47. štev. V Ljubljani, dne 28- novembra 1901 XI. leto. Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petitrvrste 16 v. ce se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 80 v. Ce se trikrat tiska. - Večkratno tiskanje po dogovora. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati fcVarodni Tiskarni" ▼ I4nbl]ani vsi spisi in dopisi pa uredništvu Rodoljuba" — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vprašanja naše kmetije. ii. V vsakem zdajšnjem gospodarstvu, ki nima vsega v izobilju, j© treba kredita. V prejšnjih časih naturalnega gospodarstva so si tudi kmetje semena in žita iz-posojevali. Zdaj tudi še. Ali po večjem zdaj dobivajo denar na posodo, na kredit, da kak že obstoječ dolg plačajo, ali kako drugo vrednost pridobijo. Tukaj se oziramo lena oni kredit, ki se rabi v dosego kmetijskih namenov. Zemljišče se da za kako tirjatev v zastavo. Ta kredit se zove realni, zemljiščni, hipotečni kredit, če kmet ali kdo drugi brez zastave denar ali vrednosti na up dobi, zove se ta kredit personalni, osobni. Kmet rabi v kmetijske namene kredit za nakup zemljišč. Rabi ga dalje za poplačilo dedičev. Ta kredit se zove posestni kredit. Teženje kmetov in nekaterih vlad gre na to, da se postavno zapreci, da bi se tirjatve tega kredita najenkrat iztirjati smele, ampak da bi se le v manjših svotah, amortizacijskih delih plačevali, katere kmetija lahko plača iz pridelkov, ker drugače gre kos zemljišča na prodaj. Tu bo morala država sama kaki kmetski kreditni institut osnovati. I >alje rabi kmetija kredit za zboljšanje zemljišč, nove nasade, spremembe rejne živine itd., za stavbo novih hlevov, podov, sušilnic, čebelnjakov. Kar se za to zboljšanje uporabi denarnih sredstev, se tudi ne vrne v jed nem letu, zboljšanja se le kažejo čez leta, stavbo imajo služiti vet" rodovom. Tudi ta kmetski kredit zahteva, da se ne smo hkrati napovedati, ali v kratkom plačati, tudi isti mora imeti amortizacije, če neče kmetiji škodovati. Torej tudi g'edo uravnave toga kredita mora država ustopiti. Slednjič rabi kmetija sproti za letno obdelovanje, kmeto vanje, dosti kredita. Ta kredit se lahko plača, če ni nesreče, v istem letu jeseni. Ta kredit so zovo gospodarski kredit, Ker so v novejšem času dolgovi kmetij velikansko narasli, ho jo od raznih stranij, — pn nas v Avstriji le od strani državljanov samih državno vlade ho doslej v tem vprašanju roke križem držale — mislilo na odpoinoč proti kmoUki zadolžitvi. Na Nemškem se že dolgo časa in tudi državno vlade s tem vprašanjem ba-vijo in so vlado že dosti tudi dejansko storile z državnimi kreditnimi inštituti; lam imajo tudi dobre kmetijo in so VHleil tudi meščani ter fabrikanli m njih delavoi na boljšem Nemška kmetija pa jo danes uzorna in lo češka in francoska soji moreti pHop©4ob\joti. Tam tudi država s svojimi velikimi denarnimi močmi stori, da posestni kredit kmetu no pride pre- drag in da ga leta ne požene izpod strehe. Ravno tako tudi skrbi za kredit zboljšanja, melioriziranja. Glede gospodarskega kredita pa so tam posojilnice po sistemu Schultze- Delitzsch in Raiffeisn. Oba sistema imata podlago zadružnega jamstva vseh udov posojilnice. Schultze-Delitzsch-eve posojilnice razdelijo dobičke mej ude in imajo le trgovinske koristi v mislih. Raiffeisnove zahtevajo, da se dobički obrnejo v občni blagor, bodi da se buk-varne osnujejo, ali zadruge za nakup kmetskih potrebščin obrnejo. Schultze-Delitzscheve posojilnice se ne brigajo za to, za kaj se kredit išče in one delajo za veliki okrog. Raiffeisnove so osnovane za manjši okrog kake občine, voditelji teh posojilnic imajo gledati na to, Če je kdo res vreden kredita kot kmet, če je trezen gospodar. Te posojilnice so po začetniku istih, — ki je velevažno knjigo o kmetskom gospodarstvu spisal — le za mali okrog kmetij ustanovljati in imajo skrbeti