261- št, 5* let«'. Poštnšna pavšatirana. Posamezne številKe 1 D.
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 33 D Letno 180 D,
inozemstvo:
Mesečno 30 D. Letno 360 D
Oglasi: eno3toipna mm vrsta ®nkrat 50 para. večkrat popus
JUGOSLAVU
deljo, 12. novembra 1922
Uredništvo:
Hova ulica 1/L Telefon 3®)
Uprava:
^čj. Asrijin trg S. Teieton 49
Rokopisi se ne vračajo
Vprašanjem je priložiti znanilk* ?.a odgovor
Bivši HRVATSKI BAN LAGINJA V BEOGRADU,
Beograd, 11. novembra. (Izv,) Serfi* kaj le dospel bivši hrvatski ban dr„ Mat* ko Laginja, Namen njegovemu prihodu le, kakor se je izrazil novinarjem, da se informira o zunanjem položaju glede Italije, Tekom današnjega dne je dr. Laginjo sprejel minister za zunanje posle dr, Ninčič.
STALIŠČE PRAVOSODNEGA MINISTRA OMAJANO?
Beograd, 11- novembra. (Izv.) Za danes je določena seja pododbora zakonodajnega odbora, na kateri se razpravlja g zakonskem načrtu o odvetnikih in sodnikih, ki ga je predložil minister za pravosodje dr. Markovič. Vsi člani pod* odbora so proti temu zakonskemu na* Srtti Toda vlada potrebuje sodnike. Zaradi tega bo od sprejetja tega zakona odvisno, ali ostane pravosodni minister dr. Markovič Se nadalje na svojem mestu.
SKUPNI NASTOP OPOZICIJE PROTI VOJAŠKIM KREDITOM Beograd, 11. novembra. (Izv.) Danes so se tukaj sestal! načelniki opozicional-nih parlamentarnih strank. Na tej konferenci so sklenili, da bodo proti izrednemu kreditu za vojaške potrebščine opozicionalne stranke nastopale sporazumno.
Italijanska zunanla politika.
0
%
Rapallo.
Načelna razprava uradniškega zakona
Pi(EMEŠČANjE SODNIKOV V BOSN. URADNIKI IN POLITIKA. ŽEN« SKI DRŽAVNI NAMEŠČENCI
Beograd, 11. novembra. (Izv0 Danes ob 10. dopoldne je bila seja zakonodajnega odbora, na kateri je bila načelna debata o zakonskem načrtu o civilnih državnih nameščencih. Posl. Barič (Ju-i gosL klub) govori o premeščanju sodnikov v Bosni in Hercegovini in pravi, da hoče imeti vlada ta zakon za to, da bo uradnike lahko premeščala po svoji volji, ker se stavijo na razpoloženje. Posl Gjonovič (republikanec) veli, da je v tem zakonu nekaj poezije, zlasti kar se tiče člena, ki govori o zadržanju uradnikov. Potem govori 0 tem, ali se smejo uradniki baviti s politiko. Poročevalec je ponovno izjavil, da se ie oni člen načrta, ki govori o uradnikih-politi-kih, tako izpremenil, da se smejo uradniki baviti tudi s politiko, da pa nimajo pravice, sklicevati shode in jim predse-
dovati za ta zakon. — Posl. Voja Lazič (zemljoradnik) govori o ženskih državnih nameščencih in stavlja gotove pomisleke, ki izzovejo veselost. — Poslanec dr. Cubrovič naglaša načeloma, da pogreša v predležečem zakonskem načrtu eflo točko namreč žensko vprašanje. Kakor se od moža zahtevajo gotove .dolžnosti, tako mora to veljati tudi za ženo. Govornik se zavzema za to, da žena rarod dvigne, ker se tudi v dru žini vse ravna po materi. Govornik vprašuje, kaj naj se v predležečem zakonu ukrene, da se. dvigne družina in s tem tudi družba. — Posl. dr. Dulibič (jugoslovanski klub) pravi, da se zakon o državnih nameščencih ne bi smel predložiti parlamentu brez zakonskega načrta o osrednji upravL Veli, da bo glasoval proti —
dovati Gjonovič pravi, da ne more gla OBRAMBA ZAKONA PO MINISTRU TRIFKOVICU. KRALJ ZA SKRAJŠANO POSTOPANJE. NASTAVLJANJE URADNIKOV PO NATEČAJU. DISCIPLINARNA SODIŠČA IN KAZENSKI ZAKONIK.
Minister za izenačenje zakonov Trif- se je sedaj predložil zakonodajnemu od'
kovič reflektira na nekatera izvajanja predgovornikov in pravi, da ie predle-žeči zakon bolj važen kakor ustava in (te morajo radi tega glasovati žani vsi. Vlada ga je predložila zakonodajnemu odboru, ker je dovršen in ne iz strahu pred uradniki Ko je od enega svojih tovarišev zahteval naj pride ta zakon po sprejetu v ministrskem svetu takoj pred zakonodajni odbor, se je temu upirai. O tem je najprej poročal kralju in rekel, da vladata v narodni skupščini o tej stvari dve mnenji; eni zahtevajo, naj pride zakon pred narodno skupščino, drugi pa, naj se reši v skrajšanem postopanju v zakonodajnem odboru. Kralj M je s tem popolnoma strinjal da se namreč ta zakon reši v zakonodajnem odboru v skrajšanem postopanju. Trije Stati, ki so tvorili komisijo, sestavljeno It uradnikov, so Se delj časa posvetovali o zakonu o civilnih državnih name-iSenoh kakor pa vlada, ki je dobila od It komisije izgotovljen načrt Ta načrt ac je razpravljal v ministrskem svetu in
boru kot zakonski predlog. Vse vlade, in ne samo današnja, so izza osvobo-jenja delale nato, da se ta zakon čim-prej sprejme. Eden predgovornikov je 2ahteval naj se uradniki izberejo po natečaju. Tega naziranja so bili tudi nekateri ministri in člani vladne večine, pa tudi velik del opozicije in zaradi tega vsebuje zakon besede »tudi s konkur-zom*. Vendar pa se z natečaji ne dajo 2asesti vsa uradniška mesta, ker le mnogo državnih nameščencev, ki nočejo iz kakršnega koli vzroka služiti v vsakem kraju. Poslanec Gjonovič je dejal trej, da je v predležečem zakonu nekaj poezije, zlasti v onem členu, ki govori o zadržanju uradnikov in da jih minister more zaradi slabega ponašanja odpustiti. Toda o tem odloča disciplinarno sodišče in ne sodišče. Kar se tiče prestopkov, ki spadajo v kazenski zakonik, ne predvideva tega predležeči zakonski predlog, ker uradniki niso izvzeti iz kazenskega zakona.
URADNIKI NA RAZPOLOŽENJU. STALNOST IN NAPREDOVANJE PO RAZREDIH TER POKOJNINA GMOTNE DOBRINE NOVEGA
ZAKONA.
Vprašalo se je, zakaj se vsi uradniki la nameščenci stavljajo vladi na razpoloženje. Vladi se očita, da dela na to, da odpušča uradnike, ki ji ne odgovarjajo. Ustava sama pravi v prehodnjih določilih, da . je treba izvesti revizijo uradni-ttva in zaradi tega je bilo potrebno, da se vsi nameščenci stavijo na razpoloženje. Reklo se je, da ta zakon zagotavlja Uradnikom stalnost In napredovanje v razredih brez upttva upravnih oblastev »n osebno in rodbinsko pokojnino, ne ^a bi zanjo prispevali le eno paro. Sicer Pa dobivajo državni nameščenci po tem Zakonu tudi večje prejemke. Govornik ftiora najodločneje zavračati trditev,, da -o vsi uradniki korumpirani In da se državnim nameščencem, ki se nahajajo v tako tefavnem gmotnem položaju, danes io očita. — Posl. Joca Jovanovič Zemljoradnik) zahteva od ministra pojasnite, ali bo im s! finančni minister de-
nar, da se uradniški zakon izvede. Minister Trifkovič odgovarja, da je vlada sklenila, predležeči zakon izvesti do konca brez pridržka. Vlada je s tem prevzela tudi dolžnost, da najde potrebna sredstva, da se uradniški zakon izvede tako, kakor je zasnovan. Opozicija vzklika: »Finančni minister nima denarja!« Govornik pravi, da bo finančni minister moral imeti potrebni denar. — Predsednik naznanja, da je splošna debata končana, na kar je odrejeno glasovanje. Oddanih je 28 glasov, in sio. 18 za in 10 proti. Predsednik naznanja, da je zakonski predlog o civilnih državnih nameščencih v načelu sprejet.
Pariz, 11. novembra. (Izv.) Kakor poroča Agence Havas iz Carigrada, je prvi tajnik sultanov dne 9. t. m. formalno izjavil, da sultan nikakor ne namerava odstopiti
AVTENTIČNE IZJAVE O POGAJANJIH S STAMB0UJSK1M.
Beograd, 11, novembra. (Izv.) Bolgarski ministrski predsednik je včeraj pri svojem odhodu podal na kolodvoru novinarjem izjavo, da zaenkrat ne more govoriti o skupni akciji med Jugoslavijo in Bolgarijo. Treba je počakati, da se položaj razjasni. Na vprašanje novinarjev,, kaj je z zahtevami Bolgarske po dostopu na Esejsko morje in ali se je o tem govorilo na konferenci z ju-gbšlbvan&cižfiL. ifljpi$jt,rl je odgovoril Stam'joiijSKi/da bo jugoslovanska vlada podpirali Bolgarijo v tem vprašanju* Novir^rji vprašali prisotnega dr. Ninčiča, ali bo naša vlada podpirala zahteve Bolgarske po zhodišču na Egejsko, morje. Minister dr. Ninčič je odgovoril, da mora Bolgarska v načelu dobiti dostop do morja.
TUDI ITALIJA BO PODPIRALA BOLGARIJO.
Rim, 11. novembra. (Izv.) Italijanska vlada se zavzema za zahteve Bolgarije po izhodišču na Egejsko morje. Zato Je pripravljena, podpirati Bolgarijo na orientalski konferenci v Lausanni.
HRVATSKI BLOK PRED ODHODOM V BEOGRAD.
Beograd, 11. novembra. (Izv.) Lista »Novosti* in »Beogradski Dnevnik« objavljata danes vest, ki se je včeraj razširila po Beogradu, po kateri je hrvatski blok sklenil, poslati v Beograd deset poslancev, ki naj stopijo v stik s političnimi krogi. Kasneje nameravajo priti v Beograd vsi poslanci hrvatskega bloka. To vest so opozicionalni krogi sprejeli z veseljem, dočim se je v krogih vladne večine opažala gotova razburjenost. Ministrski predsednik Pašič in minister za prosveto Pribičevič se trudita na vse preteze, da bi preprečila prihod poslancev hrvatskega bloka v Beograd. Ker so že prej zahtevali, naj se poslanec Stjepan Radič izroči sodišču, bodo seda?, kakor se čuje, vladne stranke zahtevale od imunitetnega odbora, naj se poslanec Radič izroči sodišču. Na ta •način upa vlada, da prepreči veliko nevarnost.
KONČNI IZID AMERIŠKIH VOLITEV.
London, 11. novembra. (Izv.) »Daily Mail« javlja iz Washingtona, da je definitivni izid volitev v ameriški kongres sledeči: v reprezentacijsko zbornico je izvoljenih 228 republikancev, 204 demokrati in en socialist, v senat pa 53 republikancev, 42 demokratov in 11 zastopnikov farmerjev. V obeh zbornicah imajo republikanci le majhno večino.
SULTAN POD VARSTVOM ANGLEŠKIH STRAŽ.
London, 11. novembra. (Izv.) »Times« poročajo iz Carigrada, da se sultan nahaja še vedno v mestu, toda pod varstvom angleških straž.
Rapallo, kraj nesrečnega Imena.
Danes Je obletnica pogodbe, s katero se ]e t Rapallu zasekala meja med Jugoslavijo In Italijo po živem telesu slovenskega naroda. Na tem telesu Je zijala še odprta rana, ki mu jo je zasekal nesreča) plebiscit na Koroškem. Ob podpisu te pogodbe je žalovala zasužnjena Primorska in 2 njo cela Jugoslavija. Podpisali smo sramotno pogodbo, v kateri smo se odrekli pol milijonu Hudstva, ki ie bilo s krvjo ln dušo združeno z nami, podpisali smo Jo z grenko boljo v srcu. ker smo jo morali sprejeti ln sprejel! Smo Jo s škripajočimi zobmi
Danes, ob obletnici našega diplomatskega poraza v Rapallu, ob obletnici naše narodne nesreče, Je aaša srčna bolj tim večja, ker vidimo, da so vsa zagotovila, ki nam jih je Italija dajala ob prisiljenem podpisu te pogodbe le neiskrene besede,
Z žgočo boljo smo prepuščali svoje brate italijanskemu imperiju. Italijanska Javnost pa nas ]e takrat zagotavljala, češ da naši primorski bratje prihajajo po pogodbi v Rapallu pod oblast kulturne, svobodomiselne države, ki bo vedela ceniti kuliurna io narodna stremljenja svojih slovenskih podanikov.
Obljubo vali so narodno avtonomijo. — Vse te obljube so bile laž ln prevara, In določbe rapaiiske pogodbe, v kolikor govore v prilog naše države, se do daires še niso izpolnile, ker so temn nasprotovali iniijan-ski fašisti. Danes ob obletnici rapaliske pogodbe pa sedi v Rimu vlada fašistov. Ta \lada je sestavljena Iz zaupnikov onih ljudi], ki so po Primorju požigali Slovencem njih narodne domove, uničevali gospodarska podjetja in še sedaj uganjajo nad njim najoga^ejše nacijonatfstične orgije.
Našega ?oraza v Rapallu pa ni kriva samo pristranost antante, ki * je podpirala Italijo v njenih impcrijalistSČnlb težnjah proti našim upravičenim zahtevam, ampak kriva Je tudi naša notranjepolučna ra/ora-nost ln pomanjkanje čuta odgovornosti za
Borzna poročila.
Curih, 11. novembra. Berlin 0.0675, New York 546.75, London 24.39. Pariz 35.15, Milan 24.15, Praga 17.50, Budimpešta 0.2275, Zagreb 2.25, Bukarešta 3.425, Varšava 0.0375, Dunaj 0.0074, avstrijske krone 0.0076.
Borze v Pragi, na Dunaju in v Zagrebu danes niso posiovale.
ugled in moč držav« na zunaj. Ko M M* naša država na znotraj konsolidirana In pa urejena, ko bi ne trpela na neprestanih spe* rih, ko bi vladal med nami duh bratstva, enakosti ln svobode, ne pa duh suprentačile, partizanstva in režimskega nasilja, bi skoraj gotovo do Rapalla ne prišlo. In 5* Je ie moralo priti do tega, vendar bi danes ob obletnici Rapalla drugače govorili z Mu« ssollnijevo vlado, ako bi Imeli doma uft-jene razmere in na krmilu pametno ljudsko vlado. Danes bi prenašali ta bolesten sp(»» min na Rapallo mnogo lažje, ako bi se nam kje kazali le najmanjši znaki, da smo Se z lastnih napak kaj naučili lu da hočensfc zamujeno popra vit L
Kongres duševnih delavcev la vete Jugoslavije Je med drugim tudi povdarll, da zunanjepolitični položaj države zahtevA, da se spravi s sveta mučni srbohrvatsla spor. Toda vse kaže, da vladnim Strankatt ni glavno vprašanje to, kal državo Jači fej kaj jo tlači, temveč kaj moč stranke krepi In kaj jo slabi. In tako se srbobrvatskl spor vleče brez konca ln kraja*
Sedanji partizanski režim pa srbohrvat-skega spora ne bo rešil, ker nima volje ga rešiti. Noče sa pa rešiti zato, ker od ton spora živi. V trenotku, ko ta spor zgine, zgine z njim tndl sedanji režim, čakaj ene zavisl od drugega.
