem zelo "radosten, dragi mi rojalki, <la vam morem potrtfiti resničnost in pravo te devize z uvdljavljenjem principa v zgodovini Zjed. držav, torej d ril a ve, v kateri site našli vi kruh, 1 mir in srečo. Ko so se namreč prebivalci te velike zemlje dvignili zoper Veliko Britanijo,, so zastopniki njihovih trinajst prvotnih držav podpisali dne 4. julija, 1776 izjavo neodvisnosti, v teri stoji izmed ostalega tudi to znaeajno mesto: "Mi mislimo, da je sledeča resnica jasna; da so vsi možje ustvarjeni enako, da so vsem možem od njih stvarnika podeljene gotove pra-i, in da so med temi pravicami: .življenje, svoboda in prizade-lje biti srečen." Na tem printeupu stojim danes, na tem prin-sem stal, ko sem v imenu naroda delal po evropskih rezi-ica'h, na tem principu pa stoji tudi Jugoslovanski Odbor v idonu, kojemu pripadati imam čast tudi jaz. Prttnaiknimo se, -dragi moji rojaki, v mislih nazaj v staro lovino, v okvirju avstro-ogrske monarhije, kjer • zdihujejo >venci vže preko šest* stoletij pod teškim žezlom habsburške >ine. Naj se za trenutek ustavijo naše misli nad slovenskimi sti ob Savi, IPravi, Soči in Kolpi; naj se ustavijo iznad pri-nih hišk, kjer smo.se rodili in (prijaznih gričilhi kjer smo se otroci igrali in cvetlice nabirali ob potdkih. Spomnimo se cerkva, kjer smo 'hodili k maši,in grobov dkoli njih, kjer
svoboden in srečen narod, koji plača vi-sdke davke? a jih nikdar ne šteje, ampak mora molče trpeti, da zapeljejo bahati generali in ministri ter vladar, (ki vedno ipovdarja, da je "ein deu-tscflrer Fuerst", vladar, ki je dal za nemško gledališče v Ljubljani 40.000 kron, a za slovensko niti prebitega vinarja? Od 150 milijonov kron, ki jih plačajo Slovenci kot davek direktno in in-direktno, mi* dobimo okroglo 30 milijonov nazaj za up&vo de-1 Doma poroča od časa do časa žel in še tu odpade velik del na Nemce in odpadnike, <ki zavzema- o svojem delovanju, da ima na jo najvišja mesta. Ali moremo ljubiti vladarja, ki se je pred eni- ša naselbina jasne podatke, ka mi leti izrazil o naših bratrh Hrvatih: Die Kroaten sind fuer ko delo napreduje, mich ein Fetzen! Cunja, umazana knpa, za tja vreči in pogazi- Odbor ima seje divalkrat na ti —to so junaški Hrvatje Franc Jožefu I. In to so tisti Hrvat- mesec, vsadc drugi in četrti pe-e, <ki mu branijo prestol pred Rusi in Srbi in žrtvujejo zanj živ-1 tek v mesecu. 'Dosedaj smo ure jen je in kri! Bedaki bedasti, iki ne vedo, kaj delajo.	dili vse potrebno, ida se začnejo
Ali more biti oni narod srečen, kateremu vojaki cesarja prodajati delnice. Preskrbeli Franca Jožefa ubijajo nedolžne sinove in hčerke, kakor je bil to smo potrebne knjige za knjigo-slučaj v Ljubljani 20. septembra 1908? Podivjani nemški oficir- vod!stvo, duplžkatne pobotne •ki nosijo 2*laiti portepe cesarja Franq Josipa, dali so streljati knjižice za vse "društvene za-na miroljuben narod po ulicaih, ko se je vračal zvečer zadovoljen stopniike in za pooblaščence, ki iz izletov domo^. Gornještajerske nenršlke barabe, krvni bratje smejo prodajati delnice. Vsak etra Roseggerja, ki služijo kot vojaki 27. pešpolka so merili s izmed U15 direktorjev ima eno iiuškami na posamezne osebe, kakor lovci na zajce ali košute. I tako pobotno knjižico. Takrat sta»bila ubita dva naša nadepoflna mladeniča. Lunder-A-I Dosedaj je v blagajni ze bli-damič (klici: slava jim!) in več kot trideset osebje bilo ranjenih.! zu en tisoč dolarjev, kar je lepa n zakaj so pale te nedolžne žrtve? Zato ker so tiste dnij Ljub- svota za začetek, ker nismo ve-janski Slovenci na miren način protestirali proti postopanju liko agitirali med posamezniki, Nemcev, ki so v Ptuju tepli naše rodoljube in pljuvali na slo- dokler niiso*'bile vse knjige po-venske dame. Če to slišite in premislite, ali morete biti zadovolj- polnom urejene. Sedaj je čas, ni in srečni? Hudo je človeku1, če kdo zaničuije rodbino, a še hu-|da začno društveni zastopniki je, če mora to mirno trpeti, če se ne sme za živo glavo poto-jz delom. Pričakujemo kar naj-žiti, ampak 11101* ljubiti šibo, ki ga tepe ter hočeš nočeš priseza-l bolj živhne agitacije in konku-ti udanost in zvestobo tistemu, ki te tlači in zaničuje. Kajne da, rentle med posameznimi dro-kak.šna je razlika med1. Ameriko in Avstrijo! Zato pa je Amerika štvi v prid Doma. Za najbolj bogata in srečna dežela in ima vpogled v veliko bodočnost, do-i delavne zastopnike bo odbor čim je Avstrija od samih pregreh gnjila kakor vlačuga, in bliža določil nagrade! se ji žalosten konec.	J Vsi pooblaščenci naj poroča-
Da, nedolžna slovenska kri prelita 20. septembra po ulicahl jQ tajniku Doma vsak mesec bele Ljubljane, vpije za maščevanje in duii Ludra in Adamiča I sproti in izročijo denar meseč-tako dolgo ne bodete mirni v raju, dokler ne bo Ljubljana oči- no, da bo poslovanje v redu. ščena nemških tiranov in rabljev cesarja Franc Josipa. Kri za Zadnji teden sem imel prili-kri, zob za zob, glavo za glavo!	ko ogledati si slovenski TJbm v
•Minogim se čudno zdi, da Avstrija nima kolonij in da si tudi 'Pittsburgh, Dotični Dom je vehe prizadeva posebno dobiti jih. Zakaj? Saj ima doma kolonije, ljal $32.000, kar je velika svo-narnreč slovanske dežele, ker Avstrijo pomenijo pravzaprav ta za tako majhno naselbino Nlemci, ki gospodarijo in štejejo novce, a slovanski narodi so kaikor je v Pittsburgu. Deflni-faja, ki teško dela v nemških tovarnah in kupuje vse industrij- carji so založili po $100 in se s»ke izdelke od nemšlkih delodajalcev. Zakaj ? y\li smo Slovani jim sedaj dobro izplačuje. Splo-manj nadarjeni kot Nemci? Ali so nemške <dežele bolj plodne, šno mnenje je, da je Dom veli-jolj prirodno.bogate nego naše? Ne, niti jedno niti drugo ni ko koristil za napreddk nasel-slučajk Nasprotno, kar se tiče nadarjenosti, sami Nemci prizna- bine. Ni pač nobenega vpraša-vajo naš narod za na}bo»lj nadarjen med vsemi avstrijskimi na- n j a., da bi Cleveland, naselbina rodi. Ampak vzroflc tiči v tem, da se je duuajska vlada brigala v ne bi mogla post viti Doma, če prvi vrsti za izobrazbo Nemcev^dočim je ostavljala Slovence in so ga postavfli v Pittsburgu1, sa-Hrvate v temi, tako da so posebno v trgovski in industrijski iz- mo zavzeti se je treba zanj. obrazbi zaostajali za Nemci, vsled česar jim je tekma preteška, iSedaj po leti bodejo pikniki, skoro nemogoča. Koliki rudniki leže v slovenskih deželah, neiz- mru$tva prosimo, da se apomt-koriščani tudi zato, ker so Slovenci, kajkor je dokazano c«elo pri njajo ob takih prilitkafli na Dom. avstro-ogrsiki banki, prikrajšani s kreditom in jim je podvig ra- Cim več prostovoljnih done-ditega nemogoč.	' '	Ukov, tem hitreje bo Dom dru-
Da mi ne »bi morda kdo očital, da sem enostranski, pustimoUtvena last. govoroti Slovence same z stare domovine. Čitajte stenografske	Dr. F. J. Kern.