za to, da se kmet privadi k varčljivosti, k rednemu gospodarstvu v stroških in prejemk h in imajo tudi kmete gospodarsko družiti pomagati, da si, če je že kaj denarja v posojilnici, osnujejo zadruge za nakup kmetskih potrebščin, za snovanje mlekarskih zadrug in prodajalskih. Pod očmi vso občine se odpletava delo teh posojilnic in so posebno za srednjega in manjšega kmeta snovati. Na Nemškem so te Ra'f'feisnovo posojilnico na kmetih Rpodrinilo Schultzo-Delitzscheve in dobro uspevajo. Posamezne manjšo posojilnice so zdrvženo v kako zvezo posojilnic tako, da si mej sabo pomagajo. Na Nemškem imajo od leta 1895. centralno zadružno kaso, katero država z denarjem podpira in ki ima nalog, vsem posojilnicam, obrtnikov in kmetov na pomoč priskočiti. Na Nemškem se dela v takih posojilnicah žo od leta 1850. V Avstriji — tukaj smo zmeraj za več let nazaj — se je začelo s temi posojilnicami šolo leta 1885. Na Slovenskem je bila prva zadružna posojilnica, ki jo tudi kmetijo v svoj delokrog jemala, metliška posojilnica z neomejenim po-roštvom. Danes bi že veliko belokranjskih posestev bilo v tujih rokah, čo bi to posojilnico no bilo. Seveda so ljudje jemali denar od nje, da odpotujejo v Ameriko, ko bo vinogradi propali, ali v Belokrajno je prišlo veliko stotisoč goldinarjev iz Amerike in 80 Be tako posestva rešila. Škoda jo le ta, da danes Belokranjoc rad doma ne ostane, danes je malo moštva doma. Žensko pa no morejo trdnega kmetskoga dela same opravljati. Pa vsaj toliko jo dobro, da so zemljišča še v ro kah belokranjskih rodovin in ho se parcelirane grajščine (prodalo se jih je na drobno v zadnjih 10 letih več) kupile l ameri- kanskim denarjem po kmetih. Ta Belo-krajina je pa menda jedini slovenski kraj, kjer je izseljevanje vsaj to dobroto imelo, v drugih ne. Pa kmeta vendar ni doma in nekdaj najlepši ljud, ta pameten, močan, lep Belekranjec hira telesno, pohabljen pride domu. Mlajši pa zopet odhajajo. Dosti jih ostane v Ameriki. Stalnega bivanja in kmetovanja nij. Slovenci imamo zdaj hranilnice, posojilnice po Schultze-Delitzschevem sistemu in Raiffeisnu. Leta 1896 jih je bilo v Cislajtaniji 1018, danes jih je menda že čez 3000. Vladni možje se tudi že v Avstriji za kredit kmeta brigajo in vlade pomagaso osnovati zadružne posojilnice" Ce tudi kaj z denarjem, se ne ve. Vobče se pri nas vprašanja kmetije pretresavajo še le v zadnjih desetletjih. Na Nemškem se to že 50 let dogaja. Tam je tudi država stvar urejala poleg zasebnikov, občin in zadrug. Glavno vprašanje pa je v vsem tem, ako se sme kmeta tako zvezati, da se ne more ganiti, da ne more kmetije prodati, ali kak kos od nje, ako se naj kmet pod jerobstvom drži in zopet ukuje tako, kakor je bil pod jerobstvom grajske in cerkvene gospode. Stem bi se mu odvzela vsa lastna odgovornost, vse prosto gospodarenje in boljše glave, boljšo kmetske moči ne bi mogle priti do zemljišč, če bi bilo z omejenjem kredita, prosto prodaje zemljišč, podedovanja, vse zaprto. So grajščaki, so duhovniki, ki tako zve-zanjo kmeta želijo. Na drugi strani se pa pravi, da se pridobitve novega gospodarstva in življenja, katero zovemo liberalno* ne smejo zavreči, one so se iz gospodarskega in druzega življenja omikanejših narodov izcimile ter svetu podale današnji velikanski razvoj mašinelnega dela, podalo vse tehnične in druge iznajdbe. Brez tega liberalnega dela bi še ves svet v cokljah hodil. Če bo kmet svoje kreditno posle pod kontrolo policaja storiti imel, potem bo policaj mu smel tudi v skledo pogledati. Če so kmetu odvzame lastna odgovornost, vzamejo se mu vse čednosti in vrline, ki kmeta delajo toliko važnega v narodovem gospodarstvu. Komaj je malo glavo po koncu dvignil in že bi se ga rado pripognilo. Tri nas na Slovenskem imamo te dve vrste teženja. Karovški želijo zvezanost kmeta, liberalci prostost. Farovški