113. številka.
Ljubljana, v petek 16. maja,
XVII. leto, 1884.
M pol luta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne za
, če 80 trikrat ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. UredniStvo in upravniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „GledaliSka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvnri.
Najnovejše gibanje ogerskih Srbov.
Tudi ogerski Srbi uvideli so po dolgotrujuej pasivi trii, da le dejansko posezanje v politiko vodi k vspehom in plod tega spozuanja bili so narodni zbori v Budimpešti iu Kikindi, v katerih se je razpravljal in določil nov politični program. S tem preobratom v politiki, s tem programom pa se ne strinjajo vsi ogerski Srbi. Na vstali sti v sled tega dve stranki, ki se srdito napadati, še mnogo strast-neje, Dego se je pri nas v tej zadevi godilo.
Ker je vsako gibanje avstrijskih Slovanov za nas važno in poučno, hočemo bo tudi mi baviti s tem vprašanjem. V ta namen v naslednjem priob-čujemo članek, ki ga je v tej zadevi napisal naj-koinpetentneji sodnik „Glas Črnogorca", iz katerega je razvidno, da se nam je od Črnogorcev ne samo vojevanja, ampak tudi politikovanja učiti.
Dotični čhnek slove :
Z živo pažnjo, kakor pristuje bratom, spremljali smo in še spremljamo najnovejšo politično gibanje naših bratov Srbov v Ogerskej.
Menda se nam ne bode v zlo štelo od kake strani, ako tudi mi izpregovorimo samo jedno besedo v borbo, ki je že v ostrih oblikah poprijela se vseh tamošnjih duhov.
Mi tega ne storimo nikomur na ljubo, nego jedino iz ljubezni za občno srbsko stvar, ki nam je tudi ondukaj isto tako mila in draga, kakor pri našej domačej hiši. A stoječ dalje od arene same, v katerej se bije boj ne samo z razlogi, nego tudi z dobrim piimesom strasti, možno nam je, da stvar razmatramo z neiskaljenim pogledom in da sodimo hladnokrvno.
V Čem je tedaj stvar?
Nekoliko znamenitih Srbov ogerskih našlo je, da bode interesom naroda srbskega v Ogerskej godilo, ako se promeni dosedanji politični program, ki je služil tamošnjej srbskej narodnej svobodomiselnej stranki za temelj. Zaradi tega sklicala se je najprej konferenca v Budimpešto, in ko je ta predložene premembe vsprejela, sezval bo je potem še veliki narodni zbor v Kikindo, ki je tudi te premembe vsprejel. V čem obstoje te premembe?
V tem, da se v novem programu izjavlja, da se
XII. članek zakona z leta 1868 o poravnanji z Avstrijo ne bode več pobijal, ampak se vsprejme kot državnopravno stališče, na katerem ima stati nova srbska strnnka, — in v tem, da je iz novega pio-gramA izpuščeno vse, kar bi se z jedno besedo moglo imenovati: sploSna politika Srbov v Ogerskej, dodana je jedna točka, v katerej so označene pa-trijotake dolžnosti in odnošaji rodnej domovini nasproti.
Kar jo v stvari samej glavno in bistveno, to je tudi v novem programu : težilo se bode za tem, da se obstoječi zakonski članek o ravnopravnosti na-rodnostij strogo izvršuje, težilo se bode, da se ta ravnopravnost, kakor glede jezika, tako tudi glede državne podpore in zaštite kulturnih interesov srbskih doseže in os'gura; teiilo se bode, da bodo Srbi popolnem uživali zajamčeno in uzakonjeno narodno-cerkveno avtonomijo: zahtevalo se bode, da »e sanira krušeuje narodno cerkvenih avtonomnih pravic.
Iz teh prememb vidi se jasno, kaj je bil namen onim Srbom, ki so delali nov program. Namen bil jim je očividno ta : da so BeČkereČki program osvobodi slabosti, v katerej je bil do sedaj, preobložen z zahtevami, ki nasproti današnjemu občnemu položaju in posebnm okoloostim presezajo moč tamošnjega našega naroda; da ga iz vzdušnih višin, v katerih je visel dosle, spuste na realno polje obstoječih odnoAajev, na katerem polji je možno, da se iz njega stvori, kar se /a zdaj storiti mora, a kar se storiti ne more, na to da se ne polaga sila naroda, ketere nemarno na ostajanje in katere treba dobro štediti in čuvati; da se na ta naćiu pripravi podlaga za tamošnjega našega naroda pozitivno delo, s katerim se bode moglo pridobiti in osredotočiti vse sile na polji plodnega delovanja za vsakeršni napredek, ne pa razcepiti in potrošiti je v neplodnej borbi z uejednakiim silami in za nemožne stvari.
Mi mislimo, da ljudje, ki so storili ta korak, neso storili nič slabega za narod. Oni so dobro pregledali občni položaj ia posebne oduošaje tamošnjega naroda našega, dobro presodili so njegove sile iu so vsled tega Bečkerečkemu programu dali tako obliko in vsebino, da ne bode, kakor do sedaj, ostal program na papirji, nego da so bode od tega programa dejansko izvelo, kar se izvesti more na ko-
rist in rešitev tamošnjega naroda. — To He pravi delovati po danih ekolnostih v interesu naroda.
Temu nasproti se čudimo, od kod na nje tolik krik z nekaterih stranij: da so učinili izdajstvo, da so izdali narod Magjarom, da so vrgli svojo čaBt pod noge, da so nedosledni itd. ? (Konec prih.)
Delavski red pri rudarstvu.
—o.— Dr?avni zbor je v ponedeljski seji ob-ravnal ter v torek po tretjem branji odobril zakon za mladostne delavce in delavke, za dobo vsakdanjega dela i n za n ed elj sk i počitek pri rudarstvu.
S tem zakonom je naše avstrijsko zakonodaj-stvo storilo korak po potu socijalnih reform, in dusi je napredek ta le majhen, pokazali smo z njim dobro voljo in pravo sm r in zlasti preskočili smo nemškega našega soseda s pozitivno pridobitvijo zoper vzajemnega nam sovražnika, zoper „socijalno vprašanje11. Določbe, k; j;h daje tega zakona ko-nečna osnova upravičene so s tem, da mora država biti dobra mati vsakemu stanu, da mora tudi delavskim krogom ljudomilo in v lastnem svojem interesu pomagati iz nadlog, rešiti jih s strmih pečin, s katerih jih morejo v prepad pahniti ueobčutne roke mrzlosrčuega oašeg;i časa! Poskrbljeno je sicer z njimi samu za rudarske delavce, samo za kacih 108.000 delavcev v Avstriji, iu tudi le-tem bode se stanje zboljšalo le v rudnikih, izven rudnikov bodo tudi še po tej postavi životarili ob slabi hrani po nezdtavih stanovaajih : ali pomisliti je, da Rima neso sezidali v jednern dnevu in da se hitro pade v brezdno, a iz njega je le počasi priti mogoče! Zatorej z zadovoljnostjo podajemo svojim čitateljem poročilo o zboljških, ki jih mali, skleneni zakon odmerja malemu oddelku našega delavskega stanu.