zapisnike zasedanja državnega zbora na Dunaju od početka
ustavne dobe pa do danes! Kaj je vsebina govorov slovenskih I	............■■■ o
poslancev? Skoro same pritožbe zoper vtaclo in Nemce, da se.	# #
kršijo narodove pravice, da se ne zidajo narodne šole, da se pre- (	LlOpiSl«
ganjajo slovenski književniki in žurnalisti. Kaj)«o pravična je vlaKia Slovencem v Avstriji in kako se jim dobro godi', vidi se
tudi iz tega, da so pred eno generacijo na Kranjskem gospodari-, Chi IU Cenjeno uredni. h Nemci, ker jnn je cesar Franc Josip I. podelil tak volivm red, -tm Rer ^ .Q resnice daje moglo 5% Nemcev imeti več poslancev kakor 95% Sloven-1 ^ kapitali,tičJni listi 0 štrajkll
pri National Harvester Co. sem se jaz odločil, da vam nekoliko ' povem. Prj Harvester Co. nas dela vseh skupaj v glavni tovarni in po podružnicah 33.848 oseb, čemur je dokaz uradna statistika dne 30. januarija, 1916. Dela nas na Blen Island in Western ave. več kakor 15.000, in ti vsi smo od prvega <|o zadnjega moža na
štrajku. štrajkarji se jako solidno obnašajo, kar pa kapitalistom ni vseč, da na%* morajo napasti <& policijo, katerih je nekaj nad 500 za obrambo tovarniških interesov. Čital sem v eni zadnjih števiflik Clev. Amerike, da je eden policist zadržal z revolverjem v rofld od 500» 600 mož, iki bo napadali tovarno. To pa ni res. (-Uredništvo
je povzelo dotično novico iz ve-i
__v '
zvršila e: Oddelek tovarne stoji
i. V bli-
Rockweel St. in 31st St. žini štrajku joči livarji odi Mal-leaJble Castings Ca., katerih je bilo mogoče kalkrh 50 ali 60, so šli mirno mimo tovarne, nakar jih je policist pričel naganjati k begu, in to je bilo preveč. Po-lidist je dobil kamen v glavo, da je -padel na zemljo, nakar je dvakrat uistrelil, pa nikogar zadel. Tudi aretiran ni bil nifače.
!V našem milijonskem mestu Chicago je od 1. maja tako mnogo štrajkov, najmanj trideset tovaren je pustHo delo. Tudi v naši slovenski tovarni za izdelovanje tkož za bobne, pri Mike Sumer, So. Racine Št. In 2«nd St. so ustavili delo vsi moški in ženske.
Kakor se pričakuje, ibodejo imeli vsi Štrajikarji dober uspeh. Dne 4. maja smo imeli koraka-
Dalje na tretji strani.
KOGA ŽELITE ZA PREDSEDNIKA?
Letošnje predsedniške volitve bodejo izvanredno zanimive, enake volitvam tedaj, ko je bil izvoljen Lincoln in se je pričela meščanska vojska v Ameriki. Množica kandidatov se je oglasila. Mi želimo zvedeti za mnenja naših naročnikov o posameznih kandidatih. Naredite križ za imenom onega kandidata, katerega želite, da bi'bil zvoljen. Pošljite izrezekv našo pisarno osebno ali po pošti. Kontest se sklene 10. maja, nakar naznanimo uspeh te "volitve". Glasujejo naj državljani tako v
Oebs
Roosevelt Hughes La Follette. Cummins RooT
| Wilson ..........| |	
[ Sherman	.....i j
Bryan .......	—i n
	....i i
! 4 Ford ......	.....r j
	....i i

Princ*t*n 1*44 W
BRATA KUNSTEL
nm Vorfc Dry CUiiing go.
Priporočan M cowmen obUnmtne n iOimmfr, likali« la popravtyutf*
' j MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLEKI
V* d«Io srriimo t popolno sadov*ljno«t. fhtm dolol Nblra coao. Prido-mo Um ia pripoUoaM aa	6220 ST. CLAIR AVENUE
<J

V
in zanesljivo
Ml POŠILJAMO denar V AVSTRO-OGSKO' POTOM HRANILNICE NA DUNAJU
Vsak, ki poitfe denar, dobi potrdilo prejemnl. k«. Hitra in poltena postrežba.
cev. Na Korcškem, kjer živi ena tretina Slovencev in dve tre-tini "Nemcev, imajo Nemci 612 normalnih šol, d očim imajo Slovenci samo tri. (Klici: Žalostno je tol)
(Dalje prihodnjič.)
Odprt urad n pošiljanje donaija
SLOVANSKI DAN.
LEO SCHWALB
Iff
v prospefli Slovanske (politične akcije, katerega priredi Slovanska Sokol ska Zveza, Če^ka, Slovaška in Slovenska Liga v nedeljo dne 21, maja. 1916 v Gray's Armory na Bolivar Rd. in Prospect ulici Vstopnina 25 centov za osebo. Začetek točno ob 2. uri po-| poldne.
VSIPORED:
Pozdravni govor...........................sokol Jos. Frokal
"Hej Slovani''.................................... . Orkester!
Basen*.....................deklamira sokolica V. Brihcinova
Govor župana mesta.........................Harry L. 'Dfavisl
"Naprej" Slovenska himna.............;..........Orkester
"Ma kraso kras"....................gospodična V. Rihovsky]
"Selected", poje Češki damski quartetto, pojejo
gospodične B. Stech, M. Vanek, R. Vakoun in R. Vapalecky| spremlja na piano gospodična S. Stredons'ky
Slavnostni govor.........................Prof. M. b Pupinl
Srpska himna ....................................Orkester
Hauslove solo "A Meditation Phais" od Massanet B. Brinbisi Alard, proizvaja Raymound Stech sprčmlia na pi-aho gospodična B. Vokoun.	. *
Govor...............................prof. Bogomil Simeik
"Kje dom je moj".................................Ofke*ter|
"Slovenske pesmi", duetto.	. .
/Pojejo gospa Alica Vidmar in gospodična Josipina Lauschel
a)	Zbirka Slov. Nar. pesnij.............iproizvaja "Omladina"'
J. A. Komensky
b)	Češki narodni ples.....................director J. Masefcl
Spevi "Choir Harmonia" Fr. Chopina priozvaje vodja J. Pavlof
Poljski govor........... .......................Zielinski
Poljska Himna.................................. Onkester
Hrvatski govor.............................M. Marjanovič
Hrvatska Himna .................................. Orkesterj
Slovaške pesni, gospodična R. Čipka s pomc£jo Dr. M. Francisi l
.	y ' o
ob nedeljah od 10 12 dop. ▼ I. nad at.
6131 St CUir Ave.
i
Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljSale pošiljam zopet redno
denarje v staro domovino.
Podiljatre ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovnika v roke, pač pa v teku 20 do 24 dni.
100K velja sedaj $14.00 s poštnino vred.
Brzo javiti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, na|-
inanje pa denarje poslati potom brzojava. •
t . ...
Prank: Sakser
82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, 0.

■M




UPRAVNI ODBOR:
Predeedntk: Dr. FRANK 3. KHRN, 6202 ST. OLAIR AVE. Podpredsednik: JOSIP KALAN, 6101 POT. CLAIR AVE. Tajnik: FRANK HUbOVEKNIK, 1052 E. 6tad STREET. Blagajnik: MIHAEL SErPNIKAR, 6306 (HJLBS AVE.
