SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja;: Z* celo Itlo predplaian 15 fld., la pol leta 8 fld., za četrt leta i gld., za jedea
mesec 1 gld 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le .a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravnlfitvo in ekspediciju v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice fit. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh nlieah St. 2, I., 17.
izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74.
Štev. IT
V Ljubljani, v soboto 21. januvarija 1899.
Letnili XXVII.
Državni zbor.
Dunaj, 20. jan.
Prihodnja seja v torek, dnevni red isti, kakor v torek, dne 17. t. m.; začetkom in mej posameznimi točkami igra slavnoznana družba nemških obstrukcijonistov, katerih ime ie zaslovelo širom avstrijske domovine in vsega omikanega sveta. Vstop prost vsakemu, dokler kaj prostora na galerijah.
Toda, šalo na stran! Levica, oziroma radikalnejše njeno krilo je v zadnjih dveh sejah dokazalo, da hoče preprečiti vsako parlamentarno delo. Zato je pač opravičeno vprašanje : čemu je vlada sklicala državni zbor k tej komediji? Ali ima vlada gotove, določene namene ? In če jih ima, zakaj vsaj zaupno svojih namenov in načrtov ne odkrije zastopnikom desnice, katera se že dve leti vadi in zatajuje v potrpežljivosti? Desnica ima dolžnost in pravico, da od vlade zahteva, naj jej razjasni,, ali in v katero smer hoče obrniti državno ladijo. Mi vender ne moremo misliti, da se je vlada udala popolnemu fatalizmu in da čaka trenotka, ko parlament sam sebe uniči. Izvzemši Cehe in češke veleposestnike je za vse stranke sedanje stanje skrajno mučno, posebno pa za klube v večini, ki so nekako odgovorni za vse, kar vlada stori in česar ne stori. Javna tajnost je pač, da češki veleposestniki in velika večina mladočeškega kluba žele, da se razbije osrednji parlament, ker upajo, da konečno le zmaga njihovo državno pravo in da Be kakorkoli sporazume v deželnih zborih z Nemci na Češkem, Moravskem in v Šleziji. Cehi imajo za to akcijo svoje vzroke, katerim je težko ugovarjati. To je pa tudi vsakomur znano, da je vladi in drugim
LISTEK.
Volilna pravica.
Gospod uredniki
Po dolgem in resnem razmotrivanji zadobil sem prepričanje, da je članek »Ljubljanskemu občinskemu svetu v preudarek«, ki ga je v četrtek priobčil »Slov. Narod«, politično najboljši, kar jih je še kedaj obelodanil ta list.
Dve veliki ideji prešinjali ste razsvitljeno glavo piscu omenjenega članka.
Prvič zahteva, da se vzame ženskam volilna pravica za občinski zastop. Svoje dni, ko je bilo treba zbrati vse glasove proti Nemcem, tako modruje člankar, bili so ženski glasovi dobri. Sedaj jih pa ne potrebujemo več, in poleg tega »ženske volilke nimajo za pomen svoje pravice prav nobenega smisla, ampak so pristopne najrazličnejšim uplivom«, — to meri seveda na Vas, klerikalce.
Drugič pa se na vso moč protivi omenjeni članek morebitnemu razširjenju volilne pravice za občinski zastop na volilce pete kurije, ker »ž njim bi se dalo samo klerikalni stranki nekak privilegij«, v tem oziru je namreč »že izid državno-zborskih volitev iz pete kurije streznil marsikoga«.
Nikari govoriti, gospod urednik, da je do-tični-članek zelo čuden, da bije v obraz napredku
krogom v prvi vrsti na tem, da narede spravo mej Nemci in Cehi.
In tu se nam vsiljuje vprašanje: Ali ni več ko verjetno, da je ta češko-nemška sprava mogoča brez nas Slovencev ali celo proti nam ? Saj je znano, da je meseca novembra 1. 1897 za kulisami neki voditelj nemške obstrukcije ponujal spravo s Cehi, ako žrtvujejo nas Slovence in na-domeste v večini z Italijani. Znane so dalje besede resnega poljskega politika: Če ni drugače, moramo žrtvovati uboge Slovence. In včeraj je več govornikov v poljskem klubu, ki seveda še nimajo večine za seboj, razpravljalo misel o zvezi poljskega kluba z zmernejšimi strankami na levici. Ali naj se samo na čehe zanašamo in za vse slučaje? Saj je vender naravno, da vsakdo naj-preje svojo hišo gasi v požaru.
Položaj je torej danes popolnoma nejasen, a razmere zahtevajo, da se razj^ni prihodnje dni. Ker pa še vedno velja znani izrek, da je Avstrija država presenečenj, zato je treba, da slovenski poslanci s svojimi ožjimi hrvatskimi in rusinskimi tovariši pazljivi stoje na straži ter zasledujejo vse korake in namere merodajnih faktorjev.
Čujem že ugovore: Ali ne Btoje naši poslanci že dve leti na straži in preže na drobtine od vladne mize? Kaj ste dosegli s svojo »servil-nostjo«, katere koristi imate od sedanje parlamentarne zveze itd., itd. ? Obrnimo kopje. Ali ve kdo svetovati slovenskim poslancem, kaj naj store, da bodo v istini, kakor tudi sami žele, več koristili svojim volilcem in v obče narodu slovenskemu? Ali naj se pridružijo Stojalovvskemu, ali Daszynskemu, ali nemški obstrukciji, ali morda Italijanom? Ne, izstopite iz večine in imejte svobodno voljo in proste roke! To vse imamo, kajti
pri glasovanjih po imenih vsakteri glasuje, kakor mu drago, ali pa sploh ne glasuje. In kaj dosežejo, če sedaj vzpričo obstrukcije slovenski poslanci izstopijo iz večine? Res je, zadošča jih šest ali sedem, in večine več ni. In kaj potem ? Tu stojimo pred neprodirnim plotom. Gotovo danes izvedo slovenski in gotovo tudi rusinski poslanci z nekaterimi dalmatinskimi tovariši skrajne posledice , ako imajo vsaj nekaj prepričanja, da se nova konstelacija ne ustvari proti Jugoslovanom in Rusinom. Ali imamo za to eventualiteto le nekaj garancije ? Nasprotno bi se utegnilo zgoditi, da namreč slovenski poslanci s svojimi tovariši ostanejo osamljeni s prostimi rokami.
Mogoče bi bilo, da vlada državni zbor takoj preloži za daljšo dobo in si pomaga s § 14, ali da vlada odstopi in pride na krmilo novo, recimo, uradniško ministerstvo. V prvem slučaju je slovenski narod na milost in nemilost izročen nam gotovo ne preprijazni birokraciji. Tu pridemo naravnost z dežja pod kap. Ali je treba dokazov ? Saj je ves naš narodni in gospodarski boj naperjen v prvi vrsti proti nemškoitali-janski centralistiski birokraciji. Državni zbor so za Slovence, osobito za izvenkranjske, edina tla, kjer še morejo govoriti prosto besedo za slovenske terjatve. Tu jedino so še mogoče pritožbe proti kričečim krivicam, ki se gode narodu slovenskemu. In zato se ne ti, ne drugi slovenski poslanci nikdar ne morejo izreči proti zasedanju državnega zbora, oziroma za preložitev ali zaključenje.
In če v drugem slučaju pride na krmilo uradniško ministerstvo ? Gautscheva kratka doba res ni bila za Slovence nesreča, a ravno tako malo nam je prinesla srečo. V uradniškem ministerstvu bi dobili portfelje stari, izkušeni birokrati, katerim
in svobodi, o katerih govori sicer vedno »Slov. Narod«. Jaz trdim, da je omenjeni članek 1. napreden in 2. svoboden. Napreden je, ker hoče rešiti gospodstvo napredne stranke, in svoboden, ker hoče rešiti gospodstvo svobodne stranke. Kajneda, to je jasno?
Nikari ugovarjati, da je sicer »Narod« vedno vnet zagovornik ženske emancipacije. Saj je ravno omenjeni članek za emancipacijo žensk, za emancipacijo namreč od volilne pravice.
Tudi nikakor ne velja ugovor, da »Narod« tu ne kaže tistega prijateljstva proti delavcem, s katerim se sicer vedno baha. »Narod« je brez dvoma prijatelj delavcev. Delavci pa pri zadnjih volitvah v državni zbor niso volili »Narodovih« kandidatov. Torej delavci niso prijatelji »Narodovi«. Taka je stvar, in baš nasprotje tega, kar trdite Vi, je tedaj resnično.
Toliko na kratko omenjam v odgovor Vašim pomislekom. Splošno pa še pripominjam, da treba za vsak zastop, torej tudi za občinski zastop, zanesljivih volilcev. Zanesljivi volilci so pa tisti, na katere se sme in more dotični zastop zanašati. Ker pripada občinski zastop v Ljubljani tistej stranki, katerej pripada tudi »Narod«, so torej v Ljubljani zanesljivi volilci samo oni, kateri pripadajo »Narodovej« stranki. Samo ti naj torej volijo.
Dandanes pa se človek že prav na nikogar zanašati ne more. Dolgo sem se zatorej trudil, da bi sestavil načrt zakona, ki bi osigural popolnoma zanesljive volitve, to so take, na katere bi se zanašati mogla »Narodova« stranka. Ta zakon bil bi izmed najboljših na svetu, ker bi bil kratbk, lahko umljiv ter bi se dal izvesti igraje in brez stroškov. Obsezal bi le jeden sam paragraf, ki bi se glasil: »V vse zastope smejo voliti in voljeni biti samo »Narodovi« gospodje.« Ta zakon bi bil svobodoumen, ker bi osvobodil vse ostale volilce težkega bremena volitve, bil bi napreden, ker bi tako moč »Narodove« stranke napredovala silno, bil bi splošen, ker bi se raztezal sploh na vse javne zastope, in bil bi naposled pravičen, ker je po starem pregovoru pravičnost temelj vladi in bi bil tak zakon temelj vladi »Narodove« stranke.
Vsega tega pa Vam ne pišem, da bi Vas morda pridobil za naše lepe volilne načrte. Tudi nečem hvaliti teh naših načrtov, ker dobra stvar hvali se sama. Pokazati sem Vam samo hotel, kako so ti naši načrti svobodoumni, napredni in pravični.
Ako se mi pa morda sedaj smejite, potem je pa na Vas zelo hud
Vaš
Naprednik.
V Ljubljani, 21. januvarija 1899.
/
je slovenska zemlja »terra incognita«, slovenske zahteve — lanski sneg. Sicer pa bi bilo uradniško ministerstvo le prehodno, katero bi brez slovenskih poslancev in brez večine sklenilo predloženo nagodbo z Mažari, ob jednem pa skušalo spraviti Čehe in Nemce tudi brez Slovencev ali proti njim. Slovanska solidarnost je še vedno raztrgana reta, v kateri ostajejo le bobove luščine.
V	tem slučaju bi slovenskega trpina le še huje nategnili na Prokrustovi postelji.
Kaj tedaj ? Prva dolžnost slovenskih poslancev je, da solidarno z ostalimi klubi sedanje večine resno in odločno zahtevajo od vlade, da jim pojasni svoje načrte glede nadaljne akcije. Vsakemu je jasno, da je obstrukcijski klepetec škandalozna komedija, kateri mora biti kmalu konec.
V	ta namen ima eksekutivni odbor desnice ravnokar sejo, v katero je povabljen tudi ministerski predsednik.
