& ^ ■V- 'H'
‘JtfZ'Ut
Posamezn,
Naročnina listu: Celo leto 80 din, pol leto 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. hren Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse-MÜ au oznanila se zaračunajo po dogovoru | ari večkratnem inserirnnju primeren popust wravniktvo s#w«jema naročnino, inserate in reklamacije.
5. éterv.
5TRAZÄ
Heodvisen političen list en slovenstio ljudstvi
Maribor9 dne 1Ä januarjà 1925.
PoStnfna plažana ▼ gotovini
STRAŽA Izhaja v pondeljek, sredo in peiek Uredništvo in upravništvo je v Maribora, Koroška cesta št 5 Z uredništvom se moia govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ulto Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proatto Telefon interarban št 115.
ramili XVII.
protest voditeljev opozi-cijonalnega bloka.
V	četrtek, 8. januarja, so se zbrali načelniki opozi-cljonalnih strank na posvetovanje v Beogradu ter so izdali naslednje obvestilo:
»Ko je na neustaven in neparlamentaren način PP. vlada dobila mandat za izvedbo volitev, se je zavedala tega, da je proti njej razpoloženje ogromne večine ljudstva. Uvidevajoč že od vsega početka, da ne bo ustvarila večine samo s takim volilnim terorjem in volilno korupcijo, kakor je to dosedaj vedno prakticiral gospod Pašič, je vlada sklenila, da se pri sedanjih volitvah loti skrajnih ukrepov. Od prvega dne volivne kampanje je vlada gazila vse ustavne in zakonske garancije. Nasilja in nezakonitosti so se vrstila druga za drugo, kakor da je v državi proglašeno obsedno slanje. Neodvisni uradniki se preganjajo, mirni državljani se preganjajo iz kraja v kraj ali celo preko meje. Policijske oblasti s pomočjo terorističnih band za razbijanje shodov gazijo svobodo zborovanja in govora. Zapirajo se poslanski kandidati, zapirajo se celo narodni poslanci brez ozira na imuniteto, ki jo uživajo. S tem in sličnim nasiljem je vlada obeležila prvo periodo votivnega boja.
Vendar se teror lomi vsled odpora zavednih ljudi. Korupcija ni imela uspeha, da bi uklonila vrste opozicije,
V	strahu pred ljudsko sodbo 8. februarja je vlada sklenila, da se loti še najskrajnejšega nasilja; brutalne uporabe zakona o zaščiti države. Sklep o uporabi tega zakona za HRSS se že izvršuje. Na pohodu je velik smešen vele izda jniški proces na temelju dokumentov, ki so Pašiču bili že davno znani, ki mu pa dosedaj niso bili na potu, da se ne bi razgovarjal z Radičem. Pričenja se razganjanje velike stranke, ki je pri preteklih volitvah zbrala pol milijona volilcev. Ogromni večini Hrvatov naj' bi bila odvzeta volilna pravica. Njihovi voditelji naj bi bili postavljeni pred sodišče. Na ta način se želi, da se Hrvati postavijo izven zakona. Ta ukrep je toliko težji in grši, ker je z ozirom na sedanji čas in način, kako se izvršuje, jasno, da se bo izvajal samo radi volilnih uspehov in potvarjanja ljudske volje. Pričel se je zlorabljati zakon o zaščiti države proti Hrvatom. Zdi se, da tudi druge opozicijonalne stranke ne bodo obvarovane. Tako so v Subotici zaprli načelnika madžarske stranke in vse kandidate njegove liste.
Vladi za izvršitev njenih načrtov ni dovolj' njena neomejena oblast. Ona poskuša z nadaljnim pritiskom na sodišča, postaviti jih v svojo službo. Edino takemu pritisku se lahko.pripisuje, da je kljub jasni odredbi neko sodišče uničilo dve že potrjeni listi, drugo sodišče je odbilo predloženo Listo samo radi tega, ker je bila napisana z latinico. Tretje sodišče je odklonilo potrditev liste, ker ni bila pisana z roko, temveč s pisalnim strojem. S takim delom se rušijo temelji, na katerih edino more pravna država obstojati. Ljudstvu kot ustavnemu faktorju se jemlje možnost, da bi na zakonit način izražalo svojo voljo. Naša država se ponižuje pred zunanjim kulturnim svetom, s katerim želi biti enakopravni v mednarodnih zadevah v duhu sodobne demokracije.
Proti takemu gaženju ustave in zakona, proti brezobzirnemu uničevanju in zaničevanju temeljnih državljanskih pravice in svobode opozicijonalni blok najodločneje protestira. Za svoje delo bodo morali krivci odgovarjati, Opozicijonalni blok bo storil vse, da čas najstrožje neomejene odgovornosti čimpreje nastopi.«
To izjavo, ki je namenjena javnosti ne samo v naši državi, marveč tudi v širjeni svetu, so podpisali voditelji v opozicijonalnem bloku združenih strank: Ljuba Davidovič za demokratsko stranko, dr. Korošec za Slovensko ljudsko stranko, dr. Spaho za bosansko-hercegovske muslimane, Nastas Petrovič za neodvisno radikalno stranko in Pavle Radič za Radičevo stranko.
Važnost izjave je predvsem v tem, ker je ona dokaz za obstoj opozicijonahiega bloka. Pašič-Pribičevičeva klika je storila vse, kar je le mogla, da bi razbila ta blok. česar niso mogle doseči laži in hujskanje, bi naj sedaj dosegel razpust HRSS. Klika korupcijonistov in nasilnikov je računala na to, da se bo Davidovičeva stranka odmaknila od HRSS, katero sedanji vlasto-držci natolcujejo in psujejo kot revolucij onarno-bol j -ševiško. Davidovič pa je ohranil hladno kri in mirne živce. Opozicijonalni blok je ostal. Veselje korupcijo-nistov in nasilnikov se ni izpolnilo ter se tudi ne bo izpolnilo. In ravno v tem je najboljše jamstvo, da se bodo vsé še tako hudobne nakane PašičPribičevičeve klike Končno razbile in razblinile. Falanga tistih strank, ki so za zakon, red, poštenost in sporazum, je ostala trdna. Ni se pojavila najmanjša vrzel. V tem je jamstvo naše . z^ge. To uvideva sedanja kompcijonistična-nasilna klika, ki je na vladi, in zato besni in divja naprej.
^zjava opozicijonelnih voditeljev s kratkimi in mar kantnimi besedami opisuje to divjanje. Naša država, tako izjavljajo načelniki opozicijonalnih strank, sedaj
izgleda, kakor da je v njen proglašeno obsedno stanje. Vsak dan prinaša novo gaženje zakonov in ustave. \la- ( da se je lotila tudi najskrajnejšega nasilja: brutalne ; uporabe zakona o zaščiti države proti HRSS. Pričelo se j je razganjanje stranke, ki je pri preteklih volitvah zbra- j la pol milijona volilcev. Vsem tem volilcem, in to je j ogromna večina hrvatskega naroda, bi se naj odvzela j možnost, da bi vršili svojo volilno pravo.
Zakon o zaščiti države se zlorablja proti Hrvatom, zdi se pa, da se bo zlorabljal tudi proti drugim stran- \ kam. Klika, ki ima sedaj državno vlast v svojih rokah, na nedovoljen in protizakonit način pritiska ne samo na upravno uradništvo, marveč že tudi na sodišča, ki bi morala biti docela neodvisna. Dokaz za to je uničenje nekaterih kandidatnih list. Neko sodišče je uničilo že dve potrjeni listi, drugo je odbilo potrditev liste radi tega, ker je bila pisana z latinico, neko sodišče pa je odklonilo potrditev liste, ker je bila pisana s pisalnim strojem. Ta sodišča so: v prvem in tretjem slučaju sodišče v Varaždinu, v drugem pa sodišče v Novem Sadu.
Taka in vsa druga nasilja uničujejo ogled naše države pred'zunanjim svetom. Kako moremo v imenu mednarodnega prava zahtevati enakopravnost z drugimi državami, če pa se v naši državi v imenu prava in zakona vrši korupcija in nasilje?
Voditeji bloka najodločneje protestirajo proti vsem dejanjem nezakonitosti in nasilja, da bodo povzročitelji protizakonitosti in nasilnosti svoj čas z vso strogostjo pozvani na odgovor. Obsodba sedanje vlade in njenih mahinacij, pa bo že nastopila 8. februarja, .ki bo za sedanje vlastodržce pravi dies irae.
Politični položaj.