NADZORNI ODBOR: Frank Cerate, 60S3 St Clalr ave. Frank M. JalfcU«, 1203 Norwood Rd, Mfct Petrovteb, 10V« E. 67tfc Bt
STAVBENI ODBOR:	'
Joelp Bele, 6108 0L Clalr ave. Anton M. Kolar, 3222 Lakertde ave. Loule J. Pire, 8119 9L Clear ave,
FINANČNI ODBOR:
Rudolf Perdan, 6802 (Proeaer e|?e. Zott Bbik, 600« 8t Clalr art. Louie J. Pire, JoMp Kalen to Seje direktoclja ee vrle veaflt drugi I 6029 Glaee ave.
Vee dohodke In koreepandeooo ttlkaJoCe ee S. N. D. naj ee po-Mljajo na prvega tajnika.
nigk caroe. to četrti petek ▼ meeecu
(Nadaljevanje iz a. straaL |hči", '^Zadruga" i dr.) Ljublja-*■■■	na, kjer je služboval dolgo vr-
(Prišli so skupaj delavci od sto let, -bila mu- je priljubljena rester Co. McCormick in j Novi bankovci. "Fremden-ing Co. Prišli so naim na blatt' javlja, da izda Avstro-O-ioč delavci od Malleable grška banka v drugi polovici stinigis Co. kakih 4000, m letošnjega leta nove desetkron skupaj nas je bilo ogrom-sike in dvajsetkron-ske bankovče tisoče v, pa so poročali v ka-| Promocija. Na dunajskem (alistične liste, da nas je bilo vseučilišču je bil 20. marca pro-laj par sto. Talko poročajo moviran za doktorja prava Anino o nas « delavcih med dre j Gosar.
Obstreljevanje goriškega mesta iz najtežjih kalibrov, kakor je sporočil uradni komunik 19. i aprila, je bilo zopet nekaj groz-
janje raznih oddelkov 'ormick Co. je bilo do-nekateri od'delki so dobili
zahteve popolnoma
sdrav vsem štrajkarjem :agi. Želim, da neustrašeno skupaj držijo. štrajkar.
si, Pa. Kar se tiče dela ij, se sicer moramo pohva f, ker ^e dela vsak dan s pol-paro, Družba je jplače it : povišala za 10 odstotkov 20 odstotkov in naj labordca" plača je se na uro. Večina pa de-caj od komada in se za toliko, da se pošteno pre ^e katerega rojaka veseli .priti, lahko pride, ker dobi, kdor hoče delati, ijalci so v skitoeh, ker ne morejo dobiti delav-v poljubni množini. Tako stvar spreobrnila. Včasih ilavici bili podeni od tova-danes pa kompanije delav ija Klin za klin*! lovenci smo zaposljeni ve la v Tin Mill & Sheet Co., irnegie topilnici ali Ameri-Steel & Wire Co. ruštvo sv. Barbare št. 82 lelo svoj prvi piknik ali za-dne 29. aprila v svojem ;m društvenem domu. Vera se je prav dobro Obnes-■kar se v imenu društva ryjaLbm- srčno zah-valju-It Je bil namenjen rstrqškov dr. doma. >jakom zakličem na svi-prihodnji veselici. Zeti tudi društvo "Slove-ilo poskočilo na svoji
2t. maja, t. j. tretjo ne-vrši shod' (Slovenske 1. v slovenskem dru-domu, Bratje, ne potega dneva, ker je veli-»mena za vsakega posa-kar se bo sklenilo na tnju, to 1)0 ostalo. Pridi-cer odvisno je od1 vsake-leznika. Bratje, na dan >bodo našega trpečega
!
Fr. Kramar
tre domovine
cega vjetništva sta se
gem času oglasila Ljub-'Ferdinand Vrabec, ki 11. marca 1915 in le-v bolnici v Moskvi, ter brat Josip Vrabec, ki tja sedaj v Taškentu v 1 Aziji.	1
li zdravnik dr. Anton bil rodom Ljuibljan-egov oče je bil po svoji losti iznani trgovec na trgu. Bil je brat rajne-prebšlkega .profesorja Jota,, ki je podal Slo-po Mohorjevi družbi delo "Občna zgpdovi-'Ljubljaqskem Zvo-'v IPismi'h iz Za-književnih in kul-
do nega. Mesto je trpelo obilo zopet na južnem delu, kamor kar divje streljajo Italijani, kakor da 'bi bila tam zbrana velika armada. Vsakokrat napravijo škodo na poslopjih, na poljih, na drevju. Krasno drevje lepega drevoreda na Korzu je že mnogo trpelo. Ognje^asci ima jo ob takih prilikah mnogo po sla, in kako skrajno nevarnega, da preprečijo razširjenje qg-nja. Obstreljevali so Italijani tudi del ob poti proti Soškem mostu, tam je obilo trpela lepa °vila grofa Alfreda Coronija, bivšega poslanca. Sredi krasnih nasadov na primerni- višini stoji ta gradič. Tam okoli so padale granate in razdevale tudi to krasno mesto. Okolfcia trpi strašno vsled vednega Obstre ljevanja, in sicer vSa, od južne strani ob Soči do Solkana.
Vograko. Parkrat, ko so se predrzni!« italijanski letalci me tati :bom!be okoli postaje Volč-jadraga na Goriškem, je bilo navedeno v Cadornovih poročilih ime Vogrsko za postajo v Volčjidragi v Vipavski dolini. Lepo na levo, v hribčku gori nad*cesto, tiči Vogrsfko, obvladujoč Volčjodrago; krasen pogled iz želesmiškega vlaka. Te dni smo culi, da so na Vo-grskem prav dobro sprejeli o-grske vojake ter jim poveda'li, da ima ta vas pravzaprav ime po Ogrih, ker nekoč so se naselili tukaj Ogri in ti so bili povzročitelji ime kraju: Vogrsko. Kraj je dobil ime ,po graščini, kakor Dornberg in Rihenberg po tamkaj bivajočilh plemeni-taših. Na Vogrskem so priimki: Gorjan, Gregorič, teih' dveh priimkov je posebno dosti, potem Nardin, Marvin, tuja priimka bi bila: 2ižniond in Bel tram. Teh je tudi. nekaj. Vogr sko je majhna kmečka občina,« izborno vino raste na Vogr-skem. Dfevet kilometrov je od Gorice. Prebivalcev okoli tisoč. Dobri kmečki ljudje. Župan se piše Beltram in je bil odšel takoj ob mobilizaciji k vojafkom, -Na Vogrskem je šola dvoraz-rednica. Sedaj učiteljuje tam g. Balič, ki je dolgo časa učitelje-val na slavnem Vrhu s v. Mihaela.
Kal je gorska občina na levem bregu Soče visoko gori na gorovju. Krepak igonski rod prebiva v občini. Sedaj občina tr,pi obilo vsled vojne. Saj vemo, kako bi Italijani radi zlezli čez Sočo na levi breg pov-sodi. Ker pa ne morejo, pa streljajo čez in tako je občina Kal že hudo prizadeta. Glavni kraji so: Kal, Levpa, Lom.t Na Levpo letijo granate in jo razde vaj o. Šola je v Kaflu, v ,Lev-pi in na Lomu? tam so tudi cerkve. Kal je oddaljen od Gprice 37km. Pošta za Kal je v Av-čalh. V Kata in na Lomu sta bir li kmetsko-izobraževalni dru-
nton a Krasu.
rjet. V rtu je fcbole Riž za '

Odda se lepo opremljena soba v najem za enega ali dva fanta. u6jE.6istSt.	(58)
Lepa soba sa enega ali dva fanta, s hrano ali brez, se odda. Vpraša se v uredništvu.
Takoj dobi delo dober slovenski pomočnik za' grocer i jo in mesnico- Tudli za razvažanje odjemalcem. Plača po dtogovo-ru. Mora znati angleško i68on Waterloo iR)d.	(58)
ali dJva. 1114 E. 76th St. (58)
CENIK MALIH OGLASOV.
ličl DELAVCE do 26 beeed ali
. krat po............
krat po............
krat po
VRiTE,
vrat i
________ .40c.
........3Bc.