Slovenski poslanci se morajo upreti morebitni želji čeških poslancev, da se takoj preloži ali zaključi državni zbor; ob jednem pa zahtevati od desnice in vlade, da takoj pridejo na dnevni red važna gospodarska vprašanja, kakor so: zakonski načrt glede znižanja pristojbin, kužnih boleznij itd. S tem mora desnica pokazati, da hoče resno delati in da ves odij pade le na obstrukcijo. V isti sapi pa morajo jugoslovanski zastopniki napeti vse sile in storiti vse korake, da ne zaspi pričeta akcija za izvršitev predloženih po-stulatov. Tu moram pripomniti, da »slovanska krščansko narodna zveza« ni 'stavila ultimatuma ravno do prve seje po Božiču, temveč do meseca svečana.
Z ozirom na kompromisne predloge pa, katere pripravlja nemška levica za vlado in desnico, treba čakati ponudbe. Pošteni in resni narodni spravi se »a priori« ne more in ne sme nihče ustavljati; vsak dan je čas, da se desnica upre pretiranim zahtevam nemških levičarjev.
Ako pa bi razmere nanesle, da obstrukcija ne odneha, potem mora desnica v vsakem slučaju, ali zboruje državni zbor ali ne, zahtevati parlamentarno vlado, ki si bode v celoti osvojila program sedanje desnice ter vse opravičene in izvršljive zahteve posameznih strank.
Od pojasnila vlade glede akcije in predloženih zahtev bodo odvisni koraki »slovanske kršč. nar. zveze«. Iznenadenja v bližnji bodočnosti niso izključena.
Naša bodočnost.
i.
Ne strinjamo se v vsem s Palackym. Njegovi nazori o verstvu so gotovo krivi, čuda tudi ni. Preden je preučil češko zgodovino, se je prepojil s filozofijo Kanta in Herderja, onega Her-derja, ki ga imenuje celo »posvečenega duhovnika čistega človečanstva.« Zato nikakor ne moremo biti hvaležni Masaryku, da v posebni nemški bro-
šuri priporoča slovanskim narodom Palackega verstvo, le še bolj »očiščeno« krščanstva.
A bil je Palacky velik rodoljub in Slovan, in kar se tiče narodnosti, nam je začrtal jasen program.
Vsak narod, to je Palackemu temeljna ideja, ima pravico biti. Saj ima dolžnost izpopolniti se vsestransko, umsko in nravno. Ni pa mogoče uso-vršiti mišljenja, ne da bi se usovršil tudi jezik, in oplemenitev jezika je zopet pomoček in pogoj, da se požlahtni duševno življenje. Ker pa je dolžnost mati pravice, zato imamo tudi pravico izomikati jezik. Ohranitev in izomika narodnosti jo torej nravni zakon.
A kako je mogoče ohraniti se majhnemu narodu? S samo politično samostojnostjo ne, saj so narodi, ki so samostojni, a vender ne odločujejo sami svoje usode. Palacky je bil prepričan, da bi celo češkega naroda politična samostojnost ne rešila. Zato je vedno povdarjal, da mora biti Avstrija, a da mora biti kot federacija, kot združbainzvezajedn ako p ravnih narodov.
V tej združbi pa zopet more rešiti majhne narode le moralna sila. »če je kdaj bila narodom potrebna omika in kultura, je dandanašnji, ko se je vsled parnikov in železnice vse življenje človeštva izpremenilo, za češki narod, (torej še toliko bolj za manjše narode) pravo življensko vprašanje. Vsled para in elektrike so razdalje vse druge, mejniki med deželami in narodi padajo bolj in bolj, rodovi se bolj in bolj bližajo drug druzemu, dotikajo se, stiskajo in drgnejo se. Zato se je vzbudilo med narodi nenavadno tekmovanje, ki raste še vedno in bode tudi poslej le vedno bolj raslo. Kdor ne bo tekmoval s sosedom, bo zaostal in slednjič izginil.«
Zatoraj je treba, da se narod vzbudi iz letar-gije in vnemarnosti, da potroji pridnost in marljivost. Vsi morajo na delo, a posebno oni, ki od njih izhaja organizacija ljudstva.
Ustava je prinesla v marsikakem oziru večjo svobodo, bolj nego li kdaj je mogoča kulturna konkurenca. Šolstvo*, slovstvo, časništvo, militarizem, obrt — vse to so mogočni činitelji, ki z njimi prav tako mogočno jeden narod vpliva na drugega. »čehi smo si pridobili lepih napredkov, tako tolmači Masaryk Palackega izvajanja, toda ne varajmo se. Naš napredek je le relativen v primeri z drugimi narodi in še posebno z Nemci. Dandanes se ne vali tuji svet in tuja kultura nič manj na nas, nego li za Kollarja in Dubrovskega, marveč le še bolj in le še močneje. Naš narodni položaj je resen«, če to velja Cehom, pač zopet še mnogo bolj velja manjšim narodom.
Zato je treba resnega vsestranskega dela. A kulturno delo po nazorih Palackega ne sme biti samo umsko delo, ampak mora izobraziti tudi značaj. Veda ni sama sebi namen, ampak
0 človeku, ki je izgubil prepričanje.
Spisal Ivan Grada r.
(Dalje.)
Job je bil v zadregi; iskal je prikladnih besed, da bi se dotaknil kočljivega predmeta kolikor mogoče rahlo in neprisiljeno. Da bi obdolžil Sempro-nija naravnost in brez opravičevanja, to bi bilo razžaljivo in celo nevarno. Vrh tega nikakor ni hotel vzbujati sumnje, kot da je bil sinoči do c&a brez zavesti in da se ne spominja, kaj je počel s svojim prepričanjem. To bi osvetlilo z umazano lučjo njegov solidni značaj.
»Dragi Sempronij, z jako delikatnim vprašanjem prihajam k tebi. Pripetilo se mi je nekaj nenavadnega, skrajno neprijetnega. Vzbudim se danes zjutraj in ko se ozrem, ni mojega prepričanja nikjer . . .«
Sempronij je dvignil trepalnice ter stresel na lahko s spodnjim delom svojega nosa.
»To je sitno . . . res . . . jako sitno . . .«
»Kakor ti je znano, sem bil sinoči ves večer v tvoji družbi ... Ali nisi morda slučajno . . . takole mimogrede . . .«
Glas mu jo zastal in pogledal je svojega prijatelja z vprašujočimi očmi. A prijatelj se ni ganil; v iztegneni desnici je držal cigareto ter otresal z mezincem pepel.
»Lahko si ga bil vtaknil k sebi pomotoma, iz raztresenosti . . .«
Sempronij se je razsrdil brez vsacega povoda. Vstal je nenadoma ter odgovoril z razgretim glaBom:
»Če misliš, aa sem ti odnesel tvoje neumno prepričanje, se jako motiš. Kaj mi bo tvoje prepričanje ? Za vsakdanjo potrebo ga imam sam dovolj, četudi je broširano, nekoliko zamazano ter samo enajst centimetrov dolgo . . . Sploh pa tvoji pripovedki niti ne verjamem. Zdi se mi, da imaš kakoršnekoli postranske namene. Poznam te, da si nenavaden kajon . . .«
Job je bil uničen.
»Ali dragi Sempronij, nisem te hotel obdolžiti, nikakor ne. Iz vsega srca spoštujem tvoje prepričanje, četudi je samo broširano . . . Moje je bilo vezano, v lepo zeleno usnje . . . lahko razumeš, kako mi je brez njega. Zvedeti sem hotel od tebe kako posebno okolnost . . . kake važne podatke . . .«
»Ne vem ničesar ... In naposled, — vrag vedi, če je bilo to res kako prepričanje; skoro gotovo renomiraš in tvoje prepričanje ni bilo druzega kot malovreden, ogoljen predsodek ... Jaz za svojo osebo nisem opazil pri tebi nikdar ni-kakega prepričanja . . .«
Mrmolja je vzdihnil. Sempronij si je nažgal novo cigareto in nekaj trenotkov sta molčala oba. A polagoma je vstajalo sočutje v Sempronijevem srcu; pričel se je zavedati, da je delal Jobu kri-
vede namen je služiti omiki poedincev in na-rodov!
To je bila oporoka Palackega češkemu narodu in vsem Slovanom.
Ta oporoka je zlasti še za nas Slovence pre-resen opomin. Nas je malo, mnogo manj nego li Cehov, a vplivi tujstva na nas so mnogo močnejši. Skoraj krog in krog butajo na nas valovi tuje kulture, tuji uplivi preplavljajo naše ozemlje, ,in polagoma, a neprestano se potaplja naša zemlja in naš rod v morje tujinščine. Nas gotovo more rešiti le resno delo, če nas sploh more še kaj rešiti ! A gotovo je : tudi majhen narod lahko tekmuje z drugimi, če mu nadomestuje moralna energija, česar mu ne daje število !
Zato je delo, vsestransko resno delo edino jamstvo naše bodočnosti! V nas se je začela že krepko razvijati socijalna organizacija. A to ni dovolj. Ž njo vštric mora napredovati tudi intelektualna umska izomika. Tu pa ima posebno časništvo in slovstvo mnogo hvaležnega dela. Toda vse to nas še ne bo rešilo, če se ne bo družil z vsem drugim napredkom tudi nravni etični napredek, pravi koren moralne sile, ki zopet poganja, kakor pravi po pravici Masaryk, iz — verstva Toda o tem prihodnjič.
Kdo misli koga iznenaditi?
Iz Zagreba, 14. jan.
Še pred zasedanjem hrvatskega sabora je raz-trobil »Pester Lloyd«, da bode ban iznenadil hrvatski narod s prav ugodnimi izjavami. Vse je ugibalo, kaj bi vendar ugodnbga moglo priti od današnje vlade: jedni so mislili na kakšna ugodna poročila glede zboljšanja dohodkov, drugi zopet o razširjenju državljanske slobode z novim volilnim cenzusom, tretji o zedinjenju Dalmacije s Hrvatsko ; drugi so si tolmačili zopet na druge načine to bodočo izjavo. Toda »Pester Lloyd« je ostal slab prerok, če tudi mu je jeden glavnih sodelavcev hrvatski poslanec vladne stranke, ki bi moral biti vendar bolje podučen o vladnih nakanah, ker si je to svojstvo vsaj do zdaj prav rad prisvajal ter vselej dobro pogodil, kadar je Hrvatsko kaj neugodnega zadelo. Hudo ta prerok zna prerokovati, kadar naveščuje pa o dobrem, takrat se pa vara, kakor tudi v tem slučaju, kajti do zdaj v hrvatskem saboru od vladne strani ni bila razglašena še nobena ugodna vest, ki bi narod mogla iznenaditi.
Pač bode imela vladna stranka priložnost, že v kratkem izjaviti se, kako misli o zedinjenju Dalmacije, saj je pristala na to, da se prečita Frankov predlog o tem predmetu že 16. januvarija. Vemo, da se bode predlog prebral, in s tem bode tudi ta zadeva za zdaj končana, ker današnja sa-borska večina se tega posla gotovo ne bode mogla lotiti, ker je zapoved iz Budimpešte proti temu, a sedanji hrvatski sabor ni sposoben, da iz svoje
vico in to celo popolnoma na lepem, brez vsacega razžaljenja od prijateljeve strani. Ozrl se je postrani nanj ter iskal mehkočutnih izrazov.
