VESTNIK
=	3
3	Poštni urad 9020 Cetovec
E	Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt	=
E	izhaja v Cetovcu
E	Erscheinung:ort Ktagenfurt
E	Posamezni izvod 3 iitinge
E	mesečna	naročnina	12 šiiingov	E
E	ceioietna	naročnina	120 šitingov	3
P. b. b.
E	3
iiHmHHHMmHMMmHHmtumMmmHummmHMmHmmmttfS
LETNtK XXXiit.
CELOVEC, PETEK, 20. JANUAR 1978
ŠTEV. 3 (1849)
V „PRAVN! DRŽAV!" AVSTRU!:
Spet uradno
Kršenje
ustave in zakonskih doioči!
Ze v zadnji šfeviiki smo poročati, da privatni dvojezični napis na postopju stovenske zadruge v Ptiberku dotočenim krogom ne pusti, da bi mirno spati. Prejšnji teden je okrajno gtavarstvo Vetikovec poskusiio zadevo .urediti" s tem, da je tastniku dostavito odtočbo, s katero je s skiicevanjem na skrajno dvomtjivo pravno utemetjitev zahtevaio od-stranitev napisa. Ker pa se ptiberški zadružniki niso pustiti ustrahovati oziroma zavajati s tako prozorno samovotjnostjo obiasti, je te ta segta ta teden po sredstvu, s katerim je zadaia nov udarec pravni ureditvi države: protizakonito je vdrta na tuje zemtjiiče in nasiino odstranita privatni napis s privatnega posiopja, s tem pa grobo kršita ustavno dotočito, ki jamči državtjanom nedotaktjivost zasebne imovine.
TUD! V SR HRVATSKt:
Vsestranska podpora
boju slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji za izpoinitev čiena 7
Repubtiški odbor za stike s tujino SR Hrvatske je prejšnji teden obravnava) odnose med Jugostavijo in Avstrijo ter je posebej opredetit viogo, ki jo v teh odnosih igra Hrvatska. Na seji, katere se je udetežit tudi jugostovanski veteposianik v Avstriji Novak Pribičevič, je bito predvsem govora o potožaju stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ter je bito poudarjeno, da je treba odnose med obema dežetama tudi za naprej razvijati, ztasti če gre za manjšine.
Udeteženci so skupaj s števitnimi vprašanji poiitičnih, gospodarskih in kutturnih odnosov med Jugosiavijo in Avstrijo obravnavati potožaj gradiščanskih Hrvatov in koroških Siovencev. Ob tej priiožnosti so posebej nagtasiti potrebo po intenzivnejšem in konkretnejšem sodeiovanju med SR Hrvatsko ter Gradiščansko, da bi tako podprti gradiščanske Hrvate v njihovem prizadevanju za ohranitev narodne identitete.
Sicer pa so na seji, ki so se je udeiežiti števitni družbeno-poiitični funkcionarji SR Hrvatske, izrecno poudariti, da v ceioti podpirajo boj stovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji za uresničitev čtena 7 državne pogodbe.
Na KVSE v Beogradu
se je zače! zaključni de!
Najnovejši primer uradnega kršenja ustave in zakonskih določit je še posebno ogaben, če pogledamo okolnosti, v katerih je prišlo v torek 17. januarja do tega ponovnega .uradnega tafelsturma" v Pliberku. Oblasti so za svoj napad na slovensko zadrugo izkoristile opoldanski odmor, ko na kraju tega podlega dejanja ni bilo ne uslužbencev ne zadružnikov oz. lastnikov; vdrle so na tuje zemljišče brez vednosti in predvsem brez dovoljenja lastnika in tam dobesedno ukradle privatno lastnino — napisno tablo. In da je cinizem takega naravnost nizkotnega ,uradovanja" popoln, je oblast po izvršenem ropu lastnika obvestila, da je napisna tabla deponirana; na okrajnem glavarstvu v Velikovcu (res edinstven čut za red in formalnost!).
Zdaj ni toliko zanimivo, kdo je tista oblast, ki je razposlala svoje valpte, da so v nasprotju z zakonom poskrbeli za eksekucijo dvom-tjive in osporavane odločbe (nekdaj so se takih in podobnih metod izvrševanja nasilne justice posluževali graščaki in roparski vitezi). Važno je ugotoviti le to, da je šlo za uradno akcijo, s čimer je bilo ponovno potrjeno in dokazano, da se oblasti na Koroškem tedaj, kadar gre za napad na Slovence in njihove pravice, ne ustavijo niti pred očitnim in zavestnim kršenjem zakona in ustave.
Zato je razumljivo, da je zaradi takega ravnanja oblasti silno ogorčenje med prebivalstvom — ne le med Slovenci, marveč tudi med vsemi tistimi nemško govorečimi so-dežetani, ki še niso zastrupljeni s protislovenskim sovraštvom in zato tudi niso slepi in gluhi za stvari, ki se v zadnjem času dogajajo in nevarno množijo v imenu nekega pravnega reda, ki pa ga podirajo prav tisti, ki so poklicani, da bi ga varovati in posebej spoštovali, namreč oblasti. V tem smislu se je izrazit tudi vodja frakcije slovenskih občinskih odbornikov v Pliberku Mirko Kert, ki je v prvem sta-tišču k torkovemu „fafelsfurmu' dejo), da ga smatra kot nadaljnjo obliko nasilja proti Slovencem, ki pa je konec konca neuspešno, ker
med ljudstvom povzroča le še večji odpor. Kert je dodal, da takšno ravnanje oblasti hkrati tudi kaže, kje so pravi germanizatorji na Koroškem: germanizacija ni zasidrana med ljudstvom, marveč prihaja .od zgoraj", s strani uradne Koroške, s strani oblasti. V dejstvu, da se poslužujejo oblasti takih metod, kot je "tatinski postopek" v Pliberku, je po mnenju Kerta samo dokaz, da se zavedajo protizakonitosti svojega ravnanja, je torej izraz slabe vesti. Ob koncu pa je Kert napovedal, da se bodo Slovenci in
zlasti zadružniki v Pliberku poslu-žili vseh pravnih možnosti, da bodo razgaljene take metode protislovenske politike in da bodo krivci poklicani na odgovornost.
Gotovo je le naključje, da so se oblasti za ta najnovejši napad na Slovence in njihove pravice, hkrati pa tudi za napad na avstrijski pravni red odločile isti dan, ko se je v Beogradu začel zaključni del konference o evropski varnosti in sodelovanju. Vendar pa je ta sočasnost značilna. V Beogradu bodo avstrijski predstavniki gotovo spet govorili velike in lepe besede o sožitju med narodi in državami ter se še posebej postavljali v pozo pobornikov in čuvarjev človekovih pravic (morda bodo v tem okviru spregovorili celo o manjšinski problematiki, o kateri so v nasprotju z drugimi delegacijami doslej molčali). Toda njihove besede bodo ostale neprepričljive in neverodostojne, ker bodo v kričečem nasprotju z dejanji, kot smo jim priče v Avstriji. Ne nazadnje tudi dejanja, ki jih kopiči Avstrija v svojem odnosu do narodnostnih manjšin.
V torek se je v kongresnem centru Sava začel drugi in hkrati zaključni del beograjskega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju. Kot je bilo določeno že pred prekinitvijo 22. decembra lani, bodo delovna telesa konference nadaljevala delo, ki so ga prekinila pred tremi tedni, ko so se tudi domenili, da bodo čas med prvim in drugim zasedanjem izkoristili ne le za obširno informiranje svojih vlad, marveč tudi za izmenjavo mnenj med posameznimi delegacijami oziroma med "Skupinami", ki so se izoblikovale že doslej in bodo razumljivo skušale vsaka zase čim bolj uveljaviti svoja gle-
dišča in svoje predstave.
Kako dolgo bo trajal zaključni del konference, trenutno še nihče ne ve. Vsekakor bodo morale delegacije 35 držav pripraviti sklepni dokument, pri čemer pa bodo morale upoštevati kar 106 najrazličnejših pripomb, pobud in predlogov, ki so jih izoblikovali predstavniki posameznih držav. Ravno spričo te raznolikosti zamisli o posameznih vprašanjih, ki pa jo bo zdaj treba spremeniti v skupna stališča, je v minulih treh tednih prišlo do raznih srečanj med državniki in diplomati ter do dogovorov v skupinah držav.
V kakšni meri je uspelo v času prekinitve premostiti ali vsaj zmanjšati doslej obstoječe razlike, se bo kmalu pokazalo. Vendar pa opazovalci niso preveč optimistični, marveč nasprotno nagibajo k mnenju, da prvotno predvideni štirje tedni zaključne faze ne bodo zadostovali in bo zato sestanek po vsej verjetnosti podaljšan tja do sredine marca. Kajti zdaj ne gre samo za pripravo in soglasno odobritev sklepnega dokumenta, temveč posebej tudi za ureditev vprašanj, ki se nanašajo na nadaljnjo usodo konference o evropski varnosti in sodelovanju.
Potrebni stiki
med manjšino in matico
Te dni je bilo v tisku zaslediti vest, da se bo avstrijski zunanji minister skupaj s tirotskim deželnim glavarjem ponovno sestal s predstavniki južnih Tirolcev. Gre pri tem za redna srečanja (menda dvakrat na leto), kjer ocenjujejo dosedanji potek in usklajajo stališča glede nadaljnjih ukrepov za izpolnjevanje južnotirolskega .paketa".
Taki redni kontakti med manjšino in državo matičnega naroda so brez dvoma potrebni in pravilni ter jih je treba pozdraviti. Vendar pa tako načelo ne bi smelo veljati le v enem primeru, marveč bi moralo biti razumljivo tudi drugod.
Predvsem v tem vprašanju ne bi smelo biti tako očitnega dvojnega merila, kot se ga poslužujejo v Avstriji, ko imajo polno razumevanje in dajejo vso podporo takim stikom na relaciji Dunaj—Bočen, hkrati pa koroškim Slovencem očitajo iredentizem in veleizdajo, če se priložnostno kdaj srečajo s predstavniki matičnega naroda in njegove države.
Kdor se poslužuje takih merit, si sam piše sodbo o svojih moralnih vrlinah.
Najboljša je rešitev
s katero je manjšina zadovoljna
V	prizadevanja slovensCe narodnostne
s&K/7nott; v /trt/;;:, Ci se podobno Cot Slovenci na Korošcem in Hrvati na GradiščansCem Corijo za dosledno aresničitev vseC pravic in taCŠne enaCopravnosti, Cot so jim z<zgototd/fne v notranjedržavniC zaConsCiC do-ločiliC ter v mednarodniC doCamentiC, je Ci) v začetCa tega tedna narejen pomemCen CoraC po pot:', C; C: oC doCri volji pristojniC dejavniCov laCCo v doglednem časa privedla do rešitve, Ci Ci Čila sprejemljiva za vse prizadete. V Kima se je namreč sestala n<t amestitvenem zasedanja poseCna Comisija, Ci jo je imenovala ifalijan-sCa vlada za proačevanje proClemov in doCončno pripravo ZdConsCegd Cesedda za giodd/no zaščito Slovencev v deželi fnr)aniji-/a)ijsCi Crajini.
Do astanovitve vladne Comisije je prišlo šeie nd podlagi dolgotrajniC in odločniC ZaCtev Slovencev, Ci Zdto
Zakon o zaščiti
ladinske skupnosti
Senat italijanskega parlamenta je v prvem krogu odobril ustavni zakon v korist ladinske skupnosti v tridentinski pokrajini, ki ga je prej že odobrila poslanska zbornica. Zakon jamči Ladincem predstavništvo tako v pokrajinskem kakor v deželnem svetu, odreja pouk ladinskega jezika na šolah vseh vrst in stopenj ter daje prednost pri sprejemanju v javne službe tistim, ki obvladajo ladinšČino. Ustavni zakon bo postal veljaven, ko ga bosta čez šest mesecev ponovno proučila in potrdila oba domova italijanskega parlamenta.
Tudi v tem se kaže, da merodajne politične sile v Italiji po dolgoletnem zavlačevanju danes nedvomno kažejo dosti več pripravljenosti za reševanje odprtih manjšinskih vprašanj.
v osnovanja tega Jorama apravičeno gledajo vsaj začetni aspeč svojega Coja. HCrati pa imajo seveda tadi vrsto pomisleCov, in pripomC, Car velja taCo glede ustroja Comisije (Cjer je med 20 člani le S pripadniCov manjšine) CaCor tadi glede zaConsCo določenega roCa, do Caterega mora Comisija pripraviti osnateC zaCona (namreč do Conca tega leta), še poseCej pa povsem pravilno poudarjajo, da je poteC in aspeC dela Comisije v prvi vrsti odvisen od tega, CaCo daleč v resnici sega isCrena pripravljenost merodajniC političniC dejavniCov Italije, da se z zaConom o gloCalni zaščiti popravijo Crivice, Ci jiC je slovensCa manjšina atrpela v preteClosti in se ji zagotovi resnična enaCopravnost, Ci Co podlaga njenega oCstoja in vsestransCega razvoja.
O tem, CaCšna naj Co ta rešitev, so v poglediC in mnenjiC trenatno še precejšnje razliCe, vendar gotovo ne toliCšne, da jiC ne Ci Čilo mogoče asdaditi — Cajti oC resnično doCri volji se vedno najde tadi pot. To morda še poseCej velja tadi za delo te Comisije, saj je oCveza za izvajanje priporočila osimsCega sporazama o največji možni zaščiti manjšin zadeva vseC državniC in političniC dejavniCov in zato ConCretna naloga vseC članov Comisije, da z največjo politično odprtostjo pristopijo C dela.
V	izjavaC, Ci so jiC dali posamezni člani Comisije po prvi seji, je nedvomno zaslediti dejstvo, da se v tem Jorama zavedajo važnosti in veliCega pomena vsega tistega dela, Ci ga Codo morali opraviti v priCodnjiC meseciC. SlovensCi člani Comisije pa so pri tem še poseCej naglasili, da se Co v prvi vrsti treCa ravnati po željaC in zaCtevaC prizadete manjšine, Cajti — Cot je dejal eden izmed njiC — „najCo!jša rešitev je tista, s Catero je manjšina zadovoljna".
V	tem smisla želimo rojaCom v Italiji čim večji aspeC — ne nazadnje tadi na podlagi tozadevniC izCa-šenj, Ci jiC imamo CorošCi Slovenci, Co moramo pri sedanjem stanja našega vprašanja vedno spet opozoriti in svariti, Cam privede reševanje manjšinsCega vprašanja tedaj, če se ne rešaje sCapaj s prizadeto manjšino marveč mimo nje in celo proti njej.
Taki manjšinski sosveti
pomenijo za manjšino smrtno obsodbo
Sosveti narodnih skupnosti, osnovani in obiikovani na podiagi sedanjega zakona o narodnih skupnostih, za prizadete manjšine ne pomenijo jamstvo in izhodišče za zadovoijivo reševanje njihovih živ-ijenjskih vprašanj in ziasti ne za dosiedno izpotnitev vseh doiočii čiena 7 državne pogodbe. To spoznanje je bito vzrok, da smo koroški Sio-venci preko svojih osrednjih organizacij odktoniii sodeiovanje v takih forumih, in v tem spoznanju nas utrjujejo vedno nove izkušnje, ki zeio prepričijivo dokazujejo, da tako zamišijeni ..manjšinski sosveti" za manjšino niso rešitev, marveč nasprotno pomenijo zanjo smrtno obsodbo.
Še prej, preden so ti sosveti sploh zaživeli — kajti kljub temu, da jih visoki in najvišji avstrijski predstavniki oferirajo kot .višek manjšinam naklonjene politike", se dosiej nobena narodna skupnost ni pustila speljati na ta led! — nam pojavi in dogodki okoli njih že zdaj dovolj jasno kažejo, kaj se v resnici skriva za tem .darilom", ki ga nam tako velikodušno ponujajo ali naravnost vsiljujejo. Tukaj ne mislimo le na tozadevne predstave, ki so ušle zunanjemu ministru Pahru pri njegovem glasnem razmišljanju o tem, kako bi bile stvari gladke rešljive, če koroški Slovenci ne bi bili tako nehvaležno trmasti ali trmasto nehvaležni. Tudi ne gre toliko za očitno iz določenih krogov dirigira-
ne poskuse raznih dvomljivih oseb in skupin, (beljaški Panadis in celovški Hrvati — to sta le dva izmed takih primerov), da bi s svojimi .zahtevami" po vključitvi v sosvete izvajali pritisk na legitimno predstavništvo avtohtone manjšine. Še dosti bolj .zgovorne" o namenih, ki jih zasledujejo s sosveti, pa so dosedanje priprave za zasedbo tistih mest, ki naj bi jih v omenjenih forumih zavzeli predstavniki političnih strank.
Na Koroškem smo tozadevno doživeli že marsikaj: od poskusov, da bi spravili Slovence v sosvete vsaj po .strankarski liniji", če že narodne organizacije odklanjajo sodelovanje, pa do nominiranja ljudi, ki so znani kot najhujši narodni na-
Beneški Slovenci
se vključujejo v akcijo za globalno zaščito
Nad tisoč beneških Slovencev se je zbralo na letošnjem Dnevu emigranta, ki so ga pred nedavnim priredili v Čedadu društvo izseljencev in kulturna društva beneških Slovencev. Ta zdaj že tradicionalna prireditev, ki vsako leto pomeni mogočno manifestacijo življenjske volje beneških Slovencev, je bila tokrat sploh važen mejnik v življenju slovenske narodnostne skupnosti na Videmskem, kajti beneški Slovenci so predstavili javnosti svojo ..listino" o narodnostnih pravicah in se tako s svojimi predlogi vključili v široko enotno akcijo za globalno zakonsko zaščito slovenske manjšine v Italiji.