........aoc.
vsaka nadaljne vrata po 60.
DELO IftčEJO VBK VRSTE, do 25 beeed ali 6 vrat
1 krat <po.......................20o
3 krat in več po.................17c.
vseka nadaljne vrata po 3c.
SOBE SE ODDAJO IN NA HRANO - 1 SE SPREJMEJO, do 26 beeed ali S vrat
1 krat po.......................26c.
3 krat in več po...............v.20c.
Veeke nadeljne vrata po 4e.
so v občini, Li* joč iz "liipe". ruskem vjetnistvu
1 iat Kostanjevice zemyslu je bil
tu v Turk^sta-in (tam umrl. jubljano. Kranjska aprovizacijslka družba je razdelila med lju/bljanske trgovce riža treh v^st, ki so ga trgovci ofbvezani prodajati po 1 K 76 v. •oziroma po 2 K in po 2
K 40 v. za trg - V«aka stran- lender dobi dbbro službo, ka sme zahtevati le en kilogram m znati nekaj angleško.
Samomor. Iz Celja poročajo: ^ , . . . J . „ -
Dne k an ril a se ie ohesil C,re>ZgflaS" "aj Se tudl Pnleten moz> Dne 5 aprila se je ^besil Gre- dob[ dol>ro slllibo.
gor Blazinsek, posestnik v Vil- jLa.keSide ave
nah pri INIovi cerkvi. Izvršil je f_[__
samomor najbrž v duševni Soba se odda v najem za enega zmedenosti.
Smrtno se je ponesrečil v Celju 29 letni <Jelavelq Ivan Žafran iz Liboj. Pripeljal se je z vlakom iz Petrovč ter je sko^ čil z vagona, predno se je vlak na celjski postaji popolnoma ustavil. Pri tem-je padel tako nesrečno, da so mu kolesa odrezala obe nogi tik pod telesom V brezupnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico.
Spodnja SiSka pod vodo. O petovano se je že opozarjalo na neprilike, ki jih povzroča deževje v Spodnji Šiški. 20. aprila so bile nekatere ulice vsled deževja ponoči popolnoma zaprte, tako zlasti Planinska cesta, kjer je segala voda/ ki se je nabrala na Celovški cesti od restavracije štirna dol do gostilne pri Raci, čez pol ulice, šišenski trg je ves pod vodo. Občinska hiša, v kateri je šola, je olkrog in okrog obdana z vodo. Otroci so morali prebre sti do dve ipedi globoko vodo, da so prišli do šole- In tako premočeni naj sede po tri in štiri ure! In vendar bi se dafo ob tem čaisu, ko so na ratrpola go vjetniki, odpraviti nabiranje vode po spdonješiških cestah z malo stroški.
Nagle smrti je umrl v Na-brežini poštar Hrast.
V	ruskem vjetniStvu se nahaja Karol Klančič iz Krmina, rojen leta 1893., ^raj ni naveden ; Rihard JPisk rz Gorice, rojen »1889., v Slajamo-srbskem, gubernija Jekaterinoslav; Pavel Pučfe iz Gradišča, 1886.
Smrtna nezgoda. 18. aprila, popoldne je 53 letni delavec Mihael Purkart iz Slap pri Ljubljani skladal pred kemično tovarno. Sv. Martina cesta 50. vreče kosti. Kar mu zdrkne vreča iz rok, mož izgubi ravnotežje in pade vznak na trda tla, kjer je mrtev obležal, Truip'lo so prepeljali mrtvašnico k sv. Krištofu.
Lavina je zasula, kakor poročajo mariborski listi, desetnika ha jugo-zapadni fronti trgovca I. Markošek.
V	Kobjeglavi na Krasu je u-mrl podžupan in krčmar Karel Zega, star 50 let.
NAZNANILO.
Obveščam članice "Slovenske Sokolice" št. 62. SD1PZ, da se polnoštevilno udeležijo iz-vanredne seje dne 16. maja točno ob 7. uri zvečer. Katera še ni plačala asesmenta, prosim, da stori svojo dolžnost. Še enkrat opozarjam, da se brez izjeme vse udeležite, kajti izvan-redna seja je posebne važnosti.
S sestrskim pozdravom Fannie Trbežnik, tajnica.
V NAJEM SE ODDA, MtftA, STANOVANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ HliA, TRGOVINA, PARMA, KONJI IN DRUQO. TtčE SE 08ESE, ZGUBLJENO, IN l)RUGO NEOZNAČENO, do 25 beeed ell 6 vrat
jI krat po.......................60c.
3 ikrat po.......................42c.
6 krat In več po................35c.
veeke nedeljne vrata po 7e.
IAČEJO 8E TRGOVSKI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO •TI.
do 26 beeed ell 6 v ret.
1 krat po..................... ♦. 60c.
3 krat la več po............ ...|1j50
Veeke nedeljne vrata po 10o.
ZAHVALE IN MRTVAftKA NAZNANILA.
Yeaka vrata po..................flc.
Za večkrat ee late eena pomnoži.
DRUŠTVENA NAZNANILA.
Ikrat po ...................4c vreta
Za večkrat po..............3c vrata
4 do 6 beeed ee računa ena vre ta.
Cenjeni ženin in nevesta.
Naj topleje se vam priporoča v nakup vsakovrstnih čisto svežih finih in modernih po-
in
ročnih oblek, vencev, šlajerjev, šopkov, kakor tudi vseth drugih potrebščin, ki apadajo v to vrsto.
Vsaka nevesta ali ženin ima v slučaju poroke precej velikih stroškov, in torej, če si želite svoje stroške zmanjšati in pri kupovanju prihraniti denar, kupite kar potrebujete za poroko, pri meni, kjer doibite vse potrebščine tudi po vedno nižji ceni, kakor kje drugje. Na dan poroke pošljem k vam na dom izurjeno spletalko las, ki vam splete lase in oipravi za poroko in to čisto brezplačno.
Za obilen obisk se vam naj-topleje priporočam, ker bom tudi. vedno gledal na to, da vam točno in pošteno postrežem. S spoštovanjem
BENO B. LEUSTIG,
6424 StJClair ave. blizu Addison Road.
Fri. !Dec. 1st.
--------------,-----------------
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu in slav-nim društvom t Kot že omenjeno, da priredi dr. Glas Cleve-landskih Delavcev st. 9. SDŽ veseflico spojeno z banketom, na nedeljo, 28. maja, t. 1. v Schwalbovi dvorani na 6131 S*. Clair ave. ob priliki razvitja in blagoslovljen j a nove društvene zastave. UUjudno naznanjamo, da se dobijo vstopnice za banket pri sledečih rojakih in trgovcih: John Gornik, Francis iLausohe, Anton Grdin?, Lawrence Petkovšek, Mike Jalovec, Andy JKranjc, John Skui-ca, Jos. Modic, Frank Mlako-vec, Henry Zalokar, Josip žele, John Cimperman, in pri vseh dnuštvenih bratiin.
■May 26)	Odbor.
Delo dobijo moški!
Takoj dobijo delo možje za navadna in splošna ojpravila v tovarni. Dobra plačal Lake E-rie Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od St. Clai ave. (56)
lllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllHIIIll
POZORt
Prodajamo sledeče fme pijače: Slivovka, tropinjevec, brinje-vec, $2.50 in $3.00 galona.
A. COHN, ■ 5819 St. Clair ave.
Mi pošiljamo žganje na vse kraje Zjed. držav. Pošljite dane« naročilo.	(Wed-Fri.) Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllll
Odda se opremljena sofoa s kopališčem in električno lučjo. 1081 Addison Rd. zgorej, front.	(56)
Naprodaj je dobra hiša za 2 družini, 12 sob, se la'hko priredi v hišo za tri družine. Lot 30 xi 50. Piray nizka cena. 1397 E. 47th St.	(55)
Proda se poceni eno leto rab-jeno, dobro ohranjeno motorno kolo "Pope" z dvema sedežema. 1312 E. 55th St. (59)
Kdor izmed Slovencev
loče kupiti v resnici dobro hišo, 'ki se mu bo izplačala in ki e na dobrem prostoru, naj se ogilasi na 1416 E. 40th St. Naprodaj ste dve hiši z ^18 sobami, blizu hrvatske cerkve. Poceni, dobro se izplača, le^ prostor.	(58)
POZOR!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo mesnico iz 917 Addison Rd. na 961 Addison Rd. Mes-nfcia je sedaj popolnoma moderno urejena. Jmel bodem ve
Hiše in loti naprodaj.