Narodno-socialistlčna stranka, kateri |* interes države bolj pri srcu kakor pa njetf prestiž, se ni nikoli pomišljala podpirati vsako akcijo, ki je merila na ozdravljenj« naših notranjepolitičnih razmer, posebno pa, da se reši srbohrvatskl spor, ki umetne drži pri veslu sedanji partizanski režim nasilja. pod katerim ječi celokupni Jugoslovanski proietarljat. Narodno-socialistlčna stranka hoče tndl v »Jugoslovanski ZajednfcU težiti za tem, da se odstrani sedanji nasilni, režim nesporazuma, v svestl si Je, da bo s tem mnogo pripomogla k ureditvi. naših notranjih razmer, ker le tedaj se sme pričakovati, da bomo eno prihodnjih* obletnic praznovali skupaj z našimi brati v fašistov« skl Italiji..,	R.
Kongres faiistevskih strokovnih
organizacij.
FAŠISTOVSKA DELAVSKA IN PRODUKCIJSKA POLITIKA. MUSSO LINI JEVO GESLO »IZGRADBA IN NAPREDEK«.
Bologna, 11. novembra. (Izv.) Včeraj se je tukaj začel kongres fašistovskih
strokovnih organizacij, ki štejejo že nad en milijon članov. Poročevalec Rossini je obrazložil pravila fašistovskih organizacij, ki izključujejo razredni boj In kolaboracijo in namesto tega predvidevajo načelo zmage najsposobnejšega. Fašistovske strokovne organizacije odklanjajo vse nasilne odredbe, pa stavljajo interese narodne produkcije na prvo mesto in zahtevajo, naj se večja vrednost produkcije pravično razdeli med industrijo in delavce. Nadalje je
rekel govornik, da zadnja revolucija ni bila vstaja sužnjev, ampak je zasledovala osvobojenje države od raznih parazitov. Na kongresu je bilo prečitano tudi pismo, ki ga je poslal ministrski predsednik Mussolini, v katerem pozdravlja kongres in izjavlja, da bo faši-r stovska vlada pomnožila vse aktivne moči naroda pod geslom »izgradba in napredek«. Kongres zahteva med dru-t dim tudi razpust vseh delavskih svetov, ki naj se nanovo sestavijo, toda po načelu, da se morajo izključiti vse zveze, ki so v zvezi z internacionalo.
Negotovost oriientske kr se.
PREDKONFERFNCA ZA ORIENT-SKO VPRAŠANJE.
Pariz, 11. novembra. (Izv.) Angleški minister za zunanje stvari lord Cur-zon je poslal franc, vladi noto, v kateri pravi, da želi, da se po angleških volitvah sestanejo vodilni državniki v Parizu k predkonferenci o rešitvi orient-skega vprašanja.
Rim, 11. novembra. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini je poslal francoski In angleški vladi noto, v kateri naglaša da bi Italija morala smtrati kot neprijazen čin, ako je Francija in Anglija ne bi takoj povabili k posvetovanjem, ki jo posebno zanimajo. Nota se nanaša na konferenco francoskega in angleškega ministrskega predsednika, na katero Italija ni bila povabljena, dasi je zelo in-teresirana na rešitvi vprašanja bližnjega vzhoda.
Pariz, 11. novembra. (Izv.) Ministrski predsednik Poincarč je v zbornici razpravljal o vprašanju bližnjega vzhoda. Izjavil je, da je rešitev tega problema brez Rusije nemogoča. Na mirovni konferenci v Lausanni bo Francija nastopala sporazumno z zavezniki.
ANGORSKA SKUPŠČINA NEPOMIR.
LJIVA.
Pariz, 11. novembra. (Izv.) Današnji jutranjiki poročajo iz Carigrada, da je narodna skupščina v Angori odklonila kompromisni predlog, ki ga ie novi guverner mesta Rifet paša izdelal skupaj z zastopniki zavezniških velesil da spravi potrebo zasedbe Carigrada po zavezniških četah v sklad z zahtevo nacijonallstov po vladi v Carigradu. V
zavezniških krogih smatrajo še vedno da je položaj skrajno napet in zaradi tega zelo resen.
POBOJI MUSLIMANOV V GRŠKI MAKEDONIJI.
SoJun, 11. novembra. (Izv.) Plemensko sovraštvo med muslimani in Grki, se je preneslo tudi v Makedonijo. Mnogo uplivnih Turkov je bilo umorjenih. V bližini Soluna samega, v Cusubl so našli verskega poglavarja Albancev derviša Haidarja ustreljenega. V Solunu so našli na cesti truplo dr. Eddina b*-ga, ki so ga umorile doslej še neznane osebe. Ta umor je ljudstvo zelo vzne miril, ker je dr. Eddina v mestu kot zdravnika vse cenilo. Vztrajno se za-i trjuje, da bo spomladi vzplamtela Se hujša vojna, kakor je bila on» leta 1912. Komentirajo se izjave bolgarskega ministrskega predsednika Stambolijskegii ki se je izrazil glede Trakije takole: »Kemal paša je vsilil revizijo sevreske mirovne pogodbe. To pomenja, da ji bodo sledile revizije tudi drugih mirovnih pogodb. Izjavljamo, da bomo smatrali vsakogar za sovražnika Bolgarije, ki bi se upiral temu, da dobi naš* država izhodišče na morje. Mislimo, d* turške zahteve ne bodo mogle iti preko avtonomije zapadne Trakije. Nova Grčija se mora umakniti za meje zapadne Trakije in Bolgarija mora dobiti de| egejske obali.« Grško časopisje pravi, da so te besede Stambolijskega izzivanja, in to tembolj, ker se Grki nikoli ne bodo odrekli Trakiji in tudi ne onemu delu pokrajine, katerega so morali se-> daj izprazniti.
Komunalni program »Jugoslovanske zajednice" za mestno občino ljubljansko.
I. Splošne smernice.
Ljubljana bodi gospodarsko cvetoče mesto z vzglednimi socialnimi ustano-vami v korist in blagostanje vseh občanov.
Hočemo, da bo Ljubljana kot ena Izmed prestolic Jugoslavije najjačje iz-iarlSče slovenske napredne kulture.
Pogoj za uspešno delo v občini je popolno uveljavljenje načela socialne pravičnosti In varstvo ekonomsko šibkejših občanov.
V občinski zastop ne spadajo brezplodne strankarske borbe, ampak predvsem pozitivno gospodarsko delo. Kolikor zadevajo občinsko zastopstvo politične prilike v državi in kolikor mora biti v teh vprašanjih vsaka občinska delavna večina enotnega naziranja, je ugotovljeno v proglasu »Jugoslovanske zajednice« ljubljanskim volilcem.
Ponovno pa naglašamo, da je zahteva po nedeljivi Sloveniji življenjske važnosti za Ljubljano in da se bomo za uzakonjenje te zahteve borili z vsemi legalnimi sredstvi.
Odločno se izrekamo proti nedemokratičnemu volilnemu redu in zahtevamo, da se uveljavi zopet čist proporc.
Izrekamo se za najširšo občinsko avtonomijo, ki omogoči svoboden gospodarski, socijaloi in kulturni razmah Ljubljani
II. Prehrana.
davni vpliv na redno in ceneno prehrano pasivnih krajev, med katere spada tudi Slovenija, je danes odvisen predvsem od državne prehranjevalne politike. Vendar ne sme občina zamuditi nobene prilike, da z napravami in okrepi, ki so izvršljivi v lastnem delokrogu, razvije največjo delavnost za odpravo draginje.
Tržno službo in kontrolo je reorganizirati in izpopolniti.
Mestna aprovizacija se naj udejstvuje v vseh vrstah trgovine z živ-Ijenskimi potrebščinami kot regulator cen in kakovosti blaga.
Brez odloga je zgraditi tržnice, novo klavnico s hladilnico in tovarno ledu.
Ustanoviti je ljudske kuhinje predvsem za tiste sloje in posameznike, katerim Je odvzeta možnost, voditi lastno gospodinjstvo.
III. Stanovanjska beda.
Občina naj izvede organizacijo za zgradbo malih stanovanj.
Iz davščine na luksurijozna stanovanja je amortizirati kredit za zgradbo mestnih stanovanjskih hiš v lastni režiji za delavce in nameščence.
Nov mestni stavbni red naj omili dosedanje pogoje za zgradbo stanovanjskih hiš.
IV. Šolstvo h skrbstvo za mladino.
Občinske ljudske šole Je razširiti. V prvi vrsti mora dobiti sevcrozapadnl del Ljubljane deško in dekliško osem-razrednico.
Mestni dekliški licej je podržaviti.
Občina prevzame inicijutivo za ustanovitev ljudskega vseučilišča.
Obrtno	nadaljevalno šolstvo	je
vzdrževati v polnem obsegu.
Zaposliti Je šolstvo in obrtno mladino izven šole in delavnic na šolskih
Dr. Joža Olonar:
Iz naše geografije.
Spremenjeni časi odsevajo tudi iz naših šolskih knjig. Naše računice si na prvih stopnjah res da še morajo pomagati s primeri kakor; »Ce stane eno pero 2 vinarja, koliko peres dobiš za 10 vinarjev?« — toda drugod so iz-premembe že občutne. Vzemimo v roke n. pr. »Atlas kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca sa zcmljopisom po rečnim stivovima. Kratak podsetnik za učenike-ce III. razreda osnovnih škola od P. K. Šreploviča«, ki ga je odobrilo ministrstvo prosvete in 1. 1922 izdala v Beogradu knjigarna Geče Kona. V njem beremo na str. 8: »V naši domovini živi en narod, ki Ima tri imena, n»mreč Srbi, Hrvati in Slovenci. Ti govorijo en jezik, ki ima tri narečja. Ta narečja se med seboj razlikujejo po zaimku »Ito«, ki se na tri načine izgovarja, kot ito, kaj in ča. Po tem izgovoru ge delimo na Itokavce, kajkavce in Čakavce.« Tako govorjenje in pisanje Uhaja ali iz nejasnosti — in bo vsled tega samo ustvarjalo nejasnost, ali iz nevednosti ali p« \i preračunanega namena. Ta trolmeni in trogovorn! narod, U pa je vendar »eden«, je preprostemu učencu ravno tako neumljiv kakor skrivnost sv. Trojice. Ali pa je v zme-lanem pisanju tega pedagoga še kak ostanek teorije Miklošičeve, ki so mu Hrvati bili prav za prav samo čakavci. Na vsak način je to, kar Je tukaj pove-
vrtovih, igriščih itd. Otroci, ki nimajo domače vzgoje in zaostala mladina bodi preskrbljena po dnevi v šolah, v mladinskih zavetiščih i zavodih.
Občina vodi akcije za brezplačno preskrbo obleke, obutve in učil revni mladini.
V.	Uboina preskrba.
Obubožane občane je dostojno preskrbeti do smrti. Potrebna Je adaptacija in razširjenje ubožnic.
Ustanoviti je za domače posle po-selsko zavarovalnico za starost in onemoglost.
Reorganizirati je razdeljevanje ubož-nih podpor in voditi točen kataster vseh podpore potrebnih.
Mestno zastavljalnico je urediti in voditi kot dobrodelen zavod.
Pri pogrebnem zavodu je upoštevati pri zaračunavanju pogrebnih stroškov siromašne plačnike.
VI. Lfudsko zdravstvo.
Spopolniti je stalno mestno zdravniško nadzorstvo v mestnih šolah, v mestnih podjetjih, v stanovanjih, na trgu, v prodajalnah in drugih javnih lokalih.
Ustanoviti je zdravniški ambulatorij v večjem obsegu in mestno lekarno. Brezplačna zdravniška pomoč in zdravila za ubožne.
Pomoč doječim in bolnim materam.
Zgraditev letnega in zimskega kopališča.
Podpiranje telovadbe in športa.
Modernizacija rešilne postaje in s tem združenega gasilstva.
VII. Ceste, vodavud, elektrika in razsvetljava.
Pripraviti je regulačni načrt za veliko Ljubljano.
Vse glavne ceste je tlakovati in javno razsvetljavo razširiti.
V zvezi s postavitvijo velike elektrarne je razširiti omrežje električne cestne železnice v vsa predmestja In bližnjo ljubljansko okolico. Električno cestno železnico je komunalizirati.
Modernizirati je mestno plinarno.
Vodovod je napeljati v vse dele mesta.
VIII. Mestni uslužbenci.
Vsem mestnim uslužbencem brez ozira na kategorijo in spol, je njihovemu delu odgovarjajoče zagotoviti po-popolnoma zadovoljujoče službene pogoje. Za vse mestne uslužbence je uveljaviti novo službeno pragmatiko.
IX. Finance.
Komunalne finance se urede z unifikacijo vseh občinskih dolgov. Vse dosedanje občinske dolgove je pojednotiti v amortizacijsko posojilo.
Novo investicijsko posojilo na podlagi posebnega investicijskega programa, pa naj bi vsebovalo:
1. Zgradbo hidroelektrične centrale na Savi.
2. Zgradbo klavnice in hladilnice.
3. Adaptacijo in razširjavo ubožnic.	,
4. Regulacijo Ljubljanice in postavitev tržnic na obrežne zidove. Pri tem mora prevzeti država, oziroma pokrajina gotov del obveznosti.
dano o naših narodnih razmerah, za šolo premalo; in še to malo je na vso moč zmedeno in konfuzno.
Na koncu atlasa so v podobi in besedi pokazani nekateri »zaslužni ljudi za narod«; med nje sta sprejeta tudi naš Vodnik in Kopitar. O njih piše Šreplovič: »Slovenski narod je bil zelo zatiran ves čas, odkar se je priselil v te kraje. Napadali in plenili so ga Turki, Nemci in Madjari. Ob času prve srbske vstaje se pojavita v slovenskem narodu znamenita moža Valentin Vodnik in »Jerinej« Kopitar, ki s peresom in knjigo budita slovenski narod. Valentin Vodnik je pisal pesmi in izdajal časnik v slovenskem jeziku, Jernej Kopitar pa je napisal prvo slovensko slovnico in bil v zvezi z našim Vukom Karadžičem.« Malo sicer, ali nekaj vendar! O Kopitarju bi se pač smelo reči nekaj več, ko da je bil »z Vukom v zvezi«: bil ie Vuku učitelj, pokrovitelj, naravnost oče Ali Šreplovič ni nikdar bral Vukovih pisem Kopitarju? Tudi konec je simpatičen: »Za časa zadnje velike svetovne vojske so Slovenci vstopili v Zagrebško Narodno veče. ki je proglasilo spojitev srpsko-hrvat-sko-slovenskih dežel s Srbijo v svobodno narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev«.
