PRIMORSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE lotn ^ Mn« kio Pano ^ llv ^ iimnlira 9 rti« Poštnina plačana v gotovini T R ST« sobotfl. 1« ffibrudvid 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 - L 512 * C8F13 9 Ur m 3 jugollre " * * ___ _ ^ TeL žt.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Naslonitev na zaledie - tam je za nas življenje, stalna zaposlitev, naš kruh in blaginja. Ob ekspozeju dr. Bartoša STVARNOST IN CINIZENI Borba za kruh In življenje Osnovna resnica, da za Trst ni Oljenja brez povezave z njegovim Naravnim gospodarskim zaledjem, dob.va iz dneva y dan novo potrdi-lo- Vprašanja v zvezi z gospodarskim m finančnim položajem trža-skega svobodnega ozemlja so pre-ceJ razburkala javnost, in danes je vsak meščan prisiljen razpravljati 0 stvareh, ki sq običajno pridržane ^ko zvamm strokovnjakom. Vsem Postaja jasno, da 'ne gre tu za vpraša znanstvene al. vsaj izključno znanstvene zadeve, temveč da gre J^?stQ nekaj drugega; za to nam-■■ ali je Trst in njegovo gospodarstvo zmožno življenja ali Je v okviru tržaškega svobodnega ozem-& obsojeno na postopno propada-nie- Z drugimi besedami: ali bo v Trstu in na ozemlju zaposlenih Tedxio več ljudi ali se bo brezposelnost Se stopnjevala. Za vprašanji proračuna, dohod-kov. izdatkov, trgovske m plačilne bilan: e, valute itd. se skr.va živ« -Jriijsko vprašanje tukajšnjega pre-®*vastva: Ba-li kruha za vse ali ga b° vedno manj? , V tem je razlog, da se o teh vprašanjih danes razpravlja povsod: od Pnvsdnega delavca in uradnika do Potnika, trgovca in industrijca. 88 govori o tem, vsi se za stvar š^hnajo, zato so debate živahne. je povsem razumljivo. Navidezno abstraktna vprašanja imajo v res-ntci topio človeško vsebino, m zato ?* pred nj.mi m mogoče zadržati bladno, indiferentno. Tudi navijalo hladno »znanstveno* stališče bekaterih »izvedencev* ni niti bkdno niti znanstveno, ampak od-seva Y znanstveni plašč ogrnjeno ^Užče določenih gospodarskih ko-^ti, ki se nikakor ne krijejo z in-teresi tukajšnjega prebivalstva, ži-Tečaga le od svojega vsakdanjega dela. Stališče teh »strokovnjakov* je ^ano: kakor obračamo, pridemo J® zaključka, da je Tržaško svo-“°čno ozemlje finančno in gospodarsko pasivno; to je,, da rabi več, »akor je zmožno ustvariti in ®0fa..zato nekdo rediti. ki njiuo strokovnjaki in ki e verjamemo vsakemu »strokov-jašu*. temveč skušamo misliti s 5''°jo glavo, stojimo na stališču, da S' Tržaško svobodno ozemlje lahko JadrŽuje samo. Tržaško ljudstvo ni konzument, ampak tudi produ-‘ot (in kakšen producent!). Sto-/biost tržaške industrije je tako *‘ka, da bi že sama lahko krila stroške javne uprave, šolstva, ^ln.šnic, socialnega skrstva, higie-e itd. Seveda industrija, ki obra-JJe. k; proizvaja v polnem obsegu ^°je sedanje in bodoče zmogljivo-'• S poljedelstvom Je industrija slavm Vir bogastva in blaginje tudi ga vseh ostalih društvenih slojev. Na ržaškem svobodnem ozemlju ne °te biti poljedelstvo, ampak le m. ustrija glavni vir bogastva in blažje. to Je neizpodbitno. Ostane ribanje surovin in tržišča. Trža-industrija mora uvažati suro->je in prodajati končne izdelke, k bav;teljev surovin ne bi manjka-> težave se začnejo s kupci naših oizvodov. »Izvedenci* predlagajo ‘ ^ite, življenje na kredit: popol-1 anarhija. Zanje ni izhoda: nl-a>0 kupcev! ^i imamo kupce! V tem Je naša Ce postavljamo vprašanje kon-. ;etno, ne moremo zgrešiti. Mi pra-bio: naslonitev na zaledje. Tam * ‘ 2a nas življenje, stalna zanosi ;-‘ ; kruh, blag.nija. Naše zaledje Je *taini, solidni kupec in plačnik. Va niS° £raze- Izjave šefa jugoslo-J/^ke finančno-gospodarske dele- bjh6 . Zaradi nesrečnega izida prve svetovne vojne in zaradi razpada monarhije je bila prekrižana izvedba tega načrta in s tem sploh zanimanje za obstoj samostojne, izključno po Nemcih naseljene Avstrije. Ogromna večina naroda enem-ške Avstrijev je hotela priključitev k nemškemu rajhu, kar je ne-zpodbitno dokazano z izjavami rodilnih političnih mož, javnih delavcev in drugih predstavnikov in to v času od nastanka senier-menske Avstrije do njene priključitve k nemškemu rajhu. Ce se Indijci morajo biti budni Landon - (Tass) — Ob priliki dneva indijske neodvisnosti je bilo v Londonu veliko zborovanje, ki so mu prisostvovali narodi Indije, Indokine, Afrike in Iraka. Na zborovanju je med drugimi govori! Krichna Menon, tajnik iildjjske zveze, ki je poudaril, da Indija še ni dosegla neodvisnosti ter da bo potrebno eaTo nadaljevati borbo. Predstavnik indijske študentje zveze Je opomnil, da so mnogi indijski volivci, kateri bivajo v Angliji, izdali svoj glas laburistom v upanju, da bodo laburisti po zmagi prenehali z angleškim imperializmom ter dali Indiji svobodo. Dogodki soi pokazali, da so bila ta upanja brezi podlage in prazna. Trenutno sta v Indiji dve vladi, med katerima ni sloge ne razumevanja. Sindikalne predstavnike zapirajo in tisoče ljudi je b.lo pobitih na ulicah Kalkute in New Delhija v nemirih, ki jih je povzročila angleška policija. Zaradi tega morajo vsi Indijci biti na straži, ker se neodvisnost Indije približuje uresničenju. Ob koncu zborovanja so vsi navzoči prisegli zvestobo indijski neodvisnosti. Madras. — 75 vodilnih komunistov so zaprli v indijski provinci Madras v zadnjih dneh. Vse so poslali v glavno jetn šnico v Valori, 250 km od Madrasa ★ London. — Voditelj argentinske diplomatske misije, ki je tre-notno na obisku v drugih državah Južne Amerike, je izjavil, da bo Argentina predložila Združenim narodom svoje zahteve do Falklandskih otokov, britanske kolonij«! južnem Atlantiku. hočejo prikazati danes Avstrijci kot poseben narod ali pa vsaj kot del nemškega naroda, ki hoče živeti svoje lastno državno živijo-nje, potem delajo to zato, da bi se otresli sokrivde in soodgovornosti za vojno in da bi se tako bolje odrezali pri mirovnih pogajanjih. Pozneje bi pa zelo verjetno stopilo ponovno na površje sedaj iz oportunizma potlačeno pravo stremljenje Avstrijcev po priključitvi. To se najbolj vidi v obmejnih