Gre za izreden trenutek v zgodovini našega človeka v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini, ko se boj za obnovo porušene Benečije sklada z vse močnejšimi izrazi narodnostne identitete, je bilo poudarjeno na zborovanju v Čedadu. Posamezni govorniki so opozorili na gospodarsko problematiko dežele, ki številne ljudi sili v izseljenstvo, da si v tujini služijo svoj kruh; to pa razumljivo vpliva na narodnostno zavednost. Vendar je s pomočjo slovenskih organizacij v zadnjih letih uspelo vsaj delno zavreti ta negativni razvoj in se je tudi med beneškimi Slovenci začela krepiti narodnostna identiteta. Prav tedaj pa je naravna katastrofa zadala nov hud udarec, tako da se zdaj utrjevanju narodne zavesti pridružujejo še napori za gospodarski razvoj in obnovo po potresih prizadete dežele.
Kot eden najpomembnejših dogodkov v letu 1978 je bila napovedana pokrajinska manjšinska konferenca, o katere nalogah je eden izmed govornikov poudaril, da bo predvsem treba raziskati in razumeti psihološke in zgodovinske razloge, ki so zatrli nacionalno zavest v enem delu pripadnikov slovenske skupnosti; „po-trebno pa bo onemogočiti tudi blatenje in ustrahovanje, ki se ju nekateri poslužujejo, da bi še danes ovirali naši skupnosti polno in svobodno izražanje naše identitete".
Listino o pravicah Slovencev v videmski pokrajini je zborovalcem predstavil predsednik kulturnega društva „Ivan Trinko" prof. Viljem Černo. V uvodnem delu listina ugotavlja, da je potres zaustavil proces narodnostne identitete, ki se je začel utrjevati preko delovanja slovenskih
organizacij. Zato se Slovenci na Videmskem obračajo na vse odločujoče dejavnike v družbi, da z enotno akcijo pomagajo obnovi porušenega področja ter k narodnostnemu preporodu. ..Zgodovinski razlogi, narodnoosvobodilni boj ter določila ustave narekujejo izdelavo enotnega programa narodnega razvoja, ki ga morajo uresničevati vsi izvoljeni organi," je med drugim poudarjeno v listini. Poskrbeti je potrebno za prizadete zaradi potresa, pomagati k zbliževanju med Slovenijo in Furlanijo ter okrepiti duh Osima. Slovenci na Videmskem, ki uspešno opravljajo vlogo povezovalca med sosednjima deželama, zahtevajo okrepitev svoje kulturne moči ter odpravo razlik, ki v narodnostnem pogledu še obstajajo med njimi ter Slovenci na Goriškem in Tržaškem.
Med tradicionalne prireditve beneških Slovencev pa spada tudi vsakoletno srečanje, ki ga ob začetku novega leta priredi komisija za zamejska in manjšinska vprašanja pri občinski konferenci SZDL v Tolminu. Letošnjega takega srečanja so se udeležili zastopniki vseh naprednih slovenskih društev iz Benečije, Terske in Kanalske doline, spregovoril pa jim je poleg drugih tudi predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL Slovenije Jože Hartman.
Jugoslovanska notranja in zunanja politika je trdno poroštvo za učinkovito reševanje odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti ne le v Benečiji, temveč tudi na Koroškem in Madžarskem, je naglasil tovariš Hartman. Opozoril je na veliki pomen osimskega sporazuma, ki predstavlja dolgoročen načrt sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. „Vendar pa sporazum ne bo zaživel, če ga ljudje ne bodo uresničevali in če meje, ki je včasih ločevala, ne bodo spremenili v mejo, ki bo združevala." Omenil je napredek, ki so ga zabeležili beneški Slovenci v boju proti asimilacijskim procesom ter poudaril velik pomen, ki ga ima za napredek manjšine krepitev njene materialne podlage. Posebej pa je tovariš Hartman izrekel tudi vso podporo težavnemu boju Slovencev na Koroškem, „kjer nasprotniki pravic koroških Slovencev nočejo razumeti procesov, ki naj Evropi zagotovijo bolj srečne dni."
sprotnikl. Svoje .izkušnje" v tem oziru pa imajo tudi gradiščanski Hrvati, ki se naj bi po zamisli in prizadevanjih vlade in predvsem socialistične stranke znašli v sosvetu za skupno mizo s tistimi svojimi .rojaki", ki se javno opredeljujejo in navdušujejo za politiko asimilacije, to je načrtnega raznarodovanja in s tem postopnega likvidiranja tiste narodne skupnosti, ki naj bi jo sosvet .reševal" v njenem obstoju in razvoju.
Po mednarodno uveljavljenem načelu more in sme zastopati neko narodnostno skupnost le tisti, ki se k njej priznava ter si prizadeva za njeno ohranitev in za njen enakopravni razvoj. Vsaj teoretično velja to načelo tudi glede meril, ki so merodajna za sestavo sosvetov v smislu zakona o narodnih skupnostih v Avstriji. Toda — kakor rečeno — samo teoretično, kajti praktično izgleda to povsem drugače. Zadostuje, če omenimo primer gradiščanskega Robaka, to je tistega .predstavnika" gradiščanskih Hrvatov, ki je prejšnji teden poskrbel za nov dokaz, kako se .zavzema" za obstoj hrvaške narodne skupnosti: Ko je šlo za imenovanje novega ravnatelja dvojezične glavne šole v Cindrotu, je bil prav .hrvaški predstavnik" Robak tisti, ki je pedagoško izredno sposobno in zaslužno, po službenih letih najstarejšo, poleg tega pa narodno zavedno hrvaško učiteljico odklonil kot .strup za šolo" (na prireditvi koroškega Heimatdiensta so za .veliki strup" proglasili slovensko gimnazijo!) in tako dosegel, da so bili trije dvojezični učitelji zavrnjeni, za ravnatelja dvojezične šole pa imenovan enojezični nemški učitelj, ki je poleg tega po službenih letih bi! najmlajši kandidat za to mesto.
To je tisti Robak, ki naj bi v sosvetu merodajno soodločal o vprašanjih in usodi hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem. Kako si to funkcijo zamišlja in kaj je pričakovati od njegove dejavnosti v sosvetu, je vsekakor dovolj jasno pokazal v vprašanju novega direktorja v Cindrotu. Morda pa bo vsaj ta .izkušnja" odprla oči tudi še tistim posameznikom med gradiščanskimi Hrvati, ki so v sosvetu gledali .korak naprej": kajti sosvet, v katerem bi sedeli in odločali taki in podobni .predstavniki manjšine", kot je Robak, gotovo ne more biti v korist, marveč samo v škodo manjšine — to je namreč .korak naprej" po poti v narodno smrt.
Izkušnje gradiščanskih Hrvatov pa hkrati še bolj potrjujejo tudi pravilnost tozadevne odločitve koroških Slovencev. Pri tem se je namreč treba zavedati, da taki .Robčki" niso nevarni le osebno, marveč predvsem zaradi tega, ker so sestavni de! tiste strategije, ki jo zasleduje Avstrija z manjšinskimi sosveti.
KARDtNAL KSNtG UGOTAVLJA:
zzMZzz/g?znnz&
pczzMznz/Mjfiv in pcire&cn
Verski tist Družina, ki ga izdajajo siovenske rimskokafoiiške škofije, je v zadnji števiiki objavi) daijši komentar o poiožaju koroških Sioven-cev na pragu ieta 1978. V tem okviru je iisf navede! tudi odgovor, ki ga je dai dunajski kardinai dr. Konig odiičnemu siovenskemu zdomskemu duhovniku na pismo, v katerem ga je ta prosi), naj bi se Cerkev v Avstriji, ztasti na Koroškem, boij zavzemata za pravice siovenske manjšine v državi.
.Cerkev v Avstriji — je rečeno v odgovoru kardinaia Koniga — pozorno spremijo razvoj narodnostnih manjšin v državi. Koroška škofijska sinoda in vseavstrijska sinoda sta o tem sprejeti jasne sktepe in doižnosti, ki obvezujejo predvsem krajevne Cerkve, da se dosiedno zavzemajo za nadaijnji obstoj in razvoj narodnostnih manjšin v Avstriji. Ko smo ietos (bito je to teta 1977 — op. ured.) avstrijski škofje opraviti obisk ,Ad timina' pri apostoiskem sedežu, smo papežu prediožiii pet-tetno poročito o družbeni učinkovitosti Cerkve v našem prostoru. Pri tem smo poročati tudi o prizadevanjih Cerkve za rešitev manjšinskega vprašanja, tz poročita je razvidno, kako je Cerkev prav temu vprašanju data poseben poudarek in avstrijski družbi ponudita pomoč pri reševanju tega spora."
Posebej pa je kardinat Konig zavzet tudi statišče k zakonu o narodnih skupinah, ko je ugotovit: „V tem duhu bo avstrijska Cerkev tudi v prihodnosti skušata biti zagovornica šibkih in si živo prizadevati za sožitje med narodnostnimi skupinami in za pravice narodnostnih manjšin. Cerkev se zaveda, da je zakon o narodnostnih manjšinah, ki ga je sprejet [dunajski) pariament, pomanjktjiv in potreben izboijšave, zato pa poziva vse odgovorne dejavnike, naj skupaj z vsemi tjudmi dobre votje — tudi z zastopniki manjšin in ne mimo njih — iščejo takšno rešitev, ki bo stovenski in hrvaški manjšini zagotovita uresničitev tistih pravic, ki so zapisane v državni pogodbi."
Kardinatove besede je treba pozdraviti, saj se je z njimi jasno oddatjit od obstoječe zakonske ureditve manjšinskega vprašanja v Avstriji in poudarit, da je treba iskati rešitev z zakonitimi predstavniki koroških Stovencev, to je z Narodnim svetom koroških Slovencev in z Zvezo siovenskih organizacij na Koroškem — je rečeno v komentarju Družine, ki dodaja tudi še zaktjučni det kardinatovega odgovora:
.Kadar gre za reševanje in odpravijanje sporov, se mora kristjan ravnati po Kristusovem zgtedu. Pripravtjen mora biti, da stabotnejše-mu, števitčno šibkejšemu in v osamtjenost porinjenemu sočtoveku — čtoveku, ki je prišet v nevarnost, da izgubi svojo istovetnost [identiteto) — v takšen potožaj prihajajo evropske narodnostne manjšine ne-matokrat — zgradi most, po katerem bo tahko ta postat enakopraven čtan družbe in kot tak detežen potne enakopravnosti v družbenem živ-tjenju. Rešitev narodnostnega spora na Koroškem vidim v tem, da se razmere, ki ga sedaj pogojujejo, spremenijo v takšne, ki bodo pri-vedte do stožne izravnave obstoječih raztik."
Evropsko odporniško gibanje
je tudi danes enotno proti nasilju
Odločen boj zoper terorizem in fašizem, za razorožitev in popuščanje napetosti — to je geslo, pod katerim so se v Turinu zbrati predstavniki borčevskih organizacij iz 15 držav Evrope (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Francija, Italija, Jugoslavija, Luksemburg, Madžarska, Nemška demokratična republika, Poljska, Portugalska, Romunija, Sovjetska zveza, Španija in Zvezna republika Nemčija) ter zastopniki čilskega odporniškega gibanja na mednarodnem shodu, da obnovijo stare prijateljske vezi, stkane v skupnem boju proti fašizmu, hkrati pa izpovejo, da so tudi danes enotni v boju proti političnemu nasilju, terorizmu in fašizmu.
Številna udeležba bivših borcev je bila dokaz, kako je potrebna zopetna mednarodna solidarnost vseh naprednih sil v boju proti terorizmu, skupnemu sovražniku, ki deluje že na mednarodni ravni. In na turin-skem srečanju so tudi nedvoumno iz-
Uspehi borcev
za svobodo Zimbabveja
Borci [judske vojske Zimbabveja, ki operirajo v vzhodnih predetih Južne Rodezije, so v zadnjih mesecih zabeiežiti tepe uspehe, tz tozadevnega poročita izhaja, da so pobiti 658 in raniti več kot tisoč pripadnikov vojske Smithovega rasističnega režima; uničiti so 75 vojaških vozit, potopiti H patrutjnih čotnov in sestretiti tri tetata.
Čtan vodstva patriotične tronte Zimbabveja (predstavnik te organizacije je tani obiskat tudi koroške Siovence — op. ured.) pa je izjavit, do je osvoboditno gibanje pripravtjeno nadatjevati oborožen boj proti rasističnemu režimu v Satisburyju, dokter ne doseže dokončne zmage in tjudstvo Zimbabveja ne dobi v roke popotne obtastt. Hkrati je obtožit zahodne države, da bi rade ohranite kotoniatizem na afriškem jugu. Pri tem je posebej gtede najnovejšega angtoameriškega načrta o ureditvi potožaja v Južnt Rodeziji dejat, da je namen tega načrta utrditi rasistični režim tana Smitha, ne pa ga odstraniti z obtasti.
povedali: Kot je pred petintridesetimi leti enotno nastopilo proti nacistom in fašistom v boju za svobodo in demokracijo, se evropsko odporniško gibanje vrača na „bojno polje" z enotnim nastopom proti tistim silam, naslednicam mračne preteklosti, ki s terorizmom in prevratništvom spet nevarno ogrožajo demokracijo in mirno sožitje med narodi.
Mednarodno srečanje bivših protifašističnih borcev je priredil odbor dežele Piemont, katere predstavnik je v otvoritvenem nagovoru opozori) na tesno povezavo med napori za razorožitev in popuščanje napetosti na eni strani ter bojem proti fašizmu, nacizmu in političnemu terorizmu v vseh evropskih državah na drugi strani.
Zastopnik svetovne zveze bivših borcev je menil, da je bilo v povojnem obdobju sicer dovolj različnih prizadevanj za razorožitev in popuščanje napetosti, vendar pa ni v tem zasluga, da v zadnjih tridesetih letih ni prišlo do ponovne vojne evropske ali celo svetovne razsežnosti, marveč je to le „said" strahu pred katastrofalnimi posledicami jedrske bombe. Zato je poudaril nujnost, da države premostijo psihološko zapreko medsebojnega nezaupanja, ki je ena največjih zavor za proces popuščanja napetosti. V istem smislu pa se je izrazil tudi predstavnik mednarodne zveze odporništva, ki je opozoril na vse večjo nevarnost, ki jo v posameznih državah predstavlja politični terorizem, ter svoj prispevek zaključil s pozivom: .Borčevske organizacije in politične sile, ki so se borile proti fašizmu, morajo sedaj enotno nastopiti v boju za razorožitev in za popuščanje napetosti, kajti ta boj je nadaljevanje odporništva in uveljavljanje njegovih idealov."
Ob stoletnici rojstva
pesnika - velikana Otona Župančiča
TržMtŽHjž teden — 23.	—
M?no 5/ovencž o^Tiitjnžž stoletnico rojstfn enegu nizjffčjžž? n^sžT? pesnž-^cu, Otontt Žnpgnčžčd, ^ž je s svojo pesnžšM izpovedjo da/ izredno po-tnetnMn prispevek v za^/adnžco s/o-vensM ^a/tnre žn jezikovne nntet-nOStŽ.
Oton Žnpančžč se je rodd 23. jantarja 2^7^ v s/ž^ovžtetn podeže/-s^em trgt Vžnžcž v Te/ž krajini, na s^rajzzerrr jtžnent roM s/ovens^e zezzz-/je. Njegov tstvarja/nž opts je ve/ž-^ans^a ^/avžattra, ^ž z nezmanjšanim tmetnžšAžm zzzz*oz?z zveni v s/o-vens^em ^t/ttrnem proštom že od ^ozzczz pz-ej^zzjega sto/etja naprej žn je ttdž danes zze^zogz-ejjjzvž sprem/jeva-/ec v dt/iovnem žžv/jenjt s/e/iernega ^/ovezzczz. opomin na zzjegovo rojstno oKerzzzco je zato svete/ pog/ed na pz*e2zojezzo por tenMčttnega tmetnž-M, ^ž je žive/ žn tstvarja/ v pre/om-nž/? zgoJovzzzr^zjz trentt^ž/?.
^vojo zgoz2zzjo zzz/%z(ost je prežžv/ja/ Oton Ztpančžč v 2?e/ž krajini, ^jer se je za zzzzeraj napi/ sončne svet/o-^e zzz soM domače zem/je,* ^jer je vz/jt/^ž/ preprostega č/oveM rez* se
opzzjzz( o jz jjKzTs^ezzr žzročž/t. Tej de-že/žcž je osrzr/ zvest vse žžv/jenje zzz jž posveti/ zzzzzogo svojž/i naj/epšž/t pesniški/? biserov. V zzjegovzjz pesmi/? je 2/e/a krajina od^rž/a sveta svojo zzepozzzzz*ejezzo dtšo žn svoje sramež-/jžvo srce — žz nji/? ozjsevzzjo iskriva z*zzJožžvosr zzz segzzvosr jzeJo^z*zzzzjs^e-gzz č/oveM, njegove naj/?o/j sirite že/je zzz stžsM, žz nji/? dž/?a /eporzz po^z*zzjžzze med Goz*jzzzzcž žzz No/po.