Materij trolmenega naroda straši tudi po knjigah, ki Jih Je za srednje šole priredil T. Radivojcvič. Njegova »Evropa bez kraljevine Srba, Hrvata l Slovenaca za treči razred srednjih škola« našteva Slovane v sledečem re-
5. Izpopolnitev kanalizac. omrežja.
6. Zgradbo velikega letnega In zimskega kopališča.
7. Tlakovanje cest.
8. Zgradbo novega maglstratnega poslopja.
9. Razširjavo in komunalizacijo električne cestne železnice.
Pri izvršitvi vseh mestnih naprav je predvsem upoštevati domačo obrt in industrijo, brez posredovalcev.
Ravnotežje v občinskem gospodarstvu bo iskati v novih davčnih, predvsem socijalno opravičljivih virih. Trgovska in industrijska velepodjetja
Beograd, 10. nov.
V parlamentu je pričelo precej živahno vrvenje. Tudi pod novim pred sodnikom dr. Edi Lukiničem je ostale vse pri starem. Seje se otvarja,o po želji radikalnega kluba vedno z več urnimi zamudami. Največ se ugiblie, kako se reši spor v demokratski stranki. Vlada p dpira Pribičeviča. Radi tega je tudi stavljen na dnevni red predlog zakona o vojni odškodnini za bivšo Srbijo in Črnogoro. S tem hoče Pašič prisiliti demokrate, da pc juste in da koalicija ostane. Davidovič pa je na stališču, da vsled tega zavleče diskusijo v klubu In pridobi čas. Na torkovi seji je govoril tudi naš Kon-centrator g. dr. Kukovec v klubu. Po izjavi nekaterih poslancev zelo jokavo in plediral, za vsako ceno — naprej držati koalicijo.
Senzacijo pa je vzbudila vest o odstopu —- prisiljenem — našega poslanika v Pragi, g. dr. Rogumila Vošn.ia-ka. Tukajšnji listi ga nrav vehementno in nekateri celo neokusno napadajo in mu predbacivajo razne nečedne kupčije itd. Ne vem in me tudi preveč ne zanima, koliko je na stvari resnice, vendar je zelo čudno, da tako pjšejo vladni režimski listi, ki vendar * edo, na kak način j& dr. Vošnjak prišel Jo poslaniškcga mesta. Seseda noče nobeden priznati, da je današnja korupt-na koalicija kriva vseh takih in enakih škandalov, ker jih je ona direktno povzročila. Na drugi strani pa se mi Slovenci radi tega ne smemo p.eveč razburjati; Božji mlini meljejo počisi. a gotovo! Enega glavnih zagovornikov sednmega stanja in direktnega sokrivca naših razmer je že J 'letela zasl: žena kazen. Drugi sle Ji' • * ?•:! nfo-matično je, da naša SKS ostaja zelo lilc.!: a. V dobro Informiranih krogih Pa se trdi, da je Pašič pustil pasti dr. Vošnjaka, ker Ima informacije, baje zelo točne, o razmerah v SKS pri nas v Sloveniji in je mišljenja, da mu ni treba imeti nobenih ozirov več. V parlamentu je bilo pri dveh sejah opažati prav važne pogovore med Pašičem. Ninčičem. Trifkovičem, Jankovičem in dr. Korošcem. Pa čemu bi se človek udajal ugibanjem — dr. Vošnjak je odšel na dopust — »i nikome ništa«.
Komunisti in Peričevi socialisti skušajo v svojem časopisju prepričati naše delavstvo o tem, da je bilo neobhodno potrebno in koristno, stvorit! s klerikalci volilni blok. Pri tem se sklicujejo na razna nasilja .1DS proti bivšemu občinskemu svetu, kateremu je hotela vlado-željna JDS vsiliti svojo voljo.
Bivši občinski svet jc bil razpuščen zato, ker je bil po svoji večini sociali-
in gospodarske zavode je sorazmerno
višje obdavčiti. Država naj prepusti delež na osebni dohodnini v kompenzacijo na naloge, ki jih mora občina izvrševati v prenešenem delokrogu. Nove občinske naklade bodo potrebne predvsem za Iuksus vseh vrst.
Naklade, ki občutno obremenjujejo posredno in neposredno življenske potrebščine je omejiti na minimum, kadar jih ni mogoče popolnoma odpraviti.
Vse mestno denarno gospodarstvo se naj osredotočuje v komunalni banki, ki jo je ustanoviti.
Ljubljansko »Jutro« postaja vedno bolj interesantno. V uvodniku od torka je napravilo rekord, vreden slavnega Ben akibe. Ce bi oba narodna sociiali-sta ne delala brezplodne opozicije in podprla tri režimske demokratske poslance, potem bi ti imeli popolnoma drug ugled in veliko uspehov. Glej, glej, kako se časi spreminjajo! Seveda, potem bi dr. Kukovec lahko naprej delil Slovenijo, prevračal kozolce o koncentraciji vseh slovenskih sil in se dal moliti kot največjega naprednjaka. »Jutro« naj se potolaži. Dr. Kukovec in dr. Žerjav sta uporabila ves svoj vpliv, da onemogočita NSS in njenima poslancema delo. To ni uspelo! NSS nikdar ne bode tlačanila demokratom, najmanj pa slavnim Jutrovccm. Nepo-bitno je dokazano, da so slov. demokratski poslanci in predvsem dr. Kukovec pač zelo zelo malo storili za slovensko ljudstvo in k vsaki centralistični šikani beogradske porodice in Pa-šič-Pribičevičeve ožje tovarišije takoj pritrdili, da so dobili par sladkorčkov oni v volilnem redu za naša mesta, se je na žalost spremenil v prav grenak pelin — drugi sledijo.
Odposlanci uradniških organizacij so se po 14dnevnem boju odpekali. Trudili so se pošteno, a dr. Kumanudi ima trdo kožo! Vlada še nima pripravljenega ničesar in ugib’je, kaj bi naredila. Najbolje jo je pogruntal še vedno Kumanudi, ki je izjavil, da ukrepi ministra za socijalno politko dr. terjava rodijo tako velike uspehe, da sploh ne bo treba povišanja draginjskih doklad, ker draginja vseobče pada. Pa oči se odpirajo tudi javnim namešxencem — in tudi tukaj božji mlini meljejo.
Novi vojni minister Pešič je pričel delati. Vlada zahteva nove vojaške kredite in to odmah! Na eni tajni seji bodo predloženi in morajo biti tudi takoj sprejeti. Je to stara igra — računov o izdatkih, avtentičnega pojasnila o raznih škandaloznih aferah, ki dnevno polnijo predale beogradskega časopisja, obsodbe krivcev itd. seveda ne bo. Povrh vsemu pa dobi Pašič-Pribičevi-čev režim s tem glasovanjem — zaupnico. Samo škoda, da ni več poslanec dr. Vošnjak, da bi predlagal, da se ta zaupnica prevede v vse evropske jezike in »razturi« po Evropi — v znaku naprednosti!	D.
stičen, ne pa demokratski. Vsakemu bodo še v živem spominu jalovi razlogi, s katerim se je utemeljeval ta nasilni ukrep demokratske vlade, ki ga je po-sehno JDS mladinsko časopisje vneto zagovarjalo. Bivši občinski svet, katerega bistvena sestavina sta bili ravno narodno-socialistična in socialno-demo-kratična stranka, jc uvedla v občinsko upravo nepristranost in poštenost, in
sveži duh naprednosti je zavladal na
ljubljanskem magistratu.
Sodelovanje narodnih socialistov in socialnih demokratov je bilo utemeljeno v skupnem interesu, da se zlomi terorističen sistem JDS, pod katerim je trpelo največ naše delavstvo. Ta motiv samoobrambe po razpustu občinskega sveta seveda ni prenehal, ampak se je celo ojačil, ker se je občini oktroiral krivičen volilni red, da bi JDS zopet zavojevala ljubljansko občino, v kateri naj bi bile delavske stranke potisnjene v neznatno manjšino.
Nič bi torej ne bilo neravnejšega, kakor da bi ostale napredne socialistične stranke še nadalje v sporazumu In zvezi. Morale bi biti središče, okoli katerega bi se mogla tvoriti enotna fronta delovnega ljudstva, za katero bi se bili morali pridobiti komunisti in ortodoksni socialni demokrati.
Po zagrebškem kongresu je bilo Jasno, da je JDS v Sloveniji v razkroju, ker se je del te stranke udeležil kongresa javnih delavcev v Zagrebu, do-č'm ga je oficie'na stranka odklanjala in ker se je ta del stranke izrekel za resolucijo, v kateri se zahteva odstranitev se-taniega koruntnega režima, sociala pravičnost in ukinitev vseh nasilnih odredb proti delavstvu, s čemur je bila politika JDS. ki je za vse to odgovorna, kruto obsojena.
NSS uvažujoč te okolnostl je stopila prva v stik s socialnimi demokrati in komunisti ter je priporočala enim kakor drugim ustanovitev naprednega socialističnega Moka. kateremu bi se bili mogoče pridružili tudi pristaši dr. Ravniharja. O tef napredni skuoini, kjer bi imeli socialisti absohitno večino in moč, bi bili lahko uveljavili v občinskem svetu v«e svoje socialne zahteve. Toda predlog na ustanovitev enotne nanred-ne sociaMstične fronte so odklonili komunisti in reformni socialisti iz golega oportunizma, kakor tudi iz napačnega prccoiania sedanje politične situacije.
Da je narorino-snrialistična stranka politično situacijo takrat pravilno pre-soiala, se ie kmalu nato pokazalo, ko je Priš’o do dejanskega razkola v JDS, do izstopa dr. Ravniharja in njegovih pristašev iz demokratske stranke in do ustanovitve »Jugoslovanske zajednice«, ki je s svojem znanim proglasom stopila v načelen boj proti ofic*elni mladinski jugoslovanski demokratski stranki, proti kateri se namerava boriti tudi klerikalna zveza deVnmega ljudstva.
Z razpadom JDS pa ie nevarnost demokratskega terorja, če že ne popolnoma odstranjena, pa vsaj bistveno omejena Vspričo tega dejstva pa postane važno vprašanje, če je bilo potrebno in umestno, da se Je ustanovil volilni blok, v katerem ima vodstvo bnnkokratska reakcionarna SLS, do-člm so komunisti in reformni socialisti le nekaka štalaza teta bloka. Vprašanje Je, ako Je umestno in koristno, da se podpira ta stranka na škodo delavskih strank, ki zastopajo enaka socialistična načela, čeravno se po metodah med seboj razlikujejo. To vprašanje pa se tim bolj vsiljuje vsakemu treznemu politiku vspričo dejstva, da med komunalnim programom »Jugoslovanske zajednice* In onim klerikalne zveze delovnega ljudstva ni nobene bistvene razlike, posebno ne v socialnih točkah. Cernu so 511 torej komunisti in Peričevi socialisti v klerikalni blok, ko so v »Jugoslovanski zajednici« lahko dosegli vse to in še več? Cernu so se ponižali s svojimi socialističnimi načeli pred stranko, katere program je osnovan na reakcionarnem svetovnem naziranja, ki socializem zavrača kot grešno zmoto in brezverstvo?
du (str. 14 — po številu):	»Rusi	z
Ukrajinci, Poljaki, naš troimeni narod Srbi, Hrvati in Slovenci, Cchoslovaki, Bolgari in lužiški Srbi.« In njegova knjiga za četrti razred srednjih šol (»Balkansko polnostivo — opšti deo — i zemlje Srba, Hrvata i Slovenaca«) pravi na str. 23: »Vse ostalo prebivalstvo, po številu kakih 12 milijonov, tvori naš troimeni srbsko-hrvatsko-slovenski narod, ki govori en jezik v treh narečjih. Ta narečja sc razlikujejo med seboj po zaimku što, ki se Izgovarja na tri načine, kot što. kaj in ča. Po teni izgovoru se delimo na što-kavce, kajkavce in čakavce.«
Bil je zato že skrajni čas, da so v to umetno narejeno temo posvetili strokovnjaki. Samo deloma je opravil ta posel R. Strohal s svojo brošurlco »Hrvatski dijalekti«, ki pa bo že zaradi svoje strokovne in zapletene vsebine ostala samo v rokah strokovnjakov in brez vpliva na širše občinstvo. Značilen in jasen pa je povod, k* mu je potisnil pero v roke. da je napisal to de'* ce. V uvodu pravi: »V tej novi državi Pa se Hrvati, Srbi in Slovenci ne čutijo kot edinstven narod, marveč nastajajo med njimi od dne do d.ie jačje diferendje in nasprotstva. Seveda so tegr pojava v veliki meri krive tudi naše žalibog zelo zastrupljene politične razmere, toda ne samo one. Da so sploh mogle nastati tako žalostne današnje politične razmere, za to moramo iskati vzroke, ki bi po mojem mnenju bili sledeči: 1. Ker ne poznamo sami
sebe in si tudi med seboj nismo znani,
2. ker vsled tega ne priznavamo eni drugim tega, kar je v resnici last samo enega teh treh narodov ali plemen, in
3. ker si danes zaradi neznanja prisvaja eden teh treh narodov ali plemen to, kar ni njegovo, ampak last njegovega brata, iz česar se rodi potem medsebojno nezaupanje, mržnja in sovraštvo. Ce pogledamo naše šolske knjige, posebno hrvaške in srbske, iz katerih črpa malone vsa naša inteligenca svoje etnografsko znanje o Hrvatih, Srbih in Slovencih, opazimo žalibog, da se zdi njih namen naravnost medsebojno varanje, opazimo zmešnjavo pojmov, mešanico resnic in neresnic. Zato bi morala sestava takih šolskih knjig biti poverjena ljudem, ki ne samo predmet najbolj poznajo, ampak so tudi najbolj objektivni, ne pa ljudem, ki porabijo tudi ta posel ža to, kako bi se na lahek način vladi priliznili.* Nikakor ne morem razumeti, zakaj se objektivno in pravočasno ne prizna vsakemu naših treh plemen, kar je prineslo v svojo novo državo! Samo če se objektivno in pravično prizna vsakemu svoje, bo konec nezaupanja, mržnje in sovraštva med njimi, samo tako bo nadaljnje delo mogoče.«
Mnogo bolj široko zasnovan in vsled tega mnogo bolj učinkovit je članek, ki ga je v zadnji (7. številki »Nove Evrope« napisal prof. M. Rešetar pod
* Take ljudi Imamo žalibog tudi Slovenci!
naslovom »Koliko narodov živi v Jugoslaviji«. Posebno težo in veljavo mu daje dejstvo, da je pisec po poklicu v teh prašanjih strokovnjak, po rodu in mišljenju pa Srb. (Značilno je, da ]e ob tej priliki »Nova Evropa« svojo politično neodkritosrčnost pokrila s plaščem svojega posebnega — pravopisa; tako se bodo nazadnje naši politični prepiri končali v — abecedni vojski!) V svoje razlaganje je uvedel Rešetar tudi precizno razlikovanje književnega jezika in narečja in odločno pribl): »Toda ravno tako je resnica tudi to, da imajo Slovenci drugi Jezik; ne sme se namreč govoriti, da sta srbohrvaščina in slovenščina dva dijalekta istega jezika, še manj pa, da je slovenščina naravnost dijalekt srbohrvaščine; kakor hitro namreč kaka, bodi kolika 2e koli, skupina ljudi na svojem posebnem ozemlju, kjer je živela svoje posebno politično in kulturno življenja v književnosti rabi svoj poseben govor, ta govor tedaj ni narečje, ampak jezik.« V etnografskem smislu so torej vsled tega Slovenci poleg Srbohr-vatov poseben, drug narod. V tem smislu bodo 2 njimi en narod šele tedaj, ko bodo zavrgli svoj knjižni jezik to sprejeli srbohrvaškega. Da postanejo s Srbi in Hrvati politično en narod, z* to pa jim tega ni treba.