predelih kakor na Koroškem in štajerskem, kjer Se močno tli Šovinistični nacionalizem in reakcionarstvo in to po veliki zaslugi «nepristranskih zev-padnih zaveznikov», prvoborilcev za kolonialno demokracijo. Reakcionarni Šovinistični elementi, ki kažejo sedaj pro-anglo-ameriško lice, bodo takoj 'po odhodu okupatorjev nastopili zopet kot prvo-borilci za velenemško idejo, katero sta zastopala Bismark in Hitler. Oba sta mrtva, vendar pa ne velenemška miselnost. Prihodnost bi znala ponovno spraviti na površje novega voditelja eherrenvol-kas, ki bi pahnil svet zopet v nesrečo in to se bo zgodilo, če ne bomo znali do korenin izruvati in uničiti to miselnost. Republikanski zločinec oproščen Benetke, 31. — Posebno porotno sodišč? v Benetkah je svoje dni obsodilo na smrt zaradi ubijanja antifašistov, zaradi nasilja in kolabo-racionizma bivšega polkovnika fašističnih republikanskih straž Edvarda Bassija. Proti obsodbi je Bas-si vložil priziv, ki mu je kasacijsko sodišče ugodilo. Tako se je včeraj vršila pred posebnim sodiščem v Padovi nova razprava proti Bas-eiju. Ta razprava se je končala z njegovo popolno oprostitvijo. Sodišče je menilo, da se Bassiju ne morejo pripisati umori niti nasilja. Ker je bila medtem izdana amnestija, so ga oprostili tudi od obtožbe kola-boracaonizma. Zaradi tega je sodišče odredilo, da se takoj pusti na svobodo. __________ Alenlal na Franca? Madrid, 31. — Pariški listi javljajo iz Madrida, da je 9. januarja streljal neki častnik na Franca, ko je zapuščal efleirski dom. Izstrelek je zadel levo rame Caudilla. Aretirani oficir je izjavil, da j« streljal z znak protesta zaradi prisiljenega izgnanstva monarhističnega generala Arande. V službenih krogih pa pravijo, da vedo saimo to, da je Franco na lovu v toledski pokrajini. London, 31. — Na včerajšnjem sestanku namestnikov je prišlo do živahnega razpravljanja o jugoslovanski protestni noti glede avstrijskega delegata Hansa Piesc ha. Predsednik, ameriški delegat Mac Clark je preložil razpravljanje o tem, ko bo Avstrija pojasnila svoje stališče. Na današnjem sestanku je avstrijska delegacija odgovarjala na razna vprašanja. Na vprašanje sovjetskega delegata Guševa glede soodgovornosti Avstrije za vojno ob strani Nemčije je delegat dr. Gruber hitel zatrjevati, da so na nemško stran -pristopili Avstrijci in ne Avstrija Sovjetski delegat je nato stavil še nekatera vprašanja v zvezi z nemško imovino v Avstriji. Avstrijske delegate bodo ponovno zaslišali na enem poznejših sestankov, namestniki pa se bodo sestali v ponedeljek in preučevali načrt o polltčnih klavzulah pogodbe z Avstrijo. Kanadska vlada Je v zvezi z mirovno pogodbo z Nemčijo predložila spomenico, v kateri predlaga, naj bi namesto formalne mirovne pogodbe izdelali mednarodni statut, ki ustanavlja novo nemško državo. Ta statut bi pozneje lahko spremenili v pogodbo. Kanada se zavzema tudi za zvezno nemško državo, ki naj bi bila gospodarsko in politično decentralizirana. Porurje naj bi prišlo pod nadzorstvo posebne mednarodne oblasti, dosedanje sporazume o reparacijah pa naj bi spremenili. Danes popoldne je tudi belgijska delegacija obrazložila svoje stališče o pogodbi z Nemčijo. Britanski veleposlanik v Varšavi in vohunska afera Varšava, 31. — Sporočili so od-hed angleškega veleposlanika v Varšavi Benticka nekoliko ur pred aretacijo poljske uradnice na angleškem veleposlaništvu Marije Mari-nowskč, ki J« obtožena, da je posredovala zvezo med veleposlanikom in nekaterimi člani tajnih organizacij. V uradnih krogih namigujejo, da je ta aretacija v zvezi z zadevo grofa Groholskega. Bivši kanadski konzul de Japeiro Kenneth Kinvood je bil imenovan za odpravnika poslov in konzula v Varšavi. • set let prisilnega dela in zaplemibo movlne. Niirnberg, 31. — Denacifikacljsko sodišče je obsodilo bivšega šefa nemškega radia Hansa Fritscheja na devet let prisilnega dela. Mednarodno sodišče v Niinnbergu ga je svoje dni oprostilo. Hitlerjeve! v britanski vojaiki upravi Berlin, 31. — List »Neues Deut-schland* objavlja seznam hitlerjev-cev, k; so še vedno na važnih mestih v zahodnih zasedbenih področjih Nemčije. Seznam se nanaša predvsem na hitlerjevce in ŠS-ovce, ki so prej zavzemali važna m vodilna mesta, in ki so jih sedaj ohranili ali pa dobili nova važna mesta. Številni hitlcrjevci so na primer zaposleni pri britanski vojaški upravi, drugi zavzemajo vodilna mesta v upravi za nadzorstvo premogovne industrije v severni Nemčiji in v raznih drugih ustanovah. Zagreb, 3L — Angleški dirigent Alan Bush bo dirigiral dne 6. februarja skrufoničnj koncert na zagrebški radijski postaji. KRATKE VESTI HAMBURG. — Nemška i oroče-valska agencija Javlja, da je bil bivši-častnik Heinz Stumpf obsojen pred posebnim sodiščem v Han-noverju na smrt z obešenjem, ker Je dal ustreliti dva britanska ”ojna ujetnika. Dva druga obtoženca, ki sta Izvršila Stumpfove naloge, sta bila obsojena na 10 let Ječe. LONDON. — Češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk je danes z letališča Croydon odpotoval v Prago. Prišel je z zasedanj Združenih narodov v New Yorku. LONDON. —- Angleški kralj in kraljica odpotujeta skupno z obema princesama jz Londona v Južno Afriko. Vkrcali se bodo jutri zjutraj na vojno ladjo »Vanguard*. LAKE SUOCESS. — Na glavnem sedežu Združenih narodov so proučevali ameriške predloge, naj bi čimprej sestavili osnutek mednarodnega zakona o človečanskih pravicah; ta osnutek naj bi potem predložili letošnjemu zasedanju glavne skupščine Združenih narodov. BORDEAUJt — Pred vojaškim sodiščem v Bordeauxu se je pričela razprava proti Magdi Fontanges, ki se je izdajala za Mussolinijevo ljubico. N jen p. pravo ime je Mad-delaine Corabbeuf. LONDON. — Burmski delegati, k! so se pod vodstvom U. Aun Sec.a udeležili razgovorov* ki so bili pred kratkim v Londonu glede Burme, so danes zapustili London ter z letalom odpotovali v domovino. KAIRO. — Egiptovska vlada je danes odobrila in predložila parlamentu proračun za leto 1947-1948, kt vsebuje izdatke za 95 m lijonov in dohodke za 89 milijonov egiptovskih lir. Deficit 6 milijonov egiptovskih lir bodo dopolnili z rezervami. RIM. — Italijanska misija za povračilo strojev iz Nemčije in Avstrije poroča, da so našli ital janske stroje, ne vedo pa za lastnike. V našem članku bomo doku-mentarično dokazali stremljenje Nemcev po združitvi v dobi obstoja senbermanske Avstrije. S tem je dokazana tudi soodgovornost Avstrije na vojni, ne glede na neštete vojne zločine, katere so zakrivili Avstrijci, posebno v obmejnih slovanskih državah In ne glede na to, da je glavni vojn.