»Utolaži se, dušica, — stvar ni tako resna, kakor si jo predstavljaš . . . Oglej se, prosim te:
—	koliko ljudij živi srečno in zadovoljno brez najmanjšega prepričanja. In kakšni ljudje so to,
—	ugledni in češčeni! . . . Svetnik Mrož, recimo, nima niti predsodkov, sploh ničesar ne; — o kakem prepričanju niti ne ve, da eksistira, — in vendar je svetnik; zdaj se celo brije .. .«
Mrmolja je zmajal z glavo ter pogledal v strop.
»Ako se reč pretehta, — kako vrednost ima takozvano prepričanje? Kadar bi ga rabil, takrat ti je v nepriliko, posebno če je trdo vezano in debelo; a kadar ga ne potrebuješ, pogrešaš ga brez vsake škode, — naravno ! ... Ne toguj; to ni zdravo ; človek izgubi apetit . .. Poglej mene:
—	tu je moje prepričanje . . .«
Izvlekel ga je iz žepa ter listal po njem; bilo je res že jako zamazano. Zdelo se je celo, da so nekateri listi iztrgani.
»Kaj mi je do njega? Palo mi je v blato je-denkrat — desetkrat; če mi pade jednajstič, ne poberem ga več. Neumnost! ... Po svetu hodijo različni lopovi in smrkavci, ki nosijo sabo eleganten zvezek javnega mnenja namesto svojega prepričanja. In godi se jim dobro ... Sploh je ta
Priloga 17. štev. »Slovenca" d 116 531. januvarija 1899.
inicijative začne tako važno razpravo, premda je za to pooblaščen.
O novej financijalnej nagodbi se zdaj sabor tudi ne more izjaviti, ker je potrebno, da Bode-luje pri tem poslu tudi drugi dogovornik. namreč ogerski sabor; le ta ima pa za zdaj drugo skrbi, nego se baviti s Hrvatsko in njenimi financijal-nimi dogovori. In vendar se je poslala vest v vse časopise, da začne hrvatska regnikolarna deputa-cija razprave glede nove nagodbe z Ogersko brez obzira na to, more li ogerska regnikolarna depu-tacija za zdaj sodelovati ali ne. Hrvati hočejo za razpravo vse pripraviti, zbrati gradivo glede dohodkov hrvatskih, in sicer ne komulativno, kakor do zdaj, nego točne natančne račune, da se morejo seznati pravi hrvatski dohodki, če kaj, to je gotovo potrebno, pa se bode vsaj deloma ustreglo zahtevi opozicije, ki zahteva te račune od ogerske vlade že leta in leta, pa jih še do dandanes ni dobila, a Mažari so pobirali iz Hrvatske dohodke, kateri bi bili morali ostati Hrvatom. Pa še nekaj je izjavila vladna stranka, namreč da ne bode na noben način pristala na to, da se zmanjša današnja tangenta, kakor Mažari že naprej zahtevajo. Tudi ta odloka je hvale vredna, če se je bode regnikolarna deputacija zares držala. Predzadnja regnikolarna deputacija je slabo računala, kajti popustila je bila Mažarom za jeden odstotek tangente, pa pri vsem tem neprenehoma trdila, da je 44 odstotkov več nego 45 odstotkov. Taki računarji se nahajajo dandanes seveda na celem svetu le še med mažaroni; zdaj jih bo menda tudi med njimi zmanjkalo, če se bodo res držali, kar so sklenili, da ne dado Mažarom niti jednega vinarja več, nego jim gre. Samostalnih financ seveda s tem še Hrvatska ne dobi, vendar pa se s tem približuje tudi temu koraku, kajti tudi maža-ronski Hrvati se bodo slednjič prepričali, da je Hrvatskej zagotovljen obstanek le tedaj, če dobe samostalne financije. Dokler se bodo mešali Mažari v hrvatske denarne zadeve, tako dolgo bodo Hrvati v gmotnem pogledu odvisni od njih in ne bodo imeli nikdar čistih računov ž njimi.
Kaj pa državljanske slobode dobodo li kaj več Hrvati, nego jo imajo zdaj ? V tem pogledu za zdaj ni nobene nade. Stegniti bi mogli to slo-bodo še bolj, kakor so jo stezali že skozi petnajst let, razširiti pa na noben način. Prek Drave doni sicer glas o čistih volitvah, katere zahtevajo Mažari od svoje vlade, tudi na Hrvatsko, toda brez vsakega odmeva. Hrvatska vlada se za zdaj ne misli baviti s takimi vprašanji, saj vlada po nje-nej trditvi na Hrvatskem povsodi red in zakon. Sicer se trdi od opozicijonalne strani v hrvatskem saboru ravno protivno ter se to tudi dokazuje z nepobitnimi dokazi, toda na take malenkosti se tako čvrstej vladi ni treba ozirati, saj so sicer na
stvar že zastarela; svet napreduje neprestano in sčasoma bo vrgel v kot vse te smešne fosilije . .«
Nekdo je potrkal in v sobo je stopil filolog Mavricij Trska .. .
»Prepričanje izgubil? . . . Ah, prepričanje! . . Kaj hočete s to nerodno skovanko? Prepričanje je skovanka in druzega nič .. . Pre—pričanje . . . Ueber—zeugung . .. Tujka! Dol s tujkami! Dol s prepričanjem! . . .«
Trska se je zavrtil, da so mu zaškripali podplati; njegov beli obraz se je svetil kakor z lojem namazan . . . Privlekel je na dan neko čudovito besedo, obrnil jo nekaterikrat po jeziku, izpustil jo na to na prosto polje ter jo zasledoval čez hribe in doline do zelenega sanskritskega morja.. .
Mrmolja ga je prekinil.
»Jaz no vem, Sempronij, kako govoriš, — a vsekakor so tvoje besede pregrešne in nenaravne. Kdo drugi bi rekel, da se hliniš in da zakrivaš s plaščem malovažnosti kakoršnokoli sleparijo .... Bog vedi, če ga nisi odnesel . ..«	.
Sempronij se je čutil razžaljenega in kri mu je stopila v lica.
»Kaj pomeni to natolcevanje? Pojdi k viagu s svojim prepričanjem ! Jaz ga ne potrebujem; — ne tebe, ne tvojega prepričanja! Ni vredno niti gnjilega kvarglja, in ti si vreden še manj . . Taka jokavost, — in zaradi prepričanja!«
(Dalje sledi.)
Hrvatskem volitve čiste (!), kakor bomo v kratkem še vse bolj natanko zvedeli o pisarovinskej volitvi.
Tudi volilna pravica je podeljena zadostnemu (!) številu prebivalstva, saj vživajo to pravico celi 3 odstotki, dočim se Mažari pritožijo, da niso zadovoljni na Ogerskem niti s 6 odstotki. Toda če ne misli vlada razširiti državljanske siobode, pripravlja se hrvatska opozicija, da jo opozori na to, kako je na Hrvatskem v tem pogledu v vladnih krogih zavladala prevelika ozkosrčnost, pa da je treba slednjič vendar le dati narodu, kar mu gre. V to svrho je izdelal izvrstni jurist in kodifikator dr. Derenčin novo volilno osnovo, katero misli s pomočjo svojih opozicijonalnih sodrugov v hrvatskem saboru kot samostalni predlog izročiti ter zahtevati, da se o njem razpravlja. S tem predlogom misli opozicija iznenaditi vlado, ker le ta ni še do zdaj po napovedi »Pester Lloyda« znala iznenaditi opozicije z obečanimi občekoristnimi predlogi. Vemo sicer, kakšna osoda čaka ta De-renčinov predlog v hrvatskem saboru, ki ni do zdaj sprejel od opozicije niti jednega predloga, pa če tudi je bil najkoristneji za narod, ali dobro je, da je opozicija izšla s to osnovo v javnost, ker bode s tem prisilila večino, da se razpravlja v saboru tudi o tem za današnjo vlado tako ne ugodnem vprašanju, o katerem je zavisen njen obstanek. Po novej volilnej reformi, kakor jo je sestavil dr. Derenčin, odzvonilo bi seveda za vselej mažaronskej večini v hrvatskem saboru, za-tegadel se jej bode upiral, dokler bode le mogel, a kako dolgo, to je vprašanje časa in razvite samozavesti hrvatskega naroda.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. januvarija.
Zahteve nemške opozicije. Znano je, da so se opozicijonalni zastopniki te dni večkrat sošli k skupnemu posvetovanju ter po daljši razpravi sostavili svoje zahteve nekako tako - le: Glavna stvar za nas je varstvo narodno - političnega posestva Nemcev v celi državi. Vedeti hočemo, kaj je našega. V tem smislu stavili bomo določne predloge. Nemška tla morajo ostati nemška. Državni jezik je za nas že sekundarnega pomena. Zadovoljni smo, ako se prizna nemščini vloga posredovalnega jezika za državo. Ugovarjali ne bomo, ako se v gotovih pokrajinah prizna ta posredovalna vloga kakemu drugemu jeziku, kakor n. pr. italijanščini v južnih Tirolah ali poljščini v Galiciji. Narodno mejo treba ostro začrtati in nemško ozemlje treba zaznamovati kot strogo nemško last, na kateri bi bili recimo čehi le kot gostje. Te zahteve treba primerno prirediti in jih predložiti vladi. — Na prvi pogled se vidi germanskim bojevnikom, da hočejo posnemati svoje mažarske tovariše in se spustiti v pogajanja z vlado. Zahteve niso ravno preskromne, toda čudno je pa vsekako, da nič več ne zahtevajo, naj bode nemščina izključno povsodi jedini uradni jezik. Celo Poljakom in Italijanom priznavajo nekoliko pravic. Po vsem tem bi bilo soditi, da v gotovih vrstah zopet hrepene po onih časih, ko so bili na krmilu germanski voditelji in so jim hlapčevali Poljaki in Italijani. Skušali bodo pri vladi delati nato, da se odpove sedanji večini in ob jednem pregovori Poljake in morda še katere druge zastopnike, da se zvari nova večina, oziroma obnovi prejšnja nemško liberalna. Kako se sodi o tem v vladnih krogih, ni znano, pač pa se smemo na-djati, da Poljaki, ki so bili sicer že vpreženi v tak jarem, ne bodo tako neznačajni, da bi se izneverili dani obljubi.
Katoliška ljudska stranka in Mlado Čehi. Poročali smo te dni, da jo znani sklep praškega mestnega zastopa provzročil precej šuma v krogu članov nemške katoliške stranke in da so ti pretili z izstopom iz večine, ako se zadeva ne pojasni in ne poravna. Tej želji se je z mlado-češke strani deloma takoj ustreglo in je upanje, da IIusov spomenik ne bo imel nadaljnih posledic v parlamentu. Vkljub temu piše »Linzer Volks-blatt«, da je znani sklep praškega mestnega zastopa umljiv le v tem smislu, da se hoče katoliško ljudsko stranko izriniti iz sedanje večine. Niti najmanjše potrebe, piše ta list nadalje, ni bilo za ta sklep, ki člane naše stranke kot katolike in
Nemce zelo občutno zadene. Za Husov spomenik manjka sploh tudi najpotrebnejše, denar, in preteklo bo še več let, predno bo moč nabaviti potrebna sredstva ... V takih okolnostih je toraj le zlovolja večine, ako v tako kritičnem času pro-vocira tak sklep. Kake tajne namene imajo s tem sklepom, nam ni znano. Vsekako pa izhajajo iz vrste elementov, ki niso prijazni naši domovini in bi radi v Avstriji provzročili pravcati kaos. — Besede so precej ostre, prav po godu dunajski »Reichsposti«, toda večina stranke za sedaj ne bode izvajala nikakih posledic.