§. 1. določuje, da se pri rudarskem delu ne sme porabljati otrok, ki nemajo še štirinajst let; izimoma, če želijo stariši in varuhi in dovolijo rudarska oblastva, sme se otroke tudi mej dvanajstim iu štirinajstim letom rabiti za lahka dela in nad zemljo, to pa tudi samo tedaj, če zavoljo tega Šolska dolžnost otrok nobene kvare ne trpi. Dekleta in žene vsake dobe sme  se uporabljati  za delo
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXIV. Poglavje. P unt razboj u ik ov. (Dalje.)
— Kaj, bratci, — rekel je, — kaj ste se preobjeli? Kaj bo derete na vse grlo? Knez pelje vas, kamor hočete, kadar se razsvetli; a zdaj pustite prespati se njega milosti in sami uležite se spat; dovolj ste že razgrajali in veselili se!
— Kaj nam ukazuje! 1 — zakričal je jeden; ali si ti mari naš a taman!
— Čujte, bratci, — zakričali so drugi, — on se neče odreči atamanstvul
— Na trepetliko ž njim 1
— Na trepetliko ž njim, na trepetliko ž njim! Peatenj pregledal je s svojim pogledom vso
tolpo in povsod videl je Bamo sovražne obraze.
— Ah vi, tepci, tepci! — rekel je. — Ali se jaz potegujem za vaše atamanBtvo? Izberite si atamana, katerega hočete, a jaz sam nečem več biti; jaz pljunem na vasi
— Dobro! — zakričal je nekdo.
— Lepo govori! — pristavil je drugi.
— Jaz pljunem na vas! — nadaljeval je Per-stenj: — ali je mari malo tacih, kakor vi? Kaka čast je vam atamanstvovati! Ako hočem, pojdem na Volgo, pa naberem drugih, ne takih, kakor ste vi.
— Ne bratec, ne bodeš nas osi epa ril. Ne pustimo te proč, morda bi Še nas prodal, kakor si Koršuna!
— Ne pustimo te, ne pustimo; ostani pri nas, poslušaj novega atamana!
Divji kriki zaglušili so Perstnjev glas. Razbojnik ogromne velikosti šel je k Serebr-janemu, b kozarcem žganja v roki.
— Očka! — rekel mu je in udaril ga po rami: — odkupil si svojo glavo, postal si naš brat, pijva tedaj vkupe in poljubiva se!
Bog ve, kaj bi bil naredil Serebrjani. Morda bi bil izbil kozarec razbojniku iz rok in pijana tolpa bi ga bila raztrgala na kosce; pa k sreči bo novi kriki obrnili na se njega pozornost.
— Glejte, glejte! — razleglo se je v tolpi: — opričnika bo ujeli! Opričnika peljejo! Glejte, glejte 1
Iz gozda prihajalo je nekaj ljudij v raztrganih oblekah, s koli v rokah. Peljali so s seboj zvezanega Maksima. Razbojnik, katerega je on udaril s sabljo, jezdil je na Maksimovem konji. Naprej šel je Hlopko, žvižgajoč in plešoč.
Ranjeni Bujan ulekel se je zadaj.
— Hej, bratci, — pel je Hlopko in pokal s prsti: „Gosti sjehalis ko vdovuSkam vo dvorniki Zahodih po golovuSkam topornikit ..."
In Hlopka bo je zvijal sem ter tja, bil ob dlani in vrtil se, kakor vrtavka.
Gledajoč ga, se rudečelaBi pevec ni mogel premagati, vzel je balalajko in začel je pomagati svojemu tovarišu plesati prisjadko.
Oba sta jela neprestano meti z nogami in kriviti se okrog Maksima.
— Vidiš hudiča! — rekel je Persteaj Sere-brjanemu. — Vedi, ona ne bosta kar ubila opričnika, a počasi ga bosta mučila do smrti; jaz poznam oba; ko bi ta dva koga spustila, bi že moralo biti hudo; ne bode dobro dečaku!
V istini je bila ta zabava za vse, da so ujeli opričnika. Zbrali so se, da se maščujejo nad Maksimom za vse, kar so pretrpeli od njegovih tovarišev.
samo  na<i zemljo, otročnice na sest tednov po ] porodu,  in te,  če zdravniki potrdijo sposobnost za delo, Štiri tedne po porodu.
§. 2. veii: „Možki, ki neso še izpolnili Šestnajst let in ženske, ki neso še izpolnile osemnajst let, opravljati smejo pri rudarstvu le tista dela, ki razvoju njihovega telesa neso kvarljiva."
V §. 3. omejena je doba vsakdanjega delu na dvanajst,  o/aroma   pravega  dela na deset ur.
§. 4. določa, da ima nedeljski počitek pričeti najpozueje ob 6. uri zjutraj ter trajati ceiih 24 ur.
§. 5. »16ve: „Kadar je velika nevernost za življenje, zdravje in lastnino, ni uporabiti določb §§• 3 in 4."
§. 6. slove: „Rudarska obiastva imajo paziti, da se ravna po teh prepisih. Policijski organi so zavezani, poročati ;itn o zaznauih protireduostih. Prestope teh postavnih določeb kaznuje se z globo do 200 gld."
§. 7. utesnjuje uporabo ženskih mači v jami v najožje meje, in §. 8 določuje, da zakon .-.topi v veljavo tri mesece po objavljenji v državnem zakoniku. —
Krogi, za katere bode zakon dan, mogli bodo najbolje presojati, koliko jim je z njim pomagano. Gotovo je, da bi državni zbor tudi to malo svoje delo bil lahko dovršil popolnise in v večji prid, rudarskim delavcem, tako se nam iziinna določba v §. 1. vidi odveč, tako bi bilo umestno odobriti dra. Riegerja predlog, naj se žensko delo po jamah Bploh pn pove in dr. V več vprašanjih zdeio se nam je, da bi jim le poslanec iz delavskega stanii pravi odgovor pogoditi /na!, ali j h vsaj boljše razsodil, nego liberalni veliki obrtniki, ki so se s svojimi rpopravkiu oglašali v debati zdržavnozborske levice! Obhajala nas je misel, da bi zakon;, skrbni za so-cijaiua vprašanja, bili veliko menj jednostranskl, če bi se tudi delavcem dalo priliko, govoriti v zakonodajnem našem zboru! Vender pa je z veseljem pozdravljati omenjene sklepe našega državnega /.bora iz zdravstvenih, moralnih in človekoljubnih ozirov, kot leje pričeue delavsko-pravuega prerojenja!