Glede razmerja med Srbi in Hrvati Pa pravi: »»Srbi« in »Hrvati« torej v etnografskem smislu niso dva naroda, tudi ne dve politični naciji, ampak dva politično-verska tabora istega naroda.
Na napačni poti,
Beogratisko pismo.
Stran 3.
Balkanska zveza.
Egoistična balkanska politika zagonih velesil, ruska diplomacija in pa **|« balkanskih državic po osvobodijo roiakov, ki so zdihovali še pod tur-|rjni isrmom so vodile spomladi leta •"‘č takozvano »Balkansko zvezo«, ki •? 1° tvorile Grška, Crna gora, Bolga-JJ® ta Srbija. Cilj balkanske zveze je 2* Ugnati Turke iz Evrope ter osvobo-krščanske narode njihovega go-
»Podstva.
, ' to svrho so sestavile vse zvezne ®tave poleti L 1912 natančne vojne tačrte, jeseni pa vdarile na Turke. V mesecih se je Turška sesula in baleta zveza je žela prave triumie. Pa *®*«uno v vojaškem oziru, temveč tu-? V političnem pogledu pomenja »bal-zveza« za vse zainteresirane ®tave velikansko pridobitev, kajti le zvezi so se lahko energično po-
«»vile
po robu egoističnemu jerobstvu jtaftdnih velesil ter vsaj do neke go-Pe meje same odločevale o usodi
Prišla je pa tedaj druga nesreča. Atrijsko - italijanska diplomacija je ta*la iztrgati zaveznikom Albanijo in zvezna pogodba takega slučaja ni frsdvidevala, je prišlo pri delitvi plena Bolgarijo na eni strani ter Grško ® Srbijo na drugi strani do konfliktov, r so se končali žal ob Bregalnici ter Veli za posledico seveda tudi razpad ‘^lkanske zveze«.
To je torej kratka zgodovina »bal-
;e zveze«.
Te dni se je pa pojavila ta krilatica ^Pet. Izlamski svet očividno še dav-110 hi omagal in tudi Turčija še ni tako J* koncu svojih sil, kakor smo pričakovali. To nam najjasneje dokazuje l'*malova akcija. Razpršil je grško ar-^do ter si obenem izsilil zopet do-*k»P v Evropo, kjer dobi očividno pre-t*iien kos Trakije.
S tem Je ustvarjen na Balkanu poginoma nov položaj. Turčija, ki ni wda zadnja leta v balkanski politiki tabene vloge več. Je postala zopet njen Vtč kot upoštevanja vreden faktor, Miti Kemal se ne bo zadovoljil samo z ®ndlm ozemljem temveč hoče igrati todl vlogo nekakega zaščitnika muslimanskega življa sploh, kar nam jasno Ukazuje njegova zahteva po — avto-
nomiji Makedonije. In muslimanov ne živi precej samo v Jugoslaviji, temveč tudi v Grških in bolgarskih mejah. Sa-moposebi je tedaj umljivo, da so vsled turškega prihoda v Evropo vznemirjene tako Grška, kakor tudi Bolgarija in Jugoslavija in da imajo v smeri proti vzhodu vse te tri države precej enake interese.
Ta zavest je takoj iznova vzbudila misel »balkanske zveze« in gospod Stambolijski je bil že v Bukarešti, odkoder se je pripeljal potem še v Beograd, kjer se je mudil te dni tudi grški zunanji minister. Predmet njihovih razgovorov je tvorilo v prvi vrsti turško vprašanje.
Nimamo še nobenih avtentičnih informacij in sklepov o vseh teh vprašanjih in razgovorih, vendar se nam zdi že sedaj potrebno, da povdarimo svoje zadovoljstvo nad eventualno obnovitvijo »balkanske zveze«, ker le v tem slučaju bo Balkan sam gospodar svoje usode, v obratnem slučaju bomo vedno plačevali račune angleško-italijanske tekme v Orijentu. Balkanske države imajo toliko skupnih interesov, da je njihovo najtesnejše sodelovanje neob-hodno potrebno tako v interesu vsakega posameznega, kakor tudi v interesu vseh skupaj.
Prav posebno smo pa interesirani na balkanski zvezi še mi Jugoslovani, kot mejači Italije, ki nas smatra za nekako svojo gospodarsko kolonijo. Pogosto se bodo že v najbližji bodočnosti križali naši in italijanski interesi, morda celo hudo in tedaj mora biti naš hrbet brezpogojno popolnoma varen, sicer bomo doživeli še mnogo rapall-skih pogodb.
Mala antanta je gotovo važnega in velikega pomena za nas, a kdo ve, če bi ne imela v resni uri »balkanska zveza« še večjega, kajti mala antanta nam varuje le naše severne meje, vzhodne in zapadne so pa odprte in v večji nevarnosti.
Upamo, da se bo naš zunanji urad polagoma dokopal do tega spoznanja, saj nas g. Ninčič doslej še ni ravno razočaral v naših pričakovanjih nikdar, kakor sicer še vsi njegovi predniki, vemo pa, da se bo imel boriti z močnimi nasprotniki v svoji lastni stranki.
Politične vesti.
j	Demagogi.
Trideseti marec (če je bil ravno tri-®*seti?) včerajšnjemu »Slovencu« ne fr* iz glave. Tridesetega marca so ^ttireč narodni socialisti izjavili, da so sicer za samoupravo Slovenije, ampak ** klerikalno avtonomistično resolucijo J* taktičnih razlogov ne glasujejo. Kakor že enkrat konstatirano, so hoteli klerikalci s svojo resolucijo izzvati v Zbornici politično debato, kjer bi zopet fadi govorili o političnem klerikalizmu,
0 dr. Šušteršiču in kranjskem deželnem zboru, zelo malo, ali pa nič o avtonomiji. Poleg tega bi se razvila nepotrebna tebata o klerikalnem avtonomističnem *tačrtu, s katerim se narodni socialisti K« strinjajo. Take politične debate pa tatovo ne bi koristile občinskemu sveta, ki je predvsem gospodarska institucija in kjer se naj opuščajo demogo-ttčni politični govori, če se hoče resno ta mirno delati. Narodni socialisti so s* le zdavnaj pred klerikalno resoluci-k> v občinskem svetu izrekli za samoupravo Slovenije in sklepe razglasili tudi At javnosti. Da tisti čas ni bilo primerno
ki samo zlorabljata besede »narod« in *hacija«, da ž njimi prik rijeta prave tPtloge.« Vsi momenti, ki jih je Reše-tar sam že navedel kot vzroke, ki so Mtvarili ta dva »tabora«, pa so dovolj, bi bil lahko mimo zapisal: »Hrvati« bi »Srbi« so — dva različna naroda.« Njegovo pisanje namreč živo spominja tat verze:
»mrijet mu se neče,
al je nešto, §to ga napred kreče.«
Goni ga znanstveno spoznanje resice in možata zavest, da ne gre podarjati resnične realnosti in zapirati ded njo oči. Vse to je danes pri nas Mdko in zato tem bolj dragoceno.
Drugi namreč — če ne gre drugače " kako reč gladko zamolčijo. Tako je
*koraj imenovani Radivojevič v odstavku o »obrazovanosti« v geografiji balkanskega polotoka naštel samo par ^°dovinskib opravičil in nazadnje po-bal edini konkreten podatek, da stojijo tej reči najnižje Turki in Albanci. In balkanske univerze so. pravi par vrst ftaje, samo v Beogradu, Sofiji, Atenah b* Skopi ju! Tretji zopet, ki govore o f^eh, ki jih ne poznajo, zaidejo več-v komične položaje. Tako je oni Cvjiič, ko je na praški univerzi bj^daval o temeljih »jugoslovanske« ?vilizacije, odkril strmečim Cehom jdpantno dejstvo, da je med Slovenci /b$el naravnost znanstvene ljudi s tež-rjfrni po originalnih koncepcijah! In ?ačaj Slovencev je opisal na ta način, rekel, da so: vztrainL žilavi, tnar-
v občinskem svetu razpravljati o klerikalni izjavi dokazuje tudi to, da so bili proti izjavi dr. Perič in njegovi tovariši, ki so poleg tega še izjavili, da so-cialno-demokratična stranka ne zastopa avtonomističnega stališča. Zato torej, ker so se narodni socialisti izjavili za samoupravo nedeljive Slovenije in zato, ker so se sedanji klerikalni zavezniki dr. Peričeve skupine izjavili proti avtonomiji, so sedaj naenkrat po »Slovenčevi« logiki narodni socialisti neznačajni, dočim je dr. Peričeva skupina, ki je zapustila svoje prvotno stališče — značajna. Do takih trditev se lahko povspno samo klerik, demagogi.
Klerikalci molče.
Klerikalci molče na vse naše ugotovitve, kakšen je pravzaprav njihov namen z zvezo delavnega ljudstva. Molče o svojih namerah z mestnimi uslužbenci, z mestnim šolstvom, z mestno blagajno itd. itd. Molče kot grob, ker ne vedo odgovora.
Odpor proti klerikalni zvezL
Odpor proti klerikalni delavski zvezi je v prvi vrsti med klerikalci samimi, ko večina njih pristašev (obrtnikov, bankirjev, korarjev in fajmoštrov) izjavlja, da ne bo šla volit boljševikov. Komunistični pristaši zopet izjavljajo, da ne volijo klerikalcev, ker so čisto navadni kapitalisti in ubijalci iz Zaloške ceste. Maloštevilni dr. Peričevi pristaši pa tudi pravijo, da raje volijo Bernotovo listo, samo s klerikalci ne marajo imeti nobenega opravka. Končno celo nekateri kandidati na listi klerikalne zveze svečano zatrjujejo, da se bodo vzdržali volitev, ker so bili potegnjeni...
Upravne prilike v vojvodini.
»Vidovdan«, glasilo vojvodinskih nacionalistov prinaša že nekaj časa članke zoper škandalozne upravne razmere v Vojvodini. Z ostrimi besedami žigosa sedanjo vlado, ki je dopustila, da so se v tem delu naše domovine razpasle naravnost koruptne razmere. Znana je afera demokratskega župana Stojkova, ki se je v svrho špekulacij družil z najza grizenejšimi Nemci in Madžari. Na strani stoji samo mala kopica podrejenih uradnikov, ki vrši svojo službo v gladu in stradu, medtem ko se višji zabavajo v družbi vojvodinskih bogatašev, prekupčevalcev in madžaronov. Gmotno stanje teh nesrečnikov vpije do neba. Sedaj so začeli zapuščati državno službo tudi sodniki in to trumoma. Članek zaključuje s temile značilnimi besedami: »Načelo ohranitve države je višje od vseh ambicij in želj po vladanju. Ce pa vlada v sedanji obliki nima energije in smelosti, da radikalno in trajno reši življenjsko vprašanje naše države, naj odide«.
Tako pišejo sedaj o naši vladi tudi že jugoslovanski nacijonalisti!
Fiat justlcia, percat moralni čut naroda.
Pred dvemi leti, o priliki znane stavke v Jugoslaviji, so izbruhnili v Kreki v Bosni med ondotnimi rudarji neredi. Pri teh neredih je bil umorjen tudi orožnik Reljič. Vsled pričevanja neke priče je to poletje obsodilo tuzlan-sko sodišče rudarja Gjuro Keroševiča na smrt na vešalih. Vrhovno sarajevsko sodišče je sicer obsodbo potrdilo, vlada je predložila Keroševiča v pomilostitev. Kralj poiniloščenja ni mogel izvršiti, vlada pa. ki ga je zastopala, je pomiloščenje odbila. Ko se je Kero-ševiču sporočilo, da bo obešen, je poizkusil samomor. Da bo vlado moralni čut morda še bolj deskriditiral. je ta pustila, da Keroševiča sedaj zdravijo, da ga bo rabelj mogel zdravega obesiti.
Nočemo se spuščati v pravni in politični spor, ali je vlada upravičena postopati na ta način v kraljevi odsotnosti. Pravimo samo, da morajo gospodje ministri tudi kot ljudje biti vsega »spoštovanja« vredni, ki dopuščajo, da se pri nas dogodi sličen slučaj v letu 1922.
Karlo Hansler.
V »Hrvatu« čitamo nastopno anek-dotico o znanem poslancu hrvatske se-ljaške stranke Karlu Hauslerju, ki se je nedavno izneveril svoji stranki in odšel v narodno skupščino po dnevnice.
(Odgovor na ono, kar je napisal o meni v »Pokretu« dne 8. t. m. in na vse, kar je — o čemurkoli — In še bo rekel.)
Bilo je v Križevcih 29. maja 1916 (enako se je zgodilo tudi 11. decembra 1914 in 24. oktobra 1915. Nabori. Pisar komisije zakliče: »Karlo HSusler!« — Hdusler stopi h komisiji s spričevalom,
ki ga U ivejel od dr. Zirovčiča 1. 1912 (po šestmesečnem kurzu v umobolnici Stenjevac) in s klicem: »Slaboumen!« je bi! odpuščen ...
Servus Karlek!	Anion	Brkan.
Stambolijski in bivši kralj Ferdinand.
14. septembra 1915. tik pred vpadom Bolgarije v Srbijo je sprejel teda-rji bolgarski kralj Ferdinand Stambo-lijskega v avdijenci. Pri tej priliki se je vršil značilen razgovor, ki ga radi aktualnosti prinašamo:
»Vaša politika, Veličanstvo, se je končalo s krvoprelitjem, moja pa ne. Sedaj pa, ako pojdete po poti, ki ste jo izbrali, bodete izgubili glavo.«
»Ne bojte se pa za mojo glavo, jaz sem star človek, glejte za svojo glavo, ki ste mladi.«
Zgodovina je dokazala, da se Stam-bolijski ni varal.
Vatikanska politika.
Dokler je bil fašizem samo bojna stranka, ki je širom Italije zažigala de-
lavske domove, odstavljala javne oblasti in omejevala ustavne svoboščine, so ga vsi zaničevali: vojska, kralj, parlamentarci in seveda v prvi vrsti tudi italijanska ljudska stranka in Vatikan. Ko pa je bila nevarnost, da fašizem kratkomalo pomete s parlamentom, z dinastijo, z vsemi obstoječimi strankami in da z revolucijo uvede absolutno diktaturo nad Italijo, so se mu v poslednjem trenotku priključili vojska, kralj in tudi stranke, ki so ga najbolj sovražile. Taka oportunistična stranka je bila tudi italijanska stranka, ki sedaj molče prenaša fašistovsko premoč. — Naredila je kakor pes, ki vtakne rep med noge. Tej stranki je sledil tudi Vatikan, kojega glasilo »Osservatore Romano« prinaša nastopno ugotovitev o fašizmu:
»Obžalovati moramo neka nasilja opozicijonalnih strank (mišljene so so-cijalistične in komunistične), toda na koncu koncev so bila fašistovska nasilja, ker so izhajala iz poguma, v tem oziru »simpatična.«
Gospodarstvo.