Jzjava mladočeškega kluba. Klub mla-dočeških poslancev se je zadnje dni v treh sejah posvetoval o položaju ter po daljši, deloma precej živahni razpravi vsprejel resolucijo poslancev dr. Stransk-ega in Adamek-a, ki slove: Po tridnevni razpravi o političnem položaju naznanja mlado-češki klub potrebo, da vztrajajo češki poslanci v dosedanji smeri. Klub uvideva, da je nujno potrebna popolna solidarnost z ostalimi desniškimi strankami pod pogojem namreč, da tudi večina vztraja pri načelih, izraženih v adresnem načrtu. Klub pričakuje od vlade, da izvede ta načela z vso resnostjo in odločnostjo. — Tekom razprave so razni govorniki naglašali, da je lo obstrukcija kriva, da se že ni moglo ustreči najnujnejim potrebam kmečkega in obrtnega stanu in da se z brezvestnim tratenjem časa zapravlja denar davkoplačevalcev. — Misli, izražene v tej resoluciji, je zastopal načelnik kluba v včerajšnji seji izvrše-valnega odbora desnice, kateri je tudi prisostvoval ministerski predsednik in v daljšem govoru razvijal vladno stališče z ozirom na sedanji položaj.
Volilna preosnova za hrvatski deželni zbor. Poročali smo že, da je poslanec dr. Derenčin v ime zjedinjene hrvatske opozicije v deželnem zboru predložil obširno in izvrstno motiviran predlog za spremembo volilnega reda za Hrvatsko. Duhoviti avtor tega načrta, bivši vodja pravosodnega oddelka za Hrvatsko, je temeljito proučil vse volilne zisteme v Evropi in Ameriki ter se oziral pri sostavi na vse mogoče momente. V predgovoru se omenja, da izmej 2,350.000 hr-vatsko-slavonskih prebivalcev izvršuje volilno pravo le 50.000 volilcev, kakoršnega nerazmerja ne nahajamo v nobeni drugi državi. Dr. Derenčin predlaga pred vsem tajno volitev ter določa strogo kazen za nepostavno vmešavanje vladnih organov v volitvene zadeve. Za deželni zbor predlaga 120 članov, in sicer: 15 magnatov, 10 dostojanstvenikov, mej temi na novo predsednika septemviral-nega urada, vseučiliškega rektorja in predsednika akademije, nadalje 35 poslancev splošne volilne skupine, ostale pa kot zastopnike raznih davčnih razredov. Pasivno volilno pravico dobi šo le vo-lilec s 30. letom, in sicer oni, ki jo pristopen v Hrvatsko-Slavonijo. ali, ako se je priselil, že nad osem let biva na Hrvatskem, konečno mora biti zmožen hrvaščine in izpolniti še nekaj drugih pogojev. O tem zanimivem predlogu, kateremu bo posebno nasprotoval dr. Spevec s svojim načrtom, govorili bomo obširneje na drugem mestu.
91.989 avstro-ogerskih podanikov izselilo se je minulo leto preko velike luže v Ameriko. Ogromno je to število in presega kar za štiri tisoč število izseljencev v letu 1897. Naša monarhija je potem takem za lačno Italijo takoj prva, ki ima na svojih tleh največ domovine sitih ljudij. In zakaj se prebivalstvo izseljuje v tuje, neznane kraje največkrat v svojo dušno in telesno pogubo? Samo radi tega, ker se socijalna beda v naši ljubi Avstriji z vsakim dnem tako znatno povekšuje, da se mnogoštevilne rodbine ne morejo nič več pošteno preživiti na rodnih tleh. O teh številkah naj bi razmišljali zastopniki narodov v našem parlamentu, potem bi pač morali uvideti, kako neizmerno je za našo monarhijo škodljivo bedasto otroško roguviljenje v zbornici.
Vzroki zadnjega grškega poraza. Grški prestolonaslednik Konstantin, ki je poveljeval jed-nemu oddelku grške armade v zadnji grško-turški vojski, je sedaj prijel za poro in napisal 555 stranij broječo knjigo, v kateri popisuje povstanek vojsko, razne bitke in pa mirovna pogajanja. Pri tem svojem delu pa je imel grški princ jedino ta na-frien, da pokaže širšemu svetu prave vzroke, radi katerih so Grki doživeli sramoten poraz. V knjigi
je povedano v glavnem to, kar je že znano, da je namreč veliko pomanjkanje vojaške discipline provzročilo skoro vso nezgode. Princ pripoveduje, da polkovnika Smolenski in Mastrapas nista hotela izvrševati njegovih poveljev, ki bi bila večinoma vselej dovedla do zmage Največ je pa po njegovem mnenju zakrivil general Makris, ki vkljub strogemu povelju ni hotel priti na pomoč s svojo brigado pri Meluni in Gricovi obupno se borečim oddelkom. Kaj bi se bilo doseglo z njegovo pomočjo, je razvidno iz tega, da se je jeden sam bataljon pri Gricovi dva dni vspešno ustavljal mnogoštevilnejemu nasprotniku. Ravno tako bi bila vse drugače izpadla bitka pri Domokosu, ko bi bil polkovnik Smolenski s svojo brigado prišel na pomoč princu Konstantinu. Konečno se pisatelj pritožuje, da se je poprej v mirnem času vse premalo storilo in žrtvovalo za spopolnenje in izurjenje vojaštva. — Akoravno je morda sem ter tje k;ika stvar nekoliko pretirana in skuša morda pisatelj oprati svoje pogreške v tej vojski, vendar pa je gotovo, da bi se bilo z redoljubno armado mnogo več doseglo, kakor se je pa v resnici.
Tedenski koledar.
Nedel ja, 22. januvarija: 3. po razglaš. Gospodovem. Vincencij, evang.: Jezus ozdravi stot-nikovega hlapca. Mat. 8. — Ponedeljek, 23. januvarija: Zaroka M D., Rajmund Pen. sp. — Torek, 24. januvarija: Timotej šk. — Sreda, 25. januvarija: Spreobrnenje sv. Pavla. — četrtek, 26. januvarija: Polikarp šk. — Petek, 27. januvarija: Marjeta d. — Sobota, 28. januvarija: Franč. Sal. šk. cerkv. uč. — Solnce izide 25. januv. ob 7. uri 36 min., zaide pa ob 4. uri 49 min. — Lunin spremin: Sčip 2b. januvar. ob 8. uri 32 min. zvečer. — Mu s i ca s a c r a v nedeljo 22. januvarija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v čast sv. Frančišku Ksav. zl. dr. Fr. Witt, graduale koralno, ofertorij zl. Kaspar Ett. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa tertia, zložil Mih. Haller, graduale Brosigov, ofertorij Treschev.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. januvarija.
(Cesarjeva zahvala.) Odbor družbe sv. Mohorja je potom deželnega predsedništva v Celovcu Nj. Veličanstvu cesarju doposlal slavnostno knjigo »Naš cesar« in koledar za leto 1899, obe krasno vezani. Cesar je obedve knjigi sprejel in odboru se je za ta dar in za ob tej priliki pokazano lojalno in domoljubno mišljenje sporočila cesarjeva zahvala. — Slavnostno knjigo »Naš cesar« sta vsprejela tudi nadvojvoda Franc Salvator in nadvojvoda Oton.
(»Domoljub«.) Z dežele se nam poroča: Letošnji »Domoljub« v novi obliki naročnikom povsod zelo ugaja. Toliko in tako izbranega beriva za tako nizko ceno, to je reB nekaj posebnega! Ni čuda, da se tiska, kar nam »Domoljub« naznanja v 2. številki, v 11 tisoč izvodih. Hvalo moramo za to dati vredništvu, ki se je potrudilo, da je »Domoljub« z novim letom tako lepo napredoval, hvalo pa tudi vsem onim našim požrtvovalnim domoljubom, ki list z uprav neumorno marno8tjo širijo mej narod.
(Grajščino metliško) je kupila »Ljudska posojilnica« v Ljubljani od viteza Savinschegga za 80.000 gld.
(Občinske volitve v Radečah pri Zid. Mostu.) Včeraj vršile so se v tem znamenitem dolenjskem trgu občinske volitve. Po ljutem boju zmagala je na ccli črti sijajno katol. - narodna stranka. Nemčursko liberalna klika z dosedanjim županom Juvančičem je žalostno podlegla: Le jod-nega, reci jed ne ga celega svojih pristašev je v večni spomin svojega bivšega gospodstva spravila skozi. »Narodova« klika in nemškutarji bo seveda marširali — v znamenju sprave — v bra-tovski slogi skupaj. Čast in hvala zavednim radeškim volilcem!
(Drugi glasbeni večer) priredijo učitelji »Glasbene Matice« v četrtek, 26. t. m. v mali dvorani »Narodnega doma«. Na vspored so postavili klasika Mozarta kvartet za godala, Chopina polonezo za cello in klavir ter norvežana Ga-de-ja za klavir, gosli in cello zložene novelete. V lepi tej izberi najde ljubitelj glasbe zastopane
glavne smeri razvoja komorne glasbe in pa razvoja glasbe sploh. Priporočamo prav toplo slovenskemu občinstvu in posebno mladini »glasbene večere« kot stroko glasbenih proizvajanj, katera vzgaja okus in duha v poznavanje kristalizovane glasbene lepote.
(»Klerikalen Izbruh«.) Dunajski » V a t e r -1 a n d « priobčil je dopis iz Ljubljane, v katerem pravi povodom Ferjančičevega govora v Skofji Loki, da so različni, večinoma liberalni listi v daljših ali krajših izvodih priobčili Ferjančičev govor in ga deloma tudi glosirali, ter dostavlja, da je bilo mej Slovenci malo zanimanja za ta govor, ker ima liberalna stranka, h kateri pripada dr. Ferjančič, bore malo zaslombe in vpliva v Slovencih. Da stranka tako preziranje zasluži, je v najnovejšem času tudi ta razlog, ker se je popolno odtegnila sodelovanju pri društvu »Naša straža«. — Včerajšnji »Narod« je ta dopis v »Va-terlandu« ponatisnil in se silno nad njim jezi. Posvetil mu je štiri cele predale, kjer izliva ves svoj žolč nad »Vaterlandom«, nad »fevdalnimi aristo-krati«, nad »klerikalci« in Bog ve nad čim še vse! Ta »Narodova« jeza je naravnost smešna. »Vaterland« pravi, da Ferjančič pripada »Narodovi« kliki. Ali to mari res ni ? Saj »Narod« sam tega ne taji, temuč še sam pri vsaki priliki priznava in potrjuje. Zakaj torej jeza ? . . . »Vater-landov« dopisnik nadalje pravi, da »Narodova« klika nima vpliva na smer celokupne slovenske politike. Ali to mari ni res? Vprašamo ves slovenski svet, ali je mnenje »Narodove« klike me-rodajno za slovensko politiko? In kar se g. dr. Ferjančiča samega tiče, naj položi roko na srce in nam odkrito odgovori, so li njegovi nazori merodajni za vseslovensko politiko ? Njegovo glasilo »Slovenski Narod« mu je izkazalo jako slabo uslugo, da nas sili, pečati se z njegovo osebo. G. dr. Ferjančič je slovenski poslanec s Kranj ske. Kranjska je poslala devet slovenskih poslancev na Dunaj. Za koliko poslancev izmed te devetorice pa je mnenje dr. Ferjančičevo me-rodajno? Odgovor: Za — jednega samega, in sicer za zastopnika ljubljanske radikalne in nem-škutarake inteligence. Če to ni res, naj gosp. dr. Ferjančič sam pove, za katerega kranjskega slovenskega poslanca, da so njegova politična naziranja š e merodajna ? Še slabša pa je dr. Fer-jančičeva politična bilanca, če upoštevamo mnenje slovenskega ljudstva. Saj menda dr. Ferjančič ni pozabil, kako je moral iz svojega prejšnjega volilnega okraja, iz notranjskih kmetskih občin, bežati v sedanji volilni okraj ? Ni pozabil izbruha ljudske nevolje na znanem shodu v Starem Trgu pri Ložu, kjer je klical žandarje na pomoč zoper svoje volilce ? Le treznosti ljudstva je zahvaliti, da ni tekla kri!