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 16. maju. „Narod. Lst.v" pišeio jako nepovoljno o desnici di/.aviu ;;a /.!»..■»•«•* zaradi zuauega dogodka v zbornici  To |e največ zakrivila lemarnost poslancev desnice m pomanjkanje previdnosti njenih vodij, piše omenjeni list.   Mnogo poslancev desnice nema Že toliko spoštovanja du dolžnost', ki so združene z njih miOdatom, da bi saj v zbornici  »lužili svojej stvari, če že ne z glavo, pa saj s sedeži. Povedati se mora, da poljskih [»oslaucev zmiraj skoro polovico mauj*a, na jih z ni jstrožjimi povelji ni prignuti. Tako se večkrat prigodi,  da bi desnica bila res v manjšini,  ko bi  jej ne pomagal Gorouini s svojimi nemuogimi tovariši. — Aao je to resnica,  tedaj ni čuda, (ta je večina v zbornici  bila tako neznatna, da so levičarji celo mislili,  da  so  sami  v večini. Dolžuost poslancev bi vender bila,  da bi se udele zevali sej, ko so jedenkrat prevzeli ta posel. Poljaki naj bi pa tudi pomislili, da noben del sedanje večine ni toliko dosegel, kakor so oui,  in to s pomočjo drugih desničarjev, zato bi tudi morali malo paziti na to, da se drugim kaj pripomore.
VseučiliSčna mladež v Kološi na Offerskem napravila je demonstracijo proti rumunskemu društvu ...Juda", katerega člani so večinoma dijaki ru-munske narodnosti. Prišlo je celo do pretepov, da so morali miriti žandarji in pol cisti. Vojaščina je že bila pripravljena.
V na nje države.
Posvetovanja «* atrijsko-laike komisije za urejenje ribištva po jadranskem morji so končma in 11 t. m. podpisal se je dotični zapisnik. Mej obema dižava doseglo se je v tej zadevi popolno sporazumljenje.
Predvčeraj je v rum unske J kamori Jepu-resco utemeljeval svojo interpelacijo o trgovskej po godbi z Avstro-Ogersko, in se je pri tem omejeval samo na splošne pomiselke. Trgovski minister je odgovori!, da se še pogajanja neso pričela, a delajo se zato že priprave. Kamora preide na to na dnevni red.
Znani bolgarski vodja pravi v nekem pismu na jednega svojih prijateljev o poslednjih taborih v Bolgariji in Rumelji sledeče: „Mi nikdar nesmo delali zakotne politike, nikdar se nesmo  bali svojega mnenja o taborih in zjedinjenii Bolgarije naravnost izreči. Mi zopet poudarjamo, da je to združenje naši idejal, a sredstvo taborov so si pa izmislili nau nasprotniki. Tabori so zadnje sredstvo to doseči. Prvi korak k združenju je, da se pripravimo, in organi-zujeino za boj. Brez teh predpogojev je vse le prazno upitje, ki več škoduje ideji zjedinjenja, nego koristi . . . Za zdaj nemarno o Bolgariji nič reči, pač pa o Ru meliji, kjer je škandal dosegel vrhunec. Mi hočemo samo to navesti, kar bode nas popolno vzbudilo iz zaslepi jenja.   Po   nekem  zanesljivem   izkazu ima vzhodno-rumelijska milica, naše jedino upanje, sumo 8947   Kruku-pušk  s   ll/a   milijonom   patron, 220 Heriry-Martlni-puak s 50 000 patron^mi, 29 revol-verov s 500 patronanv in 383 sabelj, ki so spravljene v maguciuu v Slivnem. To so vsa naSa bojna sredstva za sjedinjenje.   Več kakor to povedati ni treba, ker že to jasno kaže, da nesmo pripravljeni za akcijo zji-diiijenja. „B<)si smo pa zahtevamo godbo", pravi o tem ironično narod.   Ko  bi   bilo združenje zajec, bi bilo že zbežalo od hrupa na taborih." Nadalje pravi Siavejkov,  da se je s tabori žrtvovala svetost zjedinjenja  špekulaciji.   Ljudstvo se  je le zbegalo in intrige |)Ospesile. Skušalo se je kompromitirati Aleko p*»šo, pa mu vender uikdo ni mogel dokazati, da ne bi bil varoval interesov dežele. Imenuje se kandidatura Krestoviča, priznati moramo, da je Vogorides dosti boljši od nega. Sicer se pa mora reč», da za Aleko-|»ašo je Krestovič najboljši. A ne sinemo zatajiti du bi bilo njegovo vladanje dopolu dne bolgarsko, popoludne pa tursko. — Tako misli ta Bolgar, a na drugej strani se pa mora pomisliti, da je za Krestoviča bila pred vsem Rusija, in njej je vedno bilo dosti ležeče na tem.   da se osrečijo j balkanski Slovani, in ob prr.vem   času doseže tudi i sjedinjenje Bolgarije.   Zato se nadejamo,  da bode l Krestovičevo governerstvo blagono3iio za slovanstvo. Zjedinjenje Bolgarije se pa bode težko kedaj doseglo brez rusko jiomoči.
Pri predvčerajšnjem diplomatičnem vsprejemu pri francoskem ministerskem predsedniku bil je tudi kitajski zastopnik, Li-Fong-Pao, osobno na-vzoČen, in je čustitel k srečnemu sporazumljenju mej Francijo in Kitaj em. Ministerski predsednik je pa tudi izrekel svoje zadovoljnost in se obračal na Li-Fong-Pno, da naj bode on tolmač njegovih čuvstev pri Li-Hung-Ckongu in zlasti naj mu sporoči zaupanje, katero on stavi v visoko intervencijo, da se trgovinske in prijateljske razmere, katere ustanovlja Tientainska pogodba, še dalje razvijo. — Novi francoski poslanik za Peking, gospod Patenotre pride 28 ali 29 maja v Hue, ker ima pri anamskem dvoru opraviti neko misijo, potem se pa poda na svoje mesto.
Nekaj ljudij z zverskimi obrazi je takoj zučelo delati priprave za kasen.
V Zemljo zabili so štiri kole, pritrdili na nje poprečne drogove, in nabili vanje mnogo žebljev.
Maksim je gledal na vse z mirnimi očmi. Ni se bal umreti v strašnih mukah; a hudo mu je bilo, da bode inoral umreti brez meča z zvezanima rokama, da ne bode slišal v smrtnej uri niti vojnega klica, niti rezgetanja konj, ampak samo divje pesmi in pijani smeh svojih mučiteljev.
„Goljul'al me je notranji glas," mislil si je: „nesem pričakoval takega konca. Pa zgodi naj se nad menoj božja volja !"
Tu zapazi Serebrjanega, spoznal ga je in hotel je planiti k njemu. Pa rudečelasi pevec ga zgrabi za vrat.
— Postlana je postelj, — rekel je, — sleci kali m, in ulezi se!
— Razvežite mi roke! — odgovoril je Mašim:
— ne morem prekrižati se!