Tozžzz po/eg svet/e strani je Orozr Žtpančžč že ze/o zgozjzzj oMsž/ taJž senčno p/at žžv/jenja. Njegovzz rod-zzzz jzo^z*zzjžzzzz je prav v tistem čast doŽŽv/ja/a ezzo ntjM/j žzzfosrzzžjz ojz-do/?žj v vsej svojž zgoržovžzzž. 7z sžz*o-zzzzzszze zezzzžje zzž jzžžo zzzogoče žzržszzžrž zzžrž zzzzjzzzzjzzejšegzz zzz žžvžjezzje, zzzro so se zzjezzž pz*ejzžvzzžcž oJpz*zzvz7ž zzz ^z*zzjzozzz v zžzzžjzzž sver, zzzzjveč v zlzzze-z*ž^o žzz Nezzzčžjo. Pzvž Težo^z*zzzzjcž so se zzzčežž žzsežjevzzrž že o^ožž žerzz 2$30, zzzzjjzožj zzzzzožžčzzo pzz je Mo ozžsežje-vzzzzje rzzvzzo v čzzszz peszzž^ovžjz orz*o-s^žjz žzz jzzzzrovs^ž/z /er. Pzž rej žzzžosr-zzž pz*ocesžjž srzz Mzz zzzzjjzožj zzzže/ežezzzz Z*zZVZZO VŽZZZCzZ Žzz Dz*zzgzzrzzs.
Tzzzžž peszzž^ovo Jz*zzžžzzo je gospo-
z2zzz*sM sržs^zz pz*žgzzzzžzz rzZ^O JzZŽeČ, zžzz so zzzoz*zzžž zzzžsžžrž zzzz sežžrev žz Dz*zzgzz-rzzszz. Teszzž^ovo zzzzzrez* je zzzžM/o Zzz sesrz*zzzzzž v y4zzzez*ž^o, oče pzz se je s sžzzozzz Orozzozzz z*zzzgžeJovzzž cežo po Toszzž, ržzz jzž zzzorržzz rzzzzz ^zzpžžzz Arso. Nozzčzzo so se žerzz 2#92 presežžžž v TjzzPžjzzzzo.
Tz*zzgžčzzo zzsozjo svojžjz z*ojzz^ov je peszzž^ zžožžvžjzzž s^z*zzjzzo pz*žzzzz2ero. Tožj ^o je cjoz*zzsčzzž, Požj žžvzz je jzžžzr v zzjezzz pozjoM opzzsrežzjz žzz z*zzzpzzržzz-jočžjz afozzzzzčžj, zzeojzržežzzzzžjz požj žzz oszzzzzžjezzžjz srzZZ*Č^OV. TzZ^O SO zzzzsrzz-že peszzzž „Vzzžžjz", „Tzzz*čžczz", „Točž-rev" žzz zžz*zzge, zz zzzzjjzo/j ve/žčzzsrzzzz žzz /z^z*zzrž prerz*es/jžvzz peszzžrev pzz je „Dzzzzz<z", v Mrez*ž je Žzzpzzzzčžč z zzzoj-srz*s^o peszzžš^o govoz*žeo žzpoveržzzž zzzzjgžojzjjo jzožečžzzo svojegzz rzzzPože-žegzz szrzz žzz šžz*sezzzzz sverzz. pz*vž ozž-^z*žž socžzzžzzo sržs^o svojegzz /jzzzžsrvzz.
Pozzzeje se je zzzz svojž žžvžjezzjs^z' žzz zzsrvzzz*jzzžzzž porž z*zzzvžž v rzzzgže-zžzzzzegzz sverovžjzzzzzz žzz zzzzzogo ojzerzz-jočegzz poer<z zzovegzz čzzszz. Nzz^oz* je zzzzgžo ržozoz-evzzž ^or čžove^, rzz^o je jzžž rzzzžž zzjegov zzzzzerzzzs^ž z*zzzvoj zze-zzzzvzzzžzzo z*zzzgžMzz. P/ezzzezzžro Jezžž-ščžzzo /jzzzčs^žjz pevcev žz z*ozžzze poMzz-jžzze je ojz srzzržžjzz zzzozžez*zzžjz evrops^ž/z peszzž^ov žzz oj* Jožžvžjzzzzjzz zzzogoč-zzegzz zzrz*žpzz vežž^žP zzzesr ojzogzzržž z zzovžzzzž spozzzzzzzjz rez* v svojo poezžjo vržzzzž z/rzzgocezze zzove čzzsrvezze žzz zzzž-sežzze z*zzzsežzzosrž. Njegov zzezzzzrzzž peszzžš^ž z2zzP je zzezzejzzzo gzzzzžo zzzzpz*ej. Peszzzs^e zjzžz-^e „Čzzšzz opojzzosrž" (7^99), „Pžszzrzžce" (2900), „Čez pžzzzz" (2903j žzz „5zzzzrogovoz*ž" (290$) vszzM zzzz svoj posejzezz zzzzčžzz zgovoz*zzo pz*ž-čzzjo o Žzzpzzzzčžčevž žzjezzzzzž zzsrvzzz*jzzž-zzž zzzočž žzz žžvžjezzjs^ž vožjž, ^ž gzz je oj vsepovsod zzzzez*zzj zzzova zzszzzez*jzzžzz Jozzzov, M se je zzzrpzzjzzž žz žžvzT žz-vžz*ov zčozzzzzče zezzzžje, Jozzzzzčegzz čžo-veM, žz z2ozzzzzčz'2z ^zzžrzzz*zzz'2z žzz z2z*zzž-jzezzžjz z*zzzzzzez*.
Tzzzžž pozzrejse peszzžš^e ^zzjžge, ^or „CžcžMzz" (2973), „V zaz-je VžJove" (7920) zzžž „Zžzzzzežezz porž szzegozzz" (7943) porz-jzzjejo zzsrvzzz-jrzžčevo rz*ržzzo povezrzzzosr z zrsoržo sžovezzs^egzz čžo-veM žzz sžovezzs^egzz zzzzz*oržzt. ^zzzzzo rzzžzo šžrožzo spz*ejezzzžjžv zzz vszz sve-rovzzrz žžrezurzzzz žzz ržz*zržžzezzzz ržogrzjzz-zzjzz, zza ržz*zzgz srz*zzzzž pzz zzzočzzo zzz-^ozezzžzzjezz v ržozzzzzčezzz sverzz je žzzžz-^o Žzzpzzzzčžčev zzsrvzzz*jzzžzzž ržzzžz spz*o-sčezzo z*zzšžž o^oreže ržogzzze rez* v sžo-vezzs^o ^zzjžževzzosr zzrzž por žžvezzzzz zžrzzzzz ržvzzjseregzz srožerjzz.
Orozz Žzzpzzzzčžč je M zzzržzzjž prerž-srzzvzzž^ zzzzzzzzezzžre červeržce peszzž^ov sžovezzs^e zzzoržez*zze (požeg Dz*zzgoržzzrz Nerrejzz, 7v<zzzzz CzzzzMz*jrz žzz /osžpz! Afzzz*zzzzj, ^ž je zzzz pz-zzgzr v zzovo sro-žerje pz*ez*oržz'žzz sžovezzs^o ^zzjžževzzosr. V zzjžžzovezzz žžrez*zzz*zzezzz ržežzr je sžo-vezzsM žzeseržzzzz ^zzzerzzosr zžožžvežzz
zzov žzjezzzzzo zzzočrzzz vzpozz žzz pozzov-zzo zrježzz ^oz*zz^ z zzzzjžzožj z*zzzvžržzzzž ev-rops^žzzzž žz'rez*zzrzrz*zzzzzž. Pžž je v zzzzjžzožj pžezzzezzžrezzz pozzzezzzz. žzeserže žjzzrž-s^ž peszzzž, zzzojsrer peszzžs^e žzesezže zzz orz*o^e, žzz*žžjzzzzrezz pz*evzzjrzžec zzzzj-zzzžzrevzzejšžžz ržež sverovzzžžz žržasžMv, čžove^ z žzjezzzzzo pzerzzzzjezzžzzz ožzčzzr-^ozzz zzz žeporo jezžM, zzgžezžezz Mžrzrz-zzž žzz ržz-zzžžzezzz cžežrzvec, zzrzvezz vsegzz pzz ožzržzzrjezz z ržz*zzgocezzžzzzž čžoves^žzzzž ozžžžMzzzž, žzzzzerž Mrez*žžz srzz žzžžž veržzzo v ospz*eržjrr zzjegovzz žzreržzzzz žžvžjezzj-sM veržz*žzzzz žzz zzjegov szzzžsež za žzzr-zzzoz*.
Tzz vežž^ž peszzž^, žrž je že v žeržžz prerž prvo svetovzzo vojzzo v „Žežz-žjzzrs^ž" zzrzzžszzž sžž^o ržežzzvczz, Mžzo v zzezzz*ejezzžžz z*zzzzzzerzzžz rzzzrž svojo žžv-žjezzjs^o sžžo zzz ržzzzgegzz, rez* v ^No-vzzs^ž" zzrzpoveržzzž, rŽzz sž žzo svojegzz pz*rzvegrz vozžžrežjzz žzžzz*rzžo ržežovzzo žjzzržsrvo sMprzj z zžežovzzo žzzrežžgezzco s<zzzzo žz svoje sz*erže, je zzzpež svojo „pesezrr Zzz ržrzzzzzšzzjo rzzžzo" rzzzžž reržzzj, <^o je žzžž sžovezzs^ž zzzzz*orž ožzsojezz zzzz szzzz*r. Že v žerzz 2947 je zzz žžegzzžzzž ržs^ zzzzpžszzž vzsro gžožzo^o ožzcMrezzžžz žzoz*žzezzžžz peszzzž, zzzerž Mrez*žzzzž vežjzz posežzej ozzzezzžrž zzjegov zzepresžžšzzž pozžv zzzz žzoj „Ves, poet, svoj ržožgf". 7zz porezzz je Mr zlzrrorr Peszzzž po-šžžjzzž svoje peszzzž pzzz*ržzzzzzs^žzzz žzor-
cezzz v žzz*žžzžžz žzz zz^ržvžsrozzz po zzzesržžz žzz vzzsežz, jžzzz vžžvzzž pogzzzzzzz žzz zzzočž, jžžz ZZdVrŽzzjzZŽ z zzepozrzžzzzžzzz požerozzz, zrzzzosozzz žzz szzzzzozzzvesrjo, s se več-jžzzz prepržčrzzzjezzr v vežžčžzzo žzz pz*rz-vžžzzosr zzrzz*ozžzzosvožzoržžžzze žzoz*žze.
Nrz^oz* je posrzzž Orozz Žzzpzzzzčžč gžrzszzž^ osvožzoržžžzzegrz gžžzrzzzjrz sžovezz-s^egtz žjzzržsrvrz zzzerž vojzzo, r%M se je rzzržž po osvožzoržžrvž zz^ržvzzo v^žjzr-čžž v ožzzzovo žzz žzgz*rztžzzjo zzove ržo-zzzovžzze — s svojžzzz pez*esozzz žzz ^or požžržčzzz ržežrzvec. Zrzro je žzžž rzrržž pr-vž, ^ž zzzzr je ožz seržezzzržeseržerzzžcž pz*eržsrrzvzzžsrvo sžovezzs^egrz zzrzz*oržr! poržežžžo časrzzž zzrzsžov „žjzrržs^ž zrzzzer-zzžM rez* grz je žjzržzžjrzzzsM Kzržvez*zr: žzzzezzovrzžrz ZrZ črzsrzzegrz ržo^roz*jrz.
Teros, ožz srožerzzžcž zzjegovega zoj-stvrz, se grz spozzzzzzjrz ves sžovezrs^ž zzrzz*orž — gžožzo^o žzvrzžežezz ZrZ po-zzzezzzžzzzž ržežež, s Mrez*žzzz je ožzogrzržž sžovezzs^o ^zzžrzzz*o,* zzpz*rzvžčezzo pozzo-sezz zzrzzzj, ^ž je cžvžgrzžž sžovezzs^o ^zzjž-ževzzosr zzrz evz*ops^o z*rzvezz rez* sž Mr žzeseržzzz' zzzzzerzzž^ pržržož*žž pnzzzrzzzje ržozTTrt žzz v sverzz.
Tzzržž Mz*ošžz; 3'žovezzcž szzzo zzz M žzvrzžežzzž.* zzosžž je „Noz*orrzzz v sz*czz", s svojo KrzzerzTŽsM žzeseržo je žzžčrzž ^z*žvžco, ^ž se zzrzzzz goržž,* vez*ov<zž je v prrzvžco, ^Ž jo je zrzžzrevrzž ZrZ vse žzz ZrZ VSrrMgrZZ*.
Korotan v srca
Kadar :e v srcu spomnim Korotana, odpre se mi gioboka v prsih rana, iz nje pa pesem, jok in kietev vre, up in ijubezen nikdar mi ugnana.
i: brezna mojih botečin odmeva zvon gosposvetski; mračen zbor prepeva nekdanje zgodbe: ruiijo se vrhi, vasi podirajo se v noč iz dneva.
Od severa se divji roj za rojem usipije in po ijudstvu pada mojem; kdo brani pravdo vdove in sirote!
Kdo si je v svesti, da stoji na svojem!
Zvrni se gora, vnovič se pogrezni, mesto in grad in živo vse zavezni — skozi posipa in razvaia piast miad rod prebija v novi se ijubezni.
Ob Dravi partizanska puika poči, in po grobovih davno spavajoči se dramijo: „Spet gre za staro pravdo! Pokonci! Z njimi! Zdaj se naj odioči!" —
Kdaj res ta doiga borba bo končana! Maj se mi nikdar ne zaceii rana, naj peče me, naj spati mi ne da — ne izpustim iz srca Korotana.
Oton Zupančič


'*<"**!
DR. ANTON SVETINA
Prispevki k zgodovini Beijaka in okoiice
Vikar Mutej je 18. januarja 1635 sestavi) nov urbar cerkve sv. Miklavža, ki daje s)iko o tem, kaj morajo razna gospostva cerkvenega okrožja te župnije oddajati cerkvi na desetini.
Kake zmedene razmere so vtadate med duhovščino betjaškega cerkvenega okrožja še v prvi polovici 17. stoletja, nam kaže pismo, ki ga je poslal kanonik in kapiteljski oskrbnik v Ljubljani Janez Planinc dne 15. septembra 1635 vikarju in komisarju Lenartu Muleju v Šmiklavžu pri Beljaku s tole vsebino:
1.	Žito, ki se je našlo pri Gregorju Geigerju, se naj pošlje ljubljanskemu stolnemu kapitlju;
2.	kar se tiče vikarja Lorenca pri Št. Rupertu, se mu naj da rok do sv. Mihaela z zaprcti-lom kazni štirih dukatov: kapitelj naroča temu vikarju, naj ofdustane od vsake objestnosti;
3.	kar zadeva vikarja Jurija v Dvoru, naj takoj pošlje reservales skupaj z globo, ki mu je bila naložena;
4.	kar se tiče vikarja Adama v Lipi, ki živi javno v konkubinatu in ki je tudi bogokletnik, ga naj komisar takoj odstavi in na njegovo mesto postavi dostojnega duhovnika; če bi se vikar Adam protivil, naj ga da vikar pripeljati po faranih sv. Miklavža ukle-njenega v Ljubljano;
5.	letno penzijo 130 goldinarjev naj vikar in
komisar pri Šmiklavžu čimprej pošlje v Ljubljano.
Za leta 1636, 1637 in 1638 so ohranjeni letni obračuni dohodkov in izdatkov cerkve sv. Miklavža, ki so jih sestavili cerkveni ključarji te župnije ob navzočnosti oskrbnika gospostva Landskron Jakoba Enzendorfferja in vikarja Lenarta Muleja.
V letu 1636:
dohodki izdatki	126 f 48 kr 83 f 51 kr 2 d	
ostane	43 f	16 kr 2 d
V letu 1637:		
dohodki	168 f	35 kr
izdatki	93 f 27 kr 2 d	
ostanek	75 f	7 kr 2 d
V letu 1638:		
dohodki	172 f	56 kr
izdatki	103 f	47 kr
ostanek	69 f	9 kr
Izgleda, da so v teh letih cerkveni ključarji dobro gospodarili, ker so se dohodki iz leta v leto povečali, stroški pa ostali vsako leto skoro na isti ravni. Cerkvena ključarja sta bila v letih 1636 in 1637 Jurij Milpacher in Franc Geiger, leta 1638 pa Bartolomej Egger in Franc Geiger, vsi beljaški meščani.
Vikar Leonhard Mulej je umrl 24. 6. 1639 in je razdelitev njegove zapuščine zanimiva
v gospodarskem in socialnem pogledu tedanje dobe. Stolni kapitelj v Ljubljani je poslal k tej razpravi dva svoja člana in to stolnega dekana ter kanonika Jakoba Stoparja. Obračun stroškov pred pogrebom in po pogrebu je napravil beljaški prošt Anton Strohmayer, ki je dne 4. julija 1639 pregledal zapuščino in ugotovil v denarju tole:
1.	V enem žakeljčku 79 in '/z srebrnih kron in 62 državnih tolarjev.
2.	V drugem žakeljčku 68 in '/z srebrnih kron, 13 in '/4 državnih tolarjev in 5 goldinarjev 40 krajcarjev v navadnem denarju.
3.	V usnjeni torbici 21 državnih tolarjev.
4.	V malem žakeljčku dva kosa zlata, od katerih je prvi tehtal 10 zlatnikov, drugi pa 5 zlatnikov, nadalje 19 dvojnih dukatov in 112 navadnih dukatov.
Strohmayer je precenil vrednost vsega tega denarja na 971 goldinarjev 5 krajcarjev in 2 denariČa. Poleg tega je bilo najdenih dva srebrna pozlačena peharja, dva srebrna pozlačena solnika in ducat srebrnih žlic.