To so nespodbojna dejstva, katerih ne ovržejo ne »Narodove« psovke, ne zlagana telefonična poročila židaPenižeka. Mi vsega tega ne bi bili pogrevali, da nas ne bi bil »Narod« s svojim nepotrebnim klevetanjem zoper »klerikalce« na nečuven način izzval. Gospod dr. Ferjančič naj se za to zahvali pri »Slovenskem Narodu« in — pri Židu Penižeku! Kar se pa tiče dogodkov pri osnovalni seji odbora »Naše straže«, smo ob ondotnem nastopu gosp. dr. Ferjančiča dosledno molčali, ker smo bili in smo še mnenja, da to društvo ni torišče za strankarska nasprotstva. »Slovenski Narod« ž a 1 i b o g ni imel tega takta in o n je bil, ki je deloma obelodanil dotični nastop g. dr. Ferjančiča in nas je s svojim pisarjenjem skušal speljati v polemiko. — Tudi danes se v tem obziru ne damo zapeljati. Le to konstatujemo, da noben nemško nacijonalni list ni zmožen tako grdo in zaničljivo pisati proti »Naši straži«, kakor je to storil »Narod« v tem članku. Za take besede je vse premalo Greuterjev : Fej!
(Pravnikov večer) bo v ponedeljek, dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« v pritličnih prostorih na levo. Na mnogobrojno vde ležbo vabi	odbor društva »Pravnik«.
(Repertoir slovenskega gledališča.) Danes, v soboto, se bode pela drugikrat velika Wagner-jeva opera »Lohengrin«, ki je dosegla pri premijeri toli sijajen in vsestransko popoln vspeh. Tudi v torek, 24. t. m. se bode pel »Lohengrin«. — V petek, 27. t. m. pa se bo predstavljala prvič izvirna narodna igra s petjem v petih dejanjih » R o k o v nj a či« , po slavnem
Jurčič-Kersnikovem romanu spisal %*. Več izvirnih pevskih točk je uglasbil veleugledni slovenski skladatelj v pristno narodnem duhu.
(Jednorazrednico v Preski) bodo primerno razširili in se v to svrho 26. t. mes. na licu mesta vrši komisijonalen ogled.
(Iz Preske) nam poročajo, da je v torek v tukajšnji deželni bolnici umrl dninar Jan. Babnik iz Goričan, ki je prejšnjo soboto precej vinjen zašel v hlev posestnika V. Babnika in jel nagajati ondi se nahajajočemu konju. Poslednji ga je sunil s toliko silo v trebuh, da so ga morali takoj odvesti v bolnico.
(Koroški noviear) Trgovinska zbornica v Celovcu je svojim predsednikom zopet izvolila pl. Hillingerja, ki je na tem mestu že 26. leto. Zbornica mu je ob zopetni izvolitvi poklonila uda-nostno adreso in njegovo podobo. — Dopolnilna volitev za veliko posestvo, namesto S. Rainerja, ki je odložil svoj deželnozborski mandat, bode dne 18. februvarija. — Več koroških učiteljev odreklo se je v zadnjem času učiteljevanju in vstopilo v poštno službo. — Papež Leon XIII. je podelil predsednici Elizabetine družbe v Celovcu, baronici Mariji pl. Mayerhofer-Gr(lnbvichel častni križec »pro ecclesia et pontifice«.
(Iz Celovca,) dne 19. januvarija. Naučno mi-nisterstvo (!) je odposlalo v odbor c. kr. državne rokodelske šole v Celovcu kot svojega zastopnika gospoda dr. R. Plohl-a, tajnika trgovinske zbornice tukaj. Dr. Plohi je jeden najbolj strastnih in najglasnejših voditeljev nemškonacijonalno-obstruk-cijonistiške stranke! Ali visoko c. kr. naučno mi-nisterstvo res ni moglo najti drugega zastopnika za-se t! Pač značilno imenovanje !
(Zabavni večer slovenski v Gradcu.) Ne spadamo med one skromne ljudi, ki brez premisleka hvalijo vse vprek, ako I« nosi na sebi znak dobre volje, marveč strogo zahtevamo, ua je vsak naš nastop v javnosti, vsak pojav našega življa zlasti sredi oholih tujcev za nas časten. No, graški Slovani so že večkrat javno nastopili in priredili že marsikatero veselico, kjer so često pokazali več nego golo dobro voljo. Sinočni zabavni večer pa je bil brezdvomno najlepši in za nas najčastnejši izmej vseh, kar so jih doslej Slovani priredili v Gradcu. Naši vrh akademični podružnici družbe sv. Cirila in Metoda se je posrečilo prirediti koncert, ki ostane vsem udeležencem trajno v spominu. Moška zbora sta tako vspela kakor po navadi ; presenetil pa nas je novoustanovljeni orkester pod spretnim vodstvom gospoda med. Ipavca, ki je umetniško dovršeno proizvel tri ne baš lahke skladbe (Ipavčev »Uvod k spevoigri Tičnik«, slavni intermezzo iz opere »Cavalleria rusticana« in pa Vilharjevo »Slovo«) ter dodal za nameček še nekaj drugih točk, izmed katerih nam je s posebnim priznanjem omeniti koračnico gosp. med. Ipavca. Kar očaral nas je gospod med. Lenarčič z mojsterskim sviranjem na harpi. Čuli smo že več tamburaških zborov, toda tako precizno in dovršeno, kakor je sinoči igral tamburaški zbor društva »Hrvatske« nekaj divnih točk, ue ne sliši udarati z lepa v nas Slovencih. Menimo, da je bil sijajnemu vspehu na odru primeren gmotni vspeh pri blagajnici, zakaj občinstva &e je toliko nabralo, da je bila prostorna »Anska dvorana« skoraj premajhna. — Drugi del zabavnega večera, namreč prosta zabava, ni vspel tako dobro, kakor prvi, bržkone ni bila vsa stvar posebno srečno vrejena. Sicer pa mislimo, da je lahko vsakdo zadovoljen s sinočnim večerom, akademična podružnica pa bodi nanj ponosna! Želimo le, da se nje zabavni večeri vzdrže na ti stopinji dovršenosti.
(Posnemanja vredno.) Odbor občine Blagovica se je v svoji seji dne 12. januvarja t. 1. izrekel za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani, in dalje, da pristopi občina Blagovica kot ustanovni ud k društvu »Naša straža«, in sicer s prispevkom 50 kron.
(Bolnica usmiljenih bratov v Kandijl.) Kon-vikt usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu razposlal je te dni letno poročilo o zdravljenju in oskrbovanju bolnikov v minulem letu. Iz poročila je razvidno, da je bolnica oskrbovala 802 bolnika. Koncem 1897. 1. jih je ostalo v bolnici 37 in z dnem 31. decembra 55 bolnikov. Popolno ozdravljenih je bilo 547, zboljšanih 146, neozdravljivih 22, umrlo jih je 32 bolnikov; mej poslednjimi samo 1 po operaciji. Operirali so 294 mož, od teh jih je 240 popolno ozdravilo, 32 se je
stanje zboljšalo. Po stanu in obrti jih jo bilo največ in sicer 458 kmečkega stanu, potem 48 dninarjev, 45 šolarjev, 18 čevljarjev, 15 krojače v, 10 zasebnih uradnikov, 11 kovačev, duhovniki so bili 3 in 2 redovnika, skupno 59 vrst stanov. — Iz Kranjske so vsprejeli v bolnico 690 bolnikov, iz Hrvatske 29, iz Štajerske 16, iz Italije 11, iz Primorja 6, 3 so bili Čehi, po dva Moravca in Nemca, po jeden pa iz Sp. Avstrije, Galicije, Ogerske, Slavonije, Tirolske in severoamer. zveznih držav. Po veri je bilo 750 rimsko katoliko-^ 13 grško katolikov, l pravoslavnik in 1 luterari. — Največ bolnikov so imeli v mesecih avgust in december (po 68), najmanj pa oktobra, namreč 53. Število oskrbovalnih dnij znaša 14.417, ali na vsakega bolnika povprečno 17'97; vsak dan se je povprečno oskrbovalo 39 49 bolnikov. — Sklepom poročila se omenja, da se zavod vsled odloka notranjega ministerstva z dno 24. junija 1898 sme imenovati »cesar Fran Josipova bolnica«, da se je v spomin na vladarjevo petdesetletnico zavod zdatno povečal in sicer z izdatno pomočjo vseh krogov, posebno pa kranjske hranilnice, za kar se vodstvo najiskreneje zahvaljuje. »Zgradba nam sicer ne dela več skrbi; a treba j<; poplačati visok dolg, ki nam ga je naložilo zidanje in notranja uprava« glasi se koncem poročila in ta konečni stavek priporočamo vsem blagim srcem v blagohotno uvaževanje.