* krivec in zlocinec Avstrijec Adolf Hitler. Začeti moramo z letom 1918, ko se je porodila seniermen-ska Avstrija. Nemško-avstrijsbi narodni svet je sklenil 17. oktobra 1918 sklicati narodno skujoščino vseh zastopnikov nemških votivnih okrajev nekdanje Avstrije. V tej zvezi se je sestala 21. oktobra začasna narodna skupščina za Nemško Avstrijo, v kateri je bilo: 102 zastopnikov nemško nacionalnih strank, 72 krščanskih socialcev in 42 socialdemokratov. Ti so na podlagi soglasnega sklepa naslovili na vlado Nemčije prošnjo, naj prevzame varstvo nad nemško-av-sirijskim državnim ozemljem. Avstrijci so .tedaj v časopisih in na zborovanjih odklanjali ustanovitev samostojne avstrijske drža-ve in zahtevali združitev nemške Avstrije a Nemčijo. Začasna no- t \ Fritsche vendar obsojen Hamburg, 30. — Na tisoče Nemcev je poslalo pismene predloge s katerimi zahtevajo najvišjo kazen za Hansa Fritscheja, bivšega vodjo nacisfčnega radia Tako je izjavil danes državni tožilec dr. Miiller. «Celo danes se tisoči Nemcev sramujejo, ker so verjeli zločinski propagandi tega človeka*. Državni tožilec je zahteval, da Hansa Fritscheja, ki je bil od narodnega sodišča za vojne zločine v Niimber-gu oproščen, proglasijo za najbolj odgovornega ter ga obsodijo na de- rodna skupščina je 12. novembra 1918 s soglasnim sklepom proglasila Nemško Avstrijo za del nemške republike. Ob tej priliki je državni kancler, socialist Karl Renner izjavil: ((Potreben je ta sklep predvsem glede na 2. člen, ki pravi, da je nemško avstrijska republika sestavni del Nemške republike. Nujen je glede na nas skupni narod- Toda prav v tej uri, ko bi bilo tako lahko in udobno in ko bi bilo morda zapeljivo svoj račun predložiti ločeno in tako z zvijačnostjo od sovražnikov izviti prednosti, naj v tej uri naš nemški narod vseh pokrajin ve: mi smo en rod in ena skupnost usode*. Takoj ob razpadu avslro-ogrske monarhije je stopilo na površje Splošno hotenje avstrijskih Nemcev po priključitvi Da je to hotenje stopilo v ospredje takoj ob razsulu avstro-ogrske monarhije, je dokaz, da je bilo to stremljenje globoko ukoreninjeno v avstrij-sko-nemškem narodu že v tasu obstoja avstro-ogrske monarhije, ker bi se sicer ne bilo moglo porajati tako spontano brez vsake propagande. Nemci Avstrije so imeli določbe versajski mirovne po- SPLETKE I0SID0KE VLADE Japonsko ljudstvo zahteva njen odstop in grozi s splošno stavko Tokio, 31. — Med japonskim ljudstvom se že dolgo širi veliko nezadovoljstvo z Jošidovo vlado; ljudstvo zahtva. naj reakcionarna vlada prepusti svoje mesto taki vladi, ki bi ustrezala potrebam in željam Japoncev. Tem protestom so se pridružili japonski sindikati, ki že nekaj dni groze s stavko. Čeprav je general Mc Arthur stavko prepovedal in dal sindikatom ultimat, »o vendar sklenili, da bodo jutri ob 14. uri pričeli splošno stavko, ki se je bo udeležilo osem milijonov in pol Japoncev. Sindikati so se odločili za stavko, ker hoče Jošlda izigrati njihove zahteve na ta način, da je izmenjal nekoliko ministrov. godbe za nasilje, ker določata, da je mogoča priključitev samo s pristankom Sveta društva narodov in za prekršitev pravic o samoodločbi narodov, kakor je bilo določeno v znanih 14 točkah predsednika Združenih držav W. Wil-sona. Sicer je narodna skupščina glasovala za sprejem mirovnih pogojev, ker ji ni ničesar drugega preostajalo. Ob lej priliki pa so podali sledečo svečano izjavo: aNationalrat pred vsem svetom slovesno protestira proti temu, da jemlje senžermenska mirovna pogodba pod pretvezo, da varuje neodvisnost Nemške Avstrije, nemžko-avstrijskemu ljudstvu njegovo pravico do samoodločbe in mu brani, da se izpolni njegova srena želja, zdrui’ti se s nemško materino zemljo, kar je gospodarska, kulturna in politična življenjska nujnost itd* Nemčija ni bila nenaklonjena temu hotenju Nemške Avstrije, vendar je treba poudariti, da je vsa iniciativa izvirala iz Avstrije in da je bila v prvi vrsti Avstrija, jei je hotela priključitev k rajhu in da ni rajti bil tisti, ki bi bil hotel priključiti Avstrijo proti polji Avstrijcev. Uše nadaljuje) Zadnje dni je bila na pobudo stavkovnega odbora druga velika delavska manifestacija, na katen so manifestanti zahtevali takojšen odstop Jošidove vlade. Na kraj zborovanja se je namestil oddelek a-meriške okupacijske vojske, oborožen z brzostrelkami. Na zborovanju so govorili predstavniki raznih sindikalnih in delavskih organizacij in so ostro obsojali vladno politiko, ki se ne ozire na koristi ljudstva. Zakrinkana igra vojaških krogov Tokio. — Dopisnik moskovske »Rdeče zvezde* poroča, da so ukrepi zavezniških oblasti na Japonskem za demilitarizacijo dežele popolnoma nezadostni. Čeprav določa odlok generala Mac Arthurja od 4. januarja 1946, da člani japonske vojske ne morejo postati uslužbenci državne uprave, je vendarle v Tokiju organ pod imenom »Japonska zbornica za demilitarizacijo*, ki je vključen v upravno službo in kjer je usluž-benih na tiseče častn kov vojske, mornarice in letalstva. Glavni cd-sek te zbornice vodi osebje bivšega V. oddelka japonskega generalnega štaba. Drugi odsek te zbornice vodi vi-ceadmiral Maeda M nodu, eden izmed najbolj znanih častnikov obveščevalne službe japonske vojne mornarice. Sovjetski predstavnik pri zavezniškem kontrolnem svetu na Japonskem Je sv?t večkrat opozarjal na dejstvo, da so v tej zbornici za demilitarizac jo ljudje, katerih delovanje očituje cilje, ki so nasprotni