-f Dobava mesa. V intendanturi komande Savske Divizijske oblasti v Zagrebu, Gajeva ulica 30 a, se vrši 17. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne ofer-talna licitacija glede dobave mesa za razne garnizije. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
+ Dobava drv. Invalidska uprava želi nabaviti za podrejene zavode 500 do 600 kubičnih metrov zdravih bukovih drv, katerih pretežna večina (ca. 500 kubičnih metrov) bi bila za dobaviti loko postaja Tržič, ali če je dobavitelju tako ugodneje, loko zdravilišče za invalide na Golniku. Kolekovane zapečatene ponudbe z vidno označbo na ovoju: »Ponudba drv« naj se pošljejo do 15. decembra 1922 na naslov: »Invalidski odsek oddelka za socijalno politiko v Ljubljani, Št. Peterska kasarna«.
-f- Gospodarska kriza v Češkoslovaški. Od pričetka leta do sedaj je prišlo 1339 podjetij v konkurz ali so morala uvesti izravnalno postopanje. V 329 slučajih so prizadete stare predvojne tvrdke, v 1010 slučajih pa vojne in povojne tvrdke.
+ Premogovna kriza na Madžarskem. Madžarske državne železnice so morale vsled pomanjkanja premoga reducirati osebni in tovorni promet. Vsled teh omejitev je zmanjšan tudi dovoz premoga v Budimpešto, radi česar se morajo vse tovarne boriti z tež-kočami. Premogovna komisija je znižala podjetjem dovoljeni kvantum premoga za 20 odstotkov. Državne železnice si skušajo pomagati iz težke situacije z zaseženjem premoga, ki so ga razna podjetja kupila v inozemstvu. Kakor državne železnice, je močno omejila tudi madžarska južna železnica svoj promet.
+ Češkoslovaški krompir v Madžarski. Budimpešta je kupila 1000 vagonov češkoslovaškega krompirja, ki je cenejši, kakor pa domači. Krompir je na Madžarskem obrodil zelo slabo, ter ne bo zadostoval za domačo potrebo.
+ Omejitev kredita na Madžarskem. Državna notna banka je kratkoročno odpovedala 50 odstotkov trgovskih kreditov.
+ Zavarovanje potnikov. Neko zavarovalno društvo v Beogradu namerava uvesti zavarovanje potnikov zoper nezgode ob priliki potovanja. Zavarovalnina bo znašala za vsakega
potnika 3000 dinarjev (taksa 2 Din) in 30.000 Din (taksa 20 Din).
+ Pritožbe proti poštnemu uradu Ljubljana. Bančni krogi se vedno pritožujejo nad poslovanjem ljubljanskega poštnega urada, ki vso ameriško pošto za Zagreb in vzhodne kraje iz neznanih vzrokov po več dni zadržuje, vsled česar trpe gospodarski in finančni krogi veliko škodo.
-f Znižanje železniškega tarifa za prevoz vina. Na podlagi odločbe prometnega ministrstva stopijo s I. januarjem na vseh progah državne železnice v veljavo nove tarife za izvoz vina. Za izvoz vina je bil že preje dovoljen 20 odstotni popust od običajnega železniškega tarifa, ker pa to ni zadostovalo, se je ta popust zvišal na 50 odstotkov. Ta popust pa bo veljal samo za večje transporte, in sicer pri polnih vagonih od 10.000 kg naprej.
-j- Padanje cen živine v Ljubljani. Na ljubljanskem živinskem sejmu dne
9.	t. m. so cene živini zelo padle. Debele vole, ki so jih na zadnjem sejmu plačevali po 35—38 kron žive teže, so prodajali po 22—24 kron. vole druge vrste po 18—20 kron, krave in junce po 8—14 kron.
+ Kazenski oddelek pri generalni direkciji carin. Finančni minister je uvedel kazenski oddelek pri generalni direkciji carin. Ta oddelek bo v senatih razpravljal in razsojal v drugi instanci na osnovi carinskega zakona o odločbah carinskih oblasti. Te odločbe še bodo izvršile šele tedaj, kadar jih bo potrdil finančni minister.
+ Gospodarske informacije v Argentinci. Jugoslovanski generalni konzulat v Buenos Aires obvešča tukajš-njo trgovsko in obrtno zbornico o naslednjem: Čim je bil otvorjen ta konzulat, so mu začeli dohaiati od naših državljanov dopisi s prošnjami za Informacije, večji del trgovskega značaja. Ta pojav bi bil sam na sebi simpatičen, če bi se informacije zaprošale po pravilnem potu in na način, ki ne bi delal težkoč opravljanju konzularnih poslov. A navedeni dopisi in prošnje se ne ko-lekujejo in se vrhutega pošiljajo konzulatu neposredno, kar ima za posledico, da konzulat pri najboljši volii prosilcem ne more ustreči, ker je vezan na predpise zakona o trošarini, taksah in pristojbinah. Poleg tega bi morale biti taksirane vloge, poslane neposredno konzulatu s taksami v vrednosti zlate-
ljivi, vestni, čustveni in lirični. Pod te kategorije pa se brez posebne težave dajo subsumirati sploh vse človeške lastnosti! In tako je Cvijič, sicer malo bolj gostobesedno in učeno, strmečim Čehom odkril svoje frapantno odkritje, da so Slovenci — ljudje.
Nedeljski pomenki.
IX.
Pobijanje draginje.
Ko se sestradano in razcapano urad-ništvo naveličalo gostobesednih »fo-parij« s pragmatiko, so spustili v Beogradu nov balon, namreč — zlato valuto. Prvi mah je vse zazijalo in naivna uradniška para je že slišala po svojih žepih zapeljiv žvenket cekinov, doma so pa zvečer v postelji dolgo, dolgo sanjale s svojimi zakonskimi polovicami o zlatih časih, ki jim napočijo z zlato valuto.
Gospodu Kumanudiju, našemu znamenitemu finančnemu ministru je pa postala ta ganljiva vera v zlato valuto že kar nerodna in v svojem srcu je čutil neprijeten očitek, da brije norce iz stradajočih in zmrzujočih uradniških družin, zato jim je pravočasno povedal, naj teh stvari ne jemljejo tako resno. Kot prepričan demokrat je pa začutil istočasno tudi globoko usmiljenje, kajti vedri je, da se prenaša gorje stokrat lažje, če lebdi pred človekom vsaj kako upanje. Stopil je tedaj do še zna-
menitejšega ministra Gregorja in ga potapljal po rami, rekoč: »Čuj, Grega, ti si brihtna in prekanjena glavica, daj, izmisli si kaj novega in ustvari našim dobrim piontarčkom kako upanje. Glej, jaz sem jim moral potegniti izpred nosa zlato valuto, da bi se končno res ne zagledali preveč vanjo, a tako brez vsega jih pa tudi ne moremo pustiti, saj je to sploh še edini stan v državi, ki nas drži!«
In minister Gregor se zamisli, glava mu omahne globoko doli na prsi, zlezel je v tri gube. Naenkrat pa skoči pokonci, stopi k prijatelju Kumanudiju, ga stisne za roko in mu reče: »Dobro, prijatelj, zanesi se name. 2e na ju-f'- ’ ) sejo našega ministrskega sveta pridem z idejo, od katere bo živela naša uboga uradniška para najmanj pol leta. Obljubiti mi Pa seveda moraš protiusluge, ki jih bom rabil morda že prav kmalu, kajti »Jadranska banka« je zaprla svoje kase za naše ljubljansko »Jutro« in saj veš, kulturne institucije stanejo denar. Tudi moj prijatelj Knaflič, saj si morda že slišal kedaj to ime, venomer toži glede svoje »Njive«, Govekar sploh nima nikdar dovolj, z eno besedo, potrebe so velike, še večja je pa draginja.«
»Vse, vse, zlati moj Gregec, kar zanesi se name, saj veš, da sem tvoj prijatelj,« odvrne gospod Kumanudi in jo odpiha proti domu.
Minister Gregor si je zadovoljno mel roke, metal hvaležne poglede za odhajajočim prijateljem Kumanudijem
in se Škodoželjno smehljal svojemu privesku Reisnerju. češ, sedaj smo pa mi na vrhu. Od samega zadovoljstva je pospravil pisalno mizo in jo odkuril k prijatelju Pribičeviču, da rešita še nekaj osebnih vprašanj v Sloveniji, kajti niti kihniti ne sme in ne more v Sloveniji nihče, če tega poprej ne dovoli in odobri minister Gregor.
Drugi dan je bila seja ministrskega sveta. Ko *se do dobrega zmenijo o vseh tekočih zadevah in si je natikal stari Pašič že rokavice, minister Pucelj je pa že uslužno stal s suknjo pred njim, da mu jo pomaga obleči, vstane minister Gregor In izpregovori: »Visoki^ ministrski svet! Dovolite mi pred razhodom še par besed. Da živi urad-ništvo po nekaterih pokrajinah v precejšnji bedi, vam bo, gospodje najbrže znano. Ujedinjenje žalibog ne napreduje s tako naglico, da bi bakšištvo in podobne lepe navade prodrle že prav do vseh pokrajin. Vem in popolnoma soglašam z Vami, gospodje, da o vsakem povišanju uradniških plač za enkrat ne more biti govora. Ker je pa naš tovariš in prijatelj Kumanudi vrgel baš te dni na borzo amerikanske cekine ter s tem trenutno dvignil kurz dinarja, je upati, da znajo cene nekaterih življenskih potrebščin nekoliko popustiti. Prosim vas torej, gospodje, dovolite mi, da razglasim po časopisih, da nameravamo začeti z energično protidraginjsko akcijo. Konzuinentje nam bodo verjeli tem rajši, ker je sladkor res že padel za 2 dinarja, mast ce-
lo za štiri, mogočni naši prijatelji in Zavezniki na borzi in drugod pa itak vedo kako in kaj.«
»Pa dobro, neka bude,« so hiteli že odhajajoči ministri, gospod Gregor pa naravnost k telefonu.
»Halo, halo, vraga, zakaj se nihče ne oglasi... Halo... Tu minister Gregor... Ljubljana... redakcija »Jutra«^. Kdo tam?«
»Dobro, dobro, Berti, saj sl ti. Kramar, ne? Dobro, nekaj novega, prava senzacija, naznani takoj, magari s posebno izdajo, če dovoli prijatelj Praprotnik. da sem predložil danes ministrskemu svetu kolosalen načrt za rešitev uradniškega vprašanja. Posvetovali smo se ves dan... in tako dalje, no ja. saj veš, kako se delajo take stvari. Veš. uradniških plač ne moremo dvigniti, kase so prazne, z dolaril bomo pokrili komaj pufe, nekaj je pa vrgel Kumanudi že na borzo, da ne pridemo čisto na avstrijskega psa. Zapiši torej, da ... no, kako bi se Izrazil, no ja, da bomo pobijali draginjo, da, pobijali, tako bo najbolje... Kaj praviš, da je Reisner že ob ves kredit, no ja, nič ne škodje, da jo le do volitev še zvozimo... Ni vraga, da se upirajo že najzvestejši, beži, beži... če je preskočil Govekar k nam, potem je gotovo, da ljudje še ne verujejo v naš polom, če ne bo drugače, jih pa postavimo nekaj na cesto, ostale pa prestavimo. saj si bral, kako je naredil gospod Kveder-Demetrovič na Hrvaškem in tam so tla še bolj vroča, slovenski
ta dinarja. Upravičena je domneva, da te bodo v bodoče ponavljale reklama* cUe take vrste na katere bo težko, mo> rebiti celo nemogoče odgovarjati, če* tudi bi doSle po pravilnem potu. Kon* zulat je mnenja, da so za izdajanje obvestil občinstvu o trgovskoekonomskih prilikah v poedinih državah bolj pozvane zbornice in ministrstvo trgovine In industrije. Zato bo pošiljal konzulat od časa do časa izvestja v ekonom-skotrgovskih razmerah in obvestila, kateri naši proizvodi bi se mogli uva-
žati v Argentlnijo našim trgovskim in industrijskim ustanovam. V kratkem pošlje prav tako izvestje o uvoznih carinah, o pomorskih transportnih stroških in o proizvajanju Argentinije v zadnjih dveh letih. V zmislu tega dopisa našega argentinskega generalnega konzulata naj se torej obračajo v bodoče interesenti za gospodarske informacije, tičoče se Argentinije, na trgovsko in obrtno zbornico, ki se bo v potrebi obrnila naravnost na naš konzulat v Buenos Airesu.
Dnevne vesti.
— Rapallo. Rodoljubi, danes je 12. november. Ali ste naročili žalne koleke pri Družbi sv. Cirila in Metoda? Ako le niste, storite to takoj!
— Šola za pobijanje trahoma. S 1. januarjem 1923 se otvori v Čakovcu šola, v kateri se bodo odgajale sestre za pobijanje trahoma. Interesentinje se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
— V vednost slovenski javnosti. Na našo izjavo, priobčeno v nekaterih listih. je pokrajinska uprava zadovoljivo reagirala. S tem smatramo zadevo za rešeno. — Pooblaščeni zastopniki abitu-rljentov.
— Rlunlone Adriatica di Sicurta lu Triest je ime zaarovalnici, ki se je pri nas ugnezdila ter lovi kaline po državi pod imenom: »Jadranska zavarovalna družba v Trstu, ravnateljstvo v Zagrebu«. Tega imena se ta čistokrvna laška družba ne bi smela posluževati, ker ji }e dala naša vlada (ali je to bilo potrebno?!!) koncesijo le pod njenim pravim italijanskim imenom, zato je dolžnost vlade, da nastopi s svojo avtoriteto In prepreči varanje naše javnosti. — Kakor pa čujemo sedaj, si bo ta družba celo postavila svojo palačo v Ljubljani, In to celo na prostoru, ki je last mestne občine ljubljanske. To se ne sme zgoditi, ker bi bil nacijonalni škandal, da se na tak način podpira podjetje, ki plačuje in subvencionira v Italiji tiste ljudi, ki hodijo in teptajo po naših zasužnjenih bratih. Opozarjamo vse prizadete oblasti na to!
— Smrtna nesreča. V Sp. Idriji je 19 let stari posestnikov sin Ignacij Mlinar padel pod težko naložen voz in obležal na mestu mrtev.
— Zverinski oče. V Subotici je policija aretirala 40 letnega delavca Steva-na Vukmana, ki je posilil svojo 11 letno hčerko. Zverinskega očeta je ovadila njegova žena, kateri je hčerka zaupala očetov zločin. Zdravnik, ki je preiskal deklico, Je ugotovil žalostno Istino. Vukman se izgovarja s pijanostjo.
Ljubljana.
