Političen list za slovenski narod Po poŠti pfejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld.. za en mesec 1 gid. 40 kr V administraciji prejeinan, velja: Za celo leto 12 gld.. za pol leta H gld., za četrt leta I yld.. za en mesec 1 grld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 1 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne". Pogoji za udeležbo na I. slov. katoliškem shodu. Razposlali smo vabilo na vse katoličani po slovenskih deželah na I. slovenski kato liški shod v Ljubljani. Odgovori na to vabik so v obče za katol. shod ugodni in prijazni Nadejati se je torej obilne udeležbe. Zat( glavni osnovalni odbor tukaj objavi pogoj( za udeležbo na I. slov. katol. shodu: 1. Kdor se hoče udeleževati I. slov. katol shoda, mora imeti vstopnico, glaseoo sf na njegovo ime. S to vstopnico ima prosi vstop k vsem odsekovim sejam in slavnostnim shodom. Vsakdo se pri vhodu v dvorano reditelju skaže z vstopnico. Za dame se bodo izdajale posebne vstopnice za slovesne seje. 2. Kdor se misli vdeležiti I. slov. katoliškega shoda, naj se oglasi za vstopnico do 15. avgusta t. I., in sicer neposredno pri glavnem osnovalnem odboru v Ljubljani ali pa posredno pri lokalnih odborih in čč. gg. župnikih, kateri naj blagovole vsaj do 15. avgusta t. 1. doposlati glavnemu osnovalnemu odboru v Ljubljano imenik oglašenih vdeležencev iz svojega kraja, oziroma fare. Pisarna glavnega osnovalnega odbora je v Ljubljani v stolnem župnišču, Semeniške ulice 2, II. nadstropje. 3. Z ozirom na prostovoljne darove se je cena za vstopnico znižala ter velja eden goldinar za osebo. S tem se poravnajo veliki stroški za I. slov. kat. shod. 4. Kdor želi prejeti tiskano poročilo o I. slov. katol. shodu, naj priloži v ta namen za jedno še 50. kr., in poročilo se mu svoje-dobno pošlje na dom. 5. Kdor želi, da mu osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani preskrbi prenočišče, naj to razločno pri oglasu naznani. Račun za stanovanje poravna vsakdo sam. LISTEK Podobica sv. Lavrencija. Spomin na pribramski rudnik. Prevel Piller. Minula je že precej lepa vrsta let. pa ta spomin mi je bil posebno v zadnjih dnevih v mislih. Bilo je takrat, ko so slavili v rudniku sv. Vojteba imeniten dogodek, da so namreč dosegli 1000 metrov globočine. Takrat sem bil gost v Pfibramu. Moj gostitelj je bil spoštovani meščan g. K., lastnik tiskarne v Pfibramu. Ta mi je izprosil pri ravnateljstvu dovoljenje, da sera mogel stopiti v rudnik sv. Vo|teha, ki je bil edini tujcem odprt in sicer le s posebnim dovoljenjem rudniškega urada. Ko je zjutraj sedem ura odbila, stal sem že na rudniškem dvorišču, da grem z rudokopi, ki so bili dopoludne na vrsti, v globočino zemlje. Bil je res krasen prizor na dvorišču pred rudnikom, kjer je klečala cela truma rudokupov moleč. Sivolasi, okali šestdeset let stari rudokop ie Daprej molil, drugi pa za njim. Ta pogled je srce uapolnil i nekako neizrečuo milobo in mehkobo. V Ljubljani, v soboto 9. julija 1892. 6. Kdor se želi vdeležiti skupne večerji (banketa) v sredo večer, naj tudi to pravo časno naznani in naj vplača za osebo 1 gld 50 kr. brez pijače. 7. Ako se oglasi zadostno število vdele-žencev, napravi se v četrtek dne 1. septembri poseben vlak na Bled. 8. Vstopnice bode od 15. avgusta po čenši pošiljal glavni osnovalni odbor v Ljubljani po tistem potu, kakor se je kdo oglasil 1 Da se ohrani pri razpošiljanju vstopnk pravi red, je neobhodno potrebno, da vsakdo naznani razločno svoje ime, priimek in star ter zadnjo pošto. Tudi naj po vrsti zapiše razločno kaj želi (n. pr. vstopnico, poročilo, stanovanje, banket itd.) ter naj temu pismu na odbor priloži dotične svote. Na prepozna oglasila se bode odbor 16 toliko časa oziral, dokler ne bo dopolnjeno določeno število vdeležencev. Prosimo vse rojake, zlasti pa slavne lokalne odbore in čč. gg. duhovnike, da nas podpirajo pri tem težavnem poslu, ter delujejo na to, da se prvi slov. katol. shod izvrši vspešno in častno za našo domovino! V Ljubljani, 9. julija 1892. ©lavni osnovalni odbor «a I. •lov. katoliški shod v Ljubljani. Državni zbor. Z D u n aj a , 8. julija. Grozna pustofa vlada v poslaniški zbornici. Komaj je bilo dovršeno tretje branje stavbenih obrtov, razpršili so se državni poslanci na vse vetrove ih ostalo jih je komaj toliko na Dunaju, da so za silo sklepčni. Za obrtni zakon so bile razne stranke sklicale svoje tovariše; levičarski poslanci so bili skoro vsi prišli in so vsled tega s pomočjo krščansko-socijalnih poslancev r ■ , i _ Nazadnje se je slišalo . . . „zdaj in našo smrtno uro. Amen!" — in precej na to je zadonelo iz ust vseh navzočih „Zdaf Buh!" (Bog daj srečo) in v najbl&njem trenotkn smo vstopili v „šalo", v čudno kletko na videz, katere spodnji del je lesen in ob straneh z železno ograjo. Počasi sicer, pa vedno bolj je zginjala solnčna svetloba našim očem, in slednjič smo dospeli v črno temo, katero so razsvetljale brleče svetilnice rudokopov. „š*la" je z nami letela v globočino, kakor brzovlak. Moji spremljevalci so mi rszjasnovali reči, o katerih se mi še sanjalo ni. Kolikor globokeje je „šala" prihajala, toliko bolj je bilo soparno in neprijetno. Težak zrak je na prsi pritiskal, tako, da je človek komaj mogel dihati. Naenkrat s« je „š»la" ustavila. Bili smo v 24. obzoru. Izstopili smo iz kletke in šli skozi labirint brezštevilnih hodnikov, ki so se na vse straui razširjali. Ves omamljen sem gledal živahno gibanje tako globoko pod zemljo. Iz enega postranskega hodnika je prihajala nekako posebno rudeča svetloba, ki je bila gotovo majo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjš; ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. štvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. , izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. Letnik: XX in Corouiuijevcev zmagali s 149 glasovi; če bi bil desoiški poslanci tako marljivi, bili bi imeli zanes-ljivo večino; ali namesto kakih 190, sošlo se jih ji vseh skupaj le 131. Zdaj jih je leviških in desia škib komaj 130 tukaj, kar se je pokazalo včera pri nekem glasovanju, pri katerem jih je bilo koma i nekaj čez sto v zbornici; nekateri so celo trdili, ds jih še sto ni bilo. j Na dnevnem redu so sicer tudi nekateri važn j predmeti, ali zanimanje za nje je pri nekaterih po-j slancih zelo pičlo. V sredo je bilo na vrsti poročile i budgetnega odseka, s katerim se učni minister po-j oblašča za potrebne premembe, poprave, dozido-i vanja itd. pri raznih vseučiliščih porabiti 8 milijonov j goldinarjev. Ta zakon bil je prav