namenom te ustanove. Sovjetski predstavnik je jasno pokazal, da je ta delavnost samo zakrinkana igra, ki pod drugo obliko nadaljuje delavnost bvšega japonskega generalnega štaba. Opozorila sovjetskega predstavnika niso med ostalimi člani kore trdnega sveta naletela na odobravanje, marveč celo na odpor njegovega predsednika Aoheaona. kS sploh ni dovolil OMnMl)* O sovjetskih opozorilih. PRIMORSKI DNEVNIK 1’. februarja 1947. Teror v Tržiču V Tržiču še vedno traja teror. Spričo prevelike vneme teroristov je moral celo t-žiški CLN pozvati svoje prenapeteže. naj prenehajo z nasilnimi dejanji ter jih obsoditi. Ne bomo sodili o iskrenosti tega poziva, ker to gospodo dobro poznamo, toda poziv, je priznanje, da teror narašča. Sramota, pa je že prevelika in CLN mora pomirjevati iste ljudi, ki jih je doslej trajno ščuval. Predvčerajšnjim zjutraj so teroristi vrgli tri bombe proti stanovanjem družin Michelazzi in Bajzzero v uHci Cosulich št. 13. Zaradi eksplozije je bilo razbitih kakih 10 stkeel. Kmalu nato so vrgli šovm.sti dve bombi proti stanovanju antifašista Trohe Ireneja. Tudi zaradi te eksplozije je razbitih več šip. .Borci za svobodo" V vzhodni Furlaniji 2e delj časa drluje tako zvani /Korpus prostovoljcev za svobodo*. Ti ljudje so tudi oboroženi, kar priča najdba orožja v hiši zloglasnega «kavalir-ja» Fine v Gradiški. Takoj po preiskavi sta njegova dva sinova'zbežala in pohajata sedaj po Vidmu. 30. t. m. je neki delavec, ki je bil priča najdbe orožja, prejel iz Trsta naslednje pismo: «Svetujemo vam, da v lastnem interesu čimprej zapustite to deželo. Vedite, da je prišel dan, ko je naš opomin zakon. Živela svobodna Italija!* Temu pismu ni treba mnogo komentarja. Pisali so ga elani neo-skvadrističnih tolp, ki delujejo 'v Gorici Trstu in Vidmu. S svojim delovanjem le sramotijo dobro ime demokratične Italije, ki jo imajo vedno na ustih. Resnični demokrati se bore proti, ostankom fašizma, ti izmečki pa sejejo razdor in hočejo ustvariti na naših tleh ognjišče nemirov. V Tržiču napadajo antifašiste in delavce, v Gorici groze Slovencem ter kopičijo orožje. In takih ljudi ni sram nazivati se «prostovoljce za svobodo*. Res krasni prostovoljci! V ostalem vsi vedo, kje so bili takrat, ko so resnični borci za svobodo padalj v boju proti okupatorjem in njihovim hlapcem. Zaščitnik istrskih beguncev G. inž. Bartoli je zelo aktiven in podjeten človek. 2e pod Nemci si je pridobil toliko zaslug, da so ga imenovali za ravnatelja TELVE. V tej svoji funkciji je pokazal največ sposobnosti takrat, ko je začel krasti primorskim potrošnikom električnega toka dragoceni material in ga pošiljati ,v velikih zabojih preko demarkacijske črte v Italijo, da ne bi ostal na bodočem svobodnem ozemlju. Njegovi nameščenci so ga morali prisiliti, da je opustil tako postošenje električnih central na Primorskem. Sedaj se je ta gospod začel zavzemati tudi za istrske begunce in je posebej pozval nameščence TELVE v Trtsu «v imenu človečanstva, prijateljstva ;n idealizma», nai dostojno sprejmejo «žrtve», ki morajo zapustiti svoje domove. G. Bartoli bi r*d zopet enkrat izigral dobrote revnega ljudstva. Vendar se nam Zdi. da. je njegova kariera preveč znana, da bi mu še kdo nasedel. Vostalem pa bodo ta. kozvane «žrtve» iz Pulja ostale doma, ce imajo le mimo vest. TRŽAŠKI DNEVNIK V borbi za kruh sega stroka za stroko po skrajnih dopustnih sredstvih Te dni je delavsko. gibanje za rešitev mezdnega vprašanja navzelo ostre oblike. Medtem ko brivci in lasulja: ke stavkajo že peti dan, postavljajo svoje odločne zahteve tudi grafiki. Peki pa so s svojo ne-omajncstjo že na poti poravnave.' Brivnice so še vedno zaprte. Nekateri meščani so sicer slabe volje, vendar je treba razumeti tudi slabe razmere, v katerih delavci te stroke delajo in živijo. V primerjavi z drugimi strokami, ki imajo danes tridesetkrat višjo plačo kot pred vojno, so br.voi dosegli komaj de-vetkratno povišanje. Iz včerajšnje stavkovne skupščine so brivci in lasuljarke poslal. ZVU noto, kjer protestirajo proti brezbrižnosti oblasti za rešitev mezdnega spora. Med drugim zahtevajo takojšno prilagoditev mezd in opozarjajo na dolžnost ZVU, da pokaže večje razumevanje Ker še ni bilo mogoče doseči sporazuma, se stgvka nadaljuje. Predvčerajšnjim so se predstavniki prekovsklh delavcev sestali z delcdajalci in v glavnem dosegli sporazum. Zastopniki oblasti so zatrdili delavcem, da so njihove zahteve sprejeli, a da manjka še Bow manova odobritev. Pekovski delavci, ki so ves o na gibanja ostali trdno združeni, so se zbirali na sindikatu v pričakovanju poročil in smernic. Delavci te stroke dobro vedo, da bi s stavko prizadejali škodo vsemu prebivalstvu, zlasti delavcem in njihovim družinam. S tem so pokazali veliko razu- mevanje' in solidarnost ž- njimi. Toda solidarnost in razumevanje imata svoje meje. Zato zahtevajo, da tudi pristojne oblasti pokažejo vsaj nekaj zanimanja za položaj delovnega ljudstva. Zadnje dna je nastalo tudi med grafiki nezadovoljstvo, ker delodajalci nočejo pristati na nova pogajanja, urad za delo pri ZVU pa ne kaže nekakega razumevanja za njihove uprav.