Hlopka je z jednim samim noževim udarom prerezal vrvi, s katerimi sti bili zvezani Maksimovi roki.
— Le prekrižaj se, saj se ne bodeš več dolgo !
— rekol je, in ko je Maksim odmolil,  strgala sta
Hlopko in rudečelasec z njega obleko in začela privezovati njegovi roki in nogi k drogovom. Kar stopi Serebrjani naprej.
— Fantje! — rekel je z glasom, kateri jo bil vajen razlegati se v vojnih vrstah! — poslušajte!
In doneče besrde so se razlegale po tolpi, in vzlic šuma in kričanja doletele so do najbolj oddaljenih razbojnikov.
— Poslušajte! — nadaljeval je knez. — Ali vi vsi hočete, da bi jaz bil vaš starašina? Morda so kateri mej nami, ki tega nečejo ?
— E, — zakričal je nekdo: — ali se že um i češ!
— Slišiš, z nami se ne šali!
— Če ti ponujajo atamanstvo, tak ga vzemi!
— Uzemi čast, dokler je še čas!
— Dajte mi atamanski čekan! — rekel je Serebrjani.
— Tako je prav! — zakričali so. — Najbolje je z lepo!
Knezu so podali Perstnjev čekan. Nikita Romanovič šel je naravnost k rudeče-lasemu pevcu.
— Odvezi opričnika! — rekel mu je. Rudečelasec ga je pogledal z začudenjem.
)
V nedeljo bode v Berolinu -hod nemiklh narodnih liberalcev. Tega shoda se bosta udeležila tudi vodji liberalcev Beningsen in Miquel. Shod se bode bavil s tem, kako na dalje uravnati svoje postopanje v postavod.ijnih zastopstvih. — Nemški državni zbor je vsprejel v prvem in dmgem branji zakon  proti zlorabi dinamita in  sicer jednoglasno.
— V saboto pride baje v pruskem deželnem zboru \V i ndthorstov predlog o reviziji majskih zakonov navrsto.
— Kako stoji s parlamentarnim Življenjem v Nemčiji, kaže neka izjava v „Reichsanzeigerji,u da parlamenti nemajo pravice zahtevati od vlade, da bi uradnike klicala na odgovornost zaradi uplivanja na volitve, ker to Škoduje pravicam krone. To dovolj jasno kaže, da v Nemčiji ni dosti već svobode, kakor v absolutnih državah.
A iig leska spodnja zborn:ca je zavrgla predlogo, katerej se je protivila vlada, tikajočo se podmorskega prerova, ki bi vezal Auglijo s Francijo, s 222 proti 82 glasom.
Dopisi.
Z Dunaja 14. maja. [Izv. «lop J  Ali že ne
bodo dali pokoja vitezu Schonererju? Njegovo ime je že pravi „corpus delieti" v stalni rubriki resno-političnih naših časopisov, da ne govorim o šaljiv.h listih, ki brizgajo svoje dovtipe v našega parlameutarnega „clownau. Sedaj .ga draži kakov židovsk poslanec, ki da pisati v hribovsk list, da ga je na Ringu klofutal, sedaj dreza vanj razžaljeni sin razžaljenega očeta z dvobojem — in včeraj ga je zopet Ofenheimov sin „klical na korajžo". Tu pa je bila usoda veliko bolj pametna nego smo mi z našo pametjo: iz jako resne zadeve napravila je ona smešno zadevo. Trije študentje, znani anti-semitje, so hodili od Poncija do Pilata, da bi dobili pl. Ofenheima in govorili z njim v imenu Schbne-rerjevem. Možje so bili že tedaj „dobre volje", a pozneje so se ga bili nekje v gostilui še bolj navlekli, tako, da jim je priplavalo na jezike več sumnjivih besed, katere so jih v resnici tudi odnesle na pobrežje — zapora. In ta paBiven štu-dentovsk dovtip je bil tisti „deus ex maehina", ki je prerezal ves dvobojni Bnotenwechsel" mej Ofen-heimom in Schdnererjem! „Schwamm ditiber!"
Nemško-liberalni   „zjediujeni  levici" pšenica slabo kaže. Dan na dan se zbirajo volilci po predmestjih v shode, kateri mečejo strele na hribe in v doline državuo-zborske levice. „Fulgura inontes", ali je to prvakom prav ali ne.   Govorjenje dajeti ; volitvi  za državni zbor v I. in VI. okraji,  ki se zvršiti imati v 26. dan t. m.   Zbira se kandidata, ali pri tem pojejo levičarjem aezaupnice okrog ušes, da je joj! Dra. Koppa, „slavuega" voditelja levice, j otepajo se  v obeh okrajih.   „Kot vodja levice je dr. Kopp odgovoren tudi za politične neuspehe te stranke.   Zjedinjeui levici se je posrečilo, narodni boj trpežno udomačiti,  ona se  nikdar ni priplazila preko teorij, zmirom je le negirala."   „Grdo obrekovanje je to,  da mi nesmo Nemci; boljši Nemci bino mi, nego oni in brez primere  liberalupjši.   Mi   ne  volimo nobenega zastopnika,   ki   prisega   pri zjedinjeui levici." Taifo in jednako se je govorilo v včeruj-šujem  zboru „liberaluega volilskega društva v 1. okraji", kateri je tudi sklenil naslednjo resolucijo  in sicer  soglasno:   „Liberalno volilsko društvo za notranje mesto ne more podpirati kan-
— Tukoj ga odreži! — ponovil je grozno Serebrjani.
— Lej ti! — rekel je rudečelasec: — kaj se ti poteguješ zanj! Ali se ti ne blodi v glavi?
— Prokleti hudobnež; — zakričal je knez:
— ne razsojaj, kadar jaz ukazujem!
In mahnil je s čekanom, da mu je razbil čre-
pinjo.
Rudečelasec se je zvalil na tla, ne da bi bil kaj zaječal.
Ta postopek Serebrjanega je osupnil razbojnike. Knez jim ni dal časa, da bi prišli k sebi.
— Odvezi ti! — rekel je Hlopku, uzdignivši čekan nad njegovo glavo.
Hlopko je pogledal kneza in hitel je odvezat Maksima.
— Fantje! — nadaljeval je Nikita Romanovič:
— ta mladič ni izmej onih, ki so vas razžalili; jaz ga poznam; on ravno tako sovraži opričiuo, kakor vi. Bog obvaruj, dotakniti se ga z jednim prstom 1 A zdaj ni časa obotavljati se: poberite orožje, usto-pite se v red, in jaz vas popeljem !
Trdi glas Serebrjanega, njegovo ukazujoče obnašanje in nepričakovana odločnost napravili so silen upliv na razbojnike. (Dalje prih.)
didature dra. Koppa, ker on v važnem narodnogospodarskem vprašanji ni izpolnil volje voldcev in ker ni zastopal podržavljenja severne železnice." Ovbe severna železnici, ovbe zjedi-njena levica!