za prav nepotreben, ker bo treba za vsak znesek še posebnega i državtiozborskega dovoljenja, ali posamezni poslanci, zlasti profesorji porabili so to priliko, da so za razna vseučilišča zahtevali razne ozire. Zucker, M a s a r y k in Blažek potezali so se za češko, Plen ar za nemško vseučilišče v Pragi, Heilsberg inHofmann-Wellenhof za vseučilišče v Gradcu. Seichert, Začekin Boszkovski so ministru Pražaku na srce pokla-dali, da naj se na novo odpre nekdanje vseučilišče na Moravskem, Treuinfels je priporočal vseučilišče v Ioomostu, L u z z a 11 o pa je zahteval italijansko vseučilišče v Trstu, češ, da se Trit v vsakem oziru, zlasti pa v znanstvenem silno zanemarja in da j* slabši, kk&or v Bosni in Hercegovini; on (govornik) je prijatelj kulturnemu razvoju vsakaterega naroda, zato zahteva to tndi za Italijane. Gospod Luzzatto ima kratek spomin, ali pa mčni, da drugi ljudje precej pozabijo vse. On trdi, da je prijatelj kulturnemu razvoju vseh narodov, pa slovenskemu prebivalstvu v Trstu še ljudske šole ne privošči in je v tržaškem mestnem tboru z drugimi italijanskimi tovariši odločno pobijal dotične opravičene zahteve slovenskih starišev. Dokler Luzzatto tako ravna, mu nihče ne verjame, da je sploh prijatelj kulturnega napredka. Zakon je konečno obveljal po nasvetu odsekovem. od veče luči, kakor od rudokopove svetilnice. Moj spremljevalec se je nasmehnil in vsi smo šli tja, od koder je ona čudovita svetloba prihajala. V majhni dolbini stranskega hodnika je bila mala podobica in okrog je gorelo šest svetilnic. Na podobici je bil naslikan sv. Lavrencij; podobica ja bila, kakor se je videlo, ¿elo stara. Rudokopi, idoč memo podobice, so se vselej odkrili in pobožno po-križali. Naši rudokopi so jako pobožni ljudje. Tisto podobico so rudokopi častili kot čudopolno podobo in so ji pripisavali čudovito moč, tako da rudokopi, ki gredo na delo v 24. horizont, nikoli ne pozabijo opraviti kratko molitev pred podobico sv. Lavrencija, pred katero luč nikoli ni ugasnila. Bil je res veličasten pogled. Majhua cerkvica v taki globočini pod zemeljskim površjem. S svetim strahom sem gledal v obraz sv. mučenika, razsvetljenega z rudečkastimi lučicami malih svetiluic. Razni dogodki se pripovedujejo med rudokopi o tisti podobici. Neki rudokop, ki je kopal v 24. horizontu, padel je doli z odra in se je težko poškodoval. Ko so ga tovariši nesli v „šalo", da ga na površje potegnejo, morali so iti memo podobice sv. Lavrencija. Ranjeni rudokop je obrnil v svojih Dalje je bil sprejet zakon, ki določuje nova polajšanja za hišni darek v Trstu in na laž etavfja trditev Luzzattovo, da se za Trst čisto nič ne zgodi. Razven tega sta bila v sredo rešena če dva že-lezuična predloga; eden zadeva železnico iz Eisen* erza v Vorderuberg, za katero se je povikšalo dr« žavno poroštvo, oziroma določili pogoji, pod katerimi jo kupi država. Drugi zadeva gradbo nove železnice iz Janjic v Bugojno, oziroma iz Doljnega Vakufa v Jajce v Bosni, katera se potegne čez Hercegovino v Dalmacijo do Splita in je zaradi tega za nas posebne važnosti. Dalje je bil sprejet zakon, ki dovoljuje državi nakup grajščine Nadvornske v Galiciji, in zakon, s katerim se dovoljuje mestu Brody-u državno posojilo 350.000 gld. za 6tavbo vojašuice. Zadnja točka dnevnega reda je bil zakon glede odvračanja živinske kuge, ki se je pa nadaljeval in rešil včeraj. Oglasilo se je pri tej priliki mnogo govornikov raznoterih strank, ki so predlagali nekatere premembe in poudarjali, da ta zakon vendar ne bo imel zaželenega vspeha, ako se enak zakon ne napravi tudi za ogerske dežele. Zadnja točka dnevnega reda je bil zakon, s katerim se preminjajo nekatere določbe zakona glede bratskih rudniških blagajnic, ki je obveljal brez posebnih prememb po nasvetu obrtnega odseka. Na vrsto je prišel sicer tudi še predlog Biirnreitherjev glede nekaterih naredb vsled dunajskih prometnih naprav, ali govoril je o tej zadevi ie dr. Kaizl, da je utemeljeval svoj predlog, potem je bil konec zborovanja, ker je bilo že '/a 5. popoludne. Danes se ta reč nadaljuje med velikim nemirom in šepetanjem zbornice, ki se malo zanima za govornike, ki večjidel zastopajo dunajsko mesto. Sicer pa je zanimivo, da se je za prometne naprave pokazala nova zapreka, ker je cesarski namestnik naznanil mestnemu zastopu, da se dotični sklepi državnega zbora le v tem slučaju predlože v Najvišje potrjenje. ako mesto prevzame še 600.000 gld., ki se bodo potrebovali za interkalarne obresti. Reč toraj še sedaj ni v redu in vendar so skušali des-niške poslance dolžiti, kakor da bi oni iz sovraštva do dunajskega mesta zavlačevali dotične predloge. Jutri ne bo nobene seje, v ponedeljek pa se prične razprava o vravnavi valute, za katero so za zdaj odločeni trije dnevi. Politični preg-ied. V Ljubljani, 9. julija. Notranje dežele. Državni zbor konča svoje delovanje baje do 23. t. m. Dne 20. bode izvolil delegate. Delega-gaciji bodeta pa letos zborovali v septembru, torej predno se snide državni zbor, da bode poslednji potem lahko nepretrgano zboroval do Božiča in kakor lani tudi letos do novega leta rešil državni proračun. Levica. TaKo dolgo je levica tiščala v grofa Taaffnja, da jej je naravnost povedal, da pri vre-jenju valute pač ne pride na nje glasove, da torej prav lahko glasu|e proti zlati veljavi, če jo veseli. Grof Taaffe ima čisto prav. Tudi brez zjedinjene levice dobi vlada za valuto večino. Če Mladočehi, bolečinah solzne oči v obraz svetnikov — in glej, bolečine so nanagloma prenehale in dotični rudokop je kmalu potem šel popolnoma zdrav na delo. Olje za svetilnico pred svetuikovo podobo kupujejo rudokopi sami iz svojega zaslužka. Tako je bilo pred osemnajstimi leti. Moj zadnji pogled veljal podobici sv. Lavrencija. „Nas varujeta pred nesrešo variha češke dežele sv. Vojteh in Prokop", rekel je meni starček rudokop, ko sem odhajal, „in razven teh Mati Božja, sv. Ana in sv. Lavrencij. Ali ste morda kdaj slišali, gospod, o kakšni nesreči v pribramskih rudnikih ? V rudnikih na Poljskem in drugod se večkrat zgodi kaj takega, pri nas v Pribramu se nihče ne spomni kake nesreče. Semkaj ne pride". Kmalu potem sem stal v šali, zapuščajoč ta čudoviti podzemeljski svet. Ko sem bral poročila o nesrečni katastrofi v pribramskih rudnikih, nehote sem se spomnil na podobico sv. Lavrencija v 24. horizontu rudnika sv. Vojteha, iz katerega so potegnili 130 mrličev. Kakor se govori, podobica sv. Lavrencija je bila že pred nekaj leti zginila s svojega kraja. Ali je bila uničena ali odstranjena? nemški nacijonalci