Poziv predsedniku narodne skupščine. Voditelji opo- 1 žici je in parlamentarne večine so poslali predsedniku narodne skupščine Ljubi Jovanoviču na svoji seji sledeče pismo: »Gospod predsednik! Z aretacijo prvega podpredsednika narodne skupščine dr. Mačeka in tovarišev, ki jih' je izvršila zagrebška policija, je prekršena imuniteta narodnih poslančev, proti čemer protestiramo najodločneje. Nadejati se je, da boste Vi,.razumevajoč to, kar je zagrešila policija, dvignili svoj glas kot predsednik v obrambo pravic narodnih poslancev in da ne boste dopustili, da s položajem narodnega poslanca in predsednika narodne skupščine, Vašega namestnika, ki je tudi po razpustitvi narodne skupščine neprestano do svoje aretacije vršil svojo dolžnost člana in podpredsednika državnega odbora. Kajti priznali (boste, g. 'predsednik, da če se Vi še vedno smatrate kot narodnega poslanca in predsednika narodne skupščine, kadar kot tak vršite funkcije, zvezane s položajem narodnega poslanca in podpredsednika narodne skupščine in čestitate v imenu narodne skupščine Njegovemu Veličanstvu kralju, tedaj se boste zavzeli za Vašega namestnika in za ostale člane predsedništva nar. skupščine, da ostanejo v'istem položaju. V teh težkih dneh, ko vodi naše ljudstvo odločilno borbo, dasi obvaruje svojo najvišjo politično pravico: svobodno volitev pred-staviteljev za narodno skupščino, na čemer mora počivati v naši narodni državi prava demokratična vlada, pričakujemo od Vas kot poklicanega zaščitnika pravic narodne skupščine in poslancev in s tem tudi kot zaščitnika prave demokratične vladavine, da boste najenergičnejše izvršili svojo dolžnost in opravičili tisto zaupanje, s katerim so Vas izvolili za predsednika narodne skupščine, pa tudi tistih; Id jih je zagrebška policija aretirala, brez katerih zaupanja Vi ne bi zavzemali mesta predsednika narodne skupščine.« Ljuba Davidovič, dr. Korošec, dr. Spaho, P. Radič, Nastas Petrovič.
Sporazum med PP in italijanskim fašistovskim režimom Popolnoma gotovo je ,da je zunanji' minister dr. Nin-eič povodom svojega zadnjega obiska v Rimu sklenil z. Mussolinijem razne kupčije na škodo našega naroda. Po raznih izjavah se da sMepati, da se pri razmejitvi s Slovenijo prepusti Italijanom rapalska linija. Razmejitev se bo vršila šele po volitvah. Wi ndi schgra etz o v e gozdove bode lahko izkoriščal nek italijanski konzorcij. Sušak, oziroma Raroš in Reka bi naj tvorila eno pristanišče pod italijansko upravo z našo sokontrolo. V Dalmaciji se ugodi vsem mogočim italijanskim zahtevam. Ninčič in Mussolini sta Si delila tudi Albanijo in sicer se deli kot interesna sfera severna Albanija za PP, južna Albanija pa za Italijane.
Dr. Korošec o preganjanju HRSS. Na povratku od seje opozicijonalnega bloka je hotel dr. Korošec v Zagrebu obiskati zaprtega Radiča in druge poslance HRSS. Ker pa še niso bili sodnijsko zaslišani, ni bilo mogoče priti do njih. Govoril je z braniteljem dr. Truinbičem in z raznimi funkcijonarji HRSS. Prišedši v Ljubljano, je izjavil poročevalcem: Ne gre za krivdo ali nekrivdo, ampak za biti ali nebiti hrvatskega naroda, in staro in mlado bo bodoče preizkušnje z oduševljenjem in s sladko radostjo prenašalo, v zavesti, da trpi za svoje ljudstvo, za svojo domovino, pripovedoval mi je dr. Trumbič z zanosom, kakoršnega še na njem nisem videl. Tudi pri hearetiranih Radičevih poslancih nisem
naletel na potrtost, ampak, nasprotno, na samozavestno razpoloženje. Bivši disidenti, ki so tudi. bili med njimi, odklanjajo sedaj tudi vsako misel na razkol. — Na vpra sanje, ali ho Radičevcem mogoče ali nemogoče voliti, je odvrnil: lo se bo deloma že lahko razvidelo 14. januarja. Toda sedaj ni čas, se mučiti s takimi vprašanji. Sedaj je treba povsod dokončati volivne priprave, kakor jih zakon zahteva. Nikjer ne sme nastati zmešnjava. No, za to se tudi danes ni več bati. Kar bo nadalje, na to pa se tudi že misli, a priznali mi boste, da o tem ne morem javno govoriti. Na vsak način dne 8. februarja bijemo volivno bitko in to zmagovito!
Radič in tovariši v zaporu. Radiča in druge glavne funkcijonarje HRSS so vtaknili v drugem nadstropju zagrebških sodnijskih zaporov v iste celice, v katere je nekdaj razpadla Avstrija zapirala jugoslovanske »veleizdajalce«, katerim so tudi delali procese na podlagi ovaduških izjav in ponarejenih dokumentov. Radič je sam zaprt in ima celico št. 44. Dr. Maček in inženir Košutič sta skupaj v eni celici, v drugi večji so pa Pre-davec, dr. Košutič in dr. Krnjevič. Po običaju v zaporih je zunaj na vsakih vratili celice pribita konsignacija ali opis jetnika z imenom, pristojnostjo in z deliktom, radi katerega je zaprt, osumljen ali obtožen. Na vratih Radičeve celice je napisano: Stjepan Radič iz Zagreba. V rubriki »kažnjivo dejanje« pa stoji: »Politika« — m nič druzega. To konsignacijo je gotovo spisal kak jet-niški paznik ali pisar, a je vendar dobro znamenje današnjega časa. Danes je namreč hrvatska politika in sploh narodna politika kažnjivo dejanje, ker vlada narodom v državi SIIS PP. režim, ki je daleč pod narodno in parlamentarno večino. — Ko so zaprli prvake ITRSS, so hoteli vsi hrvatsko čuteči odvetniki poslati sodišču svoje prijave za obrambo osumljenih in aretiranih. Na ta način bi bila velika večina zagrebških odvetnikov zastopana kot branitelji v procesu proti vodstvu in članstvu HRSS. Ker je pa celo preganjanje tako zasnovano, da ni misliti na kako redno razpravo proti vodstvu in članstvu Radičeve stranke, so si pa zagrebški odvetniki po raznih nasvetih za enkrat še premislili, da si prihranijo stroške za kolke, pol n omoči in prizive. Obrambo vodi dr. Trumbič, ki je sestavil tudi že znani priziv proti obznani, in njeni uporabi. Dr. Trum bič je hotel kot branitelj tudi v inozemstvo, da izsledi razne falsifikate, ki se uporabljajo proti HRSS. Imel je i že potni list, policija mu ga je pa zopet odvzela.
O vladnem zapravljanju ljudskega denarja poroča j beograjska »Pravda« sledeče: Državni proračun velja, kakor znano, do 1. aprila 1925. Po avtentičnih vesteh pa ga je Pašičeva vlada porabila že v decembru. Od takrat \ naprej ga je prekoračavala in delala vse na račun in na neodobrenje izredne in naknadne kredite. Tako je na 1 primer do 1. januarja zahtevala od glavne kontrole kre- s dita za 500 milijonov dinarjev, glavna kontrola pa je to odbila. Na temelju novih sklepov ministrskega sveta je I glavna kontrola dala vizimi z rezervo in takoj obvestila narodno skupščino. Vladno finansiranje na tak način bo trajalo do 1. aprila 1925 in vlada bo zahtevala sigurno nad dve milijardi preko proračuna. Pred novo narodno skupščino bo torej morala priti z zahtevo, da se ji naknadno odobrijo izdatki dveh milijard, kakor je to zahtevala po zadnjih volitvah za eno milijardo in j 200 milijonov. Tak način trošenja državnega denarja je zelo škodljiv za državo in potrjuje resničnost starili trditev, da je Stojadinovičev proračun za leto 1924 nerealen in da se pod to vlado zelo veliko troši. Vlada nc ve, če bo imela večino, pa vendar troši denar na tak ne premišljen način. Bilo bi dobro, da bi vouici že sedaj zahtevali od vladnih poslancev, da se zavežejo, da takega razsipavanja državnega denarja ne bodo odobrili. Z tako razsipavanje denarja nosi vlada vso odgovornost in nova narodna skupščina ho imela dolžnost režim obtožiti in pregledati, kam so šle te svote denarja.
po svetu.
Albanija po državljanski vojni. Ahmed begova vlada v Albaniji je sedaj pričela utrjevati svoj položaj. Njeni nasprotniki so kolikor toliko uničeni in celo njen .najnevarnejši nasprotnik Bajram Cur je brez moči. Vladine čete so ga nagnale v nepristopne severne gorate kraje, kjer so ga zapustili skoro vsi pristaši. Videč, da je vsak odpor brezuspešen, je zaprosil Bajram Cur naše obmejne oblasti, da bi se mu dovolil prehod1 na naše ozemlje ter predaja našim oblastem. Temu mogočnemu roparju mora presneto slabo presti, ker dobro ve, da je naša država svoj čas razpisala na njegovo glavo veliko nagrado. Misli si pa, da je vseeno bolje, da pade v naše roke, kakor pa v Ahmed begove, kjer ga čaka sigurna smrt. Vlada pripravlja obtožbo proti Fan Noliju in njegovi vladi radi ropa državnega denarja. Nova vlada je že kompletno sestavljena; za ministra prosvete je imenovan katoliški škof v Skadru, mons. Zalezk
Rešitev nemške vladne krize. Pđ dolgih naporih je sestavljena nova nemška vlada, sicer manjšinska, a venda i
;
n
z gotovo dovolj močno podporo. Ljudska stranka ni zastopana v novi vladi in to je dobro, ker je s tem položaj popolnoma razčiščen. Vlada je sestavljena iz odločnih republikancev — katoliškega centruma in demokratov — ter ima podporo od najmočnejše stranke sociiasiotv (151 poslancev), kakor tudi od mnoiih desničarjev, ki so se sporazumeli z dejstvom nove, republikanske Nemčije. Nemška ljudska stranka pod vodstvom dr. Steresemanna se je popolnoma vdinila nacijonalistom in ko je bil kancler in vodja centruma dr. Marx napram ljudski stranki do skrajnosti popustljiv, je dr. Stresemann brezpogojno zahteval vstop nacijonalistov in monarhistov v vlado. Istotako je •rešena tudi kriza pruske vlade. Na vladi so ostali socialisti, centrum in demokrati, mesta odstopivših članov ljudske stranke so pa zasedli državni podtajniki.