odpirajo kmetu v vsaki vasi posojilnice in štacunska kODIUmna društva, liberalci so pred fa-rovškim osnovali posojilnice, hranilnice, ki tudi z amortizacijo, t. j. 8 plačevanjem posojil v manjših svotah plačilo kmetu olajšati hočejo. Zraven tega so liberalci držijo kmetijskih družb, iste podpirajo tor hočejo prod vsem s kmetijskimi in drugimi šolami priti do boljšega kmeta, če te podlage nij, je vse drugo v našem času zastonj. Povedali smo, v kakem stanu se nahaja kmetija na Slovenskem, povedali tudi, kaki so v gospodarskem oziru veleposestniki in meščani ter da nimamo fabričnega dela. Bralci ste razvidili iz vsega, da je ■za Slovence težavno, so odločiti za gospodarenje, ki je le mogoče v bogato vsestransko razvitih deželah, sprevi-diti pa je to jedno, da je kar zanaprej zoperstaviti se proti še hujšemu zadol-ženju našega kmeta. Farovške posojilnice dajo denar, če le dobijo količkaj jamstva. Odprli so stem našemu kmetu na stežaj vrata do zapravljenja. Lahko rečemo, da je polovica teh posojilničnih dolgov nepotrebnih. Polovica kmetov jemlje posojila na menjice, ali navadne zadolžnice, ko vedo, da jih ne bodo mogli plačati iz letnih gospodarskih pridelkov. Nebroj tožb in eksekucij je posledica teh dolgov in nazadnje, ker je že navadni zemljiščni kredit več ko nad polovico izkoriščen po intabuliranih hranilničnih, posojilničnih posojilih, pride do tega, da se kmetska zemljišča na drobno razprodajo. Kupci navadno zopet posojila za plačilo kupov iščejo. Srednjo kmetijo tako razpadajo, bajtarstvo se množi. Premakljivosti, burnega bhiga, ki bi bil za rubiti, dosti srednjih naših kmetij nima, kaj šele manjši kmet. Komaj, da jo fundus kaj vreden in popolen. Te posojilnice pa bi morale le stem računiti, da kmet iz pridelkov dolg poplača, hipoteka no sme nastati. Zato v dosti slov. krajev z ekse-kucijo na kmetove premakljivosti nič nij opraviti in se mora draga eksekucija na zemljišče zaradi najmanjše tirjatvo vršiti. Izseljevanja Slovencev je pogubno za našo kmetijo. Ali posojilnice to izseljevanje olahkočijo; dobi se pri njih denar za potovanje in če je ta ovira odstranjena, potolaži se že otožnost, da se jo treba ločit od doma ter žene in otrok, ali mej nozakonskiini otožnosl, da se domačija zapusti. Je žalostno, če naš starejši kmet že sam sinu reče: pojdi v Ameriko, denar ti dobim v posojilnici, boš kaj zaslužil! In to nahajate lahko pri nas vsaki dan. Politični pregled. Državni zbOP. V zadnjih sejah poslansko zbornico so je vršila silno zanimiva in silno podučna razprava. Slo se je za razno predloge, ki so vsi morili na to, naj so spremene veljavno postave glede duhovništva v lem smislu, da se ne bo moglo več v cerkvi vtikati v posvetno zadeve in da so omeji pomnože vanje menihov, ki nič ne delajo, zato pa na stroške ljudstva prijetno in udobno žive. Pri tej razpravi so jih klerikalci enkrat pošteno slišali. Različni govorniki so razkrinkali nezaslišano počonjanje klerikalcev in pokazali, da je klerikalizem največji sovražnik vsa-cega ljudstva, prava nesreča za narode, ker jih gospodarsko in nravno uničuje. V tej važni razpravi jo imel velik govor tudi slovenski poslanec dr. Tavčar. Zoper Pruse se je aačtlo v Galiciji veliko gibanje in sicer zaradi živinsko surovega postopanja Prusov proti tistim nesrečnim Poljakom, ki žive na Pruskem. Prusi poljskih otrok še moliti no puslijo v svojem jeziku. Ker se v neki šoli poljski otroci niso hoteli učiti krščanskega nauka v nemškem jeziku in ker niso hoteli peti pesmi »Jaz sem Nemec«, češ, mi smo Poljaki, so bili kruto kaznovani. Po odredbi šolskega oblastva so bili dečki te-peni s korobačem tako, da jim je meso od stegna letelo. Deklice so bile po prstih tepene, da jim je kri curkoma lila izpod nohtov in so nekaterim morali prste odrezati. Ker so se stariši zaradi tega spun-tali, so bili