Jaz imam nekaj hiš, ki so ravnokar bile izdelane. Lahko jih dobite po nizki ceni in na lahke obroke. Imam tudi nekaj hiš naprodaj, katere laihko kupite, da imate le $200 gotovine, ostalo pa kot rent. Urad je odprt tudi v nedeljo do 5 30 popoldne.
M. F. INTIHAR, 15712 Waterlo Rd. St. Clair Collinwood kara (56)
Naznanilo in vabilo.
(Nia zabavni večer dr. Složne Sesetre, 120 SSIPlZ, v soboto, 13. maja, 1916 ob 7. uri zvečer v John Grdinovi dvorani. Igrala bo domača godba na harmoniko. tPlesa in zabave ne bo manjkalo. Ob 8. uri skupna večerja. Ob 10. uri se izigra fon šivalni stroj. Vstopnice so po 73c za moške in 50c za ženske. Kupijo se la'hko pri sledečih : Agnes Lunder, 1372 E« 47 St. Angela Mlarkič, 1361 E. 53. St. Frances Vesel, 4030 St. Clair ave. Ana Polž, 4426 Hamilton ave. Cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice uljud-no »vabimo na udeležbo. (56)
Kje sta Karol Musar in Anton Kranjc, doma iz Radeč. Mb rata biti nekje v Clevelandu. Za nju bi rad pozvedel nekdo tz Radeč. Oglasita naj se pri Jos. Birk, gostilna, 6006 St. Clair ave. -	(56)
Jako dobro delo dobi slovensko dekle ali žena za hišna opravila. Mora znati tudi kuhati. Oglasite se takoj pri R. B. Sili, 715 Garfield Bldg. (56)
Pozor, Barberton, tO.
Naznanjamo oenjenim dno sveže meso ter se pnporo- roČTlikom v Barberton, O. čam rojakom za obilen obisk in dobro postrežbo. . (58) MATIC KRIŽMAN, 961 Addison Rd.
na-da
je naiš tamojšni zastopnik MR. JOHNI BALANT, 436 — 1st St. ki je popolnoma opravičen po-
Želim kupiti že rabljen gramo-, birati .naročnino, oglase in ti fon brez lijaka in stojala. Kdor, skovine za naš list. On je po-ga ima, naj naznani osebno ali sten in se viselej lahko z zaupa-mnogo pove-1 štvi. IPrefoivalstva šteje občina pismeno John Klementi, 964 E. njem obrnete na njega.
Lisjakova nekaj nad 2000. «Lev»pa, priim-^th St. Cleveland, O.	Uprava "Clev. Amerike".
TRGOVINA Z BICIKLL
Naznanjam, da tem zopet odprl svojo trgovino s kolesi ali bicikli, ki je največja slovenska trgovina te vrste. V zalogi imam vedno vsakovrstne gumijeve ruber je in vse drugo, kar se potrebuje pri kolesih. Vse to dobite v moji trgovini na 6607 St. Clair ave.
Naznanjam, da sem dobil ve liko zalogo vsakovrstnih koles ali bicikljev, tako da bom lah ko postregel vsakemu rojaku, da ne bo treba hoditi okoli drugih, ker vsakdo je lahko prepričan, da pri svojem rojaku dobi najboljšo postrežbo, kar pa ni prav se lahko pove in se lahko pobotamo. Dolžnost je tudi rojakov, da podpirajo slovenske trgovce, ker izgovori: nisem vedel ali znal, ne veljajo. Moja trgovina s kolesi je največja slovenska trgovina te vrste med Slovenci, in prepričani ste labko, da dobite pri meni vedno najbolj trpežno blago. Oserfi let sem že v tej trgovini in vselej sem v. zadovoljnost vseh postregel. Torej se rojakom v Clevelandu in okolici uljU1 d»no priporočam za obila naročila. Vsak me lahko "najde, ker moj natančen naslov je tukaj .prioboen, (Fri-June 15) FRANK ZAKRAJŠEK, 6607 St. Clair ave.
==
K SVOJIM!
Pozor rojaki!
Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel znani saloon in hotel "Gilbreaht" na 694 E. 152nd St. v Collinwood. Pri meni dobite vselej sveže ipivo, najfinejše vrste, ppleg,tega pa vedno dobro žganje, brandy, slivovka, dtožnik in tropinjevec. Jako dobre smodke za goste. .Poleg tega imaan okusno kosilo in večerjo vsak dan na razpolago, dober gulaš, pristne kranjske klobase in drugo vedno za prigrizek.
Posebno opozarjam rojake na mnogo »dobro opremljenih sob za prenočišče. V sobotah svira v mojih' prostorih godba in vrši se dobra zabava. Uljudno se pripomočam Slovencem in Slovenkam za obilen obisk in jim jamčim, da jim bom vedno pošteno postregel. Ahton Ser-schen, 694 B. 152nd St. Collinwood, O.	(Mon-Fri-68)
Dr. L L SIEGELSTEIN
3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCLID AVL
blisu E. 9th St.
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na isti način in s istimi aparati kot idravyo r
VELIKIH SANITORI-J1H V EVROPI
Uradne ure«
I. eJ. de 4. pep. 7. ivM. de 8. mvi. 10.de 12
ImnJtit* ta ojtcu. da nt poxabit• naslona
m


;

-i,-. '.-i
ste naprodaj v Eiuclid, O. in se prodajo po jako nizki ceni. V slovenski naselbini, samo dve minuti od mestne meje, ena hiša 5 so!b, na vogalu, d&»ga hiša 4 sobe, tudi na vogalu. Samo $200 takoj, drugo na lahka odplačila. Vi podvojite vrednost tega posestva v dvdh letih če takoj kupite. Jako pripravno Viprašajte p^i Louis Rediar, Euclid, Ohio.	(58)
K
2KNSKINK NKPRILIKB
eo noocoftavtfne. One same vedp koliko trplleoja morajo v&aelh preatatt. Popotnoona naravno Je, da liflejo edra> rila, ki bi Jim dala olajftbo. Za ta na. men ee Seperov Regulator ne more •prekvalitl. Njegovo nepeftnoet najbolj lahke opdiejo S«neke, katere eo ga ralbile. Mia. Jamee Peffert, Falrport, Ohio nam je pleala: "Inkai* tem po* mod v več krajih, toda nlfi nt pomešalo, dokler nleem poSkuiila Severov regulator; (prlporoft&m ga reem len akam, ki trpijo." Cena $1.00, v vieh lekarnah aU od naa. Pilite po nafto knjižico "Zdravje za žensk«", katera se dobi zaetonj. W. F. Severa Co. Cedar Rapida, lova.
NAZNANILO.
. Cenjenim rojakom, ki so me povpraševali za sv. pismo, in vsem, ki želite sv. pismo imeti vsem, ki želite slovensko sv. pismo v hiši, naznanjam, da jih sedaj imam. Celo sv. pismo starega an novega zakona v eni knjigi, ki obsega 1040 stranij. Cena s pošto $1.50, brez pošte $1.25.
Rev. Jos. Wolf, 1260 K 59th St. Cleveland, O.
(Fri-May 19)
Vsem rojakom v Cltv< se da v naznanje, da je "Srca Jezusovega" se Sprejemali nbve člane od 16 d< 35- leta
vstopnine prosto^ ;
in sicer za tri mesece, april, maj in junij.