Domače stvari.
— (Odlikovanja.) V priznanje dolgoletnega učiteljevanja dobili so zlati križec s krono: Ivan Kranjc, umirovljeni učitelj v Mariboru; Ivan Černut, uadučitelj v Tinjah na Koroškem; Ignacij Stiegler, nadnčitelj v Sovodnji na Koroškem.
— („Obrtnika") izšla je danes 5. številka. Vsebina: Razgled. — Obrtna prostost. — Kaj je anarhist? — Za ustanovljenje zadrug po deželi. — Domače zadeve. — Razne stvari.
— ( nBrenčelju) je prenehal. Urednik gosp. Alešovec naznanil je včeraj pri dottčnem oblastvu, da ga ne bode več izdajal.
— (f Mihael Rajevski.) Predvčeraj umrl je v 74. letu nisku p pri ruskem poslaništvu na Du-naji Mihael Rajevski. Pokojnik bil je velik prijatelj slovanstva in storil je mnogo za razširjenje poznanja ruskega slovstva mej zapadnimi Slovani. Truplo pokojnega se bode prepeljalo v Moskvo in tam pokopalo v rodovinskej rakvi. Rajevski bil je jako priljubljen pri ruskem dvoru, ruski poslaniki na Du-naji so ga pri vsakej priložnosti odlikovali. Blag mu spomin !
— (Mizarska zadruga) izroči'a je te dni mestnemu magistratu kot obrtnej gosposki prošnjo, da se ustavi samostalno delo vsem onim delalcem te stroke, kat m i ali sami, ali s pomočnikom delajo, ako nemaio v smislu nove obrtne postave pravice izvrševati samostalno obrt.
— (Delavsko bolno in invalidno podporno društvo v Ljubljani)  imelo je zadnjo nedeljo ob 2. uri popoludue v salonu čitalnične restavracije v navzočnosti 35 udov svoj   /bor. Društveni predsednik g. Bonač  pozdravi društvenike, ter v kratkun razloži stanje društva. Gospod računovodja in tajnik Grilec prečita računski sklep za 6as od 1. maja 1883 do 30. aprila 1884, iz katerega se razvidi, da je imelo društvo 707 gld. 74 kr. dohodkov in 807 gld. 84 kr. stroškov, premoženja pa 2342 gld. 85 kr., katero je v kraujski hranilnici naloženo.   V imenu pregiedovulnega odseka poroča g. Del akord a, da so dru-tvena blagajnicu in društvene kujige popolnem v redu,  ter se odboru vo-tuje absolutorij. Izvanredni društveni dohodki so bili: Darilo presvitlega cesarja, povodom Najvišjega bivanja v Ljubljani. Zbor ustane s sedežev in vsklikne trikrat: Slava in živio našemu presvitlemu cesarju! v presrčuo zahvalo preblagega daru. Ra/.en tega podarila je kranjska hranilnica tudi letos 100 gold. podpore,  za katero zbor tudi izrazi  svojo zahvalo. V odbor so bili izvoljeni, ker se je blagajnik gosp. Kovači č, kateremu se jednoglasuo izreče zahvala, odpovedal, gg.: Predsednik: Bonač; podpredsednik: Jakob Kovači č; blagajnik: Ignacij Suš le r-šič;  računovodja iu zapisnikar: Grilec; odborniki: Tavčar,  Žgank, Bore; pregledovalci računov: Delakorda in Majur.   Mej posamičnimi nasveti omeniti je onega g. Delakorde: Naj društve-niki skrbe pridobiti novih zdravih udov, da se Število društvenikov pomnoži, kajti društvo ima mnogo bolnih udov,  katere mora redno podpirati in tudi dva invulida,  katera dobivata  po pravilih ustanovljeno podporo. Da se ti veliki stroški nekoliko društvu olajšajo, sklene se na predlog g. Grilca prirediti kegljanje na dobitke na korist društvene blagajnice. Tudi se sklene prenaredba §. 12. društvenih pravil.   Sklepov izvršitev se naroči jednoglasno društvenemu odboru. Na to se zborovanje zaključi.
— (Nadejebuden pisatelj) hrvatski je Anton Vero na (Bogomil Hrvatski), dijak sedmega razreda na hrvatskej gimnaziji v Kotoru. Stoprav v 16. letu je, a že je spisal 76 strani obsežno zgodovinsko pripovest pod naslovom „Grilovica", za katero mu je Hartmanova „Biblioteka" v Zagrebu odredila prvo razpisano nagrado, in o kateri gre po kritiki jeden glas, da bi se z njo ponašati smel vsaki pisatelj. Hrvatska književnost sme si torej mnogo obetati od mladega pisatelja, ako bode vztrajal v učenji in raz misije vanj i. — Kakor znano je tudi prevred umrli nam Josip Jurčič zgodaj zastavil pero; sedmošolec je na svetlo dal svojo prvo večjo povest nJurija Kozjaka" 1. 1864, a vender je tedaj že imel 20 let.
— (V Monšperku) v Dravinskej dolini nameravajo narodnjaki osnovati bralno društvo.
— (Zasačila) je mestna policija v Ljubljani urarskega pomočnika Čudna, ki je v Logatci prevzel od mnogih strank ure popravljati in se potem izgubil iz Logatca, pa se potepal po Ljubljani in okolici.
— ( „Slovensko društvo") bode gotovo zborovalo pri sv. Lenartu \ Slov. Goricah. Najbrže v nedeljo v 8. dan junija.
— (Sestanek avstro-ogrških podrobnih kupčevalcev) bode na Dunaji. Že se je imenoval odbor, ki razpošilja vabila do prizadetih krogov po Avstro-Ogerskem; on tudi zdeluje program za ta shod, ki bode vsakemu oddelka v podrobni kupčiji priliko dal, povedati svoje misli in želje.
— (V Slovenji Gradec) prišel je gospod Seeder, namestnijsM svetovalec, preiskovat razpor mej okrajnim oiihorom in okrajnem glavarjem zaradi hranilnice. Kakor poroča „Slov. gospodar," zmagal je odbor, glavar g. F netti pa vzel za tri tedne dopust, ker je baje močno „verschnupft." In tako je nemčurjem, ki so vedeli toliko pisariti o preiskavi proti gosp. dru. BOCO itd. zopet jedno veseljo splavalo po vodi.
— (Okrajno učiteljsko društvo Ormoško napravi na biukoštni torek izlet v Radence pri Radgoni in vabi šolske   prijatelje  k soudeležbi.
— (V Še nt Ilji) v Slovenskih goricah umrl je nedavno vini čar M h. Felzer, ki je dofc;vel visoko starost 104 let. Porodil so je 17801., prijel k vojakom, bojeval se proti Napoleonu L, bil ujet in na Francosko odveden. L. 1881 obhajal je svojo zlato poroko Lansko leto bil je v Strassu predstavljen presvetlemu ces^nu, ki mu je podaril iepo vsoto denarji*. To je bil menda zndnji veteran izza franco skib časov na Slovenskem.