Neuspeh misije dr. Marksa. V sled odpora desničarskih strank, posebno nemške ljudske stranke, se dr. Marksu ni posrečilo sestaviti nove vlade in Nemčija se še vedno nahaja v krizi. Novo vlado bo najbrž sestavil -dosedanji finančni minister dr. Luther. V njegov kabinet bi vstopili tudi uradniki, oslanjal bi se pa na desničarsko stran parlamenta s podporo centruma. Nemški naeijonalisti pripravljajo tudi veliko ofenzivo proti državnemu predsedniku Ebertu. Pripravljajo v pal-lamentu posebno interpelacijo, ki se v glavnem nanaša na znani proces proti Ebertu v Magdeburgu. Ta interpelacija bo pravi parlamentarni unicum ter kaže, da desničarski blok ne izbira sredstev v boju za vrhovno oblast.
Socijalist predsednik pruskega deželnega zbora. V nemškem državnem zboru je bil izvoljen s podporo centruma in demokratov za predsednika parlamenta socijalist Lobe. Sedaj je za tem zgledom sledil tudi pruski deželni | zbor. Za predsednika je bil izvoljen dne 8. t. m. socijalni j demokrat Bartel. Dobil je 201 glas, cliočim je njegov nem-) škonacijonalni nasprotnik dobil samo 178 glasov.
Cita se ženi. Bivša avstrijska cesarica Cita se ženi z » ogrskim grofom Hunyadijem, ki je bil zadnji dvorski mar- . šal njenega pokojnega moža cesarja Karla. Ženi se za to, , da si pridobi ogrsko državljanstvo ter se tako lahko vrne na Ogrsko, da tam poskuša razvijati svoje monarhistične načrte.
Nova mobilizacija ruskih vojaških beguncev. Velika kneza Kiril in Nikolaj Nikolajevič se zelo zanimivo kregata-in pulita za ruski carski prestol1, ki ga ni, in za oblast nad ruskimi begunci. Nikolaj Nikolajevič polaga največjo nado na bivše caristične oficirje in proglasil se je za vrhovnega poveljnika vseh rusko-carističnih vojaških organizaciji, generala Wrangela je pa imenoval za glavnega poveljnika te »reorganizirane« in »mobilizirane« armade. Knez Kiril pa vse to s svojim proglasom obsoja in razveljavlja, ruski begunci in tudi oficirji se pa tepejo med' seboj, ker so eni za Nikolaja, drugi pa za Kirila.
Velika rudarska nesreča v Rumuniji. V bližini mesta Barmanesti v Rumuniji se nahajajo veliki rudniki, v katerih se je te dni pripetila, težka nesreča. Zemlja je zasula rov, v katerem je delalo okrog 100 rudarjev. Rešili so odi teh samo 23 težko ranjenih, vsi drugi, v rovu zasuti, so izgubljeni.
Zlato polje v Sibiriji."Ob rečici Aldani, ki se izteka v Leno! v Sibiriji, so odkrili ogromna najdišča zlata. Zlate, poljane se razprostirajo v obsegu 500 km2. Zlato se nahaja v peščenih naplavinah, do katerih se prodre s odkopa vanjem vrhnje zemeljske plasti, ki je samo 2 m debela. Vest o zlatih poljih je povzročila v celi Rusiji pravo paniko med ljudstvom, enako kot svojčas najdišč» zlata v Avstraliji in Ameriki. V Sibiriji in evropski Rusiji Je nastalo pravo preseljevanje narodov, dasi je do mesta, kjer se zlata polja nahajajo, silno težko dospeti skozi sibirske pra-gozde. Vendar se je naselilo ob zgoraj imenovani rečici že nad 7000 ljudi.
$enzQdjon*lno razkritje samostojno-demokratske
umazane kupčije.
Mi smo vedno trdil, da je bil našim liberalcem le cekin na srcu in ljudski blagor jim je bil vedno deveta Irriga.
Njihov namen je bil vedno polniti svoje žepe na račun ljudskih žuljev. V tej svoji požrešni zahtevi so trgovali z vsem in hočejo tudi pri zadnjih volitvah kupčevati t živhn mesom in krvjo slovenskega naroda, da bi napolnili nenasitno bisago svoje liberalne Slavenske banke.
Ta tatinska druhal dr. Cekinovih valptov je kupila poedine kandidate nacijonalnega bloga kar po 100.000 dinarjev, gotovo ne iz denarja, katerega je prislužil dr. Cekin pravilnim in poštenim potom, ker ta mož še v svojem življenju ni zaslužil poštenim potom ni li drobca kruha, pač pa špekulira kot politik z bankirjem Praprotnikom, kako bi na lahek način živeli na račun slovenskih žuljev.
Kako resnične so naše trditve, da je to stranka židovskih trgovcev in špekulantov po pristnih agromer-kurskih metodah, nam potrjuje pogodba, ki so jo efi-jalti najbrž s sokolsko častno besedo zapečatili:
»Midva podpisana dr. Ljudevit Pivko, profesor in dr. Franjo Lipold, odvetnik v Mariboru, sva danes pod častno besedo sklenila sledeči dogovor:
Jaz podpisani dr. Ljudevit Pivko se zavežem za slučaj, da bom dne 8. februarja 1925 kot nosilec liste na-
rodnega bloka izvoljen poslancem, takoj odstopiti mandat v korist sopodpisanega srezkega kandidata Maribor levi breg—Dolnja Lendava g. dr. Franja Lipold, odvetnika v Mariboru. Samostojna demokratska stranka pa se po sopodpisanem predstavniku in predsedniku SDS v Mariboru zaveže za odstop mandata v roke dr. Lipoldia izposlovati dr. Pivku najdalje do pričetka šolskega leta 1925-26 mesto ravnatelja na moškem, v podrejeni vrsti pa na ženskem učiteljišču v Mariboru.
Maribor, dne 19. novembra 1925.
Dr. Ljudevit Pivko m. p.
Dr. Franjo Lipold m. p.
Nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito. Navajeni smo mi takih in enakih pristnih demokratskih kupčij, ker tudi pri zadnjih občinskih volitvah je porinil dr. smolo-Kukovca dr. Lipold, akcijonar znanih jutrali-ziranih dr. Čebinskih podjetij na prvo mesto. Pri vo-litvi podžupana pa mu je korajžno spodmaknil pod-županski stolček in se sam košato vsedel na njega. Že vsak najbolj zabili liberalni frakarček je spregledal te tičke, katerim je samo za mastna korita imenovanih ministrov in njihove nenasitne bisage. Tako zgleda ta-j kozvani narodni blok, disidentov in liberalnih švind-' lerjev,-ki bo dosegel tako malo glasov, da ne bo treba ■ goljufati niti Pivkotu Lipolda, niti Lipoldu Pivkota.
Iz Slovenije.
Volilno gibanje. Do danes dopoldne je vloženih že deset kandidatnih list za volilno okrožje Maribor—Celje Prva od teh je lista Slovenske ljudske stranke, potem pridejo Prepeluh-radičevci, nekakšni prekmurski agrarni reformisti z ustanoviteljem in nosilcem liste Hafnerjem, nadalje smešnica znanega viteza Zagorskega, samostojnež Pucelj, Nemci, kakor poprej z nosilcem liste Schauerjem, laži nacijonalni-blok, z nosilcem liste dr. Pivkom, komunisti ali neodvisna delavska stranka Jugoslavije z nosilcem liste upokojenim železničarjem Ivanom Makuc iz Ljubljane, radikali z nosilcem liste dr. Ravnikom in socijalisti dr. Korunove skupine, ki je tudi nosilec liste. Sedaj pridejo še socialisti Bernotove skupine, ki imajo določenega kot nosilca liste prevaljskega učitelja Möderndorferja in pristaši Davidoviča ter narodni socialisti. S tem bi bilo 12 kandidatnih list in mogoče se do 13. t. m. popoldne prikaže še kak nesrečni trinajsti, ki bo seveda tudi v mnogoštevilni družbi onih, ki ostanejo brez količnika.