Strohmayer je napravil tudi obračun vseh stroškov pred in po pogrebu. Obračun stroškov pred pogrebom je znašal 127 goldinarjev 10 krajcarjev 2 denariča. Med drugim so dobili godci 3 goldinarje, krsta je stala 2 gotd. 30 kr., revežem je izplačal 10 gold., za pojedino duhovnikom in meščanom po pogrebu pa 20 gold.
Po pogrebu je Strohmyer izdal tele zneske: 9 duhovnikom	18 f
patru gvardijanu	12 f
patrom kapucinom	15 dukatov
bratovščini sv. Frančiška v Šmarjeti	50 f
župni cerkvi sv. Miklavža	50 dukatov
zdravniku za lečenje	24 f
lekarnarju za zdravila	22 f
gospodu Ulbingu za prehrano	60 f
gostilničarju Jakobu Rannerju za vino in jed	15f
gospodu Strohmayerju po obračunu	118 f
gospodu Strohmayerju posebej za to delo	2f
gospodu Geigerju po izvlečku računov	20 f
Vsi ti stroški so skupno znašali	406 gold.
Zapuščina pokojnega vikarja Muleja je torej znašala	971 f 5 kr 2 d
stroški Antona Strohmayerja po obračunu	406 f
ostanek	565 f 5 kr 2 d
Ta znesek je Strohmayer izročil obema ka-	
piteljskima komisarjema, ki sta	. potem še iz-
dala tele zneske: Simonu Dorfu za žito	17f 15 kr
Strohmayerju	4 f 24 kr
brivcu	8 f
grobarju	1 f 30 kr
bratu in sestri pokojnega za pot	4 f
merilcu žita	42 kr
skupaj	35 f 51 kr
Za potovanje in dnevnice sta si oba komisarja zaračunala	108 f 7 kr
za oskrbovanje konj	22 f
poravnava dolga gostilničarju	100 f 33 kr
skupaj	230 f 40 kr
(Dažjc v pržMtžnjž štffžžžtž)
Razne novice iz Biičovsa
Kljub temu, da smo še!e pred kratkim zamenjali staro letno številko z novo — 1978 in da smo si tedaj želeli, da bi bilo novo leto srečno in zadovoljno ter da bi nam poleg sreče in zadovoljstva prineslo mirnega in enakopravnega sožitja na našem avtohtonem ozemlju, kjer živimo že 14 stoletij; čas ne-prenehno in vztrajno hiti dalje in dogodki se vrstijo, enkrat žalostni potem zopet veseli, kakor pač usoda nanese.
Tik pred koncem leta je v celovški bolnišnici v starosti 75-ih tet umrl upokojenec Fritz Tribelnig iz vasi Pugrad, ki spada v našo občino. Rajni izvira iz Sveč v Rožu. Že v otroških letih se je z materjo preselit na Dunaj, kjer je doraščal in se izučil strokovnega poklica. Po več letih se je vrnil v domačo občino Bistrico v Rožu. Od tam se je priženil k p. d. Šiberniku v Pugrad, kjer si je pozidal nov dom in živel v lepi družinski sreči. Bil je prijeten in miren sosed. Zaradi težav z želodcem je moral kar petkrat na operacijo. Zadnja operacija ga je stala življenje. Pokopali smo ga na predzadnji dan minulega leta. Kako priljubljen je bil pri ljudeh, je najprepričljiveje pokazala velika udeležba ljudi na pogrebu. Od pokojnega so se s pesmimi žalostin-kami poslovili domači slovenski pevci in mu tako izkazali poslednjo čast in spoštovanje. Vdovi in sorod-
Nov sovjetski avto
V Sovjetski zvezi si avtomobilske tovarne prizadevajo da bi na trg postavile čim več novih tipov vozii. Tako pripravtja avtomobiiska tovarna v Togliattigradu novo voziio in sicer „super-mini". To bo avto na prednji pogon in s tremi vrati. Poieg tega pripravljajo v Togliattigradu nove tipe „Lade" (op. ured. — zelo razširjeno vozilo tudi v Avstriji) in „Nive" in sicer s pogonom na štirih polesih. V letošnjem letu bodo izdelali 20.000 takšnih avtomobilov. Kakor smo zvedeli bodo na avstrijskem trgu že letos sredi leta. Torej idealno vozilo tudi za težaven teren, velike strmine in za ljudi, ki morajo biti ob vsakem vremenu, predvsem pozimi službeno na cesti.
Slovensko prosvetno društvo „Dro-bosnjok" na Kostanjah vabi na predvajanje slovenskega barvnega filma po istoimenski povesti Miška Kranjca
POVEST O DOBRIH LJUDEH
ki bo v nedeljo 2?. januarja 1978 ob 14. uri v bralni dvorani (Lesesaal) občinske hiše v Vrbi. Film predvaja Slovenska prosvetna zveza.
Prisrčno vabljeni!
slvu izrekamo naše globoko sožalje.
V torek 3. januarja je naš župan Hanzi Ogris obhajal 50-letni življenjski jubilej. Ta praznik je bil za našo narodno skupnost in občino povod za mnogo slavja. Sorodniki in domača družina ter pevci in člani SPD .Bilka" so bili prvi, ki so prišli našemu županu čestitat. Sledili so občinski odborniki, gasilci, športniki, lovci, čebelarji itd., tako da je slavje trajalo kar cel teden. To pa je tudi viden in prepričljiv znak, da naš župan res uživa simpatije vseh občanov in tudi drugih.
Slovensko prosvetno društvo ..Bitka" v Bilčovsu vabi na uprizoritev tragedije
.MOLČEČA USTA"
ki bo v soboto, dne 21. januarja 1978 ob 19.30 uri pri Miklavžu v Bilčovsu.
Gostuje;
mladina iz Železne Kaple
Pred nekaj dnevi je prispel v našo občino iz ZR Nemčije na zimski oddih gospod Karl Voigt s svojo ženo. Oba prihajata redno v Bil-čovs že deset let. Posebno veselje nam je Bilčovščanom ta zakonski par naredil tudi s tem, da je pred dnevi, to je bilo v torek 10. januarja, obhajal pri Miklavžu svojo 25-letnico poroke. Na to slovesnost sta povabila nad 20 tukajšnjih prijateljev, med njimi tudi moški pevski zbor SPD ,Bilka", ki je s slovenskimi pesmimi popestril in olepšat to poročno jubilejno slovesnost. Naš dragi gost iz Nemčije si je v teku let zapomnil že precej slovenskih besed, ki jih ob raznih priložnostih z velikim veseljem uporablja. Žal pa je med nami mnogo ljudi, ki že dolgo stalno živijo med nami, ki
pa nočejo spregovoriti kakšne slovenske besede. Še bolj žalostno pa je, da marsikateri niti svojim otrokom ne privoščijo, da bi se naučili slovenskega jezika. Mnogi tuji gosti, ki prihajajo k nam na počitnice in ki poznajo razmere na Koroškem, se kar načuditi ne morejo nad takšno kratkovidnostjo oziroma primitivnostjo teh ljudi.
Slovensko prosvetno društvo "Bilka" je v nedeljo 8. januarja pri Miklavžu priredilo prijeten večer s slovenskim barvnim tilmom "Na klancu" (po Ivanu Cankarju). Film je bil pri gledalcih lepo sprejet in nagrajen z velikim odobravanjem. Film obravnava težave nesrečnega zakona, v katerem mora žena zaradi moževega pijančevanja mnogo pretrpeti. Največji udarec pa jo zadene, ko jo mož zapusti in gre v tujino, o kateri je že dolgo sanjal; otroke in ženo pa prepusti neznani usodi. Film ni samo lep po izvedbi
—	krasna glasba, lepe slike — marveč je tudi zelo poučen, saj v njem vidiš vse tiste nevarnosti, ki se izcimijo iz več ali manj nepremišljenih dejanj. Film je lepo uspel, kar priča množična udeležba. Seveda velja Slovenski prosvetni zvezi zahvala, da nam je posredovala ta lepi film.
V nedeljo 15. januarja smo pri Miklavžu imeli spet en poročni jubilej in sicer 50-letnico oziroma zlato poroko, ki sta jo obhajala Marija in Janez Andreasch pd. Blatnikovi starši iz Biičovsa. Za njuna leta sta še kar čvrsta in iz srca jima želimo še mnogo let zdravja in skupne sreče. Naj še omenimo, da se je jubilejne poročne slovesnosti od devetih otrok udeležilo šest, ostali trije so bili zadržani. Ni mnogim usojeno, da bi obhajali zlati jubilej poroke. Tudi cerkvena slovesnost v ta namen je potekala svečano in v želji, da bi jubilanta še dočakala mnogo let skupnega življenja v sreči in zadovoljstvu. Tem željam se pridružujemo in kličemo
—	na mnoga leta!
Gospodarske novosti iz Jugoslavije
Okrog 15.000 delavcev ki je zaposlenih v ladjedelnicah Istre in Kvarnerskega zaliva ima za letošnje in naslednja leta zasigurano delo. Podpisanih je bilo več pogodb za izgradnjo ladij, in sicer 20 z naročniki iz inozemstva ter z jugoslovansko trgovsko mornarico za izgradnjo 5 ladij, dveh trajektov in dveh re-korkerjev..
Tako je puljska ladjedelnica „Ulja-nik" podpisala pogodbe za izgradnjo ladij z Indijo, Sovjetsko zvezo, Liberijo, Poljsko in pa z .Jugoatlanti-kom" iz Pulja. Ladjedelnica „3- maj" je pogodbeno obvezana, da zgradi ladje za potrebe LR Kitajske, Sovjet-
ske zveze in reške „Jugolinije". Ladjedelnica „Titovo brodogradilište" v Kraljeviči bo gradila ladje za Sovjetsko zvezo, reško „Jadrolinijo" in „Lošinjsko plovidbo" iz Malega Lošinja. Remontna ladjedelnica .Viktor Lenac" pa se je obvezala, da bo zgradila opremo orizoma naprave za pristanišče tankerjev na terminalu jugoslovanskega naftovoda.
Jugoslovansko ladjedelništvo je na svetovnem trgu glede naročil zapopa-deno z 1,12 "/a in s tem zavzema 17. mesto. Pred tremi leti, ko so bili pogoji za gradnjo ladij v svetovnem merilu ugodnejši, je jugoslovansko ladjedelništvo zavzemalo 12. mesto.
Slovensko prosvetno društvo "Obir" na Obirskem vobi na
!!!. sankarsko tekmo
v nedeljo 77. januarja 1978 s pričetkom starta ob 10. uri v Riovnikovem [Sajdaj.
Startni prispevek na odrasle znaša 70, na miadino do H let pa H šilingov. Randelitev štartnih številk bo od 8. do 9. ure pri Kovaču na Obirskem. Tekmuje se v sledečih skupinah:
L šolarji in šolarke od 9 do 17 let tl. mladinke in mladine) od 13 do H let tlt. dekleta in žene od 16 do 34 let
IV.	ženska starostna skupina od 33 let naprej
V.	moški in fantje od 16 do 34 let
VI.	moška starostna skupina od 3S let naprej
Ponor: vsak tekmuje na svojo lastno odgovornost!
Ranglasitev renultatov in podelitev nagrad bo po končani tekmi pri Kovaču na Obirskem.
Vsi prisrčno vabljen)!
Ker smo prej že zgoraj omenili jugoslovanski naftovod, naj k temu projektu povemo sledeče: Jeklene cevi za naftovod na območju kraja Križišče v bližini Reke so začeli polagati v minulem mesecu. Dolžina naftovoda do madžarske meje bo znašala 180 kilometrov. Cevi, ki so jih začeli polagati bodo prečkale številne potoke, reke, železniške proge in ceste. Maksimalna višina, ki jo bo na tem terenu dosegel naftovod bo nzašala okrog 930 m.
Jugoslovanski naftovod bo med največjimi v Evropi. Od terminala v Omišlju na otoku Krku bo s svojimi 750 kilometri povezoval vse jugoslovanske rafinerije nafte v notranjosti države (Sisak, Lendava, Bosanski Brod, Pančevo in Novi Sad). Vrednost izgradnje jugoslovanskega naftovoda ocenjujejo na 400 milijonov dolarjev. Pri financiranju izgradnje, poleg jugoslovanske rafinerije in banke, sodelujejo tudi partnerji iz Madžarske in Češkoslovaške, Mednarodna banka za obnovo in razvoj ter Kuvajt in Libija.
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
VABI NA
Prešernovo
prosiavo
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
IN V POČASTITEV 100-LETNICE ROJSTVA PESNIKA
Otona
Župančiča
v četrtek 9. februarja 1978 ob 19.30 ca", Celovec, Pavličeva S—7.
url v dvorani "Auia sioveni-
V sporedu bodo poleg slavnostnega govornika sodeiovali še mešani oktet SPD ..Danica" iz Št. Vida v Podjuni ter recitacijska skupina SPZ.
Ljubitelje slovenske kulture in umetnosti vabimo, da se proslave udeiežijo v čim večjem številu. Z udeležbo na proslavi bomo izpričati povezanost z narodno celoto.
OJbor
PISMO BRALCA
Koroški Siovenci proti žeiezni zavesi na Karavankah
V zvezi s sprejf7720?n slovenske televizije prcho oddajnih Peč smo prejeli celo vrsto dopisov, v hafcrih naše ljudstvo izraža veselje in hvaležnost, da lahho vidi in sliši slovensko oziroma jagoslot^amho televizijo. Kazen enega pisca fiz oholicc Beija-baj, ni nihče tožil, da hi imel zaradi pretvornika na Peči kakšne motnje. Med številnimi pismi, ki smo jih prejeli, objavljamo tokrat dopis, ki smo ga prejeli z Zilje.
Zelo sem se razveselil, da sedaj poleg naše avstrijske televizije končno sprejemam tadi slovenske TV oddaje. Po skoro enoletnem molka TV pretvornika na Peči, ki smo ga sicer vsak dan videli in se jezili, da molči; je končno na ^tejanovo le začel s svojim poslanstvom. Slovenska beseda, ki nas do pred nedavnim ni dosegla preko etra (Padi radia Pjab-Ijane ni bilo mogoče sprejemati), je končno tadi po etra prodrla v naše vasi ob Zilji. Pako v teh zimskih časih z velikim zanimanjem poslašamo in gledamo slovenski PV sprejem, ki nam izredno agaja. 5edaj imamo tadi Ziljani podobne pogoje PV sprejema kot naši bratje in sestre v Pod-jani, ki sprejemajo preko oddajnika na Piešivca. 5 sprejemom slovenske PV, se v Zilji ne čatimo več tako zapaščene in izolirane od naših sobratov v Podjani, Poza in v matični deželi Sloveniji, saj nas vse po-vezaje naš skapni slovenski jezik in prav to nam daje apravičeno apanje, da se bomo tako lažje zoperstavili
Sloven:ko prosvetno društvo ..Danica" v št. Vidu v Podjuni vabi na
6. PLES ..DANICE
v soboto 21. januarja 1978 pri Voglu v Št. Primožu s pričetkom ob 19.30 uri. Za ples igrajo .Fantje I: Podjune", poieg tega pa bomo nudili še pester kulturni program.
Odbor
načrtnema raznarodovanja, katere-ma so izpostavljeni Slovenci na Koroškem. V pogovorih s prijatelji in znanci sem mogel agotoviti, da pod Dobračem ob Zilji niso registrirali nobenih motenj, tako da je bilo vse alarmantno pisanje koroškega tiska postavljeno na laž. Sedaj apamo, da ne bo ostalo samo pri začasnem slovenskem TV sprejema, kajti mi nočemo še naprej železne zavese na Karavankah, kar je seveda vroča želja nemških nacionalistov na Koroškem.
Naslov v uredništvu
Žitara vas -Malčape
Tik po Novem letu, v torek 10. januarja, smo spremili na naše farno pokopališče Silvestra Rutarja p. d. Habnarjevega Silvestra iz Malčap. Zaradi neozdravljive bolezni je moral veliko prezgodaj in v najlepših letih, v 44. letu starosti, zapustiti svoje najbližje.
Pogrebne obrede je opravit domači župnik gospod Matevž Nage-le. Od njega so se poslovili tudi pevci moškega zbora .Trta" Zitara vas, katerega član je bil rajni vsa leta in se mu tako zahvaliti za vsa dela, katera je kot nekdanji kulturni sodelavec za društvo doprinesel.
Habnarjev Silvester je bil vesele narave in je rad prepeval, saj je petje ljubil nadvse. Bil pa je tudi dober igralec. Zaradi tega so ga imeli povsod radi, bodisi doma, v soseščini ali pa na kmetijski šoli v Podravljah, katero je pred leti obiskoval. Rajni je bil sin zavedne Habnarjeve družine. Njegov oče, rajni Habnar, je dolga leta predsedoval SPD .Trta" v Zitari vasi. Kot oče tako je tudi sin ostal zvest član slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Pokojnega Silvestra bomo ohranili v častnem spominu. Njegovim svojcem ob težki izgubi izrekamo noše globoko sožalje.
Uspe) koncert SPD
Veliko gostujemo po Koroškem in tudi drugje po svetu, zato seveda ne smemo zanemarjati naših domačih ijudi. Prav zato smo se nameniti oziroma skieniii, da bomo vsako ieto na novoietni dan prirediti „novoietni koncert" za naše domačine. Čeprav je bita noč od sitvestra na Novo teto kratka, se je tudi tetos na ta dan pri Vogiu v Št. Primožu popotdne zbraio vetiko ijudi, da prisostvuje našemu koncertu.