čene zahteve. Grafiki so v preteklen oktobru dosegli sporazum o povprečnem zvišanju mezd za 30%, medtem ko so industrijski delavci dosegli 55% poviška. Delodajalci in ZVU hočejo s takim zadržanjem izločiti tradicionalno mezdno razliko, kar izhaja iz dejsta, da opravljajo delavci te stroke, specialno delo, ki zahteva tudi večje sposobnosti. Grafiki bodo glede na zakrknjeno stališče delodajalcev še odločneje nastopili. Pripravljeni so, poslužiti se v primeru neuspeha, vseh dovoljenih sredstev. V zvezi s tem je grafiški odbor za sporazum izdal opozorilo, v katerem ugotavlja, da je skupno sindikalno delo rodilo lepe uspehe. Danes zato ni več govora o Julijskih in Enotnih graflskih sindikatih, temneč zgolj o grafikih. O tem se je lahko vsako prepričal pri delu. .Ker so delodajalci nasprotni vsakršnim novim, pogajanjem, poziva odbor vse tovariše grafike, naj pričnejo z gibanjem po vseh tiskarnah. Končno jih vabi na Izredno skupščino, ki bo jutri ob 10. uri v ulici Trento 2. Preskrba Zakasnela delitev masti. Razdeljevanje maščob za januar je . izostalo, ker maščobe še niso dospele. Obljubljeno je, da bo dobilo prebivalstvo celoten obrok tudi za nazaj, čim bo pošiljka prispela. Vrnitev odrezkov. Do ponedeljka 3. t. m. morajo vsi trgovci na drobno vrniti občinskemu prehranjevalnemu uradu bone za sladkor ZVU (St. V), testenine ZVU (4t. X), papeževe testenine (st. XI), testenine ZVU (za delavce), za riž (št. XII, 2 b) (brezposelni), za slanino (St. 9 b), za koruzno moko za skupine X, XII in XIII bon št. IX) in za mleko za drugo polovico januarja. Obenem morajo trgovci predložiti tudi knjigo klijentov. Občinski urad bo posloval od 8. do 19. ure v soboto, jutri od 8. do 12. in v ponedeljek od 8. do 19. ure. NAŠE ČASOPISU je glasnik vseh teženj, potreb in pravičnih zahtev našega ljudstva ter veren Izraz vsega našega življenja in dogajanja. V njem se dan za dnem piše zgodovina naših borb ter uspehov. Obenem pa nas obvešča o vseh najvažnejših dogodkih doma in v svetu. Zato širite in prebirajte naše napredne Časopise: «Primorski dnevnik*, «Ljudski tednik* in «Primor-sko delavsko enotnost*, «Raz-glede*, /Vestnik* Slovenske prosvetne zveze in «Glas mladih*! POD L J A SPODNJE VREME Kulturne prireditve. Tudi v Vremski dolini je prosvetno delo oživelo. V Spodnjih Vremah so i-meli kulturno prireditev. Otvoril jo je moški zbor, ki je zapel «Tltovo pesem*. Pionirji iz Skofelj-Zavrhka so podali igričo «Ukročene pošasti*; pionirji J* Britofa pa igrokaz «Da-režljivi otroci*. Končno so igralci prosvetnega društva podali veseloigro «Zupanova Micka*, ki jim je zelo dobro uspela. V vasi Imajo tudi študijske sestanke, 21. t. m. pa so proslavili obletnico smrti velikega Lenina. LABOR Požrtvovalnost lena. Preteklo nedeljo so naše žene imele kulturno prireditev, ki je zelo dobro uspela. Dvorano so zelo okusno okrasile in program izvajale z vso resnostjo, tako da zaslužijo vso pohvala. Pri političnem pregledu' je govornik poudaril junaško držanje istrskih žena za časa fašizma. Ljudstvu v vasi veliko pomaga učiteljica, ki je prostovoljno prišla v Istro, da na kulturnem polju popravi' one krivi- FIZKULTURA PO IGRIŠ okrožnega prvenstva JutrlŠhji nogometni program o-kroženga prvenstva je zopet popoln. Vse enajstorlce bodo z vso vnemo planile v boj za prepotrebne točke. V skupini A je namreč podoba še dokaj medla, kajti Costalungi in Primorju P lahko še prekrižajo račune Nabrežina, Col in Dreher I. Za prvima dvema zaostajajo za 4 točke, ki pa jih do konca tekmovanja lahko še nadomestijo. V sredi lestvice sta moštvi Kraljiča in Sv. Marka, na kraju pa kraljujejo Tovarna strojev II, Pisoni in Primorje D. Popolnoma drugačna pa je lestvica skupine B, kjer sta ostali na prvih dveh mestih enajsterici, če-bulca in Rmanesa, ki J ma nihče več ne more do živega. Med njima 30 bo razvila ogorčena borba za prvo mesto. V zlati in varn> sredi so moštva Montebella II, Skednja II, Ponziane in Opčin, zadnji del lestvice pa tvorijo Vom, Rauber, A-cegat in Dreher II. Da bo slika popolnejša prinašamo kvalifikacijski lestvici: SKUPINA A CostalUnga 11 8 3 0 24 9 19 Primorje P 11 9 1 1 33 13 19 Nabrežina 12 7 1 4 26 13 15 Col 10 6 2 2 25 17 15 Dreher I 12 5 4 3 15 9 14 Kraljič 11 4 3 4 19 16 11 Sv. Marko 11 3 4 4 13 20 10 Tov. strojev II 10 1 3 6 8 30 5 Pisoni 12 1 2 9 17 19 4 Primorje D 12 0 3 9 9 31 3 SKUPINA B Cebulec 12 11 1 0 67 9 23 Rolanese 12 tl 0 1 52 8 22 Montebel. n 11 7 0 4 35 20 14 Skedenj II 10 5 2 3 29 31 12 Ponziana 8 5 0 3 22 13 10 Opčine 11 4 1 6 33 27 9 VOM 11 2 2 7 15 35 6 Rauber 9 2 0 7 9 31 4 Acegat 9 1 1 7 8 46 3 Dreher II 11 0 1 10 5 55 1 ,. Lahkoatletska prireditev v Sv. Križu Jptrl bo v Sv. Križu tek čez drn in strn. Organiziral ga bo športni odsek kulturnega krožka Vesna. S to svojo prired tvijo hoče odpreti letošnjo flzkulturno sezono Sv. Križa. Na startu bodo poleg najboljših domačih tekačev, ki so na raznih podobnih prireditvah dosegli lepe u-spehe tudi tekači Trsta, Gorice itd. Tržačani misi jo nastopiti s Faidu-tijem in Buronelovo ne čelu. Proga bo merila za mladince 3 km, za mladinke pa 1 km. Pričetek teka bo ob 13. uri. Tekmovalci in tekmovalke naj se zbenejo ob pol 13. uri pred poslopjem kulturnega krožka Vesna v Sv. Križu. Prijave s prijavnino 20 lir bodo sprejemali na dan tekmovanja. Objave ZDTV Odsek za košarko: verificirajo se vse tekme, ki so b le odigrane 6. in' 12. januarja. Pritožba Raubsrja proti tekmi z Vomom je bila sprejeta. Pritožitelju se vrača pritožbena taksa. Ugodi se pritožbi Tomažiča. Tekma Tomažič-Col se bo zato ponovila. Opomini.' Zaradi širih osebnih prekrškov se opominjajo: Magajna Lucijana, Stepančič Marta (Vesna); Krizmančič (Vom). Kazni: Ker je tov. Sara Nives igrala hkrati za dve društvi, se kaznuje z zabrano, igranja do konca turnirja. ce, k; jih je zadel ljudstvu krvoločni fašizem. Istra se dviga v boljše in lepše življenje. ■ DOBRAVLJE Prireditev zena. Pred- kratkim so dobraveljske žene uprizorile enodejanko «V posredovalnici*; ki je zelo dobro uspela.. Mladina je igrala «Zadnje srečanje* ter deklamirala, domači pevci pa sq zapeli več narodnih pesmi. Zadružno predavanje. Tov. Furlan Janko je predaval o zadružništvu ter o drugih gospodarskih in 'sindikalnih vprašanjih. Poleg domačinov so se udeležili predavanja tudi prebivalci iz Utovelj. Po predavanju so živahno razpravljali ter sklenili, da se v kar največjem številu vpišejo, v zadrugo. , TRZIč Otroka je rešil. 