Mariborski veliki župan dr. Pirkmajer je bil zadnjič zelo hud na cenzorje, ker nam niso zaplenili »Slov. Gospodarja«, ki je v raznih noticah omenjal njega »svetost« mariborskega velikega župana mariborske oblasti. G. Pirkmajer naj le počaka do 8. februarja, ta dan bo doživel pravo razočaranje, po sklicanju nove skupščine bo s frčal kot veliki župan, po sprejetju zakona o korupciji bo dajal tudi on odgovor. G. Pirkmajer, mi še nismo pozabili prvih dni preobrata in izpraznjenja raznih — raznih stvari v taborišču v Strnišču. Gospodje, ki so v Žerjavovi stranki, niso čistih rok, pa četudi nosijo začasno naslov »veliki župan«.
Od severne meje. Iz Št. Uja v Slov. goricah smo prejeli: Naši »Obmejni zvonarji« so vedno hinavsko obračali oči in se grozno zgražali, da smo jih mi imenovali orjunce. jMik> so obračali oči proti nebu, kakor kake bledolične in
zarjavele device in tožili, kako krivico jim mi s tem delamo, češ, njihovo društvo je nestrankarsko, oni se hočejo, samo .zabavati, peti in tamburati. Zadnjič pa so imeli ti ljudje svoj ples v Cirknici pri g. Muršec — v Št. liju niso dobili prostora. Čast zavednim Šentiljčanom- Na plesu so se najboljše zabavali nemški Švabi. Konverzacija je bila skoraj izključno nemška. Or juna, kje si? Ko so se pa vračali zvonarji zjutraj domov, so glasno kričali: »Živijo Pa-šičl Živijo orjuna!« Mi pa pravimo: Proč z or junci, ki so velesrbski podrepniki, Pašičevi petolizci, narodne izdajice, grde kukavice, podli janičarji, Judeži Iškarijoti, ljudje, ki prodajajo svoj narod. Linhart in »Štajerc« sta bila še sveti nika proti tem ljudem, ki so Pribičevičevi pandurji- Črna zemlja naj pogrezne vsakega izdajalca!
Pametni Ribničani jim ne bodo nasedli. Iz postaje Rib niča na Pohorju smo prejeli: Na postajo Ribnica-Brezno-so te dni Ribničani vozili les in pripovedovali tole:	Na
Štefanovo je bil v Ribnici neznaten zaupni sestanek Na- j rodnega bloka. Prišli in prilezli so na ta sestanček maren- j berški notar ter župan, iz Vuhreda mladi Pahernik in Peter j Mravljak. Šlo je namreč zato, da postavijo kandidatno li- j sto. Druge stranke postavljajo svoje liste kje na ravnemv j tik ob železnici, v kakem večjem mestu, a dr. Žerjavovi ko j rupcijonisti so zlezli na visoko Ribnico in tukaj vrh planin I in bližje neba razpravljali o svojih kandidatih. Po dolgem prerekanju so iztaknili kot kandidata pravega moža v osebi g. Podlesnika. Vubredlčani so namreč odločno odklanjali sprejem kandidature, ker so se bili tozadevno presneto opekli pri zadnjih volitvah. Kar je doletelo Žerjavove Vu-h-redčane zadnjič, to bo tokrat ribniškega Podlesnika. Žer-javovci v Dravski dolini si naj dobro zapomnijo, da so i-meli s svojimi kandidati že dvakrat smolo in do tretjega gre rado, ako se je kdo osmolil že dvakrat Podlesniku tudi pomoč ribniškega župana ne bo prav nič pomagala. Vsi pošteni Slovenci na Ribnici in skoz dol ob Dravi smo resnega mnenja, da ne bo šel nikdo na volilni lim Žerjavove klike, ampak se bomo tokrat kakor doslej zvesto držali naše SLS.
»Velik« govor polica jdemokratskega župana, k Ormo ža poročajo: Naše gasilno društvo je kakor vsako leto tudi letos priredilo Silvestrov večer s tombolo itd. v gostilni g. Skerčiča. Udeležba iz mesta in okolice je bila seveda polnoštevilna, kar je prireditelje napotilo, da malo poagitirajo s posebnim govorom za volitve. Ker se je nai čelnik društva čutil utrujenega in tudi sicer neveščega za politično govoranco, je za ta posel bil komandiran gospodi župan Veselič. Težka naloga mu je očividno delala preglavice. Ko je stop.il na govorniški oder, si je najprej poiskal očala, katere je brisal dolgo in na vse pretege, da bi iz njih pričaral slavnostni govor. Ta posel brisanja očal' mu ni šel gladko od rok. Ko je odrgnil očala, je potegnil iz žepa nekaka ferman, se v njega poglobil in končno .povedal pet vsebini vzeto to-le: Ni mi žal, da je iz Ormoža odšel g. dr* Đelpin, kojega mesto je zavzel drugi in boljši odvetnik. Žal mu je, da je iz Ormoža odšel sodnik Zemljič, ki se nikakor ne da nadomestiti z drugim. Verjamemo! Tudi mu je žal, da se je izselil iz Ormoža dr. Lašič, ki bi mu kot nekdanji občinski, gerent bil opora pri opravilu težkih županskih poslov. Končno se je spomnil govornik naših bratov Hrvatov. Rekel je, da bi bili lahko (bolj pametni v političnem oziru. Priznava, da so mu ravno Hrvati pomogli do-njegovega blagostanja potom medsebojne uspešne kupčije z blagom in sladkorjem med in po vojni, vendar ne razumejo Hrvati politike, ker tako obožavajo Radiča. Niso pa vsi razumel Veseličevega govora glede Hrvatov in Radiča, ker so mu mnogi očitali, da on simpatizira s Hrvati in Radičem ter spada radi tega pod obznano. Pomilujemo g. Veseliča, ki se tako muči za vsakega, a ne žanje od nobene strani hvale, pohvale ter pravega razumevanja.
PPŽ vitez na Humu pri Ormožu. Od Huma poročajo; Nadučiteljsko mesto je dobil pri nas g. Vladko Porekar, sin dosedanjega nadučitelja Antona Porekar, ki je po dolgoletnem službovanju in nabiranju denarja za svetovno klanje stopil v pokoj, Mi kmetje smo mnenja, da plačujemo Vladka za njegov učiteljski poklic, ne pa za politiko. Vladko je orjunaš in je debil že v Trbovljah za to po prstih, kar ga pa prav nič ne moti, ubijati vnovič ljudem svoja orjunska nasilja za PPŽ politiko in volitve. Ljudje pravijo, da je Vladko oblekel'kmečko oficirs-veteranersko uni fo-rmo nekdanjih samostojnežev s Krpanovo sabljo. Tako opremljen se predstavi volilcem kot PPŽ vitez, pobira po občini podpise za svojo armado in daje, kjer treba, tudi za vino. Vladiko nas Humčanov ne bo spreobrnil, pač pa mi Vladka na dan 8. februarja. Njegovo uniformo obesimo v stolp sv. Ivana v večni spomin poraza viteza Vladka in njegovih čet v -bitki za red in poštenje proti PPŽ korupciji in- nasilju.	I
Morilec lastne žepe Mlakar pod ključem. Pred dobrim, mesecem smo p-oročati v našem listu, kako je neki Mlakar v okolici Slov. Bistrice na balkansko divjaški način zadavil svojo ženo, jo nato obesil in pobegnil neznano kam. Divjaški morilec se je klatil več nego en mesec okrog po Slovenskem Štajerskem in se skrival pred roko pravice. Te dni se je pa vendarle posrečilo orožnikom, da so Mlakarja: izsledili v bližini Podčetrtka in ga izročili okrožnemu sodišču v Celje. Iz Celja je bil Mlakar v soboto prepeljan v Maribo-r, kjer ga bo sodila prihodnja porota.
Moirilec Vasilij Čemijenko pomiioščen. Javnosti je še v svežem spominu zločin, ki se je doigral lansko leto v Ljutomeru. Sluga ruskega inženerja, nad 50 let stari Vas--Čemijenko je v moževi odsotnosti posilil njegovo ženo, jo nato zadavil, otroka pa obesil. Mariborska porota ga je obsodila na smrt na vešalih, a kralj ga je te dni pomilostil na dosmrtno ječo. Morilec Čemijenko- je bil v soboto pTe-dan iz jetnišnice okrožnega sodišča v mariborsko moško kaznilnico.
Sredi zime — spomladansko cvetje. Mariborski planinci, ki so obiskali včeraj goro Urško, pripovedujejo, da so trgali v višini 1500 ra cvetoče trobentice in telog.
Ugotovitev. K zadnji notici iz invalidskih vrst o varanju vpokojencev in invalidov po radikalskih agitatorjih se ugotavlja, da kot radikalski agitator ni mišljen in omenjen državni uslužbenec g. Jožef Kavčič ali kdo drugi tega -imena, ampak upokojeni železničar g. Ivan Kavčič iz Maribora.
Pokrajinsko Udruženje jugoslovanskih železničarjev Ljubljana, podružnica Ljubljana III, naznanja cenjenemu občinstvu, da se vrši žrebanje njene efektne loterije nepreklicno dne 15. februara 1925.