in zjedinjena levica glasujejo proti zlati veljavi, je vkupe še le 159 glasov. Res je, da se to število nekoliko povekša, ker se jim utegne še kak drug poslanec pridružiti. Ali pomisliti je, da je mej levičarji jih jako veliko, ki se ne bi upali iz ozirov na kapitaliste glasovati proti zlati veljavi in bi torej se odtegnili glasovanju. Ko je levica izvedela, da s svojim strašenjem nič ne opravi, jo je pa zasukala takoj tako, da valuta ni nič v zvezi z njenimi pogajanji. Vrejenje valute. Sklepi avstrijskega in oger-skega valutuega odseka se v toliko ločijo, da se je avstrijski odsek izrekel proti kovanju cekinov po 10 krou na zasebni račun, ogerski pa je v to kovanje dovolil. Ce obestranska parlamenta pritrdita odsekovim sklepom, bodo se le na Ogerskem kovali cekini po deset kron na zasebni račun, pri nas pa ne. Zatorej bodo te vrste denarja razmeroma več imeli Ogri. Vitanje drža Te. Bolgarija. V Dubnici je policija prijela roparja Dimo Todorja Bajo in šest njegovih tovarišev, ki so vsi rumunske narodnosti. Bajo je bil pri znanem napadu na vlak pri Čerkeskiei-ju, kjer so bili roparji odpeljali štiri nemške potnike in jih potem izpustili proti odškodnini 20.000 frankov. Bajo priznava, da je on od odkupnine dobil 1100 lir. Kje je pa glavni vodja onih napadnikov na omenjeni vlak, Atanazios, pa Bajo ne ve, ali pa povedati neče. Rusija. Kolera se razširja ob Volgi. Pokazala se je že v Saratovu in Tambovu. V mestih ob Volgi so tudi kaj ugodna tla za kolero, ker je povsod velika umazanost, zlasti pa v vseučiliškem mestu Kazanu. Ker je ministerski svet dovolil veliki semenj v Nižnjem Novgorodu, je gotovo, da se bode hitro širila. Časopisi silijo, da bi se kaj storilo v sanitetnem oziru, ali prebivalstvo pa oblastva skoro ničesa ne stori. V Astrahanu so bili neredi mej delavci. Iz strahu pred kolero so se branili delati, če tudi so dobili predplačo. Sedaj se je v tem mestu proglasilo obsedno stanje. — Po uradnih poročilih je bilo letos pričakovati v Rusiji ugodne letine, ali sedaj se je že pokazalo, koliko je verjeti poročilom. Nekaterim gubernijam se že morajo iz državne blagajnice dovoljevati znatna posojila, da kupijo žita za zimsko setev, ker letos tudi zadosti ne pridelajo za domače potrebe. Francija. V Parizu se sedaj vse zanima le za razstavo, ki jo priredi 1900. leta. Vse je prepričano, da bode nova razstava še mnogo sijajnejša, nego je bila razstava 1889. leta. To imajo tudi prav. Razstave 1900. leta se Dodo udeležile najbrž oficijelno nekatere evropske velike države, katere se zadnje neso mogle, ker se je ž njo proslavljala velika revolucija. Sedaj posebno ugibljejo, kateri prostor naj bi si izbrali za razstavo. Martovo polje, na katerem je bila zadnja razstava, se jim zdi premajhno. Priporočajo se trije drugi prostori, ki so pa dlje od inesta. — „Correspodenče Nationale", glasilo grota Pariškega, je priobčilo precej oster članek proti Vatikanu, v katerem trdi, da francoski monarhisti se v političnih vprašanjih ne morejo pokoriti papežu, temveč morajo si ohraniti pravico, da kot francoski državljani svobodno presojajo, kaka državna oblika je najboljša. Ta članek pa v Franciji ni vzbudil posebne pozornosti. Vidi se, da se je število privržencev grofa Pariškega jako skrčilo. Nemčija. Razpor mej knezom Bismarckom in cesarjem je že dosegel skrajne meje. Začeli so se priobčevati akti. „Reichsanzeiger" je priobčil ukaz z dni 23. maja 1890 nemškim zastopnikom v inozemstvu, da naj razlože vladam, pri katerih so poverjeni, da Bismarckovemu besedičenju o politiki ni pripisovati nobenega pomena, ker bode cesar že skrbel da bivši kancelar ne dobi nobenega vpliva več na vnanjo politiko. Nsdalje je ta list priobčil depešo nemškega veleposlanika na Dunaju z dne 9. junija 1892, v kateri se naglaša, da ni nič resnice na tem, da bi se nemški cesar in pa Bismarck sprijaznila, ker kuez Blsmarck mora v tej stvari storiti prvi korak, pa ga ni še storil. Naj se tudi sprijaznita, ali na vodstvo vuanje politike bivši kancelar ne bode več dobil nobenega vpliva. Cesar se za poroko njegovega sina nič ne zmeni, in veleposlanik naj ne vsprejme povabila na svatbo, ko bi mu došlo. V tej depeši se naroča, da naj pojasni veleposlanik grofu K»lnokyiu, kako stališče zavzemlje cesar nasproti poroki Bismarckovega sina. Iz teh dveh aktov je razvidno, da sedanji cesar ne misli več Bismarcku pustiti nobenega vpliva na vnanjo politiko. Knez mora ostati torej politično mrtev. Ko bi se še upiral in kritikoval, nima sedaj druzega pričakovati, da ga postavijo pred sodišče. Vladni listi naglašajo, da s tem, da bivši kancelar kritikuje postopanje sedanje vlade, slabi moč in veljavo vlade in torej škoduje državi. — Sedaj je še vprašanje, kaj poreče na to Bismarck in kaj odgovore njegova glasila. Da bi popolnoma molčali, ni verojetno. Zaradi tega je pričakovati v kratkem znamenitih dogodkov. Bismarck se nadeja, da ga bode narod podpiral proti cesarju, ali on se najbrž vara. — Kakor se govori, pripravlja prusko ministerstvo načrt novega ljudsko-šolskega zakona. Katoličani se pač tega načrta ne morejo posebno veseliti. Ko bi cesar in vlada bili mislili ee ozirati na želje katolikov, ne bili bi Zedlitzovega načrta umaknili, ko se je vendar z&nj dala dobiti večina v deželnem zboru in gospodski zbornici. Anglija. Volitve se vrš^ precej ugodno za liberalce, ali vendar je še vedno dvomljivo, kje bode večina. Dosedaj je volienih 141 konservativcev, 19 unijonistov, 117 liberalcev, 10 protiparnellov-cev in 1 parnellovec. Liberalna stranka je pridobila 34 mandatov, konservativci 11 in unijonisti 4. Dosedaj je v parlamentu London imel 49 konservativnih in 11 liberalnih zastopnikov, letos je pa v Londonu voljenih 34 konservativcev in 25 liberalcev. Izvirni dopisi. Iz gorenjskih Rovt, dni 7. julija. Hribovata je naša gorenjska stran, pa jo vendar radi obiskujejo prijatelji arave. Valvazor se nekdaj ni ravno laskavo izrazil o naši okolici, češ, kaka puščoba je ta kraj a vendar ima svoje zanimivosti. Dogajajo se ne le vsakdanje stvari, marveč tudi kaki taki dogodki, ki so vredni, da se zabeležijo. Jeden izmej teh je bila cerkvena vizitacija prevzvišenega knezoškofa v Rovtah nad Jesenicami i 27. maja. Kako se je vse vršilo, ne bom razkladal ! na dolgo in široko, ker je marsikaj sličnega tudi j drugod; pač pa hočem nekatere stvari omeniti, da j svet spozna, da tudi mi znamo čislati tako visoke i obiske, če tudi smo Rovtarji, kakor bomo videli, ' da nas hoče smešiti neka prismoda s svojo nesla-; nostjo. Vsprejem v Jesenicah