Za uvod je zapel mešani zbor „Danice", nato pa je občinstvo pozdravil naš predsednik Stanko Wa-kounig, ki je tudi vodil skozi lepo pripravljeni spored. Ker pa letos obhajamo 100-letnico rojstva največjega slovenskega pesnika Otona Župančiča, je predsednik v povezavi uporabljal njegove pesmi in nas tudi seznani! s pesnikovim iiv-tjenjem. Obiskovalci so z velikim zanimanjem sledili sporedu. Po nastopu mešanega zbora je bil z navdušenjem sprejet ansambel SPD Borovlje „Drava". Prikupna dekleta
so pod vodstvom Romana Verdela zapela več koroških narodnih, ki so bile nagrajene z navdušenim aplavzom. Nato je spet nadaljeval s sporedom naš domači mešani pevski zbor pod vodstvom Han-zija Kežarja, ki je seveda kot vedno žel obilno priznanja. In ker smo vse leto pridno delali, smo po uspeli prireditvi imeli še božičnico in se v prijetni družabnosti prav po domače zabavali.
K obhajanju stoletnice rojstva Otona Župančiča, katerega smo se spomnili že kar prvi dan v tem ju-
Čar tepe barvne fotografije
Prejšnji petek 13. januarja je Slovensko planinsko društvo v Celovcu priredilo v dijaškem domu SŠD v Celovcu skioptično predavanje z naslovom „Stari lovec". Predaval je odbornik Slovenskega planinskega društva in lovec, Franci Kropivnik iz Sele-Kota.
Gledalci oziroma poslušalci, katerim je bilo namenjeno predavanje, so bili predvsem dijaki; pogrešali pa smo planince in druge prijatelje lepe narave ki so tako zamudili izredno priložnost videti edinstveno lepo in skrbno pripravljeno skioptično predavanje, ki nas je za eno uro in po) prestavilo v Čudovito lepo planinsko naravo povezano s prelepimi živo pisanimi posnetki iz življenja živali in flore.
Posebnost tega predavanja je bila v tem, da je potek predavanja spremljala izbrana glasba in da je tekst predavanja posredoval zvočnik. Avtor je samo s pomočjo pritiska na
Maturanti Zvezne gimnazije za Siovence vabijo na
GiMNAZiJSKi PLES
ki bo v četrtek, dne 26. januarja 1978 ob 19.30 uri v Deiavski zbornici v Ceiovcu.
igraii bodo .Fantje treh do-iin" in „Aip:ki kvintet"
Vsi prisrčno M^ijeni/
gumb posredoval prelepe slike na platno. Poslušalcev oz. gledalcev niso zadivile le pisane barvne slike temveč skrbno pripravljena in naštudirana vsebina, ki uvodoma prikaže starega lovca, ki je na klopi naslonjen na steno kajže, zaspal. Vsebina teh „sanj" nas povede v svet divjadi, ptic in vsakovrstnih cvetic. Letni časi, s svojimi posebnostmi od bele zime preko zelene pomladi, pisanega poletja pa do čudovitih pisanih barv jeseni, se vrstijo in dajejo predavanju tisto vsebinsko harmonijo, ki jo more ustvariti le fotograf umetnik. Iz pogovora s tovarišem Kropivnikom smo zvedeli, da je te lepe slike napravil s fotoaparatom znamke „Zenit" ki je edina enooka zrcalna kamera (Spiegelreflex-Kame-ra) v Avstriji, ki stane pod 1000 šilingov. Tovarišu Kropivniku tem potom izrekamo prisrčno zahvalo za prijetno uspeli večer z željo, da bi bil pri izbiri lepih motivov še naprej tako uspešen, kot je to bil do sedaj.
Naslednjega dne v soboto 14. januarja so sedež Slovenskega planinskega društva v Celovcu obiskali zastopniki planinske sekcije Avto Celje z namenom, da navežejo stike z našimi planinci. Ob tej priložnosti so že fiksirali dva termina — Celjani bodo naše planince obiskali 11. marca na Bleščeči planini, naši planinci pa bodo vrnili obisk 10. oz. 11. junija z vzponom na Raduho. Na sobotnem srečanju so zastopniki obeh bratskih planinskih organizacij izmenjali darila in tako začeli novo ero medsebojnih tovariških planinskih stikov.
Danica
bilejnem letu, bi omenili, da je la veliki slovenski pesnik to pozornost vsekakor zaslužil, saj je bi! s Koroško prisrčno povezan in tej deželi posvetil kar več pesmi. Tudi pri prihodnjih naših prireditvah se ga bomo spomnili, tako v našem domačem društvu, pri ostalih slovenskih prosvetnih društvih na Koroškem in sploh po vsem življenjskem prostoru, kjer prebiva slovenski rod.
Glede novoletnih koncertov pa je naš namen, da jih bomo redno prirejali in tako dali našim prosveta-šem, ki iz leta v leto požrtvovalno in nesebično delajo za narodov blagor, možnost oz. priložnost, da v prijetni domači družabnosti vsaj za nekaj ur pozabijo skrbi in težave, s katerimi smo soočeni v vsakdanjem življenju. Lanskoletni in letošnji novoletni koncert, ki sta oba lepo uspela, sta vsekakor pokazala, da je posejano zrnje padlo na rodovitna tla. In tako se naše društvo danes lahko ponaša, da prireja letno že kar dve tradicionalni prireditvi — novoletni koncert in Ples Danice, ki ga bomo že šestič obhajali jutri. To dejstvo prepričljivo dokazuje, da je naše društvo oz. naši prosvetaši izredno prizadevni in polni načrtov, kako bi našo kulturno-prosvetno dejavnost naredilo čim bolj atraktivno.
TR!BUNA BRALCEV - TR!BUNA BRALCEV - TR!BUNA BRAL
Odprto pismo
PLES KLUBA SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNiKOV
bo v soboto 28. januarja 1978 s pričetkom ob 20. uri pri Šoštarju v Giobasnici. tgrajo: .Fantje treh doiin"
Prisrčno Miljeni/
Prof. dr. Saxerjev govor (dobesedno objavijen v našem iisfuj, ki ga je imei v mesecu avgustu ob priiožnosti postavitve dvojezičnega krajevnega napisa v Škocijanu, je bii povod, da se je ob njem spotakni) .Ruf der Heimat" in neke pasaže ie-tega popačene cifirai. Dr. Saxer je v odprtem pismu, ki ga je nasiovii na uredništvo .Ruf der Heimat" in ki ga v ceioti objavijamo, osvefiii resnico in ovrgei popačeno poročanje omenjenega iista.
In der letzten Nummer Ihrer Zeit-schrift .Ruf der Heimat" schreiben Sie liber mich und meine Haltung in der Karntner Volksgruppenfrage. Unter anderem zitieren Sie angeblich wortliche AuBerungen aus meiner Rede in St. Kanzian im August 1977. Die von Ihnen zitierten AuBerungen habe ich in dieser Form weder in St. Kanzian noch sonst irgendtvo getan. Meine Rede wurde damals in einer osterreichischen Zeitung vollinhaltlich und tvortgetreu abgedruckt. Ich ver-stehe daher nicht, svarum Sie sich liber eine in Gsterreich gemachte Aussage, die in einem osterreichischen Blatt originalgetreu in deutscher Sprache wiedergegeben wurde, liber eine auslandische Quelle informieren, in der die Aussage nicht in der Ori-ginalsprache und noch dazu falsch sviedergegeben svurde. Jedenfalls soll-ten Sie in Hinkunft genauer recher-chieren und eine derartige VorgangS-weise unterlassen.
Die entsprechende Stelle in meiner Rede, die Sie in entstellter Form ge-bracht haben, lautet wortlich: .Eine diozesane Ubersicht der katholischen Kirche liber die sprachenmaBige Zu-sammensetzung der Bevolkerung in Karnten aus dem Jahr 1849, also vor dem Ausbruch der nationalen Gegen-satze, weist im Dekanat Eberndorf, zu dem St. Kanzian gehort, liber 13.000 Personen mit slosvenischer Sprache und keine Person in deutscher Sprache aus. Wenn wir dies mit dem Ergebnis der Sprachenzahlung ver-gleichen, mlissen wir fragen: Wo sind diese Menschen hingekommen? Kann ein Volk, kann eine Sprache inner-halb von 4 Generationen formlich verschsvinden?"
Ich habe darin also eine Frage
SLOVE NSK) ATLETSK! KLUB
vabi na
SAK p!es
ki bo v soboto, dne 4. februarja 1978 ob 20.00 uri pri Šoštarju v Giobasnici.
za pies igrajo Vese!i pianšarji
Vsi od biizu in daieč prisrčno vabijeni Odbor
aufgetvorfen, die ztveifellos auch fiir Sie von Interesse ist.
Zu Ihrer Frage hinsichtlich des Schicksals der deutschen Volksgruppe in Jugoslatvien ist folgendes zu sagen: Ich kenne ihr Schicksal und habe immer starken Anteil daran genom-men, da ich viele von den aus Ju-goslawien Vertriebenen, Ausgesiedel-ten und Gefllichteten selbst gekannt habe und kenne. Aber ich halte es fiir verfehlt, Unrecht, das in der Ver-gangenheit geschehen ist, durch ge-genwartiges Unrecht zu riichen und damit fortzusetzen — wie dies indi-rekt aus Ihrer Bemerkung und dran-genden Fragestellung hervorgeht. Wie Sie wissen, wurde das von Ihnen zitierte Schicksal der Deutschen in Jugoslasvien teils durch den Jugosla-wischen Staat, teils durch Hitler-deutschland verursacht und voll-streckt, nicht jedoch durch die Karntner SloTvenen. Es ist nicht einzusehen, warum osterreichische Staatsbiirger fiir das, was von auBerosterreichi-schen politischen Kraften verursacht worden ist, btiBen sollen. In diesem Zusammenhang verweise ich Sie auf die vorbildliche Art und Weise, in der etwa die Gottscheer und die an-deren Volksdeutschen aus Jugosla-wien die Erinnerung an ihre ehemali-ge Heimat zu bewa!tigen versuchen, um nicht neuen HaB aufkommen zu lassen, wie ich dies auf dem Krasto-witzer Treffen im vergangenen Jahr eindrucksvoll erlebt habe.
Im Gegensatz dazu steht der Ton, in dem Ihr Bericht abgefaBt ist — darunter im besonderen die Formu-lierungen .stellt sich in den Dienst des slowenischen Nationalismus", .nationalkommunistische slowenische Veranstaltungen", „slowenischnatio-nalistischer Unsinn", „die argsten slosvenischen Chauvinisten", .Erflil-lungsgehilfe slowenischnationaHsti-scher Interessen". Diese Formulierun-gen sind keine geeignete Basis fiir eine sachgemaBe Auseinandersetzung liber das schwierige Karntner Volks-gruppenproblem, sie entsprechen auBerdem nicht den Tatsachen, sie zielen vielmehr in ihrer bewuBt ver-falschenden Terminologie darauf ab, die osterreichischen S!owenen und jene, die ihre berechtigten Forderun-gen unterstlitzen, in den Augen der dffentlichkeit herabzusetzen und zu diffamieren. Ich fordere Sie daher im Interesse Karntens auf, in Hinkunft auf eine solche Tonart zu verzichten.
Dr. Robert 5%xer
JANEZ ŠVAJNCER	3
Pridi k potoku
2
Iz točilnice so odhajali zadnji gostje in že so okna potemnela. Natakarica Manka je mehaniku Dolfetu pred nosom zaklenila vrata. Vsiljivec. Nogo je podstavil, da ni mogla takoj zapreti.
„Če ne boš dal miru, bom zakričala," je zamerljivo zagrozila.
„Ti kar kriči, jaz pa odmaknem nogo, ker sam tako hočem," je zamomljal Dolfe in se spustil po stopnicah. Na spodnji je postal in začel šariti z rokami po žepih. Ko je končno odkril škatlico, jo je odprl in si vtaknil cigareto v usta. Vžigalic ni našel. Obrnil se je proti točilnici in nagovoril natakarico Manko, čeprav je ni nikjer videl. .Mankica, privošči mi malo veselja. Žrtvuj mi vžigalico. Nočeš? Pa nič! Naj ti zgori med prsti in te opeče! Enkrat boš že videla hudiča namalanega!"
Gregor Šipek je zamudil veselje v točilnici. Do poslopja je dospel prav tedaj, ko so v oknih ugasnile luči. Ni se kazal odhajajočim postavam, ki so motovilile po cesti. Počakal je za živo mejo, da so odšle mimo njega. Z mehanikom Dolfetom pa sta skoroda trčila drug v drugega in se spogledala, kakor da se nista še nikoli videla.
„Jaz sem," je mirno rekel mladi učitelj.
„Kaj me briga," je zamomljal Dolfe in se odmajal. Po nekaj korakih je vrgel čez ramo: ..Kdorkoli si, daj mi ogenj!" Pustil je, da mu je Gregor Šipek prižgal cigareto, potegnil strastno dime vase in se odzibal.
Niti hvala mi ni rekel, je pomislil Gregor Šipek. Ti ljudje tukaj so čudaki. Premišlja o njih in jih zlaga na kupčke,
a se ne dokoplje do resnice. Bo že čas odpravil to pomanjkljivost. Prvi mesec mu teče v tem kraju. Prijatelja si še ni našel. Kakor se ogleda naokoli, ne odkrije primernega. Delavci, obrtniki, kmetje. Zapirajo se v svoj svet, njegov jih ne zanima.
Kaj potem, če je učitelj! Vozovnico mora imeti kot vsak drug. Sprevodnik Boštjan Težej ga je celo nahrulil v avtobusu ...
Kri mu je udarila v lice, a se je obrzdal. Ni mnogo manjkalo, da ni spregovoril v sprevodnikovem tonu ...
Učiteljice so večje revice kot on. Skrivoma pogledujejo po njem in ga ocenjujejo. Špela, Metka in Nada so poročene, Zinka, Dragica, Marija, Štefka, Helena samske . . .
Poskusil se je približati Zinki Meglič. Ni bilo nič resnega. Popravljala je šolske naloge, ko ji je rekel, da jo občuduje.
Zakaj, je vprašala.
Dekle s tako nežno ročico ima mehko srce.
Njegov odgovor jo je spravil v smeh. Ponovila je, da so jo morale kolegice slišati.
Zameril ji je, ker ni obdržala zase. Laskanje je bilo namenjeno samo njej, ona pa je takoj razbobnala. Zenska logika, je zategnil in pobral dnevnik. Še v razredu je mislil na njeno otročje ravnanje.
Pod lipo je sedel na klop. Tukaj so se nekoč zbirali ljudje. Razdrli so marsikatero pametno. Moral bo popeljati šolarje sem in jih spomniti na prednike. Zgodovina vasi in rodov. Vcepil jim bo ljubezen do domovine.
Učiteljice govorijo samo o hrani, oblekah in avtomobilih. Ni njihove sorte. Malo se ga je vendarle dotaknilo. Prvi bo imel avto na tej šoli. Pribrzel bo, da bodo učiteljice poskočile kot preplašene kokoši. To je že nekaj. Veliko in odločilno.
Gregor Šipek je začel sam sebi ugajati. Misel na lasten avto ga je popolnoma omrežila.
Ravnatelj Gvido Zorec je utonil v pozabo. Starec! Deli mu očetovske nauke. Hvala za prijaznost. Nemara ga, to si mora priznati. Od prvega dne si ni obetal posebnega zbliža-nja med obema. Sluti, da pazi nanj bolj kot na učiteljice. Njim pogleda skozi prste, njega prime trdo. Manjka samo še
to, da ga bo potegnil za ovratnik ko paglavca. Ne bo se mu pustil. Potem bo moral spremeniti pokroviteljski odnos do njega.
V bližnji hiši je zalajal pes. Kako lahko vpliva na ponočnjakovo razpoloženje.
Gregor Šipek je ogorčeno vstal in stisnil pesti. Po telesu se mu je razlila bojaželjnost. Zaprl bo psu smrček, da še bevska ne bo poslal iz sebe. Nemarno ščene je prebudilo sovrstnike.
Lajež je prihajal od vseh strani. Nemara psi slutijo nesrečo? Ne preostane mu nič drugega kakor odhod. Če so zavohali njega, naj se kar oblizujejo.
Ze je vzel pot pod noge in sev mil v sobo. Na spanec je še dolgo čakal. Zaprl je okno, ker lajež psov ni ponehal.
Zjutraj so učiteljice stikale glave in poizvedovale, kaj se je dogajalo ponoči. Omenjale so nemirne pse in zvedavo pogledovale Gregorja Šipka.
„Jaz nič ne vem," je odseka! na kratko in jim kazal slabo voljo na obrazu.
Ravnatelj Gvido Zorec je z zdravilnim smehljajem obstal na vratih zbornice. Prijazno je pokimal na pozdrav in kar od tam rekel: „Noč je minila v veselju. Vsem ni bila naklonjena. Nekateri so prepevali, drugi so iskali samoto. Prijetno je sedeti na klopi pod lipo."
„Kdo je sedel?" je utrujeno vprašala učiteljica Špela Hreščak.
„Kdo? Kdo?" so regljaje zategnile učiteljice v zboru in se zvedavo zazrle v ravnatelja, le Zinka Meglič je šepnila Gregorju Šipku:
..Neuslišana ljubezen."
„Vidva me ne poslušata?" Ravnatelj je umolknil in poravnal sliko na steni. Izdelek učiteljice Helene Plaveč. Na krajevni razstavi so odkrili njen talent. Trumoma so stali pred sliko. Nekdo je napisal v knjigo vtisov:
— Bodimo hvaležni učiteljici Heleni Plaveč, da je naslikala naš kraj in ga povzdignila.