grozovito obsojeni. Neka žena, ki je pred šolo razgrajala, je bila obsojena na dve leti težke ječe. Vsled tega je na stala mej Poljaki silna jeza na zverinske Pruse in je prišlo v raznih mestih do velikih izgredov, a tudi v državnem zboru jih bodo Prusi še slišali. Vojna v Južni Afriki. V zadnjem tednu so bili Angleži zopet na treh krajih pošteno tepeni. Bitke sicer niso bile velike, a pokazalo so vedar, da se Buri še vedno jako vrlo drže. Dopisi. Iz SBov. Štajerskega. Večinoma od duhovnov ustanovljeni konsumi slabo uspevajo. Pred tremi leti ustanovljeni konsumi so večjidel do vrata zadolženi, zadnji čas osnovani pa od kmeta zahtevajo, da bi blago v konzumih plačeval v e 1 i k o d r a ž j e, kakor pri trgovcu; kmečke pridelke v zadrugah pa vredne j e prodajal. Z a d o l ž e n j e, drago-plačevajo nujnih potrebščin in zamotava nja kupa pri svojih pridelkih samoumevno kmetu Še nikdar* ni pomagalo, temveč propad le pospešuje. Neustrašeni »Rodoljub« je kmečko interese vedno zastopal in zagovarjal, radi tega se pa sedaj gotovo osebe v njega zaletujejo; mi pa dotični kom kličemo, da jo boljše, če bi se Svojega poklica vostno držali; n a-m e s t, O z d r a ž h , p a t a j o n a j m i r in zastopnost p o s p o š u j e j o. Iz Amerike. Dragi mi »Rodoljub!« Sprejmi par vrstic v svoje predale, da vidijo slovenski klerikalci, kakšni klerikalci so tukaj v Ameriki. Klerikalni čas niki zmeraj pišejo, kako jo vera v nevarnosti. Seveda je v nevarnosti, pa jo klerikalci v nevarnost devljejo. Tako se pobožno delajo, pa je ni nedelje in zapo vedanga praznika Gospodovega, da bi klerikalci ne šli delati. Zadosti je velik praznik vseh svetnikov dan, ki jo dan molitve za duše v vicah. Tisti kateri so bolj pobesni, so šli dobtti, jaz sem pa naprednjak, pa nisem šel delati, sem šel k maši v eno uro oddaljeno mesto in sem molil za duše ranjih v vicah. Slo jo tudi nekaj klerikalcev, pa čisto malo; pa kaj jim koristi, ker bo samo zato šli, da so se napili, da so potlej razgrajali in preklinjali, kar ho vendar no spodobi za Omikanega kristjana na tak sveti dan tako razgrajati in nečiste pesmi prepevati in še med drugimi narodi, ki pravijo, kako je noolikan avslrijanski katoličan. Zdaj pa premislite, dragi naprednjaki, kdo vero bolj v nevarnost devlje ali klerikalci, ki vsako nedeljo in vsak praznik Gospodov delajo in vero za par centov prodajajo, ker ni nikoli njih nenasitljiva bisaga polna, ali jaz in še več drugih liberalcev, ki praznujemo nedelje in praznike. Drugi I pot bom še kaj več pisal o naših klerikalcih, kako vero v nevarnost devljejo. — Neodvisen liberalec. Domače in razne novice. Potrjen zakon. Cesar je odobril od deželnega zbora kranjskega sklenjeni zakon glede preložitve okrajne ceste mej Bršljinom in Prečno. Razprava o klerikalizmu v državnem zbora, pri kateri je bil klerikalizem v vsi svoji politični in nravni pogubnosti razkrinkan, je končana. Nujnost dotičnih predlogov je bila sicer odklonjena in kaj druzega tudi nihče pričakoval ni, ali že to je jako značilno, da je bila nujnost odklonjena samo vsled tega, ker so iz taktičnih nagibov proti nji glasovali ali se glasovanja vzdržali tudi taki poslanci, ki se z bistvom teh predlogov sicer popolnoma strinjajo Ta razprava je velicega političnoga in kulturnega pomena. Silne, uničujoče obtožbe, ki so bile v tej razpravi izrečene proti klerikalizmu in razkritja o njegovem bistvu ne morejo ostati brez dobrega in trajnega upliva na prebivalstvo. S to razpravo seje cerkveno politično vprašanje postavilo mej prve zadeve, k a t o r o i m a r e-šiti naša država, tik poleg narodnostnega vprašanja. Pokazalo se je, da spada mej najbolj pereče vseh javnih zadev in da to vprašanje ne pride več z dnevnega reda, dokler se ne dožene v smislu pravičnosti in z ozirom na javni red ter na gmotne, politične in kulturno