je bil, kolikor mogoče v j tem kraju, jako slovesen. Ko se pripeljejo Prevzvi-I šeni, pozdravljeni so bili od gg. duhovnikov in j mnogobrojnega občinstva z vsem spoštovanjem iu | prisrčnim veseljem, in spremljani potem mej slovesnim zvonenjem in gromenjem topičev v župnišČe. Čvrsti Bohinjci, slavnopoznati pevci, delavci tovar-■ niški, priredi zvečer bakljado pred župniščem na čast Prevzvišenemu. Pri razsvetljavi z mnogobrojnimi lampijoni in pri udeležbi neštevilnega ljudstva zadone iz bohinjskih grl navdušene slovenske pesmi, tako, da Pre-: vzvišeni večkrat pridejo mej pevee in se zdaj z jednim, zdaj z drugim prijazno pogovarjajo, kar je j vzradostilo in zelo ganilo vse občinstvo. Prihodnje jutro, dan slovesnosti, ob 6. uri pa i se podajo prevzvišeni v spremstvu čast. duhovščine : v Rovte k sv. Križu, kjer so po sv. maši, pri kateri so zopet Bohinjci večali čast božjo s svojimi glasovi, in po prelepem, izpodbudnem govoru delili zakrament sv. birme nad 200 otrokom. Cerkev iu okolica je bila vsa v prazničnem krilu in krasoti. Majev in zastav je bilo brez šte-. vila. Topiči so pokali na raznin krajih tako, da se j je nekdo vesel izrazil: „Danes pa poka za vsakim grmičem, kakor nekdaj za laškim gričem!" Zares, | vse je pričalo, da je za Rovtarje ta dan, ki ga je Gospod naredil! Pri tem pa ne smem zamolčati, da je k tej slovesnosti mnogo pripomogla tudi obrtna družba, i katera je kot patron naše lokalije napravila prelep j slavolok na Cerkovnici, na meji vrh hriba nad Je-| senicami, kjer se fara prične. Tudi je dala svojo ekvipažo na razpolago in mnogo smodnika, kar priča, da tudi njo veseli ta visoki obisk, za kar jej bodi prisrčna hvala! Po dokončanem sv. opravilu si ogledajo prevzvišeni še okolico z velikim zanimanjem. Nato se vrnejo opoldne nazaj na Jesenice zopet mej slovesnim pritrkavanjem in zvonenjem k obedu. Popoldne po obedu si ogledajo prevzvišeni še tovarno na Savi-in zvečer se odpeljejo dalje v Radeče, kjer so bili vsprejeti in počeščeni z isto slovesnostjo, veseljem in zanimanjem, kar kaže, kako udano je gorenjsko ljudstvo svojemu višjemu dušnemu pastirju, katerega liberalci tako radi smešijo. Cemu omenjamo to še le zdaj ? — bode vprašal kdo. Odgovor na to je lahek. Vsega tega bi sploh še omenjali ne, ako se ne bi bil nesramni podlistkar K.....v „Slov. Narodu" zaletaval ob nas s svojo neslano dovtipnostjo ter smešil pred svetom nas in našega prevzvišenega dušnega pastirja. Vprašam: Kdo je dal neslanemu nebodigatrebii oblast, imeti nas v posmeh in grditi naše ime pred svetom? Mi smo Rovtarji, da; pa pošteni, ki vimo» kaj se spodobi in sme, bolj, kakor podlistkar K., j kateri uaj bi rajši nekam drugam obrnil svoj po-i gled, kakor v nas, kar bi mu bolj koristilo, da j glasneje ne govorimo! Kdo mu je dovolil, lagati in podtikati našima ključarjema stvari, kakoršne se (Dalje y prilogi.) Priloga 154=. štev. „Slovenca" dri6 9. juli ja 1892. niso godil* pri obedu na d»n birme? Zakaj razdeva našo čast in veljavo pred narodom? Kje je vzel patent na to, ;da sme. grditi in zaničevati premi-čenega nam vladno z vso mogočo podlostjo? Naši narodni neprijatelji, kateri bivajo v naši okolici, so se l veliko pohvalo iu častjo urazili o prevzvišeuem, in .¡.Naroidov" pcdlistkar, uboga smet, pa se drzne g* smešiti , »t modrci" in drugimi takimi epitetoni. Kaj menite, prosvitljenci 19. veka, d» mi Rov-tarji res ne vemo, kam.vse to meri? Tako početje je ved kot sramotno za slovenski olikani svet. Ali se tako lika narod, blaži srce? Ali se ne pravi to razburjali duhove,- dražiti in hujskati ljudstvo? In kdo bode imel kjortst od tega? Latinski pregovor pravi: „Duobus certantibus tertius gaudet!" In tako je tudi. Ako bode list „slovenske inteligence" sam bujskal in smešil, narod, pač ni čuda, da prodirajo in se vkoreninjujejo mej nami naši nasprotniki. In zato protestujemo zoper tako početje „Narodovo" z vso odločnostjo, gosp. K. pa svetujemo, naj rajši prebira pandekte. Še nekaj! Cuje ^e, da namerava o sv. Jakobu ljubljanski „Sokol" napraviti izlet na Jesenice. Vse hvale vredno, a odkritosrčno rečeno, mi odsvetujemo. Zakaj 1 Dokler ni „Slov, Narod" s svojim neslanim podlistkarjem razburil naših ljudij, je bilo še nekaj zanimanja zato, odslej pa čisto nič več ne, marveč ravno obratno. Še naši rovtarski volički so razburjeni in pihajo na vse strani, videč, da so njihovi gospodarji razburjeni. Zatorej ne damo garancije» da ne bi kak voliček v svoji vročini pomeril hlač komu s svojima rogovoma, ali da ne bi kakega sokolskega klobuka in peresa Sava odnesla proti Ljubljani; kajti rovtarski volički razburjeni se ne. menijo zato, ali nosi kdo rudečo srajco ali črne škrice, ampak on stori po svoji uaravn Toliko bodi torej povedano, da svet v£, da se mi iBovtarji ne damo smešiti in tudi ne trpimo, da bi ^e sramotile svete nam stvari. Star Rovtar. Iz Vojnlka pri Celju, 7. julija. Letos smo v Vojniku praznovali predvečer naših svetih blagovest-nikov «v, Cirila in Metoda, kakor še nikoli tako ob Hudjnji. Komaj se je zinračilo, oglasil se je zvona glas in naznanjal drugi dau god svetnikov. In res je drugi dan bilo.;precej ljudi pri sveti maši in tudi nekaj pri spovedi, ker jih je mnogo v bra« tovščini sv. Cirila in Metoda. Tako najbolje Slo venci častimo sveta brata, da hodimo v luči, katero sta aašiin prednamcem prižgala, namreč v luči svete vere! Pa tudi drugače smo spoznali, da je Vojnik slovenski in ne, kakor srbažaba „celjska vahtarca" po sv^tu regija, „alter deutscher Markt". Poleg Voj-nikft vzdiguje se lep hribček, na katerem je lepa cerkev Matere Božje sedem žalosti. S tega hribčka je jep razgled proti Celju kakor tudi po gorenji Sa-vinski dolini. In na tem hribčku smo oni dan Slovenci pokazali, kako mi častimo,one može, ki so našim prednikom najboljšo dobroto skazali. Ob deveti uri poknilo je nekoliko možnarjev, na kar so se zakurili kresi. Pa ne dovolj. Nekoliko raket je kazalo široko na okolo, kje prebiva slovenski rod. Tudi umetalni ogenj v raznih barvah razveseljeval je gledalce in pok možnarjev naznanjal je okolici, da se čutimo svobodne na svjpji domači zemlji slovenski. Pa ne samo tu, ampak tudi na večjih krajih vojniške fare videli so se krepi in smo slišali možnarjev pok. Nemčurji so se poskrili, če pgnjft kresov niso gledali, vendar pokanje so morali poslušati 1 Kdor se pelja i? Celja skozi Vojnik na Dobrno (Neuhaus) ali h je razstavljenih, in vreden, da si ga ogledaš kar najpozorneje. Koliko pa vidiš tudi risarskih del, brez katerih si dandanes niti misliti ne