..Poslušam," je rekla Zinka.
„Jaz tudi," je pritrdil Gregor Šipek. V sebi je spet
20. janucrr 1978
M — $tev. 3 (1849)
Z toncem na zvišan pritisk
Skrbimo za naše prijateije - ptice
V mrzhT	se spowwZwo fr«7i pr:dnZ/!
ptic, ^Z so	we Zeto po/^Zra/e črfZč^e Zw
t/r^ge š^od/jZvce v sadofnjd^ZŽ!. Kaj nZ?7M77:o tte^je f ^/etZ sprdf/jene ptZčje ^rw:7w:ce w rze-^zz; soHČnzčfzzV' peč^? O^Mzzrzo jo zzzrzzz; rzzz dre-tzo zzz prZcam posZrczzzMO z ozzz/o „zd/?fd/e".
/(orzsZrze ptZce so rzzzšz wdj/<o/jšZ zzzvczrzz^z prr zzzZzrzzzz/zz s^od/jZfcev, ^z zzzzžčzzjejo rzzzse vrtne, po/js^e zz! gozdne ^zz/zzzrc. A"rwzčzzzz sredstva Mem^ajejo szzzzzo enkratno, ptZce pzz s^ntega zajeda/ca poZščejo pod /a/^jem zrz pod vsa^o se ta^o tan^o vejZco. UgotovZ/Z so, da ena sama sZnZea dnevno poje 7000 z/o 73000 jajčec smrekovega pre/ca a/Z gokarja, enako števdo gosenic tega s^oz//;zvez: pa z/o go/egzz okžre srednje ve/Zke /g/zzvce a/Z //stavce. Teoretično torej ena sama sinica dnevno res/ ce/o z/revo.
Prav zato /akko ptzezzzzz rzjz/zov trad poplačamo tako, z/zz jim pozimi, ko jim /zrztMe pri-manjkaje, z/zzrzzjerzzo tiste po/ zzr/ce, ko se za-fHrrz/zfTTO z o/zeszzrzjez?! krm:7n:ce Zn vsak z/rzzg/ dan vzzzzjo natros:mo nekaj zrzzjzz. To je se pret/fsezTz pozrzerzz/zzzo v zimskem časa. Ce pzz smo /jadje rzzz mesta, jim komo tadi po/eti nastavi// v našem szzz/ovrzjzz^zz zrz k/ižnji oko/ic^ va/Z/nice zrz jim tako res zz^zzzzz/z pozornost z naše č/oveške strani.
/Ve trosimo v ^rrrzz/rzzce krakov:k z/ro/zczrz, ki se rzzz v/agi rzzz/zre^rzejo, rzzz rrzrzzzzz zmrzne-jo zrz pticam szzrrzo škodajejo.
Drobni nasveti
H Dobro bi bilo, če bi kdaj osvežili zbledele platnice vaših knjig. Pomešajte beljak s kisom in s to zmesjo drgnite nekaj časa platnice, potem pa jih še nalahno obrišite z jelenjo kožo.
)§ Kuhan krompir boste lepo olupile, če ga polijete s hladno vodo in pustite v njej dve minuti.
H Medeninasta posoda se bo lepo svetila, če jo očistite s kisom in soljo.
H Sadje in zelenjavo iz hladilnika operemo šele tik pred uporabo ali serviranjem.
H Če želite hitro in natančno ločiti beljak od rumenjaka, razbijte jajce nad manjšim lijakom. Beljak bo stekel po lijaku v posodo, rumenjak pa ostane.
H) Pri pranju posode dodajte vodi za izpiranje nekoliko kisa. Posoda se bo lepo bleščala.
H če ste sadni sok preveč sladkali, mu dodajte limonin sok.
Če pečete ribe z olivnim oljem, jim lahko izboljšate okus z aromatičnimi zelišči, z dodatki česna, peteršilja, rožmarina in lovora.
Z njim si olajšamo dnevno kuhanje, ker se v njem živila, ki se dolgo mehčajo, hitreje skuhajo in jih tako lahko uporabljamo tudi v času, ko nam zunanje delo odmerja za kuho le pičel čas. Ni se nam treba odreči npr. fižolu, bolj trdemu mesu, suhi svinini, vampom, stari perutnini in podobnem. Odlične so tudi enolončnice z mesom ali brez njega. Lonec nam služi tudi za kombinirano kuho. Vzemimo za primer goveji ali svinjski golaž. V odprtem loncu lahko najprej prepražimo čebulo, dodamo meso, vse začimbe in nekaj časa pražimo, pomokamo, da omako gladko vežemo, zalijemo in šele sedaj lonec zapremo in dušimo potreben čas.
V ČEM JE PREDNOST LONCA
Skrajšuje čas kuhanja na eno petino. Ker se lonci nepredušno zapirajo, para ne more uhajati, v posodi nastaja zaradi tega zvišan pritisk in zvišana temperatura vrelišča. Živila se zato hitreje zmehčajo. Iz loncev se ne širijo po kuhinji vonji po kuhanju do-ločenih živil, ki so pri običajnem kuhanju pogosto daleč zaznavni. Zaradi kratkega kuhanja in zaščitenja pred zunanjim zrakom se ohrani v živilih velik del vitaminov in tudi rudninskih soli. Živilom zadostuje že majhna količina vode oziroma tekočine, da se lahko skuhajo, ker se mehčajo tudi v nastali pari. Izločanje hranilnih snovi je manjše in živila se redkeje primejo dna posode.
KDAJ LONCA NE UPORABLJAMO
Negospodarno je kuhati v njem živila, ki se hitro skuhajo, posebno še sočno in mehko zelenjavo. Prav tako niso primerne jedi, ki jih moramo med kuhanjem po večkrat kaj dodati. Lonec moramo vsakič ohladiti, da pade pritisk, nato odpreti, dodati kar je potrebno, zapreti in vnovič ogrevati. Nekateri taki recepti se dajo spremeniti, da čim-več dodatkov damo v lonec že v začetku kuhanja. Prvi del kuhe opravimo pri odprtem loncu, drugi del, ko se začne pravo mehčanje živil, pa v zaprtem. Negospodarno je tudi kuhanje majhnih količin v prevelikih loncih.
PR) KUHANJU UPOŠTEVAJMO
Lonec polnimo le do % njegove prostornine. Živil, ki se zelo nakuhajo ali med kuho zelo penijo, pa denemo v posodo še manj. Tudi za to kuhanje je priporočljivo nekatera živila prej namočiti, da nabreknejo, ker je čas kuhe krajši in bolj zanesljivo lahko presodimo, koliko živila sme v lonec (fižol, suh grah, ješprenj). Govejo juho ku-
hamo tako, da jo zavremo pri odprtem loncu, počakamo, da se pene poležejo, nato lonec zapremo.
Vsakič, ko lonec zapiramo, se neposredno prepričamo, če je ventil v redu, da ne pride do nezgode. Kuhamo pod nadzorom. Lonec lahko pustimo brez opazovanja šele tedaj, ko kazalec pove, da se je pritisk umiril in smo dotok toplote že znižali. Jedi na splošno manj začinjamo kot običajno, ker aromatične snovi med kuho ne morejo izhlape-vafi. Živila oziroma jedi kuhamo natančno tako dolgo, kot to predvideva tabela, ki smo jo dobili ob nakupu lonca. Pri sestavljenih jedeh pa je odločilno za čas kuhe tisto živilo, ki je najtrše in se po njem ravnamo. Vsaka minuta podaljšanega kuhanja poslabšuje hranilno vrednost jedi, videz, včasih tudi okus. Lonca ne odpremo prej, preden pritisk popolnoma ne pade. Hlajenje oziroma padanje pritiska pospešimo z obtivanjem s hladno vodo ali mrzlo vodno kopeljo. Ravnamo se po navodilu, ki je za razne vrste loncev lahko različno. Ventil po-
mijemo takoj, ko lonec odpremo, da se ne zasuše drobni delci jedi, ki bi lahko pri vnovičnem kuhanju povzročali težave. Skrbno pcmijemo tudi cel lonec, znotraj in zunaj. Stclno nadzorujemo ventile in tesnilne gume in jih po potrebi zamenjujemo. V loncu na zvišan pritisk lahko tudi konzerviramo sadje ali zelenjavo. Ker pa se zaradi zvišanega pritiska dvigne tudi temperatura, se pasterizacija spremeni v sterilizacijo (temperaturo čez 100 stopinj Celzija).
POSKUStTE
PARADtŽNtKOVA JUHA
Potrebujemo: 5 krompirje, stan krop, 1 kg paradižnika, 5 dkg masti, poiovico čebute, so), skodeii-co mieka, letenje od zetene in peteršiij.
Otuptjen krompir zrežemo na koščke in skuhamo v stanem kropu. Kuhanemu dodamo razpotovtjeno paradižnike in na masti prepraženo čebuto. Vse dobro prevremo in nato prettačimo. Pred serviranjem dodamo juhi so!, mteko, sesektjano zeteno in pe-teršitj.
PARAD!ŽN!KOV SOK
Potrebujemo 80 dkg paradižnika, 4 žtice stadko smetane in za noževo konico sesektjanega zetene-ga peteršitja.
Paradižnike stisnemo skozi krpo ati cedito. Sok zmešamo s tekočo smetano in peteršitjem.
tn še drugače: prettačenemu paradižniku dodamo sok debetejše timone in 10 dkg stadkorja.
Nekaj o postani hrani
Jed je najbolj okusna, dišeča in najlepšega videza, če jo ponudimo takoj, ko je kuhana. Če pa s kuhano hrano nepravilno ravnamo, bistveno poslabšamo njeno hranilno vrednost, pogosto tudi okus in videz. Živila smemo kuhati le tako dolgo, da se primerno zmehčajo. Nepotrebno podaljšano kuhanje uničuje vitamine, posebno občutljiv je vitamin C in vitamini B skupine. Taka živila so prekuhana. Enak učinek ima tudi predolgo shranjevanje kuhane jedi na toplem, največkrat na robu malo toplega štedilnika ali v pečici. Čim dlje tam stoje, tem manj so vredne. Nekatere pa postanejo lahko tudi zdravju škodljive, zaradi strupenih snovi, ki jih izločajo bakterije. V jedeh, ki jih pustimo stati pri temperaturi okoli 35 do 40 stopinj Celzija, hitro propade še ostanek vitaminov in prično s škodljivim delom mikroorganizmi, še hitreje kot pozimi, se to dogaja poleti. Jedi spremene svoj prvotni okus, pravimo, da so postane. Posebno občutljive so zelenjavne in krompirjeve jedi.
Danes se tej napaki lahko izognemo, ko imamo hladilnike. Namesto, da jedi predolgo držimo na toplem, ker še niso vsi člani družine doma, da bi jedli, jih na hitro ohladimo in postavimo v hladilnik. Ta nam dela večje usluge kot, na primer, topel štedilnik. Sveže kuhano jed, ki stoji v hladilniku le kratek čas, segrejemo samo do 50 oziroma 60 stopinj Celzija, na temperaturo, ki je za uživanje najbolj primerna (računajoč, da se na krožniku hitreje hladi). Jedi pa, ki smo jih shranili od enega obroka do drugega ali celo za drugi dan, moramo dobro prevreti, da doseže vrelno temperaturo tudi notranjost živila (npr. košček mesa). Tako preprečimo morebitne prebavne motnje, ki lahko nastanejo v ljudeh, ne da bi mi s svojimi čutili to zaznali. Boljša je gotovost kot pa nevšečne posledice.
Zelo previdni moramo biti tudi pri kuhanju na zalogo, če jedi ne zmrznemo v skrinji, temveč jo le na hladnem hranimo dan ali dva. Zelenjavne jedi za to sploh ne pridejo v poštev, popolnoma je, na primer, izključena špinača, o kateri smo že večkrat pisali. Tudi zanjo je najprimernejša shramba hladilnik. Posebno hitremu kvaru so izpostavljene jedi z nadevi iz sesekljanega mesa. Zanje nikakor ne zadostuje navdna shramba.
Nekoliko izjemne so pri tem, na primer, sarme iz kislega zelja in sploh jedi s kislim zeljem, ker je znano, da kislina zadržuje razvoj škodljivih bakterij, vitamini pa propadejo vseeno. Ker pa se v vsakdanjem življenju le ne moremo izogniti kuhanju za naprej, moramo vsak tak, zaradi stanja in pregrevanja, vitaminsko osiromašen obrok obogatiti s svežo zelenjavo ali sadjem. Jedem iz kislega zelja dodamo malo svežega, enolončnicam primešamo obilo sesekljanega zelenega peteršilja ali pa ponudimo k obroku svežo solato ali kako sadje.
Kar smo napisali o postani kuhani hrani, velja tudi za mrzlo, kot so na primer razne solate, omake, kreme, pudingi, pikantne solate itd. Na mizo morajo čimbolj sveže pripravljene, sicer pa je njihova shramba hladilnik (razen za narejeno listnato solato) in tudi to le za kratek čas, ker tudi te jedi dobe po predolgem stanju okus po postanem, začenjajo pa se tudi kvariti, ker jih napadajo škodljivi mikroorganizmi.

taaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
bojeval hud boj. Ali je mogoče, da ga je ravnatelj ponoči opazil na klopi pod drevesom? Povsod mu je zapetami. Do-mištjavec! Mar so mu naročili, da bedi nad njim? Četudi ga je videl, mu ne bo priznal. Pred učiteljicami sploh ne. Naslajajo se nad vsako napakico in jo napihnejo do onemoglosti.
..Kdorkoli je sedel pod lipo, je čudak." Ravnateljev glas je padel porogljivo. ^Utrujenega ne mika noč pod milim nebom. Nisem pristojen, da predpisujem vzorce za izrabo časa."
..Tovariš ravnatelj, vi ste pa senilni. Kdo vam daje pravico, da oprezate za mano? To ni ne lepo in ne častno."
Učiteljice so povesile poglede. Gregor Šipek jih je presenetil. Pobral jim je besedo z jezika. Saj, saj. Med sabo so se pomenile, da je ravnatelj vsak dan bolj nemogoč, v obraz mu niso vrgle kakor on. Dregnil je v sršenje gnezdo. Pripraviti se bo moral na posledice in se posloviti od kolektiva. Ne privoščijo mu, šele ogrel se je in že se mu ponuja p(yotnica.
Ravnatelju Gvidu Zorcu je trznila brada. ..Čudaštvo je nenaravno, senilnost naravna. Človek ji je zapisan z rojstvom. Zame je to logično, ker sem že v letih. Ne prikrivam jih, kar bi bilo brez smisla. Važno jih je dočakati. Doživeti. ..
Vi ste mladi in ste mi povedali svoje mnenje. Ne postavljam vprašanja, ali ste v zmoti vi ali jaz. Toda ... dragt Gregor Šipek, ni mi vseeno, da se iščete med nami . ..
Lahko priznate, da še niste našli samega sebe? . ..
Bojite se stopiti v razred trezni. Zato ste se podkrepili z vinjakom. Začutili ste moč, postali ste pogumnejši in samozavestnejši . . .
Ni bilo prvič!
Že na zunaj ste več kot očitno kazali svojo spremembo. Razvezal se vam je jezik, a tudi zapletal. Šolarji so sami uganili, da z vami nekaj ni v redu. Bili ste vinjeni! Ali zaradi tega ne bo trpel vaš ugled? .. .
Od vas pričakujejo popolnost. Če že ne to, vsaj mnogo . . .
Zaspali ste za katedrom. Jožek, Vanč in Palko so mi pomagali, da smo vas odpeljali iz razreda . . .
O vašem primeru govorijo po vseh hišah. Zaradi vas so sinoči ljudje napolnili točilnico. Še ko je minila polnoč, ste se jim kazali na klopi pod lipo . . .
No, le pojdite v učilnice, kliče vas zvonec!"
Zbornica se je izpraznila, kakor da je potegnil hud veter. Učiteljice, ki so si druge krati še kaj povedale na hodnikih, so se samo spogledale in se nemudoma razšle. S treski vrat so dokazale svoj nemir.
„Danes ste pa bili vražje ostri do mene," je mirno rekel Gregor. Šipek.
Ravnatelj Gvido Zorec je od presenečenja odprl usta in gledal za hitečim mladim učiteljem. Postal je na hodniku in pri najboljši volji ni vedel, kaj naj bi si mislil o njem.
Pograjal ga je med vsemi učiteljicami in pričakoval, da mu bo segel pod kožo. On pa je ohranil naivnost in mu kar spotoma tole navrgel.
Torej se ne čuti krivega? . ..
Morda je šel predaleč in se je prenaglil. Ni mogel več obdržati v sebi. Nabralo se je in se razlilo Čez rob . . .
Ima ga za senilneža. Poprej je sprejel očitek popolnoma hladno, zdaj mu besni v prsih. Seglo mu je do srca in povzročilo bolečino . . .
Jasno je, da se razhajata. Spopad dveh generacij. Mlajše in starejše. Kar je njemu sveto in utečeno je Šipku prazna utvara.
Zagret je za vihravost in ne priznava zakonitosti, ki jo prinaša življenje. Med njima so nasprotja, vendar ne takšna, da bi se morala razhajati.
Nedopustno orožje je osebna žalitev. V tem sta oba pogrešila, on s čudakom, Šipek s senilnežem.
V odmoru je Gregor šipek zavil naravnost v ravnateljevo pisarno in na vratih rekel: ..Tovariš ravnatelj, tisto, da ste senilni, nisem mislil resno. Ušlo mi je z jezika. Vi ste imeli prav in ste me našli na tarči. Našeškajte me, da se bom poboljšal. Dvomim, ali bo kaj zaleglo. Vprašajte mojega očeta. Če ne njega, pa njegov hlačni pas. Včasih me je tako obdelat, da po dva, tri dni nisem mogel sedeti."