(Za Prešernov spomenik.) Od odbora za po-stavljenje Prešernovega spomenika smo prejeli nastopni poziv: Mili narod! Le kratek čas — ne popolno dve leti — nas loči od onega pomembnega dne, ko se bode navršila stoletnica rojstva najimenitnejšega pesnika našega — dr. Franceta Prešerna. Ali je treba obširnejše ponavljati, kaj je bil Prešern slovenskemu narodu? Vsak količkaj izobražen in svesten Slovenec nosi z ljubeznijo in spoštovanjem sliko pesnikovo v svojem srcu in imenuje s ponosom njegovo ime. V oni dobi, ko je slovenska muza še po otroški jecala, izlival je nje ljubljenec Prešeren svoje čute v najkrasnejso jezikovno obliko ter ustvaril Slovencem pesniški jezik, seznanil jih s pesniškimi oblikami in povzdignil slovenski jezik z one sramotne stopinje, ko je rabil le hlapcem in pastirjem na ono odlično mesto, kjer rabi vsem slojem slovenskega naroda v zasebnem in javnem življenju. Prešeren je bil oni. ki je najgorkeje čutil krivico, ki se je delala slovenskemu narodu in njega jeziku, ter jo brez obzira na one kroge, katerim je bil pokret. slovenski trn v peti, in brez obzira na strahopetne miritelje med Slovenci, duška dajal žarkemu rodo-ljubju. Kot pesnik pa je odprl Slovencem pristop v svetovno slovstvo. Njegove pesmi so oni književni proizvod, ki daje Slovencem pravico, postaviti se ob bok drugim mogočnim kulturnim narodom. Prešeren bi pač lahko rekel z Vodnikom: »Dovolj je spomina, me pesmi pojo.« Ali, ako Prešeren zaradi tega ne bode imenitnejši, če mu postavimo spomenik, in ne manj slaven, ako mu ga ne podignemo, je vendar le naša dolžnost, da počastimo spomin pesnikov s tem, da mu postavimo spomenik — primeren ne njegovi veličini, ampak našim močem. Ni zadosti, da čitamo in slavimo Prešerna, treba je, da svetu pokažemo, kako vemo ceniti svoje veljake; treba je, da pokažemo narodu lik imenitnika in da ga namestimo mlajšim rodovom za vzgled in navdušenje. Zatorej se obrača podpisani odbor ponovno do slovenskega celokupnega naroda, da vsak po svoji moči pripomore povzdigniti pravočasno spomenik Prešernu. Pozivamo pred vsem javne korporacije slovenske, naj prednjačijo z rodoljubnim vzgledom. Obračamo se do društev, da prirejajo v to Bvrho veselice in akademije. Prosimo naše izobražence, da z delom dokažejo, kako cenijo pesnika. Vabimo narodno ženstvo, kateremu je pesnik slavo razglašal po svetu, da se odolži pesniku; kličemo mladino, dal po možnosti pomaga proslaviti pesnika. Pozivamo ves narod, da se odzove narodni dolžnosti. Res je, da Slovence tarejo mnogi drugi in prepotrebni narodni davki. Ali tu gre za našo čast in zanjo moramo radovoljno kaj žrtvovati, ako hočemo vredni biti svojih velikih umnikov in si ohraniti svetli obraz. Konečno prosimo vse slovenske liste, da po svoje pospešujejo nabiranje prineskov, da se tem preje uresniči namen podpisanega odbora. — V Ljubljani, dne 20. januvarija 1899. — Odbor za postavlje-nje Prešernovega spomenika: Ivan
Hribar, mestni župan itd., predsednik. Rajko P e r u š e k , c. kr. profesor, podpredsednik. Fran Trdina, mestni knjigovodja, tajnik. Dr. Maks o Pirec, odvetnik; dr. Josip Stare, c. kr. fin. prokurature tajnik; Andrej Senekovič, c. kr. gimnazijski ravnatelj; dr. Ivan Tavčar, odvetnik — odborniki.
(Osebna vest.) Župan Hribar je odpotoval za par dnij na Dunaj.
(V Šmohorju) na Koroškem je brzojavni nadzornik Skočir s špiritom napolnjeni prižgani sa-movar prevrnil. V hipu je bila obleka v plamenu. Njegova žena mu je priskočila na pomoč, vendar leži sedaj, nevarno opečen.
(»Siidmark«) bode v Celovcu ustanovila nemško ljudsko knjižnico (»Volksbucherei«). Mestni zbor dovoljuje zato podpore vsako leto 150 gld. »Stidmarka« hoče tudi tem potom utrjevati celovško »nemštvo«. — Žveplenke so dale v zadnjih dveh mesecih »Siidmarki« nad 600 gld. čistega dohodka! To bodi zopet Slovencem opomin, da rabijo izključno le vžigalice družbe svetega Cirila in Metoda in tako tudi s tem podpirajo prepetrebno našo družbo!
(Grozilna pisma) so jela prihajati sedaj »iz jame razbojnikov« vCerknico. Znani premožni lesni trgovec g. M. je dobil že dvoje takih pisem. V prvem se mu je grozilo, da mu bo vse po-žgano, ako ne bo položil to in to noč tisočaka pod kostanj nad žago. V drugem pretilnem pismu je zahteva že skromnejša: zadovoljen bi bil, ako dobi na določenem kraju dvesto goldinarjev v petek (s*. Boštjana dan) zvečer, »če no boš že vidu«. Za sklep je pristavljen »iz jamo razbojnikov pozdrav čez hribe « Morda se posreči zaslediti jamo razbojnikov, iz katere prihajajo pisma. Res smo konci stoletja !
(Razpisuje) se mesto poštnega odpravnika na kr. poštnem uradu v Trebelnem, okraj Krško proti pogodbi in kavciji 200 gld., letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 120 gld. za vzdržavo na dan jednokratne pešne zveze med poštnima uradoma v Trebelnem in v Mokronogu. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
i r (Odlikovanje.) Nj. c. in kr. apost. Veličanstvo imenovalo je z Najvišjim odlokom z dne 27. decembra 1898 c. kr. dvornega založnika Henrika M a 11 o n i j a , lastnika slovite tvrdke na Dunaju, svojim komornim založnikom.
(Pravoslavni in katoličani v Bosni.) Zagrebški »Srbobran«, ki kulturno delo katoliške cerkve na jugu tako izpodkopuje z razkolnega stališča, kakor »Slov. Narod« in socijalni demokratje z ateističnega stališča pri nas. je zopet rohnel čez »katoliško propagando« in čez samostane v Bosni. A na te jpsovke je odgovoril pravoslavni pisatelj Čedo Mijatovič v »Iztočniku« : »Mi Srbi se pritožujemo, da dela katoliška cerkev propagando. Kar sem jaz izkusil, moram priznati, da katoliška cer kev z ognjevito vnemo izpolnjuje dolžnosti, katere mora vsaka krščanska cerkev izpolnjevati. Katoliški duhovniki gredo med ljudstvo, zanimajo se za vsakega posameznega človeka, organizujejo poduk, organizujejo dobrotvorne naprave, skrbe za bolnike, tolažijo nesrečnike, pomagajo ubožnim slojem, da kratko povem: katoliška cerkev udej-stvuje načela Kristusova v vsakdanjem praktičnem življenju. Res je, da s tem katoliška cerkev dela propagando zase; pa vsako dobro delo dela propagando zase«. Slednjič pravi, da naj Srbi ne zabavljajo čez katoličane, marveč jih naj rajši posnemajo.
(Zavarovanje postreščikov proti nezgodam.) Upravno sodišče na Dunaju je odklonilo pritožbo ljubljanskih postreščikov glede zavarovanja proti nezgodam ter toraj razsodilo, da se podjetje te zadruge mora zavarovati.
(Prerokbe.) V Parizu je izdal neki S. prerokbe Kozma Ruggierija, Florentinca, astronoma na dvoru kraljice Katarine Medicejske, ki je umrl 1. 1615. Pisane so v verzih v stari francoščini. Za 1. 1898 je bila sledeča prerokba: »Ko bo prišlo leto, zaznamovano z 1 in osem in trikrat tri in sedem več ena (1898), tedaj bo neki narod v Evropi premagan in izgubil bo mnogo ladij, njegovo ladjevje bo uničeno na morju in izgubil bo morsko posest«. Prerokba se očividno nanaša na Španijo, tako očividno, da je bila napisana vsekako tudi 1. 1898! Za 1. 1899 so naslednje prerokbo;
za mesec januvarij: »O spominu na prešle srečne dni se bodo nekemu evropskemu kralju podaljšali zobje, kakor učencu, ki grize nezrele, zelene češplje.« Za febr.: »Pod znamenjem rib bodo se grdo držali prebivalci kitajskih mest.« Za marec : »Pod znamenjem ovna, ko se bo mesec pomladil, se bo potopilo 700 ljudij z ladijo in jarbori in jadri, evropski narodi bodo potrti.« Za maj : »Pod znamenjem dvojčičev bode na vzhodu velik požar. Ko prideta Monika (4. maja) in Stanislav (7. maja), bodo gospodovali smrt in ogenj in kri in prepir.« Za julij : »Pod znamenjem leva, ko se prikaže Phobus, bode na zahodu velika žalost o smrti kralja. Za mesec oktober napoveduje velik delavski strajk, za november smrt papeža in za december velikanski požar v Parizu. Sedaj pa po-čakajmo, da vidimo, kako ugane za naprej, zakaj za nazaj je lahko pisati prerokbe!
(Zvit lopov.) V mestu na Francoskem ulomil je tat v stanovanje neke ženske. Ta se je tako prestrašila, da je silno zakričala in pri tej priči padla v omodlevico. Nasprotno se je pa tudi tat v toliko splašil, da je zbežal. Ljudje so nato prihiteli skupaj in tudi policaji so prišli gledat, kaj da se je zgodilo. Nekdo izmed navzočih ponudi se policistu, da ga spremlja z lučjo v roki po sobah, da bi pregledala, če se je tat kam skril. Toda vse iskanje bilo je zastonj. Policist se lepo zahvali neznanemu prijaznemu človeku za izkazano prijaznost, da ga je spremljal po sobah in pomagal iskati lopova. Nato se dotična ženska zave in pogleda onega, ki je pomagal tatu iskati, ko je ravno odhajal. Ženska nato zakliče: »Kaj ga pa niste prijeli tatu, jaz sem mislila, da ga imate. Vsakdo si lahko predstavlja dolg obraz policista, ki je s tatom tatu iskal.
(Angleško ladijevje.) Anglija je že dolgo hrepenela po tem, da bi njeno vojno ladijevje bilo dvakrat večje od francoskega. To je dosegla. Poleg tega pa dobi še tri vojne ladije prve velikosti, štiri oklopnice, in dvanajst torpedovk. Na vseh glavnih postojankah ima sedaj ladjevje, katero bi bilo vsak čas sposobno za boj. Pa tudi druge države so v zadnjem času zelo pomnožile ladijevje, najbolj Nemčija. Francija ima v vshodni Aziji popolno vojno ladijevje.
(Dijaštvo.) Maks Dolinger, stud. phil., je šel po nekem trgu v Lincu. Nasproti mu pride dijak tehnik z znamenjem katoliškega akademiškega društva. Brez vsakega vzroka udari Dolinger katoliškega dijaka s palico po glavi. Pri sodni obravnavi je zastopnik tožitelja dobro ožigosal »svobodnjake«, ki z nesramno predrznostjo napadajo z besedo in dejanjem dijake, ki so toliko duševno neodvisni, da se ne udado slepo liberalnim in na-cijonalnim kričačem, ampak imajo še vedno pogum, da javno kažejo svoje krščansko prepričanje. »Svobodni mislec« je dobil 15 gld. globe, oziroma tri dni zapora.
(Komet), ki ga je 1. 1826 odkril stotnik Biela, bo med 12. in 14. novembrom t. 1. res zadel ob zemljo. Toda bati se ni ničesar. Skozi rep kometa se vidijo druge zvezde, a ne vidijo se skozi najmanjši dim. To dokazuje, da mora biti snov kometova silno zredčena. Komet bo toraj podoben roju mušic, in zemlja bo plula skozi ta roj. Seveda bo silno število zvezdnih utrinkov. Ko ti deli lete skozi zrak, se užgo in začno žareti in to so utrinki. Humboldt je 1. 1833 v eni uri zapazil 25.000 utrinkov. Nekateri večji deli so bodo pač tudi približali zemlji, zemlja jih bo potegnila na-se, in padli bodo na zemljo kot meteori. Toda tudi teh se ni posebno bati, zakaj komaj na vsakih 100 let kak meteor ubije tega ali onega človeka.