moremo izobraženega obrtnika! Vsi ti nariski, ki tolikanj prijajo sle-harnemu ogledovalcu, dele se na dela prostoročnega in geoinetriškega risanja, na proizvode projektivne geometrije in nauka o sencah; takisto vidiš dela iz arhitektonskega oblikoslovja in risanja po modelih. Zvršili so jih učenci pod vodstvom g. J. Vesela, ki je lahko ponosen na svoje uspehe; zlasti nariski po modelih so zvršeni tako izvrstno, da se ločiš le iz težka od njih. Veliko pozornost vzbujajo tudi dela iz strokovnega risanja, v katerem poučujeta gg. Oigoj in Mis; na te nariske še posebe opozarjamo. Kar se dostaje oddelka za umetno vezenje in šivanje čipek, pridobil si je že na vseh prejšnjih ' razstavah toliko priznanja, da bi bila malone vsaka ' nova pohvala odveč. Opozorili pa bi naše čitatelje ' na prekrasne cerkvene stvari, tako na mašni j plašč in na izredno lepo izdelani velum ; prav tako ' lično delo je štola, vezena s pravim zlatom. Vse to ' in še druge manjše stvari za cerkveno rabo so zvršile učenke vseh treh letnikov. — Poleg tega vidiš v slikoviti raznovrstnosti brisalne rutice, blazine v aplikaciji, preprogo za zibelko, dela v slikanju z iglo, prte, torbice, obilo vzorčnih prtov in sploh dela v najrazličnejših tehnikah. Tem delom, katere so zvršile učenke prvega letnika po navodilih gospö M. Hlavke, pridružujejo se poleg omenjenih cerkvenih stvarij izdelki drugega in tretjega letnika (učiteljica g. Ivana Föderl) Ui proizvodi hospitantinj (učiteljica g. R. Wenn ig). Tu vidiš v drugem in tretjem letniku lične vzorčne in namizne prte, posteljno preprogo, brisače, zastore; oddelek hospitantij pa je razstavil zastore, blazine, namizne prte, krasno namizno preprogo, različna dela v slikanju z iglo in [še mnogo drugih ličnih drobnostij. Celotni vtisek lepo spopol-nujejo ukusno izdelani nariski, katere so zvršile učenke vseh treh letnikov pod vodstvom gospoda J. Z e p 1 i c h a 1 a. Iz kratka bodi rečeno: Komur je do tega, da se na svoje oči uveri o prelepem uspehu obeh naših obrtnih šol, nikar ne zamudi te šolske razstave. Prepričani smo, da prizna drage volje požrtvovalno delovanje učiteljskega zbora, da pa vsakogar zajedno živo razveseli nadarjenost, katero kaže za vsako stroko slovenska naša mladina! Dnevne novice. V Ljubljani, 9. julija. (Ljubljanska višja gimnazija) je danes z zahvalno službo božjo v stolnici završila svoje letošnje šolsko leto. S tem dnem loči se od gimnazije ter stopi v zasluženi pokoj preč. gosp. profesor in kanonik Josip Mam, starosta kolegija profesorjev višjegimnazijskih v Ljubljani, ki je od 1. 1857. na tem za Slovence prevažnem šolskem zavodu vzgledno in vspešno opravljal službo učitelja veronauka in slovenščine. Minolo nedeljo se je v uršulinski cerkvi prelepo poslovil od šolske mladine, danes pa je v stolnici s slovesnim „Te Deum" dal Bogu hvalo za obilni blagoslov, kateri je očividno spremljal njegovo mnogoletno delovanje v šoli. — Doba minolih 30 let je bila važna tudi za ljubljansko gimnazijo; marsikateri trenotek je bil bridek in osodepoln za učitelja i veronauka in slovenščine, a prof. Mam je s finim taktom in neomajljivo vnemo za svoji stroki vsikdar častno in vspešno zastopal svoje stališče. — Zato ' pa tudi sedaj po mnogih naporih stopi, čislan od svojih višjih, spoštovan od svojih tovarišev-profesor-jev in ljubljen od šolske mladine, v zasluženi pokoj, — V pokoj ? Marni ne pozna pokoja. Loči se od šole, da tem ložje posveti svoje moči slovenskemu slovstvu, vzlasti „Matici Slovenski", katero že sedem let vodi tako spretno in vspešno. — Blagoslov Gospodov spremljaj i v prihodnje preč. gosp. profesorja in kanonika Marna delovanje, kakor ga bode vsikdar spremljala udanost in hvaležnost njegovih mnogoštevilnih učencev in čestilcev! (Umrl) je doe 7. t. m. v Kočevju, kakor se nam od tam poroča, okrožni zdravnik gosp. Anton T r e i t z po jednomesečni bolezni v 71. letu svoje starosti. Rodom Ceh je preživel večji del svoje d6be na Kranjskem. Nekaj let je služboval kot zdravnik pri tovarni na Dvoru pri Žužemberku, od leta 1848 v Kočevju. Kot zdravnik je bil jako Čislan. (Poročil) se bode v ponedeljek ob 10. uri do-poludne v grajski kapelici v Kle^ežu na Dolenjskem graščak g. dr. Dolschein z gospodično E^genijo Jombbart pl. Schluetenburgovo. (Konservativno obrtno drnštva)ima, kakor smo že naznanili, jutri ob 5. uri popoludne v dvorani hiše „Katoliških rokodelskih pomočuikov" v Št.Vidu nad Ljubljano shod, h kateremu so povabljeni člani in pr jatelji društva. (Iz Leskovca) pri Krškem se nam piše: Dne 7. t. m. se je pri vajah na strelišču zgodila žalostna nesreča. Topničar je preslabo zaprl top; ko poči, pade nadtopničar Matija Bittmann iz Vešprima na Ogerskem, 23 let star, z razparanim trebuhom mrtev na tla. — Vsako leto je kaka nesreča. (Nesreče.) Iz ormoškega okraja se nam piše: V nedeljo dne 26. junija utonil je 5 letni fantič posestnika Janžekoviča v Bratonečicah pri Ormožu. — V ponedeljek 27. junija pa je prišel pod voz, 8 kamenjem obložen, posestnik T. Vozelj na Humu blzu Ormoža. Kolesa so mu zdrobila obe nogi. — V ponedeljek, dne 4. julija nastal je ob '/»5 uri zjutraj požar v Vodrancih fare sv. Bolfenka pri posestniku Novaku. Hišni gospodar odpravil se je že zgodaj zjutraj s kosci na bližnji travuik kosit, tako, da ob tem času, ko je nastal oetenj, ni bilo razven bolebave gospodinje, ki pa je še spala — nikogar doma. Pravijo, da je ogenj zanetila hudobna roka, ki je pa prej vso živino iz hleva izpustila. — Ker ni bilo hitro od nikjer pomoči — hiša stoji tik gozda, tako, da jo ta čisto zakriva — pogorelo je v kratkem času skoraj vse gospodarsko poslopje ter tudi zgoruji del se slamo pokrite zidane hiše. Škoda je velika in se Novaku gotovo ne bode do cela povrnila, da si jo bil zavarovan — pravijo, da za 800 gld. — V sredo dne 6. julij» obesil se je hlapec občespoštovanega šalovskega posestnika Pu: klavca fare Šrediške. Nesrečnež — pisal se je za Jakoba Kikeljna, imel je lani hudo vročinsko bolezen in od onega časa ni bil več v možganih prav zdrav. Da je bil drugače priden in varčen, kaže to, da je zapusti blizu 1500 gld. gotovine. Bog mu bodi mi-lostljiv 1 — Istega dne je klestila po večih krajih našeaa okraja grozna toča ter povzročili dokaj škode. Malo je vrhov, katerim bi čisto prizanesla. Vinogradniki so delo s kropljenjem zoper strupeno koso skoraj že povsod končali. Skoraj vsako popoldne imamo nevihto z dežjem, gromom in bliskom. Dud ! 6. julija imeli Bmo takovo burjo, da nam je trgala in izrula iz zemlje najmočnejša drevesa. —z.