Ravnatelj Gvido Zorec je obsedel za mizo in se uprl v stolovo naslonjalo. Potreboval je močne opore pod sabo, ker se ga je lotil občutek, da sedi na razmajanem lesenem ogradju. 6či je pustil na tleh, ko je odgovoril: „Motiti Se je človeško."
„Tukaj, na, moje roke! Odslej me lahko tikate!" Gregor Šipek je prihitel k mizi, prijel ravnateljevo roko, jo potresel in se odzibal.
Nisem ga žalil, si je rekel ravnatelj Gvido Zorec. Čudaško se vede. Vsekakor je izjemnež. Takega učitelja še nisem srečal, čeprav sem v tej stroki že dvaintrideset let.
Učiteljice so strmele predse, ko se je v zbornici pojavi! Gregor Šipek. Zamudil je dragocene minute odmora, zato so bile prepričane, da ga je prizadelo ravnateljevo svarilo. Z dnevnikom pod pazduho in s tlečo cigareto v ustih je krožil okoli njih in ponavljal:
Stari mi je dal vetra, kaj? Mi privoščite? Le priznajte, da ste jih tudi same slišale od njega. Je take sorte. Človek in učitelj. Družinski oče in vzgojitelj. Ko bom imel toliko izkušenj kot on, se me bo gotovo tudi kaj prijelo."
„Tvoj jezik mrgoli od strupa," je razdraženo pripomnila Metka Sivec.
..Dandanes so dolgi jeziki v modi," je boječe spregovorila Štefka Vrane.
Zinka Meglič je zategnila: „Vse o pravem času."
„Nikar ne pretiravaj," je bojevito rekel Gregor Šipek. „Menda ti smem reči kaj ljubkega, ti pa takoj vzkipiš ko bodeča neža. Kaj morem zato, če si mi všeč. Dekleta, da si ne boste mislile, da katero od vas zapostavljam. Vse vas imam enako rad."
„Domiš)javec." Metka Sivec je pokazala šobo.
Špela Hreščak je poslala nejevoljne poglede po Gregorju Šipku.
„Ti si že predaleč. Se vidi, da si poročena. Pred izkušenimi ženskami dam klobuk dol."
„Kdo pa pravi, da nismo izkušene?" Marija Celec je pogledala izzivalno.
„Pa ravno ti si se oglasila! Kam se sploh odmakneš? Zmeraj tičiš na gredici med svojimi rožikami. Kaj le toliko brskaš, saj same rasejo in cvetijo."
„Še kako velja tisto o kravi in bobnu," je posmehljivo rekla Helena Plaveč.
(Da/je v prikodnji števi/ki)

„Za $tikarja Mak:ima Gasparija danes radi pravimo, da je naš, siovenski, skorajda ie tjudski umetnik. Tako ziepa ni stovenske družine, ki ne bi skrbno varovaia kakšne znamenite Gasparijeve raz-gtednice, koiedarja a!i knjige z njegovimi čudovitimi iiustracijami. Gaspari je bi) in ostai tesno povezan z našo zemtjo, našo zgodovinsko usodo in našim čtovekom v iepih in težkih trenutkih. V svojem doigem živtjenju je ustvari) pisano gaierijo narodopisno obarvanih umetnin; v neštetih variacijah je upodabtjat prizore iz kmečkega živijenja — raje praznične trenutke kot deto in trpijenje — ter jim vdihovat radoživost in neziomijivo vo)jo do živijenja."
Tako je bito med drugim zapisano ob izidu Gasparijeve monografije, ki jo je tani izdata zatožba Mtadinska knjiga v Ljubtjani. Letos — in sicer prihodnji teden — pa bo Maksim Gaspari obhajat 95-tetnico.
Nestor slovenskih upodabljajočih umetnikov se je rodil 26. januarja 1883 v vasi Selšček nad Cerknico. 2e kot otrok je s kredo in z ogljem risal po vratih domače hiše; tudi v ljudski šoti je bil njegov najljubši predmet risanje. Njegova želja po slikarskem poklicu je vrela vsak dan bolj in bolj — vendar je prišlo drugače: oče, lesni trgovec, je želel, naj se tudi sin posveti trgovini. Tako se je Maksim znašel v Kamniku, kjer je kot trgovski vajenec stregel kamniškim gospodinjam, tehtal živila, izpolnjeval gospodarjeva naročila; vsak prosti trenutek pa je porabil zase, za svoje risbe in slike.
Na eni svojih prvih slik je narisal slanik, posušeno ribo, kakršno je verjetno prodajal v trgovini. Sliko je podpisal s svojima začetnicama in jo opremil z letnico 1900. Ta slika, ki jo Maksim Gaspari hrani še danes, mu je omogočila prvi stik z mentorji, ki so mu pomagali v svet umetnosti. Tako ga je pot vodila najprej v ljubljansko umetno-obrtno šolo, iz Ljubljane pa na Dunaj, kjer je bil leta 1903 sprejet na slikarsko akademijo.
Na Dunaju je našel Maksim Gaspari mlade slikarje-somišljenike. Skupaj so ustanovili društvo .Vesna", katere geslo .Iz naroda za narod" brez dvoma govori o njenem programu. S člani tega društva se je srečal tudi slovenski pisatelj Ivan Cankar, ki je tedaj živel na Dunaju. Očividno so ga navdušili in v nekem pismu je o tem sreča-naju zapisal naslednje: .Zadnjič sem bil po naključju pri Vesnanih, mladih slovenskih umetnikih. To so fantje! To je življenje! Stradajo kakor turški psi — pa še ne vedo ne tega. Delajo neprestano, študirajo, sanjajo in so sami sebe veseli. Med njimi je tudi nekaj odličnih talentov:	Birolla, Smrekar,
Gaspari itd."
V študiji, ki jo je napisal za Gasparijevo monografijo, je dr. Stane Mikuž takole opisal posamezne postaje njegove umetniške poti:
Ko je Maksim Gaspari oktobra 1902. teta s prijateljem juristom Hinkom Smrekarjem pripotoval na Dunaj, da bi se vpisal na akademijo likovnih umetnosti, se je tamkajšnja secesija bližala višku svojega kulturnega poslanstva. Komaj devetnajstletni
no problematiko tedanjega časa. ^
Približno 1905. leta je dunajska secesija dosegla svoj višek, ki mu je sledilo naglo upadanje. In nadvse zanimivo je, da je to elitno gibanje rodilo našo moderno in da je iz njenih vrst izšel Maksim Gaspari, slikar, ki je s svojo umetnostjo resnično in široko zaobjel živtjenje slovenskega ljudstva.
Z Gasparijevimi ilustracijami obogatene Kettejeve ..Poezije" so prva slovenska knjiga, kjer so se pesniške stvaritve spletle z likovnimi interpretacijami v izvrstno skupnostno umetnino.
Gaspari se je leta 1907 naselil v Kamniku, kjer je imel pri prijatelju Sadnikarju več let delovni prostor. Slikal je po manjših naročilih portrete, razglednice in podobno.
Leta 1911 se je slikar oženil in odpotoval z ženo v Rož na Koroškem. Tu je marljivo risal in polnil svojo skicirko z motivi znamenj, kmečkih hiš, uljnjakov, običajev ter likov kmečkih ljudi.
V letih prve svetovne vojne je Gaspari ustvari) vrsto razglednic, s katerimi je spremijo! to strašno poglavje naše zgodovine. Toda to niso predvsem opisi bitk, temveč zgodbe o ljudeh, ki jih je doma
Maksim Gaspari
ČLOVEK )N UMETNtK V BESEDi tN PODOB)
Lani je zatožba Mtadinska knjiga v Ljubtjani izdata monografijo Maksima Gasparija. Prof. dr. Stane Mikuž, eden najboij znanih stoven-skih umetnostnih zgodovinarjev, je v strokovni študiji predstavit umetnikovo živtjenje in deto. Predvsem pa o njem govorijo njegove stvaritve; v prvem detu knjige je ob be-seditu reproduciranih v črno-beti tehniki 45 Gasparijevih det, v drugem, atbumskem detu monografije pa v barvah še nadaijnjih 50 najbotj-ših otjnih stik in itustracij.
Knjiga vetikega formata (28,5x22,5 cm) je vezana v ptatno in stane 285 šitingov. Dobite jo v knjigarni „Maša knjiga' v Cetovcu, Pauiitsch-gosse 5—7.
prizadela vojnd vihra, jim pozročila skrbi, žalost ali celo usodno nepopravljivo škodo.
Od leta 1923 naprej, ko je ilustriral .Prvo čitanko", je nastala rešta ilustracij za vrsto knjig, ki so bile, kar je tudi važno, namenjene predvsem mladim srcem. Tu se je začela prva Gasparijeva pot, ki je vodila v globino, do srca slovenskega ljudstva ... Za vse otroške duše so prvi umetniški vtisi delček njihovega kasnejšega svetovnega nazora in prav opitmizem Gasparijeve umetnosti, združen z vedrim humorjem, je v tej smeri gotovo pozitivno uspeval.
V dvajsetih letih je slikar razvil tudi ži-
vahno karikaturno dejavnost. Nastala je vrsta političnih karikatur za dnevno časopisje, slikar pa je karikiral tudi mnoge osebnosti iz slovenskega kulturnega življenja. Tudi ta dejavnost se je razvijala v znamenju rastoče stvarnosti in realizma.
Leta 1928 je Gaspari postal restavrator v etnografskem muzeju v Ljubljani. To mu je omogočilo potovati po deželi, posebno po Beli Krajini, kjer je mogel v tistih časih še najti pristno in živo ljudsko izročilo. Marljivo je začel risati stare hiše, kašče, zidanice, narodne noše, običaje in ijudi, nabrano gradivo pa je lahko s pridom uporabi! za slikarske kompozicije.
Leta 1928 je Gaspari postal restavrator v etnografskem muzeju v Ljubljani. To mu je omogočilo potovati po deželi' posebno po Beli Krajini, kjer je mogel v tistih časih še najti pristno in živo ljudsko izročilo. Marljivo je začel risati stare hiše, kašče,
Leta 1944 so nastale Gasparijeve ilustracije za Jurčičevega .Desetega brata". To .klasično" knjigo je že poprej ilustriral Ivan Vavpotič z imenitnimi risbami in Gaspari je bil nekako prisiljen, da se je pri tem delu prav posebno potrudil.
1952. leta so nastale risbe za .Slovenske narodne pravljice" Aiojzija Bolharja. Ta knjiga je - gotovo tudi zaradi Gasparijevega likovnega prispevka — doživela do danes že osem izdaj!
Sicer pa je bilo Gasparijevo umetniško ustvarjanje pravo težaško delo. Iz njegove delavnice so prihajale risbe, olja, pasteli, gvaši, tempere, ilustracije, vinjete, diplome, plakete, naslovne strani knjig, satirične risbe in karikature. Mikala ga je preteklost, narodno izročilo, vse domačnosfno in slovensko, vse, kar je dojemal z očmi in s srcem. Na njegovih slikah so zaživeli vsi številni slovenski običaji, na njih so se ohranile podobe krošnjarjev, sejmov, svatb. Kdo še ni kdaj videl njegovih zelenih Jurijev, desetih bratov, muzikantov, kolednikov, čebelarjev, otroških iger, narodnih noš? V svojem dolgem življenju in snovanju je uresničil delovno geslo naslikati vse .od zibelke do groba":	utišana in
umirjena slikovistosf njegovih del je zares zajela vse od otroka v zibelki preko vseh pomebnih dogodkov v življenju in običajev ob njih vse do smrti. Za tiste, ki so njegovo delo spoštovali, je delal, dokler je mogel in še ni dolgo tega, ko se je moral delu odreči zaradi poslabšanega vida.
2e v mladosti si je začrtal svoj osebni program in ga je pozneje tudi zapisal: .Mnogi umetniki hodijo po motive v tuje kraje. Čemu stremljenje v daljavo, če je lepota tako blizu? In slikovita lepota je vsepovsod po slovenski zemlji . . ." Tega programa se je držal vse svoje življenje in ga verjetno ni slovenskega umetnika, ki bi bil tako kot Maksim Gaspari prepotoval vso slovensko zemljo; povsod je zbiral vtise in navdihe za nešteta umetniška dela. Pot ga je pripeljala tudi k nam na Koroško: v plebiscitni dobi se je s srcem in znanjem ves zastavil za pravično rešitev koroškega vprašanja ter je vtisnil pečat svoje umetniške izpovedi takratnemu propagandnemu gradivu; na Koroško pa se je vrnil tudi pozneje, ko je zlasti v Rožu zbiral in s .pisavo" umetnika ote! pozabi narodopisno blago slovenskih krajev in ljudi.
Čestitkam ob visokem življenjskem prazniku Maksima Gasparija se pridružujemo tudi koroški Slovenci!
ALt STE ŽE ČLAN PRVEGA SLOVENSKEGA KNJtŽNEGA KLUBA
Svet knjige?
Če ie niste, potem je čas, da spoznate ugodnosti, ki vam jih nudi knjižni ktub SVET KNftGE:
#	Prihranek pri nakupu povprečno 25 % (pri knjigah do 30 °/o ter pri ptoščah in kasetah 15 %).
#	Svobodna izbira med števitnimi knjigami z vseh področij titerature ter med ptoščami in kasetami.
#	Obvezen nakup te ena knjiga ati ptošča oz. kaseta v tromesečju, sicer pa seveda tahko tudi več, kadarkoti in kotikor čtan žeti, po enako ugodnih pogojih.
#	Na začetku vsakega tromesečja brezptačen katatog, iz katerega čtan izbira doma in potem naroča po pošti ati v ktub-skem prostoru (na Koroškem je to knjigarna ..Naša knjiga " v Cetovcu).
#	Za pridobivanje novih čtanov tepe in dragocene nagrade.
Vse tiste, ki so že čtani knjižnega ktuba SVET KNJtGE, pa opozarjamo, de v primeru, da ne žetijo prediagane .Knjige četrt-tefja" (Miško Kranjec: Mtadost v močvirju, 548 strani, ptatno), do 20. februarja sporočijo svojo žetjo na nastov;
..NAŠA K N J t G A "
Knjižni ktub SVET KNJtGE
Pautitschgasse 5—7 9020 Ktagenfurt/Cetovec
TT€L€VtZija
A V S T R ! J A 1

SOBOTA, 12. 1.: 12 25 Smuk za moške — 16.00 Stari sodnik — 17.00 Športna abeceda
—	17.50 Heidi — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.20 Pregied sporeda — 18.25 Dober večer žeii Heinz Conrads — 19.00 Stike iz Avstrije in Južne Tirotske — 19.50 čas v stiki in kuittura —
20.15	Ptavi votk — 22.00 Šport — 22.55 Dve umazani barabi — 0.55 Poročita.
NEDELJA, 22. 1.: 10.25 Stotom za moške —
12.55	Statom za moške — 14.20 Hokej na tedu — 16.05 Prosimo za mitost — 17.00 Ena, dve ati tri — 17.45 Tri vreče zvijač —
17.55	Otrokom za tahko noč — 18.00 Ktub seniorjev — 18.50 igraj z nami — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.50 čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 Ne tako hitro, mtadič —
22.15	šport — 22.25 Pogovor z Rudijem Ktaunitzerjem — 25.05 Poročita.
PONEDELJEK, 2$. 1.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.50 Deieta in tjudje — 10.00 šot-ska oddaja — 10.50 Pestunja — 17.50 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Omaruru — 18.25 Pre-gted sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.50 Čas v stiki, kuttura in šport
—	20.00 Ponedetjski šport — 20.55 Petrocetti
—	21.45 Poročita in šport.
TOREK, 24. 1.: 9.00 Za predšotske otroke
tahko noč — 18.00 Zivatski raji — 18.25 Pregted sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrijte — 19.50 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Hato Peter — 21.10 Fitm —
21.55	Tako zetena je bita moja dotina — 22.45 Poročita in šport.
SREDA, 25. 1.: 9.00 Tudi šatjivo mora biti
—	9.50 Kaj je vajenec — 10.00 šah etektrični smrti — 10.50 Ne tako hitro, mtadenič —
17.00	Skrivnostna knjiga — 17.25 Tudi šatjivo mora biti — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.25 Pregted sporeda — 18.50 Mi
—	19.00 Stike iz Avstrije — 19.50 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Ne od včeraj — 21.45 Batet — 22.50 Poročita in šport.
ČETRTEK, 26. 1.: 9.00 Za predšotske otroke — 9.50 Francoščina — 10.00 Tudi mi hočemo postati tjudje —	10.50 Thomasa
Crovvna ni mogoče prijeti — 17.50 Za predšotske otroke — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregted sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije
—	19.50 Čas v stiki, kuttura in šport —
20.00	Sodnik z Zatamea — 22.00 Poročita in šport.
PETEK, 27. 1.: 9.00 Za predšotske otroke
—	9.50 Ruščina — 10.00 Arheotoške najdbe v LR Kitajski — 10.50 Ktub seniorjev — 11.00 Hatari — 17.50 Za predšotske otroke —
17.55	Otrokom za tahko noč — 18.00 Zgodovina za zgodovino — 18.25 Pregted sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije —
— 9.50 Angteščina — 10.00 Gmota in pro- 19.50 Čas v stiki, kuttura in šport — 20.15 štor — 10.50 Prosimo mitosti — 17.50 Za Stari — 21.20 Grede — 22.05 Šport — 22.10 predšotske otroke — 17.55 Otrokom za Obkotjeni — 25.50 Poročita.