— (Toča) precej debela, obiskala je 15. t. m. popoludne polja v Ribniški dolini. Med debelim dežjem sula je blizu pet minut, udrihaj« nepričakovano po kom..'j prvo kal pognavših poljskih sadovih. — Kako daleč je povsem segla se sicer še ne ve, upati je vendar, da škode ni posebno velike na pravila Kmetje! zavarujte svoja polja proti toči in podobnim nezgodam! (x.)
— (Novi vozni red,) ki bode na južni železnici uveden z 20. dnem t. m. za osobne vlake, razlikuje se za  naše postaje  od prejšnjega
j reda le po Vi- k večjemu Va ure.   Sploh pa bode J z novim redom na nekaterih progah vozilo več vla-I kov, H se bodo tudi bolje vezali z drugimi vožnjami, kakor j«1 to bilo dosedij.
Telegrami .,Slovenskemu flarodu":
Dunaj 16. maja. Profesorski kolegij filozofične fakultete vsprejel je jednoglasno predlog, da se cesarjevič Rudolf imenuje Častnim doktorjem. Akademični senat je jednoglasno potrdil ta ukrep.
Dunaj 15 maja. Contre-admiral Wis-sjak je umrl.
Budimpešta 15 maja. Socijalist Pra-ger bil je, ko je porota potrdila vsa stavljena vprašanja, obsojen na petnajst mesecev ječe. Prager naznanil je pritožbo ničnosti.
Beligrad 15. maja. Samostanski opat Pantelić iz Opova v Sirmiji izvoljen je škofom v Šabaci. Kralj ga je že potrdil.
Pariz 15. maja. „Agence Havas" zani-kuje vest, da bi Ferry Kraszevvskega poznal, ter pravi, da je važno popraviti to pomoto, da se dalje ne širi.
Razne vesti.
* („Bibliotheque nationale") v Parizu zgotovila je svoj inventar, iz katerega je razvidno, da je ta najstarejša knjižnica ob iednem uajbogateja v Evropi. Vsega vkupe ima 2,500.000 zvezkov. Rokopisov kabinet broji 92 000 zvezkov vezanih, broširanih iu v kartonih. Medalj iz vseh dob, francoskih in drugih ima 144.000. Zbirka bakrorezov šteje nad dva milijona komadov. V reservnej galeriji hranijo se najdragoceneji zvezki, katerih je 80.000. Kako napreduje ta knjižnica, posueti se more iz tega, da je 1. 1868 obiskalo bralno sobo 24.000, 1. 1883 pa 70.000 čitateljev.
* (Pravico do dela.) Pri nekem pogovoru mej Bismarckom in VVindthorstom zaradi pravice do dela, rekel je poslednji, da tudi on pojde jedenkrat v Varzin dela iskat. On pa ni za vsako delo, kar tako nikdo ni, vender za justičnega ministra ali generalnega državnega pravdnika je pa dosti učen.
* (Neprijetno.) V Turinu je sedaj, kakor znano, narodna razstava. Pretekli teden dobilo je 40 do 60 rnzstavljalcev po pošti vabdo k obedu pri kralji na prihodnji večer. Ob določenej uri pridrdra cela vrsta kočij pred kraljevo palačo in ponosno izstopili so povabljeuct vsi v salonskej obleki. A ko-
liko je bilo njihovo iznenađenje, ko so zvedeli, da so vabila ponarejena, da je bržkone kak hudomušen človek izumil si to burko. Nevoljni, srditi in morebiti tudi lačni useli so se v svoje vozove ter povrnili domov, k navadnemu meščanskemu obedu.
Narodne-gospodarske stvari.
Petrolej sko mesto Bakd.
(Konec)
Poprejšnjem običaji so pridobljeni surovi petrole polnili v posode, katere so na dvokolnicah („arbab") vozili  v čistilnice (rafinerije).   Ko je  bil očiščeo, dali so je v sode, slednje pa na kaspiške parobrode, potem na ladije, ki vozijo po Volgi, naposled pa na železnico. Nobel pa je tikoma pri navrtanih vrelcih napravil velike železne posode, iz katerih se petrolej po cevih pretaka v čistilnice, iz čistiluic pa se ran-uovani petrolej s sesalkami  tromba v parobrode, ki so nalašč v ta namen priredjem,   liki plavajoči vodnjaki. Nakladanje na železnico vrši se po jedoakem načinu, kajti tudi  tu ni treba nobenega soda, vsak železnični vagon je zase ogromen samcat sod. (Te vrste   vagoni   poznati  so   pod   imenom „Cistern-Waggou'\   Francozi  prihajajo s takimi  vagoni po ogerska vina. Ko je vagon do vrha nalit,  zapre ga dotičnik, prišedši domov pa se vagon nastav, kakor vinski sod. S t ar mi vagoni doseže se dvojni smoter: Voznina je cenejša in bati se ni, da bi kdo navrttfl sod in si privoščil  nekoliko božje  kapljice, kar se sicer čestokrat /godi.)
Bratje Nobel, oziroma njih delniško društvo, ima dandanes na Kaspiškem morji 12, na Volgi pa 30 parobrodov, jedino le za prevažanje petroleja. Razen teh pa imajo najetih še drugih 30 parobrodov, ki prevažajo ostanke oč ščene nafte, takozvane „ue-ftijane ostatke"4 ua Volgo in v perzijske luke. Ti ostanki so nainrt.fi dobro kurivo. V mestu Bakli in v Caricinu ima to društvo velike reservoirje; na železnicah 1400 lastnih vagonov, na kolodvorih v Peterburgu in v druzih ruskih mestih pa prostrane zaloge, kjer se zalaga in razpečava petrolej.