interese vsega prebivalstva. Da zahteva to tudi korist siovenskega naroda, po-kazul jo neustrašni govor dr. Tavčarja, kateri je naredil največji utis, tako da jo vsa zbornica govorniku viharno pritrjovala. Naše klerikalce jo ta govor silno razkačil, tako da so onemogle jeze postali božjastni. »Slovenec« jo o tem govoru priobčil žo dva članka, v katerih kar besni, iz katerih pa jo tudi Spoznati, kako dobro čutijo klerikalci veliki pomen dr. Tavčarjevega govora. Naši klerikalci so imeli doslej kaj prijetno stališče. V »Vaterlandu« in v »Reiohsvvohr« ter v »Reichapost« so napredno stranko in njene može lahko črnili in obrekovafi kakor so hoteli ter slikali naše razmera kakor jo njim kazalo. Tem potom so celi drŽavi, in zlasti merodajnim vladnim krogom na Dunaju, kranjsko razmero predstavljali v taki luči, kakor jo bila v korist klerikalcev, a česar po rečenih listih niso dosegli, to so zanje opravili njihovi prijatelji nemški klerikalci. Zdaj pa jo cela država iz govora dr. Tavčarja izvedela, da razmere v naši domovini niso take, kakor jih slikajo klerikalci, da so klerikalci pri nas ustanovili strahovlado najhujšo vrste, kakršna hi bila v kaki nemški kronovini popolnoma nemogoča, in da se napredna stranka tem razmeram iz najplomonitejših nagibov upira. Prav zato je znameniti govor dr. Tavčarja zaslužno delo in smemo upati, da bodo me-rodajni krogi v prihodnje o kranjskih razmerah imeli boljšo sodbo, kakor doslej. Politikujoči nune vzrok velike ne-Hreče. župnik v Podbrdu je hotel biti na vsak naein pravočasno na Grahovem, da bo vodil svojo ovce. Naročil jo iz Grahovega vii/,, ki je res odšel oh I uri zjutraj prol i I 'odbrdu. Ž npiu seje vozil neki odposlanec podjetnika < "ecconijn. - Silni naliv jo napolnil IlaČo tako močno, da je na nekaterih krajih cesto odnesla. Voz je za-lezel v tak odplavljeni del in, v deročo vodo — ki je odnesla voz in konja. Našli so vse mrtve. — Ko so slišali nunci na volišču govorico o nesreči, so začeli takoj pobožno agitovati: »Vidite kazen božjo. Šli so po liberalce v Podbrdo. •Prst božji ne počiva!« — Ko so pa slišali, da je šel voz po župnika, so seveda utihnili. V tem slučaju pa ni ta slučaj posledica jeze božje nad — nesramnostjo farovške brezobraznosti. Draga zabava. Doslej smo vedno mislili, da misijoni nimajo druzega namena, kakor razvnemati in razpihovati v ljudstvu verski fanatizem, ali sedaj vi-ilimo, da ima razen tega tudi še drug namen, izprešati iz ljudstva veliko denarja. Dokaz za to smo dobili iz Srednje ■vasi v Bohinju. Zadnjič smo priobčili klavrno opravičevanje kaplana Oblaka glede škandaloznega načina, kakor se je po lastil hranilničnih knjižic slaboumne Mine Odar. Zajedno s tem opravičevanjem pa smo dobili tudi »izjavo« srednjevaškega župnika g. Mat. Zamika. V tej izjavi piše g. Zamik: »Mala svota, ki se je med fa-rani nabrala, ni znašala niti petine vseh stroškov, ki so bili za naš misijon 1. 1899. Ti prostovoljni darovi faranov in svota <600 kron, katere je darovala Mina Odar izpod Studova, so se vporabili do zadnjega vinarja, pa je še zmanjkovalo. Zakaj upoštevati se mora, da je bilo treba plakati hrano, postrežbo, dolgo vožnjo misijonarjev, spovednikov, novi misijonski križ in vse, kar se potrebuje pri taki priložnosti«. — Ta je lepa! Za misijon se je nabralo vsaj 400 K med farani, 600 K je dal Oblak iz denarja Mine Odar — in že nišo bili pokriti stroški za nekaj menihov, ki so obljubili večno siromaštvo. Tak misijonček velja tudi čez tisoč kron! To je ogromna svota in v nobeni primeri z delom, ki ga opravljajo »misijonarji«. Ako se uvažuje, da ima ljudstvo že itak Btrahovito stroške za cerkev, so mora reči, da je naravnost brezvestno, pošiljati nad to revno ljudstvo še najnepotrebnejše ljudi na svetu, te misijonarje. Posvečevali bomo odslej tem »misijonarjem« večjo pozornost in prosimo