IIIMMIIII I MITI
Dnevne novice.
Nov agitacijski trik. Polica jdemokratje si izmišljujejo skoro dnevno razne trike, potom katerih bi si radi prigoljufali nekaj mandatov pri volitvah. Najeli so si v -zadnjem času plačane agente, ki se vozijo z železnico-in potnikom pripovedujejo, kako je po Hrvatskem, v Banatu, Bački -ter Liki vse za Pribičeviča in njegove batinaše. V Sloveniji pripovedujejo ti Pribičevičevi hlapci, da je cela Kranjska- za Žerjava itd. ludi ta najnovejši trig jih na dan 8. februarja ne bo otel pred ljudsko obsodbo.
Afera vojnega plena pred sodiščem. Glavna kontrola je -obtožila ravnatelja direkcije vojnega plena Gačiča, polkovnika Kataniča in še nekatere druge, da so poneverili in pokradli vojni plen v vrednosti 33 milijonov dinarjev. Ko je beograjsko sodišče začelo z razpravo, so obtoženci izjavili, da so imeli razna višja dovoljenja za uporabo vojnega plena čisto po svoje. Razprava se je zopet odgodila, da se pregledajo ta dovoljenja.
Smrt voditelja banatskih Nemcev. V Vršecu je umrl pred nekaj dnevi 501etni ing. Reinbold Heegu, ki je bil voditelj in buditelj banatskih Nemcev pod nekdanjo madžarsko strahovlado. Ing. Heegu se je leta 1906 na strani Bolgarov udeležil vojne proti Turkom. Po preobratu ga je PrOtičeva vlada radi velikih zaslug in priljubljenosti ime-
-Dovala za velikega župana v Temcsvaru, kjer je svojo slu« žbo skrajno pošteno in marljivo - vršil, dokler .nismo Temeš-vara z okolico odstopili Rumimiji.
Tiralica ameriške fdolicije za jugoslovanskim Har-Hiannom. Beograjska policija je dobila te dni tiralico iz New Jorka od tamošnje policije, ki zasleduje neke-' ga Lugošo iz Delibo la v Banatu. Lugoš je obtožen enakih zločinov kot Denke ali Harmann v Nemčiji. Že precej časa je netvjorška policija opažala, da je precej ljudi nenadno kam izginilo in ni bilo mogoče na noben način pojasniti, kaj se je z njimi zgodilo. Zadnji je izginil tako trgovec Aron Agra io. Sum je končno padel na Lugoša in ko so v njegovem stanovanju napravili preiskavo, so naleteli na grozovito odkritje, V pločevinastem loncu so našli človeško meso in celo glavo, v kateri so prepoznali trgovca Agrofa. Lukoš je še pravočasno pobegnil iz Amerike in se sedaj klati po Jugoslaviji. Pri nas so mu oblasti že na sledu, ker so ga že videli v njegovi rojstni vasi, predno je dospela ameriška tiralica.
Prc/Svetne institucije v Beogradu. V Beogradu je 13 moških in mešanih osnovnih šol in 11 ženskih. V te pohaja 3294 dečkov in 3330 deklic, poučuje pa 72 učiteljev in 92 učiteljic. Srednje šole: 4 .moške in 3 ženske gimnazije, 1 realka, k rusko-srbska gimnazija in dom učenk ■srednje šole. Moške srednje šole obiskuje 4926 dijakov^ ženske pa 3356 dijakinj. Na srednjih šolah poučuje 241 profesorjev in 171 profesoric. Univerza ima 6 fakultet, 5bdv/ slušateljev in 146 profesorjev, 1
Pošta okradena za 250.000 din. V noči od 4. na 5. t m. je prijavil poštni uradnik v Vrpoljii, da mu je bilo iz poštne vreče, katero fe prinesel v urad iz poštnega vlaka ter med časom, kp se je mudil na postaji radi brzega vla-i | ka, ukradeno 250,V)00 din. Orožniki so takoj pričeli euer- S gično preiskavo in sum je padel na poštnega uradnika sa- j mega, tem. bolj, ker so našli v'sobi v peči 'kuverte od de- j narnrh pošiljk, napol sežgane.	S
Pomanjkanje stanovanj v Sarajevu. Stanovanjska beda | je v naši državi posebno huda v Sarajevu. Nedavno je ! stanovanjski urad razpisal 70 prostih stanovanj. ‘Za ta sta- J novanja se je prijavilo nič manj nego 800 prosilcev, na, j vsako stanovanje približno 70 reflektanto-v. Za stanovanja \ nai periferiji mesta ne vlada toliko zanimanja; pa tudi tai so skoro nemogoče za dobiti. Bedni sloji si pomagajo na ta način, da stanuje v enodružinskih stanovanjih kar par družin skupaj. Lahko si je misliti, kakšne higijenske in moralne razmere morajo potem vladati med nižjimi sloji v Sarajevu.
Bajram Cur v naših rokah. Sloviti albanski razbojnik Bajram Cur je pobegnil pred osveto Ahmed bega na naše ozemlje. Pred predajo je prosil naše oblasti, da se mu dovoli prestop meje, toda kot kačaku, na čigar glavo je razpisana nagrada 20.000 din., je bila prošnja odbita. Kljub temu je Bajram Cur prešel na naš teritorij in naše oblasti so ga brez odpora prijele.
»Naš «Som«, štev. 1, letnika 1925, je izšla in ima to-le vsebino: Sveta noč, Božična prošnja, dr. Josip Hohnjec: idealizem 1 judsko-prosvetnega dela, Dekliške zveze v Italiji, Pesem, Društveni prostori, Od Zagreba do Plitvic, Kralj noči, Z novim letom na novo delo, Pod vaško lipo, Drobiž.
— »Naš dom« izhaja v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 Ib • stane celoletno le 12.50 din.
Stanovanjski spor ali sporazum.
V.	:
Vprfašanje najemnine.
Vprašanje najemnine je v zadnji dobi na celi črti zapostavilo zaščito najemnikov, ki je prvotno igrala najvažnejšo vlogo v vsle-d vojnih razmer prisiljenem stanovanjskem gospodarstvu. Danes je denar os, okoli katere se suče ves ta. izprijeni svet. Najemnina je bila od nekdaj pereča in sporna točka in bo tudi ostala. Avstrija jo je znala držati v mejah solidnosti in stabilnosti ter je že zaradi na- J stanjenja vojaških oseib v civilnih hišah najemnino umest- j no porazdelila na gotove razrede. K temu sistemu se vra- 1 čajo sedaj tudi .druge moderne države. Stanovanje, kakor- j šno odgovarja tvojemu stanu, številu otrok in tvojim dohodkom — torej v socijalni in ekonomski kvalifikaciji najemnika, leži vsa skrivnost tega vprašanja.
Ta princip'bi bil moral biti v prevratni dobi tem bolj rigorozno izveden, čim bolj je pomanjkanje stanovanj silile stanovanjske oblasti, izvajati zakonito zaščito najemnikov.,
Bridka izkušnja uči, da mi niti za to socijalno vprašanje nismo bili zreli, ko smo postali deležni zlate politične, svobode. Slovenci smo imeli ugodno priliko, da bi bili saj to že takrat ob prevratu tako pereče socijalno vprašanje, samostojno rešili. Toda kot rečeno, niti za to nismo bili zreli. In zato imamo danes tak babilon s stanovanji. Socijalno priprost najemnik s par otrok v 5 salonskih sobah v, palači novega dela mesta — v brlogu podrtije okuženega starega mesta pa višji uradnik s kopico otrok: to je povprečna slika nesocijalne in neekonomične porazdelitve naših stanovanj. Kdo naj tu določil ‘pravilno najtmarino?
Na sporih glede najemnine nosi največjo krivdo stanovanjska oblast radi že od vsega početka nepravilne dodelitve stanovanj. Res je, v prvem navalu ni bilo mogoče misliti na klasifiikaijo. T oda bilo je skoro 6 let časa dovolj in imeli smo za to tudi; ugodni zakon, oziroma naredbe deželne vlade in imeli smo pred seboj že od leta 1921 novi stanovanjski zakon, ki nas je dolgo dovolj opominjal —, predno je stcpil v praktično veljavo — da po 1. januarju 1923 pa do letos »pri drž e vsi najemniki stanovanj in lokalov za poslovne prostore in stanovanja in lokale za dotedanje ali sporazumno določene najemnine«. Če bi bili imeli le malo smisla za to vprašanje in če bi bili le neko-
liko zrli v bližnjo bodočnost, bi si bili pravočasno preskrbeli v dobi sicer normalnih razmer za kolikor možno pravično porazdelitev stanovanj, ki bi bila omogočila za gospodarja in najemnika pravilnejšo odmero najemnine. Seveda bi s tem brezpogojno nastalo .preseljevanje marsikomu ne bilo všeč, zato pa bi bilo večini ustreženo, ker bi se bilo na ta način našlo mnogo neekonomično izrabljenih stanovanj, v katerih redi danes razno, domačo živinorejo. Sigurno bi se bila stanovanjska beda zdatno omilila. Če bi se bil v to svrho izdelal načrt ter bi se bil izvedel s primerno obzirnostjo, bi bile posamezne občutljivosti kmalu pozabljene. Saj smo bili brezobzirni, ko so se največ z bra hijaino silo del.ožirale cele rodbine in smo v tem oziru tudii še danes brezobzirni. Pri pravilni porazdelitvi stanovanj pa bi ne bilo deložiranj v pravpm pomenu, temveč le preselitve, le izmenjave.