— (Zanimiva skušnja ) V torek, 12. julija, bode v poslopju prve mestne deške šole na starem sej- j mišču zanimiva preskušnja gluhonemega sina tukajšnjega mesarja in hišnika g. Černeta. Izprašeral ga bode v raznih strokuh njegov učitelj g. Albert L a m pe iz Zagreba. (Sklep I. mestnega slovenskega otroškega vrtca) v Ljubljani bode v sredo dnd 13. julija t. 1. s sv. mtšo ob 8. uri zjutraj v sv. Petra farni cerkvi. Po sv. maši bode mala skušnja in razstava raznih ročnih del do 5 ure popoludne v učilnici na sv. Petra nasipu št. 65, pritlično. (Za nmirovljenje) je prosil načelnik dolenje-avstrijske finančne prokurature, dvorni svetnik gospod Frid. pl. Kaltenegger, bivši dež. glavar na Kranjskem. (Iz Metlike) se nam piše: Umrl je tukaj na Petrovo Janez Pečarič iz Drašič. star 65 let. Bil je mož stare korenine. Krščan-ka je bila njegova hiša, kakoršnih je dandanes malo. Zato so ga čislali vsi Metličanje, o čemer je pričal tudi prelepi sprevod. Gotovo je dobro v spominu vsem tistim gospodom, ki so nekdaj službovali v Metliki. Sij so bili radi pri njem in ž njim, in tudi ou je rad pripovedoval o njih, kako je bilo ondaj. In ker znam, da so ga vsi radi imel', zato sem napisal te vrstice, da bi se ga spominjali. (Iz Gorice) se nam piše: Neki Italijan kaže tukaj mumijo, češ, da je bila Faraonova hči in jo je kupil na svojem potovanju na jutrovem. Dvomimo, da je pristna. — Petdesetletnico praznuje dné 11. t. m. v frančiškanskem samostanu v Nazaretu na Štajerskem č. g. o. Viktor J e r a n č i č , župnik in duhovni svetoval» c lavantinske škofije. — V Gorici se je osnovala ženska podružnica z» katoliško vseučilišče v Solnogradu. Predsednica je priucezinja Terezija Hohenlobe, podpredsednica kontesa Matilda Coronini, blagajničarica kontesa Terezija Puppi, tajnica g. Alojzija pl. Banbella. (Iz Ilirske Bistrice) se nam piše, da so tudi ondi na predvečer praznika sv. C rila in Metoda zažigali kresove. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so v dveh dneh naslednja Ciril-Metodijska darila poslali : gosp. Filip Gor up, pravnik na Dunaju, 107 gld. pokrovitelj-nine naše vrle, akademiške mladine; lepo se raz-cvitajoča podružnica požrtvovalnih rodoljubkinj v Gorici 100 gld.; Ljubljanski „Sokol" 100 gld, pokrouteljnioe no soglasno sprejetem predlogu g. ključavničarskega mojstra J. Rebeka; g. A. Dru kar, notarski kandidat v Kranju, 18 gld. kot Ciril-Metodijski dar prijateljev pred nedavnim umrlega g. Metodija Pirea mesto nakrstnega venca ; g. vseučibščni profesor dr. Fran Ce les ti n 10 gld.; g. župnik Ant. Bercé 10 gld. (5 gld. je daroval g. pošiljatelj, 2 gld. g. Anton Rebtk in 1 gld. g. Ivan Skabar); g. Ivan C o tel j, župnik v Kanfa-naru v Istri, 6 gld. (3 gld. je daroval g. pošiljatelj, 2 gld. g. Josip Knavs, kurat v Topolovcu, 1 gld. g. Vadav Folta) iu g. pravnik Anton Svigelj v Borovnici 4. julija pri kresu nabranih 5 gld. 16 kr. Naj bi sveta brata Ciril in Metod blagoslavljala vse veledušne darovatelje in pa našo družbo. VodsUo družbe sv. Cirila in Metoda. (Šentpeterska ženska podružnica) v Ljubljani ima združena s šentpetersko moško podružnico sv. Cirila in Metoda svoj občni zbor dne 10. julija 1.1. ob 7. uri zvečer v gostilni gosp. Počivalnika na Sv. Pttra cesti š. 85, h kateremu se vse častite družbe-nice prijazno vabijo. (Občni zbor sv. Cirila in Metoda podružnice) za brdski sodnijski okraj bode prihodnji četrtek dne 14. t. m. ob štirih popoludne v gostilni pri ' Slaparju v Lukovici. K mnogoštevilni udeležbi naj-uljudneje vabi načelništvo. (Velika tatvina.) Iz Babinega Polja na Notranjskem se nam piše: Dné 4. julija mej 1. in 2. uro po poluuoči so neznani lopovi vlomili v proda-jalnico tukajšnjega trgovca g. Mateja Vebra. Odnesli so mu gototiue nad 400 gld. papirnatega in srebrnega denarja, blagajnične knjižice v vrednosti 2600 gld., žepno uro ter več druzih vrednostnih listin. Orožniki loški skrbno zasledujejo zločince, a do zdaj še brezvspešno. Lenih postopačev in dolgo-rokih uzmovičev povsod vsepolno mrgoli. Naj bi se pač takim ptičem ostreje na prste stopalo !* 1 (Novomašniki celovške Škofije.) Letos bodo v mašnike posvečeni čč. gg.: Ant. Pelnaf, prefekt v „Marijauišču", pôje prvo sv. mašo v Vetrinjah ob Celovcu dné 24. julija. — It IV. leta: Vacl. Cech pri Sv. Lovrencu v Celovcu, 24. julija; Ivan Ces k y na Vis. Opraviči, dné 24. julija; Ivan Drunecky pri Sv. Lovrencu v Celovcu, 20. julija ; Jos. G r o s s v Trgu, 24. julija ; Fran H a v -liček pri Sv. Križu ob Spod. Dravogradu, 24. julija ; Ivan Kokoschinegg v Slov. Gradcu, 24. julija; Jos. Ko naš v Osvračinu na Češkem, 24. julija; Mat. Mazanec v Oustrašinu na Češkem, 24. julija; Rud. Perné v Pokrčah na Koroškem, 24. julija ; Lud. P i r k e r v Pateruijonu na Koroškem, 24. julija; Atit. Prucher v Gratweiuu na Štajerskem, 24. julija; Iv. Schmutzer v Ran-gtrsdorfu na Koroškem, 31. julija; Jos. S vato n v Kamenu na Koroškem, 24. julija; Iz. Warmuth na Brdu na Koroškem, 31. j ulja. — Iz III leta: Matej Grm v Vrbi na Koroškem, 24. julija; Vek. H u 11 e r pri Sv. Hemi ob Globasnici na Koroškem, 24. julija; And. Pirker v Kačijah na Koroškem, 31. julija; Volkoslav Serajnik v Tinah na Koroškem, 31. julija; Ant. Stres v Zabnicah na Koroškem, 24. julija; Aut. S t ur m v Domačalah o» Koroškem, 7. avgusta. — Po narodnosti je od gg. novoposvečencev: 7 Slovencev, 8 ■Cehov, 6 Nemcev. (Državni poslanec dr. Steinwender) je govoril v soboto dne 2. t. m. pred svojimi volilci v Beljaku na Koroškem. Povod temu shodu, katerega je obiskalo kacih 200 volilcev, bilo je hujskanje nekaterih listov, češ, da se je dr. Steinwender postavil v službo grofa Taaffe-a, dasiravno v novejšem času najtopleje sije soluce vladne milosti (?) na Slovence. (' Še na dan shoda izšla je posebna izdaja beljaške .D. allg. Ztg." polna zabavljic zoper imenovanega poslanca in s pozivom do volilcev, naj odločno postopajo zoper njega. — Dr. Steinwender je v dolgem govoru odločno zagovarjal vravnavo valute in govoril o mnogih političnih dogodkih zadnjih dnij. — Potem je vezal znane otrobe, ki se zadnji ¿as pogrevajo po nemško-liberalnih listih o vladnih „koncesijah" (?) do Slovencev. Imenovanje Abra-movo je dr. Steinwenderju „unerhört!" Jako pikro odgovarjal je na napade raznih listov, zlasti dunajske „Deutsche Ztg.", kojo je imenoval „das derzeit schlechteste Blatt von Wien". Tudi ua več vprašanj je odgovarjal omenjeni poslanec ter se zagovarjal, da je v obravnavi o stavbenih obrtih glasoval s „klerikalcem" Zallingerjem, a poudarjal „da je sra mota, da se prepušča