somišljenike, naj pazijo in nam naznanjajo, za koliko denarja so s temi misijoni ljudstvo odore. Pri sodni ji v Idriji bil je dne 22. t. m. obsojen kapucinec iz Sv. Križa na 24 ur zapora, ker je bil ovaden, daje beračil v idrijski okolici zeljnate glave. Mrtva roka. Graščino Zaloško pri Novem mestu z veliko opekarno kupili so — kakor se po Novem mestu govori — od grofice Thurn-Valaassina — očetje trapisti za 1 (»0.000 kron. Le tako naprej in kmalo bo vso naše veleposestvo v — mrtvi roki. S tem pa tudi deset veleposestniških deželnozborskih in dva državno-zborska mandata. Nov petelin. V Št. Vid nad Ljubljano pride mesto kaplana Krkorja — kaplan Žllžttk iz Dolenje vasi pri Ribnnici. V ško-liji imajo, kakorjn neki odslovljenec izdal, — poseben indeks o bojevitih kaplanih! Kadar kje enega odvzamejo, pa zamaše luknjo brž z drugim. Za Kočevje jo bilo v°o kompolontov, modrih župnikov, ali vzlio telnu je Frker poslal kočevski dekan, Žužek pa šentvidski kaplan! „8loven»ki Uit" radi caslikinjo zopet obsojen. V BVoji M letošnji številki prinesel jo ta smrdljivi duhovniški list, dopis iz Škofjeloke, v katerem je napadel na nečuven način dobro ime ranj-cega, že pred desetimi leti zamrlega Mateja Pirca, bivšega trgovca in večletnega župana v Kranju. Očital je pokojniku, da je ostal še po smrti v tako žalostnem spominu, da marsikoga začne ščipati, ko sliši ime Pire. Potem pa je napadel še posebej g. Cirila Pirca, trgovca in deželnega poslanca v Kranju, češ, da je še slabši od očeta. Radi tega nečuvenega sramo-tenja dobrega imena ranjcega, ki si je, — kakor znano, kot župan kranjski stekel za občino mnogo zaslug — predlagali so njegovi otroci proti takratnemu uredniku kazensko preiskavo zaradi pregreška zoper varnost časti. Poštenjakoviči okoli »Slov. Lista« so se pa, kakor vselej, kadar se jim stopi na prste — zopet potuhnili. V obrekovanju pravi mojstri, so ob jednem največji strahopetci, kadar se jih pokliče na odgovor. Srečnemu naključju imajo se zahvaliti, da so za sedaj utekli zasluženi kazni. Takratni novi odgovorni urednik Franc Podržaj, črkostavec v »Zadružni tiskarni«, je namreč, — kakor so potrdile priče — šele v zadnjem trenutku, ko je bil stavek že z stroju, prevzel za dotično številko dvomljivo čast odgovornega urednika »Slov. Listu« ter je po pričah dokazal, da lista preje ni bral. Ko je list izšel, odložil je tudi Franc Podržal odgovorno uredništvo in jo na njegovo mesto stopil sedanji odgovorni urednik, Štefć. Ker se torej Francetu Podržaju ni moglo dokazati, daje vedel za vsebino stavka — predlagali so tožitelji, da naj se kaznuje v smislu tiskovnega zakonika radi prestopka zanemarjenja dolžne paznosti kot odgovorni urednik. — V razpravi ga je sodišče spoznalo krivega in obsodilo v primerno denarno globo in v povračilo pravdnih stroškov. »Unio catholica« nas je razveselila z dopisom, kateremu smo se toliko bolj smejali, ker vemo, da pridejo v kratkem na dan stvari, ki popolnoma potrde naše mnenje o tej zavarovalnici. Dopis se glasi: V številki 45 Vašega lista z dne 14. novembra t. 1. nahaja so notica pod naslovom »Konec katoliške zavarovalnice«, katera nas prisili na podlagi § 19. tiskovnega zakona Vas pozvati, da priobčite v prihodnji številki Vašega lista nastopno zavrnitev: Ni res, daje c. kr. vlada ukazala, da mora vzajemna zavarovalnica »Unio catholica« svoje poslovanje ustaviti in se raziti, torej so tudi s to notico združena izvajanja neresnična. S spoštovanjom Osrednje ravnateljstvo zavarovalnico »Unio catholica« — Kalbermatten. Blamirani klerikalci. Iz Idrije se nam piše: V petek napravilo je tukajšnje cecilijansko društvo svojo vsakoletno ve-solico. Ne omenjali bi te veselico v tem listu, div se ni ob tej priliki zopet pokazalo klerikalno hinavstvo. Po zadnjih volitvah, in posebno radi pisavo »Slovenskega Lista« proti