Te velikanski vspeh opozord iu razbistril je tudi druge bogataše iu podjetnike, konkurenca postala je še bolj živa. V Moskvi osnovalo se je delniško društvo, ki si namerava prirediti potrebnih parobrodov za prevoz poldrugega milijona sodov na leto, zopet drugi nameravajo od mesta Bikii preko Kavkaza položiti cevi do Črnega morja, da bi se petrolej |»retakal od Bakli pa v Batu m iu tu na pirobrode. Ti načrti sicer še neso izpeljani, a gotovo je, da bodo in to v kratkem. Sedaj že so domači trgovci Odeški ia nekoliko Francozov napravili parobroduo d uštvo iu devet parobrodov že plovi iu posreduje proirvt mej pristanišči Črnega morja in mej Marseille oni
Da bi petrolejovi vrelci kdaj vsahnili, na to po izrekih strokovnjakov niti misliti ni. Petroleja je v mestu Bakli veliko več, nego v Peusilvaniji. Kjer se zemlja načne, povsod se b krati prikaže ta svetilna tvarin*«. Omenjeni poročevalec pravi, da vse petrolejevo ozemlje obsega 12O0 angleških štitjaških milj iu do sedaj so jedva kaeih 6fJ milj v delo vzeli. Domneva se celo iu za to ima pristnih razlogov, da je pod vsem kaspiškem morjem od Bakli pa do Krasnovodskega nepretrgana plast petroleja, kajti vrelci so na obeh ob-lili jednako močni in na plitvih krajih prihaja nafta na gladino morja v tolike; obilici, da jo je moč užgati. Znani anglešk« vojni dopisnik O. Donovan, k' je nedavno v Sudanu v boji proti Muhdiju bd ubit, a prej dlie časa bival mej Tekinci deloma prostovoljno, deloma kot ujetniL, popisuje v svojej velezauimljivej knjigi „The Merv-Oasis" tudi kraj okolu mestu Bakli ter pravi: O colu mesta so vsa tla po nafti, prihajajoči iz zemlje, m -močena, vlažna. Po nekaterih krajih so ti pritoki prst spremeniti v nekak asfdt, ki je ob mrzlih dneh trd, ob vročih polletnih dnevih pa tako mehak, da se človek za palec na globoko ugreza. Ceste se ne škrope z vodo, ampak s črnimi ostauki očiščenega petroleja.
S tem je ves prah najuspešneje odpravljen n ; štirinajst dnij. Na vozuej cesti naredi se pote t 4—5 palcev debela, rujava prašna skorja in po vej vozijo kočije in kola tako tiho, da mora biti pejec oprezen, da ga ne zalotijo. — Peter Veliki ujel je veliko rib, ko je Bakli dobil v svoje mrežo.
Veliko in raznih načrtov snuje se in goji o bodoeuosti mesta Bakli. Obrtnija s petroiejem oživela je Kavkaz in položila temeljni kamen za mo gočnost Rusije ob kaspiškem morji. Petroleje.o ozemlje je ravno v sredi velike in naravne ceste mej vzhodom in zapadom. Že sedaj se na železnicah in parobrodih ne kuri več s premogom, ampak s „neftijaniini" in v bodoče se bodo s tem kurivom kaj labko oskrbi je vale železnice, ki se v kratkem pozidajo v Perziji iu Armeniji, kjer je za les in drva hudo.
Kadar se uresniči orjaški načrt azijskih železnic in bode Kavkaz zvezan z Indijo po železničnej progi, bodo železnični stroji lahko dobivali nafdno kurivo iz Bakli, a tudi ruski vojaki po trdnjavah v osrednjej Aziji imeli bodo lahko pristopno kurjavo. Prebivalci v Korasanu in Afganistanu, ki sedaj ne-majo nobeuega |iravega. kuriva, bodo petrolej in njegove ostanke z veseljem pozdravljali, kajti ogrevalo jim bode mrzla stauišea in razsvetljalo njih mesta, ki sedaj tacih ugoduostij še ne poznajo. 1 S.
Meteorolo^ično poročilo.
I	Čas opazovanja	Sun je barometra v mm.	Temperatura	tro> i	Nebo	M krina v i mm.
15. maja	7. zjutra) 2. pop. t*, zvečer	73479mi.. 735 98 na. 73*J 04 mm.	-f 14 4" C 4*17« i + 13 8rt C	si. svz. z. j z. ti jz.	d. jas. obl. obl.	OOOaun. i
Srednja temperatura -f 153°, za 13° nad normalom.
ZDvLn-a^sOssL borza.
dne 16 maja t. 1. (Izvirno telegrarično poročil« .»
Papirna ren a  .   .   . . .....
Srebrna renta .... .
Zlata ren ........
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije...... • •
London ... .....
Srebro ...........
Napol. . ...........
C. kr. cekini. ......
Nemške marke .....
4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srećke iz 1. 13H4. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, riavks prosta. . Ogrska zlat h renta 6%.....
n n ■        — <. ••••
.     papirna renta 5°/0.....
5°/v štajerske zemljišč, od /©a. oblitf. . Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100 gld.
80 gld.		60	fc.r.
81		25	
101		65	*
9«	t	—	
	t	—	i
317	•	—	
121		90	■
y		67	rt
7»		73	»
f»9	„	60	n
124		25	n
173		75	.
101	■	55	n
122	*	50	
92		55	t
89	•	10	
104	n	50	n
115		50	
n
□
n
Kazinska restavracija.
Jutri v soboto, 17. t. m.:
Otvorenje vrta
s popolno vojaško godbo 17. peš-polka barona Khun.
Vrt je elegantno opravljen. Za dobr • ogersko, nemško in francosko knhinjo je najbolje preskrbljeno. Točila se bodo vsako vrste domača iu inozemska vina, dobro dolenjsko vino iz kleti g Wutsehar-ja, carsko pivo a la Plzetmko, direktno od H. Scbreinerja. Pri neugodnem vremena bode koueert v steklene iu anionu. Za mnogobrojno udeležbo prosi
b spoštovanjem
(341) l^L. "Verliais^r-
Marij inceljske kapljice za želodec,
nepresežuo izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper ne nI as t do Jedi, slabi želodec, smrdočo sapo, napJhne-nje, klalo podiranje, ičl-panje, katar v želodci, zgago, da ae ne nare]a pesek In pceno In alez, /.oper zlatenico, gnjusj ln bljuvanje, da glava na boli (če izvira bolečina iz želodca), /.oper krč v ie-lodol, preoblolenje ie-lodoa s Jedjo ali pjačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato iilo.
Glavna znlo^u : Lekar C. Bradr, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane §aejr 33 Irr. 'Vaj
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Oabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Post o j ni: Anton Leban. V G o-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Knpferschmied. VKra n j: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnom'ji: lekar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani.
SV3.rit.CV! Kei se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnone besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z naiim originalnim pečatom, na navodilu zs rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg -te podobe utjsneno aod-nijsko spravljeno varstveno anamrnje.in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim aname-dJciu. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teb znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—139)
I
V „NAR0DNEJ TISKARNI"
sti ravnokar izšli knjigi:
T-a.ri£Lls: sastšegra, časa.
Roman.   Spisal M. Lermontor, poslovenil J. P. —  Ml. 8°, 264 stran ij„   Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Potem:
■>nbi ovski.
Povest.    Spisal  A. S. Puškin,   poslovenil  J. P.  -    MI. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
..... VV       ... . (306—6)
Ces. kr. izklj. pnvilegovani
univerzalni prašok
se posebno priporoča vsem skrbnim gospodinjam zaradi vsestranske porabe pri hi-i, kot odlično in posebno ceno sredstvo za otlr*uje9  umivanje  in »nažeuje.
Kemična tovarna, Wien, Brigittenan.
1 kilo zavitek praAka bh otiranje -so kr.,  1 kilo
v kovinskih škatljie;ih K EdelweiHB tto kr.