Pravijo, po toči škoda zvonenja. Mi pa pravimo: res je, enkrat nam je v tem oziru toča že pobila, hudo pobila, tako da jo vsi občutimo v danes neregulirani najemnini in ž njo v zvezi z nepotrebnim pomanjkanjem stanovanj in pa. tudi v splošni draginji. Toda ista toča, še hujša, nam zopet, preti. Gotovo je, da ne more in tudi ne sme ostati ne pri, današnji porazdelitvi stanovanj. Gotovo je, da že prihaja čas,, ko bodo vsi, ki zasedajo svojemu stanu, številu rodbine in višini svojih dohodkov neprimerno število sob v zanje neprimernih hišah, še bridko občutili, da se niso že zdavruo sami priglasili za izmenjavo stanovanj, ko bi bili lahko še kaj vtaknili v žep iz žepa tistega, ki bi bil vesel,, da more zamenjati zarij primerneje stanovanje.
Zbira se nad nami težko neurje od dveh strani. So gospodarji, ki res ne morejo več prenašati današnjih razmer. In če bi ne šlo za osebo gospodarjev, gre pa še za resneje, gre za usodo že zdaj propadajočih hiš. Proti obstoječim in po anarhiji kričečim dejstvom ne pomagajo nič nobene demagoške fraze o večni zaščiti najemnikov. — Neurje od druge strani, morda še hujše kot od prve, pa prihaja od strani podnajemnikov. Z oderuškim izkoriščanjem teh slojev brez vsake zaščite- se je preveč razvila že nekakšna obrt, krasno cvetoča obrt, od katere žive cele rodbine, ijgp socijalno umazane obrti pa mora teti in tudi bo kmalu konec.
Volilci SLS!
Naša Skrinjica je
!! prva !!
Iz Maribora.
Shod pe-nzijönistjöiv. V .soboto dopoldne je radikalste kandidat, vpokojeni polkovnik g. Aljančič govoril v mali Götzovi dvorani zbrani celi dvanajsterici vpokojencev o ve like.m .pomenu svoje kandidature in o lepi bodočnosti vpokojencev potom radik-alije. Od navzočih tega ni nihče verjel ali pa celo odobraval, pač pa so mnogi odločno oporekali. Drugi so pa pokazali, da bi bili za-vsako drugo stran ko prej kot pa za PP, s tem, da na shod sploh niso prišli. — K tej zadevi se povrnemo še prihodnjič.
Buren občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov. V nedeljo dopoldne se je vršil v dvorani gostilne »Jadran« občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov. Da se ni. vršil stvarno in mirno, kakor bi se lahko bik zato je v polni meri skrbel g. Aljančič kot predsednik s svojimi političnimi agenti, ki so očividno najeti z hrupom delali reklamo. za Aljančičevo volilno kandidaturo. Do zadnjega časa smo še malo upali, da tiči v naravi tega moža četudi robata iskrenost starega Kranjca, Ta občni zbor pa je kon-čnoveljavno podrl vse upanje in zaupanje v tega moža, ki bi bil na, čelu tako potrebne socijalne organizacije, kakor je to društvo, lahko neizmerno koristnega storil, tako da bi si bil ohranil trajen spomin v težki borbi- -rešitve stanovanjskega vprašanja. Ko se je mož podal na čelo civilnega, socijalnega 'društva, bi bil moral svojega avstrijskega obersta pustiti čisto zunaj. Društvo ni polk, ki se mora pustiti komandirati. Društvo treba vzgojno voditi in ga prepojiti s socijalno disciplino. G. Aljančič pa je tudi to pot doprinesel javen dokaz, da niti zborovanja ni zmožen stvarno voditi. S svojim domišljavim komandiranjem,, n. pr. odfoorove seje sklicevati za Božič, je našel odpor v celem odboru, Splošni odpor je izzval, ko je na javni seji v
Götzovi dvorani škodoželjno odobraval izsiljeni odstop Davidovičeve vlade. Od tedaj se je pričel v društvu pripravljati na kandidaturo. Zadnje dni pred občnim zborom je stranke, ki so prihajale po nasvete glede zaščite, vabil za svojo kandidaturo, češ, sam Pašič mi je poveril mandat za vpokojence, invalide in najemnike. Društvena pisarna je postala lokal za volilno agitacijo. To je bilo več odbornikom preveč ter so pred Občnim zborom izstopili. In kljub vsemu temu in opominu v listih je forsiral ta vseskozi nepripravljeni občni zbor. iPripravil ga je le v toliko, da je zanj organiziral svoje volilne trabante. Novinar Pirc, ki je pred tremi leti na konferenci pri okrajnem glavarstvu spro žil inicijativo za ustanovitev tega društva in je po ustanovitvi radevoljno sodeloval, je skušal še pred občnim zborom preprečiti ogrožajoči razkol društva. Povedal je g-Aljančiču, da bo stavil še pred volitvijo poleg drugih tudi predlog na spremembo pravil, v katero svrho naj bi se bil izvolil redakcijski odbor. Ko bi bila pravila predelana, naj bi se bil sklical drugi občni izbor. Med tem bi bila prilika, da se nastali spor zlepa uredi. Aljančič je ta predlog sprejel tudi med dnevni red. Ko pa je bilo treba, da te bil g. Pirc svoj predlog utemeljil, je Aljančič zvito zasukal tako, da je izzval odpor, oziroma odklonitev. Da, tak možak je g. kandidat vpokojencev, invalidov in najemnikov. Ko jè bil g. Pirc na ta način primoran se omejiti samo na kritiko o poročilih glede poslovanja in je stavil vprašanje; ali je res, da hoče Aljančič kot -predsednik strogo nepolitičnega društva to organizacijo izrabiti v volilnem boju; ni imel isti mož, ki je v društvo zanesel politiko, toliko poguma, da bi bil možato pojasnil, kako si predstavlja, d« naj mu Društvo najemnikov -pomaga do kandidature. Žalostno je, da so celo nekateri -navzoči: zastopniki sporazuma sedli na limanice Aljančičeve zadrege. Pri nato sledečih volitvah se je pokazalo, kako umestno bi bilo, ako bi se bil preje sprejel Pirčev predlog glede spremembe pravil, ki v sedanji stilizaciji, kljub temu, da so jo trije juristi sestavili, nejasno govori, kolikò- odbornikov trebe voliti. Tako se je moral sprejeti Vidičev predlog na odstop in volitev celega odbora. Hrupni akt volitve je ostal brezuspešen. Na predlog dr. Pečovnika se je občni zbor preložil na prihodnjo nedeljo. Ali res ni med toliko slovenskimi vpokojenci v Mariboru niti enega moža, ki bi bS sposoben rešiti to potrebno društvo pred ogroženim razpadom?
Vprašanje Nemcev v Društvu stanovanjskih najemnikov. Od vsega početka, ko smo slišali, da se v tem driršt-vu organizirajo tudi Nemci in da so bile kritične dobe, ko je bilo v društvu skoro več redno plačujočih Nemcev kakor Slovencev, smo dvomili, ako se bo to razmerje trajno vzdržalo. Obstoja sicer istotako nasprotna organizacija, j pa tudi tam se pojavljajo na javnih zborovanjih težkoče. Predsednik zveze društva hišnih gospodarjev, znani Ljubljančan, govori v Mariboru navadno — nemško. Naravno je, da se nemški najemniki pritožujejo, da javnih zboro-I vanj samo v slovenščini- ne razumejo. Na nedeljskem občnem zboru tega društva se je eden Nemcev vendar ojif-nači-1 ter zaprosil, naj se vsaj glavni del debate pojasni tudi v nemščini. Toda takoj, ko je pred-sednik hitel tej želji ugoditi, so se na slovenski strani- dvignili protesti. Po našem mnenju bi se bil moral odbor že zdavno odločiti, da se to vprašanje razčisti. Ako se sprejemajo tudi Nemci, ki res ne razumejo slovenski, mora odbor nositi tudi konsekvence in dolžnosti napram -pravici nemških članov.
Opozarjamo na današnji sestanek o stanovanjskem vprašanju. Tu se obravnava v ostri, a stvarni kritiki najbolj aktualno vprašanje: najemnina v zvezi s projektom pravične izmenjave stanovanja Nadaljevanje tega vprašanja bo posebno zanimivo tako za najemnike -in gospodarje. Ob sklepu sledi še sestavek o zaščiti. Cela razprava pa se zaključi s predlogi o pametnem sporazumu.
Mariborska jetnišnica na okrožnem sodišču bo glede števila zaprtih kmalu na višku. V mariborski jefcnišnici tiči za štirimi stenami 340 kaznjencev in aretiranih oseb. Ako se bodo začela politična preganjanja in aretacije, potem bo jetnišnica premajhna.