našemu meščanstvu in urad-ništvu bi vsakdo pričakoval, da so isto no bo vabilo na to klerikalno veselico. Temu pa ni bilo tako. Predsednik cecili-janskega društva, dekan Arko, poslal jo vabila vsem društvom, vsem uradnikom in sluga jo z vabilno polo obletal vse hiše naprednih meščanov. Značilno je, da je poslal sodnijskim in davčnim urad nikom le nemško vabilo, nemški je bilo povabljeno tudi pazniško bralno društvo. In da jo bilo vreme isti večer zelo lepo, vendar je g. Arko zastonj čakal našega meščanstva in še posebej uradništva, izmed katerega so le štirje pOsetili to veselico. Prejšnja leta bila je ta veselica vedno najbolj obiskana. Naše razumništvo pa je letos določno pokazalo, da ne mara za družbo katoliškega duhovnika, ki seje proti svojemu prepričanju ponižal pred, od njega že tolikrat zaničevanimi socialnimi demokrati. Iskreno čestitamo našim g. uradnikom in naprednemu meščanstvu na tako odločnem koraku, kateri naše klerikalce toliko bolj peče, ker se je ravno s to veselico nekako hotelo vjeti uradni-štvo za prihodnje občinske volitve. No, spodletele jim je imenitno. Pa tudi drugega občinstva ni bilo mnogo na veselici, dokaz, da se je velika ljubezen do gosp. Arkota že precej ohladila. V Idriji se politično mišljenje menja čez noč, in ne bo dolgo, ko Arkotu vse njegovo hinavstvo ne bo prav nič pomagalo, da bo izgubil poslaniški stolec rad ali nerad. Vemo, da ta velika blamaža ni zadnja in imeli bo-dete, g. poslanec, še mnogo neprijetnih ur! To še začetek ni! Ustanova za umirovljene učitelje. Umrli vladni svetnik gospod Ivan M a liko t je zapustil 4000 K v namen, da se napravi ustanova za umirovljene revne ljudske učitelje kranjske. V prvi vrsti se je ozirati na tiste učitelje, ki so vsled bolezni šli v pokoj, predno so dovršili 10 služenih let, potem na take, ki so vsled bolezni šli v pokoj, predno so dovršili 40 let službovanja in končno sploh na umirovljene učitelje, ki so vsled bolezni ali iz druzih vzrokov v veliki* stiski. Slovenski mecen, g. Fr. K al is ter, je v Trstu umrl. Požar v Volavljah je povzročil 5000 K škode, a zavarovana so bila pogorela poslopja le za 2000 K. Požar je nastal vsled neprevidnega ravnanja z lučjo. Samomor. Iz Krškega se nam piše: Dno 21. t. m. se je posestnik Vincenc Roštaher iz Gorenjega Pijavskega s puško ustrelil v glavo. Vzrok je bil vedni prepir z ženo. Mož je zapustil troje, še ne čez 10 let starih otrok. Utopljenca so našli v potoku pri Toplicah kraj Zagorja. Mož, tovarniški delavec Ferdinand Lanegger, je najbrž v pijanosti padel v vodo. Aretovan notar. Suspendirani notar dr. Anton Riegler v Gradcu, 70 let star mož, je bil v soboto aretovan. V njegovi blagajni manjka 320.000 K tujega denarja. Loterijske srečke. dradeo, 2?, novembra 41, 22, 63 52. G7 Brno, 27. novembra. 26 8!{ 60, 80, 22 Dunaj 18 novembra, £6, 12, 20, 88, 2 Praga, 20 novembra. 96 ,20, 3, 85, 34 Lino, 10 novembra. K), 38, 6, 5, 19 Trut, 16 novembra. 82, 89, 27, 76, 25 Tržne cene v Ljubljani 23 novembra 1901. Pfienica, 100 kg Rož, „ . Ječmen, „ Oves, „ . Ajda, „ . Ptobo, „ Koruza, , Krompir, Iječa, Orah, Fižol Maslo, U.'i.tl, „ §l>eh hvož, „ lit. kgr. 19- 15- 1890 16!- 14 16-i;mo 4 20 5«) 60 30 2 40 1 1 Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ . Jajce, jedno. . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr Telečje „ „ Svinjsko „ „ KoStrunovo ,, „ Pificanec .... Golob..... Seno, 100 kilo . Slama, ,. . . Drva trda, klftr. . „ mehka, „ *jK* *3)f* *m* ♦ Ji* *3f♦ ♦j** *Bt* *M* *m* *JC* *M* *X* »JE* *X+ *Je E. Sclimarda oblastveno potrjena potovalna pisarna v Cjtsbljani Dunajska cesta št 6 (v Šobrovi hiši). Izdaja voznih listkov tu- in inozemskih železnic, in sicer listkov za navadne vožnje, za vožnjo tja in nazaj, za okrožna potovanja, priredi tudi romarske vlake itd. Izdaja voznih listkov za vse razrede v Avstriji konc. franc. parobroda „Compagni Generale Transatlantiqu8" v Parizu katerega parobrodi vozijo naravnost brez prelaganja iz Havra V ^cu-lork. Vozi se iz Ljuhljane čez Trbiž-Beljak Inomost-Bachs-Basel-Pariz Haver. — Parobrodi vozijo 6 do H dni čez mf rje. Najkrajša In najhitrejša proga iz Evrope v Ameriko. — Izvrstna hrana in postrežba na ladijl. *m* »M* »M* *X* »m* *—t* OB.