Dobiva 8e v LJubljani pri ZE3I. Xj. Wen,cel-nu.
Prospekti in nakazila, kako rabiti, zastonj.
Št 2059.
Razpis.
(326—3)
Z i nekatere prenaredbo v deželni prisilni de-lalnici v Ljubljani se razpisuje ponudbena obravnava do vitetega 33. maja 1994. 1.
Prtrafiunieno je: a) stavbeno delo na . 1166 gl. 24 kr. vStev^i  železnino z   492 „ 15 „ in kamnarsko delo z      4 , 50 , skupaj
na
1662 gl.89kr. 32 B 98 . 140 „ - „ 50 . — „
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenice, bolhe, ščurke,  mole, mahe, mravljince, preiičke, ptiune crviće, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkino zalego ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prudajalnici pri
•i. i mu:Ei-u,
13, Husova (Dominikanska) ulice 13,
V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam,  kjer so nazmtnjeuo po plasatib. (230—2)
b) steklenarsko delo na .
c) lončarsko delo na ...
d) mala rako delo na ...
To delo s« hode oddalo proti plačilu po jed-notndi eemh za dovršeno delo ali vse vkup jednemu samemu podvzetn ku. ali pa vsako /n-se po obrtnih skuptuab (a d). Ortež, proračun in pogoji ho na razgled v deželnem dvore« v gospodskih ulicah št. 2 od 9. do 12. ure dopoludne v pisarni deželnega stavbenega urada al: v ekspeditu deželnega odbora.
Ponudniki Laj svoje ponudbe v.saj do 23. maja t. I. do 12. ure opoludne pri uložuem zapisniku deželnega odbora ulože. Ponudbe morajo biti kole-kovane in ?apt6atene s sledečim napisom na z..vitku: „Ponudba za.........delo pri predelavanji deželne jinsilne delalnice v Ljubl|aniu. — Vsaki ponudbi se ima priložiti 10% na lamfevina (vadium) za Vsako vrsto dela postavljeno svote, bodi s1 v gotovini, bodi-si v knjižicah kranjske hranilnice ali pa v avstrijskih državnih ali tem jednakovrednih papinih. Vsak ponudnik ima v ponudbo izrecno postaviti, da pozna delo in vse frteže iu pogoje ter da se tem pogojem pravokrppoo podvrže. V ponudbe je treba s številkami in besedami zapisati ponudne zneske v jednotnih cenah in za koliko odstotkov pod jednotno ceno se prevzame delo
Deželni odbor si pridržuje pravico, izbrati si po svoji volji podvzetnika brez ozira ua cenejšo ponudbo, ali pa tudi po okolSčinah obravnavo še je-denkrat mzpisati.
Oziralo He bode le na pismene, v določenem obroku uložene ponudbe.
5000 1 (788—40)
ostankov sukna
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 «1.
jL. Storclt v Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 Ter.
S B
t) «-i V. TT
B o* a .-i
S o- s
-    C>J« w
rti
9
3
S. n> R.
a B
'oST -f
Mark ftOOeOOOTDS]ieB
r, aj
iN*
« _.T
ft S?
S B H
l mM
B
£3
S p, _ - B kal
E 2.
& trn
p B M
—• 2 RS
w Z te
B
5 d
K
c
I
5S3
Veliks, od Hamharske države ^arantovana denarna loterija se je jako priljubila zaradi mnogobrojnosti dobitkov, ki ga bodo izžrebali, in zaradi največje mogoče garantije za točno izplačilo dobitkov. To po določilih nacrta vodi posebna v to postavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država. V malo mesecih se od prvega do sedmega razreda izmej 100.000 srečk jih gotovo izžreba 50.000 z dobitki. Mej temi se nahaja glavni dobitek za event. 5OO.0OO mark, spe-cijelno pa:
1 premija
1 dobitek
2 dobitka
1 dobitek 1
2 dobitka
1 dobitek
2 dobitka 1 dobitek 4 5 dobitkov a
3 dobitki a
a mark 300.000 k    ., 200.000
100.000 90.000 80.000 70.000 60.000 50.000 30.000 20.000 15.000
26 dobitkov k mark 10.000 56      „      a   „ 5.000 106      „      4   „ 3.000 253      „      a    „ 2.000 6      „      a   „ 1.500 515      „      a   „ 1.000 1036      m     k   m 500 24020 a   „ 145
19463 dobitkov 4 mark 200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Od teh dobitkov 86 jih izžreba v prvem razredu 4000, v skupnem znesku 157.000 mark. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark in poraste v drugem razredu na 60.000 mark, v tretjem na 70.000 mark, v četrtem na 80.000 mark, v petem na 90.000 mark, v šestem na 100.000 mark, v sedmem pa na event. 500 000, Bpecijelno pa na mark 300.000, 200.000 itd. itd.   Za prvo žrebanje velja
cela  orlgiualuu srečka gld. 3.50,
pol    originalne areeke   99 1.75,
eetrt originalne areeke 99 —.90. Proti pošiljatvi zneska v bankovcih, po po&tncj nakaznici aH proti poštnemn povzetja se nam došla naročila hitro izvrše. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom in ob jednem uradni načrt, iz katerega se izve vse podrobnejše, kakor razdelitev dobitkov, dan žrebanja in uloge posameznih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno listino dobitkov, katera ima državni grb in jasno navaja dobitke in številke, katere so dobile. Dobitki so izplačujejo po načrtu točno pod državno garantijo. Na zahtevitnje smo pripravljeni že naprej poslati uradni načrt, in izjavljamo, da srečke, kniere ne ugajajo, naz j vzanum , ako se nam ob pravem času pred žrebanjem vrnejo, in za nje dobljeui znesek takoj vrnemo. Ker dobimo za te srečke vsak dan mnogo naročil, prosimo, da bomo mogli izvršiti vbr naročila, kakor hitro je mogoče, vsokako pa pred 31. majem 1884
direktno naročiti se.
-^alerrtirL de CoM
Bapkgeschaft,
(327-1) Hamburg._
Sreo a in slučaj igrata pogostem veliko rolo v člove&kem življenji in vsak naj jima pusti jedne duri odprte, če se to da na tako solidni in pripravni način doBeči, kakor tukaj.
Našo glavno kolekto je že dolgo posebno obiskovala sreča in mi pazili smo vedno na interese naših cenjenih naro-čevalcev.
Vnuk naš naročnik ima to prednost, da neposredno dobi originalne srečke brez posredovanja manjših prodajalcev. Vsak dobi tedaj v najkrajšem času po žrebanji listino dobitkov, ne. da bi jo zahteval, poleg te pa še originalne ■rećke vselej po v načrtu nastavljenih cenah brez vsakega povišanja.
I a ti u t nI i   in   t it\ unvnrn i   11 MM I n i \i '   Ivan   '/ u I i. v n i U u r
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".