(Vlak v nebesa) Zadnjic ju hotela v Btrnuu petletna deklica peljati se v nebesa. Umrla ji je mati, in deklica je vedno jokala za njo. Sestra jo je tu ažila da se je mamica peljala v neben* Da-klica ju bna že ua kolodvoru ter je mislila, na se je gotovo z vlakom odpeljala. Prihranila ie 20 nč., Sla na kolodvor ter hotela iti na viaK. A vstavili so jo in vprašali: kam ? V nebesa, je zajokala mala ter pomolila 20 novčicev. Toda povedan so li, da nimajo kart za nebesa, ter jo odpeljal" uo-mov k senui.
(Hči glaaovite plesalke Lola Montee) je te dni umrla. Njena mati je bila pred 50 leti v Evropi najbolj slavljena plesalka. Potem je šla v Ameriko in tam je pozabljena od vsega sveta v borni koči v Astoriji umrla. Hči A lice se je omožila z ubogim tesarjem Deveux ter živita v največji
bedi. Prijela se je je sušica in te dni je tudi ona umrla v najbolj zloglasnem predmestju New-Orleansa.
In Narodnega doma.) »Marker, ognja!« »Bitte?« »Prosim ognja!« »Ich bitt. ..« »Vraga ! Feuer !« »Ah so! Gleich«.
*
* *
(Sejmi po Slovenskem od 23. do 28. Janov.j Na Kranjskem: 23. v Ljubljani, Vrhpolju pri Vipavi; 24. v Novem Mestu; 25. v Radečah. — Na slov. Štajerskem: 23. v Marenbergu, St. Ilju in v Mozirju; 25. v Gomilici, Artičah, Slov. Gradcu in v Studenicah; 28. v Mariboru. — Na Primorskem: 23. v Sežani; 26. v Divači; 28. v Cevdatu.__
Društva.
(Vabilo) k zabavnemu večeru, katerega priredi katoliško društvo za mladeniče v Ljubljani v rokodelskem domu, Komenskega ulice št. 10, v nedeljo, 22. januvarija. Vspored: 1. Slovenski svet, ti si krasan, Hr. Volarič. 2. Sveta noč, zbor, Beethoven 3. Govor. 4. Na planine, zbor, P. Hu-golin Sattner. 5. Trije svetniki, deklamacija, A. Hribar. 6. Lastovki v bIovo. zbor, dr. Gustav Ipavec. 7. V božični noči. Igrokaz v treh dejanjih. Priredil Jos. Vole. — Vstopnina : Sedeži 1. — 5. vrste 30 kr, sedeži 6.—10. vrste 20 kr., stojišče 10 kr. — Preplačila se hvaležno sprejemajo, ker je čisti dohodek namenjen za škofove zavode. — Začetek ob 6. uri zvečer.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: G. Ivan Zupan, kurat v Št. Petru 5 gld. — G. Štef. Du-žnik, trgovec v Hrenovicah 5 gld. — J. P. iz Starega trga 1 gld. — Nekdo 5 gld. — G. I. Laznik, župnik v Polh. Gradcu 5 gld. — Nekdo iz Vipave 3 gld. 50 kr. — G. Fr. Eržen, župnik na Zalem-logu 2 gld.
Za »Katoliški dom«: A. Z. I gld. 40 kr. — Trije gg. prijatelji 3 gld. 50 kr. — G. Ivan Kregar, pasar v Ljubljani 5 gld.
Šesti izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovala so nadalje županstva: Brezo\ica pri Ljubljani 22 gld.; Šmi-hel-Stopiče 50 gld.; Planina pri Rakeku 55 gld.; Borovnica 30 gld.; Skocijan pri Dobravi 20 gld.; Preserje 25 gld.; Vič 50 gld.; Šmartno pri Litiji 20 gld. in Postojina 100 gld.
Bog plačaj!
Telefonska in brzojavna poročila
Dunaj, 21. januvarija. Telefonično poročilo v včerajšnjem »Narodu", da so slovenski katoliško-narodni poslanci izrazili poslancu dr. Ferjančiču zaradi napada v „Va-terlandu" svoje obžalovanje, je popolno izmišljeno.
Dunaj, 21. januvarija. O včerajšnji seji izvrševalnega odbora desnice se je izdal nastopni komunike: Na povabilo načelnika je prišel k seji ministerski predsednik grof Thun ter obširno razložil svoje stališče o sedanjem političnem položaju. Vsi govorniki so izražali svoje obžalovanje, da obstrukcija onemogočuje vsako delo.
Dunaj, 21. januvarija. Včeraj se je posvetoval izvrševalni odbor desnice. K tej seji je došel tudi grof Thun, kateri je pojasnil
sedanji politični položaj. Po izjavi Thunovi se je vnel ži.ahen razgovor, v katerem so razni poslanci izražali svoje obžalovanje, da je vsled obstrukcije onemogočeno parlamentarno delo. 0 izjavi grofa Thuna se za sedaj hrani tajnost. Kmalu pa se skliče seja parlamentarne komisije desnice, v kateri izvrševalni odbor poroča o Thunovi izjavi. Kolikor je sedaj znano, pravijo, da je izjava ministerskega predsednika premalo odločna in premalo jasna. Poglavitna misel je, da naj desnica vstraja in potrpi, da konečno pride do zmage.
Dunaj, 21. januvarija. V nagodbenem odseku je včeraj nadaljeval in končal svoj govor posl. Lecher. Za njim so še govorili: železniški minister Wittek, dvorni svetnik Mataja in poslanci Kaiser, Schlesinger, Mauth-ner. Gross in Menger. Nato se je razprava prekinila. Prihodnja seja je v ponedeljek ob 3. uri popoludne.
Dunaj, 21. januvarija. Splošno se sodi, da državni zbor ne bo več dolgo zboroval. Ko se na vse strani vsled obstrukcije dokaže absolutna nesposobnost državnega zbora za kako delo, tedaj grof Thun pošlje poslance domov ter si bo vlada čez poletje vravnala vladanje s pomočjo § 14.
Trst, 21. januvarija. Goriški občinski zastop je kot prvi votiral gotovo svoto za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu.
Krakovo, 21. januv. „Czas" priporoča, naj se zasedanje državnega zbora preloži ter naj se mej tem prično razgovori za spora-zumljenje mej Cehi in Nemci.
Budimpešta, 21. januv. Vedno manj je upanja, da bi dogovori mej vladno stranko in opozicijo privedli do kakih vspehov. Razgovori so sedaj obtičali, in zato Banffy-ja tudi najbrže ne bo določeni dan na Dunaj, poročat cesarju o vspebih razgovorov.
Budimpešta, 21. januvarija. V poslanski zbornici so se tudi danes vršila sama glasovanja po imenih. — Opozicijonalni zastopniki so se včeraj dopoludne in popoludne posvetovali o vladnih mirovnih pogojih. Posvetovanje se nadaljuje tudi danes.
Bim, 21. januvarija. Sveti oče se je minule dni nekoliko prehladil in mora ostati v postelji, vendar izjavlja dr. Lapponi. da ni bolezen niti najmanje nevarna in da bo že 26. t. m. vsprejel papež v skupni avdijenci več rimskih plemenitaških rodbin.
Pariz, 21. januvarija. V poslanski zbornici je predlagal poslanec Dejeante. naj se odstrani takozvana spravna kapela L idovika XVI., ter zahteval, naj se predlog smatra nujnim. Pri glasovanju je bil predlog odklonjen.
Meteorologično porodilo.
Vižina nad morjem 30fi-2 m.
Tržne cene v Ljubljani
dne 21. januvarija.
20
21
C-hd 0 p.v toraiiji	Stanje 'larometra v r.irn	T ! 1. mperv tura i Vatrovi pu Calzijk [	N«tte	«•2 s f t S * . s ■o-* «« ►
9. zveeer	741-41	6-2 | sr. jzah.	jasno	
7 zjutraj 2. popoi.	741-7 7414	0-0 1 sr. ssvzh. 9 0 |p. m. jzah.	jasno T,	0-3
		kr.		gl.	kr.
PSenica, m. st. . .	10	50	Špeh povojen, kgr. .	—	70
Ret, , . . .	8	50	Surovo maslo. „ .	—	85
Ječmen, „ . . ,	7	50	Jajce, jedno . . .	—	3
Oves, „ . . .	6	50	Mleko, liter . . .	—	7
Ajda.....	8	—	Goveje meso, kgr.	—	58
Proso.....	8	50	Telečje . „ . Svinjsko ,, „ .	—	60
Koruza, ., . .	6	50		—	58
Krompir, „ . . .	2	80	KoStrunovo „ „ .	—	36
Leča, , . . . Grah, „ . . .	12	_	Piščanec ....	—	50
	8	_		—	20
Fižol, , . . .	10	_	Seno. m. stot. . .	1	80,
Maslo, kgr. . .	—	96	Slama, „ r . . .	1	60
Mast. . . .	_	79	Drva trda, 4 kub. m.	6	70
Špeh svež, „ . .	—	64	„ mehka. 4 „ „	4	50
Cisto medicinično ribje olje.
Deželna lekarna
pri Mariji Pomagaj.
Čubar, Primorsko, septembra 1898. Blag. g. Milan I>eustek. lekarnar v Ljubljani. Iz srpa se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog nepro-cenjeno dobrog in pristnog mediclnskog ribjog olja katerog že dle časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 729 13	Anton Ožbolt, trgovec in posestnik.
Steklenica 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto
deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani,
Resljeva oesta štev. i , poleg mesarskega mosta.
ri i« C *
p a. o
-o S -2
u * s 2'š.l d ,g s
-s S. ?
,fi .S •§
JS J «
00 > 'c
cc « £
Jžt l
O ?
■■ 'F C
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti i a vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	20—3 II.
1VIATT0NL
g\i
-------------------------lužne
KAS^lATSl^
katera se z vspnhom rabi sama ali pomešana z gork;m mlekom.
Ta miioraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slnčajih posebno dobro obnese.
Hrerini* vSerailnj« temperatura 7 3'' normale: — 2'3°
V LJubljani se dobiva v \ seli lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jtstvinami in vinom.
IVAN KORDIK, Ljubljana,
Prešernove ulice št. 10—14,
priporoča svojo veliko zalogo
jedilnega orodja
f$l za neveste in gostilničarje
kakor tudi
dobitkov za 62 8-1 tombolo
in druge igre.
Nizke cene.
F je* iiiii; največja zaloga bicikljev v Ljubljani.
o
s
n
a
i
(S >
■H
>n xn
•S5
a
«
o
«■
a
■H
>OJ
'5? d
5 fc
NAZNANILO!
model 1899
ima velikansko prednost VeT nova, v podobi razvidna znamenita iznajdba omogoča mnogo
la/iii tok. ka,k®r"en s®daJ .ne d°"eza noben drnel Zistem. Četudi so bila ravno rucJ,-StyHn-holesa tudi doslej izmed najboljših, bodo v bodoče omejeno I t	»menJ«11® iznajdbe mnogo nadkrllila vse druge zlsteme, bodo vsekako nedosegljiva. Daje se za njih dobroto najsolidnejše, ne-
Šola za pouk v vozarenju je na razpolago. Mehanična delavnica
na novo urejena, je v najboljšem redu. Popravila prevzemajo se v prodajalnioi na Mestnem trgu nasproti mestni hi*l (rotovžu), kjer je tudi zaloga bloikljev. JCš- Plakate in cenike pošiljam po pošti zastonj.	z vsem spoštovanjem
OUDEN urar in trgovec » FNicli-Jfi^i-ia in Helical-kolesi
v LJubljani na Mestnem trgu nasproti rotovžu.	53 1
HEBBABN\-jev po dfosfornasto-kisli
lj»
Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slaat do Jedi, pospešuje prebavljanje m redil nost, telo Ja6i in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno ori slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kost«.	896
Cena steklenioi 1. gld 25 kr.. po pošti 20 kr. več za zavijanje. (Polsteklenic ni.)