* »JE* * JE * *Jft* »JE* "M* *M* *m* ♦ JE* »M* Zobozdravniški in tehnični atelje. Ruvanje zob z duži- (LusUras) itd. kovim oxydulom Plombe iZ Zlata, Porcelana. ______---____--________ in drugih sredstev. Zlate krone "'/[T; *?bowia _______________ iz kavčuka, aluminija in zlata. (2117—1) K oho z ilr a« ii I k Dr. Rado Frlan, Ljubljana Špitalske ulice št. 7. I. nadstr. Ordinacij« od O - 12 dopoludno in od 1—6 ure popoludno. Za uboge brezplačno ruvanje zob od 8 9. uro zjutraj. Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York In v Philadel-phljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladijl. — Nizke voine oene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, litin* UOrto), na Dnnaji ali (1115-20) Ant. Rebok, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulloe stev. 34 ^ Uizitnice in I^utJert« $ firme priporoča „JCorcdna Tis^orna" v Ljubljani. Doktorja pl. Trnkdczyja ie mnogo let izvrstno preskušena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko. Najceneje se dobivajo, ie se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s postnim povzetjem, tudi telo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom. Za Štedljive gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, ble-dične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto hrezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja Dr. pl. Trnkoczjjev \c a Iran claHni <*ai priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno nem a v; siauni i/caj 8red8tvo Bolje kot 8ia(jna kava. Zavojček (»/« kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkoczvja ŽplodGČne kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, krepilno, bolest uteSujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec m pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. KrOP'liCS "Uvajalne, šelodee čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor se to 5 ' čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoče je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, Sest Škatlic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Škatla 80 h, tri Škatle 2 K. Prerij pljnčni in k«šljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim ' 1 Zlili železom, uteSuje kaSelj. raztvarja sliz, lajša bol in kaSelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. (24-20) Drpni lili ali udov cvet ((iicht^eiMt) priporočljiv je kot boli uteSujoče, lajšajoče drgnenje 5""m v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 60 h. Tinktura -a Iruria nrAQa preskuSeno sredstvo proti inKIUra Za KUTja OUSbd, bo]e8trmn kurjim očesom, bradavicam, mženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, Sest stoklonic 3 K 50 h. JST Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, epe-Vantven* iMmin. znrjitino inte posebno na doktorja pl. Trnk6czyja redila«* pripravke za živino. Doktorja pl. Trnk6oxy a 7iuin«;U I r«'.ltlni pinAck za notranjo rabo pri kravnh, volili in _-lvinotM konji|, Jfe blljin RO l»t k najboljAim uspehom upnrab- ijcvan, Kadar krave nočejo Breti, in da ae Bbojjsuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. Prašičji redila I in krmilni prašek. Varstveno in dietetično J sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa m tolSčo. Zavojček fa) h, pet zavojčkov Mamo 2 K. Varstvena inimki. Pozor! Ta prašičji prašek in kakao sladni čaj dobite tudi v vseh prodajalni' ali, ah pa naravnost |>ri metu po poŠti _fek_ity^' *^^^<^^<č i$tM