27. t. m. ob 12.30 je 6 letni otrok, ki se je igral s sovrsta,ki. padel v kanal «Dotior. ». Mladi delaveVTalania Jožef je skočil kljub hudemu mrazu oblečen v kanal in rešil otroka. ' ORLEK Proslav a Leninove smrti. Vse ljudstvo od najmlajs’ega pionirja do starih mamic se je udeležilo proslave Leninove smrti. Nek tovariš je orisal življenje in delo velikega voditelja Oktobrske revolucije. Sledile so razne deklamacije, nato pa so vsi navzoči zapeli «Hej Slovani*. Predavanje. Pred kratkim nam je tpv. Jože Pahor predaval o kulturi in prosveti ter o družbenih vprašanjih. Ljudstvo je sledilo predavanju z največjim zanimanjem m pozornistjo. Od 180 prebivalcev se jih je udeležilo predavanja 140, Vsi s; žele še več takih'predavanj. HRPELJE Preložena prireditev. V nedeljo 26. ti m. bi morale hrpeljske žene igrati dramo «Svet brez sovraštva*. Ker pa je bilo slabo vreme, so morale odložiti prireditev na prihodnjo nedeljo 2. februarja ob 15. uri v Dijaškem domu. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaški dom v Trstu je daro val M lan Pertot iz Trsta ul. Gin-nastca 10.000 lir. Za Dijaško matieo je daroval tov. Likar iz Trsta ul. Rossetti 3, 1000 lir. Za partizanske sirote so darovali člani gradbene zadruge «UNION» iz Kolonje 5000 Ur. Za pomot! zaprtim antifašistom je daroval tovariš Trampuž Jože iz Kostanjevice krajevnemu odboru SIAU 500 lir. Za sirot; v dec jem domu v Koj-skem je darovala AFZ iz Rupe 1000 tilr. GODNJE Mladinski sestanek. V naSi vasi smo imeli pred kratkim množični mladinski sestanek. Na njem je mladina preosnovala svoj odbor. Demobilizirani borci, ki so se zadnje čase vrnili iz JA, sq vzbudili med mladino nov polet in veselje do de. la. Mladina je sklenila, da bo še aktivneje sodelovala na vseh poljih. KRONIKA. S čim se pečajo «begunci» Fresl Oton, 37 letni Hrvat, ki stanuje v ul. Rittmeyer 14, je imel 77.000 jugolir, ki bi jih rad zamenjal za italijanske. 21 letni Polen-ghi Alojz iz Reke, ki je vpisan na tukajšnji univerzi in stanuje v ul. Fontanone 14,, se je ponudil Freslu z dvema prijateljema,, da mu bo denar menjal. Vsi skupaj so odšli v icAlbergo Moderno*. ;n tam .na premeten način izvlekli od Fresla denar ter mu obljubili, da ga bodo takoj zamenjali. Cim pa so. imeli denar v rokah, so izginili. Fresl je javil zadevo policiji, ki je Poien-ghija še istega dne aretirala, medtem ko sta njegova prijatelja izginila. Svoboda, kolikor je zmorete! Včeraj smo se na glavnem zelenjavnem in sadnem trgu kar spogledali. Motovilec je dosegel astronomsko ceno 480 lir za kg. rdeči radič 280, endivija 200, špinača pa 160. Užitno; kaj ne! Ali je morda komisija za cene tako dobro plačana, da si lahko privošči tako razkošje? Ali si ZVU tako zamišlja svobodno trgovino? Tatvina 7 jeepov Te dni so ukradli v Trstu in Gorici 7 jeepov. Ob priliki zlate poroke IVANA in JOŽEFE KRALJ iz Trebč želijo otroci in vnuki: Se na mnogo leta! Zločinci iz ulice Beliosguardo pred sodiščem Včeraj se je začela pred izrednim porotnim sodiščem obravnava proti, zloglasnemu Jožefu Gueliju, glavnemu inšpektorju iz ul. Bellosguar. do in njegovim agentom. Obtoženih je 9 inšpektorjev, komisarjev in agentov, od teh pa sta pred sodiščem samo 2, in sicer Gerardo Bru-gnerotto in Udino Favan, podčastnik Antonino Signorelli pa je v rimskem zaporu. Alberto Maddale-na in Jožef Modaferri so na svobodi, glavni obtoženci Guelfi Jožef, Perrone Umberto, Cotecchia Nikolaj in Miano Domenico pa so na begu. Vsi sq obtoženi, da so z važnimi dejanji podpirali v Julijski krajini fašizem in širili teror med prebivalstvom. Poleg tega so po 8. septembru 1943 sodelovali z nemškim okupatorjem, aretirali antifašiste, partizane in druge nasprotnike na-cifašizma, plenili njihovo lastnino in izkoriščali svoje oblastne funkcije. Na inšpektoratu v ul. Beliosguardo so pretepali in mučili pripornike, tako da so nekateri izvršili samomor. Nekateri obtoženci so posiljevali žene in jih sadistično mučili. Brugnarotto je poleg tega obtožen, da je pretepal Giacominijevo, čeprav je bila noseča, in da ji je zato povzročil splav. Ob pričetku obravnave je javni tožilec' zahteval, da bodo sodili odsotnim in contumaciam ter da se ukine postopek proti Modafferu. Zahteval je tudi, da se zasliši 5 novih prič. Nato so odvetniki sprožili vprašanje pristojnosti. Branilec Toffa-nin jz Padove je zlasti vztrajal pri tem, da tržaško sodišče teritorialno ni pristojno soditi Gueliju, češ da je izvršil najhujši zločin na Gran Sassu, ko je pomagal pri begu Mussolinija. Javni tožilec pa mu je-odvrnil, da zakonik za ta zločin ne določa smrtne kazni, da jo pa določa za dejanja, izvršena v Trstu. Tu. di drugi odvetniki so sprožil1 vprašanje pristojnosti za svoje varovance. Tako se je vprašanje pristojnosti zavleklo do konca jutranje obravnave. Zanimivo je pri tem da se sodišče nekam otepa soditi zločinom izpred septembra 1943, čeprav je vsem znano, ia so v ul. Beliosguardo mučili antifašiste, zla. sti pa Slovence že leta 1912. Na popoldanski razpravi je predsednik prebral razne .zjave odsot- nih obtožencev. Vsi se 'zgovarjajo, da so branili italijansivo proti Nemcem in proti Slovanom. Gueli pia-vi, da ga je Badoglio imenoval na njegovo mesto zato, ker je takrat pretila nevarnost, da se Trstu približajo jugoslovanske «toipe». Marca 1945 je celo Collotti spregledal in bil pripravljen razorožit. Nemce, ko bi prišli zavezniki, ali pa se boriti proti partizanom, če bi se približali Trstu. Obtoženec Pavan zanika, da bi sodeloval z Nemci. Bil je sicer v Cpllottijevi tolpi, ker so ga prisilili. Aretiral ni nobenega antifašista, temveč samo nekaj zločincev tolpe Velenik. Končno je celo pokazal neke dokumente, da je bil partizan. Tedaj je celo predsednik vzklinil: «Torej ste bili vsi partizani!». Obtoženec Brugnerotto je dejal, da je bil samo telefonist in da je "bil tudi on partizan. Ni mučil nikogar in ne ve nič povedati o ženskah, ki so izvršile samomor. Obravnava se nadaljuje danes ob devetih. GOSPODARSTVO Odhod dveh tržaških zavarovalnic V sredo, sta bila v Benetkah in v Milanu hkrati občna zbora tržaških zavarovalnic «Assicurazioni Generali* in «Riunione Adriatica di Si-curta*, na katerih je bilo sklenjeno, da prva prenese svoj sedež iz Trsta v Rim, druga pa v Milan. Poročilo, ki sta ga dali objaviti omenjeni zavarovalnici, nekako sramežljivo pristavlja, da ta izprememba ne predstavlja «občutnih premest -tev v dosedanji organizaciji uradov* omenjenih