Torej kogar veseli postati, član tega najbolj premožnega društva v Clevelandu, naj nikar ne odlaša^ ampak naj se takoj postuži tvgoSne prilike, katera se mu sedaj nudi. Za več pojasnila naj ie vpraša pri predsedniku John Pekolj, i.rjpjr E. 61 at St. ali pri Math Oblak, 1235 E. 6ofch St. June 9)
Delo dobijo Ženske!
Dekleta, stara osemnajst let ali več, dobijo takoj dobro in stalno delo v tovarni. (Plača znaša $1.50 na dan. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63rd St. severno od St. Clair ave.	(56)
DELO! DELO! DELO!
TAKOJ DOBIJO STALNO DELO DELAVCI, DA DELAJO IPRI BATERIJAH. DO BRA PLAČA, PRILIKA, DA PRIDETE NAPREJ. OGLASITE SE PRI WILLARD STORAGE BATTERY CO. 980 E. 131st St. blizu St Clair ave. in na Marquette & Lake side ave.	(59)
ZOBJE!
Kadar zgubite en zdb, zgubite dVa. In ali veste, da kadar zgubite dvoje svojih zofo, da zgubite takorekoč celo zobov-je?
Manjkajoči zob v spodnji zobni uniči korist zdba, ki je do* tičniemu nasproti v gorenji zo* bni in narobe. In >to vam iko-duje na zdravju, kajti brez popolnih zob nikakor , ne morete biti popolnoma zdravi.
Jaz vam lahko preakrbtm manjkajoče zobe in ji^ naredim da zgledajo popolnoma naravni.
Dr. F. J. KENNEDY, zobozdravnik.
Uradne ure: Od 9. zjut. do 5.30 zveČ. Ob pondeljkih, četrtkih in sdbotah tudi zvečer. Vse delo garantirano. Zobje se (zavlečejo (brez bolečin. Mi govorimo »lovenalco.	(38)
Naprodaj sta dva lota na vogalu Waterloo Rd. in E. 160th Collinwood. Ugodno za trgovsko podjetje. Poizve se pri lastniku M. Plut, 3611 E. 81 st St. Newburg,	(Fri. June 30)
Vaš lastni dom!
Najboljša prilika, da pridete po ceni do svojega lastnega doma. Kupite si lot 40x150. čevljey. Cena $180 in več Plača se ha obroke ali pa takoj.
The Clark Manchester Co.
Prodaja zemljišč in lotov.
Za vse podrobnosti se obrnite na zastopnika:	(57)
JOHN KOVACIC, 1060 E. 61st St. Cleveland, O.
Front soba se odda v najem za dva fanta, samo za spat. 1*181 E. 60th St.	(56)
DELAVCI!
Stalno delo dobijo možje, po $2.50 in več na dan. Tudi "piece work" zo <poInenje sodov in nakladanje soli v kaire. Dobra plača- Oglasite se pri THE UNION SALT CO.
65th St. ft Lake Shore R'y St. Clair kara.	(57)
NAZNANILO.
Spodaj podpisani si usojam naznaniti, da sem odprl svojo lakirairsko delavnico in 'sicer na 1175 E. 61st St. kjer izdelujem vsa lakrrska dela, kar se tiče vozov in avtomobilov. Ob-jednem se pa slavftemu dbčin-sitvu priporočam za, vsa dela spadajoča v to obrt, (56) S spoštovanjem
FRANK KNIFIC, Carriage iPainter. z 175 E. 6xst St.
Kje je?
Iščem Jožeta Mežnaršiča, po domače Barborjev, doma iz Brezove rebri. Nahaja se nekje v Jolietifc Kdor ve za njegov naslov, je uljudno, prašen, da mi ga naznani, ker mu imam važne zadeve sporočiti. Kdor dobi njeigov naslov, prejme nagrade $5.06. John Kic, 7725 Ossage ave. Cleveland, O. (56)
POZOR', LORAIN, O.
Vsem Slovencem.v Lorainu naznanjamo, da je
MR. LOUIS BALANT, 1633 E. 31st St. naš polnomočni zastopnik za Lorain, O. pooblaščen sprejemati naročnino, tiskovine in oglase in sprejemati plačilo za to. 'Priporočamo ga rojakom kot poštenega in zvestega zastopnika.
Uprava "Clev. Amerike.**
POZOR, COLLINWOOD.
'Naznanjam rojakom v Col-linwoodiu, da sem otvoril še eno prodajalno s pohištvom. Vse, kar potrebujete ised'aj v svoji hiši, didbite sedaj pri meni. Ni-kaikor vam hi treba hoditi več
v Cleveland kupovat, kajti vi sedaj lahko dobite vse, kar želite, doma v Coflinwpodu. Vselej bom imel dobro bla^o v zalogi, toda ne predrajgo. Priporočam se rojakom v cfailen o-bisk in se jim zahvaljujem za vsako naklonjenost.	(58)
CHRISTIAN MANDEL, Železnina inl^«^ 1570a Wi

=
(ZGODO
POVEST IZ ŽIVLJENJA SLOVENCEV)
XV.
Zopet je pokrivala zemljo bela odeja, zvezde ne temno-modrem nebu pa so napovedovale jasno božično noč.
Vse se je (pripravljalo na božične praznike, zlasti tisti, ki so iz evangelijev imeli »določnejšo poddbo o Zveličarju, ne go oni, ki so svedeli o njem sa mo to, Ikar je rimskim mašni-kom tkazalo, da ®o jim povedali. Pripravljali so se s toliko večjo gorečnostjo, ker jim je bilo znano, ida je stopil boj za ravnopravnost evangelistov s papisti v odločilni stadij. Nad vojvoda Karol se je pogajal s kranjskimi, štajerskimi in ko roškimi deželnimi stanovi za-stran (pravic, ki naj se dovolijo evangelikom. Potreboval je zopet denarja, mnogo denarja za vojno 6 Tuirlki in ker je vedel, da mu ga deželni stanovi izleta ne dftfolljo, je bil pripravljen vsaj deloma odnehati. IPlre-dno pa je stklical deželne stano ve, se je ž njim skrivaj pogajal in vsi evangeliki so z največjo napetostjo čakali na izid teh dogovorov.
(Evangeliki niso bili še oblastveno pri poznani in zato niso imeli ne svoje cerkvene organizacije, ne svojih cerkva, da, imenovali so se' še kaftoli-ličane in čeprav so se izogibali katoliškemu bogosluižju, maši, spovedi, obhajilu in procesijam, so vendar vsaj, ob velikih »praznikih hodili v katolišike cerkve in so twK v božični noči hoteli talko storiti.
Prijor Celestin je s tem računal in je prav za .božične (pravnike pripravljal veliki udarec vsem nasprotnikom ipapd-stom. V nedeljo pred božičnimi prazniki je dal po vseh cerkvah oznaniti razglas, ki je v premnogih hišah obudil globoko žalost ali tisti srd, ki ne usa-Une, dokler ne zadolbi zadoščenja. Celestin je izvedel svojo grožnjo, ki jo je bil dal na spomlad razigla&iti. V nedeljo pred božičnimi prazniki se je oznanilo, (katere osebe zadene maščevalnost papistov; imenoma so (bili na prtžnici navedeni v*i tisti, katerim se je prepovedalo, hoditi v icerkev in prejemati zakramente. Iz vsake vasi sq rimski duhovniki izbrali nekaj najbolj odločnih svojih nasprotnikov in poskusili, jih uničiti. Ne le, da se je njim ,in njihovim rodovinam prepovedalo, hoditi v cerkev, oznanilo se je tudi, da ne bodo ne krščeni, ne poročeni, ne v blagoslovljeni zemlji pokopani, in da zadene ta ista (kazen tudi vse tiste, ki bi ž njimi občevali ali kupče-vali.
V prvi vrsti je ta ikazen zadela kmetsko ljudstvo* ikajti Vriiničanov samih so se duhovniki vendarle Ibali in se niso upali, nastopiti proti njim taiko, kakor proti kmetom. Ali vzlic temu je to razglasilo obudilo tudi na Vrhniki silno nevoljo in so se Vrh nič an je takoj pogovorili, da ne pojde nobeden več v cerkev, dst nobeden več ne bo občeval z rimskimi dt> hovniki in povrh so tudi svojim poslom (prepovedali, hoditi v certcev.