klerikalcem, stavljati koristne predloge!!" — V posebni resoluciji izreklo se je poslancu Steinwenderju zaupanje njegovih volilcev, in zahvala za njegovo delovanje. — Odločno se je shod tudi izrekel zoper pisarenje zloglasnega lista „Deutsche allg. Ztg.", koje. vrednik, renegat Miha Ottitsch je moral dvorano zapustiti med glasnim hrupom navzočih volilcev. Znano je, da ta list tudi Slovence napada ob vsaki priliki na najostudnejši način in okidava se svojim nemčurskim blatom vse, kar se mu ne upogne. Da bi pa ta najnovejša, pošteno zaslužena „lekcija" kaj uplivala na imenovani list, — dvomimo! (Notar za Laški Trg.) Celjsko okrožno sodišče je predlagalo za notarja v Laškem Trgu notarja Knmmer-ja v Konjicab, dr. Mravlagga v Rogatcu in dr. R e i d i n g e r j a v Borovljah na Koroškem. (Tovarna za slador na Mirni) nameravajo zgraditi nekateri češki podjetniki iu se je v to svrho minole dni v trebanjski okraj odpeljal veščak v tej stroki, da pregleda svet in polje, kako bi oudi vspe-vata tudi sladorna pesa. Seveda je to doslej samo še projekt. (Pevsko društvo „Slavec") je imelo miuolo nedeljo v gostilni g. Ferlinca poluletni občni zbor. Predsednik gosp. Dražil s primernim nagovorom pozdravi v obiluem številu došle člane. Tajnik gosp. Kotar poroča o društvenem delovanju, blagajnik g. Mezek o denarnem stanju. Društvo je imelo dohodkov 918 gld. 76 kr., troškov 783 gld. 68 kr., torej preostanka 135 gld. 8 kr. Tajniku in blagajniku občni zbor izreče zahvalo. Izvoljeni so bili trije novi odborniki, in sicer gg. J. legat, A. Kuuaver iu Grožn k. S pesmijo „Bratje v kolo" je bil zbor zaključen. (Duhovniške vesti iz celovške škofije.) Nameščeni so čč. gg. semeniški duhovniki kot kapelani: Lad. Kaufman v Blatogradu, Flor. Satz v Št. Vidu, Fei. Scharf v Št. Lenartu v labudski dolini, Eug. Žerjav v Sokovem. Telegrami. Konjice, 9. julija. Pogreb župnika Ver-liea bo v Stranicah v ponedeljek 11. t. m. ob 9. uri zjutraj. Dunaj, 8. julija. Konservativni klub je sklenil, da prepusti svojim članom glasovanje o uravnavi valute na prosto voljo. Kodanj, 8. julija. Ruski car z družino se v nedeljo na „Polarstern-u" povrne naravnost v Peterburg. Pariz, 9. julija. Več listov poroča, da je bilo včeraj v Parizu sedem slučajev kolere. London, 9. julija. Doslej je izvoljenih 165 konservativcev, 25 unijonistov, 135 liberalcev, 4 parnelliti, 15 protiparnellitov. Progasto in karirano svileno blago,! louslne - foulard» - surah — taffetas — mer- I veilleux itd. od 45 kr. do gld. 3-85 meter razpošilja poštnine in oolnine prosto svilarnioa O. HENNEBEBG (c. in kr. dvorni založnik), Zttrioh. Vzorci z obratno pošto. Pisma 10 kr pošto. 140 3 (10) Tujci. 7. julija. Pri Maliču: Winter, slikar; Stein, Bahnbau, Bunz, Trebitneh, Eeindl, Orešnik, trgovci; Schild, Stiene, Flala, po-tovalcl, z Dunaja. — Bischof, Macceratta, trgovca; Fischer, zasebnik, iz Trsta. - Vedarnjak, pristav, iz Ljutomera. — Gross, poštni nadravnatelj, iz Gradca. — Wogrinc, tesarski mojster, iz Brežic. — Liebzeit, potovalec, iz Celovca. — Gabrič iz Maribora. — Maksimovič, trgoveo iz Budimpešte. — Rothschild, trgovec, iz Nemčije. — Spintre, zasebnica, iz Kočevja. — Hostnik, zasebnik, s Štajerskega. Pri Slonu: Grosz, uradnik; Werner, Srueh, Hamer, trgovci, z Dunaja. — Kuntschner; Wallowich, nadzornik, iz Gradca. — Massaratti, potovalec; Marinscheg, Segre, trgovca, iz Trsta. — Terdlna, gimn. profesor, iz Novega Mesta. — Titze iz Mostara. — Laznik, župnik, iz Podlipe. — Pogačnik, pristav, iz Idrije. — Marija in Amalija P,ck z materjo iz Brežic. — Brendorfer, železniški uradnik, s soprogo, iz Budimpešte. — Lončarič stavbeni podjetnik, iz Selc. Pri Juinem kolodvoru: Tedeschi, Partel, Plzini iz Trsta. — Sovič z Reke. Pri avstrijskem caru: Siever, potovale«, iz Gradca. Pri bavarskem dvoru: Keller, arhitekt, z Dunaja. TremenNko sporočilo. Vincenc Čamernik, kamnosek, v Ljubljani, Parne ulice 9, so najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega Q cerkvenega umetnega kamno-K seikega dela, kakor: oltarjev obhajilnih miz itd., slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrstnejših po najnovejših obrisih prav lično iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih spomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem ugotovljeno spomenike, kateri se vsled nedovolj-nega zidanega temelja nagibajo,p opravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi. Tudi p n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna Mr stavbinska dela, katera fino, trpežno in ceno izvrši. 252 12—8 Cm opazovanja 77T 2 ZJUt u. zvec. S t a n j t zrakomer» «oplonmr» ▼ min po Colzija 7378 736'4 7366 m 29-4 21-4 V H \ t sl. sever" si. zapad sl. jzap Vreme jasno S <-•S B K Filijalo sem popolnoma opustil. oo-o Srednja temperatura 22 9', za 41° nad normalom Peter'Stoger, krojač v Postojini, priporoča se velečast. duhovščini v ¡¿delavo tolarjev, biretov, zavratnikov itd. po najnižji ceui. Naročila izvršuie točuo in natančno. Sl. občinstvu pa se pr poroča v natančno in trajno izdelavo vsakovrstno M, jesenske in Me oblike po najnovejšem in sploh poljubnem kroju ter nizki ceni. ! 320 3-1 m Izdelovatelja najraznovrstnejših in raznobarvenih 23915—11 peči iz glinaste snovi in kahljic za štedilna ognjišča Uran in Večaj, v Igriški ulici štev. 8 v Ljubljani (v hiši gdč. Seunikove) priporočata prečast. duhovščini in sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo bogato zalogo. Povabita tudi one, ki se zanimajo, na ogled svoje delavnioe in zaloge res izvrstnega, trpežnega v njihovo stroko vStevajočega se blaga. Cene so jako nizke,ker se zadovoljiva z malim dobičkom. riti Si »I«»»»' B MATIJA HORVAT, $ r čevljarski mojster, fitf, v LJubljani, sv. Petra costa št. 32, ^ priporoča se v obila naročanja raznovrstnega ^ •Í Sob-avalsL^S j ^ za gospode, gospé in otroke, W katera izvršuje cenó, pošteno, iz zanesljivo trpežnega ► i blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše LR l#J oblike. 117 10-6 f# ^SSSR «L Primerna darila! priporoča uljudno Fran Čuden, urar, preie J. GEBA, v Ljubljani, Slonove ulice št. II, ter vabi uljudno preč. duhov-ščino'in sl. občinstvo na ogled svoje velike lzborne zaloge najraznovrstnejših žepnih ar, zlatih, srebrnih in nikelnatih, stenskih nr z nihalom, ur s stojalom in ur budllnto (Weckeruhren), nr z godbo in godbenlh valčkov v ličnih politiranih omaricah, raznovrstnih veriilo, prstanov in uhanov. Cene žepnim uram so naslednje: Najfinejše nikelnate ure ... od gld. 3 80 do 6 — srebrne ure s ključem „ „ 7 50 „ 10 — „ srebrne reinontoir-ure „ .. 