— Zakaj rastejo cene moki? Pretekli mesec je cena moki padla od 30 na 20 kron. Splošno se je mislilo, da so se z odredbami proti draginji podvzeli res že resni koraki. Pa ta domneva je bila, kakor danes vidimo, napačna. Takoj po prvih dneh tega meseca je začela cena moki zopet rasti. Danes stane kilogram že 24 in 25 kron. Podraženje je za Ljubljano popolnoma neutemeljeno. Uradno Je namreč dognano, da se je meseca oktobra uvozilo v Ljubljano 140 vagonov moke, med tem ko se je rabi za konzum mesečno le 60 vagonov. Ker je bil konsum moke v drugi polovici meseca oktobra zaradi visoke cene in z ozirom na obetane protidraglnjske ukrepe precej slab, ker se tudi prve dni tega meseca občinstvo z moko ni založilo, morajo biti skladišča z uvoženo
moko še precej založena. Kljub temu pa moke ni dobiti. In radi primanjkovanja moke gre cena zopet kvišku. Skladišča namreč Izrabljajo to, da se niso niti občinstvo, niti manjši trgovci, računajoč z nadaljnim padcem cen, z moko založili. Ta položaj hočejo sedaj skladišča in mlini izkoristiti. Tu bi bila naloga pokrajinske uprave, oddelka za socialno politiko, da se posluži v protidraginj-skih uredbah določenih predpisov ter zabrani tako izkoriščanje. Ob tej priliki pa bi oddelek za socialno politiko opozorili na to, da bi svojo na’ogo v takih vprašanjih vršil pravočasno in točno in nepristransko. Pred nekaj dnevi je namreč ta oddelek objavil po vseh listih, da je neka tukajšna tvrdka uvozila večjo množino amerlkanske moke in jo oddaja po 19 K za kilogram. Ko pa so se takoj po poročilu zglasili razni mokarji pri dotični tvrdki, ni imela tvrdka moke več, odnosno jo je prvi kupec dobil še 5 vreč, toda ne po 19, pač pa po 20 K. Naknadno pa se je slišalo, da so bile nekatere prodajalne moke od oddelka za socialno politiko že poprej obveščene o uvozu te moke. Zakaj se ni pravočasno obvestilo vseh tvrdk in aproviza-cij? To je nepravilnost! Oddelek za socialno politiko ima za pobijanje draginje v rokah dovolj navodil in sredstev, naj jih izvaja in se jih tudi posluži!
= Unionska restavracija je danes zečer radi koncerta »Lisinski« do polnoči odprta.
= Poročil se je gosp. Janez Stresen, črkostavec tiskarne g. J. Blasnika nasl. z gdč. Lojzko Moretovo. Obilo sreče!
= Izgubila se je usnjata denarnica iz velblodove kože d Židovske ulice do Glavne pošte. Odda se naj jo v Gajevi ulici 2 proti nagradi pri g. Koder, čevlj.
= Preskrba za zimo. Pred par dnevi je vlomil neznani tat v trgovino Herzmansky v Prešernovi ulici ter ukradel črn plašč, vreden 20.000 kron.
= Nepreviden voznik. Na Kašvkovi cesti je dne 9. t. m. šofer nekega tovornega avtomobila vsled neprevidnosti zadel z avtom v Kavškovo hišo, vsled česar je razbil okno in pokvaril hišni zid.
= Ukradeno kolo. Pred pisarno dr. Ravnika je bilo trgovcu Francu Krklav-cu ukradeno kolo, vredno 4600 kron.
= Aretiran »gentleman«. V petek popoldne je policijski agent aretiral bivšega finančnega pripravnika Janka Tr-bižana v trenutku, ko je ta hotel skočiti v vlak. Trbižan je svoj čas odpotoval iz Ljubljane, zapustivši pri raznih strankah več tisoč kron dolga. Pri svojem prijatelju Kamenšku se je poslovil s tem, da mu je ukradel 4000 K. Nato jo je odkuril čez mejo v Italijo, kjer je poizkušal Živeti na razne načine, samo pošteno ne. Ravno ta dan, ko je bil na ljubljanskem kolodvoru aretiran, je v Planini pri Vipavi vlomil v hišo posestnika Antona Novaka in mu ukradel 2200 lir. S tem denarjem se je urno po-
dal v Ljubljano, obiskal par trgovin, kjer je kupil elegantno obleko, čevlje, klobuk, palico in vse kar še spada zraven, da je človek »gigerl«. Sedaj se je zdel sam sebi tako lep, da Je šel kar v Selenburgovo ulico in promeniral par ur sem in tja. Po promenadi je še! na kolodvor, kjer je padel pravici v roke. Na policiji je »gentleman« priznal vse svoje grehe.
= Voziček je odpeljal neznan uz-movič izpred Zormanove stavbe na Prulah. Voziček ima štiri kolesa in je last zidarskega mojstra Valentina Mozetiča.
== Nezgoda. Biciklist Anton K. je na državnem kolodvoru zadel v gospo Jožefo Pogačar iz Kamnika. Gospa je padla po tleh in se poškodovala na levi roki.
= Pobeg. Krojaški mojster S. Potočnik iz Šelenburgove ulice je — baje radi ogromnih dolgov — pobegnil nekam v Švico.
= Velikanski smeh je povzročil v vseh svetovnih kino-gledališčih najboljši ameriški komik Chaplin. Kino Tivoli si je nabavil več flmov slovitega komika, kateri bodo gotovo tudi v Ljubljani dosegli velik uspeh. V pondeljek dne 13. t. m. se vrši premiera prvega filma »Boytler ontra Chaplin«, o katerem bomo še poročali. — Pozro! Od 16. do 19. t. m. na vsestransko zahtevo: samo štiri dni »Quo vadiš«.
Maribor.
Mariborska podružnica Jugoslovanske Matice priredi v nedeljo 12. t. m. ob pol 11. url predpoldne v veliki dvorani Narodnega doma »Spominski dan na neodrešene brate«.
Osušenje kruha. Ker je pekel premajhen kruh, je bil obsojen novembra 1921 pek Ivan Hribar v Slov. Bistrici na dva dni zapora in 250 Din globe. Proti tej obsodbi se je pritožil in zato je te dni razpravljalo o njej mariborsko sodišče ter jo v polni meri potrdilo. Zanimivi sta izjavi izvedencev, od katerih je eden trdil, da se kg kruha lahko osuši v enem dnevu za 3 dkg, drugi pa, da se za toliko lahko osuši v eni uri. No peku pa ni vse skupaj nič pomagalo! — Sedel bo in plačal bo.
Celje.
Podružnica Jugoslovanske Matice v Celju priredi v Četrtek 16. t. m. ob 8. uri zvečer v tnali dvorani Narodnega doma poljudno predavanje »o življenju in trpljenju naših bratov na neodreše-nem ozemlju«, o priliki obletnice ra-pallske pogodbe. Predava g. ravnatelj Jeršinovič. Vstop prost.
Mestno gledališče v Celju. Dramatično društvo vprizori v četrtek dne 16. nov. Molierejevo tridejansko komedijo »Namišljeni bolnik« izven abone-menta. Gostuje g. Plut, član narodnega gledališča v Ljubljani.
Občni zbor čitalnice v Celju se vrši v soboto 18. nov. ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani v Narodnem domu.
Zahvala srbskih sirot mestu Celju. Društvo za zaščito dece v Beogradu je poslalo celjski mestni občini iskreno zahvalo za bratski in ljubeznivi sprejem srbske dece v Celju o priliki poletnega izleta Po Sloveniji.
TrgovskS grernij za okoliš okrajnega glavarstva celjskega se je ustanovil v Celju. Za načelnika je bil izvoljen trgovec Viktor Pilih v Žalcu, za namestnika pa trgovec Josip Zidanšek v Spodnji Hudinji pri Celju. Gremij si u-redi svojo pisarno v Celju.
uradnik ti bo poljubljal korobač, ostala inteligenca ima pa samo dolg jezik, drugega pa nič. V unionski kleti ti bo zabavljal, da človek misli, da smo že neposredno pred revolucijo, sicer se ti pa ne upa niti črhniti. Najhrabreiši ostanejo pri volitvah — doma... Torej le dobro opravi, pa pozdravi Dol-feta... servus.«
Nekoliko nevoljen je odložil dr. Kramar tistega večera telefonsko slušalo in se parkrat pošteno pridušil. Govekarju, ki je plesal okrog njega, še odgovora ni dal. »Hudiča, zanj je lahko,« je mrmral sam pri sebi, »sedi tam daleč v Beogradu, a jaz se moram pa sam otepati tu v Ljubljani. Saj imam že s Kukovčevimi oslarijami, ki jih uganja tam po štajerskem, dovolj posla, poleg tega nam je šel ta prokleti Ravnihar ravno v tem momentu zmešati vso štreno, sedaj pa še uradniki, ki nas pravzaprav drže. Hudiča, zakaj ni vrgel Kumanudi kak milijonček dolarjev uradnikom, pa bi jim zopet vsaj do volitev zavezal jezike in mi bi mesece in mesece lahko kričali o nezaslišanih uspehih!?«
yes zelen od jeze vendar sede ter napiše dolgo Izvirno brzojavko iz Beograda. šele posrečena stilizacija te brzojavke ga nekoliko pomiri in ko jd še enkrat prebere, napiše že skoro vesel še naslov: »Zgodovinska seja ministrskega sveta. Minister Gregor za energično pobijanje draginje. Vsa vlada solidarna z ministrom Gregorjem.«
In drugo jutro in naslednja jutra smo brali v najbolj informiranem ter najbo-
lje urejevanem ljubljanskem listu sen-zacijonelne vesti o kolosalnih načrtih ministra Gregorja glede pobijanja dra ginje in nezaslišanih uspehih, ki jih je že dosegel.
Ko sem prihajal tiste dni točno ob četrt na tri iz urada, me Je sprejela žena vsak dan z novimi vestmi in vsak dan bolj veselega obraza. »Cuj, stari, Špeh dobimo zastonj, ali si bral, pa drva in premog po znižanih cenah, pa nabavni prispevek in ne vem kaj še vse. Ali mi boš kupil čevlje, ene same imam in še tl so strgani? Morda bodo pa delili še čevlje?«
Hlastno vzamem časopis v roke in prva vest, ki sem jo pogledal, je bila, da povišuje monopolska uprava takso za vžigalice za okroglo 50 odstotkov, v podlistku sem pa bral, da stane vožnja od Ljubljane do Hamburga manj kot od Ljubljane do Slavonskega Broda, pa jo menda hočejo zopet zvišati
In nato so bili celi tedni vsi listi polni pobijanja draginje, energičnih odredb, nezaslišanih načrtov in uspehov ministra Gregorja, masti in premoga in drv in nabavnih prispevkov in tako dalje, le med gospodarskimi vestmi, ki jih uradnik navadno itak ne bere, si zasledil, da je danes zvišal finančni minister te takse, jutri one pristojbine, monopolska uprava danes stročnice, jutri tobak ln tako naprej.
Draginjo so pobijali s tako neusmiljenostjo, da je izvedel o njej celo moj osemletni sinček, zato me vpraša nekega dne, kako se draginja pobija. Razložim mu, da je draginja velika pašast, podobna nekdanjim zmajem, veliko huj-
ša in močnejša kot sam Brdavs m da se že več tednov rujeta s slavnim ministrom Gregorjem. Gregor jo pobija, da mu lije pot s čela, a da je doslej še ni mogel popolnoma pobiti.
Ko sem bral drugega dne po obedu zopet časopis, me vpraša sinček, če je minister Gregor že pobil draginjo. Prav tisti hip pa zagledam tudi vest, da zahteva vojni minister 800 milijonov dinarjev izrednih kreditov za oborožitev vojske in takoj sem si bil na jasnem, da se odpravlja vsa naša armada na pomoč ministru Gregorju. Sedaj sem brez skrbi. Prepričan sem, da se draginja že v kratkem zvali pred zmagonosnega Gregorja, prav gotovo Že pred dograditvijo Pucljeve železnice, zato bo žel
3.	decembra slavni naš Gregor prav gotovo večjo hvaležnost uradništva, kot pa Krpan pri cesarici.
PERILO
za dame, gospode in deco, oprema za novorojenčke,
po naln!ž]ih cenah pri:
9. Sinkovič nasl. H. Soss
Ljubljana, Mestni trg 19.
Opalosraph v vseh •r velikostih! -M
THE REX Co, Ljubljana
Seja celjskega občinskega sveta se
vrši jutri v ponedeljek dne 13. nov. V seji se bo razpravljalo predvsem o
važnih zadevah občinskih podjetij.
Trgovsko ri.uštvo v Celju namerava znatno razširiti svoj delokrog in izpopolniti svoje delovanje. V ta namen se bo v Celju ustanovila inormacijska pisarna, ki bo dajala vsem svojim članom brezplačne in točne informacije.
Radi navijanja cen je uvedlo celjsko sodišče, kakor smo svoječasno poročali, kazensko postopanje proti več trgovcem. Te dni se je vršila razprava proti trgovcu Jagodicu, poslovodji Rischnerju in Bračiču, ki pa so bili oproščeni, ker se jim ni moglo dokazati nikake krivde.
Pokrajina.
Narodna Čitalnica v Škofji Loki priredi letos proslavo 60 letnice svojega obstoja. V proslavo tega pomembnega dogodka se vrši v nedeljo, dne 19. novembra ob pol 11. uri slavnosten občni zbor »Čitalnice« v Sokolskem domu, zvečer pa istotam predstava stare čitalniške veseloigre: »Županova Mici-ka«. Po igri prosta zabava. — K temu slavlju vabimo tem potom vsa sorodna društva, posebno »Čitalnice« in bivše društvenike škofjeloške »čtalnice«. — Fventuelna priglasila za obed in prenočišče naj se pošljejo na odbor »Narodne čitalnice«.
Sokolstvo.
Ljubljanski Sokol priredi v soboto, dne 18. nov. t. 1. ob 8. uri zvečer v telovadnici Narodnega doma telovadno akademijo moških oddelkov. Sodeluje pevski zbor J. A. D. Triglav. Vstopnina: Sedeži po 8 in 5 Din, stojišče po 2 Din. Predprodaja v četrtek in petek od 6. do 7. ure zvečer in v soboto od
4.	do 6. ure popoldne v odborovi sobi
Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) priredi za svoje zlasti po vojni vstopivše člane obvezno sokolsko šolo. Ciklus predavanj iz zgodovine in organizacije Sokolstva in telesnih vaj, o sokolski ideji in dr. naj vsakemu obiskovalcu razjasni pojme o temeljih na katerih je zgrajena mogočna stavba sokolske organizacije. — Prvo predavanje: O ustanoviteljih Sokola Jin-dricha Fiignerja in dr. Miroslavu Tyršu bo ob 57 letnici smrti prvega sokolskega staroste v torek 14. t. m. ob 8. uri zvečer na galeriji telovadnice v Narodnem domu. Zdravo!
Prednjački odbor.
Sokolsko društvo Ljubljana II. priredi na praznik ujedinjenja dne 1. decembra 1922 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma akademijo. Na sporedu so: telovadni nastop, predavanje, pevske in godbene točke. Po končanem sporedu ples.
Sokolsko društvo Ljubljana IL priredi v sredo, dne 15. t. m.* ob 20. uri na realki za svoje člane predavanje. Predava brat dr. Mole o balkanski vojni. K predavanju so vabljeni tudi člani dru. gih sokolskih društev in sokolstvu naklonjeno občinstvo. Bratje in sestre, pridite polnoštevilno!