Božični večer je bilo na Viih-niki vse živo. Tržani so dkrog cerkve postavili straže, ki so imele nalogo, zabraniti, da 'bi šel kdo v cerkev, in ki so vsakega, ki je .prišel s tem namenom, zavrnili, če ni šlo izlepa, pa s silo. Klin s klinom* je bilo njihovo geslo in to postopanje se je obneslo. Samo župnika so pustili v cerkev in tako ni ibilo na Vrhniki 1. 1571 nič božičnega polunočnega-opravila.
A-nton -agajna je šel na božični večer v Borovnico, kajti prav Borovničane je bil prijor Celestin hudo zadel. Skoro vse borovniške rodovrne je izključil iz cerkve, ne le take. ki so v verskem oziru stale na strani
evangelikov, nego tudi take, ckiiša in se dvignejo Matjaževi ki «0 imeli s samostanom pre- (vajščaki, potem mora zmagati pire ali pravde zaradi desetine: stara pravda. Le vkup, uboga
I *	1!	I	n .	f . ' »m m . I
ali zaradi meje. Borovničanje so Celestinovo odredbo najbolj dbčutili in zato je Magajna na boztični večer (pohitel mednje.
V vasi je Ibilo tiho in mirno. Večinoma so šli ljudje že zgodaj k počitku, saj v cerkev tako niso smeli. Le tu in tam je v kaki hiši svetlikala borna luč ali je na ognjišču tlelo nekaj žerjavice, okrog katere so ljudje posedali in se tiho menili o dogodkiih zadnjih dni. Magaj-ni se je zdelo, kakor da je žalost objela celo vas in se naselila vnji tuiga in teško mu je bilo pri srcu'. A obšla ga je tudi jeza, da 'so ljudje tako slabotni in nespametni ter se dajo zatirati, izkoriščati in varati.
Obstal je pred ihilso, iz katere je slišal živahno govorjenje. Okrog ognjišča je sedelo več moških, Iki so ali poveŠali glave in jadiikovali, ali pa se jezili na cerkvene in - 'posvetne oblastnike, ki žive v razkošju, med tem, iko velika večina ljudstva gineva v ibedi in v nesnaz* nosti ter umira lakote.
Magajna je nekaj časa poslušal to govorjenje in trpek us-mev je legel na njegova ustna.
—Žabe se prosile Žena, naj jim da kralja, je mirmral sam iri sebi, in Zen jim je .postavil štoikljo za vladarico -in štork-ja je ravnala z žabami, kakor sq pač te bedaste žabe zaslužile.
Olkrog ognjišča zbrani kmetje * so tiho nadaljevali svoje pogovore o ktuetski bedi in o krivicah, ki sie gode kmetu od cerkvenih m ,posvetnih velika-šev in kako se ta beda veča od leta do leta in kako se mno-že te krivice. V«e te/pogovore e prevevala misel, kdaj bo konec sužnjosti, kdaj (bo zavlada-a pravica, kdaj pride dan, kio dobi tlačani kmet ski stan zado-j ščenja za v nebo vpijoča hudodelstva, ki jih je rod zarodom, prenašal. v
Siv sključen starček je dvignil svoje bledo lice in rekel:
Takrat, ko je vladal kralj Matjaž, takrat je bilo kmetom dobro. Nič ni bilo treba plače-ati davkov in vse je š1q po pravici in po resnici. Zdaj pa vlada sila in pravica je zaničevana.
In oglasil se je mož. ki je sedel na drugem koncu in svo-e poglede doslej vpiral v žerjavico.
Že pride čas, ko vstane tcralj Matjaž. Kadar bo sila največja, takrat vstane fti ta-crat bo konec krivice in nasilnosti. V Sveti gori spe kralj Matjaž in njegovi vojsčaki. Vsakih sto let prileti zlata ptica pred Sveto goro in zapoje svojo pesem. Kralj Matjaž se zJbudi, pogleda po svetu in zopet zaspi' Kadar pa bo sila največja, tedaj bo zlata ptica zapela taiko 'žalostno, da se bo odprla Sveta gora, kralj Matjaž in njegovi vojščaki se bodo zbudili in pokončali vse nasil-nike. In spet bo vladala na zemlji pravica.
Magajna je pravljica o kralju- Matjažu pretresla do dna src«a. Naglo je odpahnil vrata in stopivši s trdimi koraki med zbrane može je z gromkim glasom zaklical:
t —Tepci ste, da čakate rešitve od drugih. Ali veste, kdo je kralj Matjaž? To je slovenska duša, ki spi stoletja v gori, v katero so jo zaiprli nemški vitezi in rimski služabniki, mi vsi in vsak Jzmed nas pa smo vojščaki kralja Matjaža. "Če se dvigne Jtjg. vojslka, se odpre fijve-ta gora in svoboden bo kmet-ski stan. Naša usoda je v naših lastnih rokah. Zdaj hodijo nemcj in Rimci kot gospodarji po naši zemlji in na grobovih naših prednikov vihrajo njihove zastave. Stara pravda je pokopana.' A če se zbudi kralj
gmajna 1
Mogočno so donele Magaj-nove besede po nizki koči. Zbrani kmetje so bili skočili s svojih sedežev in strme gledali v Magajno, ki je s plamtečimi
je po dolgem času ljudo znatno spremenilo.
e rodovine so si > včasoma nakopičile lepo imetje, d očim so ostale druge brez imetja. To je pokazilo naravno razmerje'med ljudmi. NastaAi so bogataši in nastali so siromaki in porodila se je lakomnost, tem laiglje, ker se je bilo človeštvo pomnožilo, talko da je bila skoro vsa zemlja 'že razdeljena in je bilo zdaj težjje za življenje kot »poprej. Bogati ljude so seveda laglje skrbeli za svojo o-miko kot siromaki in tako se je zgodilo, da je polagoma izginila nekdanja popolna enakost in nastala je razlika ne le po imetju nego tudi po znanju. In
očmi stal pred njimi, pdganjal zdaj so začeli bogatejši in o-njihove sanje in jim klical v I mžkanejši delati na to, da je spomin, da si morajo sami z prišla 'javna oblast v njihove bojem (pridobiti staro pravdo. | roke. Razdelili so si vse ja/vne Magajna. je vzlic svoji raz- časti, vsa javna mesta in po-burjenosti spoznal, da je kmet-j stali gospodarji svojih bratov, ske duše spravil iz ravnotežja, Ko so imeli obflast, so ustvarili daje v te .duše vrgel iskro, ki'Kake postave, ki so bile njim zna vneti velik plamen. Zato'ugodne, navzelh+so si razne čaje prisede! k ognjišču, na ka-^stne naslove in imenovanja in tero je bil gospodar naložil no-1-poskrbeli, da so jih lalhko s sivih dry, in začel je kmetom ra-|lo branili. Pri nekaterih naro-zlagati svoje misli in svoje na- dih so se namesto velikašev zore.	j polastili oblasti duhovniki, pri
—V začetku so ljudje živeli drugih so velikaši in duhovniki prav tako, kalkor živali. Lakota delali roko v roki. V temnih jih je silila, da so iskali hrane, templjih za altarnimi preproga-mraz jih je primoral, da so si mi, so duhovniki delali čudeže, začeli odevati telo. Ta boj za opravljali različne ceremonije obstanek je razvijal njihovi.1 in nakladali lahkovernim lju-moči in njihov um ; raztoče po- dem vedno večjih bremen, trebe so jih podžigale k delu, Kmalu so bile vse postave ta-nevarnosti so krepile njihov ko narejene, da so posvetni in pogum. Začeli so razločevati duihovskrimenitniki. uživali vsa-Užitn.e rastline od neuiitniti, kovrstne svdbodščine in zna-začeli so skrbeti za svojo var- menite ipredpravice siromakov nost in za udobnejše življenje. Čutili so, da bi skupno še bo-
lje izhajali, kakor vsak 'zase, in $ako so se začeli združevati. In da so si olajšali življenje, so nalovili potrebnih! živali in jih vzgajali, da so živeli ugodneje in bo?je kot poprej, ne da bi morali hoditi vedno na lov. Začeli so tudi opazovati nebo in zemljo. Spoznali so red v naravi, kaiko se menjavajo letni časi in ikako v.pljivajo pfirodne sile in kako iz malega semena zrasejo užitne rastline. Začeli ^o naravo posnemati in pridelovali žito in druge sadove in Videvši, da lahko na malem prostoru pridobe, kar treba za (življenje, so nehali potovati iri si napravili stalna bivališča. A dobili so se ljudje, ki niso bili zadovljni s teni, kar jim je dajala priroda in kar so z lastnim trudom pridelali. IPolakomili so se imetja svojih bratov, da bi na bratove stroške še bolje izhajali. In močni možje so se združili, vzeli so slabotnim sadove njihovega dela in jih prisilni, da so se zanje trudili, med tem, "ko so močni ljudje živeli in uživali brez dela. In tako je nastal večni boj med ljudmi. Čez dolgo časa so ljudje vendar spozna'li, da tako ne morejo živeti in dogovorili so se med sabo, kake pravice ima vsaik posameznik in kako mora živeti in ravnatj, da ni drugim v nadlogo. In izbrali so može, ki so pazili, da ni drug drugemu sile delal in da'li so jim oblast, razsoj^vati v prepirih in kaznovati krivce.