Občani in deiovni ijudje občine
Dravograd
želijo rojakom na Koroškem
srečno in
uspešno novo teto 1978
Eden izmed znatiinih motivov iv bogato umetniHo ustvarjainosti Motnima Gasparija
RAD!0 — TELEV!ZtJA
		A V S T R t J A 2	H
9		SOBOTA, 21. 1.: 17.15 Tete objektiv — 18.00 Podvigi go-	H
spoda Hansa — 18.25 Brez nagobčnika — 17.30 Ljudje, ki nevarno živijo— 20.15 TV tiim— 22.30 SchetiacksiA Schellacksi & Schellacksi . . .
NEDELJA, 22. 1.: 16.30 Koncertna ura — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Telovadba za smučarje — 18.30 Zgodovina zračnih pole-tov — 19.30 The Munsters — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 V lastni zadevi — 22.15 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK. 2$. 1.: 18.00 Angieščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Tisoč !et kot en dan — 19.30 Gmota in prostor — 20.00 Zelena je bila moja dolina— 20.55 Vstop prost — 21.45 Čas v stiki — 22.15 V luči žarometov.
TOREK, 24. 1.: 18.00 Kaj je vajenec? — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Kam Adam iz Afrike? — 19.30 Tudi mi hočemo postati ljudje — 20.00 Iz oči v oči — 21.35 čas v stikiinkuttura — 22.10Ktub2.
SREDA, 25. 1.: 18.00 Francoščina — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 O 9 (Sotnograška) — 19.00 Mejni kamni svetovne zgodovine
JUGOSLAV! JA
SOBOTA, 21. 1.: 8 00 Poro čita — 8.05 Profesor Batta-zar — 8.15 Moj prijatetj Piki Jakob — 8.30 Sami smo se ga igrati —
9.00	Mtadi svet — 9.30 Ljudje in mesto —
10.0	Dokumentarna oddaja — Novete Hen-ryja Jamesa — Poročita — 11.55 Smuk za moške — 16.15 Poročita — 16.20 Daška — 17.30 Obzornik — 17.45 Ftandrijski pes — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Jennie
—	21.05 Veterinar na dežeti — 22.40 Dnevnik 22.55 625.
NEDELJA, 22. 1.: 7.45 Poročita — 7.50 625
—	8.30 Ostržek — 8.55 Jules Verne — 9.15 Tekmovanje za ženske v statomu za Ztato tisico — 10.25 Statom za moške (Kitzbuhel)
—	11.40 Tekmovanje žensk v statomu za ztato tisico — 12.55 Statom za moške — 14.25 Jennie — 15.10 Poročita — 15.15 Svet v katerem živimo — 15.45 Beethoven — 17.45 športna poročita — 17.50 Košarka Partizan: Brest — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vrnitev odpisanih — 21.05 Hrepenenje — 21.35 Dnevnik — 21.55 Športni pregted — 22.25 Poročita.
PONEDELJEK, 25. 1.: 9.30 TV v šoii — 16.10 Kmetijska oddaja — 17.10 Poročita — 17.30
ZVEZA KOROŠKtH PARTiZAMOV VAB) MA
spominsko svečanost
v nedeijo 12. februarja 1978 ob 11. uri na grobu narodnega heroja Malije Verdnika-Tomaža na pokopaiiiču v Svečah.
Ma sporedu je poiaganje vencev, nagovor in kuifurni program.
o^or
—	19.45 Brandenburški koncert — 20.00 O filmu — 20.50 Marie Curie — 21.40 čas v sliki in kultura — 22.15 Oprostite prosim motnjo — 22.25 ..Pustolovščina Kitajska".
ČETRTEK. 24. 1.: 18.00 Ruščina — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Vstop prost — 19.50 Arheološke najdbe LR Kitajske — 20.00 Ritem s krvjo — 21.50 čas v stiki in kultura
—	22.25 Klub 2.
PETEK. !7. 1.: 18.00 Orientacija — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Ingmar Bergmann v ateljeju — 19.50 Odiseja — 20.15 Novo v znanosti — 21.00 Nova — 21.20 Legenda o Robinu Hoodu — 22.10 Čas v sliki in kultura — 22.45 Crazy Horse.
Svet v katerem živimo — 18.00 Obzornik — 18.10 Mehanične kovinske tehnike — 18.45 Mladi za mlade — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.00 Lizika — 20.55 Kulturne diagonale — 21.40 Mozaik kratkega filma — 21.55 Dnevnik.
TOREK. 24. f.: 9.50 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Kitarist Narciso Yepes — 17.55 Obzornik — 18.05 Pisani svet — 18.45 Jugoslovanska trimska televizija — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.00 Prenos slovesnosti ob 100-letnici Otona Župančiča — 21.50 Propagandna oddaja — 21.55 Mednarodna obzorja — 22.25 Dnevnik — 22.55 Obrazi jazza.
SREDA. 25. 1.: 9.50 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Kosovirja na leteči žlici —
17.55	Rubens — 17.55 Obzornik — 18.05 Ne
prezrite — 18.40 Brahms in Mozart v Seli-ščih — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.00 Film tedna:	Budimpeštanske zgodbe —
21.55	Sodobniki — 22.10 Dnevnik.
ČETRTEK. 24. 1.: 9.50 TV v šoli — 17.15 Poročila — 17.20 Po sledeh Marca Pola — 18.15 Obzornik — 18.50 Profesor Baltazar — 18.40 Tehtnico za točno tehtanje — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.00 O spovedi gospoda Ciappeletta — 20.40 Izziv kulturi
—	22.10 Dnevnik.
PETEK, 27. 1.: 9.50 TV v šoli — 17.00 Poročila — 17.05 O kozlovskem biku in slamnati brezi — 17.55 Deček Dominik — 18.00 Obzornik — 18.10 Domači ansambli — 18.45 Pota samoupravljanja — 19.20 Cikcak — 19.50 Dnevnik — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 21.05 Razgledi — 21.47 Dnevnik
—	22.05 Spencerjevi piloti — 22.55 Poročila.
SLOVEMSKE ODDAJE RADiA CELOVEC
SOBOTA, 21. 1.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 22. 1.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK. 25. f.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — „Vsak duh bo nosil tvoj pečat" (glasbena oddaja s pesmimi Otona Župančiča ob pesnikovem stotem rojstnem dnevu).
TOREK, 24. 1.: 9.50 Za našo vas — 15.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Otroci, poslušajtel
SREDA, 25. 1.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi — Cerkev in svet.
ČETRTEK. 24. 1.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — ..Umetnost je roža, skrivnosti polna" (Ob 95-letnici staroste stlovenskih slikarjev M. Gasparija — O. Župančič: „VeronikaDeseniška".
PETEK, 27. f.: 9.15 Dr. J. šašelj: „Koka leze" (šolska radijska oddaja za šolarje) — 15.45 Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin.
Zveza izobražencev organizira :
14-DMEVMO POTOVAMJE PO POLJSKi (20. 8.-3. 9. 1978)
Na vabito univerze v Sosnowiecu si bomo pod strokovnim vodstvom profesorja slovenščine na tamkajšnji univerzi ogtedali znamenite kraje in se seznanili s kulturnimi in znanstvenimi dosežki na Poljskem (Sosnowiec, Čenstohova, Katovice, Vroclav, Gdansk, Varšava, Auschwitz, Krakova). Stroški potovanja bodo znašali S 4.500.— Ker je treba čimprej sporočiti število udeležencev, prosimo, da se interesenti javijo do konca januarja.
Prijave sprejema: mag. Štefan Pinter, St. Johann/Sentjanž 57, 9162
V NEDELJO NA POHORJU:
Jubilejna 15. tekma
za „Z!ato lisico" in svetovni pokai
Na Pohorju bo v nedeljo jubilejna 15. tekma za „Z!ato lisico" in za svetovni poka! v ženskem slalomu. Priprave za to veliko prireditev svetovnega ranga so v glavnem že opravljene, tako da organizatorji računajo z uspešnim potekom, predvsem pa z najvišjo" zasedbo, saj je kakih 20 držav prijavilo svoje najboljše tekmovalke, ki se bodo pomerile pred letošnjim svetovnim prvenstvom.
Prireditev na Pohorju sodi med tekmovanja najvišjega svetovnega ranga FIS-l-A in je s svojim letošnjim jubilejem hkrati tudi prireditev z najdaljšo tradicijo, kajti v drugih krajih, kjer so imeli podobne prireditve z dolgoletno tradicijo, so v zadnjih letih prenehali organizirati tekmovanja za svetovni pokal odnosno tekmovanja svetovnega ranga. Zato je tudi razumljivo, da za tekmovanja na Pohorju vlada veliko zanimanje v svetu vrhunskega smučanja in je vsakoletna pohorska „Zlata lisica" brez dvoma ena izmed najpomembnejših tovrstnih prireditev.
Jubilejno 15. prireditev na Pohorju bo v barvah prenašala ekipa ljubljanske TV; prenos bo prevzela celotna jugoslovanska TV in direktno se bosta vključili tudi avstrijska ter nemška TV, prav tako pa bosta udeleženi tudi Evrovizija in Inter-vizija, tako da bo tekmo lahko spremljalo več milijonov gledalcev v Evropi in v drugih delih sveta.
Stenmark ponovno o5vojii 5vetovni pokai
Pri moških ni pretekel mesec v tekmovanju za svetovni pokal in odločitev je očitno že padla. 21-letni Šved Ingemar Stenmark, o katerem pravijo, da vozi smuči made „Balkan" je dosegel v šestih nastopih (trije veleslalomi in trije slalomi) prav tako šest zmag. V svetovnem pokalu vodi s 150-imi točkami, kar zanj pomeni maksimum možnih točk. Ne moremo pričakovati, da bi kak drug smučar dosegel večje število točk. Stenmarkova premoč na druge smučarje tako vpliva, da so zadovoljni, če se uvrstijo tik za njim. Njegovi najhujši konkurenti, Švicar Heini Hemmi v veleslalomu in Avstrijec Heidegger ter Italijani v slalomu, nestrpno čakajo na dan, ko bodo premagali švedskega fenomena. Vedno spet se nekateri vprašajo, ali bo Stenmark vozil tako zanesljivo in prepričljivo tudi na svetovnem prvenstvu. Tam zadostuje le majhen spodrsljaj in ni več tako zaželjene kolajne. Sigurno pa je, da bo pot do zlate kolajne v klasičnih disciplinah vodila le preko Stenmarka. Simpatičnemu Švedu, ki vozi ELAN-ove smuči želimo veliko sreče na svetovnem prvenstvu 1978 v Garmisch-Partenkirchnu.
V zadnjem času je uspelo tudi mlademu Tržičanu, Bojanu Križaju, da se je uveljavil v krogu najboljših smučarjev sveta: njegovi rezultati so vedno bolj konstantni in ne bi bilo kakega posebnega presenečenja, če bi se na svetovnem prvenstvu v Nemčiji potegoval za kako kolajno tudi on.
Pri ženskah, bofba hojice: Morerod, Wenzei, Moser-Proii
Popolnoma drugačna pa je situacija pri ženskah, kjer se nadaljuje boj med tremi tekmovalkami: Liese Marie Morerod (Švica), Hanni Wenzel (Liechtenstein) in Avstrijko Annemarie Moserjevo Medtem ko v slalomu dominira Morerod, v smuku Moserjeva nima konkurence. Tema dvema se je pridružila še Wenzel, katera točkuje kot Avstrijka v vseh treh disciplinah. Odiočitno bo, katera izmed teh treh bo obdržala dobro formo tudi na tekmovanjih v Ameriki.
Miadi zahomJki od) tekmovati v Trbižu
internacionalne mladinske skakalne konkurence v Trbižu so se udeležili tudi mladi Zahomčani in ob tej prilik) dosegli izvrstne rezultate. Najboljši dneva je bit Zahomčan Mihi Kaiser. Dobre uvrstitve so dosegli njegovi klubski tovariši Robert Kai-
ser in Martin Godec (1. in 2. mesto pri otroški skupini) ter Bern-hard Pipp, Franci Wiegele in Norbert Mdrtl pri skupini šolarjev. Na tej konkurenci je sodelovalo 52 skakalcev iz Italije, Jugoslavije in Koroške.
Žreb dodeiii Avstrijcem težko naiogo
V soboto 14. 1. 1978 se je v Buenos Airesu z izžrebanjem skupin pričel prvi in brez dvoma pomemben del svetovnega prvenstva v nogometu 1978 v Argentiniji: določitev posameznih skupin. Avstrijo so izžrebali v tretjo skupino skupno z Brazilijo, švedsko in Španijo, ki je v kvalifikaciji eliminirala Jugoslovansko nogometno reprezentanco. Naloga je težka, toda ne nerešljiva. Otvoritvena tekma svetovnega prvenstva 1. junija bo med ZRN in Poljsko. Kje bodo igrale posamezne skupine:
Skupina f	Argentinija
(v Buenos Airesu in Mar dei Plati) Italija
Madžarska
Francija
Skupina 2	Zvezna republika Nemčija
(v Buenos Airesu, Rosariji in Cordobi) Poljska
Mehika
Tunezija
Skupina!	Brazilija
(v Buenos Airesu In Mar del Plati) Španija
švedska
Avstrija
Skupina 4
(v Cordobi in Mendozi)
Nizozemska
škotska
Peru
Iran
Mado Andretti zmagat v dirki za veiiko nagrado Argentinije
Italo-Američan Mario Andretti (Lotus) je zmagal na prvi letošnji dirki za svetovni pokal formule 1 Vodstvo je prevzel že ob startu in to vodstvo obdržal do konca. Drugo mesto je zasedel Avstrijec Niki Lauda (Brabham Alfa) pred Francozom Patrlkom Depailterjem (Tyrell).
kamel opreme gostilne
kavarne kuhinje stanovanja etc
načrtujemo za vas
kamel
kane! 9143 dvor 40
telefon 042 215 2518_____
OBVESTiLO
*	Zveza koroJkih partizanov
*	Zveza siovenskih žena
*	Siovenska Jportna zveza
imajo na svojem sedežu v Ce iovcu, Spitaigasse 12, vsak ponedeijek in četrtek, od 8. do 12. ure, redne uradne ure.
Siovensko prosvetno družtvo ..Zvezda" v Ho diJah vabi na
3. HODiŠKiPLES
v soboto 21. jan. 1978 ob 19.30 uri pri Čimžar-ju v Dvorcu.
Za ptes igrajo
„Dobr) znanci"
Nastopa moški zbor SPD ..Edinost" iz Škofič in domači tamburaškizbor
Prisrčno v a b ! j e n ! !
Siovensko prosvetno družtvo „Kočna" v Svečah vabi na predavanje
..MOMGOLiJA MEZMAMA DEŽELA
ki bo v nedeijo 22. januarja 1978 ob 14.30 uri pri Adamu v Svečah.
Predava: dr. Zdravko inzko
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprova: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gosometergosse 10, tel. 52-5-S0 —Tiska: Založniška in tiskarsko družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
Slovenska kmečka zveza vabi kmete na
TEHMiČMO SLUŽBO ZA TRAKTORJE
#	v sredo in četrtek, 8. in 9. februarja s pričetkom ob 9. uri pred Kmečko gospodarsko zadrugo v Šmihelu nad Pliberkom
#	v četrtek 9. februarja s pričetkom ob 9. uri na kmetijski šoli v Po-dravljah
Prisrčno vabljeni!
Klub slovenskih študentov v Gradcu vabi na
D!SKUS!JO
ki bo v torek 24. januarja 1978 zvečer v prostorih graške univerze. Diskutanti: dr. Saxer, Irnberger, dr. Buchacher in Strob!
Prisrčno vabljeni!
Slovensko kulturno društvo v Celovcu vabi na igro
MOLČEČA USTA
ki bo v petek 20. januarja ob 19.30 uri v dvorani v Marijanišču v Celovcu. Gostuje mladina iz Železne Kaple
Prisrčno vabljeni!
Farna mladina iz Vogrč vabi na veseloigro
ZADREGA
ki bo v nedeljo 22. januarja ob 14.50 uri v farni dvorani v 2vabeku in ob 19.50 uri v farni Dvorani v Vogrčah.
Prisrčno vabljeni!
Lutkovna skupina ..Pavliha" SPD „Bi-sernica" v Celovcu vabi na lutkovno predstavo
PAVLiHA iM ZAKLAD
ki bo v soboto 21. januarja 1978 ob 15. uri pri Pušniku-Vroiichu v Ločah.
Prisrčno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo v št. Janžu v R. vabi na
SKiOPTiČMO PREDAVAMJE
..Potovanje po Sovjetski zvezi"
!!. de!
v soboto 28. januarja 1978 ob 20. uripriTišlarjuvšt. Janžu.
Predava: mag. Pinter Štefan
Prisrčno vabljeni!
Besede naročnikom
Spel smo na začetku novega ieia. Ob te) priiožnosti je povsod navada, da !e napravi obračun. Tak obračun je seveda potreben iudi med Ustom in njegovimi naročniki. Zaio smo danaJ-nji Meviiki priiožii) poiožnice s prožnjo, da se jih posiužiie za vpiačiio naročnine, za nazaj in tekoče ieto. V primerjavi z drugimi časopisi ima na! iist sorazmerno poceni naročnino, ki ietno znaJa 120 Hiingov.
S priioženo poiožnico vas torej opozarjamo na obvezo, da poravnale naročnino Siovenskega vestnika; v siučaju, da sie jo že poravnati, je opozoriio seveda brezpredmetno.
r/rfjMMfVO fH