7 60 „ 12-— iste z dvojnim oklepom „ „ 9 — „ 18.— „ zlate ure za dame . . „ „ 16 — „ 35 — „ zlate ure za gospode . „ „ 24 — „ 130-— Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizma pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se mogo prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim tovarniškim blagom, vzlic temu, da prodajam dobro blag« za res nizko ceno. Popravila izvršujem točno in zanesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročnikom postrežem po želji z obratno pošto. 17-6 205 38 14 a£S~ Mustrovani ceniki na ieljo gratis in franko. Za bolne in zdrave je najboljie hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot „izvrstno" in od mnogih bolnikov s spričali nsjtopleje priporočena Trnk6czy-jeva hmeljna sladna kava z dobrim okusom iz lepo dišavo. Zavitek s J/4 kg. velja 30 kr. — Jako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni »dresi p:i TJbaldu pl. Trnk6ozy-Ju, lekarnarju v Ljubljani; na Dunaju imajo zalogo lekarnarji: Viktor pl.Trnk6ozy,V. okraj. Hundsthurmerstrasse 113; dr. Oton pl. Trnk6ozy, III. okraj, Radetzkvplatz 17, Julij pl. Tmk6ozy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse 30; v Gradcu (Štajarsko) Vendelln pl. Trnk6ozy, lfkarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnioah diiav, knpoih itd. (1391) Vre kupe i imajo obilen rabat. (20) priprosta in fina, izvršena v vseh Leop. Tratniku ^Slogih, dobi in naroča se pri v Ljubljani, sv. Petra oe.ta 27. Ž67 52-11 .J. IlUVlHIi-a v Št. Valentinu patentovana nepremočna mast za usnje je najbolje sredsivo v ohranitev ^ usnja za obuvala, konjske oprave itd itd., s katero se lika usnje brez uporabe krtače. Bendlkovo mast za usnje uporabljajo cesarski zavodi in vojaika oskrbovaliiča z izrednim uspehom in zadovoljstvom. (279) (10-6) V Ljubljani dobiva se pri tvrdki Schussnig in ffeber Poseoi-! Pri nakupovanji zahteva naj se izrecno Bendlkovo mast za usnje, ker le BEND1K je upravičen v Avstro-; ; ■ Ogrski v izdelovanje te masti. Okoli deset tisoč jeden za 6, drugi za 12 sveč. s siskleoimi prizmami se po ceni prodastn. Več pove uredništvo. 315 3—2 se takoj proda. Kdor iili /e'i kupni, pohve o tem pri Josipu Milavcu v Cerknici. _316 3-2 ki je lepega vedenja in dobjo izurjen v cerkvenem petju in orglianju, takoj dobi službo. — Več pove uredništvo „Slovenca". 313 3—3 Ivan Kregar o -ispasarBi- JBL LJUBLJANA, in P O 1 j u n s k a izdelovatelj icstil St-8' cekvenega poleg ..Alojzije- orodja vlSža", opozarja in toplo priporo-a prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno pasarsko delalai©©, v kateri izdeluje v najraznovrstrtejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: moštrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, lestence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in prenavlja. posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po* najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro spravljino in poštnine prosto. 1592 52—29 stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombo vanj a gotovo sredstvo proti kačjemu piku, pripravlja Karol Accurti, mestni lekar v Senju. Ta extract je bil zaradi svoje izborne zdravilne moči na dunajski svetovni razstavi leta 1873 odlikovan z nagrado. Lonček z natančnim navodilom velja I gld. 20 kr. Dobiva se razven pri izdelovatelju tudi še v lekarni g. Ub. pl. Trnk6czy-Ju v Ljubljani. 317 3-1 da) 49 zobozdravnik p pri Hradeckcga mostu I. nadstr, Proda se ali pa proti doplačilu zamenja IBP lepo posestvo v večjem kraju na Dolenjskem, imajoče prostorno hišo, pripravno za vsakatero obrt in prodajalnico, ležočo na glavnem trgu na najlepšem prostoru poleg sodnije in davkarije, z lepim vrtom, kegljiščem in ledenico, s prostornim konjskim hlevom itd. Najlepša prilika je tudi ¿a zidanje, ker je stavbenega prostora blizu 700 □ metrov. Več o tem se zve pri upravništvu tega lista. 314 3-2 $ Prodaj alnica I oljnatih barv, firnežev, lakov in kleja ob vogalu Iteseljeve ceste v lastni hiši. Preselitev kamnosekarstva Piečast. duhovščini in si. občinstvu uljudno javljam, da sem iz stare kamnoseške delarnice, Kravja dolina št. 12, preselil se z dn/tn 1. julifti i. 1. v novootvorjene delarnice 33 na Reseljevi cesti št. 20, kjer bodem pod imenom priporočam najkrasnejše nadalje izvrševal kamnoseško obrt. Priporočam se ob tej priliki prečast duhovščini in slav. občinstvu za vraKo-jaka naročila svoje stroke, katera bodem izvrševal v vsakem obziru pravilno, solidno in po možno nizki ceni. Priporočam se posebno za MF" cerkvena umetna dela, "^N za katera imam specijalne znanosti in zmožnosti, in za izvršitev nadrobnih spomenikot Na razpolago je si. občinstvu obilo najlepših in najnovejših uzorcev. 9*- Načrte za altarje, prižnice, obhajilne mize itd. v raznih slogih izvršujem na željo sploh brezplačno. 322 10—1 in vence v veliki izberi po najnižjih cenah. Marija Fodkrajšek t Ljubljani, Špitalske ulice štev. 9 Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 Avstr. rudočega križa srečke, 10 gld. . . 17 Rudolfove srečke. 10 gld.......2S Salmove srečke, 40 gld........63 VVindischgraezove srečke, 20 gld..........— Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2805 Akcije južne železniee, 200 gld. sr. . . . 99 Papirni rubelj....................1 Laških lir 100..............IG Dne 9. julija, Papirna renta 5%, davka . . Srebrna renta 3%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije, 160 gld...... London. 10 funtov stri...... Napoleondor (20 fr.)...... Cesarski cekini ........ NTemških mark 100 Dni 8. julija. Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska papirna renta o#>...... 4% državne srečke I. 1864., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 1% Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, % Kreditne srečke, 100 gld. ... . St. Genois sre-ke. 40 «Id. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gallike proplnaoljske zadolžnloe. 4VS% zastavna pisma peitanske ogerske komer- oijonalne banke. 4V,% komunalne obveznioe ogerske hipotedne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. v I., WoIlzeile štev. 10, Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnpm listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. Kazini naročil» Izvrič se lrajtočneje. oe!e gld. 14' „ petina gld. 4 in kolek 50 kr. Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj iff Žrebanje že dne 1. avgusta! '•O Izdajatelj: Dr. Ivan Janei. Odgovorni vrednik: Ignaoij Žitnik. Tis Ktoliške Tiskae v Ljubljani.