Hitro prijet židovski goljuf. V sobolo je bil v iMari-boru aretiran dunajski žid Pifl. Pifl je hodil po Mariboru od trgovca do trgovca in jih nagovarjal, naj napovejo konkur z proti poravnavi 20 odstotkov. S to goljufijo je hotel okoristiti nekatere, vsied porasta dinarja slabo stoječe trgovce in seve v prvi vrsti tudi sebe. Piflovi nagovori za konkurz so se zdeli koj prvim trgovcem sumljivi, naznanili so ga policiji in la je tega pretkanega goljufa vtaknila v soboto pod ključ in ga izročila okrožnemu sodišču.
Zadeva Mikl-Žlahčič. O zadevi Mikl-Žlahčič se veliko -piše, a še več govori in vse te govorice so brez podlage. Žlahčič trdovratno taji zločin in zvrača krivdo s prikritimi opazkami na druge. Ali je Čič res že aretiran, ali ne, © tem nima mariborsko okrožno sodišče nobenega službenega obvestila-. Čič je rojen v Studencih pri Mariboru, a pristojen v Italijo. Mogoče je tudi, da je Čič^optiral za Italijo, je italijanski državljan in kot italijanski državljan bi sedel v preiskavi v Trstu in bi bil tamkaj tudi- obsojen. Deljena preiskava med Čičem in Žlahčičem bi zelo zavrla in otežkočila razvoj zločina. Ako se bo v zločinski zadevi Mi-kl-Žlačič dognalo res kaj resničnega, bomo takoj javili v našem listu. »Jutro« obravnava ta slučaj- skoro v vsaki številki skozi -pol stolpiča, a to le radi tega, da nakopiči en koš praznih domnevanj in izpolni prostor.
Večerni tečaj za šivanje oblelc. Slovensko žensko društvo, odsek za pospeševanje domače obrti, prične zopet z večernim tečajem za šivanje oblek dne 13. t. m, ob 17. uri v drž. ženskem učiteljišču, Zrinjski trg, II. nadstropje. Tečaj se vrši ob torkih in petkih od 17. do 19. ure. Prijave se sprejemajo pri g. Zlati Brišnik v Slovenski ulici, ali pa pri večernih tečajih, kjer se dobijo tudi natančnejša pojasnila.
Piri koncertu Glasbene Matice svira tuđi virtuozinjai na vijolmo g. Fanika Brandlova. Z njo je pridobil koncert še eno privlačno silo. Ni čuda torej, da bo koncertna dvorana razprodana že par dni pred koncertom. Glasbena Malica bode radi silnega zanimanja občinstva že pred prvim koncertom dala v predprodajo vstopnice za drugi koncert, Jw se vrši v istem obsegu v nedeljo, dne 18. januarja t. Jv popoldne ob štirih. Nastavili smo koncert na 4. uro pop. radi tega, da lahko občinstvo z dežele še doseže večerne vlake. Kako zanimanje je za koncert, že priča samo dejstvo, da ga bode prišla poslušati cela vrsta gospode iz Celja in Ljubljane itd., celo zagrebški nadškof dr. Bauer ga bode poselil. Še enkrat pa navajamo, da je kompozicija »Mrtvaški ženin« delo svetovnega slovesa, ki ji v glasbeni literaturi ni lahko najti para. Kdor hoče to prekrasno glasbo res uživati, jo mora večkrat slišati. Potem šele razume silno milino in globino tega glasbenega umotvora;. Šele, ko sd slišal skladbo ponovno, zamoreš pojmiti in uživati vse njene finese, o katerih bodemo pred koncertom še. spregovorili.
Orliški ktiožek Maribor pričenja z redino telovadbo članic v torek, dne 13. t m. ob pol sedmih na Reiserjevi šoli. Telovadba se bo redno vršila ob torkih in ob petkih. Nove članice se istotam sprejemajo. Bog živi! — Odbor.
Drž. borza dela v Mariboru. Od 1. do 10. januarja t. 1.; je bilo pri borzi dela 181 prostih mest prijavljenih, 322 oseb je iskalo dela, v 91 slučajih je posredovala borza uspešno in 9 oseb je odpotovalo
licitacija. Dne 20. t. m., ob 10. uri dopoldne, se bo vršila javna ustmena licitacija za popravo desinfektorja vj vojašnici kralja Aleksandra na Meljski cesti in sicer v ob-j jefctu VI v pisarni puka. Licitacija se bo vršila točno oh gori navedeni uri in se po temu času ne sprejemajo nobene ponudbe. Vsaki ponudnik mora pred licitacijo izročiti predsedniku obrtni list in potrdilo, da je za zadnje tri mesece plačal davek. Zastopniki se morajo izkazati s pravilnim polnomočjem, potrjenim od pristojnih oblasti. Kavcije je treba položiti pri blagajniku 45. pešpolka in sicer 100 din. državljani in 200 din. tujci v gotovini ali pa v, državno-vrednostnem papirju najdalje do 9. ure 50 minut pred licitacijo in od blagajnika izdano potrdilo o položeni, kavciji pokazati predsedniku komisije. Pogoji, po katerih se bo vršila licitacija, so na vpogled v pisarni polka vsaki, dan za časa dela v pisarnah.	*
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru priporoča sledeče knjige iz lastne zaloge: Jugoslovanski Pijemont s poštnino vred 8 D, Slovenska ženska 11 D, Moj stric in moj župnik 5 D, Gladiatorji I. del 9 D, II. del 11 D, Zgodba o nevidnem človeku 8 D, Dušica I. del 17 D, V Libijski puščavi 12.50 D, Vzor človek 10.80, Pridige 31.40.
HMHiMi inu i lin
LISTEK.
S!ovenslfe «wire
Opis. — M. Ljubša.
(Dalje.)
č) Cirkniea (po Šumanu tudi: Gurknica) izvira na wshodnji strani Plača blizu Sv. lija in se steka po triurnem toku pod Pesniškim dvorom v Pesnico. Deli Zgornje in Srednje Slovenske gorice. Po njeni dolini teče tudi južna železnica in nova državna cesta.
d)	Potok Gačnik priteče iz Kaniže med Jelencem in Gačnikom. Dolg je nekaj čez 7 km.
e)	Jareninski potok izvira pod Novim vrhom, teče mimo Jarenine in steka pod Sv. Marjeto na Pesnici v Pesnico po 13 km dolgem toku. Med pritoki imenujemo Volčji ali Vučji potok, v začetku Polički potok, ki priteče izpod Cola in se združi pri Voseku z Jareninskim potokom.
f)	Sv. Jakobski potok priteče iz Lilovega vrha, sprej
me pri Sv. Jakobu manjši pritok in steka pod Močno v* Pesnico.	.
g)	Partinjski potok teče med Vardo in Dolgim vrhom in se izliva po 5 km dolgem toku v Pesnico ob gradu Hrastovec.
h)	Obovniea, po Šumanu: Gasterajski potok, izvira pod Šambertom zapadno od Velke, teče mimo Sv. Jurija v Slov. gor., vzhodno mimo Sv. Lenarta in se združi po 18 km dolgem toku z
i)	Velko. Ta pride izpod hriba istega imena, kjer ima svoj izvir blizu ščavniškega, se vije med raznimi stranskimi vrhovi, dokler ne pride na Trojičko ali Por-čičko polje. Pred svojim stokom v Pesnico nad Spod, Senarsko sprejme v svojem do 20 km dolgem toku na levi strani: Žitnico, Tratnico z Obodnico in Ledineškim potokom, na desni pa Ploderšnico, Malevski — na zemljevidu: Gasterajski — potok in pod Radevoho malo pred svojim koncem prej imenovano Obovnico (ali Bobobnico).
j)	Drvanja ima več izvirov ob glavnem grebenu v Backovi, teče mimo Sv. Benedikta, Spodnjih Verjan dokler ne pride do Pesnice nasproti Drebetincam = nad Sv. Andražem v Slov. goricah, ko je pretekla kakšnih 14 km. Med raznimi manjšimi pritoki imenujemo na •desni strani Ročico, prvotno Rečico, ki teče z Drvanjo soravno, dokler se ne obme pri Sv. Trojici na levo in se pod Zgor. Verjanami po 8 km dolgem teku ne združi
. z, Drvanjo.