družb. «Nasprotno, gre namreč za to», nadaljuje poročilo, «da ostane neizpramenjem dosedanji pravni položaj teh družb, pri čemer treba upoševati velike interese, ki so jim izročeni v upravo v Italiji in v zunanjem svetu*. Poročilo je očitno tako polno takta, pa tudi sofizma ko govori o neizpremenjenem pravnem položaju, da ne bi. prehudo zadelo tistega dela tržaškega občinstva, ki je še naivno verjelo v iskrenost s kapitalizmom povezanih tržaških nacionalistov, ki preko svojih glasil venomer pridigajo o nacionalnih dolžnostih in o potrebi, da vsakdo za vsako ceno ostane na svojem mestu. Tako so te dni ti listi nekatere Tržačane, ki so prodali Slovencem neko stavbišče v Trstu, ožgo-sali kot izdajalce. Z druge strani pa hočeta omenjeni zavarovalnici; z zavito razlago svojega bega koli-j kor mogoče zavarovati tudi svoj! interese in svoj ugled pred tistim! Tržačani, ki so se bodisi z zavaro-j valnimi pogodbami ali kot delničarji navezali na zavarovalnice teti se težko ločijo od dveh ustanov, Jezikovno enakopravnost zahteva ves miljsko - dolinski okraj Slovensko ljudstvo vedno odločneje zahteva dejansko priznanje in predvsem tudi izvajanje jezikovne enakopravnosti. Pri tem uživa tudi popolno podporo italijanskih antifašističnih množic. To vprašanje je na dnevnem - redu sestankov, konferenc in množičnih zborovanj. Na njih sklepajo, da bodo vztrajali, dokler ne bodo dosegli vseh svojih pravic. Tako so 26. t. m. ljudski odposlanci na skupščini okrajnega NOO za Milje - Dolina obširno razpravljali o sklepih pariške mirovne konference glede jezikovne enakopravnosti in o drugih življenjsko važnih vprašanjih. Na željo prebivalstva so ppslali ZVU pismo, v katerem zahtevajo: 1. da se po vseh uradih in obratih poleg italijanščine uvede tudi slovenski jezik, da se takoj prekrstijo vse ulice, ki nosijo fašistična imena, 3. da se odstranijo vsa italijanska imena, ki so jih fašisti dali slovenskim vasem (n. pr. Aquil;- Sporočilain V nedeljo 2. februarja ob 9. un bo v veliki dvorani kulturnega krožka /Kraljič* v Domu pristaniških delavcev zborovanje vseh kulturnih krožkov. Rodrteljsk.1 svet za. slovenske srednje šole v Trstu vab! starše dijakov, ki hodijo v Slovensko nižjo strokovno šolo! v Trstu (avviamen-to), na sestanek roditeljev, ki bo v ponedeljek 3. februarja t. ob 15. uri v Vicolo delVOspedale Militare št.'2. Zveza Primorskih gluhonemih vabi odbor na sejo. ki bo jutri ob 15. uri v ul. Con ti 11. Jutri ob 16. uri bo priredilo open. sko prosvetno društvo mladinsko štiridejanko «Petrčkove poslednje sanje*. Igra je zelo lepa in ne bo mu žal, kdor se bo udeležil predstave. Nov urnik v ljudski menzi. Od ponedeljka 3. februarja bo ljudska menza v ul. Gambini 12 pripravljala jedila za na dom tudi zjutraj. Urnik bo naslednji: dopoldne od 11.30 do 13, zvečer od 17.30 do 19 ure. Zaenkrat bodo zjutraj pripravili 500 obrokov in zvečer 1000. Zveza primorskih partizanov poziva tržaškega partizana iz bataljona «Matteott;», ki je po osvoboditvi Beograda javil neki florentinski družini o Genovčanu Quaglia Renatu, sinu Giobatta, ki je pripadal njegovemu oddelku, naj se zglasi v uradu ZPP na Korzu 19. Blagovni promet med conama A in B ZVU Je s posebnim ukazom proglasila tudi cesto št. 57 med one, po katerih je dovoljen promet z blagocn med obema conama v Julijski krajini. Enotni sindikati Kmetijstvo. V nedeljo 2. februarja ob 10. uri bo zborovanje kmetovalcev in poljedelskih delavcev v družbeni dvorani na Kolonkovcu. Vsi, mali in, srednji posestniki in poljski delavci so-, vabljeni, da s» ga udeležijo, ker bodo razpravljali o novi mezdni, pogodbi. Gradbeniki. Zidarji, tesarji, delavci In ostali člani Gradbene zadruge v Trstu so vabljeni na zborovanje v nedeljo 2. II. ob 10. uri v ulici Imbriani 5, soba 11. Predpisi o vojni škodi Z ukazom ZVU št. 266 je bilo določeno za katera vojna dejanja ima vojni oškodovanec pravico zahtevati povrnitev povzročene škole. Določen je 6 mesečni rok za vložitev prošenj od dneva, ko je stopil ta ukaz v veljavo. Zaradi bližnje ureditve meje je v interesu oškodovancev, da svojo škodo čimprej javijo. Odredba navaja, da spada pod vojno škodo vsako dejanje oboroženih sil v zvez. z vojnimi operacijami, s «čistkami» (rastrellimen-tl) in rekvizicijami, odstranjevanje orožja in vojaških naprav Itd. Rojstva, smrti, poroke Upokojenoi vseh strok naj se u deleže zborovanja v nedeljo 2. II. ob 10. uri v kino Massimo. Zborovanju bodo prisostvovali tudi upokojenci, ki so včlanjeni V Delavski zbornici. ALEKSANDER BEK 38 VOLOKOLAMSKA CESIA Poizvedel sem za njegov priimek ter mu dejal: — To se lahko nared-, tovariš Murin. Premestil vas bom. Lahko greste. Toda videti je bilo, da n; bil prepričan, da Je stvar s tem zaključena. Nestrpno je želel, da bi dodal še kak dokaz. — Poslušal sem vaš govor, tovariš kombat, To je popolnoma točno. Vsako vaše. povelje, tovariš kombat, bo za mene zakon. -- Lahko greste — sem ponovil. Začudeno me je pogledal in nadaljeval je, kot da bi ničesar ne bilo. — Glasbenik sem, tovariš kombat. Aspirant konservatorija. Toda sedaj, tovariš kombat, so vsi dolžni, da streljajo! Zaradi večje prepričljivosti je naredil kretnjo s prsti. Zakričal sem: — Kako stojite? Roke! Murin se je ves zbegan popravil. — Dvakrat sem vam rekel —lahko greste! Vi pa? Vam se zdi, da zahtevate nekaj najtežjega — da bi streljali. Ne, tovariš Murin, najmučnejše in najtežje je v vojski — podrediti se! Murin je odprl usta v želji, da bi nekaj odgovoril, toda jaz sem nadaljeval: — Velikokrat se vam bo dozdevalo, da je nadrejeni nepravičen, zaželeli si boste, da se prepirate, a na vas bo zakričal: Molči! Obljubljam vam to. Lahko greste. Ir. Murin je odšel. Ta dan sem se spoznaval s komandirji čet tn vodniki, sestavljal spored vežb, ukvarjal se z vprašanjem straže, zveze, oskrbovanja ter sem šsle pozno zvečer estal sam. Iz bojne torbe sem potegnil pešadijska pravila, s katerimi so me oskrbeli v štabu, začel sem brati, nato pa sem jih pustil ter začel razmišljati. Bojujemo