Gledališče in siasfoa.
Koncert pevskega zbora »Lisinski« Iz Zagreba. Občinstvo opozarjamo, da je za koncert »Lisinskega«, ki se vrši danes v nedeljo zvečer ob 8. uri v dvorani hotela Union na razpolago še zelo veliko število vstopnic. Vstopnice se prodajajo danes dopoldne od 8. do 12. ure v trgovini Glasbene Matice v poslopju Filharmonične družbe na Kongresnem trgu in pa od 7. ure zvečer pri koncertni blagajni v hotelu Union. Občinstvo prosimo, da poseti ta koncert, ki bo nudil izreden užitek, da je zben »Lisinskega« znan kot eden najboljših naših pevskih zborov in ki je že prale. .1 nastopil v Ljubljani z največ-jim uspehom.
Iz gledališke pisarne. Prva mladinska predstava v tekoči sezoni se vrši v nedeljo dne 12. t. m. ob treh popoldne. Vprizori se Gbmerjeva pravljična igra v štirih slikah z godbo, petjem in baletom, v režiji g. Danila »Krojaček — ju-naček«. V torek dne 14. t. m. se vprizori v opernem gledališču nanovo študirana klasična buffoopera Rosinijeva »Seviljski brivec«. V glavnih vlogah nastopijo: koloraturno vlogo Rosine poje kot gost gospa Pavla Lovšetova, don Basi!!ja g. Betetto, naslovno vlogo brivca Figara g. Levar, grofa Almavlvo g. Kovač, zdravnika Bartola g. Zupan. Dalje sodelujejo gospa Smolenskaja, g. Banovec, g. Zorman, g. Pugelj in g. Perko. Opero dirigira g. Neffat in režira g. Sevastjanov. Deloma nove dekoracije je naslikal g. Skružny. Predstava se igra za red B.
Šentjakobski gledališki oder. V nedeljo 12. nov.: »Mladost«, ljubezenska drama.
Marljonetno gledališče igra danes zadnjič v tej sezoni orijentalsko pravljico v 5. dejanjih »Zakleti kalif« in burko v 1. dejanju »Preizkušnja«. Predstave se vrše ob 15. in 18. uri.
Jlieos! ia   _
Operni libreti. — Pravkar je zvezek opernih libretov: Komi®* J» ra v dveh dejanjih »S e v 11 j s k i o r
v e c«, spisal Cesare Sterbini,
G. Rossini, poslovenil X, 56 stran'- _ na 3 Din. — Zvezna tiskarna in knji** na v Ljubljani je založila že dva ta*f zvezka opernih libretov. Kot prvi zve*® je izšel tekst Smetanove opere nost«, kot drugi libreto Janačkove<»\ re »Jenufa«, a sedaj kot tretji ^ omenjeni »Seviljski brivec«. Ker prva dva libreta našla v gledali* j občinstvu zelo simpatičen sp rej pripomoček za bolje razumevanje re in ker je cena — 3 Din za zvezeLjj razmemo zelo nizka, bo tekst te opere hvaležno sprejet. Jv tudi nakup teh libretov toplo pr*^^ čarno občinstvu, ki obiskuje našo ^ Libreti se dobivajo v Zvezni tiskafV, Ljubljani (VVolfova ulica).	50
jalcem običajen popust. V razproo4** tudi pri blagajni v operi in pri °pe biljeterjih.	-	.
d
Društvene vesti-
Srbohrvatskl učni tečaj »Brat^j
Ker vprašanje šolskih prostorov
definitivno rešeno, se je otvoritev ^ ja nekoliko zavlekla. Z poukom 5*.
bo brezpogojno pričelo še pred koP^ tega meseca. Tečaj se bo vodil v ^
oddelkih (I. za začetnike in II. ki so že lansko leto posečali te&IL
KJjj'
sicer dvakrat na teden v večernih®*, vsakikrat po eno uro. Pouk je br^P čen. Vpisnina (v svrho kritja stroj ^ za snaženje in razsvetljavo)
Din. Ker se bo sprejelo v tečaj le jeno število reflektantov, opozarjv da sprejema priglase vsak dan
dična Pavšičeva v upravi »Jugo® na Marijinem trgu.
Šport in turist#*
Danes ob 3. pop. prijateljska Ilirija—Primorje, Igrišče Ilirije v ^ Predtekma Slovan—rez. Ilirije.	.
Odprto pismo
g. Ribnikarju, načelniku oddelka z*
cijalno politiko.
Dne 3. junija t. I. je imenovalm'
'd'
ster za socialno politiko člane nadzo«11®
ga odbora »Okrožnega urada za zaV^i
rovanje delavcev v Ljubljani«. Seja, _ je bila sklicana za 1. avgust v svm konstituiranja tega odbora, se ni n'0^ vršiti, ker se je ni udeležil nikdo iz0. treh zastopnikov delodajalcev, kajti sklepčnost je prepisana navzočnost 3/, članov. S svojo abstinenco s stopniki delodajalcev jasno koliko interesa imajo na rednem h1 brem poslovanju te važne dela^v institucije, dočim so preje zahteval*
vseli odborih delavske zavaroval®^ paritetno zastopstvo v svrho kontm1' Sedaj pa, ko so to pariteto dosegli- . pokazali (vsaj v nadzornem odbori1'^ zavod popolno nezanimanje. To
tetno zastopstvo je danes dejstvo, «5
vsaj trenotno, ne da predrugačiti nekaj drugega me teži.
Vi, g. načelnik, ste po konsta’ nesklepčnosti nadzornega odbora c ^ vili vse tri delavske zastopnike z tovilom, da v najkrajšem času po)
skličete sejo tega odbora. Na to - u čakam od 1. avgusta do danes, ^ cele tri mesece, in kakor vse kaže, ^ nanjo lahko čakal še tri tne*£, »Okrožni urad za zavarovanje cev« je prevažen zavod, da bi se m0*. mimo dopustiti, da se na ta na#11 nedogleden čas onemogoča delov* s njegovih odborov. — Zakaj še do ^ -niste ponovno sklicali seje nadzd
odbora, ne morem razumeti. Da bi trali z zakonom določeni odbor &,
potreben, si ne morem misliti, tudi ne, da bi Vi, kot načelnik .
za socialno politiko, mogli pozabit1- .
■iJSih S«*1 *
V Ljubljani, 8. novembra 19&-
nadzorni odbor ena najvažnejših s nih institucij še danes ni konstitm ^ Tudi sumnja, da delate — v ne %r(r gavem interesu — na to, da bi lovanje »Okrožnega urada« čim še, se mi zdi popolnoma neverjetna- ya. naj bi potemtakem bilo vzrok tem«1 šemu odlašanju?	st«
Opozarjam Vas, g. Ribnikar, dolžni kot uradnik na važnem
držati in izpolnjevati dane obljub*- »j ko obljubo ste dali, ko ste z^. _w.
navzočim članom nadzornega 01
da skličete v najkrajšem času sejo. Torej!...	.	y
Poživljam Vas, g. načelnik 0$ za socialno politiko, da skličete * ▼ Lp krajšem času v svrho sejo nadzornega odbora »Okro urada za zavarovanje delavcev v Ijani« ali javite vzrok, zakaj tes storite!
Dragotin Kosem, žne*a član nadzornega odbora »dk
Štev.
261
ProtfuhEija gžigalic s naši drM
„ yprava državnih monopolov je H f" nekaj časom razpisala ofcrtalno. lij ac^° za dobavo 30 milijonov škat-vžigalic, le vžigalice, ki so name-4 ne za južno Srbijo, kjer ni nobene arne za vžigalice, se bodo morale ožiti. V naši državi je, kakor znano, lar Varn’ V katerih se 'zdelujejo vži-*,Ce> vendar produkcija teh tovarn krije popolnoma vsega konsuma, ra-cesar je treba primanjklaj uvoziti, ega uvoza nam sigurno kmalu ne bi l 0 ^eba, ako bi država preklicala v°i ukaz, s katerim je odredila, da oena tovarna za vžigalice v državi ®sme povečati svojega obrata nad
stanje, ki je bilo ob času, ko je za te tovarne stopil v veljavo monopolni zakon. Ta ukaz naši državi samo škodi. Ni nam znano, zakaj tovarne ne bi smele povečati svojega obrata — morda vendar ne zato, da bi bil potem odveč vsak uvoz tujih vžigalic? Nadzorovanje države nad temi tovarnami je lahko izvedljivo, kar je pokazala dosedanja praksa. Ako bi hotela izdelovati država vžigalice v lastni režiji, kakor na pr. cigarete, bi bilo to tako za državne finance, kakor tudi za konsu-mente v samo škodo. Dragi upravni in kontrolni državni aparat je sam na sebi že tako težak in neelastičen, da nikakor ne more zadostno in pravilno izrabiti konjunkture. Uradnik, ki vodi
podjetje pod državno upravo, js vezan na toliko predpisov in določb ter omejitev, da mu je največkrat nemogoče izrabiti dane prilike. Privatna produkcija pa se vedno prilagoduje razmeram, njena inicijativa ustvari vedno nova pota za izboljšanje in pocenitev produkcije. Poleg tega ima država pri takem načinu produkcije monopolnih predmetov s tem, da enostavno predpiše monopolno takso ter potom nekaj svojih organov nadzira produkcijo, najsigurnejši način dohodkov, ki ji prihajajo v blagajno brez vsakega najmanjšega truda in rizika. To je razvidno ravno pri produkciji vžigalic, kjer dobi država brez vsakega truda letno 150 do ISO milijonov dinarjev.
Da bi morala država razveljaviti omenjeni u!:az, je razvidno iz dejstva, da producira vs^h pet tovarn v državi letno okrog 15 milijonov vžigalic. Ako računamo, da potroši 12 milijonov našega prebivalstva dnevno 4 vžigalice na osebo, znaša ta konsum letno 17.520 milijonov vžigalic. Iz tega računa sledi, da imamo letni primanjkljaj 2520 milijonov vžigalic, t. j. 20 odstotkov današnje domače produkcije. Ta primanjkljaj se mora kriti z uvozom, radi česar je kakor omenjeno razpisala naša država ofertalno licitacijo za nabavo 30 milijonov vžigalic. Ako država razveljavi svoj ukaz, da tovarne vžigalic ne smejo povečati svojih obratov, bo najkasneje v dveh letih nepotreben vsak
uvoz tega predmeta, kajti privatna ini*
cijativa bo gotovo sama povečala do* sedanje obrate, da bodo v najkrajšem času zadostovali naši potrebi, tembolj, ker se bo v kratkem postavila v Novem Sadu nova velika moderna tovarna za vžigalice. S kakim večjim izvozom sicer ne moremo računati, ker nam primanjkuje razven lesa in papirja, surovin in vsled tega ne bomo mogli konkurirati z avstrijsko, češko in švedsko industrijo vžigalic. Vendar pa bi si lahko sčasoma pridobili romunski in bolgarski trg za naše vžigalice.
Gotovo je za državo v sedanjih to* spodarskih razmerah ugodneje, da vodi to produkcijo privatna inicijativa. Država bi jo morala podpirati in ne ovirati
g mam i
■OGtflS! m pRQDASa:
HO/o
k i**estvo v velik! vasi Ib™ okolici na Gorenj-Utt	ure	od železni-
•'lowLStale' pripravno za tfo, “»o ali kako drugo W,;° 2e!o ugodni ceni. ^‘°v Pri upravi lista, jjfor—	796
It	dobro	ohranjena,
kjL rt*la. Naslov v upravi
is? 0'7 oralov zem‘
tn.i - vilo in gospodarsko fffiPle 950.000 K ^rv°. 34 oralov, me-r®vana vila, celoletno v,. Podarsko poslopje, ži-
H1ŠO v sredini Ljubljane, oripravno za trgovca za 800.000 K takoj. — Naslov v upravi lista.	800
AUTO. 16 HP »Laurin & Klement« lep, malo rabljen. Na vpogled v garaži Jug, Maribor, Tržaška cesta 16.	797.
Vin. drsK0 POSIOPJt
blizu Maribora 12 sob, parkf
®>-000 K, grilNA ®>v|no.
parket, 5
Sa.
prešo olja
•LNA z zemljiščem in v Mariboru
,vseh vrst uju
vu s kjučavničar-
Ifevo
b? Obrtjo 450.000 K.
&0r SaJ"Na Zagorski. Ma-žg&Jiavarska ulica. 775
k^,PlSALNI STROJ po 1*7, ceni pri Fr. P Za-*-lubljana. Stari trg 9,
_________________7S0
kflO-NI STROJ št. S.
(o}«. 0 rabljen. Cena po novo
staro umetniško delo »alt-jl8970«, poštno ležeče, Ma-deutsch« z mramorjem. — ribor. — Anonimna pisma Naslov v upravi lista. 804 br<.v.pcinembna!	790
KONJ, črn, lep, visok, dober tekač, zanesljiv, zelo pohleven in elegantna, na pol krita kočija, prvovrstno delo. — Naslov v upravi lista.
LEP VINOGRAD z novo zidano hišo blizu Poljčan. Obenem tudi ‘ hišo z vrtom in sadovnjakom v celjski okolici po usodni ceni. — Vpraša se Kotnik, O. Poljčane 67.	799
SlUZBE:
Cenjenemu občinstvu se naznanja, da se bodo od slej naprej prodajal šolski zveski v korist podpornemu društvu slepih tudi v tra-803 liki A. P'.cško, Sv. Petra cesta 8.	— Priiatelji slepih
kuimjte jih.	806
VILA na deželi,
Mruibora s takoj ložljivim stanovanjem, ve liko stanovanje, velik vrt z ribniškim In sadnim drevjem 600.000 kron. MIŠA v sredin! Maribora.
GOSPODIČNA !z ugledne rodbine želi mesta prodajalke ali blagajničarke. Ima več let pisarniške prakse. Ponudbe prosi pod »Mariii-v bližini va in zanesljiva« na upravo razpo- lista.	756
mzuo s
KROJAČA bi sprejel Ivan Kajne, v Vevčah, p. Dev. A^ar. v Polju, novo začeto krojaštvo, ki bi delal samo uniforme po predpisu srbske vnjske. Obenem se priporočam za cenj. naročila.
801
1SCE SE KOMPANJOil k mesa ski in prekajevalskl ob Ml. izurjen v tej stroki s kam_ kapitalom 40.000 do 50.000
— v ---------------------  a,	APNO. priznano la,
solnčna lega, zelo	ugodni niško, živo, neugašeno,	več, ron-	. . ie, na, P™ „„
nakup.	jvagonov za	takojšnjo	do-iPem	'i?,	,	„„rn"
POSESTVA velika In mala bavo po zmernih cenah nudi ,3na‘ Naslov pove up ■ -tudi s trgovskimi	lokali.	II. Humar in	Co., Kamnik,v3,
VILE v Mariboru.	'poštni predal	7.	762
TRGOVINE — realitetna: pisarna »Rapid«, Marl-iDRVA oddaia vsako mno* bor. Gosposka ulica 28. Rno• Rczan' d,rv
798
DvonadsSropia
HIŠA
z dobro vpeljano trgovino mešanega blapa se vsled orevzema drugega podjetja po ugodni ceni proda. Naslov nove nnončni 7a< od DRAGO i ESE!JAK, LUibljana, Sodna ulica št 5.
m
&mo
Bencin. — Pneumatika Olje. — Vsa popravila.