Ročica je bila nekdaj meja med staro Karantanijo in Panonijo v slovenskih časih in je do časa cersarja Jožefa II. ločila starodavni matici Maribor in Jarenino oziroma podružniške župnije Sv. Benedikt in Sv. Lenart. Ob enem je tudi meja glavnih štajerskih narečij slovenščine; vzhodno od nje se začne »Prlekija«.
k)	Brnca prva izvira med Gibino in Gibinščakom, dobiva pritoke od Sv. Antona, Andrenskega in Kočkega vrha in doseže Pesnico, s katero teče nekaj časa soravno, pod Grlinci.
l)	Krka ima izvir pod Sakušakom, drugi pod Vo-doli, ki se združita pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Pod Gabrnikom doseže Pesnico.
m)	Brnca druga pride izpod Vinšaka; ko doseže Pesniško dolino teče nekaj časa soravno s Pesnico, s ka tero se združi v Tibolcih.
n)	Kmalu nato sprejme Pesnica tudi Brezovski potok, kateri pride iz Polenšaka in se strni iz več manjših pritokov.
o)	Breznica, po šumanu: Podgorski potok, pride Ludi iz Polenšaka in doseže Pesnico v Cvetkovcih. Od Podgore gre ena struga ob vznožju gričevja na vzhod in se združi v Sodincih z Sejanskim potokom.
p)	Savski potok ali v spodnjem delu Sejanca ime-
novan izvira pod Senčakom in se steka pod Trgovičem v Pesnico malo pred njenim stokom v Dravo. Obvodje ] Sejanca je jako razvito in razširjeno. Od pritokov orne- j nimo desno: Jezernica (Opašovec) in Votkovski potok; ! levo: Tomaževski ,potok, Črna, Vinčanski potok, Savski < potok je dolg do 15 km.	j
V Dravo se še stekajo:
2.	Lešnica pride iz Koračić, sprejme v vasi Lešnica i Ivanjkovski potok in se zliva po 10 lem dolgem toku pri Ormožu v Dravo.
3.	Pavlovski potok ima svoje vrelce ob Desnjaku,
Stari cesti in Mekotnjaku, sprejme levo Plešivski potok : in Slatino ^Ščavnico? Stainzerbach) desno Lahoneški j potok iu doseže po 11 km dolgem toku pod Ormožem j Dravo.	j
4.	Libanja pride iz Jeruzalema, ima precej majhnih j izvirov in pride med Frankovci in Obrežjem v Dravo. Pritok Huinec.
5.	Strakovinščica priteka iz Šalovec, pod imenom
Bobot dela mejo med Obrežem in Grabami ter se po ; mnogih zavojih južno od Središča izteka v Dravo (Dr. Kovačič, Središče 5) .	~	i
G. Črnec izvira pod Kajžarjem pri Sv! Miklavžu, j leče v jugovzhodni smeri, dela mejo med Grabami in j Središčem in se v Majarščaku izliva v Dravo. (L. c.)
7.	Trnava izvira pod Staro goro blizu Hermanec in < teče ob niedžimurski meji do Presike, potem prestoni na središko ozemlje, prereže spodnji del središkega trga in se približa ob železnici črncu, potem se zavije proti jugovzhodu in steka pol ure pod Središčem v Dravo. Večji pritok na Štajerskem je Vitanjski potok, ki pride iz Vuzmetinc in se izliva v Trnavo pod Presiko.
8.	Zelena izvira v Medžimurju na Rimščaku in dela
v zadnjem toku 3 km mejo med Štajersko in Medži- ■ mu r jem.	>'
2. Razne vode.
Jezer v Slov. goricah nimamo.
R ib n i k o V je bilo nekdaj pač več, ali so jih sčasoma opustili. Tako na prime r imenuje Janisch, To-pogr.-stat. Lexikon III. 929. Velikonedeljske ribnike v velikosti 18 ha 48.68 a; Šuman (Slov. Štajer I. 75), na- j vaja samo enega z 1 ha 34 o; a v resnici so vsi ti ribniki že opuščeni. Tudi jareninskega ribnika z 63 a, katerega tudi Šuman navaja, na zemljevidu ni zaslediti. Šuman pa ne navaja	j
Negovskega ribnika v Ivanjcih, ki meri 9 ha j 75 a, nekako v obliki trikota, ki nima samo pomena za ribarstvo ampak tudi za grajski mlin.
Spominiatte se Dijaške večerje 11
Kontoaristinjo, absolventko trgovske šole, tudi začetnico, j pa le z odličnimi spričevali sprejme takoj Nabavljalna : zadruga drž. uslužbencev, Maribor. Osebne predstave j ob delavnikih od 15. do 16. ure v pisarni, Stolna ulica , št. 5, L	■ 24
Singer šivalni stroj, zelo dobro ohranjen, se po ceni proda. Ponudbe na upravo.	23
NAZNANILO«
Uljudno naznanjamo, da smo prevzeli od g. Anton« K iff manna znano veletrgovino
Ehspcptna hite „LUNA“
in bodemo v isti v dosedajni oziroma v povečani razmeri pod istim naslovom in tudi -po sedanjih rednih ptrincipiH obratovali.
Prosimo torej za Vašo dosedanjo naklonjenost ter Vam zasiguramo -najcenejše in kakor -tudi točne izvršitve Vaših cenj. naročil.
Za p. n. mariborske kupovalce na drobno smo otvorili oddelek na drobno, v katerem pridejo ostanki po zelo znižanih cenah v prodajo in prosimo, da nas pri nakup« Vaših potrebščin z cenj obiskom posetite. Pri tej priliki se bodete o naših nizkih cenah kakor tudi točni postrežbi prepričali.	28
Eksportna hiša ..LUNO"
Maribor, Aleksandrova cesta 19.
Samo300D£panko nadom!
Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija; snežno bela in desetletja trpežna. Dobavlja se proti predplačilu ali povzetju.
Cenik brezplačno. Inserat priložili. Ako ne ugaja, se vzame radevolje nazaj.
Živčno slabost
bledico, malokrvnost, opešanje telesnih moči odstrani hitro mnogoizkušeni N e o k r a t o s i n. Cena zavitku 60 D-predplače- in 15 D za pošiljske stroške po:
Gesellschaft für chemische und metallurgischen Industrien, Wien, XIII 2, Wissgrillgasse 5.
Pozori
Prispel je ljutomerčan (mali rizling) lastne ja pridelka v naifinejši kvaliteti. Priporočam tudi vse vrste pristnega domačega žganja, finih ljut merskih jabolk in sadjevca. Vse pijače se lahko pijejo tudt v trgovini.
Špecerijska trgovina Maribor, Koroška cesta 39.
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje^ kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
Morska trava (Afrik) najboljše vrste nudi vsako množino najceneje »Fruktus«, Ljubljana, Tabor 2 in Krekov trg 10.	760 10-—-1
»Če -oddajate sobe, stanovanja, lokale, trgovine, gostilne itd., javite naslov »Posredovalcu«, Ljubljana, Sv. Petra cesta J3, da ga odda interesentom. Izognete se neprijetnostim.	769
«
♦
♦
♦
♦
♦
+
+
t
*
♦
♦
Strom© mizarstvo
* n +
* n n
K
*
I
HOCHNEGER&WIHER
Koroška c. 53 MAR BOR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini'izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi*. Postrežba točna!	Cene zmerne!
J0L Äpbettex* Maipibe»»
Dravska ulica 15.
Izmenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi o-dpadki in vlitino.
Hilf
i
'fV

V-%
Pijanost ozdravi
hitro, brez vednosti pijanca »Abstinentol.« Steklenice p< 30, 50, 80 in 140 din., ako se plača naprej po priporočenem pismu in še 20 din, za zamot in poštnino.
Gesellschaft für chemische und metallurgische Industri* m. b. H„ Wien XDI % Wis^grillgassey.5, ^
ISÉIISSIISIIIBSII1II
ßdfovomi urednik: Tlado Pušenjak«
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,
Izdaja konzorcij »Straže*.
Poživljamo in prosimo vse, naročnike, čitatelje in prijatelje, da graste prihodnjo nedeljo vsi na volišče ter vržete svojo krogljlco vsi kakor en mol
prvo škrinftco
Prta skrinjica je šhrinjica pranice in resnice!
V nedeljo torej ne sme nikdo ostati doma!			
Vse l	Vsi	na voli sé©!	ljico.
	irogl,	jice v prvo škrii	
Ako prihodnji teden naši listi še nebi smeli iziti, Vam naznanimo izid volitev in našo sijajno zmago po okrožnici, katero bodo prejeli vsi naročniki.
Da ste nam zdravi!
llpraoništoo „Slon. Gospodarja“. Uprauništvo „Straže“.
V Mariboru, dne 4. februarja 1925,
r»5 Olik » Maribora.
Svojim naročniliom in Ujem !
Kr. policijski komisarijat v Mariboru je prepovedal zana prej
izhajanje in razširjanje
„STRAŽE“
z odlokom 2 dne 4. februarja 1925, Št. 888/4
in
„SLOVEHSREGR BDSP0D9R3B"
z odlokom z dne 4. februarja 1925, M. 888/8.
„Straža“ in „Slovenski Gospodar“ torej od danes naprej ne bodeta ved prišla v Vaše roke, dokler se ta zadeva pri višji oblasti končno veljavno ne odloči.
To Yam javimo zato, da ne bodete naših listov po nepotrebnem reklamirali. Kakor hitro bo ta prepoved od višjih oblasti dvignjena, kar se bo, kakor upamo, kmalu zgodilo, Yam bomo liste takoj zopet poslali
Ostanite nam do takrat zvesti in mirni. Kdor dela v dobri veri za dobro stvar, se tudi trpljenja ne sme ustrašiti.
Ostanite trdni in stanovitni! Naši nasprotniki bodo trosili te dni »©Številne laži med ljudi. Ne dajte se premotiti in zbegati.