veliko domovinsko vojno. Vsak dan prodirajo Hitler-jevci globlje na -naše ozemlje. Sedaj, komaj mesec dni po vdoru, so že prispeli do Smolenska, prekoračili Dnjepr ter stremijo, sodeč po zemljevidu, za tem, da čim prej zavzamejo Leningrad, Moskvo in Don bas. Nj‘hov adut, njihova taktika in njihova vera so — bliskovitost. Računajo, da bodo z nami pospravili, preden utegnemo uporabiti rezerve. Kdaj bo generalni štab Rdeče armado poslal našo divizijo na fronto? Koliko dni, koliko tednov bomo dobili za vežbanje? D godki se razvijajo tako naglo, položaj na bojišču je tako napet, da utegne biti vrhovno poveljstvo prisiljeno poslati nas v borbo že čez tri ali štiri tedne. Kako bomo mogli v tako neverjetno kratkem roku pretvoriti sedemsto mož, ki zdaj nemirno spe pod to streho s svojimi torbami, ki so jih prinesli s seboj z doma, pod neostriženimi glavami — zdravih, poštenih, domovini predanih, toda nevojakov, nevajenih vojaške discipline — kako jih bemo mogli pretvoriti v borbeno silo, ki bo sposobna postaviti se sovražniku po robu ter ga nagnati v strah? Morda se vam bo zdelo čudno, toda v tej noči, ko sem razmišljal o veliki vojni, v katero bom skoro odšel s svojim bataljonom, ko sem razmišljal o življenju in smrti, o enem' največjem in naj-poglavitejšem, ki se na njem le redko kdaj osredotočijo naše misli, mi je prišla na misel «konjska zgodba*. General Panfilov se je glasno smejal, ko jo je poslušal, jaz sem se smejal obenem z njim, medtem pa... Spomnil sem ,se, kako so iz mene — svobodnega Kazaha, step skega konja, ki ni trpel vajeti — ustvarjali vojaka. Težki, neznosno težki so mi bili prvi meseci v vojski... Zdelo se mi je ponižujoče: prihiteti k nadrejenemu v teku, stati pred njim v položaju «mlrno», ubogati poveljujoče’im kratko: -sBrez besede! Na levo krog!*. V meni se je vse upiralo: rZakaj brez besede? Kaj sem mu — suženj? Kaj sem jaz — mar n'sem prav tak človek kot on?» In ne samo v meni.... Bledel sem in zardeval, bil s.-m predrzen, nisem se pokoraval. (Se nadaljujej Dne 31. januarja je bilo v Trstu rojenih 8 otrok, umrlo je U ljudi, nocok pa je bilo 10. CERKVENE PORCKE: uradnik Viktor Paecoli in zasebnica Lilijana Prez, brivec Viktor Pisani m u-radniča Elda Nigris, biljeter Rudolf Ponta not in trg. pomočnica Jožefa Pacco, uradnik Jožef Scavo in zasebnica Silva Bonora, uradn'k Livij Ferlan m zasebnica Ada Ro mano, mehanik Libero Albert in zasebnica Angelu Del Salvlo, tesar Avrelij Bertocchi in zasebnica Marija Renko, uradnik Gvido- Ferluga in trg. pomočnica Efrema Sisto, u-radnik VJrgi-lij Bomarsi in uradnica Marcela Le-bardon, trgovec Karel V3tta in zasebnica Aldina Mlach. UMRLI so: 85 letna Frančiška Rebec vd. Skilan. 46 letni Henrik Pr e u er, 65 letna Valentini vd. Cri-smani, 69 letni Anton Andreini, 22 letnj Emil Cursaro, 51 letna Marija Spomton por. Nardin, ,70 letni Cir Nardin, 54 letni Marcel Hlede, 34 letna Donda. Secondo, 4 mesece star Franc Peharz, 3 mesece star Josip Gcruppi. r.ia, Albaro Vescova, S. Dorligo della Valle, Mocco itd.). 4. da se s pročelja občinske palače odstrani plošča, postavljena v spomin na sankcije, ki so bile leta 1935. napovedane fašistični Italiji, 5. da se priimkom, ki 'so bili nasilno poitalijančeni pod fašističnim režimom, vrnejo prvotne oblike. Nadalje zahtevajo, da ZVU, ki je odgovorna za upravo, preskrbi neobhedne potrebščine za življenje in jih deli ljudem pod nadzorstvom posebne komisije. Poleg tega je ZVU dolžna strogo nastopiti proti črnoborzijancem, dobičkarjem in izkoriščevalcem ljudstva. V zvezj z vsem tem obtožujejo civilno upravo, da se ne zanima za ljudske težave in potrebe in skrbi le za interese manjšine prebivalstva. Končno zahtevajo, da se spoštujejo pravice, katere si je ljudstvo priborilo s krvjo in trpljenjem v skupni borbi z vsemi zavezniki proti nacifašizmu, L j. svobodo tiska, jezika, zborovanja in veroizpovedi. K1N0PRED5TAI/E! ROSSETTI. I?: «Ce ms maraš, poroči me», C. Gable, A. Turner. SUPERCINEMA. 14: «Moj sin profesor*, A. Fabrizi. FENICE. 14.40: «Emil Zola*, P. Mu ni, FILODRAMMATICO. 18.10: «Bdra* gh!n», L. Silvi. ITALIA. 14: /Vedno v mojem srcu*, G. Warren; petje. ALABARDA. 14.30: i pregled; 21. Franjo Molnar - slušna igra v treh dejanjih jajo člani radijske igralske driMlj 99 Zfl erlac.Ka • 99 22.30 lahka glasba; 23. nap0',,; časa - vesti v italijanščini; 23-JI vesti v slovenščini - čitanje sP°r, da za naslednji dan; 23.30 pic-*1’ glasba; 24. zaključek. Odg urednik DUŠAN HREšČAt' j MALI OGLAS OSEBNE DOKUMENTE na. inl' Mužina Olga, roj. 22. 6. 1926 v Gt*j padi, sem izgubila. Poštenega nsj ditelja prosim, da mi jih vrne F’-®" nagradi na upravo «Primo:skes dn evnlka*. AVTO ŠTETO 230 KAMIOK OPEL BLUZ 40 El- Z NOVIMI GUMAMI zaradi odhoda prodam. In forma: R, ROJ, IZOLA, Anticomare št J- Najdena denarnica Včeraj so našli v ul. Udine blizu hiše 81 denarnico, v kateri je bilo več- osebnih izkaznic na ime Leban Angela ia Sv. Mihaela (cona B) in manjša vsota denarja. Denarnica je v uredništvu lista «11 Lavoratore*, kjer jo lastnica lahko dvigne. ZAHVALA Vsem, ki ste stali ob strani ali na kakršen kol| način pomagali in se udeležili pogreba našega IVANA prisrčna hvala. Posebno se zahvaljujemo masovni organizaciji v Dupljah in Vrhpolju, ljudskim oblastem v coni B, vsem vaškim organizacijam, delavcem in ravnatelju tovarno SAFOG, č{. duhovščini, pevskim zborom iz Dol, Gor. Cerovega, Steverjana in Vipolž ter zastopniku okrajnega odbora SIAU za poslovilni govor. Dol. Cerovo SO. januarja 1947. Žalujoča družina KLTNEC. Prosvetno društvo «ISKRA» iz ŠTORIJ pri Sežani priredi v NEDELJO 2. febr. ob 16 uri « PLES » Preskrbljena jedača in pijača. Igra orkester /Veseli veter* Vljudno vabljeni vsi! KINO SEŽANA predvaja v NEDELJO 2. februarja ob 15. uri sovjetski dokumentarni FILM V BARVAH 'PRVOMAISHA PARADA V MOSKVI” DTITIll/f II? 3 februarja sv. Blaz lili I Hl inil. VE,ilK Jmi pLES Godba iz PrvatHne. — Vabljeni vsi na kozarček dobrega terana. VASE ZENE murnovo KRZNO UL MHI011 ■ TIL 29171