Mast — In vožnje.
Le prvovrstno blago in delo po solid cenah nudi
3ugo-Auto d. z o. z.
v Ljubljani.
© Cf .MS®
UMETNI VALJČNI z nekaj posestva na
z motor-
8Q5'nim obratom. Ludvik ller-
 šič. na Friškovcu za prei.
MLIN.belg. vojašnico_____________6711
?e,° 2EPNE URE. preciiijske m stenske, popravlja naj-“lolklneje tvrdka F. (“uden v Prešernovi ulici t. ,sof,
^voru.
prometnem kraju. 5 minut oddaljen od kolodvora na stalni vodi do 60 HP v najboljšem stanju. — Naslov
pri upravi lista.	8021DVA	GOSPODA,	trgovsko
|naobražena, želita znanja z HlbO z obokanim hlevom gospodičnama iz dežele z in kletjo vse s ccmentom nckal oremoženjem. Ccnje-.	., ometano, s ca 8000 ne ponudbe se prosi s sliko.
Naslov v upravij kvadratnih metrov zemlji- kottro se vrne. pod »Jc-789 šča, dalje krasno pohištvo, sen 18950« in »Spomlad
1. Steepuščn Slsak
pre-
poruča
naibolie tambure. žice, partiture I ostale
potrebštine za sv« gl«2-bala.
L liiui Wm
Mestni trg 15
izdelovatelj
dežnikov
Ma drobno) Na debelo! ZALOGA
sprelioislnili palic.
Popravila tožno In solidno.
Enkratna objava tk din.		
	P Sporoča:© se sledeče tvrdke:	srrza
ŠPEDICIJE:
Orient, d d. Llubliona. Sodna ul. 3. tel. 463.
ftalkan, tl. d. Ljubljana. Dunajska c.
VELETRGOVINA V:\A-Restavracija »Zlatorog*. Ljubljana. Gnsnackn ulica.
FOTOGRAFSKI AT E LIJE:
Kunc Franc, Ljubljana \VoUova ul. 6. Prvi domači zavod za do-večanje slik.
SLAŠČIČARNA. Kala?:, Llttbliana ?Jdovska ul.
Franc Brumat, . trn 251.
Ljubljana, Mestni
TRGOVINA IIOMHAZA- SUKANCA ITD..
Kori Pr el o? UuWinnn. Stari trs. 12.
PARNA PEK AR \ A. lakob Kaučič. Ljub’jana. Gradišče.
PAPIRNA TRGOVINA:
I. Gajšek Ljubljana, Sv. Petra c.
VLIVANJE VSAKOVRSTNIH KOVIN: Pezdir ni k & Cie. [jubljana — Zg. Šiška.
STAVBNO IN UMETNO TESARSTVO:
lakob Pavlič. Domžale.
KNJIGARNA:
Zvezna knjigarna, Ljubljana, MarU iin trg R.________________
KAVARNE:
•Central*, Ljubljana, poleg jubilejnega mosta, Štefan Mikolič. JADRAN. Breg, vsak dan koncert.
TRGOVINA Z ZLATNINO IN SRE« BRNINO:
Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20,
KAMNOLOM IN OPEK rrnrtff. Kleemanns ver. Fabriken. Ober« turkhem ttnd Faurndau.
Produktivna zadruga vleskarjev,
sobo- in črkoslikarjev reg. 2. t o. z., Ljubljana, Gosposka ul. 4.
ŠPECIJ Al.N A KROJACNICA ZA DAME IN GOSPODE S. Potočnik, Šelenburgova ulica 6*1.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE:
I Maček. Ljubljana. Aleksandrova
resta St. 3.
DOBAVL/ALEC KLOBAS:	"
Novak Tavladijac, Ljubljana, Moste 145, najcenejše in najfinejše klobase.
VRTNAR,
5jii
krasno pesniško zbirko, ki je preložena v vse svetovne lezike, je založila v izbranem prevodu Dr. A. Gradnika
Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8 Cena broširanemu izvodu Din. 16*—, vezanemu v papir Din. 20—■, v usnje krasno vezano Din. 50*
. KUŠTRIN, uubuana.
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi ln elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „Walter Martiny". Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje Polnogumijastih obročev.
Centrala: Ljubljane, Rimska cesta štev. 2.
Telefon štev. 588.	Brzojavi:	Kuštrin,	Ljubljana.
Podružnice: Ljubljana. Dunajska cesta štev. 20.
Telefon štev. 470.
Maribor, Durčlževa ul. štev. 9. Telelon štev. 133. Beograd, Knez Mihajlova ulica broj 3.
O
S
9
9
9
9
i
i
9
9
J9
dražba desh in tramovja
od tribun vsak ponedeljek na
Jjokolskem zletišiu.
^ dražba v ponedeljek dne 13» novembra ob 9. uri zbiral.
Mili Izbiro
ntrošMii uozičkou, [iuoliote in širnih strop po ceni 3.BatleV lubJiana
Stari trg 28.
Sprejemnjo ne v polno popravo zn emnjlirnnje z oprijem in ponikljanje dvokolesa, otroški vozički, Šivalni tananm« in fAZI)! Stroji, —arami»
.Tribana* otroških vozičkov Ljubljana
Karlovška centa 4. - Zvonarska ul. 1.
|lS
- Sisgelmarken)
dobro gumirane v vseh barvah In naifinejši i7vršitvi izdeluje najhitreje Tvornica pečatnih znamk, štampilij in oeč tov
ANTON ČERNE,
fjraveur
L3UBL3ANA, Dvomi trR 1. Katalogi — franVo!
•••••••••
ZUaseziiB!
Velike množine Zimske* ga blasa ravnokar došle
Ljubljana Mestni trg 10.
Sraieno podjetje
" i
latom ni. 20.
se priporoča za vsa v to stroko spada-
joča dela.
Zahtevajte „MEDICINAL KONJAK1* s znamko (IAlko-modri križec**
in najfinelše krem-likerje!
LjuMjons-HaitzcJ.
(Stemmosclifng) prode
W lolit
L!|llir'an3Vli.. KamnižkalSS
F
Parna iaga
Kupuje po najuišjiii tanili cenah razne vrste okroglega liakor tuJi ceBe gozdne parcele.
lesa,
=B====
S
HOSTiUHEU LES
vagonske množine
kupi
•a
Dalmatinova 1.
IZDELUJEM
vse vrste
kakor: obleke za moške in ženske, avtomobilne pla5če itd Delo je špecijelno prirejeno Vsatoza-. devna naročila sprejema
>»<&<
Potnikiu Ameriko, pozor!
UNITED • AMERICAN • LINES - INC.
prevaža potnike z najnovejšimi brzopamiki preko:
Hain. Mtapfona in Hona
v New-York.
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenija Ljubljana, Kolodvorska ulica 26,
Premogokop sprejme za prevoz premoga za tovorni 5 tonski avto
izvežbanesa, zanesljivega
šoferja.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službo* vanja in zahtevo plače na poštni predal 74 v Ljubljani pod „šofer.“ Nastop službe takoj ali 1. decembra 1.1.
Slavenska banka d. d.
podružnica Ljubljana
(prele Jugoslovanska Unien banka)
Zagreb	Beograd
Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Bara nja), Murska Sobota^Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škotja
Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos Aires (Argentina).
Budapest: Balkan Bank r t.
Afjlaoje; Split: Jugoslavenska industrijska banka.
Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander.
Delniška sSavnka in rejene ca 200,000.000 K.
Izvršuje vse bančne posle najkuiamnele.
ŠNaJvefJI davki,
koteie plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar In imate poleg tega večkrat Se sitnosti Poskusite enkrat z iiustrovonlm katalogom tvrdke H Suttnei (imetnik Henri Malre) v Uubllani, Mestni trg 8. Ta Vom svetuje resnično dobre ure. spe-citatne /nomke JKO" iz lastne tvornice v Svld. kakor tudi druge dobre žepne ure. zapestne ure. svetilne in sienske uie. verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila (n vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakot n pi Škarje, nože. britve, lasestrižne in brivske stroje, steklore/ce. doze za tobak, svalčlce in smodke. nažlgače In denarnice kuptte dobro in ceno pri tvrdki
H.	Suttasr (imetnik Henri Malre) v Uublfani št. 8.
Delniška glavnica: Din 60,000.000. cssa Rezerva: Din 30,000.000.
Podružnice:
Bied	Jesenice	Prevalje
Cavtat	•£	Korčula	Sarajevo
Celje	'f	Kotor	Split
Dubrovnik § Kranj	Šibenik
Ercegnovi f	Ljubljana	Tržič
Jelša i	Maribor	Zagreb
Metkovič
AMERIKANSKI ODDELEK.
L ROT, krznarstvo
Uubliana, Gradišče štev. 7.
Priporoča zalogo lastnih krznarskih izdelkov
£■ ifsiije boe o najmodernejših barvah. ^
KupUjO in sprejema v stroj, barvo in popolno izdelavo vso vrst* kožo divjačino.
Spjena uutišT&iar&nje!	hm	salta!
5i€if3
iz raznih letakov in tiskovin v raznih formatih proda večjo množino
Uprava .Jugoslavije
L3U&L3ANA, MARDIN TRG st 8.
Cesia kg 5"— Din.
Naslov za brzojave: JADRAMSK/L
* Afillrani zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City.
BANKO YUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerta Natales, Porvenlr.
i^isi —
vsaki čas po najnižjih cenah
pri
Polnojarmenik
(Vollgatter)
žage ter stroje za obdelavo lesa vseh vrst, najnovejše konstrukcije dobavlja takoj po najugodnejših cenah iz
jugoslovanskega skladišča
SulVfC? k e* Leipzig-Kleinzsche, Diskaustr. 68
Zastopstvo:
»eltanmirfet, Rim X!!l., Ireltenstrasse 55.
flM Roži S
v Preddvoru ned Kranjem s
stroko spadajoča dela. Izdelujejo se tudi um*.
mlinski izdelki. -	.*•
iaMnwWW»«PHSa» 999
izvoz divjačine in perutnine
izdeluje pisalne mize z ameriško zatvoro ali brez nje, spalne sobe iz masivnega lesa po zmernih cenah. — Za solidno delo jamči in se priporoča za cenjena naročila.
Brzojavi: Vajda, Čakovec — Telet. Sft.
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi zo industrijska podjetja in razpečava:
Prima čehoslov. in angleški koks za livarne in domačo vporat>°< kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. v.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta ^
Ministrstvo za trgovine in industrijo v Belgradu je pripravljalnemu konzorciju za ustanovitev zavarovalne d. d. v Mariboru z odlokom z dne 10. oktobra 1922 VI št. 4435 dovolilo, da prične s pripravljalnimi deli za ustanovitev zavarovalne d. d. s sedežem v Mariboru. To novo podjetje se bode nazivalp
ZORA
Jugoslovanska zavarovalna d. d. v Mariboru”.
1.	Izvleček iz Statuta:
§ 12. Trajanje te družbe časovno ni omejeno.
§ 2. Namen družbe je prevzemanje direktnih ter Indirektnih zavarovanj proti ognju in direktnih življenskih zavarovanj v območju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ 5. Delniška glavnica se določa na 2,500.000 Din in sestoji iz 10.000 komadov na ime se glasečih delnic a po 250 Din nominalne vrednosti.
§ 4. Prevzemna cena vsake delnice znaša 300 Din in mora vsak delničar takoj ob subskripciii vplačati a) 50% nominalne vrednosti delnic in b) diferenco med nominalno ter prevzemno ceno, ki znaša 50 Din pri vsaki delnici. Z azijskim prebitkom se krijejo v prvi vrsti izdatki združeni z osnovanjem družbe. Ostanek pa se dodeli splošnemu rezervnemu fondu.
§ 5. Za ostalih 50% nominalne vrednoati delnic pa podpiže in izroči V9ak delničar menice v prid družbe.	■
§ 15. Prvi upravni svet, ki obstoji iz 5 članov in 2 namestnikov, volijo koncesionarji in znaša poslovna doba prvega upravnega sveta pet let.
§ 18. Po preteku poslovne dobe prvega upravnega sveta izvoli glavna skupščina delničarjev novi upravni svet sestoječ iz 5 članov in dveh namestnikov tudi za dobo 5 let.
§ 27. Ko so emitirane delnice že podpisane, skličejo koncesijonarji ustanovno skupščino potom objave v treh v Ljubljani, Zagrebu ter Beogradu izhajajočih uradnih listih
§ 28. Ustanovna skupščina je sklepčna, ako je najmanj toliko delničarjev navzočih, da predstavljajo njihove delnice vsaj 8/u> delniške glavnice.
§ 30. Ustanovni skupščini je pridržano: a) sklepanje o ustanovitvi družbe ter o statutu; o statutu seveda le v okviru oblastno odobrene oblike; b) volitev nadzorstvenega sveta; c) konstatacija, da je štatutarično predpisani del delniške glavnice v gotovini že plačan. Ustanovna skupščina sklepa o ustanovitvi družbe in o statutu s tako večino glasov, ki predstavljajo najmanj /4 vseh podpisateljev delnic ter vseh delnic, ki se emitirajo.
V vseh drugih slučajih sklepa ustanovna skupščina z absolutno večino glasov.
§ 4. Dodelitev delnic izvrši prvi upravni svet kar najhitreje; za nedodeljene delnice se vplačeni denar vrne najpozneje tekom 14 dni po ustanovni skupščini,
II. Podpisovanje delnic začne 5 novembra 1922 in se konča 11. decembra 1922.
III. Javni subskribciji izročene delnice se bodo podpisovale pri Kreditnem društvu mestne hranilnice v Mariboru, Ljubljanski kreditni banki v Ljubliani in njenih podružnicah. Jadranski banki in njenih podružnicah, Trgovski 1 a :ki (poprej Slovenski eskomptni banki) v Ljubljani in njenih podružnicah ter Posojilnici v Mariboru.
Maribor, dne 3. novembra 1922.
Pripravltalni konzorciji snujoče se zavarovalne d. d. „^0HA34 v Mariboru. Aleksandrova cesta štev. 12, pisarna dr. Sčaroia Slokarja, odvetnika v Mariboru.
Podpisana upravna sveta Slovenske eskomptne banke in Trgovske banke d. d. v Ljubljani naznanjata, da sta se združila oba zavoda vsled soglasnih sklepov izrednega občnega zbora z dne 20. maja 1922 ter bodeta odslej vodila posle pod tvrdko
TRGOVSKA BANKA
Novi zavod razpolaga z delniško glavnico od
K 60,000.000 -
in precejšnjimi rezervami ter bode mogel ustreči zahtevam svoje cenj. klijentele najkulantneje.
Prosimo, da ohranite do sedaj naklonjeno zaupanje tudi novemu zavodu in beležimo
Upravni svet
v .Jugoslaviji” imajo velik uspeh!
Rezervni zakladi
K 6,500.000-
Delmška glavnica
K 20.000.000*-
9	Podružnice;
• Houo mesto, Hokeh, Sloutnjgpadec
Glavni iu odgovorni urednik Zorko fakin.