Prosimo, da se vedno ••""i"scizrecno zahteva Herbabny-jev apneno - železni sirup. Kot
!■-	';':•.	znak izvora se nahaja v steklu in
•i- v?:V\. •	. na zamašku ime, ,.Herbabny •

. ,. vtisnjeno z vzvišenimi črkami in t.',;-' '".V.-'' . nosi vsaka steklenica poleg stoječo 1 \.>.	uradno registrov, varstveno
■<• V'..)i.si.f	znamko, na katera znamenja naj
se blagovoli paziti.
Osrednjo skladišče:
Dunaj, lekarna „zur Barniherzigkeit"
VII. 1. Kaiserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju in v kronovinah.
]\a prodaj so
trije križevi poti
jeden 95 cm. visok, velja .... gld- 65 — drugi 1150 cm. visok s križem in podstavkom vred, velja .... tretji 150 cm. visok, velja . . .
pri Fr- Toman-U, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniškem trgu št. I. 853 24-13
>» 120— .» 250—
Radi odsotnosti posestnika oddi se pod zelo ugodnimi pogoji, tudi na letne obroke
hiša št. 62 y Cerknici,
ležoča tik glavne ceste, pripravna za prodajalno, gostilno in pekarijo, kateri obrti so >e v istej uže izvrševali. Zraven hiš j je večja klet, hlev za 20 živine, skedenj in pepelarna (za potošelj napravljati). Ce kupec samo poslopij noče, oddam proti primerni ceni tudi k posestvu spadajočih njiv krog sto mernikov posetve, kacih 60 oralov lepo zaraščenega gozda in travnike, dajoče za 20 živine sena.
Natančneje se izve v hiši št. 62 v Cerknlol ali pa na pismena vprašanja pod „A. M.", poste restante Kranj-	384 2 -2

Liniment. Capsici compos.
352 iz lekarne Rlohter-jeve v Pragi 24-7
priznano Izvrstno bolečine olajšujoče rna-seilo j« dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva n»i se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 759 40—15
Ricliter-jev liniment » .sidrom1
ter sprejme ii previdnosti le v steklenicah z znano varstvea] marko „sidro" kot nrl*ti».
Siohter-jeva lekarna
i> r i zlatem levu » Prugl.

60 3—1
Na prodeg je
enonadstropna hiša
8 30 orali polja in gozda.
Proda se tudi samo hiša z vrtom, hlevom, podom in kozolcem. V hiši se nahaja prodajalnioa z mešanim blagom, mesnica, šranga in vodnjak z dobro vodo. Posestvo je prav blizo železnične postaje ter ob vehki cesti. — Več pove upravništvo »Slovenca".
8 goldinarjev! Brez dobička za lastno ceno
damo pravo amerlkan-sko pozlačeno
Me-monter -
uro
z dvojnatlm plaščkom,
samo da se kupčija začne. i'i Zaradi reklame jo damo "za lasi no ceno Slehrni ima lepo priliko, si pridobiti uro, ki ni razločiti od zlate, za neverjetno nizko ceuo
8 goldinarjev.
Je mojstersko delo, in ura zlata, ki stane 300 gld., ni boljše delana. Močne vnanje stene so z 18karatnim zlatom pozlačene in ne zgubi barve zlata. Vsako uro poskusimo, preden jo pošljemo, in priložimo 3tetno
pisano jamstvo.	4P 0 — 1__
Najboljše jamstvo za solidno blago pa je to, ker se zavežemo denar ves vrniti, če bi ura ne bila dobra.
Središčno prodajo in razpošiljanje ima
Jrit IX,
Dunaj, Praterstrasse št. 16.
V provincljo In v Inostranstvo sc pošilja proti povzetju.
Izvirni garancijski list.
Ure za dame 10 gld.
Dr.
za želodeo
J!_
+j iz lekarne B. I IM^M It v Pragi
je že nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi, ureja
želodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več.
je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine lajša in hladi.
V pušicah po 35 In 25 kr., po pošti 6 kr. več.
varilo! Na vseh delih zavitka pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka.

Glavna zaloga
; lekarna B.Fragner-jeva „pri črnem orlu" v Pragi,
ulice.
Se vsak dan razpošilja.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih G. Piccoli, Ub. pl. Tmkoczy, M. Mardetschlager, J. Mayer in vseh drugih
lekarnah Avstro-Ogerske.	187 26-20
Poštna in brzojavna	Koverte s firmo
unraviteluca	priporoča
UL ^F JL v JL U W JL W	,Katol. Tiskarna,
z večletno prakso liiče I ■■ -M. 1»*-.	v LJubljani.
Več pove upravništvo »Slovenca«. 51 3—1	
W Ženini in neveste
ne zamudite prilike, ko si omislite potrebne stvari za rabo pri skupnem hišev&nju, obiščite in oglejte si veliko zalogo 14 10—5
namizne oprave
iz kina- in pravega srebra,
porodnih in drugih prstanov, uhanov, okraskov, stenskih in žepnih ur ln verlžlo zlatih, srebrnih ln nikelnastih, vse po najnižjih oenah.
Vabim na ranogobrojni obisk vse slav. občinstvo ter pošiljam ilustrovane cenike po pošti zastonj.
PV rili H on urar in trgovec z rl. V UtltJIl, bi c i kiji in šivalnimi stroji v Ljubljani nasproti rotovžu.
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bundera in yso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejsiui spoštovanjam se priporoča 81 52-52
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in v Ljubljani, Gledališke ulloe 4.
905 (36—2)
Najbolje ln najceneje sredstvo za čiščenje zob.
i
X
I
A
I
I
«
I
*
Pozor!
ijsa namizna vina
iz c. kr. dvornih kletij na Dunaji in
najboljši konjak
iz c. kr. dvorne distilerije Pfau in dr. na Reki so dobiti v konditoriji
v Ljubljani 911 118
na Kongresnem trgu (Zvezda) št. 8.

*
*
s
K »
*
DOBRA VARČNA KUHINJA.
Jahtna zabela Maggl prekosi vse druge: vsako juho in slaboten bulon stori v trenutku dober in redilen, — le nekoliko kapljic je treba — Dobi se v izvirnih stekleničicah po 50 vinarjev po vseh prodajalnicah delikatšz, dišav, kolonijalnega in špecerijskega blaga. Izvirne steklenice se po oenl napolnojejo z novo juhlno zabilo Maggl-Jevo. 830 12-3
Priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
urar, 338 26-19 na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo
zalogo -vseli vrst
sr žepnih ur n
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi.
Poprave se dobro In solidno izvršujejo.
■iliJi
je najboljši in najčistejši primeseh h kavi!
Cestite gospodinje!	221 50—44
Zahtevajte in kupujte le-to kavo!
Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah.

fl
r
H
s
Usojam si p. n. odjemalce zlasti na mojo oblastveno dovoljeno
MT razprodajo "Vi
garantirano pristne
deloma lastnega izdelka opozarjati, pri koji sem cene za 10 do 30 kr. pri kilogramu znižal.
Razločiti treba je tako garantirano pristno žimo od one ne-pl pristne s fibrizmo namešane, ki je kvalitativno za 50% slabeja U in ki se v zadnjem času čim dalje v večji množini v kupčiji pojavlja.
Isto tako znižal sem ceno pri „crin d' Afrique" (morski na 7 kr. kilogram. En gros še ceneje.
i
travi) od
10-5
3
BI. Pakič.
NB. Kupujem vsako množino
r .r, T. <w, <, v. ' 7 -77 "(t.v .v .v .v.v .T -T -v«v -v -,
.va»J.>J+ _ v • v.."O.,.vV
O)
Odvetnik
DR IVAN GLASER
uljudno naznanja p. n. občinstvu, da je otvoril b	e
49 3-1
v Mariboru,
Tegetthof-ova ulica štev. 22, v pritličju na levo.
0d vseh avstrijskih škofov potrjeni in od vls. c. kr. mlnl-sterstva za nk ln bogočastje pripuščenl
mali, srednji in veliki
1
v v
;i
v slovenskem jezika, kateri je v rabi po avstrijskih ljudskih šolah od tekočega šolskega leta Dadalje, se dobiva
muli po lo kr., sredn ji po 32 kr. in veliki po 40 kr.
v prodajalnici katol. tiskovnega društva y Ljubljani
(H. Ničman) Kopitarjeve ulice. R azprodaj alei dobe primeren popust.
RS" Zaloga mestne elektrarne, -ga [§{;
Naznanjam uljudno prečast. duhovščini in slav. občinstvu, da sem prevzel založništvo in izdelovanje
električnih svetiljk mestne elektrarne.
V	zalogi imam poleg lastno izdelanih cerkvenih oprav in cerkvenega orodja veliko različnih
lestencev, držajev in opor iz bronca, železa, stekla itd.
za električno razsvetljavo v cerkvah, sobah, dvoranah, delavnicah itd., izvršenih v najslovitejših tovarnah za električno pripravo. — Vsako naročilo izvršim točno in natančno po izvirnih tovarniških cenah.
Po nizki ceni prirejam stare lestence in svetilnice za električno razsvetljavo.
V	obilna naročila se uljudno priporočam velespoštovanjem
Leopold Tratnik,
v Iijiihljani. Sv. Petra cesta 27.
3SS" llustrovani katalogi in ceniki raznih slovitih tovarn so na ogled na razpolago.
S5T Zastopstvo mestne elektrarne.
1
Ci<
JO n n a j s k a borza.
Dni 20. Janavarija.
Skopni državni dolg v notah.....101	gld.	45 kr.
Skupni državni dolg v srebru.....101	•	30 »
Avstrijska zlata renta 4°/0......120	»	05 »
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	»	80 »
Ogerska zlata renta 4°/0.......119	»	75 »
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	97	>	90 »
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	935	»	— »
Kreditne delnice, 160 gld..............359	»	75 »
London vista...........120 »	45 >
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	»	97» ,»
20 mark............11	»	78 »
20 frankov (napoleondor)............9 »	65';,»
Italijanski bankovci........44	»	35'/,»
C. kr. cekini......................5	»	69 »
Dni 20. janavarija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	174	gld.	—	kr.
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	160	»	—	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194	»	50	»
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	80	»
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138	»	60	>
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	131	»	—	»
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	>	65	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	»
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	»	26	»
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0	98	»	30	»
Prijoritetne obveznice državue železnice . .	222	»	50	>
» » južne železnice 3°/0 .	180	»	30	»
» » južne železnice 5°/0 .	125	»	50	>
» » dolenjskih železnic 4°/0	99	»	50	»
Kreditne srečke, 100 gld.......198 gld 26 kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld........84
St. Genčis srečke, 40 gld.......84
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	153
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3625
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	428
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	63
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	115
Montanska družba avstr. plan.....211
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 186 Papirnih rublje v 100........127
25 50 25
75
25
05 16
26
afcjT Nakup ln prodaja *%S
vsakovrstnih državnih papirjev, are£kf denarjev itd. Zavarovanja za z gube pri irebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev narofiil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„31 E K C U R"
t., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
atjT Pojasnila v vseh gospodarskih in (nančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih glavnic,