—Stara pravda, je komaj slišno zašepetal starček, ki je bil začel igovoriti o kralju Matjažu, in drugi so mu prikimali.
'Magžijna pa je nadaljeval:
—Ljudje so bili tedaj srečni in zadovoljni in pravica je vladala na zemlji. Vsi so imdi enake pravice, narava je dajala vsem dovolj hrane in oblačil in zato so bili ,ljudje svobodni in drug od drugega neodvisni. Nihče ni bil suženj druzega, nihče ni bil gospodar drugemu. Vsak je delal zase in razkošje je ibilo neznano. Ker je imel vsakdo dovolj vsega, česar je potreboval, mu ni bilo treba, jemati na posodo; ker ni poznali razkošja, je pridelal le toliko, kolikor je potreboval; ker ni bilo izobilja, se tudi lakomnost in pohlepnost ni razvila. Če je kdo hotel sosedu kaj vzeti, so se mu vsi drugi Uprli in meč pravice je zadel krivca.
—Stara pravda, je zopet za-šepetal starček in zopet so mu drugi prikimali.
—'Cjudje — je nadaljeval Magajna -— so bili vedno različne narave in različnih nagonov ter podvrženi različnim strastem? Eden je delaven, drugi dela le toliko, kolikor rjrora;
Matjaž, če se tzbudi slovenska eden je štedljiv in si še od ust
1 vedno bolj krčile, dokler niso popolnoma izginile. Tako se je človeštvo razdeliHo na bogate lenuhe in v bedi in v delu umirajoče tlačane; eni žive v raz košju in v izobilju, drugi v naj-•huijšem pomanjkanju, V9e vere pa uče, da je to božji red in da je božja volja, da eni uživaijo sladkosti žiivljenja, drugi pa se morajo zanje pehati do smrti in pri tem po pasje živeti. Toda ta r>ed je krivičen in je pro-tinaraven in za\o se mu mora narediti konec.
•—Stara pravda! Ta mpra spet obveljati. 4
Dalje prihodnjič.)
DELAVCI
DOBIJO TAKOJ DELO, MOLDERJI m MOLDER-SKI (POMOČNIKI. PRILIKA DA SE NAUČITE DOBRO LIVARSKEGA POSLA. NAJ VEČJE PLAČE. OGLASITE SE PRI	(58)
ALUMINUM CASTING CO. 2043 E. 61 st St.
SPREMEMBA ČASA
OD 14. MAJA, 1916.
NICKEL PLATE ROAD.
Potnilld vlaki »premenljo kot »ledi:
Z.p«dni vlakii (Central Tirna)
Zap. Euclid-air. II. 1, 6:|0«J. H. 1.11:11 M. 5. 7:0T«». Zap. H roadway It. 1. t:Mal. It. 1.11:12 tj. It. I. THn. Zap. W.2SthUt. II. 1.1.01(1. It. 1.11:»(i. II.I. IMm.
Nobana apramamba na'ihodnih vlakih. Pullman kar* »rt mh vlakih.
Urad:
733 Euclid Ave.
poilj«le vi denar ▼ litre domovino, vub dano resit, Id kaj velja. Kaie vam, koliko dolarjev sle nam dali in kolikh kron dobi vaš sorodnik v. Avstriji.
Mi popolnoma garantiramo Imamo $80.000.000.00 garancijo.
C1
Zb
!att6
4
Cver 115.003 Depositors

IIIIIIIIIN
^Nf
' •'	-	• . -j , >.■._*■	F .	-i	.	'
Naša zaloga pohištva je največja vzhodnem "koncu mesta. Nahaja se ravno v sredini slovenske naselbine. Samo prosimo vas, da pridete v našo trgovino in si ogledate ogromno zalogo finih postelj trti z, stolon), mrež, preprog, peči j in drugega potrebnega pohist-Va.
iilllll III III lili III tli llllllllllVllflIlllVIIIIIIIIIIIIIIIIItIHIIIlItllllllllllllllllllllllllllllllfllllllBIlIllIlllllllll I lllllllllll mil
I Najnižje cene za pohištvo. [
iTiniiiiiiifiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii^
Kupite pri nas, primerjajte naše cene z drugimi in takoj bodete videli, da le pri nas morete kupiti tako dobro blago po nizkih cenah«
giittiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii iiiiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
5
1 Avtomobil %)e>s dan zaslonj za,	|
| njo nox>oporočenemu paru, Kj Kfipt I pri nas pohiftnJo.
E j .............................................................................................................................................
KREDIT ALI GOTOV DENAR VSEM POŠTENIM LJUDEM.
STAR
NA3LEDNIKI
The Cleveland Fnrniture Go.
5824 St. Clair Ave.
Beseda znanstvenika
■an
ArmaruJ Gauitier, član Francoskega Inštiituta in avtor slavne knjige glede hranitve,, je bral posebno razpravo pred' akademijo medicine, ko je opisoval zdra*-vilno in redilito vredlnost vina, in je med drugim dejal: Vino je koristno starcem, katerih moč zginja, okrevajočim, gozdarjem, raziskovalcem, ljudem, kivj*^ vijo v mrzlem, vojaJkom v zimski kampanji — skratka vsem, ki d'elajo v neu<gt)P^ niih okoliščinah, ki morajo žrtvovati velik diet energije, da dbbijo svojo redna|nt6J? v kratkem času, kajti energija' vina daie skoro vselej hipno pomoč.
TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO
ima vse redilne snovi naravnega rudečega vina v sebi, vse zdravilne lastnosti, in je še (poboljšano z esencami zdravilnih zelišč, ki so prave zdmavilne vrednosti. To sijajno zdmavilo
SČISTI PREBAVLJAL1NE ORGANE, DDflPRAVI ZAPRTJA, PREPREČI BOLEST, GLAVOBOL, POVZROČI BOLJŠO PREBAVO, /POVRNE APETIT, UTRDI SISTEM, ZAVRNE SPLOANO SLABOST, , VAM POMAGA DO ENERGIJE, O PRIGANJA K DELAVNOSTI, POVEČA DELAVNOST.
Torej, če želite biti zdlravi in srečni, vprašajte vedno za
TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO.
To leKamah«
Cena $1.00
JOSEPH TRINER,
Ixdelo<)at*c
1333-39 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
IPri obodih, izpaOilinah, mišičtii<h bolestih, poskusite Trimerjev liniment. Vas bo zadovoljil. Cena 25 in 50^, po pošti 35 in 60^.
=